H tt O L E T A R E C J E DELAVSKI LIST 7. A MISLECE CITATELJE PROLETAREC (■luwilw Jugoslovanske Soeiulisliene Zveze an Miiiir '5FFICIAL ORGAN OF J. S. F. ANI) ITS EDUCATIONAL BUREAU ST. — NÖ. 1839. Kdl.1^ m mwi-cku MlIH, Dm. t, 1M7, al Uw pml #k« M CWfM«. I<-um*. Km A.I ul Cmi-lu huil: "V aklo si naj ohrani jI .'pričanja, ki ga ima, po svoji vesti, pa naj si bo kakršn ikoli. Glavno je. i! t je to p:e-j pvv.*anje po.-U?no, i<:i pošteni j ljudje jih spoAlujejo, pa četudi 1 drugačnih nazorov. Daljo je naglasil, da četudi I smo tu s< dalisti, katoličani, liberalci, klerikalci ali karsiže-bedf, >esli smo se na tem kon-gre j v enem samem namenu: ivšiti slovenski narod, pomagati k zma^i borcev proti fašizmu in izvojevati tako uredbo, v kakršni se fašizem in gor- ic, ki »a je prinesel narodom, V cdboru za referat Louisa nikdar več ne ponovi. Adamiča in k njegovi resolu- j __ siji so bilj Janko Rogelj, Ivan > »tru'e Jontez, Anton šabec, Rado' Okro«r 500 zastopnikov je Staut, Ivan Molek, John Jerič, j na kongresu. Nemogoče bi James Debevec, John Gerro, - Zadnjega 7. decembra je bila prva obletnica vstopa Zed. držav v dmgo svetovno vojno. Pričeta je bila z napadom na Pearl Harbor na Havajih. Namen Japoncev je bil uničiti ameriško mornarico na Pacifiku v teku dobre ure in zaključiti vprašanje kontrole nad Pacifikom in Azijo ter Ameriko za 'vse večne čase". Načrt ponesrečen Pred datumom prve obletnice japonskega napada na Pearl Harbor so Japonci imeli že vse planirano, kako bodo za vratno, v naglici, a pomočjo diplomatifcnih -zvijač, ves svet premotili, v glavnem pa Zed. države in Anglijo. Nato nagla, "bliskovita" akcija, in ameriške pomorske sile na Pacifiku bo konec. Dan ali dva pred letošnjim 7. decembrom je ameriški mornar ič ni oddelek prvič objavil poročilo, o katerem pravi, da označuje točne vojn« izgube, ki jih je utrpela ameriška bojna mornarica in zračna flota dne 7. decembra lansko leto v Pearl Harborju, na Havajih in kjerkoli drugje je Še bila napadena. I« seznama poškodovanih a-meri&kih ladij je raizvidno, da so Japonci ameriški mornarici res povzročili ogromno škodo. A niso pa jo uničili. To je bila njihna usodna napaka, ka.Hi Zed. države so na širnem Pacifiku ostale neizlomljena sila. V Pearl Harborju so si lad je popravile, zgradile »i novih, in tako se vojna vrši ne pred San FVanciscom in Los Angelesom, nego še zmerom pred japonskimi pragi. Nič ne izgleda/da se bo mikadovim admiralom posrečilo v bodoče kam na boljše, kajti vzlic svojim sijajnim uspehom v teku eneiga leta vojne še vedno ne morejo reči, da je zmaga njihova. Vojna posledica sedanjega reda Svojstvo sedanjega družabnega reda je, da ni ¡¿če prirod- nih bogastev kjerkoli in jih razvija v privatni dobiček, ter Slovenci in bodoči svet Na slovenskem narodnem decembra to leto je bila po referatu Kt-bina Kristana sprejeta med drugimi pod gornjim naslovom sledeča resolucija: • s tem za dobiček oni deželi, v j kon^remi dne 5.-6. kateri se taki viri nahajaj^. Tako so Zed. države, pa Anglija, izgubile ne samo prili-čno ladij in letal, nego med ljudstvi tudi nekaj vere v načelo, da se borimo za tako demokracijo, kakršno ameriška ! in angleAka vlada svetu obljubljati. Japonske pridobitve so bile sijajne, ako bi mogle ostati trajne. A tega še niso mogle odločiti, in ne izgleda, da bodo v bodoče mogle reči, da je vojna odlečena njim v prid. SLOVENCI IN BODOČI SVET Sloven-ki narod, dasi eden , najmanjših na svetu, odnosno 1 prav zato, ker je majhen se ne more zadovoljiti si4mo z vprašanjem «zmage Združenih narodov, za katero je doprinesel tako ogromne žrtve, da so nacistični in fašistični poglavarji že resno začeli računati z nje- povsod zrlo na razvaline, opu-¿tošena polja, brezmejna pokopališča in prenapolnjene bolnišnice, grmade uničenih kulturnih del in nepi pisno gmotno bedo. Da se more v teh strašnih razmerah razviti novo A'bina Novak. Ivan Zorman, Geo. J. Brince, župnik John J. Oman in Ja^ob Zupan. (V tem odseku je bilo le nekaj aktivnih in nekateri se zbora sploh udeležili niso.) V odboru za referat V. Cainkar ja so bili Louis Železnikar, Anton Zbasnik, Frank Wedic, Chas. Pogorelec, Mary E. Po-lutnik, Joseph me Erjavec, Anton Krapenc, Leo Jurjevec. John Gornik, Joseph Ponikvar in John Ermenc. Opomba glede prej imenovanega odseka velja tudi za tega. Na kongresu je imenoval po nalogu delegacije predsednik zbornice Vinc. Cainkar se dva edbera, namreč resolucijskega in pa odber, ki je imel nalogo ...... . .izbrati kandidate v slovenski življenje in premagati obup, narodni §vet Se nikdar v zgodovini ni no-j govi|n popoInim pokončanjem, bona dežela na svetu dosegla v ; ampak mora mW|ti ^ na mir, ki bo sledil sedanji vojni, če ta mir ne bo trajen, so vsi tisočeri slovenski in jugoslovanski in nešteti milijoni drugih demokratičnih borcev, talcev, nedolžnih žena, otrok in starcev umrli zaman in ideali, za katere so polagali svoja življenja bodo tako oddaljeni od ure ničenja kakor so bili, ko se je porodil fašizem v svojih raznobarvnih oblikah. Sloven ki narodni kongres se zaveda, da ni trajen mir potreben le slovenskemu narodu, temveč vsemu človeštvu, ki bo tako kratki dobi tolikšnih uspehov, Juikor jih je Japonska od lanskega 7. decembra, pa do letošnjega enakega datuma. 1 Pridobitev kavčuka Vsa ameriška, angleška in nizozemska bogastva v Aziji so zasegli Japonci v par mesecih svojega "blitizkriega", z izjemo Indije, ki je vzlic svoji odpornosti še vedno podložna Angliji, hočeš nočeš. Zed. države so dežela mo- (Nadaljevanje na 5. strani.i je treba miru in globokega čustva varnosti, brez katerega je ogromno delo, spojeno s težkim okrevanjem nemogoče. Kakor trpe v vojni mali narodi sorazmerno največ — s čimer nočemo podcenjevati velikanskih žrtev, katere dopri-našajo velike demokracije — no tako bo tudi njihov napor za preporod in obnovo najtežavnejši. Zato vrnejo o bodočem miru govoriti z enako pravico kakor njihovi tovariši velikani. Slovenski narodni kongres ugotavlja, da je trajen mir za delo po kongresu. V odbor za resolucije je Cainkar imenoval Ivana Molka, Ivana Zurmana, Johna Gornika od SDZ, Fr. VVedica od DSD (Joliet), in Rev. Za-1 krajška. V nominacijski odbor pa je imenoval Fr. Zaitza, Rev. Omana, Jankota Roglja, Albi- | Novak in Rev. Voduika. ; Ker je Zaitz odklonil, je bil I imenovan v ta odsek F red A. Vider. Delegati in drugi so prispevali v blagajno slovenskega narodnega sveta $1,347,50, vstevii vsoto $100, ki jo je dne bilo točno ugotoviti, koliko jih je bilo od kake posamezne 4ruje. Tudi ni več tako določnih mej, po katerih se bi moglo to dognati. Najštevilnejše so bila za to pa na društva S. N. P. J., dalje slovenski domovi, kulturna društva, k kili i JSZ m Prosvetna matica, in zelo številno tudi druitva KSKJ, ABZ, ČDZ, S2Z in razne druge organizacije. Tisti, ki so seznam delegacije preštudirali, pravijo, da ako se bi delila po nazorih, bi prevladala svobodomiselna stru-ja. Po številu bi bila pod to označbo res v veliki večini, ne bi pa glasovala enotno, kakor ne .bi katoliška struja. Slednja je bila močno zastopana v pripravljalnem odboru v Cleve-landu in odločevala v njemu. Bila je močna enako v glavnini pripravljalnem odboru, a v slednjim ni kazala v tem o- ziru nikake prlsiranofti, nego je poudarjala samo namen kongresa. Molitev za razsvetljenje Pi ipravljalni odbor v Cleve-li je tklenil, da je potrebno kengrei ot ver i ti z molitvijo i.i ta nalogu je bila poverjena st:.pored z odra, je pozvala navzoče, da naj k tej molitvi v ianejo, kar so večinoma storili, a nekateri pa so sedeli. Drugega ineklenta v ceremonijah ni bilo. Tudi pelo se je precej. Pa-iriotiene pesmi seveda, dasi ne toliko, kakor se jih sedaj poje na komunirfti&uh svečanostih in na enih v prid Sovjetski uniji. Razlika je le, da na slednjih pojejo tudi sovjetsko himno, oziroma lnternacionalo. Prvi res skupni zbor Prvič v zgodovini našega pri- seljeništva se je dogodilo, da so se sešli zastopniki res prav vseh stlu j in nazorov. Navidezno je to sijajno vplivalo in manifestacij je bilo mnogo. Toda razlik v miši jen jih ta na-videznest ni odpravila. CK*tale so od začetka do konca. Marsikdo, ki pora j ta le na vna-njost, jih sicer ni opazil, a drugim t-o bile očitne, ker jih ne bi (Nadaljevanj« na 3. strani.) mogoč edino na podlagi naj- '*6. dec. dalo društvo Naprej it. širše demokracije ter narodne 5 SNPJ. in socialne pravičnosti. Demokracija vsakega posameznega naroda pa je toliko varnejša, kolikor močnejša je svetovna demokracija, zaradi česar ne zadostuje zmaga Združenih narodov na bojišču, temveč je (Nadaljevanje na strani.) Zvišanje mezde Delavci na čikaštf poulični železnici — 13,000 jih je, so dobili izvišanje mezde po 9c na uro, da bo znašala po novem 94c na uro. Pogajanja za združenje unij počasna stvar Prve dni decembra so te vršila v VVashingtonu pogajanja med zastopniki unij Ameriške delavske federacije (AFL) in unij CIO za sporazum in odpravo jurisdikcijskih sporov, kar bi končno dovedlo v združenje obeh skupin v enotno unijsko zvezo. Zastopniki obojih so se bili seili v popolnem priznanju dejstva, da če je bila organiziranemu delavstvu solidarnost kdaj potrebna, mu je Še poaebno sedaj, ko se reakcija pod masko vojnih nujnosti pripravlja v novem kongresu, ki se snide po novem letu, razve- ljaviti zakone za zaščito delavcev, češ, da take postave v teh časih niso drugega kot ovira vojnim naporom te dežele in potuha raketirjem. Obe omenjeni unijski zvezi tudi želita, da bi predsednik Roosevelt imenoval v svoj kabinet saj enega zastopnika organiziranega delavstva, in W. Green ter N^uray sta se zedi-nila priporočiti Rooeeveltu, da naj imenuje za delavskega tajnika predsednika unije prevoznikov Daniela Tobina. V javnost so namreč ie par tednov prihajali glasovi, da bo dosedanja delavska tajnica Frances Perkins imenovana na drugo mesto. In bi res bila, če bi hotel prevzeti to službo sedanji tajnik notranjih zadev H. L. lekes, ki je pa ni hotel. V angleški vladi na primer ima strokovno m politično organizirano* delavstvo močno smetano pa obdrže zase. Nedvomno se o tem med predstavniki unij v teh časih veliko razpravlja, ker vidijo, da se v kritičnih dneh tudi na takozvane "delavske prijatelje" ne morejo veliko sanaiati. Zastopniki na tej konferen- zastopstvo v vladi, in ima ga v ci za dosego sloge med unija- vseh drugih demokratičnih de- mi izjavljajo, da so s« pogaja- ielah, le Zed. driave so ime- nja vršila v duhu strpnotti in rom izjema. Vzrok je, ker tu- popolnega razumevanja, . ter kajinje delavstvo nima samo- da so ugladila pot za nadaljne stojne politične akcije, nego je konference v ta namen, kate- naučeno glasovati za kandida te kapitalističnih strank, ki mu dajejo potem na političnih mestih le nekaj drofctin, hleb in rih rezultat mora biti d ose i e-nje popoln« sloge in združenje v enotno zvezo vsega delavstva. Milijone dolarjev podpore protidelavskim listom Velike korporacije, ki sedaj prodajajo svoje izdelke večinoma samo vladi, trosijo vzlic temu mili-one dolarjev v podporo velikim dnevnikom in revijam, ker jim je zvezna vlada zagotovila, da smejo take izdatke odšteti od dohodninskega davka. Tako vidite plačane pridige, in pa klice čitateljem, da naj bodo patriotični, ali, da naj hranijo na gasolinu in gumiju, ali da naj kupujejo vojne bonde, in sploh da naj vsi skupaj potrpimo, če nismo s čem zadovoljni, dokler ne mine vojna. Pod takimi oglasi so podpisane ali železniška družba, ali kakšna utilična korporocijo, ali jeklarska kompanija, korporacija za izdelovanje avtnih gumijevih obročev itd., itd. To jim ne prinaša niti centa dohodkov, nego povečava stroške v stotisočake in milijone na leto. Prodale bi blaga prav toliko, ali imele enako število odjemalcev, tudi če ne bi izdale za oglašanje enega samega centa. Toda kdo noj bi potem vzdrževal njihovo časopisje? Pri vsakem takem milijonu izdatkov je vlada oškodovana za veliko vsoto davka, kar v bistvu pomeni, da s tem pomaga vzdržavati časopisje, ki jo najbolj kritizira. Isto časopisje je tudi najbolj proti delavstvu in zahteva ohranitev sedanjega izkori-ščevalnega sistema. Delavcem je to nauk, da če privatni interesi tako navdušeno podpirajo svoje časopise, čemu ne bi oni samo take, ki podpirajo njihove, to je, ljudske koristi! PROLETAREC UST ZA INTERESE DELAVSKEGA UUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. lad« j« Jufo.lovan.ka Delav.ka Tiskov na Druiba, Ckicago, III. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zedinjenih državah ta celo leto 43.00; za pol lete 91.76; za ¿«trt lete $1.00. Inozemstvo: za celo lete $9.60; ta pol leta $2.00. Vsi rokopisi in oglasi morajo biti ▼ našem uradu najpozneje do pondeljka popoldne ta prioblitev v številki tekočega tedna. PROLETAREC Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. Established 1906. Editor. Business Manager. ...Frank Zaits __________Charles Pogorelec SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3.00; Six Months $1.76; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00. PROLETAREC 2301 S. Lawndale Avenue CHICAGO, 11JL. Telephone: ROCKWELL 2864 Ali je sedanja vojna v eem razlienejsa od prejšnje svetovne vojne ? V čem je sedanja svetovna vojna drugačna od prve svetovne vojne? Mnogi menijo, da je sedaj popolnoma drugega pomena kakor pa vojna med leti 1914-18. Tu ne mislimo razpravljati o tehničnih" spremembah vojskovanja, nego o vzrokih, radi katerih je ta vojna nastala, in o namenih, geslih ter ciljih, ki jih poudarjajo v ta konflikt vpletene dežele. Prejšnja vojna se je razvila v vrstah zaveznikov z gesli v borbo za zmago, ki naj stori svet varnim za demokracijo. In de jačje pa je vplival njihov klic, da je "to vojna za odpravo vojne." K temu »o bile pridejane se Wilsonove točke, ki so navdušile množice v Evropi toliko, da so vzhičeno manifestirale kjerkoli so mogle. VVilsonovih 14 točk je obljubovalo isto kot obe omenjeni gesli, in pa odpravo vzrokov za vojne. Pravičnost narodnim manjšinam, osvoboditev malih in velikih podjarmljenih narodov, odpravo tajne diplomacije in s tem tajnih pogodb — sploh jako lepo zasnovan načrt, ki si ga je vsak navaden človek predstavil tako, kot da pomeni izhod iz vsega hudega v lepše, gotovejše življenje. Nemški kajzer s svojimi zavezniki pa je pripovedoval, da se bori proti anglosaškemu imperializmu, ki hoče zasužnjiti vea srvet v prid londonske, newyorške in pariške malhe. Na strani demokratičnih sil je bila takr^ carska Rusija, ena izmed najbolj absolutističnih velesil, kar jih je bilo v novejši dobi svetovne zgodovine. Enako je bila z demokratičnimi zaveznicami Japonska, in tudi Italija, ki se je prvotno obvezala iti v boj na strani kajzerjeve Nemčije in Franc-Jožefove Av-stro-Ogrske. Proletarec je takrat z vsemi močmi podpiral VVilsonov program za demokratično preureditev sveta in ob enem, kakor sedaj, poudarjal, da je potrebno v ta namen odpraviti vzroke, ki svet zapeljujejo v vojno. Namesto Wilsonovih 14 točk imamo sedaj Rooseveltovo izjavo o štiriji svobodšcinah in pa Roseeveltov-Churchillov atlantski čarter. In kakor takrat, vidimo danes poleg lepih gesel in obljub ponavljanje starih spletk. In kakor takrat, so tabori tudi sedaj slično razdeljeni. Zed. države in Anglija sta demokratični, v našem pomenu besede. A v istem smialu, ki prevladuje o demokraciji v obema tema deželama, sta naši zaveznici Sovjetska Unija ter Kitajska diktaturi. Posebno se prva. In v vojni na naši strani je med drugimi Brazilija, o kateri ne more nihče trditi, da je demokratična v ameriškem in angleškem pomenu besede. Vendar pa vzlic tem razlikam zidamo vse upanje na zmago zaveznikov in ljudstvo vseh teh dežel deluje, da jo čimprej izvojujemo. Ako zmaga osišče, je jasno, da po3tane vse svet fašističen. Zato nočemo, da zmagajo Berlin, Tokio in Rim. J0SK0 OVEN: RAZGOVORI Silna tU'ka ofenziva te nadaljuje. To je najrazves?lji-vejAe dej*tvo zadnjih dni. Kje so rufkl delavci dobili tako I strašno me j, •'e zdi nera zumljivo celo Hitlerju. Saj je vendar napovedal, da bo S tal in grad ! padel v par tednih in da je s prerc rnjem Volge zadušil možne t vsake ruske ofenzive, bedki v jažni in cenfrralni Rusiji to zim:>. Ali kakor lansko I jesen in zimo, — ¿e je kaprol i ponovno zmotil. Izgleda, da bedo stetiseči iz njihove roparske drhali poginili, če že ne od ruskih krogelj In bajonetov, pa cd mraza. In kdo bo jokal nad njih grobovi? Mogoče mati ali se ?tra v Nemčiji? Sedaj jih pokriva sneg s svojo preprogo Spomladi, ko bodo tiupla ponovno odkrita, jim ^kopljejo Rusi grobove, ali jih pa kratko malo pomeiejo v strelske jar ke, kjer bodo gnojile njih kosti ru-ko zemljo, kot so jo gno- lie Chaplin are asking us to believe that the military accomplishment* of the present Russian rrjlme are evidence that communism is a gocJ way of life. It is mere likely that if the Kur ton people had been frao the Germani never would have penetrated a thou and mile* Adthfa the country. Free men would havg had far more to fght for and they could have had a vastly greater technical ¿quipment to work with than has been at the disposal of the neo-perfs of bolshevism." Po logiki Tribune bi Francija in Anglija morale biti nepremagljive. Kot državljani wobodnih dežel, kateri imajo kaj braniti, — po mišljenju Tribune, — se niso nič kaj po-ebno pc tavili. 0 JUBILEJNEM KONCERTU SAVE Chicago. III. — V jeseni leta , darju. Ob priležnosti izvršim 1917 so se domislili nekateri i še dopolnitve in izpopolnitve. naši mladi rojaki, da bi bilo dobro ustanoviti slovenski, ne-cerkven k Ve pr,Ia ur* r*zwU Tudl Sava je zapela Bratje le k ^l*1"™ sc vzhc u A2 " ™ • delu, ki so ga imeli s koncer- soncu tom in pri raznih drugih poslih na po ruskem nai^nem nape- nad vu. kakor je navedeno v spo- * , _ rrfu; dalj« FerjaJičičevo Kno|£V°J'm novlm uspehom. - Zc. samo tiho rožo, Antona Nedve- tvem sledilo raznim pevskim tcčktm in nagradilo pevce z resničnim aplavzom. Poleg pev-ge gospodične Rese Arbanaso-ve, katera je zapela precej lepih pesmi, je nastopil tudi hrvaški pevski zbor Zora. Ta zbor je poznan kot eden naj-dovršenejših jugoslovanskih pevskih «zborov v Chicagu. Za ruski civilni relif sem prejel predzadnjo nedeljo na Savinem koncertu sledeče vsote: Jos. Omerza $2; Frank O-mahen $5. Iskrena hvala. Prodalo se je tudi več knjig za namizni prt. Dosedaj znaša skupina nabrana vsota $150.00. Se $350, pa bo pet sto. Novic je še vedno dovolj. Mussolinijev govor pravijo (da je kaMjal ter težko dihal) je pa še ne tako ohola, tako okrutna in tako teatralno domišljava, kot je fašizem. Priredbo Cankarjeve ustanove Cleveland, O. V nedeljo 13. da Našo «zvezdo, V. Vodopiv-ustanovitev novega pevskega j ¿evo prf oiknu, Janeza Lahar-zbora. Dobila je svoje oresni- narja Pe>govor s slavcem, E. A-čenje na sestanku 23. decern- damičevo Nekje v Franciji, bra 1917 pod imenom "Anton Vilharjevo Bledi mesec. Na j dec. ob 3. pop. je nam spet da-Ašikerc". ! vasi fantje pojejo (narodna) na prilika videti lepo dramo in A. Nedvedovo Nazaj v pla- i "Vera v vstajenje", ki jo pri-ninski raj. redi Cankarjeva ustanova v V drugem delu je Sava vpri- Slov. del. domu na Waterloo zorila spevoigro "Popotnik v veseli družbi". To delo je priredil Savin pevovodja Jacob čir, Frank Smith in Frank Udo- Muha. Vlogo popotnika-pevca ; likim uspehom. Njena snov je vich. Nihče izmed njih ni več je jgral tenorist Louis Valen- zajeta iz trpljenja našega ljud- čič in z raznimi popevkami v tem prizoru pa je nastopal zbor. Gostoval je hrvatski mešan pevski zbor Zora, ki je pod vodstvom Geo. Benetzkeyja zapel V. Novakovo himno "Zo- Ustanovni člani-pevci so bili Frank Alesh. John Andlovec. John Bavčar, Frank Hren. Fr. Janežič, John Košak, J. Koren, A. Krapenc, Math Kure, L. Mohor, Anton Puc, Mike Sko- v zboru. Dne 6. januarja 1918 je bilo na nasvet pevovodje Franka Keržeta zboru spremenjeno ime iz "Antona Aiker-ca" v "Savo" in tako se imenuje še sedaj po imenu slovenske reke istega imena. Med ustanovnimi ¿lani je bil tajnik zbora nekaj časa John Andlovec, ki se je zanj zelo zanimal, dokler se ni umaknil. Umrl je dne 29. novembra, torej isti dan, ko se je vršil Savin jubilejni koncert. (O Andlovcu je poročano na drugem mestu v tej številki.) Razen dveh ali treh so še vsi Rd. Spisal, jo je Ivan Jontez. Prirejena je bila že enkrat prej v SND na St. Clairju z ve- stva v stari domovini. Ker jo mnogo tukajšnjih rojakov ni še videlo, marsikdo pa bi jo rad videl v drugič, je vsem tem dana prilika priti v SDD na Waterloo prihodnjo nedeljo. Ob enem je ta prireditev na- gibanja v zgodovini. Nikdar bU ^^or Winstonu Churchillu za njegov zelo efektiven govor v nedeljo 29. novembra. Ne vem koliko bo ta njegov govor pomiril preplašene Italijane, kateri bi danes rajše jedli polento kot pa se tepli na mrzlih ruskih poljanah. Bolj uspešen bo skoro gotovo apel na pasivno ajccijo, v katero jih pozivajo italijanski socialisti. Njim je obupen ipoložaj v du-čejevem kraljestvu dobro poznan. Upam, kot upamo vsi, da ne bodo potlačeni v Evropi izgubili vero v nas in v demokracijo. Kajti če se bo igra z raznimi Darlani in hab?'burgi nadaljevala in bo imel vsak pritepeni polfašist večji dostop do demokratičnih vrat kot pa poSteni ljudje — bo iz>gi*ba t* vere — precejšnja. Toda ni samo vprašanje, česa nočemo, nego kaj hočemo! Tako jVbilo tudi zadnjič. A ljudje, ki so odločevali pri mirovni mizi, so kolikor največ mogoče pozabili na tisto, kar so i drugi ustanovni člani živi in narodi zahtevali in kar bi bilo človeštvu v celoti v korist, in so j nekateri so bili v njemu aiktiv-se odločili nadaljevati voziti po starem, zarjavelem, vijuga-1 ^ v M kočiji. Razpolo-durmi in hiti reki v naročaj ?le' mamile, uklejpale. Iz «te-j¿en*. Nji je bilo žal, ker tudi davcga ta ta je vel vonj, iiz be- Raiko n| m ± njima; ^ekasno le kitaj ke svile je prihajal o-. je v,u, Mladenič ni sprego-pajajcči duh. Oči so gledale,! vori, Qie je mo\tHi Ves večer kakor ga še ni bila pogledala je g gvojjm ^enjem ka*ai na. nroena ženska. sproti obema hladnost in pokro- Njena volja je zmagala, j vitdjslko „aklonjeno*t — brez U bega l je. vsake strasti, skoraj brez srca. Pozno je prijel domov. Spal stopi|i 8Q v Hedivsko opero, je kot upijanjen. Prebudil se Uokler ni priape|a kočija, se je je, ko je bila že pripeka V bh- wtari Hprtkhajal pred ^ostilnic >. žmi je bilo slišati prebiranje, PožviZKavai je .,kozi ^be, z jantarsktva molka. Njegov oče j rokami na hrbhJ ko da ^ ,omi le , 7.epe se slišijo koraki. Malo potem... Vrata gostinjske sobe se široko od pro, d asi ni nihče potrkal. Vstopi ona. On spusti modri zavoj. V duši sta se mu v eno zlila dva potoka — vroč in mrzel. Ona je vsa v belo oblečena, v panama obleki in v visokih belih čeveljčkih. Nasmejana, ponosna. Z njo je vstopil v sobo Egipt. V mladeničevi duši se je nekaj krčilo, ko da se je žila zvijala z napeto bolečino in srce mu je zalila kri; nekaj se je bilo preti/alo v njem ... Ko je vstal, da bi poljubil ponujeno roko. je zvil hrbtenico — prav kakor suižnji, ki jih je videl na reljefih v muzeju — tisti polgoli, suhi možje, ki pokorno pripogibajo telesa pod srkajočim bičem ... Takih «lik na bo več, kakor jo gornja, ker te vrste vaj u ljudi ne bodo petrebne. toda le ce se po tem klanju res sklene mir, ki bo dal ljudem pri-!iko v miru šivati in delati aa skupna koristi. smatral to za nadutost in pro-staštvo. Sram ga je bilo .pred žensko. Toda ona ni opazila , Sinu se je zazdelo, da se sta- j nieesar# Bila je ra,ztresena. z r, izzivajoče nasmiha. mi limi _ drugje. — 2e oditi -i hotel,mati te y |aij je sedla med oba, bli-•aka. pa te včeraj od nikoder ¿e 0(vetu ko ginu. Raško ni mini bilo. Naročil sem bil, naj ti na opero. Tudi sicer je bilo pripravijo prtljago. j pivo dejanje že pri koncu. Za- Rasko se je vzravnal. Kri i vesa je padla, stopili so v fo-• mu je vzkipela v glavi. To se ver. Polno ljudi. Ženska se je« pravi, da ga podita! Stari se razživela. V očeh se ji je uži-boji, da mu ne bi prevzel lju-' gal buren plamen; zdaj proti bice. ! njemu, zdaj proti staremu. Ne- — Naj grem, da'- Tudi p.t-1 miren in pohujšljiv. Ko da ne-Ijago ste mi pripravili ... kaj obljublja. S silo je izzival — Kaj nisi sam dejal, da ! smeh. Razpihaval je skrito z-lo- bi i Hdpotoval? bo in ljubosumje. /W«lallaea«la. 1 ^-o«; * V • — Morda. Zdaj pa pravim, Tako je trajalo do konca. (Nadaljevanje s 1. stran,.) \ nuvnc Cainkar je predlo- da ne bom šel. Prišel sem sem- i R**ko se je vpraševal, ali ga nihče, s se tako lepim govorom lafU,P° kaj, da bi nekaj zvedel; tako;cna ljubi. Ne. Igra se; draži I mogel zakriti. Delo, ki ga je zasnoval SNK, se šele pričenja 'Cm bil obljubil materi — dokler ne zvem, ne bom odšel. Pogledal je očeta drzno, da se je sam sebi čudil. Stari se mu ie ?de| zmeden. Peča-i je dvigni! glavo. [>< zledal Ruška, pa pokimal dvakrat, trikrat in ti-,' niku. Ponosen je; odmerjeno 10 .pregovoril: hodi — debel, ravnodušno pri- Ne. tarega. da bi mu postala dražja. če ni bilo tako, ali bi mogla pozabiti ono noro noč? In oče? On ga ne more razumeti. Brezskrben, ohlapnega tele-a in podoben sladostrast- je tak konffrš, če še nisi zvedel. Toda la-e si boš pulil potem ... «končati v znamenju sloge. katerem si je zamislil ustanovitev trajnega narodnega sveta ali kakor ¿e se bi imenoval. Vsa tri poročila <0 bila važna, a kar se podrobnega dela tiče, pa najbolj Kristanovo in Cainkarjevo poročilo. Novi odbor čakujoč smrti, ki kosi nenadoma. prav kakor je pokosila očeta tega bogatega kairskega In stopil je proti vratom. Ta trgovca. No — in če stoje stva-čas, ko se je Ra*ko oblačil, se ri tako — čemu mu jemlje žen-je razlegel po hodnrku zvonek *ko? Zakaj ga straši, da si bo smeh, potem pa globoko mo-1 še lase pulil? Obraz ima mr \ko govorjenje — mirno, sko- zel. Pred svetom se drži proti I ^¿¡^narodi1 raj očetovsko. Ona je prišla. S nji pokroviteljsko. Ali je tak Ona ni bila v Carigradu. Ali starim sta govorila v arabščini, tudi kadar sta na samem? Govorniki in referenti ima veliko dela? Ne posebne- Gla ova *ta se oddaljevala. In tudi ona. Morda sta se za- Govornikov je bilo mnogo ga; sedaj ni sezone. Kje stanu- Odprla so se vrata, pogoltnila sovražila. Toda zakaj se tako ! ^^ prPVei Nekateri- so tudi je? Ni se selila; že leta stanu- 10 ju, pa se zopet zaprla. Ni- i plazeče vede pred njegovimi lfu. ' je ie v isti hiši. Ce želi. jo lahkolčcsar več ni bilo slišati. Odšlajcčmi? Za vse se ima očetu za- i i^LT dL^ ffov^lTin^T^ po.-premi ... | rta v očetovo sobo. Raško «e je | Hvaliti — priznava sama. To- j k J'a,®na tXu ^ Izmed onih, ki so z borova Ice Ta trenutek je vse staro u-|v naglici oblekel. Zunaj je bilo mrlo. Ni sedel, da bi pisal ma-; zopet slišati glasova — sedaj teri. Odšel je z dekletom, dol- tiha. mirneiša. Ona se ni »me-go sta hodila po mestu, odšla jala. Stopila sta po stopnicah sta domov. S svojim očetom se navzdol. Mladenič je polahko ni videl. Večerjala sta na drugem mestu. Ni se mogel ločiti od nje. Sama sta ostala v mali da, ali ga ljubi? Vsako njegovo besedo požira. Poželjivo ga potgleduje, vsa se topi ob sleherni njegovi kretnji. On jo sovražno gleda. Ona pa se mu . , .... Odbor v novi slovenski na- Ta sloga pa je temeljila vse- rodni svet se je izvom<) Me na , skozi samo in edino na točki, koncu 2,borovanjllf diLsi bi ne da lahko t delamo skupaj *a bi|o napa4n€gmt ako bi u otmitev- slovenskega naroda m to6ka priAla že prej na vrsto 1 j ** lahko vs, zahtevamo zanj , Mnojpo deloiratov j9 namrei I . dctncJcracijo in v^e druge take ^^ odMo na viake, pa il^l^iJ1 zahtevajo zase vsled U|?a nKw dobiH priljke da bi volili. Nominacijiki odbor, čigar imena so omenjena na tej strani v 5. koloni, se je v Petek večer zedinil na svojem sestanku za eno listo, ki pa je bilo ponesrečena raditega, ker je bila pristranska. Glavne mandate je dala katoliški struji. Odbor se pač ni zavedal, da če naj bo pozdravili, je bil kajpada najbolj navdušeno sprejet župan ko^gTes' vse¡lovinaki7 to" je. Frank I tusche. Prvotno se je odprl vrata — ko tat, ki se pri-» nasmiha — in Raško ima ob- braml Pntl Pred ta kongres, ne pravlja na beg. Potihoma je I xMt< \i nekega otožja, ko roka,|ve k«^nih razlogov, pa _ __________ ___ . .„.„ stopal navzdol. Ona dva sta ki je u larila psa, kateri se je Ix>UH Adamič in drugi armenski gostilnrci. Ženska je bila že onstran dvorišča, žele- p"išel elebrikat. Sam sebi se | urgirali, naj \yr\de saj tolrko, zna vrata so zaškripala za nji- "li odvraten. Ko je zavesa da Spregovori par besed. Go-ma. z ulice je bilo slišati ropo- e nego tudi za insult na SNPJ. Nominacijo je odklonil in nominacijski odbor pa se je ze prej zedinil, da ako Vider tega mandata ne sprejme, bosta v odboru samo dve podpredsedniški mesti namesto treh. Za drugega pod predsednika je odber nato predlagal J. N. Roglja, ki bi bil drugače tretji podpredsednik. On je sprejel in bil odobren brez ugovora. Najvažnejše mesto v taki eksekutivi kakor je ta, je mandat tajnika. Odbor je predlagal v ta urad Kazimirja Za-krajška, ki je bil kompromisni kandidat, češ, ako hočete vi Kristana za predsednika, hočemo tudi mi v odboru enako važno osebo. Bil je izvoljen in le par rok se je dvignilo proti njemu. Blagajnik je Joseph Zalar, gl. tajnik KSKJ, zapisnikar pa Milko Kuhel, gl. blagajnik SNPJ. Ostali člani eksekutive so Vincenc. Cainkar, dr. F. J. Kern (Cleveland), Leo Jurjo-vee (Chicago), gl. predsednik Zapadne slovantske zveze, župnik John J. Oman (Cleveland) in Frank Zaitz. Slednji je mandat v ta odbor sprejel z daljšo izjavo, ki jo je podal pred delegacijo, in poudaril, da gre v odbor kot socialist in bo delal v njemu edino v duhu načel, ki jih vsebujejo sprejete resolucije. Eksekutiva ima torej enajst članov. Izmed teh jih je pet v Illinoisu (štirje v Chicagu in 1 v Jolietu), eden v Michiga.iu (Kristan), ena v WLsconsinu (Prisland), trije v Clevelandu (Rogelj, Kern in Oman), ter Rev. Zakrajšek, ki biva sedaj v Washingtonu, D. C. Eksekutiva te vrste organizacij deluje najlaglje, če je vsa iz ene okolice, kar pa bi se na tem kongresu ne moglo upoštevati. Dali bo, taka kot je, mogla uspešno delati, je odvisno od nje same. Vsi so obljubili, da to store in nedvomno to tudi mislijo. Poleg te eksekutive je bil predlagan po nominacijskem odboru še širši odbor štiridesetih članov in članic. V ta odbor je bilo priporočenih mnogo zaslužnih delavcev in delavk in izmed teh je odbor izbral o-menjeno število. Za začetek je dobil ekseku-tivni odbor, oziroma njegov blagajnik Zalar okrog $1300, ki se jih je zbralo ob priliki kongresa. V. Cainkar je v svojem referatu predlagal, da naj nova eksekutiva vpraša pover-jenistvo JRZ za njegovo pre-o-talo imovino, ki jo upravljajo zastopniki gl. odoora SNPJ in zastopniki JSZ. To bi pomenilo nekaj tisoč, a Lcuis Adamič je poudarjal, da bo treba stotisoče, ako ho-Jemo s svojim delom kam dalj kot le med svoj narod. Kongres je manifestacijsko dobro uspel. Vprašanje je, če bo duh kongresa dobil potreben odziv tudi v pridobivanju gmotnih sredstev. To je težka naloga. O tem in drugem več v prihodnji številki, John Andlovic preminul Chicago. — John Andlovic je bil do okrog leta 1922 eden najbolj znanih slovenskih dru-štvenikov v Chicagu. Udejstvo-val se je v podrobnih agitacij-s-kih delih za SNPJ, sprejemal zanjo razne odbore, nekoč tudi neko "pomirjevalno akcijo" v ženskem društvu imenovane jed note, kjer pa je ta miril. da je moral kaj naglo iz dvorane. Poleg v podpornih društvih je deloval tudi v pevskih. med njimi v Savi. Bil je pred leti zastopnik v akcijah za slovenski dom, za združenje slovenskih naprednih podpornih organizacij in videli smo ga skoro na vsaki »prireditvi To je bilo do časa, ko so Zed. države vstopile v prejšnjo svetovno vojno. Nastala je prohibicija, Andlovic je delal za pivovarno. Vsled nove postave je prišel ob delo. Potem mu sreča ni bila več mila in preživel je precej let in dni v zelo slabih razmerah. Neko jutro je prišel k meni, v prejšnji ured Proletarca na 26. cesti, in mi pravil, kako »e je trudil, da je pridobil policijsko ambulanco, da so mu ženo poslali v porodnišnico, ker ni imel denarja, da bi mogel privatno najeti. Dela, kakršnetga je bil on vajen, takrat ni bilo in če ni dela, ni zaslužka. Pa je Andlovic prebredel tudi to tež-kočo. Bil je takrat tudi tajnik društva Slavija št. 1 SNPJ. V računih ni bilo nekaj prav in vse bi se lahko izravnalo, pa je rajše izstopil iz omenjene jed-note. Priznati pa mu je treba, da je bil v marsičem on njen zelo dober Jimmie Higgins, dokler je bila še v pionirskem razvoju. V našem delavskem gibanju se ni udejstvoval, nego mu je pomagal neposredno z aktivnostmi v SNPJ in v pevskem zboru. Tudi se ne spomnim, da bi on kdaj bil naročnik Proletarca. A bil je na naših prireditvah in jih je med prijatelji pomagal oglašati. Dne 29. novembra letos je John Andlovic umrl. Preminul je v zavodu za tuberkulozne, ki ga vzdržuje na S. Pulaski Rd. onokraj češkega narodnega pokopališča okraj Cook. Pokojnik je bil rojen pred 61 leti v Lozicah pri St. Vidu v vipavski dolini na Primorskem. Zapušča tri hčere in sina, ki je pri vojakih. Pokojni Andlovic je bil pionir, ki je de'al med slovenskim izseljeništvom, ko je še povsod v naših naselbinah kipela mla-! dost in so rojaki imeli mladostne nade za svojo bodočnost. , Kot tak si je zaslužil časten spomin. — Z. Slovenci in bodoči svet (Nadaljevanje s 1. strani.) neizogibno popolno iztrebljenje fašizma — ki vključuje tudi nacizem — in njarovih kali. Preden bo sedanja vojna končana, bodo velikani med zavezniki nujno potrebovali sodelovanje svojih manjših, sedaj večinoma podjarmljenih sobojevnikov. Na to pa je v popolni meri računati le tedaj, če bodo imeli zagotovilo, da ne bodo po doseženi zmagi ideali demokracije in pravičnosti, za katere danes umirajo, vrženi na smetišče. Slovenski narodni kongres je prepričan, da je trajen mir mogoč, Če se izpolnijo sledeče frlavne zahteve: 1. Enake pravice za vse narode, čim se organizirajo na demokratični podlagi in dajo jamstvo za spoštovanje enakih pravic drugih narodov. 2. Neodvisnost vsakega naroda na kulturnem polju. 3. Organizirano sodelovanje vseh na gospodarskem polju, kar predpostavlja ne le federacije in konfederacije raznih držav enega kontinenta, ampak končno ustanovitev e-konomske enote vsega sveta. 4. Neovirana avtonomija vsake/a dela v zadevah, ki se tičejo le njega. 5. Demokiutična organizacija posameznih držav in državnih kup in, zavarovana z ustavami in z demokracijo celote, da se prepreči vsak poizkus diktature pod katerim koli imenom, ki ne ogrožuje le pravic neposredno prizadetega ljudstva, ampak varnost vseh demokratičnih narodov. 6. Splošna socialna pravičnost, tako organizirana, da odpravi gmotno bedo, izkoriščanje slabejšeua, brezposelnost in strah za slučaj bolezni, nezgode in starosti. 7. Mednarodna organizacija, ki bo dovolj močna, torej tudi voljna, da zaduši v kali vsak poizkus oboroženega napada pod kakršno koli pretvezo. Slovenski narodni kongres je prepričan, da se s sedanjo vojno zaključuje dolgo poglavje preteklosti in odpirajo vrata nove dobe, v kateri se morajo predipravice umakniti pravičnosti za vse. Zaradi tega pozdravlja \vako gibanje ki gre resno za odpravo nesporazumov med naredi, za utrditev in zavarovanje resnične demokracije, za organizirano mednarodno sodelovanje, za od-stran itev vsa k e ga Č lovešk ega izkoriščanja, za federiranje posameznih držav v večje skupine s končnim ciljem ustanovitve svetovne demokratične federacije, v kateri pomeni varnost celote tudi varnost in možnost razvoja vsakega posameznega dela. e e KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE • e KOMENTARJI Slovenska duhovščina je bi-1 njen onim, ki nüo zadovoljni s la v vabi.'u hn dovc a» k i narodni keng/e* po mnenju Kuzimir-ja Zakraj ka n mnogih drugih. ki so 3e e/lasili, zapostavljena, omalovaževana itd. To je bila pa? stvar pripravljalnega odbora, ki je nedvomno mi-flH v vojt m oklicu vse Slovence, ni pa morda povabila sestavil tako, da bi vsem ugajal. svetem kakršen je bil in kakr-ja. Menda isti, ali saj sličen c\aneu<, je Adamič skušal v e-nakem cbsegu priobčiti v svojem angleškem originalu v reviji Saturday Evening Post, ki ga je tprejela, pciyojno, da ga odobri cenzura. Pa ga ni, in ga je moral skrčiti na okrog polovico. V slovenskih in drugih li- Napaka v Zakraj.'kovih član- :ih tuj erode e v se sme marsi- kih v Ameriški domovini, v kateri je prod kcr.£re?om pisal zelo kritično o načinu sklicanja minulega kongresa, je bila v tem. da je delal vtis kot da se je duhovščino omalovaževalo, in spotikal se je ob označbo, da se vabi na zbor le "narod.no zavedne duhovnike*'. Dotični, ki je vabilo tako napisal, bržkone ni vagal be>ed, ker ako bi jih, bi ti-to ¡spustil. A sklicateljski odbor je bil tak, da bi mu noben duhovnik ne motgel očitati pristranosti. Nu, kongres je minil in o njemu se lahko znova razpravlja. Na Slovenskem so se včasi, še ko je vladala Avstrija, vršili vseslovenski katoliški shodi. Bili so nabožni, o veliko bolj pa še politični. Prišli so škofje in katoliški lajiki, ki ¿o imeli poslanske službe v deželnem in v državnem zberu. Na enemu teh, bil je menda III., v Alojzi-jevisču. sem bil navzoč, in takrat sem prvič cul dr. Korošca, ki je bil tedaj duhovnik na Štajerskem in se v katoliški politi- kaj reči, kar razne angleške revije ne smejo, z izjemo morda prav zelo bogataških listov, kakor je Chicago Tribune, ker imajo vsled rvojih ogromnih imovin ter vplivnih lastnikov premegoeno zasloni bo, da se jim bi moglo stopiti na prste. Adamič piše objektivno o taktiki angleške vlade, ki je kar se stare torij-ke stranke tiče demokratična na svoj način, drugače pa imperialistična, ker je to njeno svojstvo. Adamič graja tudi ameriško vlado, ker z ozirom na bratomorni boj med Mihajlovičem in partizani ni storila ničesar, da bi ga ustavila in zedinila protio-siščne elemente v Jugoslaviji za borbo proti skupnemu sovražniku. O bistvenih vzrokih nesoglasij v Jugoslaviji, in o jugoslovanski vladi ter o drugih ubežnih vladah pa pravi Adamič v istem članku med drugim tole: Ali j« Mihajlovic na strani oai- Acroplani imajo v ta j vojni čer d«ljc večjo vloga. Ako more »ovratnik uničiti letalsko vzletalisce in stotina letal na njemu, Ja toliko kot da jo porazil na kojift£* ve lilio armado. Zato so Japonci lanskefa 7. dac. skrivoma udarili najprvo na zrakoplovn® pristane in na bojne ladja v Pearl Harkorju na Havajik, tar na Filipinih, in aata zaceli ofenzivo proti Singaporu in Burmi. Gornje so japonsko letala v invaaiji na Solomonske otoka, prodno »o prišli v svojem poletu v stik z amerttkioni letalci. Nameravali so potopiti ameriške kojne ladje, pa »o se ukaaili in izgubili skoro vsa letala. demakraciji in proti komunizmu, o-j nila Berlinu hrbet. Svetovna I Krivili vse to, pa so bili slabi ne boroaen * vso brutalnostjo. j zgodovina "beleži že mnogo ta- samo v Jugoslaviji, nego de po- siepemu raadirajočemu nagonu, k» kih precbratov, ki to se dogo- ' sebno on*, ki so slabo začeli v ° " neM,peMIO,tl ln n" dili od zgoraj, a v jedru so versajekih dvoranah. Mislili so ostali taki kot prej. Državni tajnik Cordell Hull stori kaj, da bi sovjetska vlada usta vila partizanske napade nanj. Toda jugoslovanska vlada v tujini [ je poosebljena neuspešnost. V isti segati se nahaja kot večinoma vse vlade v izgnanstvu. Sestavljena je šča? "Da" ali "ne" — vsak tek od j večinoma iz oseb. ki so simboli vse (ovcrov bi bil nepošten. Na "da", ne evropske nesposobnosti, katera je po- irfcnoiti. HffP i . Mihajlovic, ki se je znašel v tej i ostali taki kot prej.- edino na prošlost, gledali na trikotni vojni in je poskušal, posta- . ti u ii "starodavno davo" zmagovitih Viti se na stran demckracije. je hitro Driavnt tajnik Cordell Hull j ?j| ^ pczabj|i da yjak napred- prosil svojo vlado v Londonu, naj praVI, da Se S protesti ZOper a- j nazaj I vred v večna lovila. . ^ Kuznik Je «n de6k(K Drujič sem hvaležen, ker se , Videla sva W sedaj prvn . a sva je moja žena, ki ji pravimo * se menila kot stara z»"11;' ; otroemi vred naša mama, toli- Pravil je, da je večkrat cital o ko pozdravila, da spet oprav-! 'W Tonyju, ali pa njegove Ija vsa hišna dela. Sedaj je zo- dopise, "izati ga je želel osa* pet tako kakor pred letom dni, no spoznati." Bil mi je (l >Dr >-k'> tva potovala po Ameriki in došel in vesel sem bil nidenja cbiki narodni koniyres med Slo-proti ameriškemu priznanju venci. Ohij/ki senator Boyd-francoskega fašista Darlana j Boič je v Zajedničaru udaril za poglavarja francoske Afri- j kar po petih hrvatskih listih, in ke, in pa proti takozvanemu jim izjavil, da se bo hrvatski priznanju Otona habsburške-' narodni kongres vršil, kadar ga za voditelja "avstrijskega i bo to Ameriki po volji, ne pa osvobodilnega bataljona", ki bi i Narodnemu Glasniku. Bili so je rešila, da ni bilo treba meni kupiti purana in ga plačati po 50c funt. Nekoč je prijatelj pripovedoval (prijatelju (menda je bil Ribnican) novico. Izvedel je, da bodo denar opustili, je rekel in ga je zelo skrbelo radi teffa. "čemu naj to tebe tare," mu je rekel prijatelj, "saj ti vendar nimaš denarja, jaz tudi ne, in večina drugih, ki jih poznava, so tudi brez njega." "Je že prav," je rekel zaskrbljeni prijatelj, "toda brez denarja ne moreš ničesar kupiti." Danes tak odgovor več ne drži toliko kot je takrat. Ker tudi ako imaš denar, ne moreš kupiti take robe, ki ti je prepovedana, ali odmerjena po koačkih, aJi pa je sploh ni več na trgu. časi »e spreminjajo. Denarja je dosti, ni pa pred V soboto tisti teden sva šla z iušo mamo na market, da nakupiva živeža. Ta market je velik, cel blok obsega. Včasi si na njemu lahko kupil karkoli si si poželel. Življenjskih potrebščin vsake sorte si dobil v izobilju na njemu. A ne danes več, pa čeprav imaš polne žepe denarja. Tisto soboto ni bilo mogoče dobiti ne kave, ne sladkorja, ne slanine (bacon), ne mesa in ne masla, pa čeprav bi imel polne žepe na, če ne bi živela v politični pra.ni- bil prideljen ameriški armadi, ¡časi, ko je bil Boyd hrvatske- denarja. In če bi ga imel, kaj ni v Lcndonu, kjer je ujetnica angle- j jj ?t|f protestirali in mu komunističnemu glasilu ja- ti koristi denar, ko ga pa jesti protestirajo proti takim dej- j ko prijazen. A čudno je tudi ne moreš. s?tvom, so prav tako za poraz ! to, da se ta isti senator ne more Vrnivši se na dom sva z ženo so na strani osišča. Dokumeati, ki so mi kili dostopni, ki se pa sedaj ne morejo objaviti, kažejo, da je bil tisti veliki problem, ki sedaj vznemirja vodilne združene | narode zadnjih štirinajst mesecev čeh, s katerimi se gospoda Churchill in Eden — kot se je večkrat pozneje pokazalo — popolnoma strinjata. Adamičev članek v novem- osišča kakor je državni odde- sporazumeti saj z drugimi hr- lek Zvezne vlade, in vzrok, da j vatskimi Usti in s svojim kole-protestirajo, pa je to. da žele gom Ivanom Vukom! Pač, po- metov, ki bi si jih radi kupili. *kih razmer jako pohvali. Sta- rejši sin se je potrudil, da so razvili prodajalno avtnih delov (autoparts), ki je v Los Angelesu največja te vrste. Vsa družina je rej. Omenjeni tednik graja sedanjo propa- ki «o ga utegnili ali pa hoteli gando proti Hrvatom, ki jo vo-pesVšiti, 81 minut. Reporterji' dijo izvestni jugoslovanski v zavrnnžSkih deželah so ga i krogi, plačani in neplačani, kot S 2057 So. Lawndale Avenue ^ ! Chicago, Illinois S 1 p: u i in ugotovili, da je du-v2 v tem govoru pogo«to za-kafljaJ in pa da je lovil sapo, k*\i po njihovem mnenju potrjuje prejšnja poročila, da je on v rc niči bolan. To, da člo-vc'i, ki govori po radru, včasi Zf>'ia'lja, še ni znamenje bolezni. še celo profesionalcem na ameriških radio postajah se če-ptokrat primeri, da love sapo ali tudi zakailjajo. Morda pa so poročila o dučejevi bolezni le namig njemu, da naj bole-izen res simulira, da bo imel vzrok pustiti vladne vajeti, prevzeli pa bi jih drugi fašistični prvaki, ki bi 'bili za zavezniško diplomacijo sprejemljivi in bi sklenili z njo .separaten mir. Kajti v ameriškem liberalnem tisku izražajo odgovorni kritiki bojazen, da se pristaši sedanjega reda boje socialistične revolucije v Italiji in s tem demokratične Italije. da so Hrvati kot narod krivi za vse gorje, ki je padlo nad Jugoslavijo, ne pa Mussolini in Hitler, Madžari in provokator-ji, kvizlinga Pavelič in Nedic, in še marsikdo. Jugoslovanska diplomacija je bila v času prve svetovne vojne veliko spretnej-ša, kakor pa je sklanja, "iz okamenele dobe", kakor pravi Adamič, z mentaliteto iz 14. stoletja. A še celo prejšnja je bila slaba. Ona od leta 1914 pa do ustanovitve Jugoslavije, ki je trajala še par let potem, nima na sebi nobenega ksedi-ta. Stari spretnež — "balkanski lisjak" so mu rekli, Nikola Pgšič je bil velesrb, a bil je ob enem poštenjak, kakršne pro-dutirajo srbska sela. Zvest svojemu kralju. Tudi Hrvati in Slovenci v londonskem odboru in v njegovi »podružnici, jugoslovanskemu svetu v Ameriki, so mislili dobro. Niso pa ne tole uči: dokler bo kapitalizem, bo tako in nič drugače, ker pod kaipitalizmam ne more biti ne trajnega miru, ne resnične demokracije, in baš tudi v tej vojni se lahko učimo, da rajše nego bi kapitalizem dopustil ljud-kim slojem vzeti vlado in ustvariti pogoje za d2-mokracijo, «pletkari z njenimi sovražniki, zato, da sebi življenje podaljša! it Ako Mussolini "zboli" in se u- znali, ali pa ne hoteli gledati v makne, bo konec tiste fašisti- j bodočnost. Ker ako bi hoteli in čne vlade, v Rimu, ki je služila Hitlerju, in nastala bo nji sorodna, z edino raizliko, da se bo akušala sprijazniti z Ix>ndo-\ 0 jß £jm j0j0 jßj0_0_0_0'_0'JFj0'j0'M%....... 1,1 VVadiimgtonom in obr- ï znali, ne bi bilo sedanje borbe med Hrvati in Srbi ter obratno, in Slovenci pa so nekaka Žoga med njimi. Narod je dobro m m lil. Voditelji, ki so za- Big" Tony Tomsich piše Oakland, Calif. — Ko to pišem, je Zahvalni dan. (Op. ur. Ta dopis je dospel v naš urad 30. nov., a list je bil že napolnjen, pa smo morali objavo do-pi^A odložiti na to števiiko.) Običaj je, da »e vsak Američan tega dne zahvali za vse dobrote, ki jih je prejel ali uiil tekom leta. Purani, ki 90 na Thankagiving simbol take zahvale, pa so bili tu po 50c funt. Ako nisi imel "copakov", tedaj na zahvalnem kosilu in večerji ni bilo te delikatese na mizi. In če ni ipurana, tedaj to ni nič pravi zahvalni dan in zahvala nima nič pravega pomena. Sicer pa, ako moraš vse tako drago plačati, človeka nič ne mi'ka, da bi se še zahvaljeval poleg tega. A vendar, na zahvalni dan sem bil tudi jaz hvaležen. Prvič samemu sebi, ker sem imel pred 40 leti toliko poguma, da sem se preselil v to svobodno deželo. Ako bi bil ostal v starem kraju, v moji rojstni Višnji gori na Dolenjskem, bi me polentarji, ki sedaj vladajo lam, gotovo že posla'fi s polžem Pa sem jo tolažil: "Nič se ne boj, draga žena: jaz bom pil vino namesto kave, ti boš pa spekla jajca brez slanine. Sladkorja pa itak ne smeš uživati, ker imaš sladkorno bolezen in si že tako dovolj sladka. Name to mesa pa bomo kupili klobase, namesto masla pa bova kupila smetano." Ona me je zavrnila, da so tudi klobase meso, in če se ne dobi mesa, tudi klobas ne bo. Sploh mi je očitala, da rešujem ta problem kar tjavendan in govorim jako nespametno. A še vedno sem vzlic takim pomanjkanjem uverjen. da mo srečni, ker smo v Ameriki. Saj kruha nam ne manjka. Tam pa mere nedolžne ljudi in pobrali so jim še tisto malo živil, kar so jih pridelali, tako da so tisti, ki jih puste živeti, v velikem pomanjkanju. Pred par meseci nas je obiskal I^ouis Kužnik iz Wa«uke-gana, III. On je uposlen sedaj v ladjedelnici v San Franciscu. Moj-neslov mu je dal Chas. Po-fcorelec. Oth Btry, A. A. School, lst Pla-toon, Ca m p Daviš. K. C. iz "urada "Big" Tonyja" naj to za sedaj zadostuje. Pozdrav čitateljem tega lista, želim vsem vesele božične praznike, Proletarcu pa, da bi dobil ob teh praznikih veliko 'copakov' v podporo. — Anton Tomšič. PHILIP MURRAY, ki ja bil na aadnji konvenciji unij CIO za predsednika soglasno izvo* Ijea. Ovacija, Iti so mu jo priredili delegati, ja trajala v«£ minut. f Prva slovenska pralnica se priporoča rojakom v Chicagu, • J: Ciceru in Berwynu. - i I Parkview Laundry Co. 1 FRANK GRILL in JOSEPH KOZ DRI Nf lastnika ¡J Fina postrežba — Cene smerne — Delo jamčeno 4 Telefoni: CANAL 7172—7178 • J 1727-1731 W. 21.1 Street CHICAGO, ll-u. J »■•■■(■■■■«■■■■lllaaiiaiBB« .......................................m ee ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNTJSKO TISKARNO Adria Printing Co. 1838 N. HALSTED STREET, CHICAGO, ILL. Tel. MOHAWK 4707 PROLETAREC SE TISKA PRI NAJ ČEZDRNINSTRN Piše ZVONKO NOVAK SLOVENCI ■ I vdrli v Belo Krajino ter jo stra- XXXV oPMstoiHI. Siičen roparski ' ' , napad se je zgodil tudi 1. 1411. I o tuiški znjagi nad križar- na Metliko in Črnomelj, »ko vojsko je bila usoda Jugo- v«* k u mile s ztarUti nrd / rt Pov^ i u V i temu navalu je dal boaenski mogel po svoji volji brez ovir? vojvoda Hrvoje, ki si je hotel prodirati v Bo*no, Slavonijo in . ™ J ? ! 1 , Madžarsko. Prav jo. da se ^ Turkov podvreii del na bojišču zaklel da si h Je \»r osvojiti Budimpešto, uktoniti Nemčijo in Italijo in da mora P? ^ TT Ma ¿* 2#KrJ"Tk^ rJA nTS^rfo0 g™** ,o prišli do Blaten- «ti. Med tem ko je Sigismum! ti T T'' ^ z nekaterimi »eei«m.*v«llko taatfanov ter Od- z nekaterimi zvestimi prijatelji begal ob zalivu Donave ter si prizadeval najti kako varno pot v domovino, je Bajazet u-daril na Slovenijo ter zavzel utrjeno meito Mitrovico, ki je bilo važno trgov&če in mad-iarski vojaki v veliko oporo. Od tu so «e razlile njegove čete kakor povodenj čevz Hrvaško, južnozapadno Madžarsko mi Štajersko. Takrat so slovenske dežele prvič o!>čutile turško divjost. Turki so prodirali iz Slavonije ob naravnih cestah, t. j. ob rekah Savi, Dravi in Muri. Na odpor niso naleteli nikjer, ker je menda vest o strahovitem porazu Sigbmundove vojske pri Nikopolju povsod povzročila tolikšen strah, da si ni nihče upal zapreti poti zmagovalcem. Ena teh >zmag pijanih in roparskih čet je vdrla ob Dravi na Štajersko, prekoračila reko, nenadoma naskočila mesto Ptuj, ki je bilo brez vsakršne obrambe, ga oropala, zažgala ter strašno plenila po vsej okolici. Turki so takrat odpeljali s sabo kakih 16,000 mož, žen in otrok. En del teh sužnjev je ostal na Grškem, drulge so pa poslali v Ma\o Azijo. Ptujska okolica je bila strašno epusto-šena in požgana. Bajazet ni hotel Š3 dalje prodirati, nego se je nenadoma vrnil domov. Morda ga je odvrnila od dalj-njega bojevanja bolezen, ali pa je u videl, da je premalo pripravljen za vojskovanje na za-padu. V sledečih desetletjih ni zapisanih nobenih večjih turških navalov v,zapadni smeri. Turkom samim so strašno pretili Mongoli, ki so pod vodstvom Timurlenka osnovali velikansko azijsko cesarstvo ter napadali turška poeestva v Mali Aziji. Naposled pa se jim je le pojavil po robu Bajazet leta 1402. pri Angori, ali kakor sedaj pravijo tistemu mestu, pri Ankari. Toda to pot mu ni bila vojna sreča mila. Izgubil je vojno in svobodo. Med njegovimi sinovi so se vneli krvavi boji za nasledstvo na prestolu. Ta prepir je trajal več kakor deset let, dokler ni slednjič Mohamed I. ovladal svojih bratov ter zopet pomiril in uredil o?mansko cesarstvo. V tej dobi so Turki večkrat napadli in opustošili nesrečno Bosno. Žal, da so jih domači vojvode in veliki župani sami klicali v deželo, in zabesneli so notranji boji, v katere so posegli tudi cesar Sigismund in Turki. Kakor poroča Valvasor, ao Turki dne 9. oktobra 1. 1408. vedli nad 8,000 ujetnikov s sa-jo. Od glavnega krdela, ki jo je udarilo na Madžarsko, fo ee t icepiie nekatere manjše tur- j Ike čete ter plenile po celjski1 In c.tenburški grofiji. Neki oddelek pa je prekoračil Kolpo Vojski ameriške pomorske sile se morajo vešbati ne U r» ladjah in v tehničnih šolah. ampak tudi ta »popri Vinici ter drvil dalje Čez * kakršnemkoli «lučaj«. Gornje je slika s domač« cbrambne fronte v New York« in poročilo pravi, da k) Kcievje in Itionico proti Ljub- • i* v»*u tornja »lika, »o se učili kako nastopiti proti ugredom. Ijani, ki je tedaj prvič videla----— t ___________ Vrutega sovražnika pred no-; jim obzidjem. Okoli Velikih | KOLIKO 30 NAS STALA LafiJ in Dobrepolj pa Ribnice __ ^ ___ A . ^ 4 ___ . __ Í ÄÄTSSS vojna propaganda v I TEKOČEM FISKALNEM LETU grozodejstvih iz tistih strašnih časov. Se enkrat so bile slovenske dežele isto leto hudo vznemirjene. Bilo je v začetku meseca avl/usta, ko je vojvoda Hrvoje s turško pomočjo potolkel neko hrvadko-madžarc\ko vojsko, ki je bila vdrla v Bosno. Zmagovalci so podili Madžare pred v sedanje svetovno klanje in sabo, napadli Dalmacijo, Hr- pokončavanje, polagajo veliko vaško, celj-ko grofijo in poži-! vainoat na propagando ali be-galf pokrajine tja do Drave, "©dno vojno. Tako seveda tudi tehtnih razlogov tu ne morem navesti svojega imetm; vrok. da to pišem je le, ker se Slovenec sramuje svojega porekla. Jaz sem po rodu le na pol Slovenec. Slovenske šole nisem imel. Bila pa mi je dana priložnost, da sem se seznanil s slovenskimi listi in jih z zanimanjem čitam. Naročnik sem precej slovenskih časopisov, dotcim jih oni, ki to Slovenci ro- in «le. zapleUne, o^ovori.i „. po«*«, o Z SffmUi .^omo —------- nih pokoljih po zasedenih de- * želah s trditvijo, čed, da je a- ' meriški radio povzročil nemire v Evropi* [Jugoslovanski državljani Besedna vojna za to leto $36,842,292. — To je malenkost v primeri z nacijskimi izdatki za propagando. — Več kakor 4,000 oseb je treba za tok propagandni urad Združene države ameriške in ameriški davkoplačevalci bodo sforosH vob,'eni vvuv UI04I IIK9U »»le Vi BIH»- , , morali plačati za naáo propa- ški za poročanje dejanskih do- V prsitop v jugoslovansko, Takrat so turški roparji od ve dli kakih 30,000 kristjanov preko Dalmacije s sabo domov. . . ------»--------------------- --. ,-„------------ Tudi sedaj je strašna vest o|S*nd<> P<> daljnih frontah godkov na bojnih. To službo Q|j DQ ameriško ormaHn turškem napadu vzbudila ve- n** ™anj kakor »36,842,292 v opravljata ¿e vedno vojska in1"' ™ - lik strah po vseh sosednjih de- tekočem fiskalnem letu. kakor mornarica. Tudi urad cenzure ** jugoslovanskega poslani- M ' ' * * * " »-----: ^ ----■— - ■■ Washingtonu smo dobili Lehman dobro izbran starosti cd 20 do 40 let. prijavijo za službo v jugoslovanski ..rmadi. ako pa se rajie vpišejo v ameriško a.mado kot prostovoljci, jim je v soglasju dogovora med jugoslovansko in zcril omenjeni odsek na to, da torja med ameriških zadev, bodo propagandni izdatki prau- D V prejšnji -civilni vojni je ! kone še večji v prihodnjih 12 J« stara reč bil načelnik ameriške relifne mesecih. ! Davis je v dolgem poročilu, akcije v Evropi Herbert Hoov- i Po Daviaovi izjavi pa pred- i ^ i® predložil zaeno a avo- er. Za načelnika relifne akcije stavlja omenjena vsota le de- J° Prošnjo za denar, dejal, da _______ _____ gladnemu ljudstvu v Evropi po lec tiste vsote, ki jo porabi v propaganda skoro tako sta- ameriško vlado to dovoljeno, tej vojni je bil imenovan new- iste namene nacijska propa- ra ^ kakor bojevanje samo. Oznanilo je poslal general- yorški governer Herbert H. gandna mašina. Nacijaki pro- Kakor je rekel Da via, je bil i ftabni polkovnik t Ivo jta S. Ra- paiyandni izdatki ae cenijo na (;enghis Khan eden izmed dojčič iz jugoslovanskega po-kakih $220,000,000 do $500,- P™h Uudi. ki so se poshiževa-: ManiStva v Washliwtonu kjer 000,000. li propagande. V modemih ča- je nastanjen kot vojni odposla-Davis je označil svojo orga- J« splošno znano dejstvo, n\kraljevine Jugoslavije. Da-nizacijo za nekakšen pomoček da se m0T* Hitler v veliki meri tirano je dne 30. novembra oboroževalnih sil, ki utira pot zahvaliti svoji propagandi za (datum poštnega pečata) m se vojaškim operacijam in dela »roj« zmage. glasi: uspeh na bojiščih lažji. Elmer Davis je nadalje ugotovil, da je Benjamina Frank- vabilo Osebje bo »telo eec kakor . lina in predsednika Woodrowa »»••«« dria*ljanom-obve«nikom za 4,000 moči Wilsona prištevati med velike ! p***1*»*" ' jufo.ioean»ko ««j»k« Po njegovih izvajanjih bo Propagand iste v celi zgodo- v w.nd.om (Kanada) je jugo«io. treba za besedno vojno Sirom po svetu kakih 4,407 oseb. Lehman. SploAno mnenje je, da si je predsednik Roosevelt izbral za to nalego zelo zmožno osebo. U Zavezniške vesti in poslanice se bodo raznaiale po vseh deželah s pomočjo radia, kinematografskih slik, kabla, publikacij. letakov in drugih i sredstev ki se bodo dala iznajti. Na tem polju daleč prekašajo naprave kratkovalnih pre- ki j« ie dvakrat pobefnil i. nemške j našanj pri OfliŠČnih fiilah One g. ujetništva, j. ..daj poveljnik Zdnjženih držay ameriških pO številu in obsegu. Robert Sher- GENERAL GIRAUD, francoskih čet v Afriki. Na to metlo ga j« imenoval admiral Derlan, ki ima po volji amerilkega vrhovnega wood, ki je na čelu te panoge kraj« »veta. : I Reliance Federal Savings A Loan Ass'n ■ v Chicagu poveljstva v področju francosko d- urada za vojne informacije, je vilno «pravo I« vrhovno poveljstvo dejal ohito. pobil je zmag nič koliko, pognal Angleže iz Sin-gapora in Burme, Nizozemce 'z njih nih s-tudencev izobilja, rm:rieke čete iz Filipinov, a japonske zmage vendar le ni. Pravtaiprav je dalj od zmage, kakor je bila ti-tega uscflnega dne, ko so mikadove ladje in letala napadle Pearl Harbor ter Filipine in nato prodirala dalje v vse kraje Azije. Po enem letu v Tokiu uvide-vajo, da kakor ni mogel Hitbr izvršiti svojih nakan nad Sovjetsko unijo, tako jih ne morejo Japonci nad Zedinjenimi državami. Hitler je midil, da je z Hiro-hitovim napadom na Pearl Harbor ogromno pridobil, a v resnici je s tiftrm usodnim dnem, 7. deccmbrom 1941, izgubil vojno. povedati, da se ne bore in ne umirajo za Hab^buržane. Povedati bi moral narodom po svetu, da se ta demokracija ni povrnila nazaj v monarhijo. In to bi moral povedati zdaj in takoj. Kongresnik Hoffman soet razgraja po svoji zmagi je kongresnik Hcffman iz Michigana ob-aovil napade ra zvezno vlado in dolli Roonevel>a, da ob iz- "tradul ameriško ljudstvo, ker p: Jarja preveč živil drugim deželam. Mnogi mu verjamejo, dasi so njegovi argumenti brez podlage. Zvezna vlada največji delodajalec V civilni službi strica Sama je bilo koncem novembra že dva in pol milijona oseb, ne«, vštevši razne armad ne in mor-nariČne oddelke ter armado, število vladnih uslužbencev se je» v tekočem letu povečalo za okrog 100,000 na mesec. Shodi za rusko pomoč Sedaj so izmed vseh shodov najboljše obiskani oni, ki se jih prireja za rufki relif. Zadnjega v Chicagu, v Orchestra Hali, se je udeležilo toliko kot je bilo pro tera in vstopnina je bila od 50c do dva dolarja. Glavna atrakcija na tem shodu je bil Charlea Chaplin. DRŽAVLJANSKI PRIBOČNIK nova knjižica, s poljudnimi navodili kako postati AMERIŠKI DRŽAVLJAN. Pole j vprašanj, ki jih navadno Hodniki stavijo pri izpitu za državljanstvo, vsebuje knjižica šc Jf U. delu nekaj vainih letnic u zgodovine Ze-Uinjenih držav, v III. delu pod naslovom RAZNO, pa Proglas neodvisnosti, Ustavo eZdinjenih držav, Lincol-nov govor v Gettysburgu, Predse lni-ki edinjenih držav in Poedine države. Cena knjižici je samo 50 centov • peštnino vred. Naročila sprejema: Knjigarna Proletarca 2301 SO. LAWNDALE AVE., CHICAGO, ILL. POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko ra dio uro v Chicagu od 9 do 10. ure dopoldne, postaje: WGES, 1360 kilocycleb. Vodi io Georqe Marcho* ___________J____ liko sem že doživel, let je mnogo za mano, a vendar se mi vedno še kaj novega pripeti. Ko sem nekatere rojake nagovarjal, da naj si naroče A-meriški d ni žinski ko ledar, mi je eden odvrnil: "Ne Čitam. posebno pa še slovenskega razumeli, da bedo ameriške naborne oblasti (Local Selective Service Boards) poklicale vse jugoslovanske državljane v Zed. državah, ki ne morejo dobiti ameriškega državljanstva, ali ki niso saprosili aanj in prejeli prvo papirje, k sdravniikemu pregledu In ugotovile njihovo sposobnost ta vojaško službo. Pri tem so bodo morali odločiti, da li žele služiti v _.x *» n i . * » .. . , moran oaiocui, ae-ii ivie siubiii v nič. Bil je zelo ognjevit, ko je ' mm9riiki a|| juf0.,0vantki vojtki c# to «rovonl, in zdelo se mi je, da | bodo odločili ta jugoslovansko voj Rojaki Slovenci! ■ ■ ■ i sm. XM . v _j ^iroanin raxnaaamin sistemov. 9 posojuje denar na p.ve vknjižbe (iFirat Mortgafea pod « fc| ge ^ uporablja|i u u; Z najugodnejšimi pogoji, in pred vsem, PO NAJNIŽJIH || na dan sodelovanjem v»eh g OBRESTIH na zapadni strapi mesU Chicage. 11 Ako rabite posojilo, obrnite se na naš urad, kateri sluli v " popolno zadovoljstvo slovenskega naroda ie nad 34 fct' a Točna in poštena postrežba vam je pri naAem podjetju B zagotovljena. ■ Za Vašo naklonjenost se Vam priporoča ■ a a a ■ vladnih pripomočkov in sredstev. ga ima že precej pod streh«.. Ponosno je dodal, da se ne smatra več za Slovenca, čemu neki bi se, je rekel, ko pa bi mu to le škodilo, kamor so liane. Tudi to je poudaril, da slovenskih* liirtov noče pod svojo Mreho. On da je "American", ker to je najbolje zanj, "that's all!" Pojasnil sem mni da sem tudi jaz natural ieiram državljan, kakor on, in da (pomagam naši deželi, ki na» je sprejela, kolikor pač morem, ne zdi pa se Učinek ameriškega radia v Evropi Davis j« dejal odseku, da j mi pravilno, čemu bi se baš imajo tuje oddaje bre» kakega Slovenci morali prvi pogrezati dvoma učinek na tiste, ki Jth | v melting pot toliko, da bi za poeluAajo, dasi Je Še prez^o- njimi ne osialo nobenega sle- 5 daj za dejansko ugotovitev.' du. Angleške poslušalnice »o ali- Hojak, s katerim sem se ta-- Reliance r eaerai jai/ingi « w g We domače oddaje v NeitDčiji, j ko pomenkoval, j« dobil v»o i ni5nalliM odirovaa-jale na kjave. iofcko izcbrazJtjo v slovenskih ■ 1904 West Cermak Road Phone Canal 7130 m podane po radiu v tej deželi, «olah. Jaz «amo v šolah drugih mmmm mm mm mmmmmm m mmijx * so narljl jezikov. Opiwtite, da wirKdl »ko, bodo poslani v nase taboriaco v VVindsoru, ¿o ta amerUk», bodo ta* koj poslani v neko ameriiko vojaško enoto, aa službo v ameriški vojski. Jugoslovanske državljane v staro, sti od 20 do vključno 40 let vabimo, da takoj poiljejo svoj naslov našemu najbližnjemu kontulatu ali naši ambasadi na naslov: Yttgoslav Amba«sy, 1520 NW 16tk Streot, Waahington, D. C. Vojni odposlanik kraljevine Jugoslavijo. LEO JURJEVEC, Sr., predsednik Grki in Norvežani, primorani delati zoper samega sebe» Nemci, ki se boje zavezniško mvazrje na kontinent, so pri-morali Grke graditi utrdbe, in enako Norvežane. A tudi Nizozemcem, Belgijcem in Dancem se ne godi nič boljše. Ali je vaš« društvo ie član Progvetne ms tire T Nevvyor^ki dnevnik P. M. je priobčil dne 26. nov. uvodnik, v katerem pravi med drugim: Oto in avfttrijgka legija Vojni tajnik Stimson je vzbudil, brez dvoma nehote, v glavah milijonov ljudi prepričanje, da Zedinjene države poskušajo obnoviti hfibsburško dinastijo v Evropi, Dovoljenje za ustanovitev avstijike legije je najbiže Čisto zdrava misel. Število Avstrijcev, ki bi se radi borili za sfcvar zedinjenih naredov v vrstah take legije, je brez dvoma veliko. Zdaj »pa — in to je Stimson morda pregledal, ko je dopustil, da si val peti Otona habsburškega prisvoj« vodftvo le-gije — je za vse narode bivše av«tro-ogrske ' monarhije postu la simbol reakcije in pc/ra-tek v devetnajsto stoletje. Po-vratek v "one dobre čape" na Dunaju, ko so bili oficirji najvišja driižba in oholo kraljestvo izraz brutalnosti in krutega tlačenja. Nastal je tak položaj, da bi Stimson moral takoj na topiti. Brert cd loga bi moral zavrniti habsburške zahteve glede kgije. 1 Boju j oči m ae Srbom. Oehom Wi Pol Inkom, hi morn! ......... ! PRISTOPAJTE K ! SLOVENSKI NARODNI i» [ PODPORNI JEDNOTI II ! NARJCITK 81 DNKVNIK ¡1 | •»PROSVKTA" Stane aa cel« leto $6.00, | pol leta $3.00 i I IManavljajte nova družtva. «» • Pe«et ¿lanov(ic) je treba za X ! novo druitvo. Naslov ta Ust in J \ » ta tajništvo je? 2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. IMIMIIIIIIIHM4MM»*:'» Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON 3724 West 26th Mreet Tel. Crawford 2212 OFFICE HOURS: 1:30 to 4 P. M. (Except Wed. and Sun.) 6:30 to 6:30 P. M (Except Wed., Sat and Sun.) Res. 2219 So. Ridge way Ave. Tel. Crawford 6440 If ss answer — Call Auatln 5700 BARETINCIC & SON POGREBNI ZAVOD Tal. 20-361 424 Breed Street JOHNSTOWN, PA. MMMMIMM MIMtM««» A Yugoslav WetJuy Devoted to the Interest of the Workers OFFICIAL ORGAN OF . J. S. F And Its Kducational Bureau PROLETAREC EDUCATION ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMONWEALTH NO. 1839. Published Weekly «I 2301 So. Lawndale Av«. CHICAGO, ILL., December 9, 1942. VOL XXXVII. Î^IflS^WT C* 1ML U.S.. "Otto's of Austria Legion" Scored By Austrians Czechs, Yugoslavs and American Liberals By Melvin J. Lasky in The New Leader Is Otto of Habsburg on the road back to the throne as Emperor of a restored Auatro-Hungarian Empire? That is the Question which has been anxiously raised this week in various international, labor unci liberal circle« as official recognition was given to Otto's American entourage of fascists, reactionaries and royalists now banded together as recruiting agents for Ih»> U. S. Army's newly-organised Austrian legion. It was a gay birthday party in New York last week which toasted young Otto as "His Imperial and Royal Majesty," and it was made even •rayer by the reading of a letter from Secretary of War Henry L. Stimson. addressed to "Otto of Austria." a royal salutation, acknowledging the formation of "The Military Committee for the Liberation of Austria." "The assistance of your committee," Stimson's letter to Otto stated, "in recruiting volunteers for the Austrian Battalion will materially aid in the success of this unit. I am certain that the Austrian nationals in the United States will seize this opportunity to serve our common cause. Your immediate response to the invitation of the War Dept. is deeply appreciated." Among the members of Otto's committee are Hans Rott, right-wing monarchist; Guido Zernatto, widely-hated leader of the Fascist Heimwehr; Richard Schueller, economist, prominent for his association with Mussolini; and Archduke Felix of Austria. Otto's younger brother, who has also been associated with Tibor Eckhardt, reactionary Hungarian nationalist, leader of the so-called "Free Hungary" government. Although Secretary of State Cordell Hull ha* issued a statement to R AMBOLAMCE AJJD SIMILAR WOR< íkj -fHt CiTV'5 DEFEnIML. . cWioa) -Bor udioij. uoo *Ä IWtS uAieu mJ1H£ KE*T HAÏ roo Contrary to distorted new spa pet-accounts, President Roosevelt ia neither chundoning the nation's social gains, or dropping plans for post-war reconstruction. I- He gave this assurance to Jsmes j C. Patton, president of the liberal Farmers' Union, in reply to a telegram form Tatton voicing alarm over the way newspapers had Interpreted a message given in the week of Now. 23rd by "F. D." to a forum sponsored by the New Yoik "Herald-Tribunc." "We are unalterably opposed to those selfish forces who are seeking to use the war to repeal our 'great social and economic gains," th« President said. "Such people put the war second by trying to take selfish advantage of it." "F. D." further assured Patton that plans for extension of his pro- If Social Reforms Come, the Masses Must Win Them With Their Ballots; the "Haves" Are Still Opposed to Change There has been a lot of talk about the economic changes which will follow this global war. The "Atlantic Charter" and the "Four Freedoms" definitely foreshadowed the coming of a "better world," where the welfare of the people—food, clothing, housing, education, medical care—would claim first place in the thinking and planning of those in authority. Enthusiasts hsve even gone so far as to attempt to "blueprint" Uie "new order." Some of the result* of this effort to trawslate wards »»to action have been very interesting, Spokesmen for the "Haves" are dread-lully perturbed. Evidently they think it is all right to talk «bout such things but it is almost sacrilegious to do anything about them. * * * Lord Croft expressed this idea in the British House of Lords the ether day. He is a "big wig" in the Conservative party, and the Conaervative party represents the "ruling classes." Lord Croft is entirely satisfied with the existing economic setup In Britain. "Nowhere in the world has the gap between riches and poverty been made ao narrow without • revolution/* he declares. Of course, millions of British citisens, who are giving their all to this is on, would go ahead at once when peace comes. WOMEN WORKERS IN THE WAR To meet the re<|uirementa for manpower for our armed forces, we are drawing heerily upon those occupying pkcee in our economic structure where they hare been doing useful work. These vacancies have be« filled by drawing upon our older workers and workers who for various raaaone were among the unemployed. The major problem haa bean to ft skilled workers, and workers no longer following their trades have bean sought out and brought back. The biggust single reserve to made up of the woman net employed and the woman tn bomea earing for their children. Where men must be released, sometimes woman with Qualified laefcnfcal training can replace them. Sometimes woman can be quickly trained and In it 1st ad in speefcd production joba. Sometimes day nurseries and nursery schools can relieve mothers formerly employed ia induatiy. Wherever women are thus brought Into industrial work, unions hare a iaa> possibility to offer them yriiMfhfr and the neoessg politics. Such honored leaders of government-in-exile as Eduard Benes and Jan Masaryk are alrfcady on record with respect to the gnve dangers of a Habsburg flirtation. But it is also known that some conservative circles in Britain and some authoritarian clerical circles in the United States favor a Hamburg restoration as a wall against "left-wing revolutions" on the European continent. Otto is an ardent Catholic. Zernatto was among the signers of a Catholic Manifesto on post-war problems. And it was Catholic priests in Dollfuss- and Schuschnigg-dominated Austrin who gave Otto exploitation. Any worker in industry, erven though there bat temporarily, baa responsibility for maintaining existii* rights and ralee and should jote Iba agency thai randan thai aervfca to wortters. The second protective measure to the sama mie of pay for all on Iba asme job. Thia principle be safeguarded by preventing those ss swing distinctions by tricky cations. Any undercutting of rates will flnelly affect alL gram, though shelved while the war effort, will be disposed to challenge that statement. Even if true, it is not sufficient. Peverty m m( a necessary «¡1, ordained by God Hisssolf. It is msn-msde, and men should wipe it out. ♦ ♦ In 1918, as the first World War was drawing to s conclusion, kord Levrrhulme, s great British industrialist, wrote. ^ "With the means thst science has si ready placed at our dispoael, we might provide for all the wants of esch of us, in food, shelter and clothing, by one hour'« work por week for each of us, from school to dotage. Fourteen years later, in a report to the Royal Society of Arts. J. L. Hodgson, commenting on Leverhulme's statement, made thin obatrvution: "Since that date o«r average potential productivity has nearly doubled." Just a few months ago an extremely impressive article on thia very point appeared in the London "Times"—chief orgs* of British Conserve stives. Noting what Leverhulme and Hodgson had said, the writer in the "Times" observed: "Science, in modern civilization, is largely a brilliant failure. Propor-tionstely to its aotonnding progress, the community has profited bet little fro« ita achievements. Ia not the scientist to be blamed, along with the existing order, for a state of affairs in which man has to live on the enuabs from his o«wn table, to starve amidst overflowing granaries, ami te remain ignorant or only half-educated amidst stores of knowledge!" see But Lord Croft says thst everything is sll right, that wc must no longer "apologise" for existing institutions. Undoubtedly, he speaks for the big majority of the ruling claes of Britain. Just as Surely, his views srs approved by tie big majority of the rich and powerful in this couutry. If they have their own way, when this war is over, we will continue to starve in the midst of plenty. Social reforms will come—they mu.i come—t but they will be initiated and Nearly 400,000 more workers will JInaUj, since national emergencies may call all mothers from bocnm, havt' to be hired b>' the nation's ship- defense area should plan for adequate day mmartoa and schools nadar the proper adminiotrathe groupa, ao that mothers honorary positions, the only political headway a Habsburg made in post- ! «kont their wo«* free from worry about their child!**'» well-being war Austria. Who is Otto? Does he have tiny political or even sentimental base among the Austrian peoples? Has he a substantial international following? No evidence that all anywhere, according to a check made by this writer, ran be cited to show that Otto of Habsburg could be useful to the Allied eause even as "a temporary expedient." "A mere handful" was a reliable estimate of the numbers of Austrians who could be recruited by the new Military Committee for what is already being called "Otto's Legion." It was in 14)18 that the Habsburg family went to Switzerland as political exilfc Charles 1 who had succeeded Emperor Franz Joseph to the throne in 1916 fled with his wife, the shrewd and iron-willed Zita, who has ilways planned Habsburg politics and is now in this country, and Otto, his eldest son. Twice Charles made incursions into his former realm, and was repulsed. Ironically enough. Tibor Eckhardt, now associated with the Habs-burgs in the restoration movement, played a leading role in the Hungarian opposition to the monarch. Finally, in 1921, the Allies arrested Charles and confined him on the Madeira Island, where he diet! soon afterwards. The Habshurg aspirations were then concentrated in young Otto. Habsburg policy has been called by Wickham Steed, the well-known journalist who has lived in Austria, "a perennial negation of political morality." Some members of the royal family are taking their gamble on Hitler's side. Among them is Archduke Albrecht, leader of Hungarian ter-toristsc in Serbia, who has been rewarded by the Hungarian puppet-government with the reestablishment of the expropriated Habsburg crown-estates in the conquered parts of Jugoslavia. Otto, however, educated in i utholic institutions in Belgium, and having lived in England and Can da (deprived of citizenship in 1919, young Otto has not touched Austrian -oil in 25 years), has sided with the United Nations. In recent months he has acted with greater confidence than ever before, possibly at the e»n-• ouragemcn& of certain high circles. As Friedrich Adler, internationally-famed socialist and leader of the Austrian Republic, told this writer, "The parallel as to what would happen 'f the Habsburg should really come again to power in Austria is probably ' much more accurate than the young man can have imagined when ho demanded: 'We should learn from this example.' The Austrian republicans have learned something from hiatoty—neither Hitler nor Habsburg I" In getting Central labor «nions abould take the initiativ* provisions made. Volunteer workers under trained, may meat much of the naad In this field. AU projects shoud hare the «mal of the public schools and the social waUkrn AMERICAN WORKERS | IDAHO'S NEW OLD-GIVE AID TO BRITONS |AGE PENSION LAW American workers have made tremendous contributions for the relief of British workers, President William Green of the AFL revealed In his recent radio address. WAGES NOT FROZEN BY "F. D'S"0RDER, LABOR BOARD SAYS Adjustments Can Be Granted Por Many Reasons, But With Board'« Approval All Worker. Covered Plood of Cases to Be Expedited Through Wage-Hour Field Offices. Because of a gocd deal of misinformation spread about President Roosevelt's executive order on wage stabilization, the .National Wat Labor Board put out a compilation of questions and answers to clear up the confusion. First on the list was an emphatic "no" to the question: "Does the Executive Order freeze wages and sals-rles?" The board made it clear thst wsgr adjustments can be gmnted for s wide vsriety of reasons, but sre subject, for the moat pert, to W. L. B. approval. Certain types of raises do not need an "okay," the board said. Among those are increases granted to individuals as a result of promotions, reclassifications, seniority, or incress ed productivity—if such boosts srs provided for under the terms of union agreements. yards by next May to keep|the 'Victory Fleet" program up to schedule, the Maritime Commission estimsted. Thst's almost double the number now employed in yards turning out rocatcd by "taking >idcs with Montgomery Ward in their news and editorial columns. As we have said, it is an old '"racket" which has fattened the income ol many a crooked newspaper publisher. However, just now it has a new frill.' The Treasury Department perm its business concerns to deduct their advertiaing costs from their profits. That reduces the amount of taxes they employes of the General A Few Tips for Your Rich Company, Cleveland. ,, . * , . _ |. Uncle—How to Live on Union Penaliaod -jr r* In the General Chemical case, how- ^ OTOnd OKlahoma City, Okla. — The na- j ,Tlust W the Public Treasury. "Great quantities of food, cloth ing, medicines and hospital supplies hsve been shipped to Britain through the donation* of workers here," Green said. As examples of what individual unions have done, Green cited a $130,000 fund jrsised by the Firefighters' Union for aid to British firefighters and the financing by the Ladies' Garment Workers' union of a building and canteen for seamen in London. Non-War Workers Covered In the last election, the voters of j Ths board emphasised slao that M.iho approved what looks like the ! employers engaged in non-war work mort liberal of all our state old age sre covered by the provisions of the pension laws. For needy citisens who Executive Order, equally with em-have reached 6«. it provides ^ensh ployers in war industries, allowance of $40 a month snd, in ad- Mesnwhile, to speed disposition of dition, artificial limbs and teeth, eye- en expected flood of caaea, the board glasses, $100 for burial costs and $8 arranged with the Department of a month for medical care Labor for uae of over 100 field of- At the same time, the voters elect-1 fices of t heWage-Hour Diviaion to ed a goveinor pledged to economy In help emffloyers and unions locally in state expenditures. He is wondering j complying with the Executive Order how he can make good on both pro-' The boaryl also announced that 10 f t'ons. No one will envy him his icgional offices of its own would soon be set up. On the ct'ier hand, any one who Lending emphasis to its sssurancs U vea his fellow man will admit thst thst ths order doea not mesn wage the agM poor nhould have at least freezing, ths board granted in what Idaho promises.—Labor. cresses of ly, ccnta to 30.000 em- ployea of the \Jonea A Uughlin flteel —m is Corporation; 7'* cents sn hour to weep.—Young. | Moo mmkinff >mp)#fM in RICH AGAINST POOR Two parallel moves have recently been started in Congress by much the same elements—one to raise the salaries of highly paid, and the other to cut the wages of the low paid. The same |>cople who are demanding lcgislatiorf to abolish the $25,000 limit on salaries are also calling for repeal of the wage-hour law, to cut the wages of industrial workers by ending overtime rates. All the old lying arguments about the 40-hour week are being trotted out again, despite their exposure in tion's "upper crust" top-income families today were offered some advice (st no cost) on how to live on $25,-000 a year. « The advise en me from Mrs. Ben Hutt. a Nebraska' farmer's wife, and from Frrd D'Avila. editor of the Baltimore edition of the CIO News— winners of the top two awards in a National Farmers Union essay contest. Though both prize winners live on considerably less, they had some good suggestions for those poor souls who must scale down their stnndsrd of living to $500-a-wcok levels after taxation. "Most of the essays submitted showed clearly the inability of most Americans to imagine the details of spending a net income of $25,000 a year," the NFU commented. "As previously noted, most contestants were unsble to figure out -In the case of Montgomery Ward. Uncle Same pays at least half the . ost of publicizing an attack on a government agency which has done its duty. Of course, the money lost in that wyy is urgently needed bv the Public Treasury. It could be used to support our fighting men in the Vield. • nstead, it is squandered on propaganda, with newspaper publishers the chief beneficiaries.—Labor. the last campaign of this character, , ___. .. . . The average work week in all rndus- j h,°W t0 lhat, mUch • ,i alone reducing « larger expenditure to that limit... The National Par- tly is much more than 40 hours, in war industries it is 4fi and 47 hours, and the present law plarea, no limitation on working hours. To cut the wages of war workers at this time could only have a demoralizing effect on our war effort. And to couple this demand with a demand for higher pay and higher profits for the rich is nothing short of treason to our national war unity. —CIO News. Scorn ashamed the to Output ot Peak Industrial output is now 88 per cent higher than the 1935-39 average, which means it ia st the highest level In the nstlon'a history, the Fed-ersl Reaerve Board reported this week. Well over 50 per cent of the total, the bonis) said, ia for war pur-poacs. mors Union hopes that the winning esaay will impress upon them the sscrifices which the grest msjority of Americans expect them to mskc." Mrs. Hutt, whoac essay got first prize, offered a number of suggestions for savings and concluded: "My brother was a gunner on s bomber at Clark Field on Battan. I wonder if he thinks it's necessary to have $25,000 a year?" D'Avila's essay presented a com-plete budget for the 25-grand-e-year folk. More Rationing Rationing of all fooda In 1943 is contemplated by the OPA, its offi-cials dec hired. Thia ia neceasary, they said, if our armed forcea snd our allien sre to be aupplied. The New Appeasement With Allied forces threatening an invasion of Italy, reports of an "anti-Mussolini" faction seeking peace arc being circulated more widely. Swiss p.: