ffl- tMto- ___________lumiat. i murinu tamu im. t i««. .Slovenski Narod' **l|a p* ptttti za Avrtro-Ogrsko: za Nemajo: *,. etoskuptj ruprej . K 3fr- I ćelo teto mprej . . . . K -*-101 leta ^ . , 15"— I Setrt leta » .... 7-50 I M Amerlko tn m drage đetele: ta mesec , m . . . 2-50 | ćelo leto naprej . . . . K 40i— Vpraštnjem glede inseratov se naj priloži za odgovor doplsniea ali numika. VpraraUtro (spoda , dvorišče levo^. Kaaflora vile« M. S, talefoa *t li. 1a*a$* mk «u sv«4«r umii «•!*(• fta »rmtaft*«. bneraH te reeanato po tnribtteneii oratora in ifcer: 1 m% vttok, t« 63 ma ttrok prostor: enkrat po 8 vfit^ 4*aknt oo 7 vln., tri »era t po 6 v. Podano (mik prostor) 16 vi«., rmrte ta iati*ale (enak prostor) 10 vin Pri večjih fnserdUh no oo govora isti mrsCsJirt sat tftilteh nrkiu teJw MT •• aiX?i«1vl *W Na saan> ptsvese sarsfbe »rez »^titre Umr\% se se sure as aikaksr tzirati „*ar»iat ttstarai* Uiiln tt. •». .Slovenski Narod" velja v Matojaal dostavljen na dom ali Če se hodi ponj i cslo cio laprfj) . . . . K 28*— I četrt leta m .....7*— ool leta „ ..... U*— I na mesec „ .... 2*30 Pasanaim Ua*llkf valja 12 vlnarjev Dopisi nal m franklrajo. Rokopisi se ne vračajo, •r«4*i*tvo: Kaaflort «llos «L 9 v I, ni istr. levo, te l »Ion At 14 Hevani ti in OKrsijart o mirovni w»t toni. Dunai, 1. decembra. Predsedništva Jugoslovanskega kluba, Ceškega Svaza in Ukrajinske parla-tnentarne zveze so sklenila sledečo izjavo: Mirovna ponuđba redanje ruske vlade ne temelji le na naćelu »brez aneksii in kontribucij, temveć tuđi na principu samoodločbe vseh narod ov, kar je naša vlada zamol-ćalžL Konstatiramo, da ie pod 1 aga. na kateri je po iziavah ministrskega pred^ed-nika avstrijska vlada pripravljena se posajati za mir. v teh bistvenih toćkah v direktnem nasprot-s t v u s po soji mirovnega manifesta sedanje ruske vlade. Kuska ponudba rredpostavlj* garancije za narodno samoođločbo, v soglasiu z cuiianjim ministrom podana izjava av-:strijskega ministrskesa predseđmka pa ir.olči o pravici 5amccć!očbe, rko tla se zdi. da i o i z k 1 j u č u i e. Z ozirom na to nasproststvo na-pram najvažnejši točki ponudbe za. premirje, se bojimo, da že priče-t a pogaianja ne bodo mogla dovesti do mirovnega sklepa, za kar b: morali v polnem obsegu pripisati odgovornost vladi. 2 našega staHšia It enkrat ugotav-!]amo. da v zmi*!u mšc deklaracije f. dne 30. maja i. 1. v polnem o bp šegu v 21 r a i a m o pri svoii z a -btevi po pravici samoodln j. bezavse narode. Ruska ponudba v parlamentu. % Dunai. 1. decembra. Vćeraj ie bil ner\*ozen dan v dunai-5kem parlamentu. Seja je bila napove-c'ana ob 10. uri. zvonilo je tuđi po vsem poklopiti kakor na alarm, v dvorani je bila nenavadno živahno, a prcčsedsivo li hotelo priti na triouno. Izvećelo se je, da sta vloženi *Icđe ruske mirovne po-midbe dve nujni vprašanii, na kateri mi-Histrski predsednik takoi odgovori: Ali dr. Scidler ie sedel pri telefonu in se •o^ovarja! z 5*TOio?n Czerninom. Ob IO'.'4. ie vstopilo predsedstvo. prišli so razni ministri z dr. Se:đ!eriem na čela. postanci so se že strnili v prostoru pred ininistrskimi sećtži. in ner\fozno prića-cakovarje je vladalo po veliki dvorani. £* predno je dal predsednik prečitati omenjem interpelaciji, je predsednik dal takoi po otvoritvi seje besedo ministr-!«kcmu predsedniku. ki je prečita! znani odgovor. Nemci so ponovno viharno ploskali, a \t skrbno stilizovanesra odgovora ?e cionclo preočitno, da tu neka? ni povsefti v redu. da ti bil dr. Seidler moral povedati se neka«, kar pa je đoKo-crno z grofom ^crninom — p r e v i u :K / • t« o 1 č a 1 Ni treba nA?l?šati, dti je to de^tvo naredi!^ ni slovačke rarlnn.^-i arne franke in Mid; nti pošteno misieče Ncn.-ce prav in a ž e n /ti^. ker tnkoj \t 7.3-vladalo prepnčmi-. da ro tak! pm ne pridemo do za^eJ^cra min:. To T>a toliko boli. ker sr. imele srrnke v ro-kah popolneišo mirovno pt>ntidh^ ?eđa-nte rusk^ vlade in iih ;e razburjnla sumnja, da ta akcija za mir p<* bi mogla voditi do uspeha. Tekom seje pa fe poslanec Zenker rodal to vpra^anje: Ker ie besedilo mirovne ponudbe od strani ruske reDU-blike. kakor je bilo obelodanjeno. nepo-ro^no, in sicer ne samo vsled tehniške potvorbe, kakor je razvidno iz vsebine marveč le tuđi na drugih mestih skrajšano. vpraša ministrskega predsednika. ali hoče vlada takoi naznaniti ta svetovnozgodo-vinski dokument v polnem obse^u i n n e p r i k r a i š a n? Na to vprašanje vceraf seveda ni bilo odgovora. Namesto tega na so objavili današnji list! nekako oficijozno opravičenfe. čes. radobrzojavka o mirovni ponudbi je bila različno sprejeta, liekateri od- stavki, toda nebistveni. so se glasili raz-lično in so se zato izpustli. Dvomi pa se. da bi, mogel imeti poslanec Zenker verodostojniše besedilo te ponudbe. S to notico ta velevažna zadeva še ni končana in v ponedeljek utes^nemo do-živeti v zbornici novih burnih priznrov. PredsedstvD Ceškega Svaza. Jugo-slovanskega kluba in Ukrriinskega Par-iamentarnega Združenja ie sklenilo že vćeraj n3s!eunjo izjavo, ki jo ie cenzura dovolila ^ele danes popoldne. (Besedilo objavljamo na ic\u lista.) Na v$e slovanske stranke je naredilo sinoči prav JražeČ vtis. da te izjave ni bilo mogoče t a k o j obelodaniti. Da ne vtaknejo takega ravnania m rno v miznico. je razumljivo samo po sebi. Ako je namrci vse to res. kar se op r a v i ć c n o sumi, potem igra tu vmes usodepolno vlogo neka struja, ki ji načelujc \Veker'ova spomenica, sporazumno z grofom* Czerninom. bilo bi to po ir.tencijah vsc-ntmške gospodstvaželjnosti, ki niT:ćar ni v skladu s sporazumnim, pravilnim mirom. Izjava naše vlade ne ustreza predposojem ruskega mirovnoga ma ir fešta in bi torej vsa ta velika akcija utegnila pasti v vodo. Slovanske stranke noćejo biti sokrive na tolik em neuspehii. zato so se možato in neu^traš-no oglasile s svojim velezgodo"'- ';im mementom! POGAJANJA MED BOLJŠEVLvl LN CENTRALM.HI DRŽAVAMl. tHiaaj, 2. decembra. Kakor je raz-vidno iz spopoinjenega teksta mirovne ponudbe boljševiške vlade, so se vrsi-la pogajanja med Ljeninom in nemškim vrhovnim povelist\rom že dali časa. Kriljenko se je najmanj že ^5. novembra obrnil na nemško vrhovno povelj-sr\To z direktno noto. v kateri je zapro-sil za petdnevno odložitev premirja, ki bi bilo moralo po prvotnih dogovorih nastopiti že 25. novembra. Iz ruske note, objavljene na Di'naju. ie izpuščen tuđi naslednji važni stavekt y-Die t. decembra pričnemo z mirovnimi po-gajanji. Ako zavezniške države ne po-šljejo svojih zastopnikov, se borno po-gajali samo z Ncmčro. H-čemo sp]^5^ mir. Ako nas pa burzo?.^pc zavezniski'.i držav prisilijo k separatnemu miru, potem rađene polra odgovornost nie same..- — Berlinski l^ti ob'°vl.'?;O tekst ruske ponudbe le v besedilu du-najskeza koresponde^čnega vrada.* Dunai, 1. decembra. ^Kor. nrad.) Izjava mini5tr^kega predscdiika dr. viteza Seidlerja o mirov^em VDra^^^iu z dne «30. novembra v avstrmki p~rbn-ski zbornici, se ie brezžič^im potom sporočila na Rusko. Dunaj, 1. decemb-a. (Kor. urrd.) Odgovor c. in kr. vlade na nisko okrožno brzojavko z dne 2S. novembra, se je dne 38. novembra ponoči breT?ič-no sporočil v Carskoje Selo. Ta b~e^-žična ruska brzojavka postaia je bre^-žično potrdila dne .30. novembra ponoči sprerem brzojavke. Stockholm. 1. decembra. (Kor. ur.) Brzojavko grnfa Czer^i^n so v P fo-gradu razširili v posebnih izdajah ter ie izzvala \ihan?e manifestacije za centralne države. Odkar je Port \rt- Brzojav- a ^Associated PresR« \t Wa»hing-tona Eami^ava, da bodo Zedinjene države nastopil«* etrpno napram Rusiji, da pokažemo zaupaaje v končno zmiio tdrave demokracijo, ker Čtitijo v Aneriki. (\p. velik đel Rusije ne sop!a5a b cilji boTJševifeov. Berolin, 30. nov#ibra. Kakor iz-vedo pariški listi, se bavijo zapadne države z vprašanjem organizacije od-pornega pasu v južni Rusiji, odkoder naj se vrši boj tako proti boljševikom, kakor proti nemški vzhodni fronti. -Ec'io de Pa-is« poroča s ifcm v zvezi, da ima general Be, t'^elot, šef fra^c^ske vojaske misije, to-radevna pooblastila. §ef romu ^ske milije na Francoskem, general lllescu. iz'avlja v »Petit Jour-nalu«: Ce boljševiki v resnici preki^ejo boj, se bo organiziral odporni cen-trrm z ruskim crnomorskim brodov-]em. Pačv.nati je rfa e^tenti zveste ko-zp1'2, rcmitn^lro ?rmndo in čete ^e^e-rala Čerbačeva, ki se bodo vsi bojevrli na^rei. Odnorna Crta bi obscrala vz^iod^o Romunro, jufio Rnsijo, Crno morje in Armc^ijo ter bi st?le taVo v zvezi z a^T'eškimi čet^tri.. ki stoje v Alcznnot?mi;t. Zavezn'ki hh'co za«?cže-io n's'-o črrcmorsl-Q b'odovje in la^ko no?f"v:?o t"^q čete v ^rm^niii pod a^iC'Vo vriiovio poveM^ištvo v Mezo-pot~T"ni. ZO^^T NOVA VLADA V RUSIJI. Amsterdam, 30. novembra. (K. u.) Pctrozradcki poro'cvalec »Paily Chro-nich' je brzojavil, da je vlada boljševikov odstopila in da se je sestavila koalicijska vlada, sestoječa iz boljSe-vikov. socijalnih revoluci-j o n a r j c v levice in interna-ci'onalističnih boljševikov. Lienina je kmečki konsrres sprejel sovražno. Ker je ČutiU f'a i^Tii! Ma tat, je pri:el takoi s poga-janM za sertavo koalicijske vlade. VoHtve ▼ ruski ustavodajrti zbor. London, 30. rovembrn. (Kor. ur.) *Timcs« izvedo iz F^trojcrnda: Volitve v ustavodMni zbor so končane. Kadeti H ekstrerr'^ti so dobili približno ennko štcv'lo gla^ov ter stoje na prvem me-stM. Za nifm pridc'o revolucijonarni so-ciinlisti. Izid se bo v par dneh raz-fflas;i. Rottsrdara, 1. decembra. »Dai1y Cbronicle« poroča iz Petrograda: Izid volitev v ustavodajnl zbor prinaša boljševikom v Petro ^ fronte. LofMfen, 30. novembra (Kor. nr.) Duhonin je postal vsem Cctam dnevno povelje, v katerem navaja vzroke, xakaj se brani prlčeti • pogajanji • sovražnikom. Kakor on mtsll, je stvar vlad centralnih držav in ne vrhovnega poveljnika ruskih čet, da prično a predpogajanjl. Pozivlja čete, da naj izjavijo, ali so z njegovim nastopom zadovoljne, će nišo zadovoljne, bo poveljnl* itvo prostovoljno izročil Krilenku. Amsterdam. ZO. novembra, (Kor. ur.) »Oai!y Telegraph-r poroča Iz Petrograda 26. t. m.: Armada opazuje Ljeninovo mirovno ponudbo z rezervo. Splošnl armadnt odsek v glavnem stanu se brani priznati Krilenka za vrhovnega poveljnika ter ga bo pripusti! v glavni stan samo če prlde kot privatna oseba. Knlenko Je nato odšel kj peti armadi in izposloval, da so njenega generala Boldireva aretirali, Duhonin ima žc bolj trdno staltšče Več armadnih odbo-rov js sporočilo, da ga bodo podplraU. Af-mr-dni odsek na romunski fronti je zahte-val pri blagotvoritelnem cdseku, da naj konca državljansko vojno in takoj sestavl socija'istično koalicijsko vlado. Loncon, 29. novembra. (Kor. urađ.) Retitor. »P-Mlv Chrnri"!e« izve iz Pctro^ra- a: rorr!^"r t r'-ivrrm Ptanu Stanko vic se :"e braril i^rcCit! nrir'idno povelje Krilen-?ka Duhorlnu ter Je i":r!al ▼ Imenu vojske c:iv ra civilno preblva'etvo, da naj ne •adaljire f'rfavljanske vojne, da naj stori '•onec anarhiji in tfa naj ćobaTlja vojski na fronti v?e, kar ji je treba. Krilenko je pre-kinil svoj*? potovanje na jug ter se vrača t Petrograđ. Kapitan Kukel. kl mu Je Ver-derevFkij poveril vodstvo tehničr.e^a od-delka mernariškega miristrstva, je bil are-tiran, ker ni hotel trročiti boljševikom do-kumer»tov minirtrstva. ^Tođest Ivanov Je njegov nasleđnik. Revolucljonami vojni odsek se brani izdati inozetncem potne 11-Fte Dmnee se objavi pogodba entente * Ita-lljo. ž Demobilizacija. Base!. 1. decembra. Dally Mali« poročajo iz Fetrograča: Ruska vlaća ni ođ-pustTa iz vojne slrfbe samo 42 do 401etnih, marveč tudl 38 In 391etne. Nadalnji dogodkl v Rusiji. Stockholm, 30. novembra, fFCor. nr.) Kaljeđin stoji baje v Novočerkasku ter odklanja korakatl proti Petrosrađu. Amsterdam, 1. decembra. »Tltnesc poročalo, da po se bo'^eviki polaptn državne banke. v?e druge banke so saprte. — Kmpf!:i kongres je ba^e ?poro?il Ljeninu čestitke za predlog glede premirja. — Stavkuioči državni urairfkl v Petroerartu so ođ~ovorili na ortpnFt s tem, da njih ive-ra odpusta ni priznala ter razšlrila. stavko. Ruski zastopniki v Italiji. Lugano, 1. decembra. (Kor. urađ.) Ager.tia Stefari rorofa. da «o rusko vele- pos^niftvo pri Kvirinalii, rusko poslani-štvo prt vati':anu in niFko vo^aško nastop-stvo v Ita'iji izbavili, da mak^imalistifine vlade ne pri^navajo te^ ustavili stike s jw»-trogrr-Vidni zucanjim ministrstvom. ROMUNSK4. E^J. 1. decembra. »Mornins št« poroča iz Pariza: Ententa ponuja ro-m'in^ki vladi za slučaj, da želi zapustiti Rusijo. asil v ententnih deželah. Brzojavna zveza med Jastjem in Kiši-nevom, sedežem romunskih vladnih oblasti, je od srede pretrgana, Rotterdam, 1. decembra. »Daily Maih noročajo, da j*e maksima-listična vlada dne 28. novembra odpovedala tuđi nogodbo prejšnje ruske vlade z Romunsko in proglasila pogodbo takoj za niče v o. Romunski parlament je sklican. Delegacije. . Danes poroldne se sestanejo na Dunaju po več nego treh leth zopet delegacije, oni ustavni zbor. pred katerim se razpravljaio takozvane skupne av-stro - ogrske zadeve Kakor znano* delegati avstrijskega državnega zbora in o^rskeija parlamenta ne zborujejo skupno, temveč avstrijski posebel, ogrski pa posebej. Bosna v delegaciiah sploh ni zastopana. Tuđi v tem oziru je torej du-alizem izveden do skrajnosti. Delegacije so predvsem foruir, pred katerim se razpravliajo vprašanja zunanje politike. Avstrijski zunanji mi-nister govori in daje pojasnila narodom monarhije le v delegacuah. Le tu ga je mogoče naravnost interpelirati in — fclicati na odgovor. Ves čas vojne narodi monarhije nišo imeli niti enkrat prilike, da bi bili po svojih zastopnikih naravnost in neposredno posegli v zuna-nlepolitične vodstvo države. 2e iz tega sledi, da je pripao vati delegaciiiskemtt zasedanju izredao važnost. Najnovejši dogodki so še povečall pomen delegacijskega zasedanja in po-glob'li interes za razprave v delegaciju Ni dvoma, da se nahajajo centralne države v pogajanjih z Ljeninovo vlado. Namen teh pogajanj z ozirom na dane okolnosti ne more biti drug. nego dose-či separatni mir z Rusijo. Podiago za tozadevna pogajanja tvori Ljeninova ponudba, na katero ja dunajska vlada že odgovorila. Avstrij-?kim narodom ta ponudba ni bila sporo-Čena v nepopačeni obliki in komentar, ki ga je podal ministrski predsednik Seidler v državnem zboru« ne odgovar-ja temeljnim točknm, katere je postavil tuđi Ljenin kot predpogoj sporazumne-ga miru. Ljenin in Czernin torej ne iz-hajata iz popolnoma enakih načel in žc iz tesa sledi, da je treba gledati na ćelo najnovejšo mirovno akcijo z gotovo skepso. Načelo, v katerem si Ljenin in Czerr.in ništa edina, pa je baS tisto, ki nujobčutnejše tangira interese slovan-*kih narodov v monarhiji. Boljševik? Stojijo na stališču samoodločbe narodov, državniki monarhije ta princip pri-znavajo za vse druge, le za lastne narode ne. Jasno pa je, da Je narodnostno vprašanje monarhije za nio bistvo vseh problemov, ki jih je naložila svetovn* vojna, in njega rešitev predpogoj v* dosego pravega miru. S tem je dano tuđi staliŠČe, ki gm bodo zavzemali v crelegaciii slovanski delegati. Izjava, H so }o priobčili Jngo-slovani, Cehi in Ukrajinci v soboto, ie program, po katerem se bodo ravnaR naši zastopniki v delegaciiah, ko se bo razpravljaio o zunanji politiki in o mf-rovnem vprašanju. Delegacije se torel nikakor ne bodo mogle izogniti narod-nostni debati. Grof Czernin je skuša! sicer pretekli teden pridobiti naše, Češke in ukrajinske delegate za to, da bi v delegacifah >državniško« molčali. Me-nimo, da grof Czernin z rezultati teh kenferene ni bil zadovoljen. Prepričati se je moral, da se naši delegati dobro zavedajo svojih doižnosti in da nimajo volje zapostavljati življenskih interesov svojega naroda za interesi minlsteriial-ne politike. Narodnost™* problem bo v delegaci-jah tembolj obvladoval položaj, ker si bodo tokrat neposredno stali nasproti smrtni protivniki, zastopniki slovanskih narodov kot zagovornik! svobode in ravnopravnosti ter madžarska delegacija kot najbesnejša branitelnca nad-vladja enega naroda nad drugim, kot zagovornica brezpravnosti narodov, kl m*5O v posesti državne moči. Dunajski politični krogi pričaktrejo velikega duela med Slovani in Madžari. Povedatt smemo, da so naši delegati za boj pripravljeni In da ne bodo ostali dolžnt svojemu narodu in celemu svetu niti ene besede, kl jo je treba odkrito in jasno povedati tist;m. ki so največja ovira. d* pridejo do?edaj zatirani do svoje pravice, in naj si bodo to Madžari ali pa vlada. Naši delegati bodo tuđi v delegaciji z vso vnemo in možatostfo na-stopili za idejo našega ujedinjenja in se bodo pri tem upravičeno čutiti zastop-nike celokupnega naroda brez ozi-ra na umetne meje, ki jih je krivica postavila med nas. Noben pritisk, in na| si prihaja od koderkoli, jih ođ te njihove doižnosti ne bode odvrnil. Madžari Čutiio, da se jim bliža dan velikega obračuna. Napeli so vse svoje sile, da bi si zasigurali pomoč državnikov in drugih odločilnih faktorjev proti slovan-skim delegatom, ki jim grozijo strgati pred vsem svetom raz obraz krinko svobodoliubja in liberalizma, ki si io na-devajo s tako dovršeno igralsko umet« nostio. V ogrski delegaciji se nahajajo, kakor znano, tuđi štirje zastopniki hrvat-skega sabora. Ti hrvatski delegati pri-padajo koaliciji, stranki, ki je danes prisiljena voditi guvernementalno politiko. Jugo^lovanska javnost vpošteva težav-ni položaj hrvatskih delegatov in ne pričaknje od njih aktivnega sođelo-vanja z jugoslovanskimi zastopniki v avstrijski delegaciji. Pač pa pričakuje, da hrvatski degati ne bodo ničesarstorili. karbiotež-kočato delo njihovih tovari- y 5TTBT1 Z, .5LUVtNbKI NAKUUAt one 3. decembra i»17. 176. stev lev Iz Jugoslovanskega kluba, in menimo, da nas v tem pričakova-nju ne bodo razočarali. V cni iadevit ki Je splošno narodnega značaja, bi po-rsem lahko prišlo tuđi do konkretnega sodelovanja. To je bosanska zadeva, pri kateri so se že enkrat naši zastop-niki v dunajskem parlamentu in hrvatski v zajedničkem saboru našli pri skup. nem delu. Da bodo delegacije obširno raspravljale tuđi o vseh drugih vprašanjih, ki so v zvezi z voinimi dogodki, je jasno In v tem ozira bo mnogo bude in oštre kritike. Zanesti se smemo, da bodo naši delegati skupno s češkimi in ukrajinskim! ▼ polni meri zadostili nalogi, ki jim jo nalagajo dolžnosti napram celokupr^emu našemu narodu. Tuđi v delegacijah bo Jugoslovanski klub nadaljval svoj boj za ujedinjenje in svobodo našega naroda. Izjave fria Sunarlća. Dunaj, 1. decembra. Voditelj bosanskih Hrvatov, dr. Sunarič, ki se mu-<3i te dni na Dunaju, se je o deklaracijski polit i ki izjavil tako-le: Deklaracija Jugoslovanskog kluba u Bečkom parlamentu od 30. maja 1917 djelovala je na hrvatski narod u Bosni i Hercegovni neopisivom magnetskom silom i ulila je cijelom poštenom i zdravom logikom mislećem narodu neizrecivi entuzijazem. Svaki je u sebi čutio, ča ovaj svetski fat donosi malim i razojepkanim narodima slobodu, jedinstvo, ujedinjenje, državnu samostalnost, narodno samoopredije-lenj e. Sto Jednim jezikom govori, spada zajedno i skupa, po prirodi je ne-razdruživa c i j e I i n a. Narodi teže uvjek naprijed, a državna pra/a su stu-pidna ukočena, nepomična i mirno stoje. Postojeći državni sistem u Avstro-ugarski monarhiji dao je manjeni njemačkom in madjarskim narodu dominirajući položaj, a većini slavenskih in latinskih naroda dodjelio ie u političkom pogledu helotski položaji stanje nepodnosive robske pod-rcLjenosti. Nacionalni razvitak Štovana bezuvjetno se je cmetao i priječio, jer bi inače dualizam bio bez vrijednosti. Vrijedila je parola: Ili se mi Nijemci i Madjari moramo uništiti, ili če se »na-cionalitete u nama utopiti,« podredje-nest većine državljana u avstro-u^arski monarhiji opažala se je na svim Unijama. Taj državni sistem ugnjetavanja i rarobljivanja jest skroz neprirodan. Prirodni red je jačji od svih pozitivnih zakona. A ovi su održivi samoonda, ako su sa prirodnim zakonima v skladu. Cijeli narod Hrvata, Srba i Slovenaca stopio je u čvrste redove i okupio se oko majske deklaracije, uvjeren, da ie složna nacionalna volja najustav-niji faktor na svetu, koji ie u stanu narodnu slobodu i ujedinjenje i uspjeh u državnu samostolnost izvoi-ftiti. Naši narodni protivniki uprijese sve sile, da naše redove razbiju i postegnu-će naše državne s'obode ometu. Iz-vedoše pritisak na dr. Stadlera i on odmah odpade od deklaracije i povede *a sobom samo ovisne elemente — neko činovnike. Časnike i od vojske oslobod-fene ljude, pa čak ni ovi od stida i straha pred sudom narodnim ne smjedo'e u javnosti sa podpisima izaČi. Ogromni dio slobodnog nezavisnog hrvatskog življa u Bosni i Hercegovni ostade vjeran deklaraciji. Skoro cijelo svečenst-to sekularno odpade od dr. Stadlera, a naši Franjevci stoje kao klisura proti njemu. Stadler je u narodom pogledu pastir bez ova ca. Na da ima užase sav službeni aparat, koji mn usluge čini njegov ođpad če doživljeti fiasko. Stid naroda stignuti će ga danas ili sutra Njegova saviest biće mu najbo!j! sudac. Stadlerov lavni skroz ovisni rad poznat je iz vremena" za borbu pla police, za borbu svetojerom^nskog zavoda, a sadašnji odpad od deklaracije jest kruna nizu nedosljednih č:na u službi tftdjinske politike. Neka nam se dade sloboda govora, sa«tania. štampe, i svak će so a osobito službeni krosovi uvjeriti, da je ia-lov trud naše narodne redove razbijet. Narod će svakog protivnika politički uništiti za sva vremena. U ovom velikom vremenu treba velikih ljudi. Narod čuti svoje prijatelje i poznajo dobro svoje neprijatelje i one, koji iz ličnih koristi uz njih pristaju. Istup Stadlerov neće vlaštodržcima ništa korstiti. a narodnim redovima ništa škoditi Stadlerov istup doprinijet će krstalizaciju naših narodnih redova, jer tim nastupa prema svetom pismu lučenje Šugavih >J zdravih ovaca. Z Goriškega. 2. decembra. Gorica aa dražbi. Kdor dl vec\ tišti jo bo imel. Čitamo: »Zum Wicderauibau von Gorz 5°»ige Anteil-seheine des gemeinnutzigen Woh-nungsfursorgevercines r. G. m. b. H. ta gfeas nad Odrz a 50 K. 100 K. 150 K» Verkaufsstelle k. k. priv. StelefHL Es- comptebank, Graz, Auersperfgassc 14.c Nemški »pomoć« Oorici. Podreti bo treba in zidati na to stanovanja. Morda bo kdo prodat svoje podrtije, drugi bo sezidal novo, i« leplo nišo, kakor jo je imel doslej. Nakane pa so očitne. Slovenci, nikar ne prodajajte ne podrtin, ne nobenesa zemljISČa, ne v mestu, ne izven mesta. Slovenci, kupujte rajii vse ono, kar je v tuji lasti, da bo zopet naše. Ono nemlko na-znanilo in vabilo »zum VViederaufbau von Gorz« je del tiije akcije, ki šega po zemlji ob A d rij i, ki se bavi slasti z grabljenjem sveta v Dalmaciji in je se-daj stegnila svojo roko po naši Gorici. Pozor! Razmišljanje! Odpor! S strani nekaterih županstev je bilo podano deželnemu odboru p o-ročilo, da bi se to ali ono županstvo rado naselilo v domaći obeini, pa mu je to nemosoče radi Dokončanih hiS in pomanjkanja potrebnih prostorov. Županstvo bi rado pričelo z obdelovanjem polja, vinogradov itd.. ako bi imelo na razpolas:o potrebne delavske moči, živino, orodje, stanovanja, anrovizacijo, kakor tuđi dovoljenie s strani merodaj-ne vojaške oblasti. Predlaga se, naj de-želni odbor takoj sklize v Gorico na sestanek vse župane po vojni prizade-tih občin gomkesra, sežanskega in tol-minske^a glavarstva. naj povaM nametnika, okrajne glavarje. vojaŠkega referenta, častnika za obdelovanje polja, državne in deželne pnslance, za-stopnike ministrstva. Umestno in potrebno ie, da se upoštevajo pri vzpostavitvi naših đomov nasveti in želje po vojni prizadetega ljudstva, ki naj bodo temelj obnnvitvi domače naše srrude, nakar se bo nosio naše trpeče ljudstvo 7. veseljem oprijeti dela, da se uresričiio njesrove «anie o boljši bo-dočnosti goriske dežele. Kako je ob Rojicah? Mar-sikateri vojak se spomni ob tem imenu, kako je eksereirat v priietnem zimskem solncv. na Rojicah pri ŠtandreŽu. Zadnja leta je b:la tam na koncu Rojic vo-jašnica za di asronce in piionirje. Ko so vdirali Italijani v Gcrico, so Šli prvi na strani Rojic v mesto. Lepa je ta planova ob lev om bregu Soče in krasno je razvit razgled z nje na vse Stiri strani. Pri "Moscrjr.1 tovami ob Rojicah so bili Italijani presekali skale, jih dvignili in tako je nastalo tik ob Soči krasno zavetje za ranjence. RoJmšHce za nficirje so bile tam. električno raz-svetljene seved Pomo barak ie v tem zavetju proti S.--vodnjarn. Kake ^kode s strani reke se tam ni bilo bati. ker tok vleče na desno. V tista oficirska bolniška zavetišča pa Je izginilo mar^i-kaj iz štandreža in dela goriškega mesta ob južnem kolodvoru. Štandrežki nadučitelj je naše! tam svoj klavir, na katerem je teral kiV italijanski ranje-rtec bojne pesmi, da so odmevale ob Soči. katere valovi so se dvi^ali in kazali svoje pene proti boinemu duh.:, ki se ic stegoval po slovenski zemlji. Hi sa nažepra Lojzeta Brajnika ob ba-ki* pri Soči ^toji. nad kletjo je nekaj razbite-jca. Vrata v klet so *nu Italijani cementirali, pri kuhinji okna povečali. V »štirnic so napravili kaverno. 1 meter zemlje, 1 meter tramov. Hlevi so izmirili. Skedenj in drugo gospodarsko po-slopje stoji. DvorlSče so mu ftalijani poravnali in posuli. Stara murva iz franeoskih časov in st2»-a trta sta izfci-nVi. Na vrtu je v*e razđejann. vse izravmno in z žico prenleteno. Sosed-na hi^a Matrsičeva je razbita in nesposobna za stanovanje. H:š* Petra Rudale pod bresrom je tuđi nepoSkndo-vana: bo1n!?riica ie bila v njej. Takisto je neno§kođovana pod brejrom Muči-čeva l :s?, knteri so napravih" Jtali'ani železr:. vrata. v Lovrcnčičevi gostilni ob Roiicah so Italijani ena vrata zazidali: imeli «-o t-idi oni gostiino v hiši. Sploh je okroŽje »barke* hi Rojic rar-m^romn malo trrv»K ^tandre? pa je ves razbit. Pri Tanerjevi ledenici ob iu^em kolodvoru ie v<;e razdejano. Vi^i^tinova znana gostilna na viSirl tik kolodvora fe malo poškodovan?. V hrši Frara Vn^a, od Tanerjeve tovarne dol, ie b'!a Drava tr-1njava. vse v oko-r!h. važna bo^a točka. Za povr^itev so na raTroTaeo lepe barake r električno r*7sve*'iavo. O vn^-v^ienem sodniku dr. Oblaku, k! Je iTsrinil iz Oorlce. se ooroča, di je Mf> oMcžal v la^kem Vidmn. M^dve-dov k?r»o na Korrn ie nrecej dobro o^ranicn. V dvorani je bi! Mpv. V mar-siV^t'i h«! fc t-^ko. č-\ bt lastnilc rari ?^f v rio. ali tan }> to^'Vo nevame^r* s^-a-liva naknrifče^e^a. da ^e ne una hv^u re or» ne vri^štvo, nar\-rč more ir^e-^atf svrfn b^o Ie nđ ć?it?. v stnbii vcak trenotek. da mn jo k*k nepremi-^ljert korak ali tidarec pofene v zrak. Begumko vpraSarve. Z Duraja nam poročajo: Ustavni otf-•ek •« je pretekll teefen zopet bavit • to za devo. Na dnevni r*d so prfil« resolucfj« dr. Grandija, kl rahtevajo: vlada naj predloži spise o vseh ie velJavnih lvttsrnasija.il In konfinartic'Jah; naj potkrfal, da se ne delajo »preke, *ko se hoče'o IzpuiSen« ca«b« vrn!tl d-mcv; ć*\*m naj vM^nl organi nicesar ne u krene j« prctl, dok fer pti kon. čano kazensko ali elisclpllnarf*« post« panje. Ovo mi svetnlk Bviledi J« pov«. dal, da Je as)«J I« i« 101 koviflnovanlh Im £3 interno vani h o**b. OpravMuje to *♦-rnatno fttovil^ kljili m*m* od tmiav Hi tiaoiev, Dr. R y b a r Je graja!, da ss mod trn-•eđanjem parlamenti ni bilo moflo*« od-praviti nezakonitih omejevanj osobno svo-bode, ki v zakonu no lo ni majo nikako pod-lago, marveft so tam oamaooffta sa sloatn. Ako vlada kaj potrabujc, naj prodlotl nmtrt ZalKOflS* fcUkOC1 0B lfllttj# IM PMMMBsMM Sal w& zločina, **a«a biti v do4oiOf»osii roku aaall. san, ma#a •• proti oiloinHI arltatttl, »m obravnavl phots Imaaj saajavBVfilka Ni fitos^a so pritoftltj proti oboodbU lntemlra«ie as> zaprlU kakar zloctnoa, po vai moaaoov aa bili v lapai^, no da aa blN aaolisafM, na ta Internovanl, a razloga ataa lavedell, prlos iltl so ntoo mogli. &ok» paajia ao Jo izvojds lo, da taka posle vodi a«KI vojnonadaafa-valnt urad, kl Jo tudj sjaaaJvanit. Vaa nasa. konlto pa Jo treba odpravttt; najbolj opor-tonski raslofl no morojo aa#avl£ltJ aamo-voije. Pradlaga. Vlada aa pasivi Ja, da od-pravi vaa Internacija In konfinaslja. Pa tudl prepovodt vrnltvo v domovino oo Isto tako nezakonite, ta damavno obilno sploh ne moro biti nlkda izgnan. Tu ni majo tudl vojna poveljatva nikako pravico do ugovora. Tudl ono oo podrojono zakonu, kl no pozna tako omejltve. Jo pa proti trotjl Orandijevi resoluclJI, s katero bi ao prtzna-valo, da Ima vlada vendarlo pravico kaj podobnegi ukrepatl potom, ko Jo ustavljo-no kazensko ali disciplinarno postopanje. Z rrnogiml slučajl Je dokaza I najrazllonejfte £ine samovoljo vladnih organov. Dr. Grandl aa Jo pridruži! pravnim razlogom dr. Rvbira. Na prihodnjo sojo so pcvabita tudl mlnistrski predsednlk In do-mcbranski mlnlstcr. da bosta slila I a teike pritožbs In — sklepa odsekovo. Dogodki na bojiščih. NAŠE URADNO POROClLO. Dunai, 1. decembra. CKor. urad.) Italijansko bojišće. Na Kori Pertlca fjvo zavrnili italijanske ftuuke. VzhoJno bojiSče. Neiznrcmefijeno. Albanija. Napadno od Korice fto prifprečife albanske prostovollne čete s liitrlmi 7n odločilniral protlsunkl fran« coenje, da <;e Anplefi pnnravtjajo, na strani Italijanov stopiti na bojiSče proti Avstrijcem «n Nepcem. Brzojavka trd!. da poda:a Anslila Italijanom najbolji vojni matT'tal; katereea '^a P^d povelUtvom »sf*a^ne«i rma^ovalca pri Messlnesu« na razpola^n. .... • t Orlandova tolafba. Iz Lu^a-r?.t Orlando se |e ?7-aziI po prvi seji en-tenf«e k^^fe^enec, da bf> entfntt dobila nadomestfto za Ruslio v Ameriki. M»»oro nfk1 v Inozemstvu skitpno r »A^enrlo ?!rfa«»* In lt?TMa^V»ml ?!«tl truđfjo na vso moC. đa M preprl?a!l fnoremstvo. da }e vsf^d ^f»"7Tlve prot! !ta?IM defovanje vojnfli nasirotniVov tinlCeno. orihafafo vemfar tm~ re^illva i>nrp*fla n veMVem na^a*Can)n vol-iiosovražnih akcl| v ItaUfi. ^ađnfe dnl »o hfle lzvr?et?e ?tevilne ^'etacUe. Samo ▼ Pfmn Je nolfcija erifda 120 oscb, Mad lemi par ftekdanfih iiostavieev. IttllJiBikt naja aopet ta-prta. It Bmii l.tfeegmbra: Ttaltfanate m^5af kl Je bfla ođprta S or. ]• o4 patka ST««er o4 II. «pa 4a1?a tofiet aavrta. ITALIJANSKO URAONO POROCILO. 1. decembra. VteraJ bI blto atka-kili tnfaataHJffkla aojav. Va vaaj froaU Ja trajal artlljerUskl otreo] matM »fla. Artt-ljarljakl ocaaj amralaiHrav Ja btl poaabno OmMI OaaBbartaaB. Na aalaOI vtoold pla* maatlli nablrajaie aa aata ta aa paMJaJa adahartto flaaaje avfrafjdi iat, M Ja Mia aaaBaaJeno la pokrajlsa mm* FiaT* ta *t*» po FUto. MaM letalal ao oalavall UvaJuio. Boaiaardtrall ao eovratne tabore ▼ aitlaj ▲rtaa. T aracnih ba|th «o bili sbttt trija •oTvalai aamrati In eden Todljri zrakoplov; ta Ja padat coree aa tla. Drusl Ja moral priaUtt. Aratacija v Atenah. Mmmmtm, t8. novembra. »Petit Fari* ■lem« pereca la Atea, da ja dala rUda ara-ttrmtl 110 uradnlkov, easnlkarjeT. neitaljav la trgovcer, ki bo pripadali stranki, ki ao-ee podpirAtl prejAnJi retim. •OJI V PALESTINN1. Carigrad, 30. aovembra. Jnžno od ▲udte In Abuledi« od obali do Ek Tira ao sadel« naše ćete iznova na silni ođpor. Za-vrnlle bo vse aovražne napade. BolJ proti JiifOTshođn pri Nalinu so izvrilll An^ležl ▼ečkrat • pehoto in eno konjeniško divizijo šunke proti našim Četam. kl so bile đo tja prodrle, bili pa mi teikim! tsfubami zavrnjenl. V teh ljatib bojih smo Tjeli ene-gm častnika In 20 mož. Naše čete so na des-cem krilu srednje skupine močno nadalje-▼ale svoje napade. 4e predvCeraJSnJem eo Tzele Bet ur el Foko ter so ye>raj prodrle T amrri na Bet ur el Tato. Vjeli emo 1 Castnika !n 30 mož ter vplenlli 4 strojne pulke. Pri naših tetah zapadno in južno od Jeruzalema Ie malo bojnega đelovanja, ▼ ■ploSnem omejenega Da artiljerijski ogenj. London, 26. novembra. Na&e najspređ-nje irvidne CPte, ki so bile stopile na se-verni breg reke Nahr el Auđža, 4 milje se-▼erno od Jafe, Je sorražna pehota potlsni-la naza]. Sedaj držimo Južni brec ter krijemo prehode. Cote na konjih bo vsele Bitir. Tatim In Aln Karim S In po! milje zapadno od Jeruzalema. Močnl tnrSk! oddelkl drte vifiine zapadno ođ Jeruzalema 1b krtjejo eeeto Jeruzalem - Slhem proti se veru. London, 1. decembra. AngleSko vojno poročilo is Palestine 30. novembra. General Allenbv poroda: SovraSnik se Je 27. novembra In nanlednjega dne povzpel na cell fronti, ki ne razteza priblIZno 5 mili seve-rozahodno od Jeruzalema đo morja. đo d©-monstraclj, ce da. bi i© đotaknll nalib po. rlr'J pri Nedlsamfll. kjer io 10. novembra nafte Ćete ajegove ln-ajevne napore i lah-koto zavrr.ile. TurSko - nem&ka artiljerija se Je poslužila kot ^lavnejfa cilja mošeje, taje sezidane n« grobu prerofca Samu^'t, !n ki jo krifftjani, mohamedan! in tldje Ca_ ste z enakim spofttovanjem. Obstreljevanj© je ra«ru§i!o minaret. Ođdelek 40 mož neke. ga regimenta iz vzhodnlh grofij. Je napađel pri Nabbrplsnju tnrSko postojanko, ki Je !mela ^arairijo 1ra; \h 100 moS. Par Turkov Je Mio ubitlh. Odd^lek se Ie vrnil z vjetni. kl in eno strojno puiko. V zrafinem boju je pet sovražnih letal napađlo troie naSIh. Eno turfeko letalo Je bilo brez krmlla po-gnano na tla. drago pa po?kodovano. PISMO LORDA LAN3D0VVNA. Lord "Lanidovne priporoča ▼ pismu, ki ?© vzbudilo na Anglegkem veliko opor-č*»nia In nevolja, da naj zavezniki koordini_ ra'o svoje vojne cilje, Lansdowne pravi v tempismu, ki Je it^lo v »Daily Telegra-phu«: Mi ne- borno izgubili vojn«, nadalje-^ftnj« vojne pa bi pom#n!lo rufn elviliaira-r^a sv«ta. Najbrže bi bila ga mirovno ptranko v Nemfiji veliKa spodbuđa, Ce bi f>9 laznalo, da ne telimo NemCIJe kot velesile untčitt, da ne stremimo za tem, da bi vpiltli Neračiii drugro vlađno oMiko, ka_ kor to 2elt sama. đa ne Bameranmo od-reči Nemćiji mesta med đrvigrimi veletr-ffOTskioil driavami sveta In da smo pripravljeni, ko bo vojna konCana, skup&j i đnipiml fllaml revidirati probleme, kl ao v zveii 9 prostostjo morja ter snao pripravljeni pristopiti k mednsrodni pogodbi sa rešltev spomik vprasanj potom mirovnih »redstev. London, 1. decembra. (Kor. urađ.) Reuter prinafia urađno vest o staliBCu an-gleSkft vlade i ozirom na Lansđownovo pismo. Pravi, da je lord Ijansđotme v pismu govorll Ie v svojem las+nem imenu ia ne v imenu vlnđe. Predno gra Je naplsal, se b! posvetoval s nobenlm vlađnim Slanom, kakor pploh r nobenim niti zvese ni Iskal. Ministri so • presenečjem prebrali pismo, kajti v njem podani nazori ne odgovar-jajo v nobenem oziru nazorom an-plpgke vlade. V modifikaciji vojne politike te dežele ni opasiti nobenlb eprememb, ker Je Pe «<1aj Ista. Itakor J« bila T«!no Iti kakor Jo Je opisnm ministr. pred«. V rasllčnih govorih je bila pođar.a U vojna politika, a najboljSe Jo Je mogoče izrasli Clemencean, ko je rekel: Vojni cilj!, ki se borimo žanje, so zmagra, Angfija ra sporazumni mlrf Basel, 1. decembra, »Dativ Mali« vse-bnjejo sroročilo, da bo Asqulth pod p i ral gibanje za sporazumni mir. Llovđ Oeorge in Northellffe nastopata proti tema gibanju, ki Ima baj« precej pripadnikov. Nemike kolonije* W«lllngton, S0. novembra. (Kor. txr.) Reuter. Ka konferencl zdruSenlh trgovskih rbornlc Je izvajal mlnlstrski pređseđnik: AngleSko prebivalstvo Južnega Tihegm oceana bi občutilo kot briđko razočaranje vsak pređiog, da naj se Samoa in Nova Gvinea vmeta Nemčiji. Angleikemu ljudstvu se je obljubilo, da amo odločenl Nemcev ne ved pustiti na otoke Tihegm oceana, te nam je to Ie na kak način mofoCe preprečitl. Politične vesti. — Razmere v nestnem občinskem svetu flabljjnskem. Pišejo nam: Naša in posebno luibljanska javnost se rada zagrize v mnenjc, da $o razmere v mestnem občinskem svetu Še vedno ta-ke, kot svoj čas, ko so bili občinski svetniki v vsak em oziru edini, ko sta soglasje in ploskanje kot brat in sestra stanovala v mestni dvorani in ko se Je ćasih ćelo cvetje metalo t galerije na srečne in edine občinske svetnike! Noće se pozabiti, da so se časl korenito spremeir'li in da Je ljubljanskemu Županu f enim flašom večine nekako tako pri duši, kakor akrobatu, kadar 15če ravno-težja na napeti vrvi! Sa vedno čebljaio nezadovoljneii* takaj se to ne zgodi, rakaj se ono ne zgodi, za kaj se to ne skiene? Z dežele pa dohajajo pisma. Čemu da se mestna občtna ne postavi na čelo občinam, kar bi bilo zelo vzorno Itd. — Poglejmo sedaj razmere, kakor tsl V aWtM ibomM tiikljiitni hr^ M* predna stranka 23 obCInskUi svetnikov, Ker Je vseh občinskih svetnikov 45, ima narodno - napredna stranka 1 glas ve-Čine. Danes pa je od naprednih občinskih svetnikov vpoklicanih 6, tako da prihaja v mestno posvetovalnico samo J7 naprednih svetnikov. Slovenska Ljudska Stranka ima 14 zastopnikov, od katerfli jih Je 5 vpoklicanih; prihaja jih torej 9 k posvetovanjem. NemSka stranka, pri kateri sta od 7 zastopnikov tuđi 2 vpoklicana, pošilia 5 zastopnikov k sejam. Danes je torej, ker župan ne glasuje in ker i majo tuđi socijalni demokrati 1 zastopnika, razmerje strank v občinskem svetu 16: 15. Narodno - napredna stranka ima torej še vedno ve-Čino in sicer većino enega glasa. V tem bi tor ej ne ticala posebna nevarnost, ker se, če je zbornica sklepčna, vselej da do veljave spraviti napredna večina. Ali križ je s sklepčnostjo, katera zahte-va vsaj 23 navzočih občinskih svetoval-cev. katerih je danes vsega skupaj 32 na razpolago. To število pa se pri no-beni seji ne doseže, ker je takozvana kvalificirana večina€ skoraj nedo-segljiva. Pri vsaki seji je namreč nekaj občinskih svetovalcev opravičeno od-sotnih, tako da je navadno navzočih 26 do 28 občinskih svetnikov. Vzemimo se-'laj, da bi župan postavtl na dnevni red zadevo, katera bi ne bila všeč Nemcem in ne tištim členom nekdanje Slovenske Ljudske Stranke, ki žive pod Kregarje-vim okriljem novo življenje. Takoj Je jasno, da če Nemci in Kregarievi pristaši zapuste dvorano, postane mestn! svet nesklepČen! Ni tore! treba dalje dokazovati, da je v mestnem svetu, kakor je danes sestavljen, izključeno. na-pravliati politične sklepe. Navadno Je položaj tak, da tak sklep že Nemci sami lahko onemogočijo, če zapuste posveto-valnico! = Za deklaracijo. Občlnskl odbor na Blokah je sklenil dne 18. novembra 1917 v svoji seji, da se soglasno pridruži iugoslovanski deklaraciji z dne 30. maja leta 1917. = Jugoslovanski vlsokoSolci so nam poslali dopis, v katerem izrekajo politiki drja Susteršiča in nadškofa Stadlerja svojo nezaupnico ter kličejo: 2ivela ideja Jugoslovanskega kluba! = Izjavo nadškofa Stadlerja so podpisali, kakor poroča »Hrvatski DneVnik«, tuđi škof dr. Ivan S a r i ć ter kanonika Stjepan Hadrović In To-mo Igre v Sarajevu. = V grobu bi se obmfl bfsktfp Strosmajer, tako nam pi§e jugoslovanski politik, ko bi vedel za najnovejSi dr. Stadlerjev korak. Rad je namreč pripovedoval, da mu Je dr. Stadler, kl je imel v veliki meri Strosmajerju zahvaliti, da Je prišel na nadškofijsko stolico vrhbosansko, svečano obljubil zve-sto hoditi po njegovih stopinjah. In Strosmajer se Je tuđi popolnoma na to obljubo Stadlerjevo zanašal. — Kako slabi so pač Ijudje! Po naročilu mogot-cev pozabljajo svečanih obljub. Ako te vrstice pridejo nadškofu Stadlerju pred oči, naj se spomni, da je njegova zata-jitev jngoslovanske deklaracije krvava žalitev za velikega pokojnika, ki Je prvi Že pred več ko petdesetimi leti vtdel prihajati Jugoslovanstvo. = O Šusteršteevi kmečfd stranki poročalo »Novinec: »Ta stranka Je vrela v svoj program tudl katolicizem. Da je i to fraza, temu Je dokaz dejstvo, da se nahajajo v tej stranki voditelji, ki žlvijonekrSčansko. OteJ za-devi se bo v slovenski Javnosti kmato ODširnejSe govorilo.« =s Glavno uredništvo »Slovenca« je prcvzel, kakor poročajo zagrebSko katoliške »Novine«, prelat Kalan. = Urednik Ivan Stefc nam sporoča, da ostane v uredništvo »Slovenca«. Vesti, da izstopi iz »Slovenčevefca« uredništva, so bile netočne. = Konvendkljl v dežeinem dvorcu. Zadnjič smo poročali, da se ie Šusterši-čevega konventiklja v deželnem dvorcu udeležil tuđi g. Jos. Zure iz Kandije, ter smo se čudili koraku sicer tako pre-vidnega gospoda Štemburja. Sedaj nam piše g. Zure, da je bil 27. novembra res v Ljubljani, toda ne pri deželnem gla-varju, temveč v trgovini Schneider in Verovšek in v dobavnici za živino, drja Susteršiča in drja Lampeta pa še videl ni. Vsem tištim, ki nišo mogli ver-jeti, da bi se g. Zure podajal v »nego-tove« položaje, bo ta dementi v odkrito zadoščenje. = O odstopu grola Polzerja, ravnatelja kabinetne pisarne, se j# zadnje dni mnogo pisalo, madžarski listi so ob-Javljalt triumfalne članke, vse inozemstvo je o dogodku živahno razpravljalo — Ie v »Cislajtaniji« smo morali molČatl kakor ribe. Kar je vedel vsak Svicar in vsak Norvežan, vsak Francoz, Ang:le£ in Amerikanec, tega nismo mi podaniki smeli izvedeti. Sedaj se zdi, da je vlada svojo bedasto taktiko nekoliko omil'la in povedati se je smelo že, da je grof Pol-zer moral prositi za odpust vsled ne-kega memoranda, ki ga je izročil ce-sarju madžarski min;strski predsednik VVekerle. Na dan pa prihajajo tuđi še r Iruge informacije. Nedeljska »Tages-post« priznava v posebnem članku, dr. je grof Polzer tuđi žrtev na oltar S' glasja med Berolinom in Dunajem. K pa bof če Polzer konečno Ie ostane? = Hrvatska volitna reforma. I Zatreba poročajo: Saborski odtfA za 277 štev. »SLOVZNSKJ NAKOU*, dne 3 decembri 1917. Stran 3 *o!i!no reformo Je končal svrH« razpra-re ter je predlosro odobril Zakon o vo-flni reiormi priđe v razpravo v hrvat-fkcm saboru v ponedeljek 10. decembra. = Dr. Tresfć - Pavičić fe*nnn iz Cagreba. »Edinost« poraća, da so hr-ratske oblasti dr. Tresića-Pavičtća, ki « prej'.njo nedeljo tam predavat, kakor tmo porcCali, izgnale iz Zagreba radi političnih pripomb v svojem književncm predavanju, ki so vzbudile veliko de-nonstracijo. = Dementirajo. KoreSpondeČni lirad je izdal 30. novembra brzojavko, datirano z istesa dne iz Sarajeva, ki se flaši: Nekateri zagrebški listi so pri ko-inentiranju nedavno v »tirvatskem Dnevniku« izišlih izjav nadškoia dr. Josipa Stadlerja glede rešitve jugoslo-Vanskega vprašanja na podlaci hrvat-skega državnega prava trdili, da stoji •/lađa za Bosno in Hercegovino blizu tei I? javi, ©ziroma, da je vlada vplivaia na preokret smeri tega lista. Z merodajne-*a mesta se konstatira, da je ta trditev prosta tendenciiozna izmišljotina in brez vsake podlace. Tako dežeina vlada, ka-kor deželni šef nimata z vso zadevo »Hrvatskega Dnevnika« ničesar opraviti, tlna'^o je treba označiti tuđi vest, — po poročilu »Narodnih Listov« v taz-ne liste došlo. — o militarizaciji uredništva »Tlrvatskega Dnevnika«, kot po-polnoma napačno, ker se je irpremem-ba v uredništvu izvršila brez vsake in-gerence poveljuiočega generala kot đe-želnega šefa, oziroma brez ingerence deželne vlade. (Ampak tesra vendar ne zanikajo. da sta urednika »H. D.« nađ-poročnik Pilar in poročnik Pa-vičič!) = Nov! Hstl ▼ Bosni. Iz Sarajeva Javljajo: Bosenska vlada ustanovi po-seben list za učitelje »Narodni učitelj«, katerega urednik bo neki dr. Friedl — Ne:nec. Z nevil letom prične Izhajati rmistim*n«ki politični list. ki ga bo iz-daial Šerif Efendi Arnavtovic. Govori se, da s podpero madžarskesa kapitala. Kot organ rmsiinunsklti hodžijev bo pričel najbrž znova izhajati tednik »Mi?bah«. Med bosenskimi Hrvati se vršilo pogađanja za ustanovitev novega dnevnika, ki naj bi zastopal deklaracij-sko politiko. = Glavno urednfltvo »Hrvatske Države« te od'oži' dr. B AnsneHnović. — Bosansko prebfvafstvo se Izsc-lurte, ker postajaio aprovizacijske raz-mere od dne ćr> dne obupne?šc Lan?ko leto je dala osrska vlada bosanski Je-žclni vladi na mese: 54 vaponov hrane. letos ?1h daje 5 do 10. nai več 15. Pri t?m mora vlada od 57 okraiev jih at>ro-vizirati 55. Beda, ki vlada zlasti v Hercegovini. ?e neponisna. Uudie mrejo kar trumamo in mkjer ga ni ntroka, ki bi bil star pod pet let. !\\nogi Bosanci se hoćejo izseliri v Bačko in hrvatsko Posavje. = Nevtra!no«t sevemlh kraitestev. K r i s t i I a n i j a, 30. novembra. Ob pri-Hki kraljevskima obi^ka v Kristiianiji J3., 29. in 30. novembra so se vsi triie kralji. norveški državni minister, danski ministrski predsedhik. švedski državni minister in minister za zunanie zadeve, zedinili v skunni velji. da ostane pri-iateltska in zaupno ra/merje vseh treh držav trajno in naj traja svetovna vojna kakor dofeo še fcoCe m v katerihkoti nb!»kah. Z ozirom na ft Jane itfave h 9 č e j o vse tri države skunno f n vsaka posebei napram vsem vojnjofiim sr državam var o vati do skrainosti svojo nevtralnost Socijalno-demokratični shod ¥ Mestnem domu. VCeraJ dopoldne se je vrSil v Mestnem domu od socijalno - demokratične stranke sklican mirovni sbod. na ka tereni je referira! ravnatelj A. Kristan. Končno je bila sprejeta resolucija, ki zahteva. da naj centralne države sprejmejo rusko ponudbo. K sovom ravnatelja Kristana in k resolu-ciji se še povrnemo. Resolucija se glasi: Jugoslovansko delavstvo, zbrano na shodu, da izrazi svojo vročo želio po koncu frozovite svetovne vojne, izjavi ja: Svetov-no politični dogodki zadnjih tednov 50 po-drli vse ovire, ki so bile na potu mirovnim pogajanjem. Splošno se spoznava. da voja-$ka sredstva ne morejo odloćiti vojne. Dolžnost vlad je. da ja je nrte!*»fil bolev prot! Srbiji, kjpr j*» bit vj«t. Srbi no notem baJc vjrtrike spravili v ItAliio. M*»d dmsirri vj^tnfki «e j© n»hajal tuđi n^itrlj A emrcVov go*đW* r Kom mi. ki je pravi Eldorado at sr>r«?hajalee. Pis.) nimate. — S*» ni konra. KedaJ we bodetno videli v na'ih 9t&rih kTajib* Mieif« nikđar! J« bfla odrvv fllana 14. oktobrm 1M7. !. ia Je dolla ▼ Za-tifino na Dol«»nj!«ko dne ?0. novembra 1017. Ipt*. Potrebovala Je tedaj đo cilja 1 in pol meseca. DoSla j« pa pod »lovenf«kim «a»lo-voiB *t Zatifino ("Kranjsko. Dol«»J«ko). An#tria (Antrieh«).« Za MikJaviev večer v begunakem ta-beriMu v Bručku • L. •» đo dane« darovali »lede« gg.: Vidmar F. »ođnilt bov3ki. t. t. It Brueku a/L.. 19 K: J«Ika Br*tl. Ljubljana 50 K: nadporo^nrk TavCar, Solnogrmđ, Rle-denburg 30 K; Oronlav Ko«, Rad«*« pri Zi-đ&nen Biostu S K; pfen. dr. Fraac« B. 9«-đej. kneioĐadlkof sorUkl. t- & Zatiftina S0 kroa (trn boftenfeo); Kora« Frane, tuprni npr. t Llp» Koro**©, 4: 1# K; K. 9taxhwkl fnpĐlk. PrimskoTo S K; !■!■«■ ta Favla Bregast, Orakorica, SlaroaU* $ K: Hrora-tta J. In Sorsut C. car. 44L avadaft, Đaaal 10 K: R.StemecV. Celje SS K; Hanal DienJ. Olje 40 kg jabolk; LeopoM Kam-Jut, narednik, rojna poita 10 K: Hafaer Josip. Ljubljana. Iffestni trar 1. 10 K: Artnr Lokar. notar ▼ AjdorUlni. t, €. Maribor 10 kroa; Staaa V\4mmr, aaOaroeafk, t. «-Braek a/L. M K; trmm Mapu VMaar, aaaaf 4«kaa borikt tili TM« 1S K. Đara^al-tf^Ma a^^ alati! —» Sa aa*aav* Avaaaa. Kaa> V^^aaav *^^^*a» mr^^^^"* aa^a» ^p^ai^p^a^ • ^ap ~^p^MPv ^aaaaaar^ .*4^aa^a^k) ^P^a^p^ ^aaa^^a^»a^a^a^aT w aaaaT^a^aaa^aa aaaaaaaj Dnevne vesti. — Podaljšanle termina za poJpiso-%anie vojnega posojiia. Z Dunaja nam poroćajo: hinančni minister je dovolil, da se smejo sprejefnati priglasi za VII. vojno posojiio se do sobotc 15. decembra opoldan. Po tem terminu bo spreje-mal po§tno - hranilnični urad le še sub-skripcijc javnih korporacu, ustanov ter skupne subskripcijc, v kolikor se r> teh žc sedaj vodijo pogaianja. — Za stotnika je imenovan nadpo-roenik Ivan K; Anton Rihar 1000 K; Po^ojilnica za ilirsko - bistriški nkraj, Tr-novo. 50.000 [<; Anton fatur 10i"»0 K; Janez BorStnar 1000 K: Fran KnafliČ 15O00 K; dr. Anton Brecelj 1000 K: Oror-lav Ik-šič 1000 kron; Jr>sip Boritnar 1000 K: V. H. Rohr-man 3000 K; .'osip Cukljati ZOOO K; Josip Zidar «0.000 K: Mihac! Omalicn 200*> K; McMna hranilnica. Kamnik. 30.000 K; Neimenovani denarni 7avod 5n<).000 K. — K Tclikodu^nei odlnC-bi ljubljanskoga knezoškofa. Pred leti sem zaooCel in nadaljeval z veliko gorečnnstjo akcijo za slovensko vseučilišče v Ljubljani. Ker sva bila s finančnim ministrom dr. Kaizlom že od preje dr»bro znana, sem iskal za *-voif* prizadev^nje njegove pomoći. Ni mi ie odrekel: vendar pa rr.i je očitah da je vsakr^no dc!o za vse'jjHfSče prezRodnjc, ćoklcr nlmamo ^ioven^kih srednjih 5ol. Minister - poštenjak dr. Hartei Se priznal par let kasneje. da imamo Slovenci pravico do svojeia vseučillSča in je tud! začet s prvim praktičnim delom zanj. Poslat ^e več na*ih mladih učenjakov. ki sem mu jih priporočil, na ncmSka vseučilisča. da se pripravilo za docenture in profesure na bodočem slo-ven^kem vseučili^ču. A tuđi dr. Hartei me je coozoril, d amoramo imeti pred vseuči-ii.5^?m pocolne slovenske *rednie ?ole. Ob-enem je izjavil, da proti poslover.jenju na-f h gimnazij ni od strani naučnega ministr-stva nikake zapreke, ako le preskrbimo potrebne učne krtice. Za to. da Jih spišejo. }e dcia!, di rad da dotičnim prefesorjem del-ne, pa tiid: potjere dopuste: le za založ-nika knji^am da nam ij ?.krbeti. I^to zago-tovilo sem preiel tuđi pri referentu. To je bilo oovod. da sem v d*-"e!n«m zboru stavil predio?:, r»aj cc dcžeinemu odboru da večji vF^-oletni kredit za pre^krbo slovenskih učnih knjij| za vse predmete višje Rimna-zi?e ter mu na^nCi. da izposliije 22. profesor je, ki se obveze jo kniijjc spisivati, po-trebre dopuste. Ta predio?; je bil sprejet; a nje*a izvedba ni od«;ovariala važnosti in nužnosti stvari. Kma!u nafo je prišel n:imreč deželni odbor pod r°polni vpliv, takorekoč v rdvisnost od dr. S ti s t e r s i-č a, ki ]e menda za vse druco imel već srri^a, ko 7a to. v našem kulturnom in pro-svetnem oziru tako nujno stvar. Gospod Dredsedrrik -DrtiStva slovenskih profe^or-Jev<\ katern ie, vidcč nrezbrižnost dežel-nsRii odbora, >.5i povod, napravljati prinerno med rodoliubjcm škofa dr. A. B. Tezlič3 in deželnesa jelavarja dr. Ivana $rsterTonVunstIerorchester-- v veliki dvorani »Musikvereinssaal*. Dvorana }e bfla zasedena do zadnie^a kotfčka. Gospod Trost je i«?ral jako te?ko skladbo: HneROv A - moli - koncert, s katero je občinstvo očaral. Spretno in mojstrsko njegovo proiz-vaj.Tnie je doseglo pnoolen it^peh in nešte-tokrat je moral umetnite stopiti pred občin-^vn in %e zahvaliti za burno ploskanje. — Upamo, da ga kmalu zopet pozdravimo na nmetniSkem odru. — V. P. — Draglnjske doklade učitcljstvn bodo izolačane. kakor poročajo z Dunaja, še pred 15. decembrom. — Era«? ti na Jelo vukova f. Danes ob 7. rjutraj je preminula v mestni Jubilejni ubožnici na Japlicvi cesti Erne^tina Jelo v i k o v a. hči našega pesnika dr. Prana Prešerna. Dosegla je visoko starost 74 let in si je ohranila do zadnjega, dasi ravno bolna in skoro popolnoma oslepela, čil duh in odličen, rezek značaj, ki jo je odlikoval vse njeno življenje. Rojena leta 1842. v Jentjakobski fari ▼ Ljubljani, je biva!a s svojo materio dali časa na Dunaju. Od tam se je na prigovananje dr. Raztaga pieselila v Ljubljane kjer se je preživljala s šivanjem perila in porneje otvorila sama lolo za belo šivanje. Učenke so jo obranile r dobrem spomimi in se Je tuđi v poznefUh letih prav pogosto spominjale. V Ljubljani se je hitro spoznala z Tsemi moimi, kl so delovall na literarnem polju. Zlasti pa ie rada pohajala v družbo pokojnih plsatelietr in pesnikov Aškerca, Cimpermana tn VatTO-slava Hoka. Aikerc U le potnacal aesta-riti njene »Spomifit aa đr. Prešerna«v psi tadl ptMtel) g. Oovekar Je Crpal ia njetift pripovtdovani gradivo Uko za povest o mah rofcaneartct. Dtla k Uredno podučena 1 v naSI literaturi, oh kattri se je nasla jal a tla v zadnja svoja življeniski leta. Energična in z rczkim dovtipom ohdarjena žena Je bila ves čas svojega življenja napred-nega miiljenia tn navdušena za naše narodne zadevc. Zadnji čas, ko je žc bolehala. so jo podpirali zlasti Pisatclisko^ podporno društvo, Županja sospa dr. Tavčarjeva in monsinjor Tomo Župan, mestna občina pa ji je oskrbefa brezplačno stanovanje v svoji ubožnici. Vrli slovenski ieni časten spomin! N. v m. p.! — Z romunskega bojiiča nam pi?ejo: Veselo pozdrave slovenskim fantom, drkle-tom, znancem, zoankim ter bralcem rSlov. Naroda., pošiiiajo »iovenakl fantje domačo-ga črno¥ojni^kega pp. cnidelk* ročnih strojnih pufek z romunukega bojiSCa: ćeto-vodja Božić Jakob. Vojsko - Idrija: desetnik Pla-ninlek Anton. Pre^na, Kt»flol?ovo; poddeaetnik Jamnlk Jakob. PođreCa. Kranj: poddesetnik Prane Poto^nlk. Lu&a. Selco; Cu^len Jo«ip. Dragromir, Ljubljana; Mrhar Anton. Plantna. Rahek: Kočar I^ud-vik, Studena- pri D. M. v Polju. — *Voikskredit* se nemSko imenuje ljubljanska »Ljudska posojilnica*, Ki ir.se-rira v »Marburjer Zcitung«, da prodaja ve-lepo^estvo »U'jlkommhof« pri Pernici blizu Maribora. — Nakazlla za begunsko obleko. Be-jrurci. ki so pretekli feden ali f.c preje prosili pri mesinem magistratu za obleko, dobe nakiiznice v sredo, dne 5. decembra v naslednjem redu: Od fl. do 9. stranke t začetnimi črkaml A—O: od 9. do 10. stranke od M—L; od 10. do 11. stranke od M—P; od 11. do 12. cd R—Ž —Odrejena omejitev v prometu B w»-vitki c» Dunaj se zopet prekHfr. — Navedba cdpošiliatelja pri poštnlh pošJljatvah. Priporočanje poštne uprave, da se navede na zunanji strani poSiljatve ime in bivalii-če odpošiljatclja. se §e vedno premalo tivažuje. Pri tem ne trpi samo poštni obrrit, ker se je število posebno nedostav-Ijivih pisemskih poSilJk pri seda-njiii izrednih razmerah zelo pomnožilo, ampak imajo tuđi odpoSiljatclif to ?kodo, da v slučaju nedostavljivosti ostanejo na ne-jasnem o usodi svojih pošiljatev. Občinstvu «;e toret znova priporoča, da na pošiljkah vedno navede ime in bivališče odoošiljate-lja. da se tako olajša vrnitev pošiljk ▼ slučaju nedostavlifvosti. — Oprostitev tretjine zapori podvrle* re^a bombaževega blaga in perila za na-drobno prodajo tn podlog ter pridatkov za konfekcijo. Trgovska in obrtnička zbornica t Ljubljani opozarja na nasleđnjl raspi a e. kr. tr^ovieske^a ministrstva: Po S 3 in 4 ininlFtrske odredbe z dne 30. oktobra, 1917, drž. zak. £L 418 je 20% pri nadrobnih trgovcih se nahajajot'^ea odrtaji podvrSene-g^ bcmhaževega blaga, nadalje 50% pri obrtnikfh se nahajajočih pofilog in pridatkov, kolikor »e rabijo ▼ lastnem obrtu, iz-vzetih od ođdajne dolžnosti. Dejanstvena prodaja ali predelovanje ooega blaga, kate-rpcra ni od dati po gornjem iaj^mnein pred-pisu, jp pa v toliko omejena, v kolikor Je bombaŽa^to blago in mosko perilo po mini-strski odreibi z dne 31. avguita l?»lfv pođ r*»poro ter =*» srne !e na podlagi Tsakokrat-nih odruilb c. kr. tr^ovinskes?« ministrstva prodajati in uporabljati. C. Jer. trgovinsko ministrstTo je aeda] odredilo, da- Je 1 a čas do všletega 31. jinuarjt 1S18 prost in ga j *» torej do voljeno o i! p r o r] ? 11- 1 Trctji d«»l onih 20% ben* bazastec.i bhipa in perilnih predmetov. lrl jih radrobnlk po zgoraj navedeni odredbi s 30. oktobra 1917 sme obdržati. Prodaja te tretjinp pa se smo IzvrSfti lo ob izpol. nitvl nasledajih poROjpv: 1. O vsalri posa-mezni prodaji se morajo voditi posebni 2a-piski; 2. nađrobne prodajne cene ne smejo prrsegati ceo. ki jih je pred 31. avguntom 191fi trjrovor dopp^el za enako blago in 3. po&ameznerau porabniku »€> ne srne prodati već neeo 20 m blaga ali pol tncata peri Inih prediretov. II. Tretji del onih 60% podlog In pridatkov. ki Jih po naređeni ođrcđbl krojaf-r-m, konfekcijonarjetn in dn:glra obrtnikom ni treba oddati. Ta dopn^titer pa vcija samo za konfekcijske namen*1. I«-rečno se opozarja. da je ta dopustitev ka-kor za prodajo na drobno tako za konfekcijo vozana ca določbo ministrske odredbe B dne 21. septembra 1917. drž. zak. fct. 3SS, tičo^e se obroraostl ktiporalea 2a lattno porabo, rla so izkaže 5 potrdilom potreb«. — 9. c. kr. avstr. razredna loterija. Žrebanje I. razreda se vrši 12. in 13. decembra t, T. Cene srečk: za T', 40 K, *,'„ 20 kron. r( 10 K. ", 5 K. - Srefke ea to ire-banje priporoča Ljubljanska kreditna 1>anka v Ljubljani kot poslovnici c kr. avstr. razredne loterije in njene podružnice r Splitu. CHovcti. Tritn, Gorici (t č. Ljubljana) in Col ju. — Kako nai se ubranlmo prometne stiske v tovornem prometu? 2eleznica služi danes pred vsem velikim potre-bam vojne. Zavodi za gradbo lokomotiv in vozov trpijo na pomanjkanju grad-benih snovi in delavnih moči, zato ne morejo izvrše vati vsia naročita. Dobava premota ie izdatno manjša kakor : lansko leto. Tov orni promet za prebivalstvo se mora torei skrčiti kar naj več mogoče. Vsakdo mora pomagati razbremeniti železnteo. Vsako ne nujno potrebno pošiljatev po žele«-nici ie opustiti. PotrebSčine prebivalst-va naj se krljejo t*m. od kodcr se )ih more priskrbeti po najkraj^i poti. Vo-ženj tovorov do cilja iz kateresrakoli razloga po ovinkih se ie izogibati. Ne sme se prevažati tovore sem ter tja, t. j. spremeniti prvotno smer Že na poti se nabajajočega tovora. Pri pošiljatvi množinskih tovorov se mora izkori-^čati popolnoma prostor in nakladno tezo vozov. Prejemalci manjših pošl-Hatev ene in iste postaje naj se zdru-žijo sporazumno z oddajno postajo v prejemniške skupine, da se tako bolje izkoristiio vozovi. PoSiljatev in prejem-nik nai delujeta sporazumno. Sme se zahtevati za nakladanje tovorov le toliko vozov. kolikor se jiti more naložiti tekom nakladnega roka. V prejemno postajo nai privozi Ie toliko vozov. ko* likor jih more prejemnik pravočasno sprasniti. Treba je, da se kar naihitreje naklada in razklada ter odvaža tovore, In to tuđi ob nedeljah in praznikih, ker drugačc sastane izpraznitev, zaje-si se neizogibno tek vozov ter onemo-KOČi potrebna mo2nott ribanja na tirUi. Naihitrejia izpraxnitev in pospeicn od-na sta potrebna pti onih flvilih, katera se lahko pokvarijo. Zaimidc bi bile tu %■ veliko SkoJo prebivalstva. V trenotni zmcdenctti j«» pila v Spo^ uji ii.ški Mini,., Dr.klevu. sopi-cga stroj»-vodje, lisol in je dobila iake uotranje po* ikodbe, da so jo morali prenestf ▼ bolal*-niče. Graičino Krupa v ' U* k'krujtui Je kopft jt Anton Zure. tr^ovet v črnomlju. kj«r uamerava v »vezi s #vojitw oeći-kom Josipom Zurcozn urediti mo^'i'io kmvtijatTO %, velikem obsogu. Odprava pismene cenzure na &taj*rw »kem. lx Gradca poro^sjo. đ* bo v kratkMft na stajerskein popolooma oopr«yljeiiA pi^ mena cenzura in da bedo spotliijeStaJereroča so. c!k bo plinarna prf-hodnje dni zopet ustavila »roj obrat. Pozor pred nakupom V eoboto mi štirje resnani vojak i iR go»t!lr»-* »Pri p» nju, Vegova ulica, ukrnđli n^kemu gospo-*ln temno morlro zirn^lto nnl.nto 5 crnim iametovim oTratnlkom. V *rpti #0 fafl« ttidl modro glaio ro!%avlcc. Kdor bi kaj veA«l ali jih videi prodejati. naj takoj nt>intll policiji- Zgubljena je bila v ^oboto popolđs* okoli druge urp cd Gospo?ke \i!ice, skosl židovsko ulico, čez ćevtjnrski most. da Mestnepa trga rtenainica z večjo %-yoto « St. Petra nasip it. 21, prltllčje. desno. Aprovizaciia. f Moka se bode prodajala stra»- kam od torka, dne 4. decembra do vštetega petka, dne 7. decembra. Hm vsako izkaznico se dobi \k kg pJtenič-nega zdroba, kilogram po 94 vin. ift y* kg moke za kuho po 66 vin. Ostanek moke je napovedati lancsljtvo v pone-* deljek, dne 10. decembra dopoldn«; kdor ne naznani moke, ne dobi več na« kazilo 2a moko. To ie zadnji opomtaj Tuđi ie sporočiti. če moka ni ostala. t Oddaia krompirja u VID okrak Stranke VIII. okraja prejmeio krompia; v torek, dne 4. decembra ia skladišč* pri MOhleisnn na Dunajski cesti po sledečem redu: Od 8. do 9. dopoldnej $t. 1—160f od 9. do 10. §t 161-^0, O4 10. do 11. st. 321--490. Vsaka osebaj dobi 5 kg; kilogram stane 30 vin. t Kromplr za IX. okraj. Stranki IX. okraja prejmejo krompir v torefe dne 4. decembra iz skladiiča pri Miihl* eisnti na Dunajskf cesti po sledečea^ redu: Od 2. do 3. popoldne It 1—15% od 3. do 4. št 151—300, od 4. do 5. U 301 do konca, Vsaka oseba dobi 5 kf; kilogram stane 30 viiu — PripnvHp vreče! i- Oddaja prekajenesa rnen wtt rumene Izkaznice C. Mestna aprovira^ zija ljubljanska bo oddajala v torel^ dne 4. decembra in v sfedo, dne 5. decembra strankam, ki imajo rumese iH kaznice, zaznamovane s črko C, pr#-kaj eno meso, v cerkvf Sv. JoŽefa. Ke4 je sledeči: V torek, dne 4. decembrai popoldne od Vi2. do 2. it. 1—200, odi 2 do tt3. št 201-^400, od *A3. do JL *t. 401—600, od 3. do %4. 5t. 601—800, od V*4. do 4. 8t. 801—1000, od 4. 4q Vj5. St. 1001—1200. od Vi5. do 5. Hi 1201—1400. — V sređo, dne 5. decembra popoldne od Vt2. do 2. št. 1401 da 1600, od 2. do V*3. št. 1601—1800. od l/t3. do 3. št. 1801—2000, od 3. do M^, št. 2001—2200, od *A4. do 4. št. 2201 d* 2400, od 4. do Vi5. $t. 2401—2600. od J/«5. do 5. popoldne U. 2601 do konc* Kna oseba dobi V* kg, 2 osebi V% k^i 3 in 4 osebe V« kff, 5 in 6 oseb 1 k* t| in 8 oseb IV* kg, več oseb lVt kg. —• Kilogram stane 4 K. f Na sladkorne Izkaznice St. 42 4H dobi sladkor v trgovini gosp. Stacula^ Šelenburgova ulica. t Premog na Izkaznice it. 13 mi 11. okrai se dobi v trgovini gosp. Rfcfa terja, Trnovska ulica, dne 11. deceflU bra 1917. r, finzne stvnrL * Ukraden zvon. ▼ ICamnici aa dHRMMj Je neznana Utinska drnfba nkrađla vrae^ tefak ivob it ralke cerkr«, t Oakrba prebivafatva na Ogrsfcem. Mb Ogrskena se namerara preskrbetl pritom val stro t moko sa oetrt leta tn istotato m hoće omocočltl prebiralstru. đa al aalniŽ krompir sa ćelo leto naprej. « Smrt nemikega generata na l%aH« janskem bojiftču. »Timea« jari ja: T«U|0| n< mžki avtomobll. t katerem m je ftafcftjal neki nemSki generalni poročnlk In T«ftS5 g\h daatnlkoT. J« bll napaćen po HftUJav skHin oklopnem avtomobll«. Q«sieral )• ■* klical. »Ml se udarno«, ali Italijani •* %A| ie x*čeli streljati a «tfo)ftleattil tor a* fS nike ranili in ubili. • Beg oarj^e hčerke Tatjana. »OtK^ dara. 1. decembra. s-Moralnspoat« 90rv§l^ da *i je Tolika kneglnja Tatjana, mrj&m hčerka odstrigla laae, oblekla motke flMsV ko ter zbelala iz Tomaka preko Moikv* T Arhangelak, od koder se Je s paraikdMI pt#-pelJaU ▼ Hercu*. PnA pmr «Mrvl Je *»*p«ln v N«weastK e4 **imt m »tlje ■ta»l v Miftjca« šr—if. lađa«! iMie Sto o i mm Hpi tor I9| to ntflUttT^ 4M • pBa^URl^Elvaiaa fVJMSVMa# f aajat •• ilPtMMi tsHf. %JLii* Stdu Darila. ^lša. ^^aaaaaaaa^BaaaTsa BaaasBalBBaa^a* *. U^3Bj^BbuBx l^s^kaaM S xFSSa» kl aOfta bttl 8 6MB iBBOBOD iaa#~ aoraa, )• iiYo£il >Slo*aa*ai Matici« potm ajoapod* torar»arja Dra«n*iaa Hribmrja 190 %rem kot darilo. Gospođu darovaleu artae kralo, Matial pa mofo rr^Blh po*n«iio-Talc*v! Darovi aa Krakav apomanik. IV, ta-amz. Od lf. do II. aorembra I?17. Po iWX> Icrem: MraailBiea i a pooojftnic* T Boro ral-ci. — Po S«K: Dr. J. BreK. ođvctnlk atirt. — Po 4 K: *¥an?a Kobi, po«e«tnica. Breg: Karei Ko kf. poflf»talk. Br*?: Valentin Kajđifc, župnik, Boromiea; Heleni Majaron, trnorka, ffci poa^Btmlca. Borovnica; Vladimir Kobi. aorofcaik. Breg: Franc Suhađolnfk, pos^«t-a!k, Borovaiea: A. St^mberger v imena ^jrnaceT mx1n«»ga okraja Trešnje: đr. Vatko l^dgiBja sa Istrana đrja T.; Hraall-■ka i a tKMtoJiJnica v Komenđu (po Jago* alovaan). — Po 70 K: Mlao-*oiilniea. Rova; Mlekarskk zadruga. fton. — Po 40 K: žrleznićarji t Borovnici: imroCaik Matif. Svario in Bauer t«?r kađ. a«i>irant L*rban*»c- v Gradcu (ukupno). Po *»; K *7 v: Kat. iehraievalno rfruštro Dol *»ri Ljubljani. — Po 30 K: Kat. slov. le-ooraieraliio društvo V!0 - GUnce po 3. K. £. %. Josip Zelnik, župnik, c^rašenik: Kat. »lov. izobr. društvo, Mekicje. (po Jueoslo-vatu.i Po -• K: J. Sekol. žnpnifc. VogTfe, KoroSko: Posojilaica v Gornji Radgoni: Wr. šviselj, trgovce in po*»eatnik, Breg; t7čit*flj«rvo ▼ Borovnici: Ivanku Mavtc. l**z\: Ant. Strajar. trgovac. Kamnik Cpo .introslovann); Zbirka v tabakurnt A. L^-Hefca v Borovnici. — Po 15 K: Franc Rihar, župnik, !4ektn]e: Loopold Rihmr. ttipnlk, Navije (po Jttgoslovmnu.) Po l^ K: Val. 9it»r. žtipnik. si. Gotard; Ant. Drašler. Borovaiet: Ant. Cerk, Borovnici: Drmgo ^vi^'lj. poroćnik, Borovnica: Tvan Sv1g«IJ, Rorovnica; Hel«u» »ria*eli. ajea-ova «»opro-sa: Ivan Turile. DraSi*; .To*. Telbin, Dole: Ivan Petrit Borovnica: ./ot»b Sah«floln!t. Nižerei : Jak. Petrovfio. Pokojiš^c: Ivan Motirljas. Borovnice; Helena Mođrijan. BoroTnica: Xri3t«r. BorovTiiea. Po 6 K: Neime« sorana, Brog; Anton L^bet. Itorornica: Anton Svatek: lT«n Primožic: Anton Mater: Jate He3b*l: Fr. Kratner, Anton \>d-mni ^nko StH*>; K^đo M^đ'rf: Ljad- Plr-aat; Toa*ka K#nd-. vsi v Kamnika. — Po % K: TuriiC, DratiCa; đr. Frano neii«. c kr. prof.. Ljublian«. — Po 4 K SA v: FYan-4Rka Martinetč ?e Gorte«, »edaj r 8cnwtn-4orf pr! D'iaajn. — Po 4 K: Rudolf Pintar. Kanntik: Tatari j« Jerajeva, u#it- vdova. r. L,u£fea ino Jugoelovaun). Po ti K; Albina Sapoinik. Kamnik (po Ju*oslovaau>. — Po 1 K IO v: Dva neimenovana (po Jn-tuHoniu). Skapttj 354? K 97 v. Glavnic^» f>r**ilnjih izkaKor 13.4tS K 4# v. Vaota đo-»cđanjih iarov 1^.05« K 3T v. — Ljubljana, zi. novembra Itl7. — Odbir zi Kre-kov ipo»«»t ■B> VBvVTBJl g. atarMniml Ba\ KFavlV apoaaaV ■ft M K. Na »Mlilni ■• omkvttU 171 K ai 4r. Krckar vpoa^nik« kavt^rt snasok aa> poslala Prt». Novina naienu nnmvnUtvu- Upravniitvu naMk llntov •© poklali: £* „ftlov«R*k« Matic««: Ang»l& Atra-k#lj. Trst, Piaiia Barrlara veochia «1,, 4 krone nđsin^. Joaaf Rofcrman. c. kr. notar t Ko^tanj^^lfi na Dolcnjaketa 3A K, zbra-la. vesela drolbtt Fodoljnbov v Avgnntinfll pri Ko^anJ^vici: Ifiniea štnkovec iz Zagreba. Kraj lika ulica 19, 4 K ndnine: dr. Albcrt Knmfr dar nje«rove»s« prijatnija g. S. R- iO K. v nofaM«nj# Kr^kov^pa sne-mina. Sknpaj 88 K. Za -dr. Kr«kov tpomtnik-: Toeip Gt-rni^k. proini mojster iz L.opoa:l»v# v Istri I§ K: Fran Planinec 10 K, mesto Vf*nr-a aa kr*to goap^ Ror^ Spinđl^rjpv^ ta đr. Al^crt Kramer dar njegovega prijatelja g. S. rt. 50 K, v počaJM^nj« Krekovri?a spo-mina. Skupaj 70 K. Za Ciril • Metodovo druibo«: Joiet Rohrroan. r. kr. notar v Kostanjevici na Dol^nj^kera 30 K, zbrala ve«^«la družba ro-doljabov v Av^ruStinih pri Ko»tan.1evici, Pr. O«et - Gorički Is St Jurja ob jnžni žeU S K. oabral v vinograda g. Praunsetsa-Tinpko, ob priHki vinske knpčije Marova-Ii sg.: J. Drofenik. A. Oset-, Fr. O«rt T*o t kroni. Prauns^i« in Maljraj po 1 KV Fran Planina lo K. m^sto v*»nca na krsto ge, Roae ^pindl«r}evf», L, Srhwentnfr i« Ljub-lian*1 :■:»* K, nvsta venca na krsto ^^. Rose šipindlerjev* in sa. M. Haaa 25 K ?0 v. na-brala v gof*ti1ni pri Faltprjn r Laškem tren. Skupaj 103 K 20 v. Za ~oalepele aiov«nak« junake v yOdU lienhaimu v Gradcu«-: Prano Arh \z Me-kronogn 2 K Za tdijaiko podporno druitvo Domovina.;: Marjanca Gr^^orig 15 K, mesto v^nca na krsto g^. *Roee §pin<11«rjev<» (tm dijaiko kuhinjo^ in đr. Alb^rt Krarr>»*-. dar r.>jrov^ga prijatelja g. S. R. 10« K. v no-raičpnj** Krekovega »poraina ''ea dijaski uotn>. Sknpaj 113 K. Predacdnfku Jugo»lovart3k©ga klu* ba^: Dr A!b«»rt Kramar, dar nj^^ori-ca prijatelja g. S. R. ?«•> K, r počašf**»n.i*» Krp-kovesra spomina za strofike, ki s»o zv«uni s per?ckneljst» ak- i i j O. Z«t slovenakega pisatelja?: T>r. AI-l'^rt Kramar, dar njegoreira priiat^Ti« r. S. R. 100 K. v počaSčenje Krekovegm ?po-nina, Srena hrala! Umrli so v Liubl'ani: Une 2S\ novembra: Mu rij? Slabina, revljarjf»va vđov«, 7S let, Gradišće 11. . Dn* *Sfmv* Kupim vefje posestvo % dobri mi travniki in irogdovi na jBŽnetrr Staierskem (najraje v* Savintki aolin ) In prosim ponudbe s podrobnim opisom 3°61 Naslov pove rjpravn. »Slov Naroda«. Kupujem in proJajam. bodiai ptHttfa, itakla«laa9 to-lexo9 nltM. peretiaa, •«-#*!•, pođaka, tUr damar, cptok vio, ka? |a aalauia; S0 lat gtara. Obenon kupim stiro zobotit. Posredutem za W5t, umifilSCt Itd. Albert Derganc kriva* !■ kaaaaai|aa'FaaJ atarlaav Trgovci! Naicaaafa vaa ataaa blaga aaravaaat Is farama. Zahtcvalte cenlk! ..Tabak on u naibop tobačai utoneslelr. „Kavata" ■ajkoliii slaaHkav;JM)e«cstck. Kocke za juho, jolat Itd. Torbice za nabnpovtmle. Vozelln za ievlle. Hažo zo vozove I. L 1 Rudolf Cottt, lastopnik, Vrfinilca fcosMo ki valaria art aattatai aanaal Pomidbe t mvdb^ canc mi opr. »siev. Nar.« p ^d JA. a./4OS2, •temSki ovčarski pes, !icsj«Ck- z verifnim ovratnikom z letofnjo in lansko pasjo znamko se Je zatekel. Pred nakupom se svari. Ovida naj se proti visoki nagradi, V rebru itev. U. 40*4 Stavbeni polir i potam 3940 zidari!, tesarji in delavti t •• apralaaa^a) proti dobri plati v trajno delo Hiana Je rreskrbMena. Stanovante je pros o. — Pismena ronu^be ie n^slovit na stavn^nika ▼ Sca nettt, L'nbliana, fte-lamamrajava aitfea 6. Prilasi se istoiam tuđi tahko o^ebno. Prazne vreće ▼aaal, DL t Flaailanaaaa I. 4075 i /• Kuhar i co y. •frajmai ta ta kal« Blsa Stttr, &f«av liasa Woltova allca «. it./IL 4059 <^'^ STANOVANJE sa lakoj tuCH mablovamo rbstoieCe is 3 sob, kiahinj* In kopakalca. Pismene ponudbe pod JL 30 4#22- aa apr. «90«. iar.* —— Ipra^ma ae takof -— u I e n k o za slaič Čarn > VpraSa se v slalčirni fttalov- aka ulica itav. 4. li'ablfana. 4 81 30 kron nagrade tfakl, kadar iisled! naiadaatat ki vatkrat asaatiait Tiiit hiH ielenborgova ni. it- 1« 4086 ajaar Udalnfa ta prodala električne kuhslne plošEe za 110 in 220 Volt od 00 S naorej PoStnina prosta. Jok. Sam eri eUlitrlkar ■aakeaa 5 31 XV. Bnnai. 40ol . »6e se IS -16 let stara " i DEKIE kot pomoCnico za malo družino od 7. dop. do 6. pop. Dooi južno, kosilo in 30 K me-5eČre plače. Mora znati nemlko ali la§ko. Predstaviti se je od 6—7 zveCer Naslov pove upravnistvo »Slov. Narodi«. 4087 Kaplm vaefe ali pa tadl maa|ie poaaataa z tili is ppoiantii posbpjei kl le pripravno sa Tcftjo trgovino ob prometni cesti, v večjem kraju na Kranjskem ali Sprdnje Štajerskem. Cenjene ponudbe pod „Trgorlna 4051" na apr. »Slov. Nare Fran Marolt, Uubliana, Slovenaka ioss veiaške narodne pisni sa K 1-S0 ali 1-80 aa đaka ia. Pa pošti 20 t. več. Naflepli difHal I W9*~ Kupi se "f^ajsj pisalni stroj I tuđi popravila potreben. po dobri i eeni Ponodbe na „FaitaJ praial 1 at. 7S" M«ki|aaa. 406a BUKOV GOZD aa loafotovofijo tfrv« kakor tuđi sotova drva oo kupi po visoki conl, na Kraajakaai ne daleč ed ŽelezniSke postaje — Viama to tud! voljo njivo v nojom « okoBcl lOuMJamo. — Ponedbe: IliakHaaa PoIUil prodat H. 1S1. *505 Za Miklavža. Piikote in slaSiice na debelo in drobno prodaja »e pri AI. lpavitx, Ljubljana, Židovska ul 4. A I 290/17 IS 4086 Proslsfiljna sodna Mk w0ak Pri c kr. okrtjnem sodiSču v Lfabljani so na predio* deđičcv lastnika na prodaj po javni dražoi sledeče nepremitnine, za katere so se ustanovile pristavljane iskllcne cene in sicer pod vloi. fttov. 21% kat. ooa. Boknule vplaaaa: paro. atov. S4t attva^a tat IMh, poro. at. 4tO oilva s iaio la koiolcem sa 1091 K 10 k ta pare, at. I75t 2 pamai sa 633 K 12 b li nođ viofao sttv. 35 k. o. ^ rako rako pretatatla aoataltto klae St, 3? rUdaral vL s alvorltoaaa la vrtom paro. stav. tt lo It Z* katero se je ustanovila irklicna cena v znesku 12.33t K — h. Dražba se bo vrt a dne la. ooaoBiora lttf dopoldao ok t. ari v pisarol c. kr. aatarft Aat. •allt*!« v Mmkltaal, tlovaoskl trg it« 2. Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmo. Na posestvt favarovan»m upnikom osttneio njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno. Dražbeno iskupilo je nal )iiti v 14. dneh od dneva dražbe s 5% obreatmi v gotovini po odnitku na račun kucnfne prevzetih vknjiženih dolgov. Dražbene pogoje je mogoc* Vfio-gledati pri imenovanemu gospodu c. kr. notarju. L kr. okrajno sodišče Ljubljana, oddelek I dne 20. novembra 1917. V globoki žalosti sporočava vsern prijateljem in znancem, da je dne 22. novembra 1917 po daljši, trpljenja polni bolezni v Gospodu zaspala naša preljubezniva, dobra teta, gospa Roza Spindler ^doiai c Hr. wmmW§Hmom tcfillgovodi«. Pogreb ae je vtiil dne 28. novembra t. 1. ob 10. ari predpoldne pri Sv. Jurju ob Pesnici na tamošnje pokopalfiće. Vsem, ki so iskazali svoje soCutje bodisi tekom bolezni, ob smrti in pogreba, lrrekava nsjtoplejso zahvalo. Zlasti se zahvaljujeva prečastitim gg. župnikom Janžekovi u, Kosu in Gabcrco za spremstvo ter pevskemu zboru za milo nagrobnico, sploh vsem, ki so spremili ntpozabno nam pokojnico k večnemu počitku. SV. JURU OB PESNICT — LJUBLJANA, dne 30. novembra 1917. ItaBlpMtar. MarHn SatatTar, iaaarik. c kr. fin. tajnik.