»ofttnfna psvtelfram« Leto II., štev. 27 V Ljubljani, torek dne t. februar/a 1921. Posamezna štev. 1 K 4 4jutraj* oeiolrtao.. 180 K ..15. m anlonmljt. KO , .. 40b OaUrissTB^marfflM stolpca (58 mm) . 2* msB pgUsido »««> ■tolpa (58 mm) . 1, Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko« Uredništvo« Miklošičev« cesta St Telefon it. 72. Opravnlštvo« Sodna ulica it& Telefon it. 88. Satan kr. poit Cek. arsta ite*.11.84& Praga, 29. januarja. ♦Sbornik zahranični politiky», ofi-eijelni organ češkoslovaškega zunanjega ministrstva, obja* !ja v fvoii zadnji številki članek^ ki zariazi • m večjo pozornost, ker ga j« v i za službeno mnenje zu^snjegi ti-«trstva v zadevi, katera je ? zeljem 4asu povzročila mnogo debat. Č!a-oek pravi: Zgodovinski razvoj n prevedel Večina za vladni ustavni načrt. Beograd, 31. jan. (Izv.) Začetek današnje seje je bil izpolnjen z interpelacijami in odgovori nanje. Med drugim je vojni minister odgovarjal poslancu Šegviču na njegove pritožbe o postopanju z rajaštvom, zahteval pa je od Šegvi&u da naznani tu- Slovanstvo v položaj, da ri je vsak di ttme* tistih ljuc"; ki so podali in- izmed njega narodov, izvzems« llkrajince in lužiške Srbe, ustanovil svojo državo. Ta veliki plus je Znatno zmanjšan vsled splošne pozornosti vrednega dejstva, da vlada, ako izvzamemo češko-jugoslovanske od- foresdje. Šegv?č f? vprašal ministra, ali zasigura, da bodo Važno-rani, nakar je odgo-oril vojsi minister, da mu jariči v tem smislu, ako so informatorji govorili resnico. Polon je sledil odgovor finančnega mi- nošaje, ki so prožeti iskrenega trans- j aktr;: Kumanudija na vprašanje po-ga prijateljstva, med ostalimi slovan- f ahsacp. MSeiičs o pridržanem dvajset- skimi narodi ali atmosfera več ah manj hladnih zunanjih simpatij, popolnoma brezpomembnih ali pa popolne ravnodušnosti, če ne protivno-sti, ki izdavna obstoja in se stopnjuje do sovraštva, do kakršnega more priti le — med brati. Problem medsebojnih odnošajev med dvema takima slovanskima narodoma je seveda bolj psihologičen nego političen. S tega vidika je treba tak problem tudi reševati. Razmerje med Jugosloveni in Bolgari spada v Slovansivu med najbolestnejše in edina možnost, katero je zgodovina ponudila obema narodoma, da uredita prijaznejše odnošaje, se je čez noč sprevrgla v izhodišče še večjih sporov: balkanski Savez proti Turčiji, zaključen leta 1911 se je končal z bojem na Bregalnici, beseda «balka-aizarija* je postala iztaz za razmere, ki so popolnoma neurejene. Potek svetovne vojne pa je strašno pokazal, kam more vesti spor dveh narodov, ki sta sorodna po jeziku in plemenu in pri tem od zgodovine obsojena k večnemu sosedstvu. Bolgarija je leta 1915 po krivdi svoje dinastije in notranjih razmer vladajočih strank zagrešila smrtni greh nad Srbijo in Evropo. Ta stvar se ne da zmanjšati, ne oddisp utirati, tudi ne s tem, da se reče, da bolgarskega naroda ne smemo istovetiti z nasilno politiko bolgarske vlade. Srbija je preveč trpela vsled bolgarsko-madžarske okupacije, preveč bolestno je prišlo v stik z bolgarskim narodom, oblečenim v uniformo, da bi bilo mogoče splošno govoriti, da je bil bolgarski narod prisiljen, zapeljan, v zmoti. Šele dogodki na solunski fronti so pokazali, da med Bolgarijo še niso zamrla vsa dobra in ljudska čustva. Prevrat v Bolgariji je spravil na površje A. Stambolijskega. Stambo-lijski nastopa res kot predstavitelj nove Bolgarije. Ni to lahka naloga, niti napram zapadni Evropi, še manj pa napram Jugoslaviji. Stambolijski si je nadel v glavnem fri naloge: gospodarsko obnovo zem Ije in izpolnitev obveznosti iz neu-illskega miru, ustvaritev nove orientacije in pomirjerije z vsemi sosedi, utrditev prestiža Bolgarijo v očeh zapadne Evrope. S temi nalogami je v zvezi njegovo potovanje po Evro-pi. Obisk češkoslovaške republike in Poljske pa je imel še delikatnejši značaj: prevesti rešitev jugoslovansko-bolgarskega razmerja na oddaljenejši forum, ki daje poroštvo za treznej-še presojevanje, pri katerem odloča bolj razum, nego čustvo, to je zaprositi kompetentne češkoslovaške in poljske kroge, da bi se zavzeli za sbrar ter jo privedli k uspešnemu koncu. Je samo naravno in takorekoč sa-moobsebi umevno, če proglasimo, da češkoslovaška republika, kot mlada država, ki ima prevelike notranje naloge, ne more problemu posvetiti vseh svojih sil tako, kakor bi to stvar zahtevala in to tembolj, ker je republika iskren in zvest zaveznik ene od ndele?enih strank, S tem seveda ni t^stefecai odtegljaju o priliki kole-kovanja denarja. Minister pravi, da je ostalo vprašanje nerešeno, ker je bil sprva prejšnji minister Veljko-vič za to, da se pridržanih dvajset odstotkov takoj izplača, poznejše vlade pa so drugače ukrenile. Tekoči dolg ima tudi kritje dveh in pol milijonov kron v proračunu. Doslej se je izpremenil načrt izplačila odtegljaja v toliko, da se je zvišala obrestna mera pri vsotah čez 1000 K od enega pro^nta na tri procente. Obveznice čc-z 1000 K se izplačajo do dne 31. decembra 1930. Priznanice do 1000 K so pa imajo izplačati do prvega aprila tega leta. Izplačilo je zato doslej še neizvršeno, ker banke in drugi zavodi, ki so vršili zamenjavo. niso še podali vsega materiala. N?to je sledil veh-menten udarec Beograd, 31. januarja. (Izv.) Rezul tat volitev v ustavni odbor je bledeči: Predloženih je bilo sed«n list: Ljuba Davidovič (demokratska), Vesnič (ra-dik-^lska), Sušnik (klerikalna in zajed-ničartka), dr. Spahc (muslimanska), Avramovič (zemljoradniška). Marko-vič (komunistična). Vseh oddanih glasov j«, bilo 328, tri glasovnice so bile pra^oc. Dobila je lista Davidovk 85 glasov ((orej 11 mandatov) Vesnič 86 glasov (H mandatov). Kristan 15 glasov (2 mandata), Sušri', 35 glasov (4manoate), Spaho 22 glaeov (3 mandate), Avramevič 30 glasov (4 mandate), Markovič 54 glasov (7 mandatov), radikalsbo - demokratski blok torej ima velino v ustavnem odboru. Jutri dopoldne bo plenarna seja ustavo-tvorne skupščine, na kateri sc ima vršiti volitev imunitetnega odbora in odbora za prošnje in pritožbe, popoldne pa je prva seja ustavnega odbora. Politični poBoiaf. Beograd, 31. jan. (Izv.) Glede vesti o nekaterih pregovorih med jugoslovanskim klubom in med demokratskim klubom se poroča: V soboto je predsednik demokratskega kluba Davidovič dovolil poslancema Ra-doviču in Tomljenoviču, da smeta povsem privatno izvedeti, kaj hoče Mandič. !>. Mandič je razlagal klerikalne ideje o ustavi, bil pa je zavrnjen. Pogovor je pomenil toliko kakor če se srečata dva poslanca na hodniku v zbornici in se razgovar-jata. BEOGRAD, 31 jan. (Izv.) Ministrski predsednik Nikola Pašič je kcf rnnanji minister odločno protestiral pri avstrijski vladi na Dunaja proti nasiinema postopanja napram Jugoslovanom na Koroškem. Povilanis stanarin v SlGtcniJi. Ljubljana, 31. januarja. Po naročilu ministrstvi je deželna vlada v današnji seji sklenila dovoliti, da zvišajo hišni posestniki v Sloveniji s 1. februarjem t L najemnino za stanovanja od 20 na 60 odstotkov najemnine leta 1914. Istočasno je dovolila zvišati najemnino zn poslovne lokale na 100 odstotkov leta i9R Sramota za Mufrižs«©. Beograd, 31. januarja, (to.) Včerajšnja proslava v Beogradu je bila izza osvobojenja največje sla-i*. Beograd je žrtvoval v svetov ai v b«! irideset tisoč mrtvih m preko ICft milijonov na premoženju. Zato je Beograd odlikovan od Francije z velikim križem častne legije. Mesto je bilo včeraj v sijaju. Nastopilo je pri dHiliranju dvanajst tisoč beograjskih mer, sa.ro prvovrstne čete. Ljudstvo je vrlekalo, ko so defilirali invalidi in slepri. Mesto Zagreb se je udeležilo 4b»vi<< z odposlanstvom, ki mu je načeloval župan. Prinesli so častno darilo. Ovatije so bile velikanske Signal je dal prestolonaslednik, ki je začel plorkat' Skrajno mučen ulis. je napravilo, da ni bilo prisotnih zastopnikov mesta Ljubljane. Na banketu na predvečer je minister dr. Kukovec opravičil odsotnost Ljubljane In izrazil prepričanje, na bivšega ministra Drinkoviča od;. Zagreb, 31. januarja. ,,Riječ" poro- ^ naslednji dan slavja prav goto-sirani ministra Trifkoviča. Drinkovič ca ^z Beo^ada. da je imel radikal j« SgHS zastopstvo sloveUe je namreč skliceval ?e glede konsti-tuante na neke določbe šenŽermenske pogodba Trifkovič je naglašal, da je bil Drinkovič mnogo mesecev minister v k?binetih, ki co izdelovali volihii red za volitve v konstituanto; pa takrat ni ugovarjal. (Čujte!) Kon-stituanta in ustava je čisto naša domača stvar! (Burno pritrjevanje!) Nato so se vršile volitve v ustavni odbor, Reziiltat je bil sprejet z velikim odobravanjem, ker je pokazal, da je večina za unitarično ustavo v smislu vladinega projekta zasi-gurana. Prihodnja seja jutri rečeno, da češkemu narodu ni na tem da se poravna spor med njegovimi balkanskimi brati. Vodilni češkoslovaški možje so doma in za granicami vedno delovali za to zbližanje in tudi v bodoče ne bodo odrekli svojega sodelovanja. Jugoslovensko - češko vprašanje je izključno balkansko in bi preje izgubilo, ko bi bilo rešeno na evropskem forumu, ki nikdar ne more prodreti, do jedra spora in katerega roke niso tako rahle, kakor problem zahteva. Sicer je kooperacija slovanskih narodov potrebna, vendar ne sme biti taka, da bi rešila problem končno in nespodbojno. Kooperaciji najbolje služi delo od posameznika do posameznika in pa dober vzgled. Gotovo bo ureditev češkopoljskih odnošajev blagodejno vplivala na vsa podobna vprašanja med ostalimi slovanskimi narodi. Kaj šele, če pride do pametnega in mirnega česko-poljskega sporazuma? Torej ne s kakšnimi arbitražnimi diktati od zgoraj, pa naj bo odločilna avtoriteta posameznika ali pa države, temveč ie s poštenim sporazumom od občana k občanu, od slučaja k slučaja, od vlade k vladi, z iskrenim stremljenjem popraviti grehe onih, ki so bili pred nami in ki so nam ostavili tako težko dedščino, bo-demo dosegli toliko naklonjenosti javnega mnenja pri prijateljih in bivših sovražnikih, da si bo javnost sama izsilila tudi formalni izraz za prijazno razmerje, ki bo nastalo dejansko že pred sklepom formalnih dogovorov. klub v soboto. popMiice daljšo sejo, v kateri je razpravljal o političnem položaju. Na tej seji se je ponovno ugotovilo. da je ves klub za politiko Niko-le Pašiča. Beograd, 30. januarja. V parlamentarnih krogih trdijo, da bo pomočnik finančnega ministra dr. Kostrenčič, vseučiliščni profesor v Zegrebu. Če ta ne bi sprejel, pride v poštev dr. Gjuro Gjurič, član reparacijske komisije v Parizu. Gospodarske zadeve Beograd, 31. januarja. V finančnem ministrstvu se iz.kujejo izpremembe poslovnika o pie&vanju davka na poslovno obrt Nekatera določila o plačevanju tega davka so se izkazala neprimerna ter se bodo izpremenila. Ob tej priliki se bodo vsostevale želje ta dustrijskih in obrtnih krogov. Beograd, 31. januarja Minister za trgovino in industrijo dr. Kukovec je pozval načelnike oddelkov za trgovino ta industrijo v Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu in Splitu na konferenco, ki se bo vršila v Beogradu dne 2. februarja pred zasedanjem gospodarskega sveta Na konferenci se bodo razpravljale zadeve, o katerih bo sklepal gospodarski svet. Kopenhagen, 31. januarja (Izv.) Iz Londona poročajo, da se ustanavlja v Londonu velik konzorcij bank, ki naj bi finansirale industrijsko obnovo srednjeevropskih držav. Na čelu konsorri-ja je Mac Kenna, bivši angleški finančni minister ta sedanji predsednik ene največjih angleških privatnih bank. Dunaj, 31. januarja (Izv.) Včeraj se je tu ustanovila češkoslovaška trgovska zbornica. Predsednikom je bil izvoljen ravnatelj dunajske „2ivnostenske banke", Josip Spitalskjr. NemSko plebiscitno orožje. Vratislava v Sleziji, 31. Jan. (Izv.) V Beuthenu so medzavezniške oblasti ustavile vagon, namenjen v Neis-se. Deklarirano je bilo, da vozi ta vagon marmelado, milo in mast, v resnici pa so bile kante napolnjene z orožjem. Našli so pri preiskavi osem strojnih pušk, mnogo ročnih granat BerIilIi 31 januarja (Izv ) v vlad mumcije, plinovnih bomb itd., — nih krogih ^ ^ da jc e^ta pri-plebiscitno orožje Nemcev. Odpošt-. gtaja, da se plebiscit v Gornji Šleziji, ljalci blaga niso znani. Plebiscitne j k bi se imel vršiti dne 13. marca, prej oblasti vodijo preiskavo. I loži na pozneiši čas. Protest radi Koroike-jPo pariiki konferenc) Pfriz, 29. jan. Diplomatski sotru-dnik Agence Havas poroča: Nastopni skl»pi so se sporočili Nemčiji: Glede ipzorožitve se je sprejelo poročilo rT»rš->h Focha. Nemčija mora med drjjrirR prilagoditi svoje zako-nodajstvo do'očbam pogodbe, mora odplaviti preobilna častniška mesta v vrinem m'r :-trstvu do dne 15. a-priie, reors do dne 28. februarja oddati prrostali vojni material, mora do di^e 30. junija razpustiti meščanske brambe in uničiti vse še neiz-grajene vojne ladje in vse podmor-nike da 31. julija. Določba zaveznikov v reparacijskem vprašanju se bodo naznanile komisije, ki bo nadzi- _ r/.d nemškr izvoz. Nemčija mora iz-jrciiti zaveznikom bone, ki odgovar-1 io anuitetam. Pariz, 29. januarja. V premogovnen vprašanju zastopa francoska vlada to le tezo: Francija zahteva mesečno dobavo 2,200.000 ton premoga. Odpra vi naj se izplačilo po pet zlatih mari za tono, kar je bilo namenjeno za pre hrano nemških rudarjev. Pač pa naj se izplača premija za posebno dobei premog. Pariz, 29. januarja. Konferenca j« sprejela poročilo Loucherja glede po> moči za Avstrijo, ki predvideva ustas novitev finančnega sindikata z glavni co 200 milijonov. Koferenca se je za« ključila. Pooblaščenci so izjavili, di. so bite 'fse določbe brez ovire podpisane. Uspehi v vprašanju sankcij še boljši, kakor se ie pričakovalo. VtiJ konferenčnih uspehov je ta: znateg uspeh francoske politike, veliko zada ščenje vseh zaveznikov. London, 31. jan. Pariška konferenca je sklenila sklicati še tri nadalj«. nje mednarodne konference, in sictf eno v Bruslju, drugo v Londonu, tretjo pa v bližini Trsta. Pariz, 29. jan. Na konferenci spre* jeto poročilo Loucheurjevo o sredi stvih za pomoč Avstriji priporoči zavezniškim vladam, naj odpomoret jo bedi avstrijske republike in naj odpovedo vsem zahtevam glede ra» paracij in stroškov za posadke. Poro« čilo predvideva tudi ustanovitev ne* kake «Avstrijske družbe», ki naj bi jo priporočili bankirjem raznih dr> žav po sprejetju gotovih odredb gl« de zmanjšanja števila uradnikov, glo> de preobilnega prebivalstva Dunaja in ustanovitve finančne kontrole. O stvari se bo še razpravljalo in v bližini Trsta se sestane konferenca vseli novih držav, ki so sosed in Je Avstrije da se izboljšajo odnošaji teh držav in stanje tega dela Evrope. Berlin, 31. januarja. Današnja seja državnega zbora je bila takoj po otvoritvi na željo ministra zunanjih poslov dr. Simensa odgodena na jutri ob 16., da poda vlada svojo izjavo. Pariz, 31. januarja. (Izv.) Pri finančni konferenci takozvanih nasled-stvenili držav, ki se bo vršila v Porto-rosse pri Trstu in ki prične dne 3. februarja bo Francijo zastopal Fatou. BoljSeviSka organizacija v Perizu. Pariz, 30. januarja. (Havas) Tekom včerajšnjega dopoldneva so policijske oblasti izvršile pri slovanskih beguncih hišno preiskavo. „Temps" javlja; da so odkrile boljševiško organizaciia Glavni krivec je neki Abramovvicz, ki je od zborovanja v Toursu dalje deloval za Trockega, ki ga je plačaL Vsega skupaj so zaprli 15 oseb. Organizacija, ki so ji prišli na sled, je menda dobavljala mednarodnim revoiuci-jonarjem ponarejene potne liste in legitimacije. Abramovvicz je poprej stanoval v Niči pod imenom dr. Zalevv ski. Po poročilih iz Niče, je menda do> ma iz Češkoslovaške. Neka dijakinja ki so jo tudi prijeli, je najbrže doma z Dunaja in se piše Selma Bertin. Dunaj, 31. januarja. Novi opravnifi kraljevine SHS na Dunaju Svetozai Rašič, prvi tajnik kraljevskega tajni štva v Parizu, je nastopil svoje mesto Dunaj, 31. januarja. (Izv.) Tekom današnjega dne ie obole'o 2fl oseb na pegavid. prestolnice... Pa jih ni bilol Beogr?d, 31 jan. Zagrebški župan ostane do torka v Beogradu, da se posvetuje s finančnim ministrom o finančnih razmerah zagrebške občine v svrho vzpostavitve ravnotežja v preračunu Beograd, 31. Jan. Zagrebški župan je odlikovan z redom sv. Save III razreda. Zvečer priredi beograjska občina banket na čast zagrebškemu županu in delegatom mesta Zagreba. — Imenovanja. Beograd, 31. januarja. (Izv.) Vladnim svetnikom so imenovani: okrajni glavarji: Anton Mencinger, Fran Podboj ta dr. Henrik Steska; okrajna glavarja. L. Graselli in Rajko Svetek sta dobila naslov vladnih svetnikov. Za višjega nadzornika polic, agentov v 8. razredu je imenovan okrajni pol. nadzornik Baebler. Dr. Fran Vidic je imenovan vladnim svetnikom v 7. razredu. Pol svet. Vekoslav Kerševan pa je dobil naslov višjega policijskega svetnika. Pri računskem vodstvu deželne vlade je imenovan za računskega nadsvetnika Henrik Peternel, za računskega svetnika pa Milan Juvan ta Jožef Pire. Računski svetnik Henrik černe je ad personam pomaknjen v sedmi činovni razred. Vladni tajnik Davorin Venigerl Je odpuščen iz državne službe s 30. oktobrom 1919. Beneš ne potuje let Jugoslavijo? Dunaj, 31. januarja. (Izv) Češkoslovaškemu ministru dr. Benešu se bo na poti z Rima pridružil na Dunaju avstrijski državni kancler dr. Maier, ki bo spremljal češkega ministra od Dunaja do Beljaka. Temu razgovoru se pripisuje velika važnost. V dunajskih političnih krogih se trdi, da bosta oba državnika razpravljata v prvi vrsti vprašanja, ki se tičejo posledic, ki nastanejo po sklepih pariške konference, dalje možnost skupnega nastopa v habsburškem vprašanju. Proslava odlikovaitfa Beograda. Tz Beograda poročajjo 30. januarja: Včeraj oh pol 10 pri dopoldne je prispel general Fraochet d'Esperay s svojim spremstvom. Mesto je bilo v zastavah, kolodvor ves ozaijšan s cvetbcaml K sprejemu so prišli ge nerali jurišič, Bečevfč in vojni minister general jovano-rič v imen« kralja. Dalje so prišli k sprejemu: Župan beograjski Karajovanovič z mestnim uradništvom, francoski poslanik, oficirji beograjske posadke in številno občinstvo. Vlak je prispel točno ob pol 10. uri, ob grmenju topov; godba kraljeve garde je igrala francosko himno. General Franchci je obšel častno stotnijo 7. polka, poiem se je pa od peljal v dvor, odkoder je odšel v mc stno hišo, kjer ga je župan prisrčno pozdravil. General je v svojem kratkem govoru izrazil hvaležnost občinskemu svetu za prisrčen sprejem in omenil trpljenje Beograda za "asa bombardiranja in okupacije in njegovo zvestobo v kritičnih momentih. Na to se je vršila na pokopališču svečana zadušnica padlim bojevnikom in general je položil venec na spomenik. Zvečer je bil general gosi na dvoru. V nedeljo je bila svečana seia v veliki dvorani Narodne skupščine, katere so se razen celokupnega občinskega nradništva udeležili tudi regent Aleksander, francoski general Franchet d'Esperay, vsi člani kon-stitaante, francoski poslanik De Fon-ienay z osobjem svojega poslaništva, razni drugi poslaniki, generaliteta, načelnik mesta Zagreba, častniki, zastopniki tukajšnje francoske kolonije in drugi. Toč^o ob desetih dopoldne je beograjski župan Karajcvanovič otvo-ril sejo. Pred prehodom na dnevni red je imel predsednik govor, v katerem je razlagal pomen današnje slavnosti in dejal, da je to največje odlikovanje, ki ga je mogla franav ska republika izkazati za vztrajnost in junaško obnašanje mesta Beograda. Nato je bil stavljen predlog, naj se sedanja Dozoriška ulica prekrsti i v znak zahteve francoski vladi za od-1 likovanje v Francosko ulico. Predlog je bil soglasno sprejet Odbor je nato v znak zahvale proglasil ministrskega predsednika Brianda, predsednika republike Milleranda in nrednika Gauina za častne meščane občine Beograd. Točno ob 10. ari 25 minut je stopil v dvorano general Franchet d' Esperey s svojim spremstvom, burno pozdravljen z živio klici. Med njegovim vstopom je igrala godba francoske himne. General je zavzel mesto med vojnim ministrom in predsedniko-n skupščine, čez nekoliko n.inut j" vstopil regent med živahnim ži-"" - klicanjem in ned grmenjem topov ter zavzel irer*o med ge-ne<-"'o\ti H'Fspereyem in predsednikom dr. Ivanom Ribarjem. Župan je rato poHravil poslanika francoske vlade in francoske vojske, ki je s srbsko vojsko ia z celimi zavezniki izvoievala sijajno zmago nad nepri-jateljL «Toliko ljubše nam je», je rekel župan, «da sprejmemo odlikovanje iz rok onega, ki se ie vojeval za našo domovino». V svoji zahvali je izjavil general D'Esperay, da je srečen, da rco~e biti tolmač ljubezni in udanosti francoskega caroda in francoske vlade. General je izročil odlikovanje županu, ki je nato glasno rr?čitel in prestavil generalu ci;>l-r.o, s katero se general sprejera /c častnega meščana beograjskega. Nato je bil sprejet predlog, da ce pcšlje predsedniku pariške občine brzojavni pozdrav. Beograjski župan j_ končno pozdravil tudi zagrebškega načelnika gosp. Heinzla, ki je zrstopal mesto Zagreb in ki je prinesel s seboj za spomenik padlim junakom 50.000 kron. Seja je bila končana točno ob enajstih z govorom zagrebškega župana. Navzočni so se podali r.a trg prestolonaslednika Aleksandra, kjer je bil slavnostni defilee čet beograjske garnizije, kraljeve garde, podčastniške šole in vojaške ikademije. V prvi vrsti so stopali invalidi. Zvečer se je vršil v častniškem domu slavnosten banket, h kateremu so bili povabljeni vsi zastopniki beograjske občine. Politične MzM t- Nove volitve na Hrvatskem? Predsednik konstituante, dr. Kibar, je izjavil dopisniku «jutranjega lista* da bo v prihodnjih dneh pozval zastopnike Radičeve stranke, da predlože svoje poverilnice, da more o njih razpravljati verifikacijski odbor, kateri je v ostalem svoj posel že dovršiL Če se poslanci temu pozivu ne odzovejo, potem odloči kon-stituanta o usodi teh mandatov. Kakor poročajo iz parlamentarnih krogov, bo konstituanta gotovo mandate Radičevih poslancev razveljavila. Nato bodo poklicani po redu njihovi tovariši s kandidainih list Ker se tudi ti ne bodo odzvali, bodo po izčrpanju kandidatnih Est se morali razpisati na Hrvatskem za 50 mandatov nove volitve. Dragoceno priznanje. Zajedni-čarski poslanec Harubin Šegvič pravi v «Hrvatskem listu»: Naj vedo balkanezarji, da hrvatski narod ni bil nikdar suženj, da ga ni nikdo pokoril s silo, da je ta narod upravljal usodo po svoji volji in prepričanju kot svoboden in ravnopraven faktor. Svet ve dobro, da Hrvati niso bili nikdar avstrijski sužnji, ker so se oni borili več in bolj zgodaj proti Avstriji nego Srbi!» Prav lepe besede: Šegvič povdarja, da hrvatski narod niso zasužnjili Dunaj in Budimpešta s silo, ampak, da je šel ta narod s svojo voljo in prepričanjem v dunajsko službo. To priznanje je res značilno za politike šegvtčeve! sole, ker ie priznal da njegovi tovariši niso bili prisiljeni služiti sovražnikom svojega naroda, ampak so se svojevoljno prodali svojim krvnikom, kar je toliko žalostnejše! -r Liubomir Jovanovič — Solunac se je v večerni seji konstituante opravičeval radi svojih izvajanj v dopoldanski seji in se izgovarjal, da njegovih izvajanj niso poslanci prav razumeli. „Politika" poroča, da je moral to svojo izjavo dati Jovanovič po zahtevi radikalnega kluba, kjer so poslanci napadli Jovanoviča, da je govoril to, kar ne bi smel govoriti v smislu klubov»h sklepov. -f- Zakaj Italija zwlanqe ratifikacijo rapallske pogodbe. «Rijs6> javlja iz Beograda, da se je neki odgovorni italijanski faktor izraz'! njenemu dopisniku glede zavbče-nja izvršitve rapalske pogodbe od strani Italije tako-Ie: «Vaša dr^^a ne daje jamstev z i svojo s^Hlno-t. Poglejte samo agitacijo Padiča in Korošca! Vse to je doksz, d* lahko dozjvimo na vzhodni strari Jsdrani iz^nad-jenja, da morejo rr;t?ti dogodki, vspričo katerih nora »ireti Italija svobodne roke. K°ka situacija nastane, ako se v~ea država razdeli na več držav in na Jadranu in Kvarne-ru nastane no-.- država. Rapallska pogodba v Italiji r.i popularna. narod in vlada sta se težko odrekla svojih 'rtčjih zihtev. na!ija jo ie priznala, ker ie sklenjena s kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev pod pogojem r.ctrar.je konsolidacijo, stabilnosti in garancij za mir. Ako tega r?i. »ko se zgodi to, kar sc je zgodilo •ja Balkanu, kaj po>em? jasno je, da je po rapallski pogodb' Italija vezana samo napram kraljevini Srbov, Hrvatov ia Slovencev, a nikakor napram državi, ki bi nastala po nji na Jadranu. V iem slučaju bi novo po-Fiiko Italije diktirali le njeni interesi in njene izkušnje v vejni. Hrvati in Slovenci so uasl sovražniki. Zato nam ne bo mogoče ostali na graaid rapallske pogodbe. Mi pridemo v bližino Ljubljane, pridemo v Delnice, pa tudi dalje, da bomo mogli gledati Ljubljani in Zagrebu v želodec*. t- Odprava cerkvenih praznikov ni Češkem. Pravosodni odsek češkega parlamenta je sprejel predlog, da se odpravijo vsi cerkveni prazniki in da se njih praznovanje prepusti svobodni volji posameznega državljana. t Ojačenjt italijanske vojne mornarice. I tali jeni so, kakor znano, uvrstili najboljše manjše enote bivše av-stro-ogrske mornarice v svojo lastno vojno brodovje. Priklop ili so 2 mali križarki, 7 torpednih rušilccv, 3 moderne nemške križarke in 3 večje torpedne rušilce. Vse te ladje so dobile nova imena. S temi lahkimi enotami, ki so v vojni opetovano pokazale svojo veliko vrednost zaradi svoje gibčnosti, je italijanska vojna mornarica pridobila novih 30.000 ton prvovrstnega ladijskega materi-jala. -r Pred rnsko-rctnnnskc vojno. Iz Varšave prihajajo poročila, da se sovjetska vlada pripravlja z vso odločnostjo in resnostjo za napad na Rumunijo. Ob Dnjestru je sedaj kon- centriranih 15 sovjetskih divizij z vso konjenico generala Budgenija. Preko zime so Rusi reorganizirali svojo armado, a ker so izdali parolo, da gre za osvoboditev Besarabije, je vstopilo v sovjetsko vojsko veliko število najsposobnejših ruskih carističnih oficirjev, ki smatrajo vojno proti Ru-m uniji kot narodno rusko dolžnost Vrhovna ruska komanda za operacije proti Rumuniji že sestavljena, imenuje se «komitet za osvobojenje Besarabije* in ima za sedaj svoj ser dež v Odesi. Sovjetski emisarji- ki so bili v Rumuniji in Besarabiji, poročajo komitetu, da je Rumunija nesposobna za boi, ker ima za hrbtom dva nepomirljiva sovražn;Va, Jugoslavijo (?) in Madžarsko, a v Bes-.—nbiji je vse pripravljeno za vstajo proti na;'lm rumunski okupaciji Kakor hitro zsdone ob Dnjestru ruski topovi, bo vsa Besarabija na nogah. Boljševiški listi v Odesi izhajajo pod parolo: «Vse za Besazabijo!* Na Dnjestru ima danes sovjetska v^da vso konjico Budjenija, 3 ko7aš«-e divizije XI. armado pod povelji'oia Dimiteijeva, armado Kotovck^ga, 2 divizije težke artikrije, 2 diviziji ok-lopnih avtomobilov in sestavne čete sibirskih polkov, kakor tudi bes arabske dobrovoljske bataljone. -.- Ruski epei. Iz Pariza javljajo: Ruski narodni odbor je. pred koncem zasedanja izdal poziv ua vlade in narode, celega sveta, v katerem naglasa, da je poldrugi milijon Rusov zapustilo dorača tla, da se rešijo boljševiških grozot Med izgnanci se nahaja veliko inteligence, & trdno veruje v obnovo ruske kulture. Ne samo, da rešijo svoje življenje, ampak tudi, da ohranijo rusko kulturo, da v pregnanstvu in tujini zbirajo moči, 50 se podaE v tujino, dokler ne pride prerojenje Rusije. Podpisani poživljajo, naj narodi, ki so sprejeh" ruske izgnana, lajšajo njih bedo. Prosvefa. — Marijo netno gledališča predstav lja v sredo (na Svečnico) dne 2. februarja t 1. ob 3. in po! 6. uri pcpoldtv? Pcccijevo pravljico v štirih dejanjih „Obuti maček.4*. — Petar Konjovič, znani skladatelj, je prevzel upravo narodnega pozorišča v Novem S3du. — Subvencija hrvatskemu prirodo slavnemu društvu. Hrvatsko prirodo-slovno drušivo, kj izdaja znanstveni časopis „Giasnik" in poljudni časopi* „Priroda-, ki jc razširjen tudi med slovenskim občinstvom, se je obrnilo do ministrstva prosvete s prošnjo za subvencijo. Minister prosvete je drnštvn dovolil za izdajanje omenjenih časopisov podporo 40.000 kron iz letoaije-ga državnega budžeta. — Boj za Kristusa. Nas veliki umetnik Ivo Meštrovič je izdelal več religioznih d* Nekoliko bolj sama zasef. £e je radovalo Filipovo ;rcc in .'Cafe Dan- phin!* je zaklical šoferju, na kar sta oddrdrala. No, in okrog šeste ure popoldne sta sedela v separatnem kotičku kavarn. Ozke voščene sveče so se. borile proti somraku in njihova luč seje odbijala v lakiranih japonskih stenah, ki so ju zakrivale pred svetom. Motno se svedikajoče sadje, breskve, velike žolie hruške so tvorile ozadje izhranemu dineju, ki ga je pričaral Filip z dobro besedo in napitnino, saj še ni bil običajni čas za diner. Končno sta sedela pri kavi in likerjih, Filip si ie prižgal smodko in počasi ponudil svojemu vis-a-vis cigaretni tok. «Hvala», je odgovorila, «tako tu v dveh.. > Ko jej je ponudil voščenko svečico, da jej prižge cigareto, so se staknili njiju prsti in sladek meč je pxebodel Filipovo dušo. Filipovo nezaupanje je spalo spanje pravičnega. Filip sam je bil neozdravljivo zaljubljen. Naenkrat ga je pa tztrezntla z vprašanjem, stavljenim kar naravnost: ^Gotovo se Vam zdim strašno vsiljiva? Najprej Vas nagovorim pri Frascaiiju, potem se k?.r sama nova-bim k dineju?# •^Očarljivi ste,-* je odgovoril Filip saniavo. «Vzrok jc prav enostaven, vsaj danes*, je nadaljevala. >; Lačni ste bOi», je odgovoril Filip. ■"Nikdar si tega nc odpustim, da nisem pomislil.. »No, potem si nc odpustite že dveh reči. Saj ste pozabili tudi na mene. samo, kakor ste mi včeraj priznali". «To je ravnoiako neverjetno, kakor neodj^istljivo!* «Da, pa seda; naj vam se povearf, zakaj seia bila tako zelo lačna. Pred-no sva se. sestala, sem napravila dolg sprehod. Gotovo ue uganete, kje s*m bila?» «Bond Street?» je ugibal Filip. -Ne, Scodand Vard!... to se pravi, hotela sem tja, pa policijskega ravnateljstva nisem našla.» Filip je obsial, kakor da je v teia? dobil nepričakovano zaušnico in v tej sekundi so se zbudili vvsi njegovi speči pomisleki in vsa nezaupljivost. Sicer je imel zavidanja vreden dar, da ni nikdar na obe oči spal ali pa ljubil, čeprav je v zadnjih dneh te dar skoraj izgubil. Scotland Yard' si je ponovi! ironično. fDalje prihodnjič.) ■okcdckej ^jgi bi ffnevt, Ha so Italijani odgodili proslavo aneksije našega zasedenega czemlja, se sedaj potrjuje. Za dne 5. februarja naznanjene slovesnosti te bodo vršile pozneje. Kakor nam sporoča tajništvo Jugoslovenske Matice, so vsled tega preloženi tudi vsi protiukrepi, ki se naj izvršijo isti dan, kakor nameravana proslava v [Trstu. Javnost bo o tem pravočasno obveščena. * Dvoboj med Ivico Frankom in Dražicem- Šest Bosancev je hotelo te Bni v nekem budimpeštanskem hotelu premlatiti narodnega izdajalca dr. Ivico Franka. Na dr. Dražiča je letel sum, da je on aranžiral ta »atentat« in je bil vsled tega aretovan. Pozneje so ga sicer izpustili iz preiskovalnega zapora, osial pa je pod policijskim nadzorstvom. Vsled tega je dr. Dražič Franka pozval na dvoboj, v katerem sta bila oba lahko ranjc; sv Nabirajte naročnike za časopise, kot odgovor na v;c r. :t Da Sokolstvo. Čim bolj bode oz^i sokolsko časopisje, tem bolj ho.;o 1 pomembni lažajivi napadi :::_»profca-kov. Vsaka Sokolica in vsak ocb?i moral biti naročnik vsaj sekol fckega lista. * Iz Trbovelj nam poročajo dne 30. f. m:Veličasten poanreb je al, kako spoštovanje je vživala pokojna gospa Ana Dimnikova v nr krogih naroda. Od blizu in daleč so prihiteli zastopniki narodnih organizacij, da izkažejo zadnjo čast odlični rodoljubkinji. Iz Ljubljane so prišie gdčna. Roblekova in ga. Maša Gro-mova kot zastopnici osrednjega vodstva Ciril Metodove družbe, nadalje ge. Ludvikova, Potočnikova, Kerš-ciančeva in Knajžlova kot odposlani-ce šentpetrske žsf^ke, gospodje nad-žnspektor Ludvio? iu nadrevidentKerš-tnanc pa kot zastopniki moške Ciril Metodove podružnice. Iz vseh krajev cb Savi so poslala narodna društva zastopnike. Sokoli iz Posavja so se zbrali v velikem številu. Sprevoda se fe udeležilo na tisoče domačega ljudstva, gospode, kmetov in delavcev, domača narodna društva so prišla korporativno. Delavska godba je igrala žalostinke, krsto so nosili Sokoli. Pevski zbor je pred hišo in na pokopališču krasno zapel -»slovenski rnateri» v slovo. Ob odprtem grobu so se v lepih govorih poslovili od pokojnice ga. Potočnikova iz Ljubljane v imenu Ciril-Metodove družbe, g. učitelj Velkavrh v imenu domačih narodnih organizacij in narodnih delavcev, g. Kos pa za Sokolstvo. Pokojnici ostane ohranjen trajen iep spomin v analih našega narodnega življenja. * Japonski delegat potuje po Jugoslaviji. Japonski delegat v komisiji za razmejitev z Bolgarijo, g. Jasi, bo premor dveh mesecev, ki je^nastal v komisiji, porabil na ta način, da prouči nase kraje in ljudi. Japonski delegat namerava zlasti prepotovati naše industr i jalnotrgovske centre in obišče tndi Slovenijo. * Travna faiulteta v Subotici je bila na sv*. Save dan slavnostno otvorjena Hivncsti so prisostvovali zastoonik ministrstva prosvete, delegata ljubljanske in beograjske univerze ter ge-n-~rd Pavlovlč s celim častniškim zborom. ^ * Vse strojepiske so odpuščene iz s!užb-z v konstituanti, ker se je pokoza-da so nezaupljive in ne znajo pre-v 'č varovati uradne tajnosti. Nadomesti se z moškimi močmi. * Slavnostne znamke v korist tavali- Povodom odlikovanja Beograda t pičeni častne legije jc minStistvo Fvčte in brzojava izroŠlo prometu invalidke znamke po 5, 15, in 25 par tovarna Siemens & Halske spravila v promet majhne slušalice, ki so glede jasnosti enakovredne velikim slusali-cam, po so tako majhne, da sc lahko vtakne v uho. • Zveza jugosl. železničarjev, podružnica Maribor, je na zadnjem občnem zboru izvolila sledeči odbor: predsednik v. rev. Kejžar, I. podpredsednik • Maščevanje beguncev. Nek koroški nemškutar iz Borovelj, imenom Wernigg, prihaja v Ljubljano in izvaža iz Slovenije koruzo, ki jo prodaja na Koroškem. Danes so ga koroški begunci spoznali — mož je znan kot netnčur in slovcnožrc — in so ga napadli, ko je sedel v gostilni rev. škrjanc, II. podpredsednik Sclin- «pri Štruklju». Po primernem pod- nemiaalnc vrednosti. Polovica prodaj-c: :t3 zneska je namenjena invalidskemu fondu. Znamke po 5 par nosijo sliko Kecovke djevojke, one po 10 par predstavljajo trpljenje srbske vojske o p:.lib" tmrkanja skozi Albanijo, a one 25 par simbolizirajo ujedinjenje naroda. Z ozirom na človekoljubni namen, kakor tudi z ozirom na Cv.luost, da ostanejo te znamke samo tri mesece v prometu in bodo vsled te-r. a imele veliko filatelistično vrednost, 3 - r ncakovaii, da bo občinstvo živahno i'v11? P znamke, vojaška straža ustrelila dva ne-rnaaca. V soboto zvečer je v Zagrebu na Strojarski cesti vojaška straža otirchia dva neznana sdjaka, ki na p z:v straže nista obstala, marveč sta se spustila v beg. Oba neznanca sta mrtva. Identiteta ustreljenih se doslej ni mogla dognati. * »'ovc telefonske slušalies. Pri dolgi:! t:Hcns!;y razgovorih je neprijetno drjsnj* slušalic, a tudi slušalice s pe-katerih ni treba držati, so uc-prri-rtne. ker neresa pntiskaio. Sedaj ie šek, tajnik černjavič, blagajnik Kranjc. * Odgoditev prijave rekrutov v Mariboru. V zmislu odredbe dravske divi-zijske oblasti je prijava rekrutov v Mariboru preložena od 7. na 11. februarja. * Porotno zasedanje v Mariboru. Prvo letošnje porotno zasedanje v Mariboru se prične 7. marca in obeta biti največje in najzanimivejše. Priglašenih jc že dosedaj 20 razprav. Število s>"> bo najbrže narastlo na 50. Med drarrin pride na vrsto slučaj Živkr iz Ci^lcnce pri Mariboru zaradi irffioj-?*zene in otroka in obno-procesa proti Tavčarjevi iz ' št. Ilja, ki je bila pri zadnjem porotnem zasedanju zaradi umora svojega moža obsojena na smrt, a je njen zagovornik prodrl z ničnostno pritožbo, ker se ie med porotniki nahajal eden, ki ne zna slovenski. * Iz Celja nam poročajo: Češkega zunanjega ministra dr. Beneša bo na njegovem potovanju v Italijo pri prihodu v Celje pozdravil ®es*ni sosvet z gerentom na čelu. * Redek jubilej je slavita dne 31. j januarja rodbina Antona Božiča, posestnika v Polulah pri Celju, očeta j celjskega odvetnika dr. Božiča, 75-letni Anton in 741etna Terezija Božič sta praznovala svojo zlato poroko, hčerka Marija in zet Ferd. Slana pa srebrno poroko. Istočasno se je vršila poroka sina slednjih dveh, Martina z gdč. Faniko Ocvirk. Poroke. Dne 25. januarja se je poročil v Lučah lesni trgovec in posestnik Franc Mlačnik z gdč. Berto Bratanič. — V Celju se poroči dne 1. februarja t. L sodni avskultant Mirko Detiček, sin celjskega notarja, z gdč. Faniko Konfidenti iz Zavod-nena pri Celju, Celje, 31. januarja. (Izv.) V nedeljo zvečer se je mizar Albin Planine na Dečkovem trgu v Celju podal, potem, ko je spravil dveletnega sinčka Albina in enoletno hčerko Frančiško v postelj, s svojo ženo v gostilno, nahajajočo se v isti hiši Ko sia se oba približno čez eno uro vrnila v stanovanje, jima je udaril nasproti velik smrad. Stanovanje je bilo pope iuoma v dimu, v enc-n kotu je t>di gorelo. Požarni brambi se je sicer posrečilo, zadušiti ogenj in spraviti otroka iz sobe, toda bila sta oba že mrtva. Vsi poizkusi, da bi ju spravili k življenju, so se izjalovili. Policijski zdravnik je ugotovil, da sta se zadušila. Kako se je zgodila nesreča, še ni pojasnjeno. Policija vodi jreiskavo, vendar pa je pustila za-consko dvojico na prostem, ker sta oba na jako dobrem glasu in zelo pridna. Lovci! Za potovanje v Ljubljano na naš občni zbor, je na vseh progah (državne in Južne železnice) v Sloveniji dovoljen 50 %ni popust. Vsak član naj kupi celo karto do Ljubljane, in sicer samo za tja in ne tudi za nazaj. Na kolodvoru v Ljubljani naj karte ne odda, ampak vratarju reče, da gre na naše zborovanje in naj karto pridrži ter spravi, na zborovanju naj si jjreskrbi potrdilo, da se je udeležil občnega zbora. Potrdilo se bo napisalo na hrbet društvene izkaznice (plačilnega lista), zato naj vzame vsak član izkaznico (piačilni list) društva za leto 1020 ali 1921 seboi. Novi člani in pa tisti, ki so staro izkaznico kam založili, dobe na zborovanju novo izkaznico. Za vožnjo nazaj ni potreba kupiti nove karte, ker velja stara karta tudi za nazaj. Pokazati pa je treba tako na kolodvoru vratarju, kakor tudi sprevodniku staro karto in potrdilo na izkaznici (plačilnem listu). Za pot v Ljubljano se lahko kupi karta že 1. ali 2. februarja, za pot nazaj pa veljajo te karte 2. februarja zvečer in pa 3. februarja celi dan. Zloraba (ako bi kdo na tuje ime potoval), se kaznuje. Vse člane prosimo, da opozore svoje tovariše na ta razglas in da se zanesljivo udeleže občnega zbora, ker na zborovanju bo odločati o važnih stvareh, kar je bilo povedano že v „Lovcu". Začetek ob pol 3. uri popoldne. Čakamo samo pol ure. Ob 10. uri dopoldne posvetovanje o ustanovitvi ..Centralnega Saveza lovačkih udruženia Jugoslavije''. Vstop članom prost Zvečer sijajen ples na korist »Zelenega križa". Obleka za dame in gospode: lovska, športna, promenadna, narodna itd. samo ne-plesua (črn3). Vse te tri prireditve se vrše v ..Narodnem domu". —» Odbor Slovenskega lovskega draltva;. uku, podeljenem mu brevi manu, je , prišlo do hudih prerekanj, katerim je napravil konec priklicani stražnik, k je Wernigga odpeljal s seboj. ' Močen prizor se je odigral danes na Dunajski cesti. Neki znani narodni trgovec jc srečal drja. Pega-na, pristopil ter mu ponovil očitanja, katera je svojčas javno dvignil odvetnik dr. Oblak. Kmalu se je nabrala gruča ljudi, ki je radovedno poslušala. Trgovec je zaključil prizor z na ves glas izrečeno žaljivko: «Vi ste brezčastnež!* Dr. Pegan je ves čas molče poslušal ter se brez vsakega odgovora odstranil. Na prisotne jo napravil prizor zelo mučen vtis. * Predavanje o davkih priredi gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj v petek dne 4. februarja ob pol osmi uri zvečer v šentjakobski dekliški šoli. Predava strokovnjak. — Vstcv rost. Vabimo na predavanja zipsli trgovc?, obrtnike in gospodarj?. Gg. popisni komisarji za Ljubljano ii Spodnjo šiško se prosijo, da pridejo zanesljivo spodaj določenega dne in točno ob določeni uri v veliko dvoran mestnega magistrata, da se skupno po ckiajih ugotovi, če niso stranke katerih hiš dvakrat popisane, oziroma če ni prebivalstvo katerih hiš, šup, barak, vagonov itd., v katerih stanujejo ljudje, dvakrat popisano. Gg. popisni komisarji naj prinesejo s seboj samo opisni krog (formular št. 1) in kontrolno polo (formular št 5). Kdaj se bo predložil ostali ma-terijal, se objavi pozneje. Gg. popisni komisarji naj se zglase v veliki dvorani na magistratu, kjer so dobilL ustna uavodila, zanesljivo in točno po sledečem redu: Gg. popisni komisarji za 1. okraj (popisni krogi št. 1 do 23) dne 3. februarja ob osmih; za II. okraj (popisni krogi Št. 24 do 49) dne 3. februarja ob desetih; za III. A okraj (popisni krogi št. 50 do 65) dne 3. februarja ob štirinajstih; za III. B okra.] (popisni krogi št. 66 do 35) dne 3. februarja ob šestnajstih; za III. C okraj (popisni krogi št. 86 do 105) dne 4. februarja ob osmih; za IV. A okra? (popisni krogi št. 106 do 1331 dne 4. iehruaria ob desetih; za IV. B okraj (popisni krogi št 134 do 162) dne 4. februarja ob štirinaj stih; za V. okraj (popisno krogi št. 163 do 174) dne 4. februarja ob šestnaj stih; za VI. okrai (popisni krogi št 175 do 189) dne 5. februarja ob osmih! za VII. okraj (popisni krogi št. 190 do 219) dne 5. februarja ob desetih. Ta poziv je nabit tudi na mestni deski, levo od vrat glavnega magi-strainega poslopja, kjer se bodo nabili tudi nadaljni razglasi, ki se tičejo ljudskega štetja. Hoteli, javna prenočišča in gostilne se opozarjajo, da ne smejo v noči od 31. januarja do 1. februarja 1921 na dati prav nikomur postelje ali kako drugo prenočišče, ako bi prenočevalec ne izpolnil osebne popisnice (obrazec št 3), oziroma ako zanje sami to ne store. Policija bo to noč strogo nadzirala vsa javna prenočišča, da ne bo nihče ostal nepopisan. Kdor bi se pregrešil proti temu ukazu, se bo strogo cazuoval in se mu evect. tudi lahko prepove oddaja postelj ali sob tujcem, ki se bodo rekvirirale od stanovanjskega urada v druge svrhe. Važno za vse prebivalstvo Ljubljane. Če bi katera stranka ali oseba iz Ljubljane in Spodnje Šiške do 2. februarja 1921 ne dobila popisnice za popis ose-i)e in živali, naj se zglasi nemudoma na magistratu v mestni posvetovalnici, da se takoj popiše, ker je sila važno, dc nihče, ki se nahaja v noči od 31. anuarja do 1. februarja 1921 v Ljubljani in Spodnji šiški, ne ostane nepopisan. Popis prebivalstva in živali nima za posameznika kakor tudi za rod->ine prav nikakih slabih posledic, ker se vsi podatki hranijo tajno in niso prav v nikaki zvezi z davki ali drugimi bremeni ne za posameznika, ne za celokupnoat, doam je za državo kakor tudi za deželo in občine sila važno, da se povsem zanesljivo ugotovi, kofcko je bilo vsega prebivalstva, stanovanjskih liš in drugih stanovanjskih prostorov, ter živine v tem času v Jugoslaviji. Za-i o je dolžnost vsakega posameznika, kakor tudi celotnpnosti naše domovine, da po najboljši moči pripomore do tega, da s* ljudsko štetje izvrši v najlepšem redu in z vso točnostjo. Praški veletrg. Čelioslovaška industrija je kakor širok in silen kolos, ki je zaprt v ozke prostore in ne more razmakniti sten do skrajnih končin svojih možnosti. Po razsulu avstio-ogrske monarhije je o-stalo na teritoriji sedanje republike SO% celotne industrije nekdanje monarhije. Ta bogata industrija mora dobiti stalen in živahen stik s svetom, da ne zapade umiranju in da resno uc o-groža težko pridobljene politične svobode čehoslovaškega naroda. Gospodarski krizi slede politične Icrizj, socialne revolucije, ki so zmožne pri današnji nekonsolidirancsti notranje-po-litičuih prilik razstreliti mvbo državne in narodne samostojnosti. V glavnem teku industrijske proizvodnje tež5 garancija za miren kulturen razvoj ii« za socialno preosuovo družbe. Češki gospodarsk' ia trgoveid krogi so v trdem prsri^jC^.-ii; spoznali mednarodno trgovsko važnost mesta Prage in celotne države, skozi katero gredo ceste iz severa nt jug, »z vzhoda na zahod. Ugodna gwgraf6ka tega Prage bo ustvarila iz tega va- žen cen trum mednarodnega kjer se bodo srečavali trgovci celega sveta, da nudijo severu, kar redi jug, da preneso iz zapada, kar primanjkuj' vzhodu. V tem spoznanju se je rodila misel prirejati v Pragi veletrge z vzorci, ki pomenijo najbolj praktično časovni in krajevno koncentracijo ponudbe in po vpraševanja. Na razmeroma malem prostoru je zbrano vse, kar producira mogočno razvita domača industrija, kar proizvajajo važnejši industrije ce lega sveta. Veletrgi so razstava vsega, kar ustvarja bister duh in pridna roka. Na veietrgu najdejo trgovci vseh strok, kar potrebujejo za svoje konsumente. Na veietrgu ze odigrava resen konkurenčni boj, ki je potreben zlasti dan danes, da se razvije do cele popolnosti in zaduši vedno narastojočo dragi njo. Na m?len prostoru osredotočen konkurenčni boj tu- in inozemskih in dustrij, omogoča posetnikom najcenejši nakup. Čehoslovaški gospodarski svet priredi od politične samoosvojitve že drugi veletrg z vzorci, da z njim pc-kaže voljo in moč tudi za gospodarsko svobodo. Prvi veletrg se je vršil v jeseni 1920.. drugi se vrši od 28. februarja do S. marca 1921. v Pragi, tam zunaj v prijazni „Stromovkiu. Priprave so v polnem teku. Veletrg je razdeljen po strokah ua 18 skupiu ki nudijo mnogo najrazličnejše robe, Razstaviti prostori so v celoti m v podrobnostih tehnično in praktično popolni, tako, da morejo zadovoljiti polni meri kupca v vseh njegovih željah. Veletržni urad izdaja v treh evropskih jezikih poseben uradni časopis Praški veletrg z vzorci". Vsak dan bodo izdana tekoča tržna poročila. Tolmači v vseh jezikih so na razpolago. Kupci, ki obiščejo veletrg imajo zagotovljene posebne udobnosti, ki jim olajšajo potovanje, bivanje v Pragi, sklepanje kupčij, prevoz blaga itd. Za nas Jugoslovane ima praški veletrg še poseben pomen. S pomočjo Čehov se bomo oprostili gospodarske odvisnosti od Dunaja, kar je tudi v političnem oziru velike važnosti. Bratske vezi med češko in našo državo se morajo utrditi, z vezmi gospodarske solidarnosti. K Čehom moramo hoditi v gospodarsko šolo, da si utrdimo neodvisen ekonomski razvoj. Praškemu veietrgu bomo posvečali v ..Jutru" posebno pozornost. — Vojno posojilo. V Sloveniji je avstrijskega vojnega posojila 529 milijo-nov kron nominale. Pričakovalo sc je 400 milijonov. = Falsifitfram čeki. Te dni so sc v Zagrebu ponujali talzificirani čeki Jadranske banke, izstavljeni od centrale v Trstu za zagrebško podružnico. Neki uradnik tržaške centrale si je namreč prisvojil znamo število bianket in fal-zsficiral podpise Opozarjamo občinstvo, naj se pred nakupom čekov te banke poprej dobro pouči, aH so pristni ali ne. = Otvoritev obrata. Tvomica eter-nita v Osjeku prične obratovati v jeseni, ker je stavba že skoro dovršena. Glavni udeležniki so znana budimpe-štanska tvrdka in lastnica nattata na eternit Hatsek & Ko., podjetje „Da-nica" v Bos. Brcdu in beočinslca tvor-niča cementa = Slovensko obrtniško društvo t Maribora je pridno na delu, da pomnoži iu povzdigne narodni obriniški stan v ponemčenih krajih naše ožje domovine. Da pa bo njegovo delovanje rodilo še večje uspehe, je potrebno, da se priglasi vsak obrtnik v društvo. Pri-glase sprejemata: Franc Novak, brivec, Aleksandrova cesta 22, in Rudolf Mo njar. čevljar, Tatteabadhova ulica 21, Maribor. ~ Svinski sejm v 'Mariboru. Na sejm. Vi ae je vršil 28. januarja, jc bilo prignanih 78 prešičev, ki so bil? vsi prodani. Cene 28 do 30 kron. = Tobažrur kultura v Sloveniji m Prekmurju za leto 1921. Vsi v Ljubljani bivajoči interesenti za gojitev tobaka se opozarjajo ua razglas uprave državnih monopolov, ki je nabit na mestni deski. Prijave sprejema da 20. februarja 1921. mestni ekspedif, Mestni trg 27/1II. — Predavanje, o povzdigi poljedeU ske produkcije s pomočjo racijonelnej-še obdelave m umetnih gnojil, priredi češkoslovaška republika. Učitelji polje-d?ljsl-ih sel iu uradniki gospodarskih korporacij bodo imeli tisocc predavanj v vsi republiki, katere bodo izpopolnili z diagrami in fotografijami. Na predavanjih bodo razdeljevali bogato ilu-strovane brošure, napisane v lahkoraz-umljivcra jeziku cd najboljših strokovnjakov. = Zakon proti stavkam stransport* nih delavcev. \Vash mg tonski senat je sprejel zakon, ki je ostro naperjen pro* ti delavskemu stavkovnemu gibanju. Moč organiziranega delavstva je oslabela zaradi vedno naraščajoče krize v industriji. Zakon preti s kaznijo do 10 tisoč dolarjev in z zaporom do 10 let onemu, ki bi ustmeno, pismeno ali na dragi način skušal pregovoriti pri transportnih podjetjih zaposlene osebe, da prekinejo z delom, ali kdor bi take osebe k stavki poživljal ali sploh na kak način vplival na prosto voljo delavca. Ista kazen zadene tudi one, IS skušajo ta cilj doseči s pomočjo kake organizacijo ali zveze. Zakon predvideva ustanovitev stalnega razsodišča, kateremu mora transportno delavstvo predložiti svoje želje in zahteve. Zakon hoče preprečiti stavke transport, nih podjetij, ki posredujejo promet z inozemstvom a'i med posameznimi državami scveroamerikanske republike. Senat upa na ta način ublažiti industrijsko krizo. « • • ■ ■ 270 1800 676 641 1500 1125 770 725 107 1500 1170 Sorsa 3i. ianuana Zagreb, devize: Dunaj 23,75 dO 24,30, Berlin 244 do 246, Rim 530, London 542, Newyork 141. Praga 191,50. Valute: dolar 130, marke 235. denar blago Banka Bred ua Savi • Jadranska banka . » Jugoslsvenska banka « Narodna banka » « Hrv. eskomptna , Slavonia . . • > i Narodna šumska incL ■ Srpska banka . • » Poljedelska banka i » . ^ Duaaj. Devize: Bukarešti 917.5H do 027.50. Zasrreb 457 do 461, Beo-grad 1S30 do IS50. Berlin 1142 dri i 148, Budapešia 122.50 do 124 50, London 2590 do '2610, Milan 244o do 2465, Nevv Vork 656 do 660, Pam 4742.50 do 1782, Praga 877 do 883, Zofija 830 do 840, Varšava 78 do 80, Curih 10.540 do 10.590. Valite: dinarji 1830 do 1850. dolarji 652 dn 656, franc. franki 4730 do 4770, čeho-slov. krone 880 do 886, ogrske krone 123 do 125, lire 2445 do 2465, maiW 1139 do 1145, funti 25S5 do 2605. Avstr. kronska renta « > « • majska renta » « • < Ogrska kronska . . « • • V. avstrijsko vojno pos. Turške srečke Kreditni zavod za trg. in ind. Anglobanka ,.»»«« Bankverein <•*«•«■ Landerbank Avstro-Ogrsfca banka . » » Bosanska zemaljska banka » Zivnostenska banka . i- « • Jržavue železnice t » » • .ombarde ...»«#« Alpine-Montgn . . « ■ • Praška železna industr. s » levkam. papirnica . . « « Trboveljska premogokopn. Kranjska železn. industr. . Praga, Devize: Beograd 205 do 207, Berlin 128.25 do 129.75, Bukarešta 106.25 do 107.75, Curih 1223.50 Jo 1226.50, Milan 280 do 282, Par * 528.50 do 531.50, London 290 do 292, New York 74.50 do 75.50, Dunaj 10.65 do 11.65, Zagreb 51 do 52, Bu-, dapešta 14 do 15. Valute: jugoslovanske note 196 do 198, levi 90.75 do 91.75 švic. franki 1218.50 do 1221.5". lire 277 do 270, franc. franki 525 50 do 528.50. funti 2SS do '290, dolarji 73.50 do 74.50. Curih. devize: Berlin 10.70, Nevv Vork 624, London 2417, Milan 2310, Pariz 45. Praga S.45, Zagreb 475, Dunaj 1.825. 99-23 9960 <2,— 1385.—' 1150-—' nag — isoo-— 4950 — 1400.— 3470'— 6410 — 3515---5800-— 1S740-— 45ftO— 658— Vremensko poročilo. 7. ari 7S* 5 i S 6 . Jug. Tih. 14. ari. 731-9 i «'7 I „ | „ | 21, arij 730-3 j 4-8 j biez Vtbt | Sadna tem peresni iT. aorotlsa -1'* Vreanaiika napor*!: rte. dač. južno vreras £ vdu.'a «S> 7-Jj :si>a'» "i U'Vt [revija gospodarstvo, politiko, prosveto in javno življenje) prične izhajati 1, februarja. Leino 20 števil£ po poldrugo polo (24 rtrani) 2a naročnike „ Jutra" stane „//jiva" letno 60 Ji yt druge naročnike letno t20 Jf, na brajŠo dobo sorazmerno, Posamezne številke po 8 Jf. «= Jfaroča so pri upravi „ JutraSodna ulica ff. 6. *» Poslovni prostori in hišni posestniki. Pri anketi o spremembi stanovanjske naredbe glede trgovskih i', poslovnih prostorov se je razpravljalo o izjavi trgovske in obrtniške zbornice v Ljubijani, ki se je sicer izrekla proti teami, da bi se te vrste prostori smeli od sedaj naprej prosto oddajati, pač pa se je izjavila za 500% no povišanje navedenih prostorov. Iz časopisja pa smo zaznali, da se je gremij trgovcev izrekel za povišanje samo za borih 100%, in to še celo proti temu,da bi se hišni posestniki zavezali, ne odpovedati dosedanjih prostorov nobenemu najemniku. Gremij trgovcev mora nam hišnim posestnikom brez ugovora priznati, da smo ravno hišni posestniki dajali trgovcem in obrtnikom cel čas vojne in to še sedaj za tako nizke najemšči-ne, da jih lahko smatramo skoro za brezplačno oddajo v primeri z vsemi drugimi cenami, ki so nastale od časa vojske dalje. Nasprotno se nam ne more ugovarjati, da ne bi si bil marsikateri trgovec v tem času, ko je plačeval smešno nizko najemšČino, precej dobro obogatel, med tem pa je hišni gospodar ali zabredel v dolgove ali pa je med tem časom prav pošteno stradal, med temi je precejšnje število vdov, ki se še danes bore za svoj obstanek. Pričakovali smo, da se trgovci, kot brez dvoma najbolje situiran stan, ne bodo postavili na tako egoistično stališče in pri tem odrekli drugim stanovom svobodo razpolagali po svoje s I premoženjem, ki si so ga hišni posestniki večinoma pridobili z največjo štedljivodlo in največjim trudom. Ko je po končani vojski nam še vsega rnmanikovalo in ko smo bili drugi konsum« ati v največjem pomanjkanju raznih živijcaskih potrebščin, so prišli p™ ivgovti, ki so zahtevali svobodno trgovino, ki so jo seveda tudi dobili in se pri tem niso prav nič ozirali na vse druge stanove, ki so radi proste trgovine morali naenkrat vse potrebščine plačevati neštetokrat dražje. Nam hišnim posestnikom takrat še na misel ni prišK da bi bili protestirali proti prosti trgovini in jednako smo sedaj mi pričakovali od strani trgovskih krogov. Naravno je, da vsakdo hrepeni po prostem razpo'aganju s svojim premoženjem, česar ne smemo storiti sedaj samo še hišni posestniki. Če je dopustna rekvizirija in neodpo-ved stanovanj pri hišnih posestnikih, se ravno tako opravičeno to zahteva pri drugih stanovih, i ure] fcdi pri trgovcih. Deželna vlada nam je hotela za sedaj dati na prosto razpolaganje trgovske in druge prostore, ki ne služijo ta stanovanja in samo trgovcem in obrtnikom se moramo hišni posestniki zahvaliti, da nam >3- konecno vlada odrekla to prostost Trgovci in obtoki pa bi bili lahko z nami stopili v dogovor in bi bili gotovo dosegli primer ren sporazum. Centralna odnosno d> želna vlada pa je hotela to prostost dati samo zaradi tega, da bi se že enkrat pričelo z zidanjem hiš, kar edino bo odpravilo sedanjo stanovanjsko bedo, kar smo mi že neštetokrat povdar-jali. Izjava trgovcev in obrtnikov bo pa zopet marsikoga odvrnila, da bi svoj prihranjeni kapital vložil v hišo, v kateri končno bi ne bil sam gospodar. Kako se vsakdo v sedanjem času brani svoj denar vtakniti v sta.w kakega poslopja, je pokazala lanska stanovanjska naredba o tako imenovanih milijonarjih . Vsak razsoden človek mora priznati, da se bo z večjim zidanjem hiš pričelo šele takrat, ko bo sedanjim hišnim posestnikom dana popolna prostost. Dokler se pa to ne zgodi, to'i ko časa ne bodo k temu pripomogla vse stanovanjske naredbe. V tem oziru tudi ne pomaga izgovor, da ornejitev za nove stavbe ne velja, ker če bomo eden stan drugemu odrekali pravico prostosti, se ista vsakemu zopet lahko odvzame. Tudi še opozarj*r,c tr.Tovce in obrtnike na to, da p" -lovni lokali s stanarino nad letnih H00 kron v že po avstrijskih, sedaj še vedno veljavnih naredbah niso glede povišanja spadali pod natančno omejitev najemščin, temveč se je smelo najemščine za take lokale ..primemo" zvišati, kar je pa gotovo že takrat z ozirom na splošno dra ginjo več zneslo, kakor 100%. To naj brže pri sklepanju ni bilo znano, ker drugače bi se ne predlagalo povišanja, ki je že dovoljeno in vrhu tega je po vseh tkic-uanjih naredbah dopustno povišanje stanarin za vse večje stroške in ravno tako tudi za vsa popravila. Teh povišanj pa mnogo hišnih posestnikov še dosedaj ni izvršilo. Primorani smo izjaviti, da je vsako skupno delovanje onemogočeno, ker zna škodovati ravno tako tudi trgovcem in obrtnikom. Nasprotno pa bi bilo umestno, da bi se vsi produktivni stanovi združili v močne organizacije proti strankam, ki se borijo proti naši lastnini. Če pa trgovci niso za našo prosto last nino, potem jih mi tudi ne moremo podpirati v njihovem stremljenju. Morebitni ugovor trgovskih krogov, da bi prišli, če bi se hišnim posestnikom dala svoboda, razni tuji trgovci, med njimi ^eveda tudi židje, je popolnima jalov, ker se to lahko jednostav-no prepreči s tem, kar je že po naredbah zagotovljeno, da se takim ljudem ne izdajo koncesije, oziroma obrtni list Zahteva trgovcev in obrtnikov, da se lokali ne dajo na razpolago sroepo-darjem, če jih rabijo za osebe aH svojce, po presega že vse mej; dosedanjih narzdb, kar ie bilo najbrže tudi neznano. Toliko lasininske pravice hišnim! posestnikom trgovci seveda ne bodo j odrekli, da bomo smeli svoje hi£e po' potrebi porabiti za svoje otroke. Lah- ko pa nam potrdi vsakdo, da ljubljanski hišni posestniki že pred vojno, tujcem, posebno židem niso oddajali lo-Lalov. Ne smemo končno zamolčati še dejstva, da bo zaradi storjenega sebičnega sklepa onemogočeno vsakemu trgovskemu nastavljeucu ali obrtniškemu pomočniku misliti, da bi utegnil si kedaj ustanoviti lastno eksistenco. In ravno tako tudi razni invalidi. Prav radovedni smo, kako stališče bodo zavzeli ti nastavljenci in drugi prizadeti napram morda prenaglenemu sklepu. Gotovo se bodo oglasili tudi ti s svojo zahtevo in vlada se bo morala ravno tako ozirati na njih želje, kakor na izjavo trgovcev m obrtnikov. Nihče ne more tajiti, da bi lahko maT?.:V;'c trgovec živel s svojimi prihranki, prostore pa bi dobil marsikdo, ki se nehata v slabih gmotnih razmerah. Se''aj je pa mnogo slučajev, da trgov"" ali obrtnik trMa jednostavno obrat v podnajem za veliko večjo stanarino in vrhutega krt družabnik brez vsakega prslfi vk-ee te poteh r i dobiček. Hišni pc»y-nik pa naj i--> mimo gleda, kako se če>i z njegovim pre-možnjon. Tudi je sedaj v Ljubljani oddanih precej poslovnih prostorov za namene, katerih je ali preveč, ali pa so popolnoma nepotrebni. Ti prostori bi se lahko pr^ustili trgovrem ali o-brtnikom, ki 'n uye!jali sfeeke. ki jih ravno sedaj ialo krvavo p-^fibujemo. Vse to pa b • morala-v io poklicana vlada vpoštevati in m prezreti upravičenih naših zahtev. nredno »zda novo stanovanjsko naredbo. Če bo pa še nadalje pustila hišne posestnike v sedanjih obupnih razmerah, bodo ali hiše razpadle, ali pa bodo prešle po vrsti v druge roke in kar se ne zgodi redkekedaj, v last dosedanjih najemnikov teh prostorov. Prizadeti naj vpoštevajo še dejstvo, da so se stanarine v vsej ostali državi že znatno uradno povišale, med tem za lokale do 400%. Trgovskim in obrtnim krogom moramo še povedati, da se deželna vlada resno bavi z vprašanjem, da bi se sedanje stanarine vrhutega sedanjega povišale še za stanovanja za 100%, za lokale pa za 400%, nekdo je predlagal za 1000% in to ne v korist hišnim gospodarjem, temveč za državni stavbni fond, iz katerega bi se zidale stanovanjske hiše. Razun tega bi morali trgovci za vsakega svojega uslužbenca plačevati v sklad precej visoke letne prispevke Seveda hišni posestniki, kar je gotovo tudi v ko-tlst trgovcem, se odločno borimo proti takemu nasilnemu načrta. Toliko ■so bili prhnorao! |w|mM v obrambo naših interesov. Prvo društvo hišnih posestnikov * Ljubljani. Narodno gleilalište. Drama: Torek, l.febr.: Dickens: Cviček si pečjo. Red G Sreda, 2. febr.: Sardou: Madame sanft Gene. Izven. Četrtek, 3.febr.: A. Kraigher: Školjka. Red D. Petek, 4, febr.: Shakespeare: Sen kres* ne noči v opernem gledališča ob dramskih cenah. Red E. Sobota, 5.febr.: Zaprto. Nedelja, 6.febr.: Zaprto. Ponedeljek, 7.febr.: Zaprto. Opera: Torek, l.febr.: Auber: Fra Diavoto* Red D. Sreda, 2. febr.: Nedbal; Od baike do bajke, mladinka predstava ob treh popoldne. Izven. Četrtek, 3. febr.: Smetana: Dalibor. Red A. Petek, 4. febr.: Shakespeare: Sen kresne noči. Dramska predstava. Red E. Sobota, 5.febr.: Čehov: Črešnjev vrt Gostovanje hudožestvenega teatra* Izven. Nedelja, 6.febr.: Dostojevski: Bratje Karamazovi I. Gostovanje hudožestvenega teatra. Izven. Ponedeljek, 7.febr.: Dostojevski: Brat-je Karamazovi II. Gostovanje hudo-žestvenega teatra. Izven. teatra. Izven. Lastnik in izdajatelj Konzorcij „Jutra". Odgovorni urednik Vit F. Jelene. DOBER DAN t in nikakih bolečin ne bodite imeli, če uporabljate Fellerjev Elsa fluid in Elsa krogljice. 6 dvojna-tih ali 2 špecijalni steklenici Elsa Suida 42-- K. 6 škatljic Elsa-kroglic 18— kron. Ideal vseh sredstev za negovanje lepote so Fellerjeva obrazna pomada močnejše vrste 15— K. Fellerjevo pravo medicinalno litijno mlečno milo z znamko „Elsa" 19—-. Fellerjeva Tan-nokina pomada za rast las, veliki lonček 15— K. — Tudi vsi drugi Elsa izdelki tvrdke Eugen v. Feller Donji Slabiči, Elsa trg št. 351 na Hrvitskem so vseskozi zanesljivi in priporočljivi 436 C fveSe, Tino, pralne sode nudi are i- i «p» trotova koU u SSork* K 30—, ra Staniče K it-—, prc&k 11 nit v obleki in ^erihi K 10 — ia K se*—, pniek proti mrčesom K te-— in K SO —, mazilo prati nietn pri ljodeb K i'— in E 10-— itd. PoSlja po poffzotin ta rod ta ekspert K. Jfakir, Petrinjtia allea 8. Zagreb br. SS. EMli Znano trgovino z usnjem je otvoril 289 9-1 LJUBLJANA) Marijin trg 2. Naznanjam, i da gospod ing. L. C. IVieur-ville z dnem 29. januarja 1921 več moj zastopnik in f , nima več pravice v mojem imenu prodajati blago, oziroma na moje ime kaj kupovati in tudi zame prejemati kakršnakoli piactia. R Driay, Parfums, Ljubljana. 39» 2 m l S „ _____ 99 d. Z O. Z. 31 104-47 Liubliana, Dunajska cesta St 9 ima v skladiiču in oddaja po najnižjih cenah: PSenlčno moko prvovrstno banaško, koruzo, oves, pšenične otrobe, pšenitno moko za krmo, proseno kašo, jeiprenj, sladkor beli suhi kristal, čeSkl v kockah, kavo, ol|e najfinejše namizno, riž, fužno sadje vseh vrst, (aj Ceylon, dišave vseh vrst, slive bosanske zračno sušene, čebulo makovsko, orehe bosanske, petrolej salonski, belo čiščen, bencin v zabojih, sveče, sol morsko in nemško belo, testenine vseh vrst, koiinsko kavo in praženo ječmenovo kavo, kolomaz jamčeno oljnati Izdelek v zabojčkih is škatlicah vseh velikosti, milo pralno, kristalno sodo, portland cement, čevlje moške, deške in ženske, trpežno ročno delo v vseh številkah, ter različno drugo biago. Oddaja se le v večjih množinah. Točna postrežba. I Telefon Slev. SOS. SHS 13 ASI. Obrtna banka v Ljubljani Kongresni trg Stev- 4 izvršuje vsa v bančno stroko spadajoča dela kar najkulantneje. Obrestuje vloge na tekoči račun s % od dne vloge do dne dviga. 4 Katisnila Delniška tiskarna, d d. v Ljubljani.