t. 37 (808) Leto XVI. NOVO MESTO, četrtek, 16. septembra 1965 DOLENJSKI LIST Dogovorjene cene za krompir Potrošnikom s področja Novega mesta bo zagotovljena preskrba krompirja za ozimnico. Po čem? Bel krompir: 65 din kg, slabše vrste krompirja bodo še cenejše - Novomeška in žužemberška zadruga ter trgovina se odrekajo zaslužku v prid kupcem Letos avgusta so bili kmetijski pridelki za okoli 84 odstotkov dražji kot lani v tem času, zato so vsi potrošniki ob tolikšnih podražitvah močno prizadeti. Da ne bi gospodinjstva ob nakupu ozimnice prišla še v večje težave, je 8. septembra načelnik oddelka za gospodarstvo pri občinski skupščini Novo mesto Marjan Simič sklical posvet s predstavniki KZ Novo mesto in Žužemberk, kmetijskimi strokovnjaki, zastopniki trgovine in tržne inšpekcije. Ugotavljali so, kakšen je letošnji pridelek krompirja, se dogovarjali kako bodo odkupovali, predvsem pa so govo- rili o enotnih cenah pri odkupu. Kakor kaže, bo letos krompirja precej manj kot lani, razen tega bo precej slabši, ker močno gnije. Ne glede na to po vaseh, predvsem v Suhi krajini, že hodijo na-kupovalci s Hrvaškega celo iz Kragujevca in odkupujejo krompir po 80 din. Stranke od daleč bodo kmalu preskrbljene in ne bodo več delale zmešnjave v ceni na našem trgu, nespametno pa je od domačih nakupovalcev (bolnice, restavracij, internatov in drugih), da krompir kupujejo pri kmetih. Pri zadrugi ali v trgovini bi ga ku- Dober začetek novega šolskega leta v Loškem potoku Osnovna šola v Loškem potoku je kljub napovedim in črnogledim ljudem, da se bodo otroci višjih razredov vozili v šolo v Sodražico ali kam drugam, pričela z rednim poukom v ponedeljek, 6. septembra, teden pozneje Pa je začela delovati tudi šolska mlečna kuhinja, v kateri bodo kakor doslej pripravljali malice za dopoldanske in popoldanske izmene otrok. V letošnjem šolskem letu bo šolo obiskovalo 265 učencev ali trije več kot lani. V prvem razredu je vpisanih 41 otrok, iz česar lahko sklepamo, da je ves strah Potoča-nov. da bi bila osemletna šola ukinjena, popolnoma odveč. (Bralcem Dolenjskega lista je le delno, Potočanom pa v celoti znano, da so bile glavne točke diskusij in razgovorov na sestankih in sejah vseh krajevnih odborov družbenopolitičnih organizacij ter zborov volivcev v pretekli sezoni namenjene predvsem vprašanju nadaljnjega obstoja osemletne šole.) Na razpis se je prijavilo in začelo redno delati dovolj učiteljev. Že vedno pa primanjkuje profesorjev oziroma predmetnih učiteljev. Sedanji pomlajeni šolski kolektiv se bo kljub temu trudil, da bo otrokom nudil in posredoval dovolj znanja. V. K. pili ceneje! Tudi zasebni potrošniki še niso vajeni kupovati ozimnice v trgovini in raje samo hodijo po vaseh. Pri tem pa se nemalokrat zgodi, da jim kmet odrine merkur, ki je videti bel, sodi pa med slabše vrste krompirja. Predstavniki obeh zadrug na našem področju so izjavili, da bi lahko odkupili okoli 300 ton krompirja za potrebe novomeškega trga in da bodo pri odkupu nastopali z enotnimi cenami. V prid potrošnikom se bosta zadrugi kot trgovina letos odrekli večjim zaslužkom in so pripravljeni kriti iz svojih skladov celo morebitne izgube. Potrošnikom z novomeškega področja se torej ne bo izplačalo krompirja za ozimnico nabaviti drugje kot v trgovini ali v zadrugi, kjer bodo lahko izbirali tudi med posameznimi vrstami. Dogovr-jeno je bilo, naj bi potrošnik za večje količine belega krompirja ne plačal več kot okoli 65 din za kg, medtem ko bi bile slabše vrste krompirja še znatno cenejše. Ledeno neurje nad Dolenjsko Vihar s točo je zajel minulo nedeljo popoldne več dolenjskih krajev in povzročil veliko škodo na poljih in v vinogradih. Zlasti močno je toča oklestila šentjernej-sko območje, kjer so uničeni še nepospravljeni pridelki. Ledeni vihar je hudo obdelal Dramo, Zameško, škoc-jansko-šmarješko območje in okolico Karteljevega, kjer je segel do Mirne peči. Neurje je divjalo kakšnik petnajst minut, škoda še ni ocenjena. V nedeljo: državno prvenstvo v Krškem Franc Babic, državni prvak v speedvvavu, bo v ne-deljo, 19. septembra, branil naslov šampiona. Ob 15. uri se bo na stadionu Matije Gubca v Krškem začelo I. kolo državnega prvenstva. Nastopili bođo najboljši jugoslovanski vozači, med njimi kar 7 Slovencev: Babic iz Krškega, Perko in Kos iz Maribora, Močnik in Ka-lišnik iz- Kranja ter Milhar-čič iz Ljubljane Sestanek predstavnikov IS in predsednikov dolenjskih občin (Foto: Dolenjski list) Janko Smole s predsedniki V četrtek, 9 septembra popoldne, so obiskali Novo mesto predsednik izvršnega sveta SRS Janko Smole, član izvršnega sveta Rudi čačinovič in pomočnica Slovenski oktet v Novem mestu V soboto, 18. septembra zvečer, bo v Novem maslu gostoval Slovenski oktet. Na prireditvi, ki se bo pričela ob 20. uri v dvorani kulturnega doma, bo svetovno znani vokalni ansambel iz Ljubljane zapel nekaj najlepših pesmi iz svojega repertoarja. No-vomeščani, ki so pogrešali takih prireditev, bodo ob gostovanju slovi lega okteta gotovo prišli na svoj račun. Da ne bo nepotrebnega prerivanja pred prodajalno vstopnic, naj si delovni kolektivi in posamezniki vstopnice pravo, časno zagotovijo, lahko pa jih tudi rezervirajo po telefonu. Sedeži veljajo 300 in 200 dinarjev, stojišča pa 100 dinarjev. KRŠKO: 28 milijonov za stanovanja borcev 66 borcev v krški občini je dobilo letos 28 milijonov dinarjev pojasnila za nova stanovanja ali za popravilo starih. Precejšnja pomoč je bila izkazana tudi borcem kmetom. Med drugim so deloma ali povsem odpisali davke 80 borcem. republiškega sekretarja za finance Dragica Dekleva. V poslopju občinske skupščine v Novem mestu so se pogovarjali s predsedniki dolenjskih občinskih skupščin: Z Radom Dvor-šakom iz Črnomlja, Ivanom Ahlinom iz Grosupljega, s Francem Vrviščar-jem iz Metlike, Sergijem Thorževskim iz Novega mesta in z Ivanom Gole-tom iz Trebnjega. Predsedniki občinskih skupščin so predstavnike izvršnega sveta seznanili z uresničevanjem gospodarske reforme v občinah, poročali so o vplivu novih ukrepov na gospodarstvo v dolenjskih občinah, govorili pa so tudi o proračunski situaciji in pripravah za rebalans občinskih proračunov. Velika obremenitev občinskih proračunov so prispevki za zdravljenje kmetovalcev, odplačila kratkoročnih posojil za negospodarske investicije, obveznosti do gradnje ljubljanske bolnišnice, še posebej pa obveznosti do šolstva druge stopnje. Vse občinske skupščine so izvedle vrsto ukrepov za zmanjšanje proračunske potrošnje, kljub vsem prizadevanjem za uskladitev te potrošnje z dohodki pa doslej še nobeno dolenjska občina ni mogla zagotoviti manjkajočih sredstev za kritje vseh predvidenih izdatkov. Predsedniki občinskih skupščin so predlagali spremembo nekaterih predpisov in sprostitev proračunskih rezerv, predstavniki izvršnega sveta pa so poudarili, da ni pričakovati nobenih odstopanj od načela reforme, vsekakor je treba napeti vse sile in skrajno varčevati, predvsem pa zagotoviti še tesnejše in prizadevne jše sodelovanje z gospodarskimi organizacijami, če hočemo uspešno izpeljati to -neprijetno, a nujno potrebno operacijo. , M. MOŠKON Delavske športne igre v Brežicah Tudi letos bodo*v Brežicah delavske športne igre, v počastitev 28. oktobra, občinskega praznika te občine. V ta namen je komisija za rekreacijo pri ObSS. Brežice že začela delati. Komisija bo skušala vključiti v tekmovanja čimveč sindikalnih podružnic, saj praznujemo letos 20-letn;co osvoboditve, 20-letnico ustanovitve Enotnih sindikatov Jugoslavije in 15-letnico samoupravljanja. Delavske igre so tekmovanja med sindikalnimi podružnicami: na programu so šah, odbojka, namizni tenis, streljanje, kegljanje itd. Posamezne podružnice lahko prijavijo eno ali več ekip. Zmagovalne ekipe bodo dobile prehodne pokale. NEVENKA BOGDAN Vreme OD 16. DO 26. SEPTEMBRA Okrog 18. in 22. septembra padavine z ohladitvijo, v ostalem pretežno lepo vreme. Dr. V. M. KRŠKO: največ rezerv je v bolniških Razvoj zahteva množično, serijsko proizvodnjo - Polletni plan ni uresničen, vendar se je v juliju in avgustu že obrnilo na bolje - Izvoz je bil v prvem polletju manjši kot lani - Rezerve je treba iskati v preusmerjanju delavcev iz neproizvodnih na proizvodno delovna mesta - Preveč bolniških, hkrati s tem pa tudi vse preveč nadur V Beli krajini so začeli izkopavati krompir. Pravijo, da ga ni malo, kmetje pa s pridelkom niso zadovoljni, ker je krompir nagnit. Prizadete so zlasti boljše vrste krompirja, medtem ko pri merkurju škode še ni opaziti. Na skupnem plenumu SZDL, ZK in sindikata, ki je bil 9. septembra popoldne v Kr. škem, je tekla beseda največ o uresničevanju gospodarske reforme. Udeleženci so dobili obsežno gradivo o realizaciji družbenega načrta občine v prvem polletju in o gibanju osebnih, dohodkov. V nadalj. njem povzemamo samo naj- važnejše ugotovitve iz poročila in iz zelo živahne razprave. Največjo odgovornost za uresničevanje reforme pre vzemajo kolektivi delovnih ccrganizacij, reformo pa je treba pojmovati kot celoto, sestavljeno iz hkratnega razvoja družbenega upravljanja in razvoja proizvajalnih sil ob smotrnejšem gospodarje, nju. Noben kolektiv ne bo mogel v bodoče iskati rešitve izven svoje delovne orga nizacije ter v instrumentariju delitve med njo in druž bo, pač. pa samo v sebi. Edina rešitev v vseh pro izvodnih delovnih organizaci j ah je v množioai serijski proizvodnji izdelkov. T0 bo marsikje zahtevalo izpre. membo tehnoloških postopkov in strokovne kadre, ki bodo kos takšni nalogi. Var-č e v a nj e povsod in pri vsem, seveda vedno le v mejah razumnosti, postaja vsakodnevna naloga. Največje in najmočnejše zagotovilo, da bomo reformo uresničili, pa je lahko edinole Čvrsta pripravljenost vsega kolektiva, ki mora v pravem pomenu besede ves sodelovati pri izpolnjevanju novih nalog. (Nadaljevanje na 2. str.) KRŠKO: NAJVEČ REZERV JE ¥ IOLNIŠKIH JVEČ REZERV ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED (Nadaljevanje s 1. str.) Materialni stroški so se zmanjšali Podatki o realizaciji družbenega plana v prvem polletju segajo sicer v obdobje pred reformo, so pa kljub temu zanimivi in hkrati poučni. Še preden jih naštejemo v glavnih obrisih je tre ba poudariti, da plan v prvem polletju ni bil uresničen v celoti, da pa se je stanje v juliju in avgustu že bistveno popravilo. Planske naloge so bile, v celotnem gospodarstvu uresničene 45,8 odstotno, toda proizvodnja je bila hkrati za 11,8 odst. večja kot v prvem polletju lani. Najbolj se je povečala nasproti oni v 1964. v kmetijstvu (za 45,4 odst.), v trgovini (za 38,5 od. st.), v gostinstvu (za 23,8 odst.) in v obrti (za 23,1 odst.). Nekoliko slabše je z izvo zom, ki je v vseh podjetjih manjši kot lani (doseženega je vsega 98,4 odst. lanskega izvoza v prvem polletju). Stanje pa se je tudi tu v juliju in avgustu zelo popravilo. Zelo razveseljive so številke, ki povedo, da so se materialni stroški povečali za 9 odst. manj kot bruto proiz vod, narodni dohodek pa se je povečal za 23 odst. bolj in čisti dohodek za 21 odst. bolj kot bruto proizvod. Iz tega lahko razberemo, da so tež. nje po varčevanju in gospodarnosti v proizvodnji zmagovale že v prvem polletju, ko smo komaj začeli govoriti o reformi. V razpravi so načeli vprašanje odpuščanja zaposlenih, ki naj bo samo izhod v skrajna sili Doslej je prejelo odpoved 37 zaposlenih, kar torej še ni zaskrbljujoče. Pred. vsem naj delovne organizacije iščejo rezerve v preusmerjanju delavcev z neproizvodnih na proizvodna delovna mesta. Hkrati s tem naj poskrbijo, da bo fizično delo dostojne je nagrajevano in da bo pri nagrajevanju kar se najbolj da prišla do izraza neposredna odgovornost. Vsok aktivni zavarovanec je bil v bolniški Podatki, ki govore o bolniških, so porazni! Lani je bilo zaradi prevelike uporabe sredstev zdravstvenega sklada pri social. zavarovanju v krški občini ob 6555 zaposlenih 2 milijona primanjkljaja. Letos se je poraba teh sredstev tako povečala, da.je pri 6223 zaposlenih primanjkljaja v prvem polletju že 83 milijonov din! Kar 6004 zavarovancev je bilo v prvih 6 mesecih letos v bolniški do 30 dni, pri tem pa so naredili 43.000 bolniških dni, medtem ko je bilo 640 zavarovancev na bolniški nad 30 dni, kar da novih 33.000 bolniških dni. Računsko vzeto je bil v prvem polletju vsak aktivni zavarovanec v krški občini na bolniški! Izračuni o tem, kolikšen je bil izpad proizvodnje in kolikšen v narodnem dohodku, bi postregli z zajetnimi milijoni. Po drugi strani spet pa so se bolniške odrazile v nadurah: ljudi, ki so bili na bolniški, je bilo treba v proizvodnji nadomestiti tako, da so zdravi delali dlje kot sicer. PribližhG 170.000 izplačanih nadur v pr. vem polletju je prav gotovo v vzročni zvezi z bolniškimi. Skrajni čas je bil, da so podjetja prenehala izplačevati nadure in da jih zdaj obračunavajo s prostim časom. Na plenumu so sprejeli več sklepov. Menili so, da bodo morale občinska skupščina in vodstva družbenih organizacij do konca leta, v neposrednih stikih z delovnimi organizacijami le-te kar najbolj angažirati za izpolnitev plana. Kolektivi naj na širših zborih pretresajo naloge v zvezi z reformo, tako-da bo vsak član kolektiva res seznanjen z njimi. Proračunsko potrošnjo bo treba zmanjšati, vendar najprej tam, kjer bodo posledice najmanjše. Zlasti ne bi smeli pozabiti na družbene službe, ki morajo imeti v primerjavi z drugimi proračunskimi potrošniki zagotovljenih največ sredstev. Delovne organizacije naj zagotovijo zaposlenim povečane osebne dohodke, da bi ublažili vpliv podražitve osnovnih življenjskih potrebščin. To naj naredijo v okviru sredstev, ki so jim na voljo zaradi znižanja prispevkov, vse ostalo pa naj pridobijo s povečanjem storilnosti. Zelo narobe bi bilo povečevati osebne dohodke na račun slda-dov. Po zadnjih vesteh, ki so prišla v torek ponoči, je Indija potem, ko so po svetu že skoraj čisto obupali nad tem, da bo U Tant kaj opravil, privolil v to, .da ustavi sovražnosti. Zdaj je treba to doseči v Raval-pindiju, glavnem mestu Pakistana, kamor se bo generalni sekretar OZN po vsej verjetnosti znova vrnil, preden bo šel v Moskvo, kamor je tudi namenjen. Počasi torej vendarle dozoreva spoznanje, da z vojno kašmirskega problema ni mogoče rešiti, kajti ob koncu vojne, kajti (tudi te vojne bo konec, kot se je doslej končala še vsaka) bi se obe strani znašli natanko tam, kot sta bili na začetku: ob nerešenem kašmirskem vprašanju. Upajmo vsaj, da je pristanek New Delhija znamenje, da se bližamo koncu tudi tej vojni. Toda zdaj bo treba še toliko bolj kot prej temeljito iskati, kako bi dokončno uredili kašmirsko vprašanje. V Pakistanu vztrajajo pri resoluciji varnostnega sveta iz leta 1948, ki pravi, da je treba v Kašmiru izvesti plebiscit in naj torej ljudje sami odločijo, kaj bo s Kašmirom. Prvih dveh točk resolucije varnostnega sveta, ki govorita o spoštovanju črte premirja in o umiku pakistanskih enot iz Kašmira, v Pakistanu zdaj ne omenjajo. V Indiji pa še naprej vztrajajo na prvih dveh točkah resolucije varnostnega sveta in po nekaterih glasovih ni tudi privolili v premirje, če bi dobili zagotovilo, da bo Pakistan spoštoval črto premirja. O plebiscitu pa nočejo nič slišati, ker imajo Kašmir za sestavni del Indije, črto premirja pa za mejo. Torej so si stališča močno vsaksebi in bo kaj težavna naloga diplomatov, da jih toliko zbližajo, da bi našli trajno rešitev. Do te je vsekakor še zelo daleč. Pretekli teden pa je francoski predsednik De Gaulle kar dvakrat poskrbel za to, da se je pozornost vsega sveta obrnila na Pariz Prvi tak velik dogodek je bila redna predsednikova tiskovna konferenca, ki jo prireja vsake pol leta v dvorani elizejske palače. Kot vsakokrat se je tudi tokrat zbralo okrog njega več tisoč novinarjev z vsega sveta. V poldrugo uro trajajočem razlaganju francoske politike je de Gaulle povedal, da je temelj te politi- Morda le premirje? ke v tem, da Francija povsem neodvisno določa svojo zunanjo politiko in da ne pusti, da bi ji kdorkoli kaj ukazoval ah jo silil v kaj, s čimer se Francija ne strinja. Najbolj pa je seveda odmevala njegova izjava, da bo Francija leta 1969, ko poteče pogodba o sodelovanju v NATO paktu, prekinila s sodelovanjem v njem, ker je Francija «v njem podrejena in ker izroča našo usodo v roke tujcev«, kot je dejal de Gaulle. To je nagrobni govor, maša zadušnica in podobno so pisali svetovni časopisi. Do takrat je res še štiri leta, toda duhovi so vendarle razvneti. V Wa-shingtonu, ustanovitelju te atlantske zveze, so seveda ogorčeni in se nikakor ne morejo sprijazniti z.napovedano likvidacijo tega, kar so »dvajset let s takim trudom gradili«, pišejo v ZDA, čeprav je de Gaulle v.istem govoru zatrdil, da ostanejo »zavezniki svojih zaveznikov«. V degolizmu vidijo v ZDA predvsem antiainerikanizem, ker je de Gaulle pač proti političnemu in vojaškemu vplivu ZDA v Franciji ter je že slišati mnenje, da ne bi bilo nič čudnega, če bi francoski predsednik nekega dne zahteval, naj ZDA izpraznijo svoje baze v Franciji in naj se preseli vna sedež NATO kam drugam. De Gaulle nasprotuje monopolu ZDA in ZSSR ter predlaga, naj bi se tema pridružila še Velika Britanija, Francija in LR Kitajska. V sodelovanju teh petih vidi de Gaulle rešitev »vseh problemov, vseh režimov in vseh narodov«, vtem ko je po njegovem OZN forum, kjer je možno »prerešetati vse probleme in kjer morejo izmenjati mnenja ter se srečati vse države«. Vloga majhnih držav je res močno potisnjena ob stran in tudi ni čisto gotovo, če bi soglasje petih velikih zagotovilo nemoten razvoj in napredek majhnih ter da bi bil s tem za gotovo zavarovan mir. Druga stvar, ki je pritegnila pozornost svetovne javnosti na Francijo, pa je obisk poljskega premiera Cyrankiewicza v Parizu, in to tik pred zahodnonemškimi volitvami, ki bodo to nedeljo. Ta obisk si namreč tolmačijo kot odločno pro-tinemško potezo, saj je znano de Gaullovo stališče glede poljskih meja na Odri in Nisi. Že leta 1959 je povedal, da so te meje za Francijo dokončne. V Zahodni Nemčiji so seveda protestirali, politiki pa so začeli na predvolilnih zborovanjih govoriti, da bodo ustvarili »evropsko Evropo, toda brez Francije« in podobno, kajti skoraj gotovo je, da sta se de Gaulle in Cyrankiewicz pogovarjala predvsem o tem, kako preprečiti nemški revanšizem. Poudarila sta, da je prijateljstvo med Francijo in Poljsko že tradicionalno. Tradicionalno je prav po boju proti skupnemu sovražniku v zgodovini — proti Nemčiji Še kar po starem: »Hočemo večje plače!« So nekatera delovna mesta, za katera je kaj težko dobiti delavce. Delo ni najbolj čisto, pa tudi lahko ne in kdor le more, se mu izogne. Nedvomno je tako tudi opekarsko delo in opekarna v Ribnici je doslej imela vedno precejšnje težave z delavci, predvsem kvalificiranimi. Precej tudi zaradi priznano nizkih osebnih dohodkov, kar pa se je — po združitvi z Gradbenikom — občutno popravilo. Nedavno je sedem ali osem delavcev, ki so prišli na delo iz drugih republik, izostalo z dela. Negodovali so, da za take dohodke ne bodo več delali, 'da plače še zdaleč niso primerne za njihovo prizadevanje. Na upravi so jim dejali, naj se pismeno pritožijo na upravni odbor, ki bo njihove zahteve proučil in temu primerno ukrepal. Tega niso storili in ker niso prišli na delo, je podjetje tudi primerno postopalo. In zakaj prekinitev dela? Pozanimali smo se, če so bili za svoje delo res tako zelo neprimerno nagrajeni, da so morali kar po že ustaljeni praksi: »če ne plačate več, pa gremo!« In zvedeli smo, da so prejemali povprečno po 80 do 110.000 dinarjev mesečno! Ni morda to izigravanje delovne organizacije, izsiljevanje mimo vseh razprav o produktivnosti, nagrajevanju po opravljenem delu, skratka način, tako tuj naši družbi?! Kaj. ko bi tudi drugi ravno delo prejemajo veliko odgovornejše in bolj strokov-nali tako. Tisti, ki za svoje manjše dohodke? TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED H NAŠI VODITELJI O GOSPODARSKI REFORMI. Predsednik republike je po ogledu zagrebškega velesejma izjavil novinarjem, da pomeni gospodarska reforma revolucijo v razvoju dežele in rasti standarda. Predsednik ZIS Petar Stambolić je v intervjuju v »Borbi« med drugim rekel, da delovni kolektivi z velikim razumevanjem sprejemajo re/ormo in da so jo dojeli. Tudi družbenopolitične skupnosti in drugi so se vpregli v njeno uresničevanje. Reforma izraža prave interese našega gospodarstva in družbe kot celote. Naša poglavitna naloga je — izpopolniti poslovanje in modernizirati proizvodnjo ob povečanem izvozu. V svoji izjavi za javnost je podpredsednik zveznega izvršnega sveta Boris Kraigher tudi dejal, da izkoriščanje notranjih rezerv ne bi smeli razumeti napak, kot da je treba izvajati predvsem pritisk na zmanjšanje delovne sile in biti oprezen pri poviševanju osebnih dohodkov, če bi iskali notranje rezerve samo tu, bi to pomenilo, da ohranjamo gospodarstvo na dosedanji preživeli ravni. To pa ni namen reforme. Od ekstenzivnega gospodarjenja je treba preiti na intenzivno, takšno, ki bo omogočalo večjo in kvalitetnejšo proizvodnjo ob manjših stroških. Predsednik centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Svetozar Vukmanovič je razgovarjal s političnim aktivom beograjske občine Palilula o uveljavljanju reforme. Med drugim je poudaril, da so tehnični kadri najpomembnejši za modernizacijo proizvodnje. Samo kolektivi jim morajo postaviti jasne zahteve. Treba se je bojevati za večje zaslužke prek večjih rezultatov dela. H PROIZVODNJA PO REFORMI. Uvodnik »Dela« izpod peresa Franca Seuniga go- vori o gibanju proizvodnje v zadnjih dveh mesecih. Med drugim ugotavlja, da se je industrijska proizvodnja avgusta povečala v primeri z julijem od 97.8 na 104.1 odstotka, čeprav je bil vpliv dopustov še precejšen. To je posledica tudi boljše preskrbljenosti z re- Reforma izraza prave interese našega gospodarstva produkcijskim materialom, kar pa je spet rezultat povečanega izvoza. m KONGRES SPELEOLOGOV V POSTOJNI. Tokrat so se speleologi — strokovnjaki za kras sešli na svojem IV. mednarodnem kongresu v Postojni, v okolju, ki takemu dogodku najbolj ustreza — v Plesni dvorani Postojnske jame. To je lepo priznanje naši deželi in še posebej našim strokovnjakom za kras. Ob otvoritvi kongresa je govoril tudi predsednik zvezne skupščine Edvard Kardelj. Nato se je začel odvijati delovni program. Med temami pogovorov je tudi gospodarska in turistična izraba kraških jam. 'V- ■/-''• H NAŠA GOSTA. Na povabilo državnega sekretarja za zunanje zadeve Marka Nikezi-ća je obiskal našo deželo kenijski zunanji minister Joseph Murumbi. Oba državnika sta imela koristne pogovore o perečih mednarodnih vprašanjih in o rezultatih sodelovanja obeh prijateljskih dežel. — V Ljubljani se je mudil predsednik belgijske vlade g. Antoine Spiney, ki je kot turist bival v Portorožu. V prostorih ljubljanskega hotela »Lev« je visokega gosta sprejel podpredsednik zveznega izvršnega sveta Boris Kraigher. ■ RAZŠIRJENA SEJA IZVRŠNEGA ODBORA GO SZDL. Na seji so vnovič razpravljali o neurejenem sistemu financiranja šol druge stopnje, zaradi česar je marsikatera šola v denarnih težavah. Poudarili so, da ob rebalansih ne bi smeli enako obravnavati vse uporabnike proračunskih sredstev. Izpolnitev finančnih obveznosti do šol sodi vsekakor na prvo mesto. m ODPUŠČANJE MLADIH LJUDI. Na seji predsedstva centralnega komiteja Zveze mladine Slovenije so govorili o ekonomsko neupravičenem odpuščanju in zapiranju vrat mladini ljudem. Udeleženci seje so dejali, da je to kratkovidna politika, ki ne omogoča organizacije proizvodnje na višji ravni, ker take delovne organizacije ne iščejo rezerv tam, kjer v resnici so — v zaostali, dragi, ekstenzivni proizvodnji, ki jo je treba posodobiti, dvigniti na višjo raven. m REVIJA NAŠIH USPEHOV. Tisti, ki redno obiskujejo zagrebški velesejem, ugotavljajo ža letošnjega, da je ne le bolje organiziran, ampak izraža tudi napredek našega gospodarstva, še več: razstavljeni proizvodi, poslovna aktivnost in vse drugo na sejmu izpričuje prve sadove gospodarske reforme. Skozi prizmo sejma so dokaj vidni tudi intenzivnejši integracijski procesi v našem gospodarstvu. ■ ZAOSTRITEV V PERUJU. Naposled je morala vlada v Peruju odstopiti na pritisk desnice. Političen položaj v tej latinsko-ameriški deželi je namreč sila zapleten. V gorah divja upor, ki ga vodijo nekdanji apristi, pridružili pa so se mu predvsem kmetje, ki hočejo" zemljo. Upor postaja čedalje bolj množičen. Vlada pošilja v pore vojaštvo, da bi s silo zadušila gverilsko gibanje, razglasili so, da gre za »komunističen« upor, skrajna desnica pa je nenehno obtoževala vlado, da je do gverilcev premalo odločna. No, vlada je uvedla izredno stanje in izdala zakon, po katerem lahko doleti smrtna kazen vsakogar, ki bi ga zalotili, da se z orožjem v roki bori »proti ustavnemu redu«, kakor pravi vlada. Položaj pa postane še bolj zamotan, če se spomnimo, da je bil Peru med tistimi latinskoameri.šlrimi državami, ki ni hotel takoj prekiniti diplomatskih vezi s Kubo, kakor so zahtevale ZDA, Peru je bil tudi med tistimi petimi, ki so glasovali proti ameriški intervenciji v Dominikanski republiki, zdaj pa je naposled le pristal na to, da bi ustanovili med-ameriške vojaške sile za boj proti podtalnemu delovanju. ■ VOLITVE NA NORVEŠKEM. Na Norveškem so ta teden volili. Prvič po 30 letih je norveška delavska stranka ostala v manjšini in so dobile meščanske stranke več glasov kot delavska stranka. ■ NOVA VLADA V IRAKU. V Iraku so imenovali novo vlado ter sprejeli še nekatere druge ukrepe. Stara vlada se je morala posloviti predvsem zaradi čedalje ostrejših notranjih problemov, med katerimi je vsekakor kurdski najhujši. Kurdi se še zdavnaj niso pomirili in je prejšnja vlada priredila nanje veliko ofenzivo, ki pa' so jo skušali javnosti prikriti s tem, da so govorili o velikih manevrih na severu dežele. Kurdske vasi so napadali z letali ter težkim in lažjim orožjem, vidnejšega uspeha pa ni bilo. ■ NEREŠENA GRŠKA KRIZA. Kaže, da bo zdaj dobil mandat za sestavo nove grške vlade Stefa-nopulos. Toda. čim dlje traja grška kriza, toliko bolj se zaostruje, toliko očitnejša postajajo prizadevanja dvora in desnice, da bi razbili Papandreuovo unijo centra, ki je imela doslej večino v parlamentu, in da bd se desnica neovirano polastila oblasti, ne da bi razpisala volitve. Volitve bi namreč povedale, da so se demokratične sile v Grčiji prav v tej krizi močno okrepile in da bi slavil Papandreu še večjo zmago. I N L E S : REORGANIZACIJA — POGOJ ZA SPECIALIZACIJO ■ 1 manj obrati boljša proizvodnja! GREŠNI KOZEL S i. januarjem bo imel ribniški Inles namesto dosedanjih šest le tri obrate: RT bo, Kočevje in Loški potok. Pogoj za nadaljnji razvoj kombinata je specializacija proizvodnje, leta pa je odvisna tudi od pravilne organizacije. Ze pred časom je bilo zaradi govoric o ukinitvi Inle-sovega obrata v Podpreski v dragarskem koncu precej hude krvi in ostrih besed, zadnje čase pa so se razširile po Dolenji vasi hudo vznemirljive govorice o ukinitvi obrata v Dolenji vasi ter o precejšnjem odpuščanju delavcev. Da bi stvari podrobneje obrazložili, smo zaprosili šefa razvojnega oddelka Sulesa inž. Leona Ma-rolta, naj pove, kako je z ukinjanjem obratov: >Cilj našega kombinata od združitve šestih samostojnih lesnoindustrijskih podjetij 1962. leta je bilo, združevanje in specializacija proiz- vodnje. Kar zadeva združevanje obratov, raztresenih po ribniški in kočevski občini, je bilo doslej storjenega zelo malo, več pa smo napravili pri specializaciji proizvodnje. Ne moremo sicer trditi, da smo to doslej puščali vnema?, vendar so se vsa naša prizadevanja večinoma izjalovila, številne inačice za čim bolj gospodarno organizacijo proizvodnje spričo različnih lokalističnih tendenc niso bile uresničene . . .« Nedvomno so na Inlesu prav v tem zelo velike notranje rezerve, ki predstavljajo, preprosteje povedano, dokaj velika sredstva. Pet kilometrov, kolikor je npr. oddaljen obrat Dolenja vas od Ribnice, ni nobena daljava, če pa vemo, da pripeljejo tja iz Ribnice ves proizvodni material in potem nazaj v Ribnico gotove izdelke, je tudi pet kilometrov odveč. Za dokončno' ureditev obrata Dolenja vas (gradbeno pohištvo) je potrebnih še veliko sredstev, ki bi jih prihranili s preselitvijo obrata v Ribnico. Zdaj je deljena tudi proizvodnja gradbenega pohištva — v Dolenji vasi izdelujejo okna, v Ribnici pa vrata ... Obrat Podpreska je od obrata v Loškem potoku oddaljen borih šest kilometrov, ki pa jih bo verjetno zelo težko premestiti. Obrat v Podpreski, kjer je zaposlenih okrog 35 delavcev, je popolnoma dotrajan; delovne prostore bi bilo treba na novo zgraditi in zamenjati izrabljene stroje. Ko je osrednji delavski svet kombinata nedavno razpravljal o reorganizaciji podjetja, je temeljito pretehtal vse možnosti in mnenja strokovnjakov. CDS je med drugim sklenil, da bo po no- vem letu imel kombinat namesto dosedanjih šest le tri obrate. Obrat Podpreska naj se s 1. januarjem združi z obratom Loški potok, delavci pa se bodo vozili na delo z avtobusom ali pa jim bodo poiskali primerno delo drugje. Z novim letom bodo obrat Dolenja vas s stroji in delavci preselili v Ribnico, kjer bo ukinjen obrat galanterije. Galanterijska proizvodnja je bila vsa leta deficitna in samo v prvem polletju letos je imel obrat 25 ALI NI ŠKODA NASADA? ; Kmetijska zadruga v Do- ; lenjskih Toplicah je pred leti j na obsežni parceli pod topli- , škim pokopališčem uredila , večji nasad pritličnega sadne- 3 ga drevja. Prostor so ogra- < dili z žično ograjo. Med drev- , jem so gojili tudi druge polj- i ske pridelke. i L,etos pa je ta nasad po- ] vsrrn zapuščen, poraščen s travo in z dragim plevelom. Videti je, da je bilo posejanega tudi nekaj žita, ki pa očitno propada. Ljudje, ki j zahajajo na skrbno negovano pokopališče, se sprašujejo, če zadruga res ne more najti nekoga, ki bi rešil mlada drevesca propada. ' DRAGO GREGORC, Nova številka »Naše vezi« . Nedavno je izšla 4. številka Naše vezi, glasila kolektiva kombinata Inles v Ribnici. V obsežni številki je veliko zanimivega gradiva predvsem o gospodarski reformi — o načelih reforme ter o tem, kako se je Inles znašel v njej. Razen tega je tudi več daljših zapisov o delu samoupravnih organov, poročilo o poslovanju v prvem polletju, cela stran je odmerjena varnosti pri delu itd. Konec septembra bo verjetno izšla še ena številka lista. STRAŽNJI VRH: sadja je precej V splošnem kmetje letos tarnajo, da je sadja malo, toda na Stražnjem vrhu pri Črnomlju se pohvalijo. Dobro so obrodila jabolka in slive, razen tega tudi vinogradi lepo kažejo. Domačini prodajo največ jabolk »Bel-sadu«, ki jih odkupuje za industrijsko predelavo po 38 dinarjev kilogram, imajo pa tudi stalne kupce za lepa zimska jabolka. V Novem mestu spet odprt sejem za prašiče Po nekaj tednov trajajoči zapori sejmov za prašiče, je bil 13. septembra na novomeškem sejmišču spet reden sejem, na katerega so kmetovalci pripeljali 1.292 manjših in 41 večjih pujskov. Kupci najbrž niso bili obveščeni, da bo sejem odprt, zato jih je prišlo le malo, saj so pokupili komaj 445 živali. Cene so bile tokrat precej nižje kakor na prejšnjih sejmih. Manjše pujske sQ prodajali Po 5.000 do 10.000 din, večje Pa od 10.500 do 18.000 din. B&EžiCE: sejem n»č "osebneaa 750 manjših in 45 večjih pujs'ov je bilo naprodaj na sobotnem sejmu za% prašiče v Brežicah. Kupcev ni bilo posebno veliko, saj so prodali le 320 prašičkov. Cene: 500 din za kg manjšega in 450 din za kg večjega pujska. Nič strahu pred odkrito besede! Ko so člani izvršnega odbora SZDL v Brežicah na zadnji seji ocenjevali uresničevanje gospodarske reforme v občini, sb kritično obdelali zlasti položaj tistih podjetij, ki ustvarjajo izgube. V največji zagati sta se trenutno znašla Tovarna pohištva in Gostinsko podjetje v Brežicah. Prisotni so v razpravi močno poudarjali, da je treba vsepovsod zahtevati od vodilnih ljudi več odgovornosti za spodrsljaje pri gospodarjenju. Delovnim organizacijam so priporočili, naj vendar že uskladijo osebne dohodke s produktivnostjo, naj jih ne dvigajo na račun cen in naj ne čakajo, da se bo vse uredilo samo po sebi. Nikjer tudi ne bi smeli pozabiti na vzgojo in izobraževanje! milijonov izgube. Z ukinitvijo te proizvodnje bodo letno prihranili najmanj 50 mi-ijonov dinarjev, sprostile pa bodo lesne sušilnice za okrog 4000 kubičnih metrov lesa (kolikor ga porabi obrat Dolenja vas). Za nadaljnje povečanje proizvodnje v Dolenji vasi bi morali kupiti še več strojev, prav takih, ki jih imajo že v Ribnici neizkoriščene! Po reorganizaciji se bo . proizvodnja stavbnega pohištva v novih in boljših delovnih prostorih lahko precej povečala, obrat pa bo lahko ustvaril na leto za okrog 30 milijonov dinarjev več dobička. Osrednji delavski svet je tudi sklenil, da s 1. oktobrom priključi obrat Galanterija v Sodražici obratu Ribnica kot samostojno ekonomsko enoto. Vsekakor bo po reorganizaciji ponekod več ljudi nepotrebnih, vendar bodo skušali zadevo rešiti s prekvalifikacijo na druga, ustreznejša delovna mesta. V prostorih obrata Dolenja vas pa bodo po Novem letu uredili centralno mehanično in remontno delavnico, v kateri bodo delali usluge tudi za druga podjetja kovinske stroke. — Vidiš, uprava še vedno razpravlja o štorklji, ki je vsega kriva... FRANC HOČEVAR: »VSE, KI DELAJO GOSPODARSKE PREKRŠKE — BREZ OBOTAVLJANJA POKLICATI NA ODGOVORNOSTI« Špekulirati se ne da več! Administrativno pregrajo, ki je postavljena gospodarskim organizacijam v obliki maksimalnih cen. je treba razumeti kot kažipot pri iskanju pravih ekonomskih odnosov na trgu. V prid samih gospodarskih organizacij je, da razumejo, da bo gospodarska reforma zavestno zatirala možnost lahkih zaslužkov, pridobljenih brez povečanja produktivnosti ali s špekulacijo. Zato je treba predpise o cenah in maržah ter druge predpise za reformo dosledno izpolnjevati in uporablja' ti. To je prejšnji teden izjavil zvezni javni tožilec Franc Hočevar na posvetovanju z republiškimi javnimi tožilci in predstavniki inšpekcije v zveznem javnem tožilstvu o delu javnih tožilstev pri preprečevanju negativnih pojavov v uveljavljanju gospodarske reforme. Posvetovanja so se udeležili tudi predstavniki zveznega odbora SZDL. Franc Hočevar je rekel, da bo treba izdati nekatere nove predpise, ki bodo zahtevali še več sodelovanja javnih tožilstev in inšpekcije. Vse, ki zakrivijo kazniva dejanja in gospodarske prekrške, je treba brez obotavljanja poklicati na odgovornost in jih strogo kaznovati. Pri tem je treba dosledno izpolnjevati .zakonske določbe o kazenskem postopku. Potrošniška p!s@il!a občutno pscila Trgovina na drobno v kočevski občini je v prvi polovici letošnjega leta prodala vrednostno aa četrtino več kot v istem obdobju lani. Najobčutneje je porastla prodaja za gotovino (za 39<>/o), medtem ko je prodaja na potrošniška posojila padla za več kot 65%. V vseh trgovskih poslovalnicah je promet letos občutno porastel, največ v Pekarni Struge, KGP — mesnice, in Peko (pri vseh je porast okoM 50°/o), le v lekarni je padefl za okoli 16%. Trgovina na debelo je v prvem polletju letos povečala vrednostni promet za okoli 18,5«/o. V poslovnih enotah oziroma podjetjih Petrol, Trgopromet in Tobačna tovarna je zabeležen porast 20 do 3>4o/o,, medtem ko je v obeh enotah KGP (klavnica, mlekairna) padel za 0,5 oziroma za 22,6*/<\ ' Zaloge v trgovini na drobno so bile v prvem polletju le- tos večje za 2#, v trgovini na debelo na nižje za 7,8J/o. V prvem polletju je bilo količinsko (ne vrednostno!) odkupljenega od privatnih proizvajalcev več naslednjega kmetijskega blaga: drv za 850%, celuloznega lesa za 240 odst., sena za 130%, krompirja za 103%, pincev in telet za 96%, kož divjadi za 79%, goveda za 51%, prašičev za 46%, svežega mleka za 24'Vo in govejih kož za 15°/o. Manj pa je bilo odkupljenega fižola za 55%, zdravilnih zelišč 49*Yo, ostalih kož 40%, ovčjih kož 30%, telečjih kož 28 več mleka, 0,5% več juncev in telet. Manj pa so posestva prodala prašičev (9,4°/»), masla (ll,4«/a), sira (14%), drv (410/oV in tehničnega lesa (8,4)%. J. P. Toča v Semiču Pretekli teden je tudi v semiški gori padala toča. Grozdja sicer ni potolkla, pač pa ga je načela, tako da je začelo gniti. Vinogradniki se boje, da bo do konca oktobra, kb nameravajo trgati, veliko segnilo. Vezane hranilne vloge - obresti do 7 % Produktivnost larašša Glede na letni plan so kočevske delovne organizacije do konca prvega, polletja dosegle 50% celotnega dohodka, 49,3 °'o družbenega bruto proizvoda, 47,9 % družbenega proizvoda in 49 °/o čistega proizvoda, medtem ko so plan števila zaposlenih dosegli s 95,8 odst. Z ozirom na ustvarjeni celotni dohodek so nad planom naslednje panoge: industrija, kmetijstvo, trgovina,, promet in gostinstvo; pod planom pa gozdarstvo, gradbeništvo, obrt in komunala. Predvideno število zaposlenih je doseglo le gozdarstvo, ostale panoge pa so celo do 14,3 odst. pod planom. Kljub pomanjkanju nekaterega reprodukcijskega materiala se je gospodarstvo zadovoljivo razvijalo, ker je bilo povpraševanje na domačem trgu večje kot ponudba. Zaradi tega so tudi osebni dohodki zadovoljivo porastli (bili so za 41,4% večji kot v prvem polletju lani). Struktura celotnega dohodka je bila v prvem polletju 1964 in 19f>5 naslednja: 1964 1965 Celotni dohodek 100 100 Nabavljena vred. trg blaga 22,2 20 Materialni stroški 59,3 38,8 Amortizacija 4,9 4,4 Ostale dajatve 8,2 7,1 Prispevek iz dohodka 1,8 1,7 Bruto osebni dohodki 19,6 21,4 Ostanek dohodka 6 6,6 število zaposlenih je v prvem polletju letos v primerjavi z istim obdobjem lani poraslo le za 0,6"o, celotni dohodek pa kar za 29 Hitrejša rast; družbenega proizvo- da (kot družbenega bruto proizvoda) kaze, da se materialni stroški znižujejo, se pravi, da gospodarske organizacije bolje gospodarijo. Zniževanje družbenih obveznosti gospodarskim organizacij am (ki bo še večje v drugem polletju) in zniževanje materialnih stroškov vpliva ugodno na porast celotnega dohodka gospodarskih organizacij in s tem v zvezi tudi njihovih skladov ter osebnih dohodkov zaposlenih. O gospodarjenju delovnih organizacij v prvem polletju bo na prihodnji seji razpravljala tudi občinska skupščina. JOŽE PRIMC Krompirjeva letina Letošnja krompirjeva letina bo v ribniški dolini srednje dobra. Dolgotrajno deževje je povzročilo slabši pride-lek kot druga leta. Pa še to: kjer je polja poplavila voda, je krompir podvržen gnitju. Po čem bo krompir? Kmetijska zadruga ga odkupuje od 45 din naprej. Po določeni marži, ki znaša 5 din za kg, se bo za toliko povečala cena za kg krompirja. Vsekakor se bodo lahko potrošniki preskrbeli s krompirjem za ozimnico. Premalo vajencev v poklicni šoli Poklicna šola lesne stroke v Sevnici usposablja mizarje, kolarje in parketarje in se je razvila iz vajenske šole raznih strok. Za lesno smer so se odločili v Sevnici zara- di tega, ker je te vrste obrt oz. industrija v kraju dokaj razvita. Novo šolsko leto so začeli na šoli s precejšnjo mero zaskrbljenosti, saj so podjetja predvidela za vpis mnogo manj učencev kot doslej. S sprejemom vajencev se je obotavljala celo Mizarska produktivna zadruga, iz katere je redno dotekalo v šolo precej učencev. Sprejem vajencev so omejila tudi podjetja v drugih občinah, kar otežuje normalen razvoj šole in smotrno organizacijo učno-vzgojnega dela. Težave imajo na šoli tudi zaradi pomanjkanja prostorov. V šolski zgradbi stanujejo stranke in učenci hkrati, ti pa so ponoči brez nadzorstva učnega osebja. Pravilno bi bilo, da bi v šoli stanoval nekdo od pedagogov, ostale stanovanjske prostore pa bi morali nujno preurediti v učilnice. DVOUMNO Neka mehanična pralnica v Londonu je objavila v enem izmed tamkajšnjih listov: »Ne uničujte svoje žene s težkim delom! To nečedno reč opravijo naši električni stroji mnogo temeljiteje.« Na specializacijo v Nemčijo gre 25 delavk V novem LISCINEM konfekcijskem obratu na Senovem se1 bo letos zaposlilo na novo 25 žensk iz Krške občine. Kot je videti, bo proizvodnja v novem obratu stekla konec jeseni ali na zimo. Skupina 25 na novo zaposlenih žensk gre najprej na 50-dnevno priučevanje v sevniški obrat LISCA, nato pa za 2 leti na specializacijo v Zahodno Nemčijo. Ko se bodo te delavke vrnile, bodo po pogodbi z LISCO ostale pri njej v delovnem razmerju 4 leta. V senovskem obratu bodo delale kot osnovni kader. »LABOD« v Krškem Letos smo že poročali, da namerava novomeška tovarna perila LABOD ustanoviti novi obrat v Krškem. Zadeva je napredovala že toliko, da so gotovi načrti za preureditev nekdanje KOVI-NARJEVE poslovne stavbe v Krškem. Preureditev bo precej dražja, kot so računali, saj bo pa približnem računu veljala najmanj 11 milijonov dinarjev. 15. novembra se bo v Krškem začel priučitveni tečaj za 55 žensk, ki bodo delale v novem obraUi. če bo šlo vse po sreči, bo proizvodnja stekla s 1. januarjem prihodnjega leta, nato pa se bo zaposlilo v obratu še več ljudi. Berite in razširjajte DOLENJSKI LIST! EDEN NAMESTO TREH - EDEN NAMESTO TREH - EDEN NAMESTO TREH - EDEN PISARNIŠKA REVOLUCIJA ŠE NOVOST Obdobje, ko smo začeli s stroji nadomeščati ročno delo v proizvodnji, je za nami. To je bil čas industrijske revolucije. V industrijski- proizvodnji se dandanes pomenkujemo samo še o tem, kako stroje izpof'iiti in bolje izrabiti. V pisarniškem poslovanju smo močno zaostali za razvojem industrijske proizvodnje. Proizvodne učinke sodobnih industrijskih orodij je treba nenehno spremljati, to pa je mogoče samo z uporabo mehanografije. Samo z njeno pomočjo so nam sproti in ob vsakem času na voljo podatki, ki so potrebni za sodobno vodenje proizvodnje. To, kar naredi delavec v proizvodnji in to kar o tem zabeležijo uslužbenci po pisarnah, je tesno povezano in drugo brez drugega ne bi moglo obstajati. Toda ob podatku, ki pove, da je v novomeški ob- čini pri vsega 12.236 zaposlenih kar 3426 uslužbencev, se je le treba zamisliti. Na manj kot na tri proizvajalce pride en uslužbenec! Tu smo že dosegli zgornjo mejo, pri kateri se bo treba ustaviti. Seveda so med 3426 uslužbenci všteti tudi zdravstveni delavci, šolniki in drugi delavci s področja družbenih služb, mi pa imamo v našem pomenku o sodobnem pisarniškem poslovanju v mislih predvsem uslužbence v proizvodnih podjetjih. Človeške roke in razum ne zmorejo zapletenih računov K razglabljanju o pisarniškem poslovanju v podjetjih nas spodbuja tudi dejstvo, da imajo v malokaterem podjetju ob vsakem času na voljo prepotrebne analitične po- PISMA UREDNIŠTVU Le čemu žalitve \n zaničevanje? Tovariš urednik! 3. septembra letos se je okoli poldneva .oglasil uslužbenec uprave za dohodke, izterjevalec Golob, pri moji mami Emiliji Kopic na Partizanski c. 20 v Novem mestu, Jci zaradi bolezni že več let ni zapustila postelje. Oglasil se je zaradi neporavnanih računov v zvezi s posekanim in prodanim lesom v letu 1962 in 1965. Moj oče mu je ob tej priložnosti povedal, da je prav danes, 3. septembra, prodal les in da bo že jutri na upravi za dohodke uredil svoje obveznosti. Ker ga izterjevalec Golob ni razumel, je oče poklical tudi mene, nakar se je Golob silno razburil, češ da naj plačamo, po kar je prišel. Razlagala sem mu, da je glede zaostanka iz leta 1962 pomota m da bom to stvar na upravi! za dohodke uredila sama. Z grobimi besedami me je izterjevalec Golob zavrnil, da naj ne »lajam« nad njim. Rekel je še: Lajaj na očeta pa mater, na mene ne boš.'«. Nesramno me je tikal in položil na mizo neki dokziment za podpis. Ko je oče Goloba vprašal, kaj naj podpiše, mu je le-ta odvrnil: »Da ste naš državljan!« Med branjem tiskovine (saj ne bom podpisala, da ne bi vedela kaj!) mi je Golob potegnil dokument iz rok in pod besedilo napisal: »Noče podpisati.« Na tako ravnanje sem seveda ugovarjala, a mi je dejal: »Mene ne boste zafrkavali, gobce imate grde kot psi! Sem že veliko strank obšel, pa smo se nasmejali in stvari uredili, vi pa lajate nad mano.« Opomvi'a sem ga, da ga lahko za besede »gobec« in »lajanje« tožim pri njegovem upravniku. Odhajal je že, pa mi je s ceste za-klical: »Pritožite se v Beograd, gobec pa imate!« Izterjevalec Golob naj ne bo tako vroče krvi in naj izbira besede vsaj v odnosih do starejših ljudi, ki smo mu hoteli na pravilen način dokazati pomoto za zaostanek iz leta 1962. Ali mu bo to opozorilo pomagalo, da e podpore, upajmo pa, o3 -Jst "a Prihodnjih tekmovanji".. fl0br živahnejši: Tekmo je -c''. 0 sodil šugman iz Ljub)? bodo v višino in daljino ter metali kroglo, disk in kopje. Dekleta bodo razen teka na 60 m imele preizkušnjo še na 600 m, v skoku v višino, daljino, v metu krogle, diska in kopja. Ce bo dovolj prijav, bodo mladinci tekli posebej 300 in 1000 m, mladinke pa 400 m.- Tekmovanje, ki ga skupno prirejata Komisija za atletiko pri Občinski zvezi za telesno kulturo Novo mesto in domači atletski klub, se bo pričelo v nedeljo ob 10. uri. Prirejeno bo v okviru proslav za počastitev 600-letnice Novega mesta. F.M. Krško - Sevnica 12:1 (7:1) Na stadionu Matije Gubca je bila v nedeljo prvenstvena nogometna tekma celjske nogometne podzveze med nogometaša Sevnice in Krškega. Domače moštvo je bilo odlično, saj je povsem gospodarilo z žogo na igrišču. Vsi domačini so dobro igrali, posebno pa vratar šepetavec ter sonc, iskra in Germek. Gole so zabili: za Sevnico — Vidic, za domače moštvo pa So-tošek 3, Nikolič 3, Germek 3, Iskra 2, Koritnik 1. Pred 150 gledalci je tekmo dobro sodil Jože Zičkar s Senovega. P. J. Septembra tudi Penko Na septembrskem brzotumirju je igralo rekordno število šahi-stov. Kar 20 se jih je v dveh pol-finalnih skupinah borilo za vstop v finale. Tu je po pričakovanjih zmagal mojstrski kandidat Igor Penko, ki je v finalu med desetimi udeleženci nabral 8 točk. Drugi je Avsec (7), tretji Adamič (6). Tej trojici slede: Picek M. 5,5, Sitar 4,5, šporar 4, Picek J. 3,5, Vene 3, Udir 2, Beljanovič 1,5. V lolažilni skupini je zmagal Tisu pred Gazvodo. Šahisite opozarjamo, da bodo brzoturnirji odslej vsak prvi torek v mesecu ob 19.30! Cerar navduši! ljubitelje telovadbe Lepa telovadnica v domu telesne kulture je omogočila, da smo prejšnji teden dobili v goste najboljše telovadce in telovadke iz vse Slovenije. Za ta telovadni nastop je bilo tolikšno zanimanje, da so gledalci dvakrat napolnili telovadnico in balkone. Popoldanski nastop je bil namenjen mladini in okoličanom, večernji pa odraslemu prebivalstvu Kočevja. Častni predsednik Partizana Andrej Arko je predstavil občinstvu telovadke: Doljano Košuta, Jožico Praznik, Milenko Kovač in njihovo N. mesto - Kamnik 1 :3 V prvenstveni odbojkarski tekmi slovenske lige so morali Novo-meščani v Kamniku priznati premoč domačinov, saj so izgubili tekmo 1:3 (10:15, 15:12, 1:15, 15:17). Po tem porazu so Novo-meščani še vedno na četrtem mestu, vendar jih je v točkah že ujela ekipa kranjskega Triglava. Razveseljivo pa je, da bo moštvu v precejšnjo okrepitev Goleš, ki se je te dni vrnil od vojakov. BREŽICE: s tujega brez točk V tekmah drugega kola republiške rokometne lige obe brežiški ekipi nista osvojili niti ene točke. Ženska ekipa je izgubila srečanje z izvrstnimi Pirančankami z rezultatom 8:2 (4:1), moški pa so bili prav tako na piranskem igrišču poraženi s 17:12 (7:5). Obe brežiški rokometni ekipi sta trenutno na petem mestu v republiški rokometni ligi. O—vič Preteklo nedeljo je obiskalo Kočevje nad 20 nizozemskih turistov, v glavnem zdravnikov. Vodila jih je gospa Nell de Bock, tajnica društva za prijateljske stike med Nizozemsko in Jugoslavijo. Gostje so si ogledali nastop folklorne skupine iz Predgrađa ob Kolpi, ki je bil ob 15. uri v šeškovem domu. Program, ki je trajal le okoli pol ure, je goste navdušil. Na željo gostov je folklorna skupina zaplesala tudi pred Šeškovim domom, Nizozemci pa so jih skoro celo uro slikali in filmali. Predgrajci so na željo turistov zaigrali še nekaj pesmi, ki jih sicer niso imeli v rednem programu. Nato so si nizozemski gostje ogledali še muzej v Šeškovem domu, kjer jih je pritegnil predvsem lovski del razstave, zanimali pa so se že za zgodovino Kočevja in še posebej za- del razstave o Kočevski v NOB. Zelo so bili zadovoljni tudi s kosilom v hotelu Pugled. Posebno so hvalili srnino v omaki in cviček. Na sliki: eden izmed nizozemskih gostov se je hotel fotografirati za spomin s folklorno skupino iz Predgrađa. Elan: ^eiirgcfs 3:1 KOMPAS, poslovalnica Novo mesto s p r e j e m a prijave za izlete: PO SREDOZEMLJU Z MOTORNO LADJO »ISTRA«, ZA IZLET V ITALIJO DO BARIJA, za stalne skupinske izlete V BENETKE IN TRST. , Sprejemamo prijave za različne izlete po Jugoslaviji in podobno. Posredujemo potne liste, vize in nudimo različne druge turistične usluge po željah in naročilih potnikov! V V'a,*°}n novega prvenstva prve-Aa£ske Podveze so na igri$2£*tva in enotnosti v Nove« J;u nogometaši domačega ^iwfiuženo premagali go- ste l'i;eiM , 3:1 (1:'0)* Prcd okro£ o-alci je tekmo sodil Sevef <£*vja. e0ie so dosegli: J :0 ^;ranjc, 2:0 — Stoka-novic' Stokanovič, 3:1 — Bezj3 i n VXm ^[ometasi so uspešno presno „a 0viro- Gostje iz Med^,ljali,dlnreč pred tekmova-njem lftto. za enega izmed favorit0 oga "jega prvenstva, zato JVekrrin pornembnejža. Dve tretji^ z e je pr;Padlo doma-čdmjJ^j^JUGku so bili gost- Jt .i t^kpJ,° pa Je razum-liiv'0-..ćfirii J? »grišču so mladi Xov0> "itreje izgubili moči. ,pi.je ' pnv jeje Padel šele v 33. minuti, fflrežo anJc z Shlvo Poslal žogo • Potem ko je Mrvar VIHARNA POMLAD ★ VIHARNA POMLAD * VIHARNA POMLAD ★ VIHARNA POMLAD ★ VIHARNA POML^ * VIHARNA POMLAD Naš priljubljeni olimpijski zmagovalec Miro Cerar je s tovariši požel, prisrčne aplavze številnih prebivalcev Kočevja, ki so tokrat napolnili dvorano doma telesne kulture zelo dobro streljal kot. To je bil hkrati rezultat polčasa, čeprav so pred golom in tudi po njem domači zastreljali nekaj lepih priložnosti. To velja še posebej za Stokanoviča, ki je v prvem delu vse preveč okleval, zato pa se je odkupil z dvema zadetkoma v nadaljevanju. Gostje so dosegi: častni gol potem, ko je b:la tekma že odločena. Bezjak je bil strelec iz prostega strela. Pred nadaljevanjem tekem še to: Novomeščani morajo poskrbeti za vratarja! V- nedeljo se je zgodilo, da ni bilo na igrišče nobenega (oba sta nianjkula opravičeno), tako da se je med vratnice moral postaviti obrambni igralec Murn! Zmaga je bila v nedeljo več kot zaslužena, mladi pa so prikazali tudi za oko dopadljivo igro. Seveda manjkajo izkušnje: smo pa na poti k dobremu nogometu! S. J. voditeljico Zdenko Cerar. Pod vodstvom trenerja Jožeta Senice so nastopili Miloš Vratič,- Milenko Kersnič, Avgust Ktissel, Tine Šrot, Janez Brodnik in Miro Cerar. Nastop telovadcev je bilo za mnoge edinstveno doživetje, saj so prvič v življenju videli, kaj zmore vztrajni telovadec. Velikega pomena jc bil nastop tudi za mladino in članstvo domačega Partizana, saj so videli, d;i orodna telovadba silno navduši gledalce in da ure, prebite v telovadnici, niso zaman. Prijetnov ' vzdušje in navdušenje gledalcev se je stopnjevalo od točke do točke, zlasti še, ker so se ob tej priložnosti poslovili od te-lavodcev Cerarja, grota in Brodnika, ki odhajajo na odsluženje kadrovskega roka. Domači pionirč-ki in orodni telovadci so gostom podarili v spomin ribniške pušelj-ce. Gledalci in gostje so se po prireditvi zadovoljni razšli. V knjigo spominov je Miro Cerar med drugim zapisal: »Naj ne bo odveč, če se zahvalim za toplino, ki ste nam jo izkazali.« Celoten nastop je pokazal, da kočevski Partizan še zmore organizacijo večjih prireditev, za kar ima nemalo zaslug predsednik društva prof. Bižal. SMEH STOLETIJ 145. — Železničar je ugovarjal, toda Noč je vztrajal pri tem, da mora pošta, ki jo je prinesel s Koroškega, še to noč čez Savo. »Jutro je čakal tri dni in dogovorjena sva, če me tri dni po določenem dnevu ni, pride on, kakor ve in zna, do prve kurirske postaje na tej strani. Tega pa ne smemo tvegati,« je dejal Noč, »nocoj je zadnja noč in nocoj greva čez.« Železničar se je končno vdal. 146. — V izlivu majhnega potočka v Savo je bil pod gostimi vejami skrit čoln. Noč in Rudi sta sedla vanj, železničar pa ju je odrinil od brega. Deroči valovi so zgrabili čoln in ga zasukali, da se je nevarno nagnil. »Veslaj!« je polglasno kriknil Noč. Rudi še nikdar v življenju ni imel vesla v rokah, toda zamahoval je kot obseden, da mu je kljub nočnemu hladu lil pot po čelu. 147. — Zaškrtalo je in čoln se je s kljunom zaril v prod na nasprotni strani Save. Noč in Rudi sta naglo skočila na suho in potegnila čoln na pol iz vode. »Počakaj tu!« je, šepnil Noč in se hotel odplaziti, ko je iz grmovja nekdo polglasno vprašal: »Noč?« — »Jutro!« je šepnil Noč in iz grmovja je stopil kurir z brzostrelko okrog ramen in v prav taki rjavi uniformi, kot jo je nosil Noč. ^ if>f ^ s g5 pa imaš s seboj?« je vprašal Jutro. *. pji) ^Ofcl, Srnilca,« je odvrnil Noč. »Najprej se ga | i^'* V znebiti, zdaj sem pa kar vesel, da je | Z «<>k nJL^k*^ trenutkih sta kurirja opravila in l oć^h ' kot ^e bil Prišel, izginil v grmovju. | sestal Va 113 dogovorjeni znak,« je dejal Noč, i JuS^8™1** °prtal si je nahrbtnik, ki mu ga Slavni pianist je svoji učenki določil, naj odigra Schubertovo sonato. Preden je mlada dama.sedla h klavirju, ji je mojster razlagal, da je skladatelj, ki je ustvarjal to sonato, mislil na žensko in da je posvetil skladbo nedosegljivi ljubici. Učenka je po tem pouku začela igrati, toda Paderewski jo je kmalu ustavil: »Nehajte, nehajte! Rekel sem vam že, da je Schubert pri skladanju sonate mislil na ljubico, vi pa igrate tako, kot bi mislil na taščo.« Pevec Jan Kiepura se je vračal z velike turneje. V jedilnem vozu se je seznanil z zelo prijaznim moškim. »Res me je zelo veselilo, da sem se spoznal z vami,« je dejal sopotnik. Slavni tenorist se je ljubeznivo nasmehnil in dejal: »Doma je pač čisto drugače kot v tujini. Ali mi verjamete, da me je v Ameriki nekdo vprašal, kdo sem? Mene je vprašal, kdo sem! Prav kratko sem mu odgovoril, da sem Kiepura in mu obrnil hrbet.« Prijazni gospod se je na ves glas zasmejal: »Imenitno! Res dobra šala! — Kako se pa resnično pišete?« ... Pri švedskem kralju in vojskovodji Gustavu Adolfu so se zglasili trije tujci in se mu ponudili za vohune. Za večjo vsoto denarja so bili pripravljeni izdati važne podatke o svoji domovini. Gustav je ponudbo sprejel in jim nato izplačal dogovorjeno vsoto. Tedaj reče eden izmed ovaduhov: »Veličanstvo, denar, ki ste nam ga dali, je ponarejen.« »Za izdajalce svoje domovine j'e dober tudi ponarejen denar,« odgovori kralj in jih nažene. — Prvo hudodelstvo? Sko- | raj ob isti uri kot nocoj, okrog desetih zvečer. — Kaj počno pri Vernou-xovih ob tem času? — Razen v soboto pri bri-džu, ko se vsi zberejo v salonu, živi vsakdo po svoje in se ne briga za ostale. — Vernoux ne spi v isti sobi kot njegova žena? — To bi se mu jdelo malomeščansko. Oba imata vsak svoje stanovanje v različnih nadstropjih. Izabela je v prvem, Kubert v tistem krilu pritličja, ki gleda na dvorišče. Alainov dom zavzema drugo nadstropje, teta Luci-lija pa v tretjem nadstropju dve sobi, ki sta podstrešni. Kadar prideta hči in njen mož ... — Sta zdaj tukaj? — Nista. Pričakujejo jih v nekaj dnevih. — Koliko imajo služabnikov? — Zakonsko dvojico, ki je pri njih že dvajset ali trideset let, in dve precej mladi služkinji. — Ki spijo kod? —V drugem krilu pritličja. Videl boš hišo. To je skoraj grad. — Ima izhod tudi zadaj? — V zidu na dvorišču so vrata, ki držijo v slepo ulico. — Tako da kdorkoli lahko pride ali odide, ne da bi ga kdo videl! — Verjetno. — Se o tem nisi prepričal? Chabotu je bilo, kol da di na iglah, in ker se je čutil krivega, je povzdignil glas, skoraj razjarjen nad prijateljem. — Saj govoriš, kot govore pri nas nekateri ljudje iz ljudstva, če bi zaslišal s.u žinčad, ne da bi imel dokaz ali vsaj najmanjše znamenje, bi bilo vse mesto prepričano, da je krivec Hubert ali njegov sin. — Njegov sin? —Tudi on, kajpada! Zakaj odkar nič ne dela in se ukvarja s psihiatrijo, ga ima marsikdo za blazneža. Fant ne hodi v obe kavarnici v našem kraju, ne igra biljard niti ne kvarta, ne teka za dekleti in včasih se na ulici na vsem lepem ustavi in se v koga za-strmi z očmi, ki so povečane zaradi stekel v očalih. Ljudje jih tako sovražijo, da bi... — Ti jih braniš? — Ne. Ohraniti si hočem hladnokrvnost in v podpre-fekturi to ni zmerom lahko. Skušam biti pravičen. Tudi jaz sem pomislil, da je bilo prvo hudodelstvo morebl družinska zadeva. Vprašanje sem preštudiral z vseh strani. Zmedlo me je dejstvo, da ni bilo nič ukradeno, da se Robert de Courcon ni poskusil obraniti. In brez dvoma bi storil vse potrebno, ko bi.... — Trenutek. Ali od policije nisi zahteval, naj -asledu- je Huberta Vernouxa in njegovega sina? — V Parizu se to da narediti. Tukaj se ne da. Vsakdo pozna naši štiri nesrečne policiste. Inšpektorje iz Poiti-ersa pa so ljudje opazili, še preden so stopili iz avtomobila! Redkokdaj je na ulici več kot deset oseb hkrati! Ali hočeš, naj v teh okoliščinah zasledujemo človeka, ne da bi on o tem posumil? Naenkrat se je pomiril. — Oprosti mi. Govorim tako glasno, da bom zbudil mamo. Rad bi namreč, da bi ti moj položaj razumel. Dokler ne dokažemo nasprotno, sta Vernouxova nedolžna. Jaz bi prisegel, da sta nedolžna. — Drugo hudodelstvo, dva dni po prvem, je to skorajda dokazalo. Hubertu Vernouxu bi se lahko zgodilo, da bi ubil svojega svaka, ga v trenutku jeze udaril. Nobenega razloga pa ne bi imel, da bi se napotil na konec Ulice des Loges in umoril vdovo Gibon, ki je najbrž ni poznal. — Kdo je ta ženska? — Bivša babica, katere mož, ki je že dolgo mrtev, je bil policist, živela je sama zase na pol hroma v hišici s tremi sobami. — Umorjena pa ni bila samo stara Gibonova, ampak nocoj tudi Gobillard. Tega so Vernouxovi poznali, kot ga je poznal ves Fontenav. V vsakem francoskem mestu živi vsaj en pijanec njegovega kova, ki velja za povsod priljubljeno osebo. — Če mi lahko omeniš en sam razlog, zakaj bi kdo lahko ubil takšnegale možaka ... — Recimo, da je nekaj videl? — In vdova Gibon, ki ni več hodila z doma? Ona naj bi tudi kaj videla? Ona naj bi prišla v Rabelaisovo ulico po-deseti uri zvečer in skozi šipe videla hudodelstvo? Vidiš, da ne. Poznam metode za preiskovanje hudodelstev. Na kongresu nisem bil in morebiti nekoliko zaostajam za zadnjimi znanstvenimi odkritji, ampak imam vtis, da znam opravljati svoje delo in da ga opravljam po vesti. Teh troje žrtev pripada popolnoma razičnim okoljem in med seboj niso bile v nobenem razmerju. Vse tri so bile ubite enako in, kot lahko sklepamo po ranah, z enim in istim orožjem in vse tri so bile napadene od spredaj, na podlagi česar domnevamo, da niso zaslutile nič hudega, če gre za blazneža, to ni bil blaznež, ki maha z rokami ali se obnaša na pol pobesnelo, pred kakršnim bi se vsakdo umaknil. Potemtakem je to človek, ki bi ga imenoval bistroumen blaznež, ki se ravna po določenih navodilih in s preudarno previdnostjo. — Zakaj pa želite, da bi vam nove hlače takoj sešil? V črnomaljskem BEGRADU čakajo... Zmanjšanje investicij nasploh in podražitev gradbenega materiala spravlja gradbeno podjetje BEGRAD v Črnomlju v vedno večje težave - V kolektivu razpravljajo in čakajo, kaj bo! Na domačem področju Be-gradovci nimajo dela, zato pa nekoliko več gradijo na Hrvaškem: v Dugi Resi, Oz-Iju in Karlovcu. Zaradi občutnega zmanjšanja investicij je v gradbeništvu precej manj dela. V razgovoru z direktorjem podjetja Blažem Pahuljo in predsednikom sindikalne podružnice Raj-kom Skočirjem smo izvedeli, da se lahko zgodi tudi to, da bi investitorji že sklenjene pogodbe odpovedali. — In kaj p tem? — Težko je reči! Do konca letošnjega leta in za nekaj mesecev leta 1956 imamo delo zagotovljeno. — Kaj pravi k temu kolektiv in organi samoupravljanja? Ali ste skušali poiskati vsaj notranje rezerve? — Pri nas so nastopile težave že pred ukrepi gospodarske reforme. Kolektiv je večkrat o njih razpravljal. Ljudje so doumeli, da gre zares, za obstoj podjetja. Prvi ukrep je bil ta, da smo odpustili 7 slabih delavcev, ki so izostajali z dela in za opozorila niso bili dovzetni. — Imate * še kaj stalnih izostankarjev? — Neupravičenih izostankov od dela ni več, pač pa( delavci, včasih tudi uslužbenci, zahtevajo nekaj dni dopusta ob kmečkih delih, tedaj ko jih tudi v gradbeništvu najbolj potrebujemo. Borci iz Mežice na obisku v Semiču Na povabilo semiške organizacije ZB je obiskalo Semič 50 članov Zveze borcev iz Mežice na Koroškem. Se-mičani so jim na Mirni gori priredili prijeten večer, s katerim so bili gostje zelo zadovoljni. Mežičani so povabili semiške borce, naj jim prihodnje leto vrnejo obisk. Lovska koča na Smuku v gradnji Pred nekaj dnevi so pripeljali na Smuk drobilec. s katerim bodo namleli gramoz za pot in tudi potreben pesek za gradnjo lovske koče, še letos jeseni bodo kočo začeli graditi, povsem na-red pa bo prihodnje leto. Semiški turizem bo z lovsko kočo na Smuku veliko pridobil. P. DERGANC — Menite torej, da na tem področju ni rezerv. Kje pa so? Morda v administraciji, pri izboljšanju organizacije dela, v štednji z materialom? — Vseh zaposlenih je več kot 200, od tega v administraciji 14 ljudi. To ni preveč! Vseeno razmišljamo, če bi se dalo nekatera delovna mesta združiti. Ukinili smo tudi čuvajska delovna mesta povsod tam, kjer so v bližini gradbišč barake z našimi delavci. Z materialom tudi štedimo, kolikor pač moremo. — Koliko imate strokovnjakov? — Imamo 4 tehnike, inženirja in 6 delovodij. Za se- danji obseg dela to popolnoma zadošča. — Ali ste ošabne dohodke ob podražitvah povišali? — Avgusta je bil povprečen zaslužek v kolektivu 43 tisoč 500 din. Dohodke smo povišali le za toliko, kolikor smo prihranili z manjšimi družbenimi obveznostmi in niti za dinar več. — Kot kaže vam gre precej za nohte in bo treba še temeljiteje razmisliti o prihodnosti podjetja. Kaj boste ukrenili? — Zaenkrat razpravljamo o tem na sestankih samoupravnih organov in ugibamo, kaj bi bilo bolje, čakamo, kaj bodo prinesli ..prihodnji meseci ... S Stražnjega vrha nič več peš v šolo! Kako so se starši otrok s Stražnjega vrha razveselili šolskega avtobusa, ki je letos začel voziti otroke v šolo, je povedala v imenu vseh Vida Vrščaj: — Več let smo bili starši v skrbeh za otroke! Hodili so v Črnomelj peš: 6 km do šole in prav toliko nazaj. Pozimi so prišli v razred mokri in premraženi, videli jih pa nismo vse od ranega jutra do poznega popoldneva. O tem smo govorili na vseh vaških sestankih toliko časa, da smo uspeli. Ko je letos šolski avtobus začel prihajati do Pod-vozgovca, smo bili neizmerno veseli in hvaležni, še raje pa bi videli, če bi avtobus prišel do bivše šole, kjer otroci lahko čakajo pod streho, če dežuje. DRAGATUŠ: manjka predmetnih učiteljev V letošnjem šolskem letu je na osemletki v Dragatušu 265 šolarjev. V posameznih oddelkih je preveč učencev, vendar zaradi pomanjkanja učiteljstva ni mogoče začeti pouka še v več oddelkih. Deljen je le 6. razred. Na šoli je letos 8 učnih moči, med temi pa ni nobe- nega predmetnega učitelja ali profesorja, usposobljenega za pouk v višjih razredih. Na razpisana delovna mesta ni bilo prijav; tako morajo tudi v višjih razredih poučevati učitelji, šolsko leto se je kljub kadrovskim in drugim težavam lepo pričelo. M.B. Dobremu kmetu ni sile! Ima kosilnico, stroj za škropljenje trt, rahljač, kup manjših pripomočkov za delo v kmetijstvu, fič-ka, zdaj pa gradi moderno hišo s centralno kurjavo, z več sobami in prostorno — Ali za večja dela najemate tujo delovno silo? — Ne! Skoro vse opraviva z ženo sama, seveda s stroji. — Pred kolikimi leti ste začeli z modernizacijo vašega gospodarstva? — Pred petimi leti sem kupil najprej stroje, lani fička, letos sem začel gra. diti novo hišo. Že od nekdaj sem si želel kopalni- Spominska plošča v Kočevju pri Črnomlju V Kočevju pri Črnomlju so v nedeljo, 12. septembra, svečano odkrili spominsko ploščo na stavbi, kjer sta od februarja 1944 do osvoboditve delovala okrožni komite KPS in okrožni odbor OP. Slovesnost je začel sekretar Občinskega korhiteja ZKS Milan Malešič, zatem pa je o delovanju okrožnega ko. mi tej a KPS in Okrožnega odbora OF za- Belo krajino govoril takratni sekretar Ivan" Novak-Očka, ki je ploščo tudi odkril. Na popol- jj danskem srečanju so se ude- i leženci slovesnosti tovari^ko 1 pogovorili o delu in življenju med NOB in danes. P. kopalnico. Kdo in kje? .■Kmetovalec Martin Plut v Drašičih pri Metliki. — Nam lahko zaupate, kako ste vse to prigospo-darili? — Z delom, — se je odrezal Plut. — Spim le nekaj ur na dan, sicer pa delam, a ne tako kot v službah. Brez prestanka! Kadim ne, spijem malokdaj kak kozarček. Na d6brih 5 hektarih obdelovalne zemlje sem posejal pšenico in krompir, največ pa mi vrže vinogradništvo. Okoli 4000 trt imam še od prej, pred leti sem zrigolal nov vinograd ter nasadil modro frankinjo, burgundec in muškat. Vino zlahka prodam in vedno malo draže kot drugi vaščani. — T- kateri gostilni točijo vaš pridelek? — Skoro vse vino odkupi Košakova Fani v Novem mestu. co! Vsak večer, ko zno-jen pridem domov, se jezim, ko mi je odmerjene premalo vode v umivalniku. — Imate še kakšne načrte glede izboljšav v kmetovanju? — Pogovarjam se z vaščani' in zadrugo, da bi zrigolali zemljo za nove vinograde. Če bo v vasi dovolj interesentov, bi nam zadruga morda posodila stroje za rigolanje. Ročno delo je namreč predrago. — Vam ostane še kaj časa za delo v vaških organizacijah? — Štirinajst let sem občinski odbornik, veliko sem delal pri elektrifikaciji naših vasi, zdaj bomo gradili gasilski dom. Še tega bom pomagal spra-vit: pod streho, potem se večjih akcij ne bom več loteval. Naj nas zamenjajo mladi! R. B. — Ali otroke po prihodu iz šole porabite še za naporno delo doma? — Naša dva bolj malo de- lata in kolikor vem, jih tudi drugi starši pri delu kaj prida ne morejo porabiti. Ko pridejo otroci domov je hitro noč. — Koliko ste izdali za letošnje šolske potrebščine? — Potrošila sem že več kot 8 tisočakov, a še nimata vseh knjig. — Zmorejo starši tolikšne stroške, posebno tam, kjer je več otrok? — S Stražnjega vrha so skoro vsi v službah, nekaj pridelajo še doma, tako da stroške še zmoremo, čeprav s te-, žavo. Kjer pa se preživljajo samo s pokojnino ali z zemljo, ne bodo mogli kupiti vsega, kar v šoli zahtevajo. Vsi starši se pritožujejo, da so šolske pofcrebš predrage! BELT se fajencev ne brini Na splošno se podjetja po izidu novega zakona o nagrajevanju vajencev branijo mladine v uk, .a v črnomaljskem BELTU je drugače. Ko sva s sekretarjem dr. Tusu-linom o tem kramljala, je povedal: — Tudi letos smo sprejeli v kolektiv 14 novih vajencev, kolikor je prostih učnih mest na razpolago. — Ali pri vas nimate pomislekov glede vajenskih nagrad? — Delavski svet se je odločil za sprejem novih vajencev ne glede na to, koliko nas bodo stali. Plačevali jih bomo po zakonskih določilih, hkrati pa uvajamo novost: uk v delavnicah kombiniramo z delom v proizvodnji. Vsak od vajencev bo del nagrade v resnici zaslužil. — Koliko ste imeli ponudb in kako - ste med vajenskimi kandidati izbirali? — Dobili srno okoli 33 ponudb, večino iz okolice Karlovca. Zmenili smo se, da bodo imeli pri izbiri prednost kandidati z uspešno končano osemletko. čim boljši ima kdo končni uspeh, tem večjo možnost ima, drugi pogoj pa je, da je vajenski kandidat doma iz naših krajev. Tako namreč odpade skrb za stanovanje, ker je naš samski V vsako hišo DOLENJSKI LIST! dom popolnoma zaseden z delavci. Dosedanja praksa je pokazala tudi to, da vajenci s Hrvaškega težko slede pouku v šoli, ker jim dela težave jezik. — AH v vaši šoli vsak izdela? — To bi bilo idealno, a žal ni tako. Letos imamo 2 ponavljalca. Eden bo letnik ponavljal, drugi se še n. odločil. Težave so v tem, ker oba ponavljalca zasedeta prosto učno mesto, na katero bi sicar lahko ' sprejeli 2 nova mladinca. Navadno pa je tako, da kdor v šoli ni dober, tudi za delo ni! R. B. Krajevna organizacija SZDL na Vinici organizira v nedeljo, 19. septembra, ob 9.30 v domači kino dvorani JAVNO TRIBUNO 0 GOSPODARSKE REFORMI Razpravo bo vodil republiški poslanec VIKTOR ZUPANČIČ. Vabimo občane, da se v čimvečjem številu udeleže javne tribune in da s svojimi mnenji v razpravi pripomorejo k uspešnemu uresničevanju nalog, ki jih zahteva gospodarska reforma. Krajevna organizacija SZDL Vinica S TRETJI ARABSKI »VRH« — V maroškem mestu Casablanca zasedajo šefi arabskih držav (razen Tunizije). Tokrat so se zbrali že tretjič. Na dnevnem redu so številna vprašanja, med katerimi zavzemajo vprašanja Palestine in Izraela ter voda reke Jordan še vedno najpomembnejšo mesto. Vsekakor je za sedanje mednarodne odnose spodbudno, da se državniki sestajajo in skušajo na najvišji ravni najti rešitve za pereče probleme. Take prakse je v mednarodnih odnosih še vedno premalo. Marsikatero stvar bi že uredili, če bi se državniki večkrat sestajali in ne- posredno izmenjali mnenja. Zato nikakor ne bi smeli šteti casablan-ški konferenci v zlo, če je katero vprašanje odložila, kot je na primer tistega o statusu palestinskih beguncev v arabskih državah. Pot držav se namreč ne strinja s tem, da bi se ti begunci lahko svobodno zaposlovali v kateri koli izmed arabskih dežel, da bi lahko nemoteno potovali in bi imeli pravzaprav vse pravice razen volivne. Pa so po daljšem razpravljanju to prepustili nadaljnjemu zbliževanju stališč. Svet arabske lige je priporočil Indiji in Pakistanu, naj ustavite sovražnosti, hkrati pa je obsodil podporo le eni strani. V Metliki letos višje štipendije Komisija za štipendije pri občinski skupščini Metlika, ki je hkrati upravni odbor sklada za štipendije, je prejela 25 novih prošenj, medtem ko je na nedavni seji le 14 prosilcem ugodila. Lansko povprečje štipendij je znašalo okoli 14.000 din, glede na povišanje življenjskih stroškov pa se je komisija odločila letos za višje štipendije. Po novem bodo dajali visokošolcem od 18.000 do 25.000 din, srednješolcem od 15.000 do 20.000 din, štipendistov na višjih šolah letos hi, ker se na razpise nihče ni javil. Da bi ne prišlo do prevelikih razlik med štipendisti občine in štipendisti iz podjetij, rešujejo v Metliki vse nove prošnje skupno: komisija in predstavniki podjetij. Kakor že večkrat prej, je tudi na zadnji seji komisija za štipendije ugotovila, da Vinogradi lepo kažejo Drašički vinogradniki si žele le sonca, da bi številni grozdi na trtah daji ne samo obilen, ampak tudi dober pridelek. Če bo vreme d0 srede oktobra, ko nameravajo začeti s trgatvijo, dokaj sončno, bo muškat tako obrodil, kakor že ni deset let. posamezni štipendisti povzročajo nevšečnosti in da jih marsikdo razočara. Namesto hvaležnosti, ki bi jo moral vsak strokovnjak po končanem šolanju čutiti do kolektiva, ki mu je omogočil študij, zahtevajo nekateri že ob nastopu prve službe nemogoče pogoje. Dober zaslužek, stanovanje, včasih še kaj več! Med štipendisti domačini pa je tudi nekaj takih, s katerimi so zelo zadovoljni. DRAšiČI: gradili bodo gasilski dom Prebivalci Drašič so delovni ljudje, napredni kmetovalci, že vrsto let pa pogrešajo prostora za družbeno življenje, šola ima premajh- METLIŠKI TEDNIK Na Lokvici ni vode Vaščani Lokvice so razburjeni, ker že od začetka junija vaški vodovod ni uporaben. Sem in tja že prestrežejo kako vedro umazane tekočine, ki pa je uporabna le za živino. 2e večkrat so komunalnemu podjetju v Metriki sporočili, naj okvaro popravijo, a se za to nihče ne zmeni. Lo-kovčani pravijo, da tudi vo-darine ne bodo več plačevali! ne in zasilne prostore, zato vaščanom ni kazalo drugega, kot razmišljati o novogradnji. Odločili so se za gasilski dom, že sprejeli zanj krajevni samoprispevek, občina pa jim je omogočila posojilo petih milijonov. S prostovoljnim delom bodo vaščani gasilski dom sami postavili, gradbeni material pa bodo kupili s posojilom. Prizadevanja Drašičanov so tako daleč, da bodo kmalu začeli v vas dovažati opeko, če bo vreme količkaj ugodno, bodo temelji za novi gasilski dom še letos izkopani. Na kegljišču ni miru Kegljišče pri bifeju v Metliki je vselej dobro obiskano. Nihče ne ugovarja, če se ljudje s tem športom ukvarjajo podnevi, a stanovalce v okblici močno moti razbijanje ob večernih urah. Odkar so' začeli po lokalih preganjati kvartanjc za denar, je na kegljišču še več prometa . . . li tili to plašafa druiha? Ko je bila rentgenska soba dsgofovSjena, so ugotovili, da pri gradnji ni bila upoštevana predpisana zaščita, ki naj prepreči škodljivo sevanje! — Kdo bo plačal okoli 4 milijone din za stroške popravila? Zdravstveni delavci v Kočevju odlašajo s preselitvijo v novi zdravstveni dom, ker je ta pomanjkljivo zgrajen. Razen pomanjkljivosti, ki so jih zakrivili izvajalci del, pa je precej takšnih, ki jih je zagrešil že projektant. Med drugim je v projektu tudi ta pomanjkljivost, da v rentgenski sobi niso predvidene izolacijske plasti, ki ščitijo pred škodljivim rentgenskim sevanjem. Zid na stenah rentgen ske sobe ni bil ometan z ba-ritnim ometom, vrata pa niso bila obložena s svinčenimi ploščami. Da soba ni primerna za rentgenski aparat, je bilo ugotovljeno šele takrat, ko je bila že dograjena. Naknadna dela so veljala okoli 4 milijone dinarjev ... Projekt je šel pred odobritvijo prav gotovo po običajni poti skozi več rok — kot je videti, pa vendarle ni nihče opazil omenjene velike pomanjkljivosti. Vprašujemo se, kdo bo plačal stroške in kdo bo odgovarjal za napako (v mislih imamo osebno od govornost, ki bi morala končno le zamenjati razne izgovore na »objektivne vzroke« itd.!) Mar bomo tudi v tem primeru spet rekli: »Saj bo plačala družba . . .«, zamahni- li z roko in odšteli 4 milijone? Če bomo naredili tako, bomo spet prikrili malomarnost, ki v naši družbi tolikokrat povzroča škodo, ki gre v milijarde! Mar rie bi bil čas, da s takšno prakso dokončno prenehamo in da prenehamo s tem tudi v primeru, ki smo ga pravkar opisali? Kot je znano, imajo v svetu načrte za zdravstvene ustanove tipizirane, ker je to bolj poceni, pa tudi bolj priročno. Mani sredstev za komunalo Pri nas pa smo tako »bogati«, da delamo načrte za vsako bolnišnico, za vsako šolo in za vsak zdravstveni dom posebej! Stavbe veljajo kupe denarja, navzven se izpreminja-jo v spomenike, ti, katerim so namenjene, pa ugotavljajo kopico pomanjkljivosti v razporeditvi prostorov, v gradnji in v podobnem. Pobudo za tipizacijo bi pač morali prevzeti republiški organi. Kako dolgo bomo še čakali na to? Svet za urbanizem, komunalne in stanovanjske zadeve ObS Kočevje je pretekli petek razpravljal o znižanju proračunskih sredstev, namenjenih za komunalno dejavnost v zvezi s prizadevanji gospodarske reforme, o problematiki podjetja »Vrtnarija« Kočevje in o urbanističnih načrtih. V skladu s prizadevanji, da se proračunska sredstva do konca znižajo, so sprejeli predlagano priporočilo v celoti, s pripombo, naj bi se sredstva, namenjena za vzdrževanje Kočevja, povečala. Sklenili so, naj se sklene pogodba za izdelavo urbanističnih načrtov in potrebnega gradiva. Če hočejo smotrneje graditi, potem so ti načrti nujni. Soglašali so še s podjetjem »Vrtnina«, ki želi, naj to "dejavnost opravlja zasebnik. V. D. Proračun znižan za 70 milijonov Pred modernizacijo ceste Kočevje—Škofljica je vozil avtobus na progi Ljubljana—Kočevje in nazaj le dvakrat na dan, medtem ko vozi na tej progi danes kar 9 avtobusov. Kljub skoraj 5-krat večjemu številu prog pa je število avtobusnih zvez z Ljubljano še vedno premajhno. Tako so avtobusi, predvsem pa onadva z odhodom iz Kočevja okoli 7. ure in s povratkom iz Ljubljane okoli 16. ure, vedno polni. Že ko odhajajo avtobusi iz Kočevja, mora večkrat stati kar do Ljubljane (uro in pol vožnje) 10—20 potnikov. Seveda pa na postajah vstopajo še novi, ki morajo tudi vso pot prestati (včasih celo le na eni nogi). Podobno je tudi na povratku iz Ljubljane. SAP Ljubljana, ki vozi na tej progi, sicer včasih poskrbi, da peljeta ob istem času namesto enega dva avtobusa, vendar je pomoč le slučajna oz. negotova. Vsekakor bi kazalo čimprej vpeljati še najmanj dve redni avtobusni progi, vprašanje pa je, če bi samo dve zadostovali. Zvedeli smo, da je podjetje SAP že opazovalo obremenitev proge Kočevje— Ljubljana, potniki pa nedvomno žele, da bi opazovanje kmalu rodilo sadove. Kljub razvoju tehnike in prometa pride danes precej potnikov iz Kočevja takorekoč peš v Ljubljano, saj jih na vsaki postaji prosi sprevodnik: »Prosim, pomaknite se malo naprej!« »Prosim, pomaknite se malo nazaj!« Zaradi obremenitve avtobusov se zgodi, da pogosto stoje odrasli, tudi 50 in 60-Ietni potniki, mladina in pionirji pa brezskrbno sede. Seveda so pogostne kritike, češ kakšna je današnja mladina, sicer v večini primerov upravičene, vendar pa tudi od mladine, ki plača voznino kot odrasli, ni pravično zahtevati, da bo na avtobusu od Kočevja do Ljubljane skoraj vedno stala. Kedokančeiiia Osrednja problematika raz prav svetov in organov ObS Kočevje v zadnjih dneh je, kako prilagoditi proračunsko potrošnjo ukrepom, ki jih je prinesla gospodarska refor- ma. Za normalno delo bi zadostovala sredstva, namenje na za letos. Sredstev pa ne bo dovolj, zato bo treba znižati proračunske izdatke. Po dosedanjih ocenah bo znižan Z vodovodom še vedno težave Pred približno mesecem dni je bilo Kočevje nad teden dni brez vode. Vodovodna skupnost Kočevje — Ribnica je takrat prevezala vodovodne cevi od zajetja k novemu zbiralniku na Obrhu, iz katerega naj bi voda pritekala v oba zbiralnika nad Kočevjem. Toda v Kočevje vode ni bilo. Po prvih ugibanjih naj bi bil vzrok, da vode v Kočevje ni; lahko 1-> ta, da višinske točke zbiralnikov na Obrhu in pri Kočevju niso pravilno izračunane ali pa da niso črpalke za zbiralnik na Obrhu dovolj močne. Pred kratkim je posebna komisija strokovnjakov iz Ljubljane in Kočevja ugotav- jKpCEVSKE POVIČE ljala, zakaj ni vode v Kočevju. Meritve so. pokazale, da so višinske točke izračunane pravilno, le gladina vode v jezercu pri zajetju na Obrhu je za 19 cm nižja, kot je bila ob merjenju pred kakimi desetimi leti. Takrat je namreč stal pri iztoku vode iz jezerca še mlin, njegov jez pa so pred leti (zaradi del v zvezi z za; tjem vode za vodovod) podrli. •Komisija je torej ugotovila, da je bila gladina vode v je* zercu za 19 cm nižja, zato je bila sesalna višina črpalk nekoliko nad predvideno, črpal- Upokojenci hvaležni RUDNIKU ke so bile preobremenjene in delno tudi obrabljene. Vsi ti vzroki so pripomogli, da v zbiralnik ni pritekalo predvidenih 55 1 vode v sekundi, ampak le okoli 20 1. Nadalje je komisija ugotovila, da je za normalno črpanje v novi zbiralnik treba zvišati gladino jezerca (in s tem znižati črpalno višino), črpalke popraviti in preizkusiti, povezavo med črpališčem in zbiralnikom pa je urediti tako, da bo možno črpati vodo v zbiralnik na Obrhu (kot je predvideno v načrtu) aH neposredno v ce- Dopusti na morju Letos je večje število delovnih ljudi ribniške občine preživelo počitnice v počitniškem domu »Urban« v Novem gradu v Istri. Tu so se prav dobro počutili. Seveda pa so bili na počitnicah tudi drugje: v Selcah pri Crikvenici, v Banjolah pri Puli itd. Zelo se je razmahnil tudi domači turizem, saj ljudje radi obiskujejo dom na Travni gori, in dom na Grmadi. Turistov od drugod je bilo letos v ribniški dolini precej, posebno pa na Travni gori. Zaradi zelo slabe ceste na odcepu pri Zlebiču proti Sodra-žici sta bili prikrajšani So-dražica in Loški potok, ker naravnost obupna cesta odvrne tujega turista. Ljudje se sprašujejo, ali bo ta cesta sploh kdaj prišla na vrsto za rekonstrukcijo? vovod za Kočevje oz. kočevski zbiralnik (kot je bilo doslej). Le tako Kočevje ne bi več ostalo zaradi raznih okvar in prevezovanj cevi tudi po več dni brez vode. Kdaj bo voda pritekala iz novega zbiralnika na Obrhu naravnost v kočevska zbiralnika, pa še vedno ni znano. SPDRAŽICA; dobro gostinstvo V Sodražici imajo tri gostilne, k: s0 vse privatne. Gostilne slovijo po dobri postrežbi, posebno gostilni pri »Kaprolu« in pri »Majolki« ustrežeta še tako razvajenemu gostu ob vsakem času z raznovrstnimi jedili in pijačo. Cene jedači in pijači so zmerne in nižje kot v gostinskih lokalih v Ribnici. proračun za okoli 70 milijonov; tako bo znašal 858 milijonov. Razprava o znižanju Se bo nadaljevala. Na koncu bodo o tem sprejeli odlok odborniki obeH zborov ObS konec septembra. Pohvalno je, da so razprave pokazale, da se s skupnimi napori lahko znižajo izdatki. V. D. H ŠOLSKI POUK se je spet pričel, Tudi letos vozijo avtobusi šolarje iz okoliških vtisi v mesto. Urediti pa bi morali >še čakanje na prevoz, kajti od končanega pouka v šoli do odhoda avtobusa otroci pohajajo po mestu. Šolske torbe so naložene ob pločnikih, Šolarji Pred kratkim je dobilo Kočevje novo slaščičarno, ki ima kar precejšen promet. Nanj nedvomno vpliva tudi to, da je slaščičarna odprta zvečer dalj kot sla ščičarna podjetja Pekarna. Morda bi kazalo, da bi slaščičar prihodnje leto uredil pred svojim obratom še vrt Bivša KZ Kočevje, ki se je pred leti združila s 'KGP Kočevje, je v bližini Potoka pri Pari zgradila hleve in ostale objekte in tako omogočila delovanje živinorejskemu obratu. Ker je bilo premalo zemljišč v družbeni lastnini, so v letih 1962 in 1963 arondi-rali zemljo v vaseh Slavski laz, Para Vas in v nekaterih drugih zaselkih. Arondacija pa še danes ni končana. Zastopniki KGP Kočevje, ki je pravni naslednik, zatrjujejo, naj to vprašanje reši komisija. Znano je, da arondacij-skih komisij ni več in da te zadeve rešujejo upravni organi ObS. Prav.bi bilo, da zadevo premaknejo z mrtve točke: zdaj uživa ta zemljišča KGP Kočevje! V. D. KGP na morju Delovna organizacija KGP Kočevje s sodelovanjem sindikalnih podružnic vedno bolj skrbi, da bi zaposleni izkoristili svoj dopust tudi na morju. 2e pred 8 leti so skupaj z ostalimi podjetji postavili počitniške hišice v Selcah pri Crikvenici, kjer imajo 36 ležišč. Lani in letaš je bila zasedba zadovoljiva. Pokazalo se je tudi, da je vse več zanimanja za preži vi-tev dopusta v teh hišicah tudi pri neposrednih proizvajalcih iz kmetijstva in gozdarstva. V. D. DROBNE IZ KOČEVJA pa skačejo vsevprek. Dokler je lepo vreme, še gre, a kaj bo pozimi? Razen tega tudi vrišč na trgu ni prijeten, saj je v bližini mnogo uradov. In tudi do nesreče lahko pride, ker mnogi vozniki avtomobilov brezobzirno vozijo ■ PRETEKLI TEDEN SO IMELI spet domači »frajerji« svoj nočni nastop. V Gaju so razbili 7 klopi, polomili naslonjala mostu preko Rinže do stadiona, polomili okrasno grmičje in boriče. Ali res lahko delajo ljudje, kar hočejo? Žalostno, da p Kočevju nd mogoče preprečiti vandalizma, četudi se pustošenja često ponavljajo! m TUDI VOŽNJE MOTORISTOV in celo avtomobili-tov se po sprehajališčih nadaljujejo. Pešci niso varni niti na cesti proti Gaju. V nedeljo ponoči je nek osebni avtomobil večkrat peljal po parku. Verjetno je razvažal zapoznele goste iz bifeja, za katerega naj bi tudi veljalo, da preneha poslovati ob 23. uri, kakor drugi gostinski lokali. DOPISUJTE V DOLENJSKI LIST! V Ribnici zbirajo za poplavljence Kolektivu podjetja Rudnik rjavega premoga Kočevje se upokojeni člani tega kolektiva zahvaljujemo za povabilo in počastitev ob proslavi 15 letnice samoupravljanja, kjer smo se sproščeno pogovorili o delu in težavah podjetja in posameznikov ter obujali spomine na preteklost. Posebno veseli smo bili spominov iz zadnje vojne ter pričetka dela samoupravnih organov. Posebno se zahvaljujemo za pozdravne besede direktorju tov. Korelcu in tehničnemu vodji tov. Cenčiču, kakor tudi drugim članom kolektiva za družabno srečanje. Da bi vsaj nekoliko pomagali ljudem, ki so ob velikih poplavah izgubili vse imetje, je sklenil tudi občinski od-bor RK v Ribnici začeti z zbiralno akcijo v vsej občini. Krajevne organizacije in štab; bodo sami določili zbima središča, medtem ko bodo v Ribnici zbirali prispevke vsak torek in petek od 9. do 10. in od 17 do 18. ure v prostorih RK pri Podboju. Občane vabirho, da na zbirne centre prineso vse, kar lahko doma pogrešajo: Jutri seja ObS Ribnica Na jutrišnji seji bosta oba zbora občinske skupščine v Ribnici med drugim obravnavala poročilo sveta za blagovni promet in turizem, informacijo o rebalansu občinskega proračuna, predlog odloka o' spremembah odloka o občinskem prometnem davku, razpravljali bodo o soglasju k določitvi stopnje novega osnovnega dodatnega prispevka socialnega zavarovanja ter o likvidaciji občinskega stanovanjskega sklada. Razen tega bodo odborniki na jutrišnji seji sprejeli še nekatere odloke ter imenovali občinskega gradbenega, I tržnega m kmetijskega in- I špektorja. denar, obleko, obutev, pohištvo, kuhinjsko posodo, gradbeni material, živila in drugo. Če kdo ne more pri- nesti sam, naj sporoči svojemu zbirnemu centru, da bodo prispevke prišli iskat na dom. DROBNE IZ LOŠKEGA POTOKA Zaradi preobilnega deževja že v spomladanskih mesecih bo letina v Loškem potoku, ki je sicer v najbolj ugodnih vremenskih razmerah kmetijsko zelo pasiven kraj, precej slaba. Glavni pridelek — krompir je zaradi prekomernih padavin že pred dozorit- j ■ REŠETO vijo pričel gniti, velike poplave pred nedavnim pa so predvsem v Travniku in Ret-jih, kot kaže, odpravile svoje. Podobno, je tudi z drugimi pridelki. Svet za družbeni p!an in finance je v Ribnici zasedal v ponedeljek, 13. septembra. Razpravljali so o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem prometnem davku, o prošnjah davčnih zavezancev za oprostitev prometnega davka od rezanega lesa ter o prodaji stavb splošnega ljudskega premoženja zasebnikom. -x V" Loškem potoku je navadno v začetku oziroma do polovice septembra glavna sezona za kopanje krompirja. Letos nekateri izkušeni kmetje pravijo, da bodo s pospravljanjem še počakali in sicer zato, da bo nagniti ali okuženi krompir zgnil že v zemlji m bodo izkopali le zdravega, čeprav bo po količini pridelek veliko manjši kot navadno. Zaradi slabega vremena se je tudi košnja otave zelo zavlekla. Posameznim kmetom je že pokošeno in pol suho otavo zadnje dolgotrajno deževje skoraj v celoti uni-čilq. Vinko Košmrlj Kmetijski stroji v pomoč kmetom Pred kakimi štirimi ali petimi leti je bilo v ribniški občini razmeroma malo kmetij, skih strojev.. Sedaj pa je stvar drugačna: kmetje so si z delom v tujini prislužili sredstva za nakup motornih kosilnic, obračalnikov za se no, motornih žag itd. Ti stroji, katerih je že več sto, so kmetovalcem v veliko pomoč. Delo je prej opravljeno in manj delovnih rok je potrebnih. Na vaseh obnavljajo stavbe Nove stanovanjske stavbe gradijo predvsem v Ribnici, medtem ko je v vaseh novogradenj manj, zato pa v večji meri izboljšujejo stanovanjska in gospodarska poslopja. Zidarji imajo polne roke dela. Letos so tudi na več stavbah uredili pročelja. Tu velja na prvem mestu omeniti Sodražico, ki postaja iz leta v leto prikupnejši kraj. -r Teden požarne varnosti V ribniški občini bo od 15. do 22. septembra »Teden požarne varnosti«. V tem času bodo imela gasilska društva v vseh večjih krajih vaje, pregledali pa bodo tudi protipožarne naprave itd. Občinska gasilska zveza v Ribnici je pripravila vse potrebno, da bo teden požarne varnosti imel vzgojni pomen in da se bodo gasilci naučili kaj novega, -r Glasbena šela Glasbena šola v Ribnici je že začela s poukom. Letos je za glasbeno šolo med šolsko miadino veliko zanimanje, pa tudi v-'Sodražici bi mladež rada glasbeno vzgojo. Zaradi pomanjkanja sredstev tej želj: v Sodražici ni moč ustre či. Dve uri čakanja nod »NUJNO« i Kaže, da avtomatska telefonska centrala v Brežicah ni prin-li vidnejših izboljšat v telefonski službi, zakaj s komerkoli govoriš, se pritožuje čeznjo. Podružnica SAP je morala skoraj dve uri čakati iia zvezo z Ljubljano, čeprav je klicala pod NUJNO Dogaja se tudi, da se na po/:v telefon sredVvo za n-trejše cglasi čisto drug naročnik, kot si ga klical. Kje so vzro-kt za to, se sprašujejo telefonski naročniki, ki jim jo reševanje raznih zadev. Sfalez zaposlenih se zmanjšuje S slamo krit lesen vinski hram v Pišecah (Foto: Baškovič, Brežice) 6 MILIJONOV IZGUBE V BREŽIŠKEM GOSTINSKEM PODJETJU DOKLEJjE RAVNODUŠNOST? Občinski odbor SZDL pričakuje hitro in odločno ukrepanje skupščine - Obeta se celo prisilna uprava Gostinsko podjetje v Brežicah je zatekla reforma v zelo kočljivem položaju. Podjetje je že v prvem polletju zabredlo v izgube, vendar se resnosti položaja kolektiv sedaj še ni zavedel, ker je računal s povečanim prometom v drugi polovici leta. Celo na občini so se potolažili s pojasnilom, da so izgube v gostinstvu prve mesece v letu skoraj normalen pojav. Tako je priporočilo s skupščinskim žigom omogočilo kolektivu pot do posojila v celjski komunalni banki. Gostinsko podjetje je konec julija dobilo 5 milijonov posojila, torej toliko, kolikor so znašale izgube v prvem polletju. Julijsko gospodarjenje je pokazalo še slabše stanje. Izguba je narasla še za milijon dinarjev, kar seveda ne obeta nič dobrega. Na seji izvršnega odbora obč. odbora SZDL so člani v torek 7. septembra zahtevali, naj občinska skupščina hitro in odločno ukrepa, da ne bo škoda še večja. Menili so, da bi bila nemara najbolje uvesti prisilno upravo. Meščanov ta zahteva naj- BREŽIŠKE VESTI brž ne bo preveč presenetila, saj podjetju že ob ustanovitvi niso obetali dojgega življenja. Ob dobri organizaciji dela in smotrnejšem nagrajevanju bi podjetje mor- 181. izmena samo začasno Združeno osnovno šolo v Brežicah je začelo 6. septembra obiskovati okoli 112 učencev prvega razreda. Učencev za srbskohrvatski oddelek je bilo nekaj več kot 20. Ker je ta oddelek ukinjen, so jih porazdelili med slovenske učence. Vseh učencev ima zdaj brežiška osnovna šola blizu 1100 njim pa moramo prišteti še 159 učencev treh podružničnih šol. Trije oddelki bodo imeli začasno še pouk v treh izmenah. Tretja izmena bo odprav- Gradnja ceste gre h kraju Dela na cestišču Pišece—Bi-zeljsko se bližajo h kraju. Zdaj gradijo most na potoku Dramlja. Menijo, da bodo z deli končali še ta mesec, ker pomagajo tudi občani z udarniškim delom! Največ sredstev sta v 2ili krajevni skupnosti Pišece in Bizeljsko. Ko bo cesca zgrajena, bo Pišeča-nom približana ambulanta na Bizeljskem in obsotelska železnica; cesta pa bo tudi precejšnjega gospodarskega in turističnega pomena. GM ljena takoj, ko bo občinska skupščina poskrbela, da se izprazni stanovanje v zgradbi šole »Bratov Ribarjev«. Število oddelkov se je z združitvijo obeh šol in ukinitvijo enega srbskohrvatske-ga oddelka zmanjšalo od 35 na 32. V obeh šolah je na razpolago 16 učilnic in z izpraznitvijo prej omenjenega stanovanja bo prenehala odvečna tretja izmena. da še nekako uspevalo, tega pa je bilo v kolektivu premalo. Narodni dom s kavarno in restavracijo je za Brežice prevelik in ljudje dan za dnem lahko vidijo, kako malo gostov poseda v njem. Niti v poletni sezoni niso imeli kaj prida obiska, čeprav govorimo o i«redno velikem številu zagrebških turistov. To so v glavnem kopalci, ki le redko prestopijo bregove Save in nanje v mestu skoraj ne kaže računati. Ko je izvršni odbor razpravljal o izgubah v gostinskem podjetju Brežice, je med drugim sprejel tudi pripombo, da bi bila izguba lahko mnogo manjša, če bi v kolektivu uskladili nagrajevanje s prometom oz. z delovnim učinkom. Pregled nad poslovanjem je gotovo imela tudi služba družbenega knjigovodstva, ki bi pri izplačevanju osebnih dohodkov morala že prej poseči vmes. Z njene strani ni bilo pravilno, da je do konca julija dovoljevala stoodstotne plače uslužbencem tega podjetja. Prizanesljivost se v takih primerih rada maščuje in tudi intervencije občine za reševanje podjetja s posojilom so bile najbrž odveč. JOŽICA TEPPEY NOVO V BREŽICAH ■ NOCOJ OB 19. URI BO V PROSVETNEM DOMU JAVNA TRIBUNA o aktualnih mednarodnih dogajanjih, na kateri bo govoril Jože Smole, član izvršnega odbora GO SZDL ln glavni urednik DELA. Tribuna je bila napovedana že za minuli torek, vendar so jo prireditelji morali preložiti na današnji večer. Občinski in krajevni odbor SZDL v Brežicah vabita meščane, naj se tribune udeležijo polnoštevilno. B NA SPOREDU BREŽIŠKEGA KINA je bil v nedeljo in v ponedeljek po desetletnem premoru spet znani ameriški film »V vrtincu«. Občinstvo ga je z veseljem sprejelo in dobršen del gledalcev si ga je zaradi odlične igralske zasedbe že dmgič ogledal. Za štiri predstave so prodali 1028 vstopnic. FJ TRGOVSKO PODJETJE KRKA SE JE ODLOČILO ZA ENOTNE CENE v vseh poslovalnicah, /.a potrošnike je to prav razveseljiva novica. Zdaj vsakdo ve, da lahko kupi blago na Bizeljskem ali v Dobovi po enaki ceni kot v Brežicah. Kupci imajo torej možnost kontrolirati poslovanje v vseh trgovinah. ■ V SOBOTO SO BILE STOJNICE NA ŽIVILSKEM TRGU bogato založene s sadovi jeseni. Večina prodajalk je ponujala gospodinjam slive, grozdje, breskve in hruške. Tudi tokrat je bilo na izbiro veliko sira in smetane po 100 dinarjev merica. Paprike in paradižnika okoličanke ne prinesejo veliko na prodaj, ker je pridelek zaradi pogostnega deževja zelo skromen. Cene: slive 150, breskve 350 do 400, grozdje 300 in hruške za vlaganje 400 din kg; krompir 100, paradižnik 200, ehdivija 250 in piščanci 950 din kg. H V ZADNJI ŠTEVILKI NAŠEGA LISTA smo poročali, da je v Brežicah prodajalna obutve PEKO začasno zaprta, kar pa ni točno. Vse kupce PEKO čevljev obveščamo, da trgovina nemoteno posluje preko ceste, le nekaj korakov od sodišča proti občini. seznanil vse delovne organizacije. 33 mest manj v brežiški občinski upravi 30. avgusta se je sestala delovna skupnost brežiške občinske uprave, na kateri so poslušali poročilo sveta skupnosti. Ker je staremu svetu že potekla mandatna doba, so izvolili nov 16-članski svet. Po poročilu so razpravljali predvsem o zmanjšanju upravnega aparata. Odborniki so namreč na zadnji seji skupščine sprejeli priporočilo posebne komisije za ugotavljanje notranjih rezerv o 25 odst. zmanjšanju števila kadrov, kar pomeni odpoved 33 uslužbencem. Sprejeli so tudi pravilnik o notranji organizaciji in sistematizaciji delovnih mest. Lovski dom v Pišecah V nedeljo bo odprt lovski dom v Pišecah. Ob 9 uri bodo streljali na glinaste golobe, ob 13. uri bo sprejem gostov in podelitev nagrad najboljšim strelcem (najboljša skupina bo dobila prehodno lovsko zastavico). Ob 14. uri bo slavnostna otvoritev, po njej pa prosta zabava. Preden je bil dom zgrajen, je bilo potrebnih veliko naporov. Največ težav je povzročalo pomanjkanje denarja. S požrtvovalnim udarniškim delom pa so lovci kljub vsemu uspeli. Do doma lahko pripeljejo tudi avtomobili, ker so cesto preuredili. Pridite na otvoritev — to bo lep izlet! Podjetja odpuščajo predvsem nekvalificirane delavce, za katere je lahko najti novo zaposlitev v drugih panogah - Kam z odvečnimi uslužbenci v občinski upravi, ki jih v administraciji ne bo moč zaposliti? Težnje po racionalnejšem zaposlovanju delavcev je čutiti tudi v krški občini. Na Zavodu za zaposlovanje v Krškem so povedali, da je letos na novo zaposlenih precej manj kot lani. Delovne organizacije ne nadomeščajo več naravnega odliva delavcev (odhodi v JLA, upokojitve, sporazumne zapustitve delovnih mest itd.) s sprejemanjem novih. Povsod torej že iščejo notranje rezerve v proizvodnji, ki so največkrat prav v organizaciji dela, posledica tega pa je, da zaposleni niso vedno pri delu dovolj izkoriščeni. S točnimi podatki o gibanju staleža zaposlenih nam na zavodu žal niso mogli postreči, zato ne moremo posredovati številčnih primerjav - med na novo zaposlenimi lani in na novo zaposlenimi letos, pa tudi ne primerjav o tem, ki bi povedale, kolikšen je bil stalež zaposlenih lani in kolikšen je letos. Ob robu te ugotovitve je treba reči, da je kar se da sprotno spremljanje gibanja zaposlenosti zdaj v začetku uresničevanja reforme zelo pomembno in da je malce čudno, ker v krškem Zavodu za zaposlovanje o tem nimajo podatkov. Nekoliko več pa so lahko povedali o premeščanju zaposlenih iz panoge v panogo. Poslovno enoto ELEKTRO Celje v Krškem bo zapustilo 23 delavcev, za 9 ljudi se bo zmanjšal aparat občinske uprave, 5 delavk so odpustili v tovarni IMPERIAL, o zmanjšanju števila zaposlenih pa razpravljajo tudi v Splošnem mizarstvu v Krškem. 23 nekvalificiranih delavcev, ki bodo zapustili poslovno enoto ELEKTRO bo našlo zaposlitev pri PAPIRLESU. .Le-ta potrebuje 50 delavcev za beljenje celuloznega lesa v krški tovarni papirja. Zaposlitev je stalna, ker prihaja v krško tovarno papirja vedno precej lesa neobeljenega. Sem bo lahko Zavod za zaposlovanje usmerjal morebitno nekvalificirano odvečno delovno silo iz drugih kolektivov, ki se bo najbrž še pojavila. Svečanost v tovarni papirja V krški tovarni papirja so pred nedavnim praznovali 10-letnico obratovanja prve- Zapostavljeni invalidi? Med približno 28.000 prebivalci krške občine je 'udi 411 invalidov, od tega 168 osebnih, čeprav malokdaj iščejo zdravniško pomoč, pa so včasih še takrat zapostavljeni. Nekajkrat se je namreč pripetilo, da invalid ni imel prednosti pri zdravniških pregledih, ampak je moral — hočeš nočeš — čakati, da so ga klicali. Gotovo to ni najboljši odnos do ljudi, ki so brez lastne krivde slab. ših telesnih sposobnosti, naj češče zaradi vojne. Slavje na Prekopi V nedeljo, 12. septembra, je bilo na Prekopi svečano odkrito spominsko obeležje 23. borcem in žrtvam fašističnega nasilja. Domačin Franc Cvelbar, ki si je najbolj prizadeval za gradnjo obeležja, je začel slavje in pozdravil republiškega poslanca Milana Ravbarja, predsednika občinske skupščine Krško inž. Dragana in druge goste. Zatem je tajnik krajevne organizacije ZB Jože Rakoše govoril o dogodkih med NOB in deležu Prekopčanov za svobodo. — Lepa slovesnost bo domačinom ostala v trajnem spominu. JOŽE ZAGORC Letos brez posebnih - pregledov Borcev v krški občini letos niso • pozvali na obvezen zdravniški pregled, kakor so storili v nekaterih občinah, temveč so bili pregledani le Po potrebi in na lastno zahtevo. Ugotovljeno je, da boluje največ borcev za revmatičnimi in želodčnimi boleznimi, prenekateri pa so potreb, ni klimatskega zdravljenja. POJASNILO Občinsko sodišče v Krškem nas je opozorilo na napako v sestavku »Skupaj: 90 dni zapora in 506.000 dan kazni« v zadnji številki našega lista, objavljenem na 11. strani. Maks Pogačar, direktor hotela Sremič v Krškem, je bil obsojen samo na 30 dni zapora, 100.000 din denarne kazni ter na plačilo stroškov postopka, ni pa mu bila odvzeta nobena premoženjskopravna korist. UREDNIŠTVO ga papirnega stroja. V lepo okrašeni dvorani je o pomenu tega jubileja za naše gospodarstvo spregovoril vodja proizvodnje papirja tov. Zoran Dular. Razčlenil je dosežene uspehe ter poudaril, da bo treba v bodoče poleg naporov za večjo količino začeti tudi boj za boljšo kvaliteto papirja, ker se bo le tako kolektiv lahko uveljavil na domačem in tujem tržištu. Ob koncu svečanosti so 56 članom kolektiva za 10-let-no požrtvovalno delo v proizvodnji papirja podelili priznanja. V Krškem bo najteže z zaposlovanjem žensk, ki jim bodo morda tu in tam v podjetjih odpovedali. V tovarni IMPERIAL so dali odpoved 5 delavkam, vendar so tokrat izbrali takšne, ki niso odvisne samo od zaposlitve v tovarni. Nič laže pa ne bo z zaposlovanjem uslužbencev, ki bodo morali zapustiti občinsko upravo. Zanje bodo v delovnih organizacijah zelo težko našli zaposlitev v administraciji, ker vsa podjetja administracijo zmanjšujejo. M. Jakopec KRŠKO: priprave na mladinske konference Mladina krške občine se ža nekaj časa pripravlja na letne konference svojih aktivov. Izvedli jih bodo do srede oktobra. Pogovorili se bodo predvsem o nalogah v gospodarski reformi ter o kadrovski problematiki. Ker je predvidena ukinitev delovnega mesta profesionalca v občinskem komiteju ZMS, bodo poskušali v vodstva aktivov izvoliti res najboljše, predvsem samospodbudne mladince. Krškim borcem večje priznanje Do zdaj so bile priznavalnine v krški občini od 5.000 do 15.000 dinarjev. Letos jih je prejemalo 62 borcev, osem priznavalnin pa so podelili enkratno. Po mnenju občinskega odbora ZZB so priznavalnine premajhne in jih bo treba povečati, najmanjše najmanj na 8.000, največje pa najmanj na 20.000 dinarjev. V kratkem bodo vprašanje temeljito proučili. Zaključek počitniške sezone Tovarna papirja v Krškem nameni vsako leto precejšnja sredstva za letovanje članov kolektiva in njihovih svojcev. Razpoložljive kapacitete, ki jih imamo v počitniškem domu občine Krško v Materadi pri Poreču, so dobro zasedene. Letos je preživelo svoj dopust v tem domu 540 članov kolektiva in njihovih svojcev. S hrano in udobjem v domu so bili domala vsi zadovoljni. Tudi letos je letovalo 60 članov brezplačno. Sindikalna podružnica omogoči zdravstveno in socialno šibkim članom enotedensko brezplačno potovanje po Ja- H Gradbeno podjetje Pionir namerava poleg samskega doma, ki ga gradi za svoje delavce, zgraditi tudi dvostezno kegljišče. Zamisel je tembolj zanimiva, ker krška občina ne premore niti enega kegljišča. Zato krški kegljači, katerih ni malo. uporabljajo za svoja tekmovanja kegljišča v Sevnici in v Brežicah, kar pa je precej odročno. Gradnjo bodo finančno podprla krška podjetja. Pričakovati je, da bo kegljišče dograjeno spomladi. ■ Gradbeno podjetje Sava opravlja zaključna dela na tretjem 20-stanovanjskem stolpiču v Vidmu. Upajo, da se bodo prvi stanovalci vselili že pred zimo; četrti stolpič ki ga gradi isto podjetje, bo vseljiv v prvi polovici prihodnjega leta. Medtem ko so v tretjem stolpiču prodana že vsa stanovanja, je v slednjem še pet neodkupljenih. IS Prebivalci Krškega z veseljem opazujejo ra»t nosilcev novega mostu čez Savo. Predvideno je namreč, da bo nov most podaljšan z nadvozom preko železnice. S tem bodo odstranjene skoraj vedno zaprte zapornice; pravijo, da ne bo več zamujanja v službo, avtomobilisti pa bodo moč svojih hup preiskušali drugje. C3 V tovarni papirja skrbno proučujejo novi zakon o ustanavljanju podjetij za upravljanje s dranu. Komur ne prija mor-skio podnebje, mu je bilo omogočeno letovanje na Lisci. Ko nastopi počitniška sezona, ne pozabijo tudi na upokojene člane kolektiva. V Krškem ni organizacije, ki bi lahko podprla letovanje upokojencev. Zato so organi sindikalne podružnice sklenili, da so upokojeni člani kolektiva prav tako upravičeni do regresa pri letovanju kot zaposleni člani kolektiva. To ugodnost so upokojenci z zadovoljstvom sprejeli in se je radi poslužujejo. K. POVH stanovanjskimi zgradbami. V kolektivu jim ni vseeno, kako se bo v bodoče gospodarilo z objekti družbenega standarda in s sredstvi za stanovanjsko izgradnjo. Podjetje premore 2G0 steno* vanj oz. vsak peti član kolektiva stanuje v tovarniškem stanovanju. Novo podjetje za vzdrževanje teh zgradb bi imelo velik obseg dola. E3 Krška šola je vedno bolj na tesnem z uaiirni prostori. V sili si je pomagala s tem, da je usposobila 4 učilnice v nedograjenem stanovanjskem bloku tovarne papirja. V isti stavbi stanujejo tudi družine in samci, zasilne prostore pa ima tudi varstvena ustanova. Upanja na zboljšanje stanja ni, ker ni denarja za prepotrebno novo šolo niti ne za varstveno ustanovo. Kolektivu šole gre vse priznanje, da teče pouk vsaj kolikor toliko normalno, čeprav v težkih pogojih. PAVK. SESTI ■ I MkRŠKE V torek 7. septembra je bila v Brežicah razširjena seja obč. odbora SZDL. Na dnevnem redu je bila razprava o uresničevanju gospodarske reforme v občini. Navzoči so pretresali probleme v zvezi z odpuščanjem odvečne delovne sile, odnos delovnih organizacij do povečevanja osebnih dohodkov, stanovanjsko reformo ter uveljavljanje samoupravnih organov. Del razprave je bil namenjen tudi nalogam in delu delavske univerze ter štipendiranju kadrov. Občinski odbor je ob zaključku sprejel nekaj stališč, s katerimi bo »mm) Borcev, ki so z orožjem v roki prelivali kri za to, da smo si v dvajsetih letih po osvoboditvi uredili družbo, kakršno smo hoteli in kakršna nam je ustrezala, je čedalje manj Umirajo vedno bolj in prezgodaj, ne da bi bili deležni vsaj nuineea povračila. Vendar pa nekateri ljudje celo menijo, da so dandanes ostareli in oboleli borci družbi v breme, samo »počakamo naj, pa jih ne bo več«. Še več se sliši; namreč to, da jim tak konec želijo predvsem nasprotniki revolucije. Seveda pa prav ti, ki se urijo v metanju polen pod noge, nočejo zamuditi nobene priložnosti, da se tudi sami okoristijo z ugodnostmi, ki pripadajo aktivnim sodelavcem NOB. Ker so komisije za priznavanje ugodnosti bivšim borcem objektivne, mnenje nasprotnikov ne pride dovolj do izraza. Njihova jeza se zbere v izrazu »družbeni balast«. Beseda balast, ki po slovenskem pravopisu ne pomeni nič urugega koi Dreme ineKaj nepotrebnega), naj bi označila borce. Vsakemu pa je razumljivo, da more biti tak vzdevek za tvorce naše revolucije in začetne graditelje sodobne stvarnosti ne samo žaljivka, temveč tudi ponižanje. S kakšno pravico krožijo take žaljivke? To se je treba vprašati še zategadelj, ker je zločin odžirati pravico po (delnem) povračilu; nedvomno je to tudi gnusen pljunek na skrb družbe, ki ščiti borce. Ob vsem tem ni tolikanj važno, kje se to dogaja, važno je, da se dogaja in da tako n i prav. Dobro pa je, da se družba na posameznike ne ozira, zlasti če so ti do nje ncrazpolp-ženi. V trebanjski občini štejejo 557 borcev. Letos je dobila komisija za vprašanje borcev 159 zahtevkov za priznanje posebne delovne dobe in 22 predlogov za upokojitev borcev, ki jim jc potekla delovna doba. Za zasebna stanovanja so že porabili devet milijonov dinarjev, razpolagali pa so samo z 10,7 milijona dinarjev. Nedavno tega so vse borce obvezno zdravniško pregledali. Zdaj pripravljajo nekaj odlokov, ki bodo borcem še bolj pomagali. Če bolj od blizu pogledamo na eni strani skrb za borce trebanjske občine, na drugi strani nezadovoljne vzdevkarje, bo brž jasno, za kaj gre. Kaj res misli peščica, da bo obrnila tok reke proti izviru? Sicer pa — kaj pravi neki arabski pregovor? HIJENE LAJAJO, A KARAVANA GRE MIMO. Zlati žebljički za prapor Ob navzočnosti družbeno političnih predstavnikov trebanjske občine so 12. sep-temb v Mokronogu razvili Prapor gasilskega društva. Od predsednika krajevnega odbora Petra Deva je prapor sprejel v varstvo Rudi Bizjak, eden najmarljiveših ga-silcev mokronoškega društva pred več kot 81) leti Prapor so nabavili s pomočjo spevkov občanov, kar je označen ) z zlatimi in srebrni-mi žebljički na njegovem drogu. Ob tej priložnosti je spregovoril gasilcem pred-sedni ^ občinske gasilske zvez • tovariš Japelj Najboljše gasilce so nagradili z dip omami. m SVOJEVRSTNO OTVORITEV so dočakili Trebanjci ob letošnjem občinskem prazniku. Gre za nedograjena bloka, ki pa sta že toliko od tal (s strehama vred), da so lahko v enem priredili veselico. Zlobni jeziki trdijo, da se ne ve zakaj veselica prav tu: ali res niso mogli najti drugega prostora za veselje, ali pa so prireditelji s tem namignili, da bi radi že skoraj dočakali tudi pravo (razvcseljivejšo) otvoritev zgradb, ki so ju nedavno nehali dograjevati zaradi pomanjkanja sredstev. — Med abstinenti alkohola krožijo govorice d nočnem tekmovanju v razbijanju kozarcev v nekem treb. lokalu. Rezultat je bil menda tako razveseljiv, da so se zadovoljevalci čudne strasti, ki so bili ta večer zelo v formi, pozabili zmeniti, koliko je treba plačati za razbito steklenino. — Zelo pohvalno pa govore o aktivu ZMS, ki je ob Drazniku okrasil park z baklami, pripravil sceno za akademijo in prireditev v kulturnem domu ter opravil več koristnih del — kajpada prostovoljno in brezplačno. H UGODNA LEGA ob avtomobilski cesti Trebnjemu goste kar sama ponuja. Gostje v glavnem tudi ne odhajajo razočarani. Težje Je tistim, ki se pripeljejo z avtobusi, zakaj Trebnje, kakor je privlačno in gostoljubno, še zdaj nima primernega avtobusnega voznega reda. Primeren avtobusni vozni red so naročili in bo ve- DOPISUJTE V DOLENJSKI LIST! ljal nad 200.000 dinarjev. Sredstva zanj naj bi prispevala nekatera podjetja in Dolenjska turistična zveza. Do zdaj pa vsaj podjetja še niso javila, ali nameravajo kaj prispevati ali ne. Prav gotovo gre ludi pomanjkanje voznih redov v škodo turizmu, zlasti če je še v razvoju kot v Trebnjem. Bi POČITNIŠKA SEZONA gre h koncu, v Trebnjem pa so že začeli seštevati uspehe in neuspehe ter razmišljati o ureditvi. Ob vedno večjem številu gostov iz tujine kakor tudi iz države, ki bi radi prenočevali, pa niso imeli kje, ugotavljajo zlasti pomanjkanje tujskih sob. Pozdravljajo pobudo zasebnikov, ki bi v svojih stanovanjih uredili tujske sobe in se zanimajo za kredite, če bi se vsi ravnali po tej pobudi, bi dobilo Trebnnje je v doglednem času lepo število tujskih sob s 40 do 50 posteljami. m NA POLHARSKO NOC v Grosuplje vabi te dni Trebanjce lepak na oglasni deski. Prireditev vleče, prenekateremu občanu pa se milo stori, ko ni take prireditve tudi v trebanjski občini. Možnosti pa so lepe. Gozdovi v okolici Sel-Šumberka so nemara prav tako polni polhov kot tisti okrog Višnje gore, ki jih je v svojih spisih omenjal pisatelj Jurčič. Treba bi bilo začeti in spraviti zadevo na pot tradicije. Turistični delavci v Trebnjem, ki so sredi načrtov tudi polni misli na začetek polharskih noči (prireditev) v Se-lih-Šumberku, so že naročili naprave (škatle) za lov polhov. Menijo, da bi s poskusno prireditvijo polharske noči lahko pričeli že letos, če bi sc jim posrečilo pripraviti vse potrebno. Konferenca ZMS o reformi in poplavijencih Septembra in oktobra bodo v trebanjski občini letne konference aktivov ZMS Pogovarjali se bodo o dosedanjem delu in nalogah, v podjetjih predvsem o storilnosti, disciplini, odkrivanju notranjih rezerv in podobnem, skratka o reformi. Odločil, se bodo tudi, kako se vključiti v akcijo za pomoč poplavljencem. ki jo organizirajo družbeno politične organizacije Za poplavljen. ce bodo zbirali denar, obleko *'"v!!n nrk)r\v»nc''?'» ZMS. Na konen prinaša ir'nsiln poziv nMit"5-mh oreanlT^rii za zbiranje oorpori mnlivljencev. Črmošnjlce: obnoviti gostišče! 2e večkrat smo pisali o nehigienskem gostišču v črmoš-njicah, ki res ni bilo primerno za goste v tem edinem zimsko-športnem središču Dolenjske. Pred 14 dnevi je sanitarna inšpekcija lokal vendarle zanrla, tako da ga bodo morali obnoviti. Lastnik gostišča, Planinsko društvo Črnomelj, je z veliko težavo zbralo okoli 3 milijone dinar' - Ta znesek bo premalo za vsa potrebna popravila, kljub temu bodo takoj začeli z delom. Uredili bodo nove sanitarije, namestili v gostinskem prostoru tla iz plastične mase, novo točilno mizo, stene dobijo nov opaž itd. Če ne prej, bo vsaj do nove zimske sezone prenovljeno gostišče odprto, tako da domačinom ne bo treba ve<5 zardevati pred gosti. Zgorela hiša s hlevom 8. septembra zvečer se je vnelo in zgorelo stanovanjsko gospodarsko poslopje (hiša s hlevom) Mihaela Ku-plenika na Vrhu blizu Otočca. Zgorelo je 1500 kg sena, prav toliko slame, krava' in dva prašiča. Po grobi ocenitvi je škode za 700.000 dinarjev. Ugotovili so, da se je ogenj razširil iz pepela z žerjavico, ki. je bil odložen na neprimernem in nezavarovanem mestu. DOLENJSKI LISI B Nedelja, 12 septe nbra 1965 ob 9.10. g| In spet je zaškripalo, zacvililo, zaropotalo — na novomeškem odcepu pri Kar-teljevem ... H Avstrijski Steyr fičko 600 D z registrsko tablico K-26885 je najprej zaplesal po asfaltu, podrl debel železen drog z okroglim prometnim znakom »enosmeren promet«, razbil belo-črno pisano * opozorilno ograjo, se prevrnil na desno stran, drsel 30 metrov p0 asfaltu, trčil v obcestni kamen, se zakotalil 18 metrov globoko po nasipu in obstal pri treh skalah skoraj na dnu doline! g§ Ko se je ustavil, so se iz njega izkobacali voznik Herbert Zvvitting, ki je pred enim tednom praznoval svoj 24 rojstni dan, 38-letni sopotnik Herman Huster iz Neumarkta (štajerska, Avstrija) in njegov devetletni sinko Andrija, ki je sedel na zadnjem sedežu. Gospod Huster je odnesel manjšo bunko na čelu, sicer pa so ostali vsi trije nepoškodovani! fa avtomobilu je za kakšnih 400.000 din škode. Avstrijci so se peljali v Črnomelj po Husterjev0 ženo, ki je bila tam na obisku. Voznik Zvvitting je o nesreči pripovedoval: ■ Vozil sem s hitrostjo 80 kilometrov na uro in z isto hitrostjo zavil na odcep. Ko sem videl, da ne bom mogel zvoziti, sem začel zavirati. Začelo me je zanašati tako, da sem se prevrnil, drsel po cestišču in se kotalil po nasipu do skale, kjer smo se ustavili...« Herbert Zvvitting iz Šentjakoba pri Beljaku je po poklicu avtomehanik in' voznik A, B, C in E kategorije. Vozniško dovoljenje mu je izdalo okrajno glavarstvo v Ved t • GL (Šentvid ob Glini) v Avstriji. Na vožnji je bil popolnoma trezen. Povedal je, da je opozorilno signalizacijo prezrl... NEVARNOST PASTI PRI KARTELJEVEM? Najbolj pogostne so na tem kraju nesreče z osebnimi avtomobili. Nič koliko jih je že plesalo po odcepu in mnogi izmed njih so končali ta ples s hudimi poškodbami. Dva med njimi sta umrla. Popolnoma očitno je, da je odcep nestrokovno in malomarno projektiran. Če prihajajoči avtomobil ne zmanjša hitrosti res na 30 km/h, je vožnja tvegani — toliko bolj, kadar je cesta mokra mastna ali celo poledenela. Na razdalji 200 metrov je tik pred odcepom postavljenih kar 5 prometnih znamenj — od teh dve opozorili na nevarnost: prvo (modra kvadratna tabla 60 x 60 cm z narisanim odcepom in 60 centimetrski rumenordeč krog za omejitev hitrosti na 30 km) po mednarodnih predpisih in drugo (belo-za-rjavela tabla 140 x 100 cm) s slabo čitljivim napisom v slovenščini: OPOZORILO! — Odcep v Novo mesto! Vozi zelo počasi — in rdeče obrobljen krog — 30 km. To bi bilo za "voznike volovskih vpreg in za branjevko s košem na rami brez dvoma dovolj — avtomobilistu (še posebej tujemu turistu), ki pripelje z 80 ali več kilometri pred serijo tabel, pa je komaj mogoče ugotoviti, da ne gre za reklamo o lepotah Dolenjske, pač pa za resno opozorilo. Ne bojmo se formata! Primerna in učinkovita prometna signalizacija je bila na avtomobilski cesti postavljena samo zadnjič, ko so popravljali odsek med Otočcem in Kronovim. pa še tu se je dogajalo, da so vozniki podirali opozorilne znake. Najmanj hude (in prelite) krvi bi torej bilo, če' bi na Karteljevem postavili vsaj primerno signalizacijo. Morda tabla s stranicami 250 x 250 cm z napisom NOVO MESTO, znakom za od'ep in s krogom 30 km (premer najmanj 120 cm), namesto sedanjih sramežljivih krogcev in trikotničkov bi morda za slo pomaga.a! Vsakršno drugačno signalizacijo je zaradi prometa, ki teče naprej proti Zagrebu, težko postavljati; taka, kakršna je zdaj, pa očitno ne zadostuje, če predpisi ne zahtevajo učinkovitejše, so pač — slabi predpisi. To so tam, kjer imajo več atomo-bilskih cest kot mi, že zdaj-naj ugotovili in opozorilne table 4 X 3 m (pa tudi večje) so nekaj samoumevega ... Pri nas pa raje tvegamo življenje in milijone, namesto da bi žrtvovali nekaj tisočakov! Izgovor: naša cesta je skromnejših dimenzij — je jalov. Pri isbi najvišji dovo-jeni hitrosti imajo velike av- Ha odcepu s ceste Ljubljana-Zagreb pri Karteljevem se je samo od 2. do 12. septembra letos pripetilo 8 prometnih nesreč -tudi po dve in enkrat celo tri na isti dan -Cestar Franc Novak pravi: »Vsak dan popravljam polomljene opozorilne ograje na odcepu in pobiram prometne znake, ki jih zbijejo v grmovje...! Vsaj jamo na levi strani odcepa bi lahko zasuli z zemlja!« Avtomobilska cesta je zdaj po pomenu samo »javna cesta I. reda«, po namenu pa še vedno avtomobilska z vsemi elementi takega prometa! I NESREČE tomobilske ceste več pasov (večjo propustnost), manj krivin in zato zahtevajo od voznika mnogo manj zbranosti kot naša. ZAKAJ AVTOMOBILSKA CESTA NI VEČ AVT0M0B5LSKA CESTA? Samo s signalizacijo pa problem še zdaleč ne bo rešen. Ne le karteljevski — noben priključek na cesti Ljubljana—Zagreb ni izpeljan tako, da bi zagotavljal varno vožnjo. Odcep z avtomobilske ceste mora biti tako blag, da za vožnj-j vanj ni treba zavirati (vsaj 150 m bi moral teči vzporedno s cesto), za vključevanje v promet na cesti pa bi prihajajoči avtomobil moral že na priključku dobiti primerno hitrost. Zdaj morajo prometni miličniki nemalokrat posredovati, ker vstopajoči vozniki ne precenijo hitrosti vozila, ki se bliža prikljuČ-ku na avtomobilski cest: in grobo izsiljujejo prednost. H In kakšni so načrt: za Karteljevo? Tu se je z novimi predpisi o kategorizaciji cest marsikaj spremenilo: 1. avtomobilska cesta Ljubljana—Zag-reh—Beograd izgubi ta naziv in postane javna cesta prvega reda (I/l), rezervirana zi promet z motornimi vozili — v veljavi pa ostanejo vsi prometni predpisi, ki so na njej veljali prej. Ostane tudi njen mednarodne status in oznaka E-94. (Prava avtomobilska cesta mora imeti vsaj dva pasova v eni smeri in ustrezno izvedene priključke.) 2. cesta prvega reda čez Gorjance (1/13), prej začeta nekje v Srbiji in na kateri se je zadnji kilometer iztekel v Žabji vasi, postane ;daj javna cesta prvega reda 1/4, prvi kilometer pa se začne — na odcepu na Kar- teljevem! (potem teče skozi Metliko .— Karlovac — Banja Luko — Valjevo — Arandjelovac in se pri Rači spet priključi I/l). V Karteljevem je torej stikališče dveh velikih državnih cest prvega reda -— priključek pa popolnoma nemogoč! Na Cestnem podjetju v Novem mestu pravijo, da imajo dva načrta: po prvem naj bi na Karteljevem zgradili fiksni .priključek, ki bi stal blizu 150 milijonov dinarjev, po drugem (urbanističnem) pa naj bi Novo mesto imelo en sam priključek nekje med obema sedanjima. Denarja pa nimajo za nobenega! Povprašali ssmo tudi na Medobčinski zavarovalnici, če se morda ne bi izplačalo kaj prispevati za ureditev tega priključka, saj je na Karteljevem bilo že najmanj za 15 milijonov din škode. Vendar novomeška zavarovalnica vrača škodo samo tistim, ki so zavarovani pri njej — torej domačinom. Ti pa Karteljevo dobro poznajo in vozijo v odcep previdno. »Največ nesreč imajo vozniki :z drugih krajev in drugih držav — pritegniti bi bi lo treba predvsem njihove zavarovalnice, ko se bodo zbirala sredstva za gradnjo novega priključka!« pravijo na novomeški zavarovalnici. Kaže torej, da bo vse, kar se da narediti, samo boljša signalizacija. Pa poskusimo vsaj to! Mišelovka na Karteljevem je še vedno odprta ... MARJAN MOŠKON Voz na cesti brez luči Na cesti pri Dobravi se je motorist Ivan Bregar iz Šentjerneja 13. septembra zvečer zaletel v poln voz sena, ki so ga vlekli konji Antona Jordana iz Mihovice. Jor-danova vprega ni bila predpisano opremljena z lučjo. Motorist, ki je pripeljal za vozom, je prepozno opazil, da je cesta zasedena, trčil v voz in padel, škode je za blizu 100.000 dinarjev. Osebni avtomobil zapri pot motoristu 7. septembra popoldne sta v Žabji vasi trčila osebni avto, ki ga je vozil Janko Popovič, in motorist Vido Hren. Motorist je pripeljal s križišča pred IMV, osebni avto pa z desne stranske ceste ter zaprl pot. Zaradi prekratke zavorne razdalje se je motorist zadel v osebni avto. škodo cenijo na 80.000 dinarjev. Vinjen v kamniti usek Franc Dragman iz Bršlina je 9. septembra potoval z osebnim avtomobilom po avtomobilski cesti proti Novemu mestu, pri Ponikvah pa je zapeljal na desno in treščil v kamniti usek. Negotovi vožnji je botroval tudi alkohol. Gmotno škodo cenijo na 150.000 dinarjev. Mopedist podrl dijaka Na Glavnem trgu v Novem mestu je mopedist Roman Dovjak 10. septembra opoldne podrl Tomaža Petriča, dijaka ESŠ, ki je s kolesom prečkal cesto Rečan izsiljeval prednost Na priključku avtomobilske ceste pri Drnovem sta 10. septem-ra popoldne trčila osebni avto, ki ga je vozil šandor Sipoš z Reke in tovornjak, s katerim je potoval Anton Pavlic. Do nesreče je prišlo, ko je šipoš izsiljeval prednost. Lažje je bil poškodovan Si-pošev sopotnik Milan Blažević. Pijan in brez izpita vozil tovornjak Cmb A iiAo-jsldssoaga Zab-he Alojz Kotar iz Pristave je 12. septembra dovolil Frideriku Kuž-niku, da je v Mirni peči vozil njegov tovornjak. Ku/iUk, ki je bil pijan in brez vozniškega dovoljenja, se je_ ob 10.30 zaletel v hišo in jo rahlo poškodoval. Gmotne škode je za kakšnih 60 tisočakov. Motorist in sopotnik v bolnišnici 12. septembra ob 17.45 sta se na nepreglednem cestnem ovinku v Dol. Sušicah zaletela osebni avto in motor. Motorist Pavel Okleščen iz TJršnih Sel se je s sopotnikom peljal precej hitro proti Dolenjskim Toplicam. Na nepreglednem ovinku je vozil po levi strani, ko je nenadoma prišel naproti pravilno po desni strani osebni avto, ki ga je vozil Franc Gorše iz Ljubljane. Motorist se je zaletel v avto, s sopotnikom sla padla na cesto in so ju ranjena odpeljali v bolnišnico, škodo na vozilih cenijo na 380.000 dinarjev POJASNILA K NESREČAM Pri komisijskem pregledu poročil o nekaterih prometnih nesrečah, ki smo jih opisali v zadnjih številkah našega tednika, smo ugotovili nekaj nejasnosti, ki jih tokrat popravljamo, oziroma vesti dopolnjujemo. Tako je vesti, objavljeni 2. septembra pod naslovom »Motorist v mavcu« potrebno dodati, da je prišlo med Tribučami in Bojanci do nesreče tudi zato, ker je motorist Miro Skube pripeljal po levi strani cestišča. Dopolnjujemo vest »Cikcak. — pa v nesrečo«, da se je 29. avgusta pri Med-vedjeku v osebni avto Franca Vo-ka zaletel Ceznov avto, ko se je vrinil med avtobus in Vovkovo vozilo. Vest »Neuspešno prehitevanje«, objavljena 9. septembra, pa bi se morala glasiti, da se je v osebni avto Antona Križa zaletel dostavni avto Toneta Marlina, ne pa obratno. Tudi škoda je manjša, ni pa zanjo točnih podatkov. Tako je zvečer ob devetih štel mestni stražnik Boječ svojo kompanijo bojevitih, s strahovitimi sulicami oboroženih mož, ki je stala pred majhno leseno hišo nedaleč od vrta, ki je bil za vrtom mestnega sodnika. Boječ je bil dvakrat nižji mož kakor njegovo orožje, že precej prileten in grozovito suh. Tudi njegovi tovariši ali podložniki, kakor bi se morebiti bolj pravilno govorilo, kajti Bojcu je bila danes velika oblast dana, da je zapovedoval svojim ne-ustrašljivim organom mestne varnosti in mirnega spanca, tudi ti so bili precej sestradani na videz razen gospoda Sušnje, ki je bil — nezvest svojemu vse časti vrednemu imenu — vkljub svoji grbasti postavi vendarle bolj obširen čez trebuh, baje zato, ker ni bil oženjen in je grozno rad jedel. »Vsi smo, samo Podplatnika ni!« prvi Pirh. »Pa zakaj ga ni, vprašam jaz!« pravi Boje s svojim veljavnim glasom. »Ali ne ve, da ga bom jaz zatožil jutri zjutraj pri gosposki? Zakaj tega ne ve? Kaj bi pa bilo, če pride pet tatov, roparjev, razbojnikov ali hudodelcev? Jaz vprašam, kaj bi bilo, ko smo mi samo štirje?« »Podplatnik je dejal, da ga zobje bole in njegova babica je bolna,« odgovori Pirh. »Marsikoga bi zobje boleli in marsikje kdo bi ostal pri babici doma. Jaz si ga bom zaznamoval. Ali kaj, če jih pet pride ali pa šest?« * »Vpitje bomo naredili, da bodo ljudje na okna in na vrata prihajali, pa vsi zbeže,« pravi Kolček. »Dobro si govoril, Kolček! Vpitje, da vpitje! Ali jaz ga bom zaznamoval! — Kaj je tvoja dolžnost, Kolček? Kaj boš storil, če boš koga videl?« »Povprašal ga bom: »,Kdo si?' in če ni dobro odgovoril, uklenil ga bom,« odgovori Kolček. »In če ti bo utekel?« »Ujel ga bom!« »Dobro si povedal! Ti, Kolček, in ti Sušnja, ostaneta tukaj okrog in varujeta. Midva greva za nekaj hiš naprej in bova tam okoli Grniščakove hiše stra- v« JOSIP w JURČIČ - |i! Hči mestnega sodnika žila. Ko bi kaj zgodilo se, zavpijta: ,He! ho!' in brž sva midva tukaj; če midva zakličeva ,He! ho!'pa vidva pritecita.« Po tem zbornem in podučljivem razgovoru se razido. Komaj pa je bil Boječ s Pirhom odšel, začneta se Kolček in Sušnja posvetovati, kam bi se dalo malo nasloniti, da bi bila noč krajša. Kolček je hotel, da bi se za sodnikovim vrtom malo razkoračil v travo in malo zadremal, ali Sušnja je dejal, da bi tam utegnila kaka kačja zver prilesti in se človeku še v usta skobacati, kar bi imelo zle nastopke, kakor so: pljuvanje, gnus do jedi itd. Tako sta tedaj hrabra stražnika sklenila, da ni na svetu boljšega, kot uleči se na klopco pri bližnji hiši, ravno nasproti sodni-kovega vrta. Kolček je komaj ležal in je že po debelo hrkal in spal. Sušnja pa iz dveh razlogov ni mogel zadremati, prvič, ker je bila klopca, na katero se je bil razpo-ložil, malo preozka za njegov obili životek in se je moral vedno z rokami za rob držati, da ne bi v sanjah pal na tla, drugič pa je bilo to ležišče malo pretrdo zanj. Ko je tedaj mož videl, da iz spanja ne bo nič, sklonil se je toliko pokonci, da je sedel. Kaka dva pota je prav nevoščljivo pogledal svojega tovariša Kolčka in si mislil: »Zakaj ta lahko spi, jaz pa ne?« Ali kakor za tolažbo mu je na um prišlo, da ima nekaj za v usta — ne sicer tobačne pipe, kajti te niso še Ljubljančanje našega časa poznali, ampak — tolsto klobasico To tedaj mož tiho iz žepa izvleče in ravno tako skrbno četrt odgrizne, da se ne bi tovariš zbudil, kajti potem bi mu moral po spodobnosti nekaj za pokušnjo dati; ta lastnost pa Sušnji ni bila nič posebno priljubljenega. Ne smemo pa menda tudi pozabiti, da je sulico vedno med koleni tiščal, in, kadar je sapa močno zašumela, je strahoma jenjal žvečiti, če je tudi polno imel založeno, ter tako dolgo poslušal, da je vedel, da ni nič. Nekateri potemtakem povedo, da tudi zavoljo tega ni mogel spati, ker ga je bilo malo strah. Mi ne vemo, kako je ta reč. Kaj je Sušnja naenkrat začel strmeti tja ob sodnikovem vrtu in zakaj je zadnji kos klobase hitro pogoltnil, da bi se bil skoro zadavil? Videl je tropo mož v plaščih prihajati. Bilo jih je — eden, dva, pet jih je! O jej! In ves živ je začel Kolčka v nd£e drezati in buditi ga. »Kolček! Vstani, brž vstani! Kolček!« Ali Kolček je grdo zarenčal v spanju in ni hotel tako dober biti, da bi vstal. Še bolj milo ga je jel prositi Sušnja in naposled je vendarle Kolček vstal, obe roki je od Sebe pomolil in se razpotegnil vprašaje: »Kaj ti je pa? Kaj mi ne privoščiš urice spanca?« »Poglej, poglej, tam doli! Pet jih pride, to niso meščan je. Kaj čeva?« »Zavpijva, da bosta še onadva sem prišla,« pravi Kolček. »O, zaboga nikar!« odgovori Sušnja. »Jaz sem slišal, da je enemu nekaj zaklepetalo kakor meč. In če vpijeva bodo naju le-ti prej slišali ko Boječ in Pirh in pobijejo naju do smrti. Jaz ju grem poklicat, ti pa tu čakaj!« »Ti ne moreš teči, jaz grem, ti pa čakaj!« Rekši, Kolček zbeži, Sušnjak pak se zmuza tja do vrat in se stisne ob njih, sulico pa dene ob sebi. Hotel je potrkati, da bi mu kdo prišel odpret, ali domislil se je koj, da v tej hiši stanuje samo-žena, stara ko zemlja, s svojo gluho deklo. Tedaj ni bilo drugega pomočka ko vse svetnike in svetnice na pomaganje poklicati pa srce ohrabriti- \ V TEM TEDNU VAS ZANIMA —•—--......- ■■—......- - Tedenski koledar Potek, 17. sept. — Frančiška Sobota, 18. sept. — Irena Nedelja, 19. sept. — Suzana Ponedeljek. 20. sept. — Franc Torek, 21. sept. — Matej Sreda, 22. sept. — Mavricij Četrtek, 23 sept — Slavojka ČESTITKA Dragemu StaneUi Sutarju Iz OreSja 11 pri šmarjeti želi za 34. rojstni dan vse najlepše, enako tudi scslri Slavki v Ljubljani za minuli 25. rojstni dan — hvaležni brat Ix)jze iz OreSja. ZAHVALA Namesto venca na grob pokojnega Franca PAHULJE sta v znak hvaležnosti zakonca Borštnik iz Otočca podarila ZVEZI SLEPIH Novo mesto 4000 dinarjev. — Iskrena hvala! ZVEZA SLEPIH Novo mesto OPRAVIČILO Opravičujem se Janezu Petriču lz Zigmaric 68 za besede, ki sem jih izrekla 9. avgusta 1965. Neža Levstik, Podklanec 30. MALI OGLASI PRODAM hišo z vinogradom v Bojniku pri Tržišču. Slavka Kelc, Otavnik 15, Tržišče. PRODAM 15 m dolgo in 5 m široko ostrešje. Grlica Franc, Jelše 5, Mirna peč. PRODAM sadni mlin. Ločna 26, Novo mesto. PRODAM skoraj nov televizijski sprejemnik RR Niš in anteno. Cena ugodna. Naslov v upravi Usta (80-1).~ PRODAM SPALNICO iz češnjevega lesa in žimnice z vložki. Oražem Ana, Cesta herojev 15, Novo mesto. PRODAM SOBNO POHIŠTVO. Jo- vič Dušan, Bršlin -42, vsak dan po 14 uri. CENIK: vsak oglas do 10 besed - 900 din, vsaka na daljnja beseda 100 din Za naslov v upravi lista: pribitek 100 din — Redni zasebni naročniki Dolenjskega lista imajo pri vseh malih oglasih, osmrtnicah, zahvalah, prekli-3ih in podobnih objavah 20 °,b popusta prepovedujem hojo po njivi »Na Frenkom« zaradi škode. Kdor ne bo tega upošteval, ga bom sodno preganjal. INSTRUIRAM NEMŠČINO za vse stopnje in angleščino za nižje razrede gimnazije in osemletko. Naslov v upravi Usta. PRODAM polavtomatični motorni stroj za izdelavo cementne opeke. Koritnik Jože, Klanec 29, p. Komenda. PRODAM kavč in omarico. Dilan-čeva 1. Ogled od 15.—18. ure. DOBRO OHRANJENO zimsko m jesensko obutev zamenjam v Novem mestu za dober jedilni krompir. Naslov v upravi lista. ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA — Zakaj obupujete pri zdravljenju svojega kronično obolelega želodca, jeter in žolča ali ostalih prebavil? Uporabljajte vendar rogaško »Donat« vodo, zdravilo, ki vam ga nudi narava! V Novem mestu ga dobite pri Trgovskem podjetju HMELJNIK — telefon 21-129 in STANDARD — telefon 21-158. KI hi O Brežice: 17. in 18. 9. ameriški film »Umor predsednika Kennedv-ja«. — 19. in 20. 9. nemški barvni film »Med jastrebi«. — 21. In 22. 9. sovjetski film »Brezpravna umetnica«. Črnomelj: 17. In 19. 9. angleški film »Moj poslednji tango«. — 21. in 22. 9. nemški film »In to se imenuje življenje«. Dol Toplice: 18. in 19. 9. ameriški film »Vrnitev v mestece Pejton«. — 22. 9. francoski film »Vzgoja srca«. Kočevje - »Jadran«: 17. in 19. 9. italijanski film »Sulojman Veličastni«. — 20. in 21. 9. ruski, filma »Bitka na Volgi«. — 22. in 23 9. poljski film »Umor v taksiju«. Kostanjevica: 19. 9. ameriški barvni film »Streljanje v Dodž Sitiju«. Metlika: 18 In 19. 9. ameriš-ki fiflm »Krvnik iz- Nevade«.> — 22. in 23. 9. nemški film »Satan mami z ljubeznijo«. Mokronog: 18. in 19. 9. avstrijski barvn: film »Pri črnem konjičku«. Novo mesto »Krka«: 17. do 20. 9. domači film »Grenki del Roke« in ameriški barvni film »Prigode Toma in JorTvIa«. — 21. do 23 9. Italijanski film »O^om in pol«. Predgrad: 19. 9 moksikan^ki film »črni oro'.« Sodražicu: 18 in 19. 9. domači film »Dvojni obroč«. Mokronog: 18. in 19. 9. avstrijski barvni film »Pri črnem konjičku«. Sevnica: 18 in 19. 9. ameriški film »Fra DiavDlo«. — 22. 9. francoski film »Prehod preko Rena«. Ribnica na Dol.: 18. in 19. 9. jugoslovanski film »Winnetou« II. Stara cerkev: 18. In 19. 9. madžarski barvni film »Zlati človek« . Straža: 18. in 19. 9. jugoslovanski film »Kozara«. Trebnje: 18. m 19. 9. nemški film »Flamka«. MATIČNI URAD KOSTANJEVICA Julija in avgusta ni bilo rojstev. Poročili so se: Srpčič Andrej, trgovski pomočnik iz Zakota, in Cunk Jožefa, uslužbenka iz Krškega; Zorko Martin, šofer iz Dobrave, in Gorišek Ana, delavka iz Dobrave; Radkovič Kari, zidar iz Šutne, in Kralj Matilda, kuharica z Rake; Smajdek Vid, šofer z Vrha in Tršinar Antonija, uslužbenka iz Novega mesta; Zupančič Konrad, kmetijski inženir iz Kostanjevice, in Herokovič Jožefa, delavka iz Kostanjevice. Umrli so: dr. Ivaniševič Ivo, upokojenec iz Kostanjevice, 90 let; Cučnik Uršula, užitnica iz Orehovca, 87 let; Bizjak Alojz, kmetovalec iz Kostanjevice, 56 let. MATIČNI URAD KAPELE Avgusta je bil zunaj bolnišnice rojen en deček. Umrla sta: Hotko Jožef, upokojenec iz Vrhja, 78 let, in šafer Jožefa, užitkarica iz 2u-pelevca, 82 let. Upravni odbor KMETIJSKE ZADRUGE BREŽICE razpisuje dve učni mesti VAJENCEV mesarske stroke Prošnji je treba priložiti spričevalo o dokončani osemletki, izpisek iz rojstne matične knjige, zdravniško spričevalo. Prošnje je treba poslati najpozneje do 28. 9. 1965 na upravo kmetijske zadruge. Po diplomi v smrt z avtom PIONIR drugi v balinanju V nedeljo je bil v Ljubljani mladinski balinarski turnir slovenskih ekip, vendar so se ga udeležile le ekipe iz Ljubljane ter dolenjski Pionir in Celulozar Krško. Ker je sodelovalo le šest ekip, so tekmovali v dveh skupinah. V prvi skupini sta bili obe dolenjski ekipi in Partizan Vič. V prvi tekmi sta se srečali ekipi Pionir in Celulozar. Po boljši igri je zmagal Pionir 13:9. V drugi tekmi je bila ogorčena borba med Celulozarjem in Partizanom Vič — rezultat 13:11 v korist Ljubljančanov. V odločilni igri za prvaka skupine sta se srečala Par- tizan Vič in Pionir. Tudi tokrat so novomeški mladinci igrali zelo zanesljivo in z zmago 13:8 postali zmagovalec skupine in prvi finalist. V drugi skupini so bili sami ljubljanski klubi: državni prvak Polje, Zarja in 2aba. Zmagala je 2aba, ki je premagala oba nasprotnika. Polje celo s 13:5. Tako sta se pred koncem srečala 2aba in Pionir. Novomeškim mladincem v tej zadnji igri ni šlo ter so gladko izgubili s 13:1. Osvojili so drugo mesto, kar je še vedno lep uspeh. Mladinci Celulozarja so osvojili peto do šesto mesto. (en) Ko so ob zaključku lanskega šolskega leta dijaki Srednje kmetijske šole na Grmu oddali diplomske naloge, so hoteli ta dogodek proslaviti. Eden izmed učencev, F Z., se je od doma iz okolice Domžal pripeljal z avtom, zato so se zmenili za izlet v Žužemberk. Okoli 13. ure so odšli iz Norega mesta F. Z. in 3 sopot-'niki, že ob 15.50 pa se je pri kamnolomu v Dvoru pripetila huda nesreča. Avtomobil je začelo zanašati, ker se je praznila zadnja guma, voznik se ni znašel in avtomobil je zavozil čez desni rob cestišča, trčil v telefonski drog, nato še v kup gramoza, končno pa se je prevrnil. Sopotnik Franc šmalc Je ob tem dobil tako hude te- lesne poškodbe, da je že med prevozom v bolnišnico umrl. Vozniku avtomobila so odvzeli kri. Ugotovljeno je bilo, da je bilo v njej 1.20 promil alkohola, zaradi česar je bila nedvomno bistveno zmanjšana sposobnost za upravljanje vozila. Okrožno sodišče v Novem mestu je prisodilo F. Z. 6 mesecev zapora, pogojno za dve leti in odvzem vozniškega dovoljenja za leto dni, medtem ko odškodninska pravda še teče na civilnem sodišču. Pri odmeri kazni so sodniki upoštevali kot olajšilne okoliščine to, da je voznik kaznivo dejanje odkrito priznal in njegovo mladostno neizkušenost, po drugi stran1 pa kot obtežilno okoliščino dejstvo, da je vozil vinjen. caravanom po tuja mm Upokojeni F. R. iz okolice Novega mesta se je moral pred kratkim zagovarjati na občinskem sodišču- v Novem mestu zaradi kaznivega dejanja male tatvine. Nekega večera v juniju sta ga logar in neki gozdni delavec videla, kako je ustavil svoj Opel-Ca-ravan pred skladovnico drv, last GG Rahoha, odprl prtljažnik in aačol vanj metati metrska polena. Logar je z mopedovo lučjo posvetil v R. avtomobil, v tem trenutku pa ga je lastnik zaprl. Logar je nato še vprašal, čemu naklada tuja drva. — Saj bodo tako segnila! Ni nobene škode, — je odvrnil last- nik avtomooila. Logar je seveda zadevo prijavil. Zanimivo; da je F. R. na razpravi povedal povsem drugače. Odločno je zanikal tatvino -ti zatrjeval, da je šel na lov in ker je avtomobil ropotal, je ir.:' .i vanj eno metrsko poleno. Ko je naslednjega večera spet odšol lo-' vit jazbeca, je naložil dve poleni, je rekel. Sodišče pa mu ni verjelo, ker sta obe priči videli, kako je nakladal drva in izbircJ samo najlepša. Kljub temu, da jc F. R. drva že prej plačal, ga je sodišči- obsodilo še na 20.000 dinarjev denarne kazni. Če v enem mesvcu ne plača, se mu denarna kazen spremeni v zaporno. »Nameraval sem vrniti« PRODAM kuhinjsko pohištvo in električni štedilnik na dve plošči. Radovanovič, Bršlin 46, Novo mesto. UGODNO PRODAM otroški voziček »Jadran«. Naslov v upravi lista. PRODAM italijanski otroški kombiniran voziček bele barve. Ogled vsak dan od 18.—19. ure. Ruch, Novo mesto, Zagrebška cesta, blok B. ODDAM SOBO. Fonšček, Adamičeva 16, Novo mesto. ŠTIRIČLANSKA DRUŽINA takoj sprejme gospodinjsko pomočnico. Morovič, Ragovska 7, Novo mesto. Oglasiti se od 10.—15. ure. GOSPODINJSKO POMOČNICO — lahko začetnico, sprejmem. Po-kovec Marija, Ljubljana, Dalmatinova 8. ZAMENJAM Fiat 1100-E (52—56) za betonsko železo. Krevelj Albin, mizar, Brestanica. KRAVO MLEKARICO vzamem v rejo. Naslov v upravi lista. PODPISANI Franc Gorenc, Vel. Brusnice, 2. obve8$ara vse, da Karteljevska razglednica: gasilci so odvlekli ponesrečeni avto RADIO LJUBLJANA VSAK DAN: poročila ob 5.15, 6.00, 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.30, 22.00. Pisan glasbeni spored od 5.00 do 8.00 ure. PETEK, 17. SEPTEMBRA: 8.05 Jutranji zabavni zvoki. 9.00 Pionirski tednik. 9.30 Slovenske narodne pesmi. 10.15 Vedri zvoki. 11.15 Nimaš prednosti! 12.05 Pesmi Cirila Preglja in Brede Ščekove. 12.30 Kmetijski nasveti — Ing. Erik Eiselt: Nekaj nasvetov o pitanju prašičev. 14.35 Bach v priredbah. 15.25 Zabavni intennezzo. 15.30 Pesmi borbe in dela. 17.05 Koncert po željah poslušalcev. 18.15 Revija slovenskih vokalnih solistov, ansamblov in orkestrov zabavne glasbe. 20.00 Lahka glasba. 21.00 Četrt ure z ansamblom Jožeta Privška. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.10 Za ljubitelje jazza. SOBOTA, 18. SEPTEMBRA: 8.05 Domače pesmi in napevi. 9.25 Slovenski skladatelji mladini. 9.40 Tujo p;hulne godbe. 10.15 Pesmi in plesi narodov Jugoslavije. 11.15 Nimaš prednersti! 12.05 Odlomki lz Smetanove opere »Dalibor«. 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Franc Cegnar: Kje pakiramo jabolka in hruške. 12.'10 Prek sončnih dobrav. 14.05 Lirične melodije. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Zabavni intennezzo. 15.30 Nastopa moški zbor »Zarja« Svobode center iz Trbovelj p. v. Jožeta Skrinjarja. 17.05 Gremo v kino. 18.15 Popevke tega tedna. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00—22.00 Sobotni ve- čer s plesom. 22.10 Oddaja za naše izseljence. NEDELJA, 19. SEPTEMBRA: 7.15 Kaj pa ti vriskaš. . . 8.05 Mladinska radijska igra — Sveti-slav Ruškuc: Krava v stolpnici. 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 10.00 Se pomnite, tovariši . . . Anton Rus: Ob bodeči meji. 10.20 Partizanske pesmi. 11.45 Nedeljska reportaža. 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 13.30 Za našo vas. 13.45 Pred domačo hišo. 15.05 Vedri zvoki. 15.50 Kitara v ritmu. 16.00—19.00 Ntdeljsko športno popoldne. 20.00 Mojstrske partiture: Claude Debussv: Preludij k Fav-novemu popoldnevu in Nokturni. 21.10 Melodije raznih narodov. 22.10 Godala v noči. 23.05 Igra plesni orkester RTV Ljubljana. PONEDELJEK, 20. SEPTEMBRA: 8.05 Beneški fantje in kvintet Milana Vitka. 8.30 Pol ure z domačimi ansambli zabavne glasbe. 9.30 Concertino in suita. 10.15 Priredbe ljudskih pesmi iz severne Hrvatske in iz Dalmacije Borisa Papandupola — poje Marcel Ostaševski. 11.15 Nimaš prednosti! 12.05 Alfred Cortal in Ale-xander Brailovvskv igrata Chopina in Liszta. 12.30 kmetijski nasveti — Ludvik Strobl: Letošnja proizvodnja sortnega semena v Sloveniji. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Zabavni intermezzo. 17.05 Koncert ob 17.05. 18.45 Novo v znanosti. 19.05 Glasbene razglednice. 20.45 Koncert komornega zbora RTV Ljubljana. 22.10 S popevkami po svetu. ' TOREK, 31. SEITEMBRA. 8.05 Od melodije do melodije. 9.25 Pozdravi najmlajšim. 9.40 Zvoki iz studia 14. 10.15 Giuseppe Verdi: Odlomki iz opere Moč usode. 11.15 Nimaš prednosti! 12.05 Petindvajset minut Gershwina — igra Paul VVhiteman s svojim koncertnim orkestrom. 12.30 Kmetijski nasveti — Julij Mijer: Jesenski pregled čebel. 14.35 Robert Schumann v svoji solistični glasbi. 15.20 Zabavni intermezzo. 15.30 V torek na svidenje. 17.05 Koncert ob 17.05. 18.15 Slovenski vokalni solisti, ansambli in orkestri zabavnih melodij. 18.45 Na mednarodnih križpotjih. 20.00 Majhen recital pianista Marijana Lipov-ška. 20.20 Radijska igra: Eugene O'Neill: O divjina. 22.10 Popevke se vrstijo.' SREDA, 22. SEPTEMBRA: 8.05 Zabavne melodije. 8.25 Naše pesmi in plesi. 9.00 Pisan svet pravljic in zgodb. 10.15 Tri pesmi Richarda Wagnerja zapoje mezzo-sopramstka Sonja Draksler. 10.30 Človek in zdravje. 11.15 Nimaš prednosti! 12.05 Iz Kozinove opere Ekvinokcij. 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Stane Marovt: Vtisi o govedoreji na Danskem. 14.35 Iz koncertov in simfonij. 15.20 Zabavni intermezzo. 15.30 Poje sindikalni zbor madžarskih gradbenikov. 17.05 Koncert ob 17.05. 18.15 Iz fonoteke Radia Koper. 20.00 Engelbert Humperdinck: Jan-ko in Metka, opera v treh dejanjih. 22.10 Od popevke do popevke. I ČETRTEK, 55. SEPTEMBRA: 8.05 Domači pflemele. 8.25 Zabavni zvoki. 9.25 Instrumentalne skladbe za mladino. 10.15 Z našimi opernimi pevci. 11.15 Nimaš prednosti! 12.05 Opoldanski intermezzo z godali. 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Albin Stritar: UREA v poljedelstvu. 14.05 Slovenski skladatslji v svojih skladbah. 14.35 N*ši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Zabavni intermezzo. 15.30 Igrajo tuje pihalne godbe. 17.05 Koncert ob 17.05. 18.00 Poročila — aktualnosti doma in po svetu. 20. Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Lirika skozi čas: Charles Baudelaire. 22.10 Plesna glasba. RADIO BREŽICE PETEK, 17. SEPTEMBRA: 20.00 —21.15 — Obvestila in glasbena oddaja Izbrali ste sami. NEDEIJA, 19. SEPTEMBRA: 10.20 — Poročila iz naše občine — Poročili z zadnje seje ObK ZK Brežice — Problematika gostinskega podjetja Brežice — Turistične vesti — Obnašaj se spodobno: Pogovori v družbi — Za naše kmetovalce: Hanko Vizjak: Preprečevanje tuberkuloze govedi — Domače viže vam igrajo Dobovskih pet in Brežiški fantje — Magnetofonski zapis: Prevoz učencev na centralne šole, obiskali smo Arti-če, Globoko in Bizeljsko — Pozor, nimaš prednosti! — Pogovor s poslušalci — Obvestila in spored naših kinematografov. 13.05 — Občani čestitajo in pozdravljajo. TOREK, 21. SEPTEMBRA: 20 00 — Ne smemo pozabiti — Od torka do torka v brežiškem kinu — športni komentar — Obvestila — Glasbena oddaja: Predvajamo vam operetne melodije. je na razpravi pred okrožnim sodiščem v Novem mestu trdil L. T., ključavničar, ko se je moral zagovarjati zaradi tatvine denarja. Kot vodovodni instalater servisa bivše stanovanjske skupnosti v Novem mestu je konec leta 1963 do-sUivil I. M. iz Mačkovca račun za opravljena dela. Takoj je dobil izplačanih 34.746 din, namenjenih servisu, vendar L. T. denarja ni oddal. Trčenje nad Lalilnjo Na mostu čez Lahinjo v Črnomlju se je 12. septembra mopedist Marjan Cmič zaletel v osebni avtomobil, ki ga je naproti pripeljal Franc Kudclja. Ko je cesto prečkal pes... Josip Vimpolšek, Josip Holy in Belgijec Joseph Schotte so 12. septembra vsak v svojem avtomobilu v koloni vozili po avtomobilski cesti proti Zagrebu. Pri Ribnici se je pripeljal naproti v osebnem avtomobilu Slovenko Zore iz Črnomlja. Tedaj je pred Zorčev avto skočil pes, vozilo pa je psa odbilo proti koloni. Vimpolšek je zavrl, da ne bi povozil psa, Holy in Schotte, ki sta se peljala takoj za njegovim avtom, pa zavoljo prekratke razdalje nista utegnila zavreti. Prišlo je do verižnega trčenja med vozili v koloni, pri katerem je nastala gmotna škoda za kakšnih 1,050.000 dinarjev. Mopedist v kolesarja z otrokom Na cesti pri Lokvah v Črnomlju je mopedist Anton Sašek 13. septembra popoldne podrl kolesarja Janka Kosca s hčerko iz Lokev. Kolesar je vozil pravilno po desni, mopedist Sašek pa je nepravilno pripeljal naproti in zadel kolesarja. Pri padcu si Je mopedist zlomil ključnico. Kot dokaz, da si je prejeti denar samo izposodil, je navajal dejstvo, da je ves znesek letos konec maja v resnici vrnil. Ker je bilo to le nekaj dni pred obravnavo, svojih poštenih namenov s tem ni mogel dokazati. ()krožno sodišče je L. T. obsodilo na 3 mesece zapora, pugojno za doiio dveh let. Prihodnji teden v našem Slstu: © Nekaj številk in misli o likovni vzgoji v Posavju © So obsojeni gostinci ali metliška črnina? • Komaj smo, začeli, so uspehi že tu! • še kako potrebno sodelovanje »sanitarnih« in »živil-cev«! • 0, grenka, sladka čokolada... • Kakšni so življenjski stroški? • Predstavlja se vam Janez Novak DOLENJSKI LIST LASTNIKI iN IZDAJATELJI: občinski odbori SZDL Bre-žice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika. Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnik (glavni In odgovorni urednik), Ria Bačer, France Grivec, Miloš Jakopec, Marjan Moškon, Jožica Teppev in Ivan Zoran. IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 60 din — Letna naročnina 2000 din, polletna 1000 din; plačljiva je vnaprej. Za inozemstvo: 3750 din oz. 3 ameriške dolarje — TekočI račun pri podružnici NB v Novem mestu: 606-11-608-9 — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg 3 — Poštni predal 33 — Telefon 21-227 — Rokopisov in fotografij ne vračamo — TISKA: Časopisno podjetje DELO 7 Ljubljani. ELAN - Bela krajina 2 : 0 Zadnja trening tekma pred nastopi v prvem podzveznem razredu NPL je prinesla zmago Novome-ščanom. Z goli Beleta in Stoka-noviča so novomeški nogometaši odpravili goste iz Črnomlja, tekmece v ligi. Rezultat 2.0 je realen, čeprav bi obe moštvi lahko dosegli še nekaj golov. Gostom je to preprečil odlični Prime na golu Elana, Novomeščani pa so bili nekajkrat neiznajdljivi in prepočasni, ko se je bilo treba odločiti za strel. Mrzlak je dobro opravil svojo sodniško nalogo. M. mesto - Kočevje 3:0 V prijateljski odbojkarski tekmi so Novomeščani na Loki brez posebnih težav premagali drugo-Ugaša iz Kočevja. Domači odboj-karji so zmagali 3:0 (12, 14, 13), kljub temu, da niso pokazali odlične igre. Romih je sodil dobro pred maloštevilnimi gledalci. Zleta PIJ ne bo! Zleta Fočitniške zveze Jugoslavije, ki je bil predviden v Dolenjskih Toplicah 18. in 19. septembra, ne bo zaradi pomanjkanja sredstev.