226. številka. Ljubljana, nedeljo 4. oktobra. VII. leto, 1874. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzemal ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po posti pn*jeinan, za avstro-ogerske dežele za celo loto 16 gold., za pol leta 8 gold, la četrt leta 4 gold. — Za LJubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom e<) računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt lota. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospodo učitelje na ljudskih šolah hi za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po posti prejeman za čotrt leta 3 gld. — Za oznanila ae plačujo od četiri-stopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 3 kr. Če so dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj ae izvole frankirati. — Kokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Ilotol Evropa". Opravništvo, na katero naj ae blagovolijo pošiljati naročnino, reklamacije, oznanila, t, j. administrativno reči, jo v „Narodni tiskarni1* v Tavčarjevi hiši. Reforma hrvatske uprave. Iz Zagreba 1. okt. [Izv. dop.j Reforma hrvatske politične uprave pride te dni pred hrvatski sabor v posvetovanje in odobrenje. Glede prihodnje politične uprave ustanovljuje zakonska osnova sledeče: Politična uprava je ločena od sodnijske uprave. Na čelu politične uprave stoji ban. Hrvatska in Slavonija je razdeljena na 8 županij, katerih sedišča so v Zagrebu, Belovaru, Oseku, Požegi, Vukovaru, Varaždinu, Križevci! in Reki. Vsaka Županija je razdeljena na podžupanije,katerih bode vseh skupaj kakih dvajset. Teritorijalno zaokroženje žu-panij in podžupanij prepušča se vladi. Prva politična instanca so podžupanije in mestna municipija, druga instanca pak vlada. Županija je tedaj preskočena. Sploh je p t za politične uprave položena v podžupanije. Županije so samo še neke sence brez pravega telesa. Upravo županij rokovode veliki župani, ki so pa ob enem tudi upravitelji središnje podžupanije. Veliki župani nadzorujejo podžupanije ležeče v njihovej Županiji. Velike župane imenuje kralj na banov predlog, oBtalo uradniško osobje pa ban na predlog velikega župana. Županijski aktivni uradniki ne smejo sprejeti m a nd at a narodnega zastopnika. Virilno pravo velikih županov na hrvatskem deželnem sabora in v hiši velikašev ogerskega sabora ostane kakor je bilo do sedaj. V delokrog podžupanij spadajo vsi tisti posli, katere so dosedaj okrajni sodci in županije v prvej in drugi instanci opravljale, in vsi tisti posli, katere bi vlada od slučaja do slučaja izrecno na nje prenesla. Vsaka podžupanija ima svoje zastopnike, izbrane in virilne, kateri soČinjavajo podžupa-nijske skupščine. Uradniki ne spadajo na Metek. Črte in črtice. ii. Da icli noch eln Kind war, Nicht tvuste, wo aus nooli oln, — da, tedaj so bili res lepi časi j vesel Hcm bil, če je bil naš sultan dobro volje in nij renčal, ko sem ga potegnil za dolgi kosmati rep, ali ga pa pogumno zajahal, ter cukal za ušesa. Res, prav potrpežljiv pes je bil to, in kako hvaležen, ako sem mu nezaslužene udarce posladil s kosom kruha, ali pa donesel kako kost. To se ve, da včasi je bil pa sultan tudi hudomušen, in tedaj sem se ogibal njegovega repa. Da, srečen fantin sem bil, zmirom vesel, brez mini, — čeravno „nijsem vedel,rni kam ni kod". Stari hlapec sosedov, koščeni Matevž, me je včasi posadil na svoje oguljene jerhaste hlače, v katerih zastopstvo. Predsednik skupščine v katerej absolutna večina glasov odločuje, je podžupan. V delokrog podžnpanijskih skupščin spadajo vsi prepiri mej občinami, v kolikor se ve, da ti prepiri ne spadajo pred sod in kontrola uprave v občinah in v podžupani ji samej. Skupščinske pritožbe gredo na podžupana in na dotično deželno vlado. Razen podžupanij imajo tudi Županije svoje Jzastope in skupščine. V teh sede postanci podžupanij, iz vsake po trije, in viriliat. Podžupanije izbirajo svoje zastopnike na tri leta. Virilno pravo v županijskih skupščinah imajo vsi tisti, kateri ga uživajo tudi v sabora. V Županijskih skupščinah predseda veliki župan. V delokrog županijskih skupščin spadajo prepiri mej občinami raznih podžupanij in re kurzi proti odlokom podžupanijskih oblastij. Za upravne stroške imajo se letni proračuni sestavljati, na temelji katerih potem sabor letno dotacijo ustanovi. Vrhovni nadgled na upravo županij spada na deželno vlado. Disciplinarno oblast nad velikimi župani vršava ban, nad podžupani in ostalimi uradniki pa veliki župan. Velikega župana more samo kralj na banov predlog odpustiti. Celi ta ustroj spominja zelo na cislajtanske „be zirksvertretunge". Težko da bo svojo veljavnost izkal. Pa kaj za to, saj se v kakih petih letih spet lahko enkrat prenstrojiva. Na to smo itak uže navajeni, kakor cigan na batine. Politični razgled. TCotrtanje dežele V Ljubljani 3. oktobra. Cesar je imenoval osem novih udov ffiš*jt»ft*kr zbornice državnega zbora. Ti so: Jovan Ceschi a Santa Croce, joba-nitovskega reda pod-grosmajster, poljski boso tičale njegove 70letne noge, ter mi je pripovedoval dogodbe iz starih časov ko je leh-Ito še kdo odrešil kako zacoprano kraljico, ko je bilo še vse bolje na svetu, nego den denes. Prav živo sem se spomnil one dni ne starega Matevža, — mož je uže davnaj umrl; — ko me je nekdo vprašal, ali so res v Ljubljani taki ljudje, ki „boga taje". Jaz sem povpraševalca potolažil, da še nij tako strašno na svetu, posebno pa ne v Ljubljani, pa stari Matevž se mi je pri tem vsilil v spomin; saj on mi je mnogokrat prerokoval, da bode kmalu sodnji dan. — Srečni Matevž, ti si bil zelo naiven! Pa srečen si bil, — gotovo bolj srečen, nego sem jaz sedaj, ko nemam več tebe ni kodrastega sultana, temuč tih hodim po belej Ljubljani, tvojem nekdanjem idealu, katerega si le dvakrat v svojem dolgem življenju videl. Loj, tu postopam, tam pohajkujem, tu pozdravljam starega fili-stra, tam občudujem lepo gospodičiuo, in gati grof Dzied uszyski, namestnik direktorja avstrijskih državnih železnic dvorni svetovalec Lngerth, feldmaršal-lajtnant v penziji Kellner v. Kollenstein, feldceug-majster baron Rosbacher, fabrikant Schmitt, banker baron Sina in bivši minister pod Potockim grof Viktor Wid m an n-Sedlnitzki. — Ustavoverni listi so jako iznenađeni s tem imenovanjem. Posebno mno-gonapadan Widmann bode „N. fr. Pr." v oči. V vešketn deželnem zboru je poslanec dr. E. Gregr pobijal postavo o posilnem zloževanji občin, ker on vidi v tem poskušaj, avtonomijo omejiti, ker le avtonomija k svobodi vodi ne pa birokratizem. Ravno tako je govoril proti nadzorstvu vladnem nad občine. Njegov predlog nij bil sprejet, pač pak je bil sprejet Trojanov nasvet, naj se ne vpraša le vlada, nego (udi okrajni za-stop. Dunajski državni poslanec JMaiješ*' hofeVg zlasti v finančnih zadevah izkušen in pošten mož, je 1. oktobra umrl, potem ko je nekoliko dnij prej bil mandat odložil. Ogerski minister Ghyczy je izdat svoje predloge o davkih. Glavna stvar je, da bi zastale davke dobili v kase, kar pri Magjarih nij lehko. — Tudi se misli povsod štediti. Samo minister komunikacije bode prihranil 8,600.000 gld. v primeri z I. 1874. V nt* u J«' države. Petrograški „Ruski Mit" piše v poslednjem članku, o cesarjevem bivanji v Pragi, ter pravi: Cesar avstr. more biti zadovoljen kar je doživel na Češkem. Pametno je storil, da je odstranil v programu njegove ceste, vse Čehom nepriljubljene osebe ministerske. Dalje je cesar premišljeno odgovarjal na pozdrave, ne dotikaje se ustave. Narod Seski je to tudi ocenil, ter vladarja pripravil zmagoslavni pohod. O nadvojvodu Albrecbtu pravi: da je bil gin.jen nad vdanostjo in zvestobo češko, k dinastiji, ter konča : Z eno besedo, prepričani so sedaj vsi, da mej cesarjem a Čehi mora nastati kadar srečam debelega gospoda one sorte, katere vrste ljudi si ti tako močno spoštoval, grem mimo. Da, —» moj stari Matevž bi me gotovo posvaril, — sedaj pak ne ve zato. Tako sem mislil ko sem bit v deželnem zboru in sem bil še precej s humorjem narisal senčne podobe nabili poslancev, in ugibal, kako bi moj dovtipni Matevž sodil grofa Turna, grofa liarba, dr. Costa, hudega Karla Dežmana itd. Za najmenj šest nedel sem imel dovtipnih „Črt in črtic". A kaj se zgodi. Ko jih prinesem nSlov. Narodu" rekel mi je tele besede: ljubi moj listkar, jaz te imam rad ali jaz vidim, da pri nas se šala ne umeje niti se nc pozna meja dovoljene robato b ti in zavržtjive surovosti, (morda ker je zadnje preveč), tvoje „crtice" bi žalile, ker spomni so Burnejevega izreka, da: šalo umejo le veseli, svobodni in siti ljudje. Slovenci pak sedimo na vodah germanizma in jokamo, najiskreneje približanje, ako tema le ne bodo nasprotovali avstrijski ministri. t 4ti-.thi poljsko-raski listi pišejo o razmeri Rusije k Španiji in menijo, da Nemčija nikakor ne sme imeti dobička iz Spanjskih homatij; zato Rasija ne privoli, da bi se Praska dejansko u meša val a, za to dozdaj še španjskc vlade nij priznala ker : „vsako oškodovanje romanskega sveta je tudi oškodovanje Slovanstvau pravi vladen varšavsk list. V franco&ki permanenčni komisiji je interpelovala levica zaradi ostrega postopanja proti novinarstvu v Niči. Minister Teilhand odgovarja, da je oBtrost na pravem mestu, zaradi prenapete polemike. Bouillerie interpelnje dalje v zadevi ladije, Orenoque, ki je pred Rimom, in vladne politike nasproti Spanjske. Minister Teilhand izreka, da nij v tem oziru pooblaščen, ter pravi, da je minister vnanjih zadev nenavzočen, ker se mu dotične interpelacije nijso prej naznanile. Naučni minister Curaont oporoenja, da je v slučajih še ne dovršenih obravnavanj molčanje pr/a dolžnost. Dalje interpeluje levica vlado, zakaj je postavila pri volitvah svoje vladne kandidate. Teilhand prisvoja vladi pravico, ljustvu stvari pojasniti in one kandidate odbijati, ki ruje jo proti vladi. Zapiranja v Marseille, katere levica ne odobrava, so bila — pravi — vsled kaljenja miru. Končno reče predsednik, da razgovor v soduijskih zadevah ne spada sem, ter se zborovanje konča. Iz Tttrinn se brzojavlja, da je bivši predsednik francoske republike obiskal italijanskega kralja in v teka pogovora tudi njemu izrekel svoj „caeterum censeou, da na Francoskem nij mogoče monarhijo zopet vzpostaviti, temuč da je le republika mogoča. — Iz Rima se poroča, da je zopet govorica razširjena, da pride nemški cesar Vilhelm v Italijo. tniflv.iku „Morning Post" poroča iz Kopenhagna, da ste Anglija in Rusija začeli se posvetovati o reŠenji severno-šlezvikskega vprašanja. Dopisi. Iz Kamnika 30. sept [Izvirni dopis.] Kaj ne gospoda, tako trmoglavih ljudij res nij nikjer, kakor pri tukajšnjih šolskih svetih? Po nobeni ceni nočejo nego trobiti v rog, da bi se slišalo daleč tja v „rajh", da tudi Kamnik hoče imeti nemške iole in Bi želi blažene in edine nemške kulture. — Kakor uže znano, sklenil je občinski odbor po nasvetovanji županovem, kateri namesto vseh odbornikov misli, da imajo biti šole nemške. Ker se je menda župan bal nasprotovanja, naznani sejo, namestu postavno 24 ur prej, še le tisto jutro. Res ugovarjal mu je edini le dekan (prvega svetovalca nij bilo, ker je bil po opravkih in še vedel nij za sejo), vsi drugi prikimali so tema, kar jim je bilo nasvetovano. Radovedni smo, kdo je to modrost, napraviti le nemške šole, izduhtal ; ima li kdo hčere, ki jih ne more oddati, ker se v Kamniku nijso naučile nemščine? Sklep občinskega odbora naznani se krajnemu šolskemu svetu, ki, ker je naroden in pameten, zavrže ponemčevalne šole, posebno tudi ker ne samo mestna občina, marveč tudi dve kmetski pošiljati svoje otroke v kamniško šolo, in zahteva domačo narodno Šolo. Torej tu zopet ne bode zasluge za križec. Čuditi se pa moramo nekaterim ljudem, ki še sedaj nijso prepričani, da le edino domača slovenska šola je pri nas mogoča in edino dobra za naš slovenski narod. Da taki, v stari dobi v/rej eni ljudje nema jo pojma o pedagogiki, o tem nij dvomiti; zato naj le sanjajo o sreči nemških šol, saj pri nas jih ne bode, dokler biva le količkaj še razumnih ljudij, ki bodo branili svojega naroda pravice. Kdor pa hoče zveličalne nemške šole, naj gre pa na Nemško, tam se jih nasiti. Kratkovidni ljudje oporekajo ; saj še nikamnr ne more iti, če ne zna nemški. Da je to oporekanje prazno, ve vsak, ki zna, da nij povsod Nemec; in pa saj nam vsem nij potreba hoditi iz dežele, nas bode nže redila dežela, komur pa nij všeč, naj pa gre nedino zveličalni germaniji" v naročaj. Kdor hoče v Nemce iti, tist se bode uže naučil, ne pa da bi se morali vsi učiti zarad enega. Učitelja, hvala okrajnemu šolskemu svetu, smo vendar se iznebili ; zdaj vendar vidi, da imajo tu „spiessbttrgcrji" (kakor on imenuje narodnjake) kaj besede pri tej reči. Domače stvari. — (Za nižjo kmetijsko šolo) na Dolenjskem, za katero je deželni zbor v seji 20 decembra 1873 dovolil za nakup posestva 20.000 gl. in tudi več iz deželnega zaklada, ter je dalje kmetijsko ministerstvo 20.000 gl. za nakup posestva in vsako leto za vzdrževanje te šole 2400 gl. obljubilo, ponujajo sledeči posestniki svoja imenja na prodaj. 1. Posestvo Gotnavas, g. J. De- o svobodi nij druzega duha nego policajskega svetnika Ahčina tiskovna, svoboda in vsega po čemer hrepeni naš narodni želodec smo lačni kakor hodoletniki. Pasti to, piši kaj druzega". Stal sem kakor",vol na gori in dejal: nCesar Karel V. je molil: hudič ne popači, kar je bog dobro naredil, in s Karlom te jaz svarim, ne davi duhovitih otrok mojega dovtipa, sicer te bodem postavil na sum, da se nekako reakcijonariš ali ka-li. Iu veš kaj je rekel Voltaire o reakcijonarcih ? da bo mačke, — in jaz odgovarjam z Victor Hugom: potem sem jaz pes. Boj se me." Vendar mi nijso vsi moji bolj ali menj-učeni citati nič pomagali s katerimi sem Bdr-neja mislil ubiti. Moje lepe slike ne bodo belega dneva zagledale, kar je sigurna škoda. Do prihodne nedelje bom torej majheno skregan z urednikom, premišljeval in tabak kadil — kajti tabak je moja muza, ker se st Hojam z Bvronom ki poje: Tabak dar božji v jugu in zahodu, Kristjanu ino Turku si po godu in posebno še meni — torej tabak kadil in premišljal, ali bi črtal in črtičil morda o čem druzem, ali pak vse pustil. Ker me mej politične osobe ne pustite, utegnem vam učeno razpravo za listek spisati in z nemško temeljitostjo obrazložiti „ali bi bil nastal raz-por mej staro- in mladoslovenci ali ne, ko bi se bil oča Adam prej na drevo izpoznanja dobrega in hudega obesil predno je v ja-belko vgriznilV — ali pa bodem liberalušno modrost onega Ribničana, ki je umirajočemu sosedu podganjo p a, s t pred usta molil, „de b' dtišo ujev in k nierke dabiv", s taisto politično naivnostjo traktiral, kakor telegrafar liemšeniški federalizem; — ali pa bodem ker se jesen bliža in ž njo Čas jeternih klobas, o taki novi iznajdbi „tuhtal", (bog mu jak za 13.000 gl. Posestvo obsega 17 oralov in 825 □ °. 2. Graščina Šuta gospe Matilde Stroblove, za 20.000 gl. meri 42 oralov 1113 □ °. 3. Graščina Lanšprcž, g. dr. Jalij Wurzbach, ki ima 823 oralov 643 □ *, kupnina je 160 gl. za oral. 4. Graščina Grundljef g. Franceta Juvanca ki ima 246 oralov 442 □ °, za 65.000 gl. 5. Graščina Prapreče g. grofa Lichtenberga, ima 107 oralov 353 □ °, za 43.670 gl. 6. Graščina „pred malim mostkom", gospe Ane Kamove v Kandiji pri Novemmesta ležeča ki ima 60 oralov, 380 □ °, in razen tega še v davkar-ski občini zidanja vas na tako imenovani Trški gori, vinograda z 2 orala 760 □ n, za 28.000 gl. 7. Graščina Bajnof g. Karla Grma pri novem mestu 186 oralov 1060 Q 0 in k graščini spadajoče na Krki pri Mačkovi vasi ležeče mlinsko posestvo 1 oral 298 O 0 vse skup za 150.000 gl. 8. V dav-kartki občini Potov vrh ležeče posestvo Janeza maha v Velikem Zlatneku, 197 oralov 819 O 0 z» 30.000 gl. 8. Gopod Vincenc Smola v Grmu pri Novemmestu ponuja vsa svoja posestva, sestavljena iz graščin Grm, Boršt in Graben, vsega skup 720 oralov 1208 □ °, za 175.000 gl. Ta gospodar je pa pripravljen ako na bi se ne hotelo kupiti vse posestvo, tudi prodati posamezne svoje dele. Deželni o d b o r v svojem poročila priporoča posestvo g. Smolo tako le: Za napravo zavoda v ravno povedani namen nt pa mej vsemi ponttdenrmi posestvi nobeno tako pripravno, kakor drnženo posestvo gosp. Smole, sostavljeno iz imanj Grm, Boršt in Graben, čegar pridobitev se najbolj priporoča. Sicer je to posestvo mnogo večje, kakor koliko se je od začetka vta namen nameravalo; ali ne ta okolnost, in ne visoka cena ne bi po mini h deželnega odbora smeli plašiti od tega, da se pridobi. Ne more se misliti pripravnej 3a lega, kakoršno bi imela šola v Grmu, iz ozira na veliko bližavo Novega mesta, ki bi bila zavoda in ljudstvu na korist. Ne moglo bi se tedaj dvomiti, da ne bi Šola pod dobrim vodstvom dajala zaželjeno korist koliko glede izurjenja učencev v vseh oddelkih poljedelstva v širjem pomenu besede, toliko glede tega, da bi posestvo z gozdom vred dajalo dohodek. Veliko polje storilo bi mogoče, da bi se praktično in primerjalno poskušali razni načiri poljskega obdlevonja, da bi se sejala vsa žita in sadili vsi sadeži kolikor jih je le ga bodi milostljiv kdor je to besedo znašel) ali, in kako bi se delale klobasa po najkrajšem pota itd. Bodemo videli! Kantorčica. Roman s pogorskoga zakotja. (Češko spisala Kari i na Svrtla; poslovenil Franjo Tomšič.) (Dalje.) Otika je stresnilo; prišla mu je nova, sijajna misel. „Oženim se" ! tako se je zmagovito do-mišljeval; „to bode hudobno kantorčico na vsak način najbolj jezilo. Da mi nij to takoj na misel prišlo. Lehko bi bil uže, če še ne oženjen, vsaj zaročen". Nij se obotavljal strijcu, ta svoj namen sporočiti, da neče le mesta, nego tudi Ženo. Strijc se nezmerno začudi j to nevarnost je imel še za jako daljno — naredil je kisel obraz. na Kranjskem navadnih, vred s setvijo bogat dobiček dajoce pese. Setev ajde na lastnih njivah, in na široko okrog sejana ajda sosedov dajala bi lep dohodek s če-belarijo. Velik vrt in lahka dobitev vode pripuščala bi, da bi se na veliko vrtnarilo; bližava mesta olajšala hi pa dobro prodajo pridelko. Na nekoliko travnikov dala bi se voda napeljati, ter bi se v zvezi s setvijo klaje moglo mnogo dobička dobivati od /vi noreje. Veliki vrti zasajeni s sadjem in z murbami, so za sajerejo in za svilorejo mnogo vredni, ki že zdaj nosijo vedno dober dobiček. Vinogradi so dovolj veliki za vsako vrstne poskušnje v vinoreji, ter bi mogli dajati obilnega prihodka. Pri grajščiol večidel blizo ležeči gozd je popolnoma zadosten za umno gozdnarstvo; dajal bi dovolj drva in lesa za dom, zraven pa še tudi primeren dohodek." Odsek za to izvoljen ima odločiti katero posestvo se ima kupiti. — (Temeljitost.) Goriška „S >ča" piše: „Gtasnega smeha se človek komaj vzdrži, ko vidi, kako (nek slov. klerikalen) feuilletonist ves PreŠirnov „Krst pri Savici" kot resničen zgodovinsk faktnm pripoveduje, kako smelo trdi, da so bili Črtomir, Staro-slav in Bogomila res zgodovinske osobe, da se je boj res na Ajdovskem Gradu vršil, da je Črtomir res k bohinjskemu jezeru pobegnil i. t. d. cum gratia in infioitum. „Tu v našem kraju je vladal Črtomir", — pravi ta najnovejši slovenski zgodovinar iz bohinjskih Bitenj, ne pomislivši, da izvzemši prve verze „uvoda" si je Preširen vso dog2. Revalesciere Dii llarrv v mnogih slučajih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dristi in Križi, dalje pri sesalnih in obistnih boleznih, a t. d. pri kamnjii, pri prifiadljivom a bolohncm draženji v sealni cevi, zaprtji, pri holcliricm bodenji v obistih in mehurji, tromije v mehurji i. t. d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in prsnih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v gtlttJ (L. S.) lin d. \Vurzer, zdravilni svetovalec in člen mnogo učenih družtov. Winchestor, Angleško, 8. decembra 1842. Vaša izvrstna Kevalescičre je ozdravila večletne i nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolne Satnice in vodenico. Prepričal sem se sam glede, vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James Shoreland, ranocelnik, %. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angclsteina. Berolln, 6. maj a 1866. Ponavljaje izrekam glede Revalesciere du Ilarrv vsestransko, najbolje spričevalo. Dr. Angelstein, tajni sanit. svetovalec. Spričevalo št. 7<;.92t. Obcrgimpern, (Hadensko), 22. aprila 1872. Moj patient, ki je uže bolehal 8 tednov za strašnimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar ponžiti nij mogel, je vslcd rabe Vaše Kevaleseierc du Parry po-polnama zdrav. Viljem Pur k ar t, ranocelnik. rožaoličjo hčer nekega hišnega gospodarja, kateri je bil poprej kovač ali kolar, zdaj pa nij hotel druzega zeta nego tituliranega. Doktor in zraven še bogat doktor je bil sprejet z odprtimi rokami. Otik videč cvetoča lica in polne roke svoje prihodnje, takoj se je za njo odločil. „To je vendar nekaj čisto druzega nego ta bleda suha kantorčica! Pač ne vem, kaj sem na njej videl, da se mi je tako blazno priljubila — saj nij prav nič na njej. Ali se bode jezila, ko vidi mojo polnolično, cvetočo ženo. Dobro da je bogata — tudi to je bode zgrabilo, ko vidi, da je v vsem ravno njej protivno", mislil si je in začel hišo hišnega gospodarja pridno obiskovati. Ali njegove sanje so zmirom enake ostale: celo noč nij govoril z drugim nego s Kan-torčico. Oznanil je materi, da je ženin, da je zaljubljen črez ušesa ; zdaj je prč končno izpoznal, kaj je ljubezen in razumeje, zakaj je to občutje tako veličastno itd. (Dalje prih.) M o u t u it a, Istra. Učinki Kevalescičre tlu llarry so izvrstni. 1' ■ i d. t I a u 11 »C r |»' t, e. kr. okr. zdravnik. Št, H0.416. Gosp. 1". V. Hencke, pravi profesor medicine na vseučilišču \ Mariboru (Nemčija), piše v -H bi 1 i n c t Klinische W o e h e n ■ e h r i f t" od M. aprila 1879 to le: „Nikdar ne /ahim, daje ozdravila BOega mojih otrok le takozvana „Kcvalcnta Ara-tii.;*- Iii \ .*ilc sc i c it ■ , Dete je v 4. mesecu \cduo več in več hujšalo, ter vedno hljuvalo, kar vsa zdravila bHm ''ila v stanu odpraviti: toda Kevalescičre gaje ozdravila popolnoma v .97i> Gospoda Gabriela Tešnerja, slušatelja višje javne trgovinske akademije dunajske, na skoro Ineznadejni prsni bolečini iu pretresu čuttiic. Št. 66,715. Gospodični do Montlouis na nepre-bavljeiiji, nespanji in hujšali j i. Št. 75.928. Barona Sigmo K) letne hramote n* rokah in nogah i t. d. Kevalescičre je 4 krat tečneja, nego meso, ter se pri odraščenih in otrocih prihrani oOkrat več na Ceni, glede hrane. V plehaBtib puSicah po pol funta 1 gold. 50 kr 1 funt 2 gold. 5'j kr., 2 funta 4 golu. 50 kr., 5 funtov 10 gold., 19 funtov 20 gold., 24 funtov 36 gold., — Rovaleaciere-Biscuiten v pufiicah a 2 gold. 50 kr. to 4 gold. 50 kr. — Hevaloaciero-Chocolatće v prahu in v ploščicah za 12 tas 1 gold. 50 kr., 24 taa 2 gold 60 kr., 48 taa 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 ta« 10 gold., za 288 taa 20 gold., — za 576 taa 36 gold. — Prodaje: BarrvduBarrv & Comp. na Du-nitji, IVuIMIn« Ji^uhhc St. 8, v LJubljani Ed. Mahr, v dlradel bratje O boranzinoy r, v lua-brokn Diechtl & Frank, v Celovel P. Bi m-bacber, v Lonel Ludvig MUllor, v Maribora F. Kulutnik & M. Morič, v Merami J. B •S t o c k h !i u o c n, kakor v vaoh mestih pri dobrih le-karjih in špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja dunaj-aka hiša na vao kraje po poštnih nakaznicah ali povzetjih. Umrli v IJuRHJtaiil od 29. sept. do 1. okt. Wilhelui Češko, star 6 let. v mestu št. 8, na vnotici grla. — Jakob Učak, delavec, star 31 I«, v bolnici na jotiki. — Neža Herman, vdova, stara 71 let, na št. peterskem predmestji št. 35, na jetiki. — Johana Škorjanec, doto delavčevo, staro 5 mesecev, na grizi. — Marija Kumar, stara 2 loti in 8 mes., in Anton 'liček, delavsk sin, star 10 I., na morasto, oba na vnetici grla. — .Johana Kajd, dekla, stara 28 let, v bolnici na jetiki. Dunajska borza 3. oktobra. Akcijo narodne banke , 989 „ — „ Kreditne akcije .... 249 „ — „ Napol.......... 8 „ 78 „ Srebro.........103 „ 60 Razglas. Podpisani c. k. notar kot sodni komisar daje na znanje: Da je veleslavna c. k. deželna sodni)? ljubljanska z odlokom dne 19. septembra t. 1. št. 6199 dovolila prostovoljno očitno dražbo raznih k v deželni tabli se nahaja joČemu „ltu&laii-ovem" gradu »padajočih v Brezovski srenji ležečih parcel, kak»•. J a #•#*«*/ Ztipattcc. Dijaki iz realke se vzemo pod prav ugodnimi pogoji na košto in »lanovaojc v Rožnih ulicah st. 114, II. nadstropje. (276—1) FOuiičiteljsta služba na dvorazredni slovensko - nemški šoli na Iti■#.«•!j« It cm (\Visell) z letno plačo 440 gold., 50 gold. remuneracije od šolske občine in prostim stanovanjem je do • ». okt. za namestiti. — Ako se za definitivno podelitev te službe nikdo ne oglasi, se bo pa začasno podelila I letno remuneracijo 330 gold. iz okrajne šolske blagajnice, 100 gold. iz deželne blagajnice in 40 gold. od občine s prostim stanovanjem. Okrajni šolski svet v Brežicah, _dne 20. sept. 1874. (279—1) Na šestrazredni ljudski šoli v IMuJi je služba za podučiteljico s plačo 500 gold. eventuel z remuneracijo 420 gold. izpraznjena. Nemškega in slovenskega jezika zmožne prosilke naj svoja pravilno dokumentirana prosila poHtavnem potem pošljejo okraj. šol. svetu v Ptuji do 31. oktobra t. i. Okrajni šolski svet v Ptnji, dne 30. sept. 1874. (277—1) Naturne mineralne vode hišno natočene v vseh sortah se dobivajo v špecerijski, materijalni, barvni, vinski, deli katesni in semenski prodajalnici Petra Lassnika. Tujci. 1. oktobra: Evropa: Mcc iz Polja. — Brešar iž Trata. — Steinei iz Ogerskega. — Ogrizek iz Maribora. — Persoglia iz Siska. — Roigor iz Monakova. — Vos iz Dunaja. — Schmid iz Florence. — Gantini iz Italijo. — Stoklaaa, II o Uman iz Oradca. Pri Slonu: Putio iz Trbiža. — Svetličič iz Id: ijo. — Gasparini iz Postojne. — Frobin iz Maribora. — Pela Severio iz Rovigo. — Milošovič iz Du naj a. — Parestini iz Prage Lahmtof Sežano iz Vidma. — Ziler iz Trsta. — Grm iz Trsta. — Vengert iz Trbiža. — Soinan iz Brna. — Pavih, Bengo iz Trsta. — \Vitz s familijo iz Lvova. — Jirečok iž Prage. Pri Mallel: Demberger, Pavlin, Jnst iz Dunaja. — Kienl iz Gradca. — Kohler iz Trsta. — Winkler z gospo iz Ribnice. — lleler, Einerl, Riedl iz Dunaja. — Sies iz Gradca. — Weis iz Trata. — UofTman iz Badna. — Detelja iz Gorenjskega. Pri Zamorci i Antonio iz Brna. Bergo iz Škofje Loke. — Žabnik iz Peti redni ® <š »I Z h O 1! kranjske obrtnijske družbe v Ljubljani 31. oktobra 1874 o 4. uri popoludn^ 4 v v ravnateljskih sobanah društvenih. 1 XD^exrri.l red.: a) Sporočilo o delovanji v minolem društvenem letu; b) sporočilo pregledovaluega odbora; c) predlog gospodarskega sveta o porabi čistega dobička. Gosp. delničarji, ki se hote udeležiti glasovanja, so na-prošeni, naj v smislu Čl. 10 spi. pravil ulože pri društvenoj blagajnici svoje delnice vsaj do 25. oktobra, da se jim potem izročo pooblastilu] lističi. (278_i) Starosta gospodarskega sveta. Ein neues Abonnement beginnt eben auf: Wiener illustrirte Moden- und Damenzeitung. Am 1. und 16. oines jeden Monats erseheint regelmaasig eine Arbeits-Nummer von 8 Seiten, oine Unterhaltungs-Nummer von 4 Seiten, oin Schnitt-mu8terbogen im grossten Format. Prela vierteljalirlleh mit Ireler PoHlsunendung nur 1 il. SO kr. o. W.| Kauz|aUrllek bel Vorau»bexaklung mir 4 11. SO kr. o. W. Noch uie, soitdem es Journale gibt, hat sich ein Blatt so raaeh in allen Kroiaen dor Gesollachaft oingebiirgert, wio die „Cornelia". Solche Erfolge kbnneu nur durch wirkliche Gediegonboit, Keichhaltigkeit und Billigkeit orzielt \verden, und da Zahlun besser beueison ala WorteT goben Wu oine vorgleichende Ueberaicht des lnhalts w:ihrond dor letzton drei Alonato der ,,Cornelia" und danoben des „Bazar". Die „Cornelia" braehte: Dor „Bazar" brachte: 344 Abbihlungen 345 Abbildungen 78 Schnittmustor 66 Schiiittinuster 49 Stiekereivorlagen. 9 Stickereivorlagen. Die ..Cornelia" enthielt somit, bei um ein FUnftel billigerem Abonne-monts-Preise, in drei Monaten nur eine Abbildung woniger als das Concur-renzblatt, dagegon zvvijlf Schnittmuster und vierzig Stickereivorlagen mehrl Dio „Modeinvelt" enthielt in donaolben drei Monaten 36 Schnittmuster und 30 Stickereivorlagen weniger als die ,,Cornelia". Der Zweok des practiselion Theils der „Cornelia" ist, vermittelst der grossten Mannigfaltigkeit von gesthuiackvollen and doch oinfachen Moden, fowie zahlreiehun Handarbeiten, \velcho saimntlieh in den clgenen Wiener und Pariser Kiinstler-Ateliers der Verlagshandlung auf llolz gezciehnct u ml go-schnittcn uorden, ein unentbehrlieher ltathgeber im tiigliehen Lebon zu soin, B0wie durch die vollkommenste Brauchbarkeit seiner deutlichen Schnittmuster jeder Dame Gelegenhcit zu bieten, ihru eigono und der Kinder Toilettc, \Viiscbe u. s. w. mit bedeutenden Ersparnisscn selbst anzufertigen. I>er inloili lino Julouuii^ts der ,,<'oruelia." l»exiflbrl eticli mil uiiudenteuM l.»oo Orlgliial-IlluKlrutioiieu, ttOO Stivkerelvor* Iii^oi. :tOO s« li u i 11 m u»lt>r, umi «-m lnt elue uiiuiUNtosnllvlie 1'liut-mo lir. tluKN die ..i oriicliii" «1 »t h prciKtviirtllgfetc umi reioltluil-tlgMle Hotlciijourual vo > gitu/. lm «rerlag'9 Wien VI. Magdalenenstrasse 23. Izdatelj in za uredništvo odgovoren: Maks Armič. Lastnina in tisk -Narodne tiskarne".