GLAS NARODA list slovenskih delavcev v Ameriki. TELEFON: 4687 COOTLANDT. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 2876 CORTLANDT. NO. 108. — ŠTEV. 108. NEW YORK, WEDNESDAY, MAY S, 1908. — SREDA, 8. MAJA, 1908. VOLUME XXVI. — LETNIK XXVI. UPOR V LJUBLJANI V LJUBLJANI SE JE SPUNTAL NEK ČEŠKI POLK. ČASTNIKE JE DALA VOJAŠKA OBLAST POSTRELITI. f Trne translation filed frith tb» tm* aoust«T at New York, N. Y. — 'Avstrijske delavske in socijalistiene organizacije bodo odločno nastopile proti vladni nameri, da se razpusti parlament. Neka dunajska brzojavka navaja poročilo lista t4So-cial Demokratische Korrespondenz", da se odbor soeija-Iistične stranke ter odbor kluba nemških socialističnih poslancev pripravljata ter da sta sklenila izdati manifest na delavski razred glede vladne akcije. Če bo zopet vstanovljen absolutizem v prid panger-manske stranke, katera podaljšuje vojno, bodo delavski razredi prisiljeni boriti se za svoje pravice. Manifest se končuje z besedami, naj bodo delavci pripravljeni, boriti se v slučaju potrebe. Pari*, 7. maja. — Neko poročilo, ki ga je dobil danes iz Curiha "Echo de Paris", pravi, da se je uprla posadka avstrijske mornarice. Poročilo dostavlja, da so oblasti nasilno zadušile u-pr in da se je zgodilo veliko izprememb v vrhovnem po veljstvu. Posledica tega bo. da bodo prestavili velik del Nemcev k avstrijski mornarici. Uporu so načelovali slovanski in laški mornarji. Washington, D. C., 6. maja. — Odkar je izbruhnila vo jna, ni bila še nikdar notranja situacija v Avstroogrski tako resna kot je sedaj. Morala avstrijske armade je na najnižji točki, in revolucjonami duh med prebivalstvom je vedno močnejši kot je nezadovoljnost v armadi. Tako je izjavil profesor Vojislav Jovanovič. zastopnik srbske vlade v Washington!!. Med drugim je rekel tudi tole: — V vsakem oziru, vojaškem, ekonomskem in političnem. se nahaja cesarstvo v težavnejšem položaju kot se je nahajalo v svojih najtemnejših momentih; sedaj je v Avstriji hujše kot je bilo za časa ruskega napredovanja v Karpatih: hujše je kot je bilo za časa laških uspehov na Krasu: hujše kot je bilo ob priliki poloma avstrijskih armad pod Potiorekovim poveljstvom leta 1914. v Srbiji. Hujše je kljub temu. da se nahaja avstroogrska monarhija glede svojih front: ruske, rumunske. laške in balkanske. na boljšem stališču kot se je nahajala prej. Sodeč z vojaškega gledišča, je avstrijska armada naj slabša izmed vseh armad, kar se jih nahaja sedaj na bojišču. Tri petine armade predstavlja slovanski element, ostali dve petini pa tvorijo Nemci in Madžari. Revolucjonami duh zatiranih narodov: Cehoslova-kov. Hrvatov, Slovencev, Srbov, Rumunov in Italjanov je močnejši kot je nezadovoljnost v armadi. Oblasti so bile vsled tega že od prvega pričetka vojne prisiljene pošiljati v svoje "nezveste" province lojalne čete. MIR Z RUMUNSKO » »■ - odo t ■ « VČERAJ JE BIL PODPISAN MIR MED RUMUNSKO IN CENTRALNIMI DRŽAVAMI. — MALA DRŽAVA JE UGODILA VSEM SOVRAŽNIKOVIM ZAHTEVAM — BEG AMERIKANCEV. — RAZBURLJIVI PRIZORI PRI BEGU. — ŽIVLJENJE V ŽELEZNI ŠKIH VOZOVIH. — STRAH PRED NEMCI. -ooo- Prva slika nam kaže francoske častnike, ki nadzorujejo vežbanje ameriških kadetov v West Pointu. Druga slika nam kaže skupino westpointskih kadetov. Na tretji sliki vidite francoske 'blue devils', ki so agitirali v New Yorku za tretje posojilo svobode. Nemški mirovni pogoji Angleška vlada zanikuje, da bi Nemčija ponudila mir. — Nemški agent v Angliji je povedal nemške mirovne pogoje. Ti ue translation filed with tin- j ost viusti-r at New York, N. Y. uu May S. as required by the Act o! October 6. 1917. London, Auglija, 6.maja. — Angleški zunanji minister Arthur J. Balfour je danes v poslanski zbornici rekel e dr Ž H V. 8. Nemčija-se odpove v>em pra vicaitt svojega prejšnjega kitaj skega protektorata nad Kijav-Čao, toda v zameno mora dobiti nekatere ekonomične koncesije nr Kitajskem. True translation filed with tli«; post master at New York. X. Y. on May S, 11HS as required by the Act of October t>. 3917. Z ameriško armado v Plkardiji, ti. maja. (Poročilo United Press.) Nemške organizacije v ozadju so replaviii s pl inom kot v povračilo za napolnjenje a merskih odsekov s plinom. Topovi so grmeli celo noč. Nemci so vrgli v soboto ponoči petnajst tisoč plinskih . izstrelkov ter napolnili s plinom eno vas in vse ceste v obližju. Temu je sledilo t!*i ure trajajoče obstreljevanje z visoko eksplozivnimi izstrelki. ki so držali Amerikanee pod kritjem novo-zgrajenih podko po v. Koncentrirani nemški napad s plinom je b i siičen dežju velikanskih gnilih jajc. Poročnik zdravniškega zbora Morgan, je junaški vstrajal na svojem mestu v nekem strelnem kraterju ter nudil prvi pomoč, dokler ni bil popolnoma izčrpan Slednjič je vrgel proč svojo pli-novo masko, misleč, da bo delai hitreje, a nemški plin se v prvi vrsti loti prav posebno oči. Ameriške patrulje dovajajo vsako noč' nemške jetnike. Pr; ameriških četah se tudi kaže vedno večje sovraštvo radi izdajstva Nemcev. Nek Nemec je stopil 11a frontno črto ter zaklicali ''Karae-i rad V Amerikanci mu niso zaupali ter 2a hitro obkolili, lzprevideli so da je bil poln ročnih granat. Skušal je pobegniti, a so ga premagali. Nemška infanterija kaže znake nervoznosti ter jači svoj ogenj obenuu spuščajoč ponoči v zrak številne rakete. London, Anglija, 7. maja. — Angleži so vprizorili preteklo not-uspešen polnni v bližini Nivelle iVitasse. južnozapadno od Arras I kot se glasi v poročilu vojnega True translation filed with the post master at New York. N. Y. on May 8. 191fc up required by the Act of October 6. 191". Z ameriškimi četami na franco ski fronti, 6. maja. — (Ass. Press) Tekom noči so Nemci vprizorili si len napad s plini na ameriško črto v Pikardiji Tekom kratke do be so zvečer poslali 15 tisoč izstrel kov, ki se večinoma napolnjeni t plinom iz goršice. Tem strelom jr sled'1 vroč artilerijski ogenj in proti polnoči je bilo vrženih v ame riško črto več sto izstrelkov s strupenimi plini. ^^^^^ Ob istem Času se je p okazalo ve«, sovražnih aeroplanov nad ameri šk očrto. Protizračni topi so spra vili na tla en nemški stroj in s< enega poškodovali Jzvanredna živahnost artilerijt in letalcev, infanterijski ogenj in nočni sij ter poročano gibanje zt. sovražno črto v tej okolici najbr-že naznanja nov napad, toda vojaki generala Pershinga so priprav Ijeui na vsak napad. Sovražnikov udarec sprejmejo s protiudarcem vzdržujejo uničujoč artilerijski o gen j, streljajo neprestano s strojnimi puškami in pridno patruh rajo. Duh Amerikancev je »boren Nestrpno čakajo, ko bodo šli v boj in posebno tfpieeir je njih izraz: "Naj Fric samo enkrat ka* prične. Dobil bo vse, kar rau pripada.'7 ' - [urada. I Zajeli >0 tri strojne puške. I Pariz, Francija. 7. maja. —-."Echo de Paris'* pravi: — Amen .ške čete prihajajo neprestano v 'velikem številu. j Pri angleških armadah v Fran, jdj, 5. maja. — Čudovit mir, k£ vlada vsak dan na zapadni fronti, j nudi nov dokaz o razorganizaciji [nemških armad. Napadi ob S0111 me tn v Flandri-jji so imeli za posledice potrebo popolne preosuovitve. predno se bo poskusilo iti naprej. Izmed skupnih 206 nemških di-jvizij ali dva nrljona in pol mož na {zapadni fronti se je uporabilo v j bitki več kot 140 divizij, ne "da bi i dosegli s tem kak definitiven u-speh. kot so obljubljali to nemškemu narodu. Ne more se pa preveč ponovno povdarjati, da pogosto te divizije niso bile popolnoma uničene. Nekatere so bile precej raztrgane druge pa le malo in vsled tega jih bo kratek počitek ter par novih rekrutov napravilo prav tiko dobrim kot bo bile prej. True iranaiatum filed with tbe port master at New York. N. Y. ou Map r* iifi8, as required by the Act 61 October 6. 1917. Amsterdam, 7. maja. — Današnje oficjelno poročilo iz Bukarešte pravi, da je bila včeraj zjutraj podpisana mirovna pogodba med Rumunsko in centralnimi državami. Pooblaščenci štirih tevtonskili sil in Ruinunske so pod vodstvom nemškega zunanjega ministra dr. Kuehl-manna podpisali pogodbo v isti sobi grada, kjer se je odločila Rumunska, da stopi v vojno. Pogodba se bo imenovala "mir v Bukarešti" in njena vsebina se bo v kratkem objavila. Rumunska, zapuščena na vzhodu in zaradi rusk o ga poloma pod boljševiki je bila prisiljena k mirovnim po-gaj an jim ter je že v marcu sklenila predhodno mirovno pogodbo s centralnimi državami. Po tej pogodbi je bila Dobrudža severno do Donave dodeljena centralnim državam. ill so se pogodili, da bo to ozemlje končno pripadlo Bolgarski. Rumunska bi po tej pogodbi imela trgovsko pot po črnem morju preko Konštance. Rumunska je tudi privolila v "regulacijo meje", — kakor je zahtevala Avstrija, kar se je pa pozneje iskaza-lo, da je to pas ozemlja, ki meri okoli 3,000 kvadratnih milj in v katerem se nahajajo vsi poglavitni gorski prelazi ob transivanski meji; zapopaden je tudi odstop o~ zemlja, s katerega bodo centralne države kontrolirale Donavo v celi njeni dolžini. Ko so se vršila pogajanja za stalno pogodbo, je Nemčija povečala svoje zahteve, v katerih je zapopadena kontrola ruinunskega oljnatega polja in berlinski listi so poročali, da je ta kontrola določena za dobo 99 let skupno večletno nemško vojaško okupacijo ozemlja, ki produci-ra olje. London, 7. maja. — Na dogodkov polnem begu iz ruinunskega glavnega mesta Jassv je Ameriški Rdeči Križ na Rumunskem, ki je zdaj že prišel v London, ubežal iz Odese 36 ur prej, predno so Nemci prišli v mesto i»» nemška baterija v Ukrajini je nanj streljala kakih 200 milj severno od tega važnega črnomoi*skega pristanišča. Nemški streli pa niso napravili nikake škode vlaku, kajti padali so kake polj milje od njega, toda člani Rdečega Križa so se oddahnili, ko je bilo končano bombardiranje, ki je trajalo pet minut, ki so se jim pa zdeli kakor ure. Člani Rdečega Križa so zapustili Jassv na tretjem izmed šestih vlakv, ki so odpeljali zavezniške misije iz Jassv. Prvi vlak je odpeljal 9. marca opoldne; drugi v Inki pa so sledili v presledkih po 2 ali 3 ure. Vsak vlak je bil preskrbljen s hrano za en mesec. Jedilnih voz ni bilo in hrana se je pripravljala v dveh vojaških kuhinjah, kateri so pustile ruske Čete in ki sta se nahajali na tovornem vozu koncem vlaka. K vlaku so bili priklopi jeni še trije drugi tovorni vozovi, naloženi s tračnicami, žeblji in raznim železom, tako, da bi bil železniški tir takoj popravljen, ako bi se pripetila kaka nesreča ali pa ako bi bili Nemci razdejali železniški tir. Lokomotiva, ki je vlekla vlak. je bila že iz leta 1876; kurili so jo z lesom, katerega so pobirali ob progi. Strojevodja je bil star Rus boljševiškega mišljenja iti morali so ga zalagati z rublji in konjakom vsakikrat. kadar je lokomotiva potrebovala lesa. Svojo družino je vozil s seboj v vozu, ki je bil takoj za lokomotivo in kadar se mu je bodisi ob času obeda, aH pa zaradi družinskih razmer poljubilo, je vstavil vlak in je šel "domov" v železniški voz. • Takoj izven Odese strojevodja ni bil več zadovoljen z rublji in konjakom in je zastavkal. Francoski častniki so ga skušali pogovoriti, toda bil je trdovraten in je odpeljal lokomotivo s svojim vozom, ostali vlak pa je pustil stati na glavni progi. Izbral si je ravno kritičen trenutek, kajti prihajale so vesti, da bodo Nemci v,sak čas prišli do železnice. Po daljši zamudi se je Francozom posrečilo najti nekega drugega strojevodjo in lokomotivo, in vlak je zopet odpeljal dalje. Samo 36 ur potem, ko so se Amerikanci peljali skozi Odeso, so nemški bataljoni zavzeli mesto; skorogoto-vo so bile nekatere prednje straže že v predmestju, ko je naš strojevodja zastavkal. Stavkar se je pa potem, ko je zapustil vlak, premislil, kajti naslednji dan, ko je bil vlak že 100 milj od O-dese, je došel naš vlak s svojo lokomotivo in "domom". Francoske častnike je prosil, naj ga zopet sprejmejo po svojih pogojih. Francozi pa ga niso hoteli več vzeti v služ bo in nazadnje ga je bilo mogoče videti še, ko je s svojo lokomotivo in vozom peljal nazaj proti južni Rusiji. Misija je 16. marca prišla v Moskvo. Vožnja severno ob murmanski obali in potem v Anglijo je bila varna pred Nemci. ' JiS^m'm. ".'litaiL j The largest Slovenian daily 0 L ^ so the United States: ill 1 m | lined every day except Sanday* ffi I and Legal Holidays. I SO,OOO Reader* jjj \\ n —H— ■ ■ —.nT S Največji slovenski dnevnik II III -c v Zedinjenih državah > I ITI Velja za vse leto ... $3.50 M U Za pol leta......$2.00 jjj GLAS NARODA, 8. MAJA. 1918. "GLAS NARODA" 8LOVENTC PUBLISHING COMPANY (Skuremui Daily.) Owned and published by tbp (a corporation.) rjiANjK SA^SER, President. . LOUIS BENEDIK. Treasurer. Place of Business of "thT corporation and addresses of above offiww.: Cortiandt Street, Borough of Manhattan. New York City, N. X. Ea celo leto velja list in Canado......... Za pol leta.......... Za Četrt leta ........ Ameriko Za celo leto za mesto New Xork 93.00 ........£3.50 Za pol leta za mesto New Tork.. 3.00 ........ 2.00 Za četrt leta za mesto New York 1.50 ........ 1.00 Za inozemstvo za celo leto...... «.00 "CLAS NARODA" izhaja vsafr dan izvzegtoi nedelj in praznikov. -GLAS NAHODA** ("Voice of the People") Issued every day except Sundays and Holidays _Subscription yearly -$3.50._ Advertised cat on agreement. Dopisi hrez podpisa in osebnosti se ne pel občujejo. Denar naj se blagovoli poHiljati po — Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se natn tinti prejšnje bivališče narnani. da hitreje najdemo naslovnika. -GLAS VAŠO 82 cortiandt at. New Torte City. Telefon: Cortiandt. Najvišja nalaga JTna transit1™* Olad with the post muster ur New York. N. Y. ou May S, 1918, as required by the Act of October « 1517. Spomnite se fanta, ki yojuje vase bitke, ki daje svo-jt' življenje za vas! Spomnite se usod naših zaveznikov! — Spomnite se. del, ki jih je napravil Huii! Spomnite se mest Malisnes, Termende, Louvain, Aer-shot in Liege! Spomnite se Armencev, Belgijcev in Srbov! Spomnite se Luzitanije, Sussexa in bolniških ladij! Spomnite se Edite Ca veli in kapitana Frvatta! Spomnite se deportaeij iz Lille in Roubaixa! Sponmite se iznajditeljev strupenega plina, tekočega ognja in zračnih poletov nad nezavarovana mesta! Spomnite se jetniških taborišč! Spomnite se križanih Kanadcev. onečašeenih francoskih in belgijskih žensk, morenja starčkov in otrok! Ves svet je edin v svoji zadnji odloki. Masa proti razredu, demokracija proti avtokraciji, civilizacija proti "kulturi". Tukaj ni stranpoti, tukaj ni kompromisa, tukaj ni izhoda! Mi se moramo boriti in umirati! Mi moramo dati na razpolago svoja življenja in svoj denar, da "svoboda ne bo izginila s tega sveta". Po besedah generala Haiga, se danes "s svojimi hrbti naslanjamo na steno'\ Boriti se moramo do konca svoje sile, moči in svojih virov. V tem času je vsak. ki se skriva, sovražnik svoje lastne dežele. V čistil išče našega patriotizma moramo zmetati vse za rešitev našega naroda. Vsak in vsi naj dajo svojo stoodstotno podporo, kajti le na ta način bomo vpoštevani v tej strahoviti borbi. Vsak naj da svojo moralno podporo, svoj nasvet, svoje navdušenje, svojega duha. In končno se združimo vsi v splošni molitvi. — Gospod vojnih t rimi, bodi z nami! Mi moramo zmagati! SLABOTNI, NERVOZNI, SL0B0MRVN1 MOŽJE IN 2ENE Postanejo Močni, Živahni in Zdravi. Ako trpite vslcd želodčnih in črevesnih neprilik, glavobolov, slabe prebave, slabega spanca, nimate okusa, imate slabotno telo, slabo kri, slab duh in slabe živcc: če se počutite popolnoma izdelane, .če vaše duševne in telesne moči padajo, potem bi morali vzeti Nuga-Tone — čudoviti kričistilec in graditelj zdravja. Nuga-Tone dela zdravo, rdečo kri, daje močne in mirne živce in dela živahno moštvo in ženstvo. Ta slavnoznano zdravilo, Nuga-Tone prežene strupe iz vašega sistema in vas napravi močne in zdrave. Da vašemu sistemu bogato, rdečo kri in poviša vašo težo. Nuga-Tone vam bo dal izvrsten tek, da se boste radovali vsakega grižljaja, ker vaša prebava v najboljšem redu. Nič ni bo'je za kisel želodec, vrtoglavost, slabo prebavo, slab duh. napenjanje in bolečine v želodcu in črevih po obedu, za glavobole, nervoznost in umazan jezik. Nuga-Tone o*ači delovanje srca. stimulira jetra in stori, da čreva lahko in redno delujejo. Če ste trudni, slabotni, nervozni in izčrpani, nimate apetita in volje, se čutite boleh 112 po celem životu, in ne morete delati in se radovati življenja, potem vas bo Nuga-Tone prerodih Kot novorojen človek boste polni energije, moči in živahnosti. Nuga-Tone je pozitivno garantiran da vam povrne zdravje in da vas zadovolji, ali pa dobite denar povrnjen. Poroštvo v vsakem zavitk«. Zdravljenje za cel mesec samo SI .60, ali za šest mes ccv Vi.00. Pošljite nam vaše naročilo danes in pridobite si vaše nekdanje zdravje, moč in živahnost. Nuga-Tone jc ravno tako dober za može kakor žene. Jugoslovanska @ = © Katol. uednota RABITE TA KUPON. K VTION^L LABORATORY, S-100 133 W. Madison St.. Chicago, HL Gospoda:—Priiagam 5........zu kar mi pošljite..........mesečno zdravljenje s Nuga-Tunc. IME .........................................QRAD.......................... ULICA * ŠTEVILO.................................................. ......... Ustanovljena let« 1898 — Inkorporirana leta 1900. Glavni urad v ELY, MINN.] GLAVNI UBADNID: Predsednik: MIHAEL R0VANŠEK, Bx 251, Conemaugb, Pa Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 106 Pearl Ave., Lorain Ohio, Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minn. ' Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih imrtnin: LOUIS COSTELLO Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOS. V. GRAHEK, 843 E. Ohio St., N. E. Pittsburgh, ra. NADZORNIKI: JOHN GOUŽE, Ely, Minn. ANTHONY M0TZ. 9641 Ave. "M" So. Chicago, 111. IVAN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa. POROTNINI: GREGOR J. PORENTA, Box 176, Black Diamond, Wuk LEONARD SLABODNIK, Ely, Minn., Box 480. JOHN BUPNIK, S. R. Box 24, Export, Pa. PRAVNI ODBOR: JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mish. JOHN MOVERN, 624 — 2nd Ave., W. Duluth, Minn MATT. POGORELO, 7 W. Madison St., Room 605, Chicago. Ill, ZDRUŽEVALNI ODBOR: RUDOLF PERDAN. 6024 St Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. FRANK ŠKRABEC, Stk. Yds, Station RFD. Box 17. Denver, Colo. Vsi dopisi, tikajoči se nradnih zadev, kakor tudi deuarne poiiljatve, naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bodt osiralo. Diuitveno glasilo: "GLAS NAROD A", f Lusitanija True translation tiled with the post master ut New York. X. Y. on May S. 1918, as required l>y the Act of October tt, 1817. Povsem primerno liu.j bi se tretje obletniee potopa L.u-sitauije po vseli ZdruženLli državali spominjali z javnimi zborovanji ter privatnimi prireditvami, in to vsled te^a. ker je Nemčija po pripravah za umor nedolžnih potnikov pariiika. v izvedbi dotirne zarote in pri proslavi uspeha te zarote razkrila na liaeiii, ki je povsem nerazumljiv ostalemu človeštvu brutalnost filozofije, na kateri temelji njeno narodno življenje, brezobzirnost vladarjev in ujili popolno zaničevanje do vseli privilegijev pravic in celo življenj, ljudi vseli drugih nazorov, vojskujočih se ali nevtralnih. Xa vse proteste glede visokega namena, na vsako pojasnile glede njenega nastopa, temelječega na katerikoli teoriji in časti, na vsako obrambo njenega vojevanja izu-steno od strani kateregakoli Nemca, je bil zadostni prepričujoči in vseobsegajoči odgovor od 7. maja 1915 naprej edina beseda — Lusitanija. V tej besedi je ustanovljena vsa lažnjivost nemških trditev z oziram na mednarodno pravo, je vsebovana vsa zarotmška umetnost brezobzirnih nemških agentov ter vsa hladnokrvna nesramnost nemških laži. V Belgiji je Nemčija kršila svoje pogodbene obljube, morila ženske in otroke, vstanovljala svoj sistem zločina ter se razgalila prav do svojega ^najskrajnejšega barbarstva. ^ Noben človek ni mogel napačno razumevati pomena izdajalskega uničenja naroda ter zasužnjen j a naroda. _ A kljub temu jih je bilo nekaj, ki so to storili. .Velikost sama je obteževala popolno razumevanje pomena tega dejanja. Žaloigra je zavedla nekatere ljudi v misel, ne v misel, temveč v upanje, da bo mogoče končno vendar najti pojasnilo, na podlagi katerega bo Nemčijo mogoče oprostiti njene strašne perfidije. Slikaj Lušilapije pa ui pripuščal uiti takega upa. izvrstno posta vil]>oslc-žcleznih rudnikih. Delo je 8111110: navaden delavec hasluži po $3.80 na dan iz\ezbaii pa od $.'{/,>0 do $5.50. kar je š<« pri lična plača za te razmere. Brezposelnih nimamo in delo se dobi lahko, ako se čaka par dni. sta riše v je tem bolj žalostna, ker sta bila to edina otroka. Ringo, Kansas. Dne 28. aprila ponoči so neznani tatovi razbili okno "-Slovenske Zadružne -prodajalne" in nato razbili s težkim kladivom blagajno ter odnesli okoli $800 v gotovini. O tatovih ni nikakcira sicdu. Milwaukee. Wis. Sta rišem Matija Krošl je umrl 26. mprila dveletni sinček J(»žclv Sheboygan. Wis. Odkar obstoji naša slovenska naselbina, je zadela gotovo najbolj žalostna usoda rojaka Jožefa Milavec. Komaj da so mu pokopali štiriletnega sinčka, mu je že umrla tudi triletna hčerka za isto boleznijo, namreč za škrlatieo. Sinčka so pokopali 22. aprila, hčerko pa 24. a.prila. Pogreb sc je vršil iz slovenske cerkve 11a nemško katoliško pokopališče. I'soda Huda kazen. Kliah Crarelli, firmer v bližini mesta 'l't»ledo. Ohio, je bil obsojen na 13 let državne ječe. ker je grozil predsedniku Wiisoim. Odveden je bil v državne ječe v Atlanta. Ga. KO JAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLO. VKNSKI r>VFTWTK V ?OR flR? C&33 LIBERTY LOAN. Podpisani sem jjo svojem lastnem prepričanju ter 11a poziv Glas Naroda podpisal: I. Posojilo Svobode za $...... II. Posojilo Svobode za ...... III. Posojilo Svobode za $...... Podpis ........................... Naslov ........................... Mesto ............................ Država........................... Izrežite ta kupon in ga pošljite uredništvu 4'Glas Naroda". za stalnaseli 11a Calumetu. John L. Klobučar, sin .Johna Klobučarja iz Tamarack a Xo. 5. se je porlal v Flint. Mich., kjer upa dobiti delo v eni ondotuili to-vart. V ponedeljek 29. aprila je odšlo zopet 47 mladeuičev drugciga drafta v Camp Custer. Mich. Med njimi je bilo 5 slovenskih mladeuičev: Geo. Sterbenc iz Lauriuma, Frank Stukel in Geo. Jadric iz j Floride ter John Vidoš in Joe Fink iz Ravmbaultowua. Novinci To je bil jasen maliljaj. razumljiv v vsakem oziru brez vsakih posameznosti ter je zavedel Nemce in uem-ške privržence v eelo orgijo lažnjivost i, v kameri je razkrita vsa nizkotnost njih stvari in vsa nizkotnost njih metod. Žrtve kajzerstva, katere je umorila Nemčija na Lu-sitaaiji, ženske, katere je izročila smrti s kršenjem vsake božje ali človeške postave, gotovo niso umrle zastonj, niei. Ponesrečil se je v rudniku. je tako pridno na delu. da zuslu/.i najlepšo pohvalo. Imeli so Social basket party 21. aprila zvečer in jc bilo čistega dobička ll-J dolarjev 25 centov. Dne 2^. aprila sta odpotovala dva vrla mladeniča pod zvezdnato za.sta.vo. da pomoreta v veliki vojni k zmagi za svefb-vno demokracijo. To sta Jakob Zima in Frank Jeklič. 28. aprila zvečer so jim naredili malo veselico za slovo. Zima je bil tudi cerkveni pevec. 28. aprila je bil prvi oklic: Marija Slivnik jemlje slovo od "le-dik" stanu. Ženin je Obernič (".). Ely, Minn. Iiojak .John štem bal se je ponesrečil v Zenith rudniku, kjer jc padel z lestve 20 čevljev globoko. •Prepeljali so ga v bolnišnico ter upati je, da kmalu okreva. Peter Vukovič se tudi nahaja v bolniš- Dr, B. F\ MULLIN Zdravnlk^špecijallst za Slovence. 411-4th Ave., Pittsburgh, Pa. (nasproti poŠte, 4. poslopje od Smithlield St.) ^čh Najstarejši Specljalist v Pltta-burghu, ki deluje že 'iS let V°t edravuik. Ozdravil je dosedaj na tlsore in fcieoče oseb, pa tako more tudi van. Rabi najbolje rdravlla lz Evrope, Amerike In oHtatib delov sveta. Zdravi vse bolezni moških In ženskih nspe-ino in hitro. Električni pregled ■ X-žarkl, • katerimi vidi va^e telo kot na dlanu. Pridite k temu staremu izkušenemu zdrav* niku — on vas bo gotovo ozdravil. NIZKE CENE, ZNANSTVE- ________NA PREISKAVA ZASTONJ. GOVORI SE SLOVENSKO. Uradne ure so: od 9. zjutraj do 5. zvečer. Ob nedeljah samo od 10. do 2. ure popoldne. Pri meni se zdravi veliko iteviio Slovencev ln Slovenk. Ozdravim vsako bolezen, ki jo prevzamem za zdraviti. Imam veliko lskustvo v zdravljenj« m očkih tajnih bolezni. - ) L. V ponedeljek 29. atprila sta bili : v slovenski cerkvi sv. Jožeta dve poroki. John ^lencinger, rojen v j Mešperku blizu Ptuja na Sp. išta-j jerskem, je sklenil večno zvezo z Apoloni jo Traven, rojeno v Kamniku na Gorenjskem, sedaj živečo pri starišiti Franku in Heleni Traven 11a Blue jfaeketu. Priči sta bila Jakob Križanančič in gdč. Cele-stioia Springer. Stanovala bodeta na domu nevestinih starcev. — John Burič, rojen na Ravni Gori, fara Ogulin 11a llrvatskean in se-tlaj živeč v Indiana Harbor, lnd.? ]>a je obljubil večno zvestobo gdč. j Mariji šopčič. hčerki znanih ro-Ijakov Johna in ^largaretc Šopoič I Vl Ahmoeka. Nevesta je bila roje-1 na na Calumetu. Kumovala j jima Vinko Ki atofil in «jrdč. Ana i-Turkovič iz Alimeeka. Novoporo- • I Dopisi. " / , •— Yale, Kansas. Prosim Vas, ne zaimerite moje-inu dopisu, če je neokreten, ker . , jaz sem ravno tak. Malo t»e že spominjam, da sem lansko leto bral , v listnici uredništva, kjer je bilo, jasno popisano, koliko vardov sme^ biti dopis dolg in koliko vardov širok. Pa kaj, moja glava je taka. da nič v njej ne ostane. Jaz že da- " , nes ne vem več kaj som včeraj jedel ali snedel. Še veliko manj pa, da bi se mogel eno leto nazaj spominjati celega navodila. Zatorej , vzamem pa>pir. ki mi je najbližje •pri rokah. Pa brez zamere, če bo dopis nepravilen. Čitam vedno dopise iz vseli de-1 lov Amerike, ali iz naše majhne , naselbine ga iu nikdar. Torej ne zamerite, če se ravno najbolj ne-; rodni opravi k takemu delu. Delavske razmere so še p o voljne ; delamo vsak dan. samo to ne vemo. kako dolgo bo to trajalo. Zaslužek je pa odvisen od prostora : veliko pa tudi od delavca. Naj še omenim na kratko o lievi poertavi glede časa. ker je bilo vse zmešano, najbolj pa jaz. Pa človek se vsejra privadi, še umreti, , potem pa da bi se nove časovne postave ne bi. Prvega aprila sem ravno eno uro poprej vstal: oblečeni se in grem pogledat, kak bo kaj prvi april, potem mi 11a misel . pride, da moram danes zelo previden biti, ker je nevaren dan. du te z lažmi ne obsipajo. Tako sem premišljeval četrt ure. potem pa liura, h kurji palači. Odprem vra-ta i pa kaj je bilo! Kmalu bi padel j vznak. Petelin se je kar 11a dve . pred menoj postavil, in sc kregal, i kaj je, da mu ne dam mira. Jazr mu povem, da moramo mi, ki težko delamo, eno uro poprej vstati J pa naj š« kure. ki nič ne delaijo. Potem pa grem in jih naženem vse iz palače. Imel pa sem smolo in «kodo. Kure so dobrle takšno srd do mene. da tri dni 111 nobena več jajca znesla. Poprej sem jih lahko dra*ro prodajal, zdaj pa jih še za svojo potrebo nimam. Stari, pregovor pravi: kdor za smoloj j prime, se csmoli. Tako se je tndii z menoj ugodilo. i Omeniti tudi moram, da se jej naša naselbina z malo nad sto pre-j mogarjev izvrstno postavila za OLAS NARODA. 8. MAJA, 1918. Reformacija in socialni boji slov. kmetov yin. Ce niso kmetje več verovali obljubam iu poveljem svojih zemljiških gospodov, so pa verovali — svojemu cesarju. Vanj so stavili ves svoj naivni up, zakaj cesar Maks je bil med našim narodom jako popularen mož. Za to svoje zaupanje in vdanost so imeli kmetje vzrokov — več kot dovolj. Toda kmetje niso poznali diplomacije, ki dosega svoje cilje največ z zvijačo in lažjo. Zgodovina nmogo priča o tem; še več pa zakriva... Ze leta 1381. je naprimer angleški kralj nalagal kmeti- svoje dežele. Priborili so si zmago in izsilili od vladarja listine, ki so jim jamčile svobodo. Komaj pa so se oni razšli, je kralj vse preklical, kar je poprej podpisal; na ostuden način je prelomil svojo kraljevsko besedo in se strašno maščeval nad voditelji upora. Dobrosrčni slovenski kmetje niso poznali zgodovine in tudi diplomacije gospode ne. Cesar Maks je bil dober in razumen mož. Prijazno je sprejel deputacijo kmetov, ki je prosila za 44stare pravice". Potrpežljivo je poslušal njihove pritožbe ter jim dejal: — Lepo domov se vrnite, povejte svojim, naj odlože orožje in se razidejo. ^K On bo že ukazal gosposki, naj ljudstvu ne nalagajo novih bremen. Ostane naj, kakor je bilo! Sloveči zgodovinar nemških kmetskili uporov, Zim-mcrmann, poroča, da so se kmetje dali zapeljati: razšli so se v dobrem mnenju, da se njihov položaj izboljša. Toda le prekmalu so morali izpoznati, da so bili pre-lalikovernL Že v aprilu leta 1515 je butnil krvav in strahovit upor na dan. Dolge tri mesece je trajala borba užaljenega človeštva. S silo se je poizkušal suženj osvoboditi. Kmetje so oblegali gradove kar po vrsti. V gradove se je zaprla neusmiljena gospoda. Nekateri pravijo, da je bilo po Slovenskem tisti čas 80,000 drugi zopet, da je bilo 40,000 ljudi v buni. Natančnega števila se ne da dognati. Padli so gradovi: Turn, Raka. Mokronog. Polliovgradec, Oušperk, Mehovo itd. pred lia-skakujočimi uporniki. In - sedaj niso prizanašali: tudi samostanom ne, ki jih je stavil kmet tisti čas v eno vrsto z gradovi. Vendar tako krvoločni kmetje niso bili, kakor jih opisuje večina zgodovinarjev. (Valvazor na priliko se jako ostro izraža o upornih kmetih. Pozabiti pa se ne sme, da je bil Valvazor sam — plemenit as in da se jr štel med gospodujoč o gospodo, četudi je nazadnje umrl obubožan.) Največ plemstva je padlo v boju: cilj kmeta je bil le pokončati grad, izvor njih gorja. * j* . w * * • Ropali in kradli pa kmetje niso: kvečjemu so pokončali in razbili, kar so dobili. Da pri tako obsežnem uporu v tistem času ni šlo brez prelivanja krvi, je umevno. To j »a nikakor ne opravičuje podtikati kmetom krvoločnosti. Klasičen je slučaj Meliovske graščine. Po osvojitvi gradu, kjer so se zbrani plemenitniki vrlo dobro branili in kjer jih je tudi nekaj padlo — kmetom se šteje v zlo, da so pometali trupla plemenitnikov čez grajski zid — so prisilili zmagovalni podložniki mater grajskega gospoda in njeni dve hčeri, da so se nemudoma preoblekle v ktne-tiško obleko, in jih odvedli na polje: naj same poskusijo, 4 kako težko je delo podložnika. Na Koroškem so se gibali uporniki v Labodski dolini. Podložniki šentpaveljskega opata so se smatrali za nekake voditelje ostalih. — 3,000 kmetov je pristopilo h kmetski zvezi. Izvolili so si dva poveljnika, dva podpo-veljnika in dva govornika. V Rojali, blizu Št. Andraža, je bilo središče upora. Kmet j«1 so si hitro osvojili trdni Stari grad in razširili svojo oblast do Zilske doline. Plemstvo in duhovniki so vabili kmete s posebnimi razglasi k izstopu iz zveze. Rekli so jim, naj se vrnejo domov in pritožijo pri cesarskih komisarjih. Med tem pa se je plemstvo napetih zborovanjih posvetovalo, kako udušiti ustajo. Gosposka armada, ki je štela 1.584 mož, je končno zmagala kmete pri Starem dvoru. Kranjski in štajerski kmetje so se nameravali združiti. Tega se je gospoda bala najbolj. Koroški plemenitniki so poslali 100 konjikov in 100 pešcev na pomoč, da se pri Celju nameravana združitev prepreči. A* Kranj pa so poslali 400 jezdecev, ki so imeli nalogo zadržati gorenjske kmete. Med tem je poslal cesar med podložnike svoje komisarje; kmetje so dovolili premirje, toda pogajanja so se takoj razbila, ker ni gospoda s premirjem hotela doseči nič, druzega, nego si pridobiti časa. da se zbere njihova ee-j sarska vojska. Iz tega vzroka niso hoteli kmetom dati lii-kakih garancij, da se izvedejo reforme. Prišlo je do bitke. Pri Brežicah je napadel deželni ( glavar Štajerske, Žiga pl. Dietrichstein, zbrano kiuetsko. vojsko. Cesarski vojski je tedaj načeloval Jurij Herber-| stein. Za tedanji čas je bila glavarjeva vojska že velika.! Štela je 850 jezdecev, osem zastav pešcev in nekoliko topov. — Kmetje so se obupno hrabro bili. Njihove vrste so J se naglo zmanjševale, zakaj zelo mnogo jih je padlo. j Manjkalo jim je: vojnega znanja, potrebne diseipli-i ne in orožja. Bili so oboroženi ponajveč le z nerodnimi ko-' sami, malimi meči in pa s sekirami. Kar je bilo kmetov! ujetih, so jih usmrtili. 176 kmetov so obsodili v Gradcu na smrt, 15 poveljnikov so obesili, nasadili na kole in na četvero raztrgali Zmagovalci se sedaj niso več zmenili za to. kako uvesti reforme in kakšne reforme, temveč so le požigali kmet-Ake domove. Ujete jipornike so obešali najrajši na dreve- Zapadna Slovanska Zveza USTANOVLJENA 5. JULIJA 1908 INK0RP0RIRANA 27. OKTOBRA 1908 Te dni se je vršilo v New Yorku zborovanje kot spomin na obletnico potopa parnika "Lusitanije", i katero je torpediral nemški podmorski čoln. Pri tej priliki se je potopilo na stotine žensk, starcev in otrok. Na zborovanju je nastopil kot glavni govornik Roosevelt. te vozove v stanje neuspešnosti, ki zelo ovira gibanja nemških čet in municijskih vlakov. Najti pa je tudi par vodnih prekopov, ki gredo preko nizozemskega Limburga. Brzojovna poročila iz Evrope te sa poleg kmetskili domov. Ko so se približale še cesarske čete, so se razkropili kmetje, kar jih je še ostalo skupaj. Tudi gorenjski kmetje so se razšli iu njihovi voditelji so uhežali na beneška tla. Kmetje niso sedaj več verjeli cesarskim poslancem, ki so prišli med nje. marveč so ostali mlačni in pasivni. Pa tudi plemstvo je bilo nezadovoljno nad cesarskimi po- kom zadnjih par dni Ln prav poslanci in je sililo na to, da se kmete razoroži. jsebno poročila iz Haaga, so avto-Premagani in pobiti so bili kmetje. jtativno in oficijelno objavljala m i • , . ' , a. , . , da je llolandska privolila v upo Toda — misel na nov upor m zamrla. Živela je dalje,. rab^ -elezn,x. od strimi Ncm*ije in od generacije do generacije, dokler ni prišel še bolj kr-;tudi v uporabo vodnih poti. ki vo- vav ill upapoln dan. Zakaj na maščevanje jih je nepre- dijo preko holandsfcega Limbur- stano spominjal "uporni davek" letnih 8 vinarjev od rav za prevoz plavov, rr...,- , ~ .. noseeih v Mandril o pesek obenem Tolikšen znesek namreč so vplačevali kmetje v v.for|pa tudi apno za zgradbo konkret_ i Lih podstavkov za velike topove tor /a zgradbo takozvanlh 'baks*. ki tvorijo sedaj eno izmed najbolj pr'ljubljenih nemških obramb ob celi zapadni fronti. Trasport peska preko holand-skiji vodnih poti v Flandrijo se je vršil že skozi dolgo časa rn nemška vlada je pri tem vedno trdila. da j«1 ta materija! namenjen za •popravo in vzdržan je belgijskih cesta, to se pravi za nevojaške namene. Odkar pa so sprejeli Nemci sistem obrambe s takozvanimi "baklami" iz konkreta. se je povečal uvoz peska in kamena po holaiid-skih vodnih potih od 75.000 ton na 450,000 ton na mesec in to je ! povsem naravno dovedlo do ostr.h in odločnih protestov od strani francoske in angleške vlade. Protest Velike Britanije je bil vsebovan v značilni brzojavki, katero !je podpisal Artur Balfour in katero se je predložilo vladi v Haagu v novembru preteklega leta. Vspričo teh protestov zaveznikov pa ni llolandska le oficijehic ■ odobrila tega, kar je dosedaj le j trpela in sicer v zadevi prevoza i peska in kamena preko svojega o-| zemlja, temveč je šla eelo tako daleč, da je privolila v uporabo železnic preko Limburga za prevoz j izdelkov, — to je vojnega materi-jala, — iz Essena ter iz cele velike industrij alne pokrajine od Duet* seldorfa pa do Antwerpena. j Z eno besedo je privolila Ho-landska v to, da Nemčja na nenev-tralen način izrablja njene železnice in vodne poti. Belgija pa jr rajše žrtvovala vse. razven svojo narodno east, kot da bi se uklonila takim zahtevam. Razumeti pa je treba, da uporaba ali pravzaprav zloraba železnic in vodnih poti v nizozem.sk;-provinci Limburjr ne predstavlja celega obsega nemških zahtev, stavljenih Iiolaudski. Kajzer je zahteval tudi prosto uporabo izli-j v;i reko Šelde, ki tvori del terito-jrijalnih voda Holandske in kateri J izlivu obvladuje mogočna holandska trdnjava Flushing, oborožena z velikanskimi Kruppovlmi topovi Veliko belgijsko pristanišče An-twerpen, katero je bilo v mirnih časih mogoče primerjati edinole > Liverpooolom in Hamburgom ii; ki je oba slednja prekašalo glede važnosti, leži soglasno z najboljšimi izvedenci ob »Seldi ter je mogoče dospeti do njega le potom dolte te reke, ki se nahaja v liolaindskrh rokah. * Ce bi zaveznike sile ne upoštevale nevtralnosti Nizozemske, bi bila Anglija gotovo poslala svoje bojne ladje, torpedovke in težko oborožene monitorje po reki Šeldi navzgor do Antwerpena ter bi na ta način preprečila, da bi ne padlo to veliko pristanišče s svojimi mornariškimi in vojaškimi arzeuali v i roke Nemcev. _ ' Cesar Viljem, ki se je bal vsake- j ga kršenja nevtralnosti izliva re- WESTERN SLAVONIC ASSOCIATION Glavni sedež: Denver, Colorado. uuaVNI ODBOB: Predsednik: JOSEPH PR IJ AT EL, 5232 Wash. Street, Denver, Colorado. Podpredsednik: ANTON VODIŠEK, 424 Park Street, Pueblo, Colorado. L tajnik: FRANK SKRABEC, R. F. D., Box 17. Stock Yard Station, Denver, Colorado. II. tajnik obenem zapisnikar: J. CAN J AR, 4422 Grant St., Denver, Colo, Blagajnik: JOE VIDETICH, 4485 Logan Street, Denver, Colo. Zaupnik: JOHN PREDOVIČ. 4837 Washington St., Denver, Colo. ____ . NADZORNI ODBOK: 1. nadzornik: JOHN GERM, 316 Palm Street, Pueblo, Colorado. 2. nadzornik: FRANK HEXIGSMAN, 1230 Berwind Ave., Paeblo, Colo. B. nadzornik: MIHALJ KAPSCH, 508 N. Spruce, Colo. Springs. POHOTNI ODBOB: 1. porotnik: PETER MEDOŠ, Route 8, Box 160, Pittsburgh, Kansas. 2. porotnik: JOHN HOČEVAR, 514 West Chestnut St, Leadvllle, Colo. «. porotnik: JOHN JAKŠA, Box 272, Loulsrlil, Colorado. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. B. S. BURKET, 4487 Washington St., Denver, Cola URADNO GLASILO: GLAS NARODA, 82 Cortlanat Street, New York. N. Y. Vse denarne nakaznice in vse uradne stvari se poSilJajo na gl. tajnika, pritožbe na predsednika gl. nadzornega odbora, preplrne zadeve pa na predsednika glavnega porotnega odbora. niško blagajno, da si zbero potrebni vojni fond. Holandska kot naslednja žrtev Nemčije ! S TEM, DA JE PRISTALA V ZAHTEVE KAJZERJA, SI JE HO LANDSKA ZAIGRALA SIMPATIJE ZAVEZNIKOV TER BO MORDA IZGUBILA SVOJE BOGATE IZTOČNO INDIJSKE KOLONIJE. ke Šelde, kar bi imelo seveda zr posledico represalije zaveznikoA na Holandskem, se dosedaj ni posluževal Antwerpena kot postojanke za svoje mornariške, prav posebno pa za operacije svojih podmorskih čolnov. Podvrgel se je celo velikanskim stroškom in naporom ter zvezal Bruegge in O-stende s prekopom in nadalje tudi Zeebruegge, kateri obe prist a-' n3šči sta bili pned kratkim časom blokirani od zaveznikov. Pri tem! se je sledilo metodam, katere st j je u|x>rabilo pri zatvorjenju pri j slanišča Santiago v špasnsko-ame riški vojm in nemški podmorski] čolni ne morejo š" nadalje pohajati v Zeebruegge iu Osteiule ;iii pa odhajati iz teli dveh pristaniše Oprostiti tedaj ustje reke ^elde je postala imperativna potreba za nemškega kajzerja. Brez tega ni ma Antwerpen zanj nobnic vred nost.i z mornariškega stališča. R<-klo se j<* že preti vojno od strani Angležev ter tudi od strani inozemskih državnikov, tla hi pomenila nemška posest Antwerpena revolver, nastavljen na sence Anglije. Ta revolver pa je kot nena-bit, dokler ne kontrolira kajzer izliva Selde. ki se nahaja v nizozem škili rokah. • Skoro nepotrebno je omenjati da se kajzer ne bo zadovoljil s po sestvom izliva reke SeMe. On hoče dobiti v svoje roke tudi izlive reke Meuse (Mosel), katera reka teče skozi glavne industrija I ne in rudarske pokrajine Belgije in Francije, kateri okraji so sedaj zasedeni od nemških čet. Kajzer zahteva zase tudi izliv reke Rena kojega d o L"* na je mogoče najbogatejša in najbolj zaposlena s trgovskega m industrijalnega stališča izmed vseli rek v Evropi. Izlivi rek Rena in Meuse pt ipf-dajo istotako Ilolandski. To je se veda vedno predstavljalo vir jezr od strani Nemčije in n'kdar se n< sme pozabiti, da je slavni profe sor Treitsehke, kojega nauki so \ veliki meri odgovorni za sedanj« vojno in za sedanje nemške meto de ustrahovanja, izjavil s svoji profesorske stolice na vseučilišču v Berlinu: — Naš Ren ostaja kralj vseli rek. To je neizmerno dragocen« narodna posest. Vsled naše lastne napake pa je prišel največji mate rijalni dobiček, ki izvira iz te re ke, v roke tuje države ter je vsled te«ra neizogibna dolžnost nemški politike dobiti nazaj izliv te rek«* Negotovo je. če bo Nemčija sedaj, ko je dosegla svoje eilje glede uporabe železnic in vodnih poti. vodečih preko holandske province Limbugr. hotela priti do neposredne odločitve glede izlivov *ekle ter nato Mosel a in Rena Najti je nekatere, ki trdijo, da bo kajzer najbrž čakal do julija me seea. Dejanski pa povsem prostodušno trdijo nemški častniki in agenti na Holandskem ter tudi nemški jetniki, ki so padli v roke zaveznikov, tla se je zadnje dni julija "aLi prve dni avgusta določilo za tozadevno gibanje. • Najti pa je zopet druge, ki trdijo. «la se bo okupacijo izvršilo š? pred koncem tega 'meseca. — da bo kaj/er. če bo uspešen v svojem sedanjem pohodu ob zapadni fronti, tako pijan svoje zmage, da ne bo zanj nobenega zadržka več glede iz vrat ve njegovih namenov, ti-kajočiii se Holandske. Na drugi, strani, če bi se sedanja ofenziva izjalovila, se bo mogoče polastiil Holandske takoj \ namenu, da zatre v svojem narodu vsak čut razočaranja ter mu stavi pred oči, da sicer ni izvedel svojih načrtov glede zasedenja Pariza in Calaisa, da pa je kljub temu dodal nemškemu cesarstvu Nizozemsko ter dal nemškemu narodu dolgo zaželjeno posest izliva reke Rena. Zagotavlja se nam, da je vlada v Haagu, ko je tako privolila v kršenje svojih slovesnih obligacij nevtralnosti l«-r udala kajzerju. le umaknila se pred večjo silo. — Vspričo tega občutimo lahko go t (»v o mero pomilovanja do Holandske, — dasiravno nas pri tem obenem navdaja zaničevanje vpričo misli, kako je pozabila pri tem na svojo slavno preteklost in kako malo je pokazala isti čut narodne časti kot ca je pokazala Belgija. Nikakega me>ta pa ni pri tem za simpatije. • Nevtralnost dvora, vlade ter višjih dostojanstvenikov armade na Nizozemskem je mela namreč o I prvejra pričet ka sedanje vojne značaj, ki je bil odločno neprija-teljski zaveznikom. Vojna bi bila že davno končana, če bi Holandska ne zakladala Nemčije ne le z domačimi pridelki, temveč tudi s prekomorskimi snovmi vsake vrste. vključno baker, gumi j, bombaž itd. in to brez ozira na slovesne obljube, katere se je dalo Angliji in Franciji, kateri državi sta dovolili, da je prišlo to blago v nizozemska pristanišča skozi blokado proti zagotovilu, da se teh stvari ne bo vnovič eksportiralo v Nemčijo. Skozi skoro eno celo leto je držala Holandska svoje lajje zasidrane v zavezniških pristaniščih *i sicer edinole v namenu, tla da «» tem povdarka težkočam transporta v priloir Nemčiji. Šele pretekli teden Da je vlada v Haagu, z oči-vidnim namenom, da nas spravi v še večjo zadrego v prilog kajzerja, sklenila nekaj, kar je dejanski sličuo prepovedi izvoza cinka z o-toka Jave, dasiravno so Združene državo skoro popolnoma odvisne od -0,000,000 ton te surovine, katere so dobivale dosedaj vsako leto Lz holandske Iztočne Indije, do-čim znaša domača produkcija manj kot sto ton na leto. Ce se v zvezi s tem še pripomni, da ameriške tvornice sedaj izdelujejo na leto skoro dva biljona funtov ci n kov rh plošč vspričo velikega povpraševanja izdelovalcev konserv, spozna človek takoj, kako zavraten je bil udarec, nainer-jen na Ameriko. HARMONIKE bodisi kakrSnekoll vrste lzdelc.>;in la popravljam po najnižjih cenah, a delo rpežno ln zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo poSlJe, ker sem 2e nad t8 let tukaj ▼ tem poslu ln sedaj ▼ tvojem lastnem domu. V popravo vzamem kranjske kakor vse druge harmonike. Stare kupim ali sprejmem ▼ zameno. JOHN WENZKL, 1*17 Kast Oaf 8U Cleveland, Ohls. Knjig-a "Mali domači zdravnik" bo kuialo pošla. Kdor jo hoče imeti. naj jo takoj uaro^ « v True translation filed with the postmaster al New York. X. V. <111 May S. 1918. as reouirod bv the Art of Oetober B. 1917. ki predstavljajo vir tako ogromnega dela njenega bogastva? Ali bo še w liio vladarica izliva Kena in Šelde? Ali bodo njene provine« Limburjr na jugu ter Friesland na severu še vedno del nizozemskega kraljestva i | To so vprašanja, ki se mora j' predstaviti vsakemu mislečemu o-pazovaleu sedanje vojne ali pa proučevatelju evropske zgodovine. Dejanski ni nobene dežele na svetu. izvzeinši niti Rusijo, koje bo dočnost za čas naslednjega pol stoletja bi bila bolj problematična in negotova kot ona Holandske. To Pa je v glavni meri pripisovati teku. katerega je zasledovala Holandska tekom zadnjih štirih let. .kateri tek ni namreč nikogar za-dovoljil. j Nemčija je tekom preteklega |inest kot Belgija se je Nizozemska udala kajzerju ter tekom zadnjega tedna privolila v takt kršitve svoje nevtralnosti od strani Nemo je, da so zavezniki povsem upravičeni smatrati Nizozemsko za njim neprijazno silo. Nasprotje med nastopom Belgije ter onim Holandske v vojni je bilo tako veliko, da so že dozore-; le špekulacije glede evenaualne u-sode države kraljice Viljem ne. Dvajset ali trideset let od sedaj: naprej bo Belgija mogoče večja glede ozemlja, v blagostanju, ki, bo morda večje kot je bilo ono! pred vojno iu veselila se bo goto ! vo stališča in upliva v mednarodnem zboru, ki bo primerno dolgu ' ki »ra imajo zavezniki napram! njej. Kje pa bo Holandska čez petindvajset let? Ali se bo še vedno veselila svoje ekonomske in politične neodvisnosti! Ali se bo še vedno nahajala v pojesti svojih čudovito bogatih iztočno-lindijakill kolonij ■ L.. >' ».j V>*MI "--""»."M'W. -"J "W K^W-l T QkAS NARODA. 8. MAJA, 1918. Iz stare domovine jnre translation filed with the postmaster at New York, N. Y. ou May 8,1918, as required by the Act ot October % 1917. . ZBOR ZAUPNIKOV NARODNE STRANKE V CELJU. ("Slovenski Narod", li. II.) Dopis iz Celja: — Železo j«* vroče in kovači so na delu.... Vse silnejše se manifestira nezlomljiva volja slovenskega naroda, da doseže državno neodvisnost. Zlasti na Slovenskem Štajerskem. Iz raznih krajev prihajajo poročila, kako se je razširila narodna zavret do zadnje kmetske koče.... Danes je na zboru zaupnikov Narodne Stranke izpregovorilo tudi središče političnega življenja na Slovenskem štajerskem. Ob veliki udeležbi zaupnikov iz v**-h krajev se je zbor navdušeno in soglasno izrazil popolnoma soglasnim /. vsemi ukrepi mariborskega zbora, zlasti kar se tiče nase odločne zahteve po samostojni državi in skupnega delovanja vseh jugoslovanskih strank v obliki Narodnega Odbora ali Narodnega Sveta. Prvi je govoril dr. Vekoslav Kukovee o političnem stanju in o jugoslovanskem vprašanju. Po vd ar j al j«', kakšen glad in beda. vlada v centralnih državah. "Zmaga demokracije bo istotako zmaga naših pravičnih zahtev"'. Nato je govoril o ^samoodloeevauju narodov. "Ta hiljka je vznikla na istem ]>olju. kakor demokracija. Kdor zahteva vlado naroda, ta mora biti tudi za samoodločevanje narod«. To geslo je prodrlo v vs<- .Icžele sveta, samo Nemci in Madžari se ga biije. Gibanje za samodločevanje pri Slovencih se ne da več zaustaviti.'* Navajal jc dalje težko preganjanje štajerskih Slovencev za časa vojne. "Kavno to preganjanje pa je povzročilo, da je geslo o samoodločevtnju naroda padlo na tako plodovita tla pri Slovencih." Poživlja celokupen narod, da vstraja "Vse, nase misli morajo biti f i režete živim, čvrstim prepričanjem, da j«' napočila svetla zarja o-svobojenja Slovencev. Hrvatov in Srbov." Vseeno pa so potrebne "še velike borbe: zrela jabolka nam ne bodo padla sama v usta. Svoboda, darovana brez borbe, bi ne imela prave vrednosti." "Slovensko politično življenje je nastopilo tako pot. da se nam eel i -vet čudi. Nasprotnike, ki prej ni *lili. da je vse to le sama fraza, je prevzel strah. Ta strah je barometer, da Jugoslovanstvo prihaja .. Naše geslo je: brezpogojno zedinjenje našega troimenega naroda."' (lovori! je nato o jugoslovanski demokratski stranki in zaključil s pozivom ijh energično delo. "Vsak Vaš korak v tem oziru je kamen za zgradbo jugoslovanske države." Govorili so ludi dr. Kalai:, dr. Josip Sernec, Ivan Rebek. Arnim Gradišnik, Mikuš, Smertnik iu dr. Božič. Zborovanje je zaključil dr. Kukovee z besedami: "Srčno me veseli, da se je pričel naš narod tako gibati. Ponosen sem zaradi juž-no-štajerskih Slovencev. Na Kranjskem se čudijo, kaj vse se dogaja pri nas na Štajerskem. Navdušeni kakor vedno, podpirajte borbo za veliko idejo." (121 vrst konfisciranih.) S PREPOVEDANEGA ZBORA SLOVENSKIH KMETOV V CELJU. zaupnega zbora tudi zastopniki štajerskega, goriškega in primorskega naprednega naroda. Sestanek zaupnikov N. N. S. je bil obdržavan v znamenju na rodne svobode in zedinjenje naprednega Jugoslo vanstva in demokratizacije našega javnega življenja. Razpoloženje, ki je vladalo na shodu, se ne da opisati. Zaupniki N. N. S. so soglasno odobrili, da se osnuje nova demokratska in jugoslovanska stranka, ki bo združila vse bogate šile naprednega dela našega naroda in težila za enim veliki ciljem: staviti vso moč naprednega Jugoslovanstva v borbo *& našo svobodo in v boj za pravično in srečno notranjo ureditev naše bodoče jugoslovanske države. Ko ie predsednik dr. Ivan Tavčar zaključil ta zgodovinski zbor, so odmevaj! po dvorani burni vzkliki: "Na delo za Jugoslovanstvo in demokracijo!"' Kot vihar se je dvignila pesem našega inonosa in naše nade: "Lepa naša domovina!" in himna našega čuta : "Hej Slovani!" RESOLUCIJE. Sprejete resolucije se glase: 1. Zaupniki N. N. S. na Kraujskeui, zbrani na zboru dne 2. februarja 1918 v Ljubljani, izjavljajo: da je za dosego trajnega miru med narodi bistveni pogoj popolno in vsestransko priznanje pravic* samoodločevanja narodov: sklicujoč se na pravico «amoodločevanja narodov, vidijo rešitev slovenskega naroda v zedinjenju Slovencev, Hrvatov in Srbov v eno samostojno državo, v smislu majske deklaracije; notranja ureditev te državne celote se mora izvesti in urediti po demkoratskili načelih v najširšem smislu, pri čemur se je treba sporazumno ozirati na posebnosti vseli treh delov naroda; pozdravljajo navdušenjem in priznanjem dosedanje Korake Jugoslovanskega kluba za dosego teh ciljev in pozdravljajo vse poslance to- iu onostran Litve, da zastavijo vse svoje moči za uresničenje skupnega cilja: se-dinjenje Hrvatov, Srbov n Slovencev v lastni državi. 2. Uvidevajo nujno potrebo skupnega narodnega zastopstva in skupnega predstavništva vseh jugoslovanskih strank, ki stoje na o-snovi majske deklaracije. V ta namen naj se osnuje čim prej in predvsem jugoslovanski centralni narodni odbor za dežele, zastopane v dunajskem parlamentu- v tem odboru naj imajo enakopravno zastopstvo vse deklaraeijske stranke in organizacije; treba je pozvati tudi jugoslovansko socijalno demokracijo, da pristopi iu da sodeluje. •Jugoslovanski centralni narodni odbor bo sporazumno sam določil svoj delokrog ter mora biti v njem izključno vsako majorrniziranje. Glavna naloga naj mu bo. da stopi takoj v stik z deklaraeij**kimi strankami v Banovini in Bosni-Hercegovini za zedinjenje. Izvrševalnemu odboru se stavi za nalogo, da obvesti o tem odloku vse deklaraeijske jugoslovanske politične organizacije in Jugoslovanski klub na Dunaju. Na velikem zboru zastopnikov N. N. S. o Velikinoči bo poročal izvrševalnl odbor o uspehu te akcije. 3. Zbor zaupnikov N. N. S. poživlja vse rojake naprednega mišljenja kot zastopnike ideje narodnega zediujenja, da se zedinijo v enotno napredno demokratsko politično organizacijo, ki naj povedo v borbo za veliko jugoslovansko idejo številne in znatne napredne sile. — Naj se osnuje velika edinstvena Jugoslovanska Demokratska Stranka, v kateri naj sodelujejo oni člani vseh slojev, ki sprejemajo program S. H. S. (Srbov, Hrvatov, Slovencev) kot edinstvenega jugoslovanskega naroda, organiziranega v samostojno narodno državo, vsi oni. ki hočejo sprejeti načelo doslednjega demokratizma v vsej sestavi javne uprave, ki imajo napredne poglede na svet in ki hočejo delati, osbijajoč enostransko stališče, na vseh poljih za socializacijo ekonomije. Tretja resolucija govori o podrobnostih organizacije jugoslovanske demokratske stranke. "Dokler obstajajo sedanje dualistične meje, spadajo v področje stranke cislajianske jugoslovanske pokrajine. Stranke z istim ali sorodnim programom v ostalih jugoslovanskih deželah sc smatrajo za sestrske organizacije." V četrti resoluciji se izraža zaupnica poslancu dr. Ravnikarju. 5. "Zbor zaupnikov N. N. S. pošilja bratskemu češkemu narodu prisrčne pozdrave in ponavlja prisego zvestobe v borbi na življenje in smrt za velike cilje svobode in neodvisnosti." Zbor je zaključil, da se osnuje fond za podporo žrtev političnega preganjanja na slovenskem jugu in da se za to stvar podvzame čim prej vse. kar je potrebno. Glavna pravila Jugoslovanske Matice jiii-to v Srbskem Domu. 443 West |22nd St., New York, N. Y. Pro-istor je dobila Matica brezplačno 1 Slepi častnik in njegova knjiga. Kapitan Nobbs, angleški častnik, ki je izgubil v bitkah pri reki Som me svoj vid. je pričel, potem ko jc ozdravel od mnogoštevilnih ran, pisati knjigo, v kateri opisuje svoje strašne doživljaje na bojnem poflju. O tem. kako je pričel prsfciti svoje doživljaje, pripoveduje: IME, NALOGA, SEDEŽ IN SREDSTVA. Srbi, Ilrvati in Slovenci v New Yorku vslanavljajo Jugoslovansko Matico, katere naloga jc delati za združenje Srbov. Hrvtatov in Slovencev tudi na prosvetnem in političnem polju. S tem hočemo pokazati našemu in ameriškemu narodu ne le istovetnost našega naroda, temveč tudi praktično izraziti to ediustvo s koristnim delom na vsakem polju narodnega življenja. II. SREDSTVA J. M. IN NJE PROGRAM. A) PROSVETNA SREDSTVA. 1. Šola. — Da bi naši otroci tudi v novi domovini obdržali svojega narodnega duha. bo Matica iotvorrla šolo, v kateri se bo razen! č i banja in pisanja v materinskem jeziku poučevalo tudi občo jugo-j j slovansko zgodovino ter bo na ta ! način mogoče že otrokom vcepiti. Ida so sinovi enega naroda. 2. Večerni tečaji. — Za odrasle člane bo Matica prirejala posebne večerne tečaje. Pri tej priliki sc bo predavalo o stvareh, ki so članom koristne." Vršil sc bo pouk angleškega jezika, knjigovodstvo, nadalje bodo razna predavanja o zdravstvu, ameriški trgovini, industriji itd. V tem oziru se bo Ma- i tiea obrnila na razne ameriške institucije. ki skrbe za naseljence, ter jih prosila za pomoč. 3. Čitalnica. — Dobra knjiga in dniber časopis sta največja prijatelja naprednega človeka. Ravli tega otvatja Matica svojo čit&i- St., New York, N. Y. Prostor je dobila Matica brezplačno na razpolago. V prvi vrsti se bo skrbelo za to, da bodo v nji take knjige, da bodo imeli od njih člani res kak dobiček. 4. Jugoslovanski koncerti. — Lepa pesem in godba blažita srce človeka. Pesem združuje ljudi ter jih poziva k skupnemu delovanju. Vsled tega bo Matica delala z vso silo za razširjenje jugoslovanske pesmi in godbe. V ta, namen bo prirejala koncerte, da bo tudi a-meriški narod _ seznanila z našim petjem in godbo. 5. Zabave. — Matica bo prirejala zalbave, pri katerih bodo imeli vsi Jugoslovani mesta New York a priliko slišati narodne pesmi in govore. Pri teh prilikah se bo gojila medsebojna ljubezen in prijateljstvo kot se spodobi članom narodne in kulturne zveze. B) PRIRED1LNA SREDSTVA. Prirediini odbor. — J. M. bo obrnila svojo največjo pozornost na ekonomske potrebe svojih članov in vstanavlja vsled tega prirediini odbor, ki bo del upravnega odbora. Dolžnost tega odbora bo: a) Uvajati svoje člane v duh organizacije, ki je fcaenkrat najmočnejše sredstvo vsega uspeha. b) Da bo članom na razpolago pri iskanju dela. Odbor bo v tem namenu stopil v zvezo z uglednimi ameriškimi trgovskimi in industrijski hi i podjetji.. c) Odbor bo šel na roko vsem onim našim ljudem, k/i se žele vrnil L po vojni v domovino. Rojaki naročajte m na "Glaa Naro 4mT. največji slovenski dnevnik ▼ Zdm lenih driavak. Nasi zastopniki. kateri bo pooblaščeni pobirati naročnino za dnevnik "Glas Naroda". Naročnina za "Glas Naroda" je: za celo leto $o.50, za pol leta $-.00 in za četrt leta pa $1.00. Vsak zastopnik izda potrdilo za avoto, Katero je prejel m jih rojakom priporočamo. San Francisco, Cal.: Jakob Lovgln. Denver. Colo.: Louis Andolšek in Frank Škrabec. Leadville, Colo.: John Hočevar. Pueblo, Colo.: Peter Cnlig, Johnr Germ, Frank Janesh in A. Kochevar. Salida, Colo. In okolica: Louls Costello. Somerset, Colo.: Math. Kernely. Clinton, Iod.: Lambert Bolskar. Indianapolis, Ind.: Alois Rudman. Aurora, I1L: Jernej B. Verbič. Chicago, 111.: Jos. Bostič, Jos. Bllsh In Frank Jurjovec. Joliet, HI.: Frank Bamblch, Frank Lanrieh in John Zaletel. La Salle, 111.: Matija Komp. * Livingston, 111.: Mih. Cirar. Maseoutah, HI.: Fr. Augustin. Noeomis, 111. in okolica: Math. Gaishek. je, pripoveduje: Ko sent pričel pisati na pisalni stroj, sem delal kakor otrok, kij se vadi na glasovir. »z eni^ii prstom. Delo je šlo strasno počasi naprej. Potem je pričela moja žena zame pisati, toda večino sem moral zgotoviti sam. Sčasoma sem se prrvadel tipkanju in moji prsti so bili že precej navajeni. Ko sem pričel pisati poglavje "V dolini smrti", sem dobil šele pravo veselje do d^la in največkrat sem vstal ponoči, da spravim na papir, kar mi je prišlo na dušo v mirnih nočnih urah. Pri tem je bilo to dobro, da sem step, ker nisem potreboval luči, iz Česar se razvidi, da zamore biti tudi si epos t gospodarsko koristna. Seveda sem imel v; tej temi mnogokrat p°sel>nc me-prilike. Tako sem se neki večer j pripravil k delu. ko jc bilo vse mirno okrog mene; bilo je ob desetih zvečer. Z veliko radostjo sem delal do zjutraj in težko pričakoval prijatelja, ki me je moral j priti obiskat tisto jutro, da mi? prečita, kar sem napisal. Ob določeni uri je prišel prijatelj in ves radoveden sem mu Izročil rokopis in ko ni pričel citati takoj, sem postal nevoljen in vprašal prijatelja, zakaj ne eita, nakar mi je ou povedal, da je nemogoče izpolniti mojo željo, ker so vse |>ole pfazne. Ko sem pričel pisati, se je namreč premaknil trak na pisalnem stroju in jaz sem obdelov d) Slednjič bo poskušal na vseh vso noč prazne pole papirja. Ta*w North Chicago, HL In okolica: Anton Kobal in Math. Ogrin. So. Chicago, I1L: Frank Čcrne. Springfield, III.: Matija Barborlč. Waokegan, 111. in okolica: Math Ogrin in Frank Petkovsek. Cherokee, Kans.: Frank Režlsnlk. Franklin, Kans. in okolica: Frani? Leskovic. Kansas City, Kans.: Geo. Bajuk in Peter Scbneller. Ringo, Kans.: Mike Pencil. Kitzmiller, Md. in okolica: Frank Vodopivec. t Baltic, Mich.: M. D. Llkovlch. t Calumet, Mich, in okolica: M. F, • Kobe, Martin Rade in Pavel Shalt». RovanSek. Claridge. Pa.: Anton Jerina in Ant. . Kozoglov. 1 Export, Pa.: Louis Supančlč. Forest City, Pa. Mat. Kamln In Fr. ■ Leben. , Farell, Pa.: Anton Valentlnčič. Greensburg. Pa. in okolica: Frank Novak. Hostetter, Pa. in okolica: Frank Jordan. Imperial, Pa.: Val. I'eternel. box 172. Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja In John Pola ne. Luzerne, Pa. in okoljea: Anton Osolnik. Manor, Pa. in okolica: Fr. Demšar, Moon Run, Pa.: Frank AJaČek Ln Fr. Podmilsek Pittsburgh, Pa. In okolica: TT. R. Jakobieh, Z. Jakshe, Klarich Mat., I, 1 Magister. Reaing, Pa. in okolica: Fr. Šj>ehar. South Bethlehem, l'enna.: Jernej • Koprivšek. 1 Steelton, Pa.: Anton Hren. Turtle Creek, Pa. in okolica: Frank Schifrer. r West Newton, Pa.: Josip Jovan. Willock, Pa.: ,T. Peternel. 1 Murray, Utah in okolica: J. Kastclič, Black Diamond, Wash.: G. J. Po-renta. Davis, W. Va. in okiliea: John Brosleh in John Tavžplj. Brosieh in John TavželJ. 1 Korenchan. Milwaukee, Wis.: Andrew Fon IflA Josip Tratnik. ^ Sheboygan, Wis.: Anton He, John Stampfel in H. Svetlin. West Allis, Wis.: Anton DemSar In Frank Skok. Rock Springs, Wyo.: Frank Fortuna, 'A. Justin in Valentin Mareina. Ajdifce je vendar mnogokrat prav neprijetno, ako je človek slep", je pripomnil k svojemu pripove-dovamju slepi jiuiak. Zveza med avstrijsko in bolgarsko vladarsko hišo. Trna translation filed with the post master at New York, N. Y. on May 8. 1918, as required by the Act of October 6, 1917. Xodanj, Dansko, 6. maja. — Z^ ženitvijo, ki se bo v kratkem vrši- i la, se bodeta zvezali avstrijska in j bolgar^ca vladarska hiša. Kakor poročajo nemški listi, -v bo kmalu objavita zaroka sina bolgarskega kralja Ferdinanda prestolonaslednika Borisa s četrto hčerjo avstrijskega nadvojvode Friderika nadvojvodinjo Gabrielo: nadvojvoda Kari AJbreeht pa se bo zaročil z najstarejšo hčerjo curia Ferdinanda princezinjo Nadej-do. — Prestolonaslednik Boris jc bil rojen v Zofiji 18. januarja 1894. hadvojvodinja Gabricla pa v Po-zunu 14. septembra S 6^,1. lvarl Al-breeht je bil rojen v Pulju 18. decembra 1888, prhicezinja Nadej-da pa v Zofiji 18. janiuarja 1890. Premestitev carja. ?—• ■ i True translation filed with the post master at New York, N. Y. on May 8. 1918, as required by the Act of October 6, 1917. Moskva, Rusija. C. maja. — Sovjet naznanja, da so prejšnjega ruskega carja Nikolaja Romanovi-ča s carinjo in eno njihovih hčera prepeljali iz Tobolska v Ekaterinburg, 170 milj jugovzhodno od Perma, na azijski strani Urala. To se jo izvršilo zaradi tega. ker so kmetje in monarhisti v bližani Tobolska poskušali pomagati carjevi družini pri begu. To poročilo pa ne omenja bivse-ga prestolonaslednika mladega Aleksija Roma-noviča. drugih poljih delali za izboljša-! nje ekonomskega položaja naših ljudi. G) POLITIČNA JSKKDSTYA. a) Predavanja. — Jugoslovanska Matica bo »pri vsaki priliki potom preči a van j pozivala iu navduševala naš narod za narodno oisvo-bojenje iu združenje. Gledala bo na to. da postanejo iz njenih članov vdani iu zvesti državljani svoje nove domovine. b) Koledar in ostale knjige. — Jugoslov. Matica bo izdajala vsako leto svoj koledar, po možnosti p«a tudi kako poučno in rodoljubno knjigo. c) Glasila. — Glasila Jugoslov. Matice so vsi listi, ki stoje na jugoslovanskem progra.mu. III. DOHODKI JUG. MATICE. Dohodki Juguslo»v. Matice so: a) Članarina. b) Zabave. c) Koledar iu ostale knjige. d) Prostovoljni darovi. IV. DENAR. i Vse čeke Jug. Matice podpisujeta pred-sednik iu blagajnik ter en član upravnega odbora. Oni so odgovorni za denarno stanje Matice. Izplačila nad 10 dolarjev se vrše ediuole potom čekov. Izplačila, ki so večja kot 100 dolarjev, mora odobriti mesečna seja. V. KNJIGE, KORESPONDENCA. Knjige in korespondenca se vodi v latinici. i * VI. SKUPŠČINA. Letna skupščina Jug. Matice se vrši prvo nedeljo meseca januarja. Skupščina ima šele tedaj poluo-moč, če sta prisotni najmanj dve tretjini rednih članov. č'e se pozivu ne odzove zadostno število članov, sc vrši mesec pozneje druga skupščina, ki ima pohiomoč, ne glede na to, koliko članov jc pri nji navzočih. Program skupščine je: Poročilo o delovanju Matice; pregled zaključnih računov; volitev časnikov in odbora; program za prihodnje leto; volitev treh članov za odobre-»lje zapisnika. Izvanredna skupščina se vrši, če to zahteva polovica članov. Glasovanje na odborovih sejali je javno, na društvenih tajno. V slučaju, da Matica preneha obstajaiti, pripade vse njeno premoženja srbski, hrvatski in slovenski akademiji znanosti v l>cl-•gnadu, Zagrebu in Ljubljani, in to na enake dele. Matica zamore 'postavno oksta-jati, dokler ima pet rednih članov. ______ ^ "Slovenski Gospodar". 7. II.1 "Občni zbor Slovenske Kmetske 1 Zve/.c v Celju dne 1. II. jf prepovedal mestni svet celjski. S to prepovedjo je tii urad naravnost razžalil »lovenski kmet>ki narod. Trdil š je. da sc je treba bati vsh-d prihoda slovenskih kmetov nemirov.... t Odbor Slovenske Knul-ke Zveze je brzojavno protestiral proti tej > l4u->kem namestuikn v Gradcu in pri ministru no- s tranja dela. Toda grof Clav iji minister Toggenburg »ta potrdila odlok «cljskcga magiMrata. ^ Zgo*l;ij /.jutra j 11 bile ecljske ulice poln«? naših somišljenikov in J somišljenie. Če|»rav so bili kmetje silno ogorčeni zaradi prepove- i iii. je vendar vladal mir in nikdo ni razžalil niti lasu na glavi celj- > škili Nemcev. * Policija ji imela <»,1 župana .Jubornegga nalog, tla razprši narod, t Kavno \ tri'uutku. k«» j« p«»slanee Pišek povedal narodu, da je shod c ziibranjeu. >.»• j»> prerinilo |».-t policajev v bližino Piska. Eden njih se j- postavil pred poslanca iu mu rekel, da j«> prepovedano govoriti in ('a bo policija razgnala narod. Po-lmiee Piš. k je /.a klica I s povzdignjeiiiui glasom: "Mi smo > mirni, a vi priha jate s silo. Vemo, da imate v bližini skrito četo voja- i l ov z nabitimi puškami. (Mali bomo mirni, toda dn bi policija razga- > njala in tirala ljudi, ki vas hranijo, tega ne bomo dopustili." Tedaj >c je obrnil k narodu in rekel: '"Golimo mirni! Ako nam danes ne dovolijo. da hi zborovali, bomo prišli drugikrat, ali tedaj nas bo kot i listja in trave." Na njegove besede je odgovoril narod /. burnimi i "Živijo!" Tedaj se je policaj zopet postavil pred poslanca in mu zagrozil. da jr.« bo aretiral. Pišek pa mu je mirno odgovoril: "Samo za- j prite j>ie, ako imate korajžo!" Takoj je izgubil policaj ves pogum, da j hi vzdignil svojo roko nad poslanca, kajti videl je, kako so dvigajo pesti naših mož iu mladeničev. Samo voditeljem, ki so mirili narod, se je zahvaliti, da ni pripetilo kaj drugega. Tedaj se je pojavil sani mestni župan ajivokat dr. Jabornegg s šefom občinskega urada dr. Ambroschitzem. Jabornegg je ukazal policajem. da razžeuejo narod, iu zagrozil je tiuli poslancu Pišku. Ta pa ga je vprašal -. "Kdo ste \'i *. S kom imam čast?*' Dobil jc nemški odgovor: ".la/ sem mestni župan dr. -I a born egg". Takoj pa mu je na ušesa zadouel -ilen gla> narod* : "Govorite slovenski, vsaj ste sin slovenske matere". .Jabornegg -e je podal: začel je govoriti slovenski iu pnr.il narod, da se ra/.ide. Naenkrat je postal uradni jezik celjskega župana slovenski. Ljudje so mu začeli ploskati iu čuli so ^e klici; "Živijo župan dr. -lavornik! Vi boste prvi župan našega Celja v bodoči Jugoslaviji!'" Buren -meh. Tedaj pa je dr. Jabornegg naenkrat izginil. Narodne mase nikakor ni-o hotele raziti. Prijavila se je cela vrsta govornikov, lic samo na dvorišču in v sobah hotela, temveč tudi na ulici. Reči smemo, da >e je obdr/aval velikanski zbor. Policija je bi4a brez moči, narod se jc cel popoldan gibal.... Tedaj je vstal poslance Pišek in, ražloživši narodu, zakaj je shod prepovedan rekel: "Slovenski narod! Sko.-o bo prišel čas, ko nam ne bo nihče več prepovedoval zborov v slovenskem Celju. Zapomnite si dobro one, ki iihiu danes odrekajo uašo pravico. Hodimo vstrajni, složni in dobili bomo našo Jugoslavijo!" Navdušenje, ki jc nastalo po teh besedah, sc ne da popisati. — Kmetje so dvignili poslanca Piška pa rameya in ga nosili sredi medj narodom. Tedaj je zaorila silna pesem: "llej Slovani!" Slišali smo,, kako jo župan Jabornegg zaukazal policajem, da izpraznijo hotel, to- 1 da do tega ni prišlo: župan in policaja sta >e še pravočasno premisli-; la. kaj takega poskusiti. Celjski Nemci niso dosegli svojega cilja. Mi smo odšli kot zrna-, go vale i. Navdušenje nagega naroda za Jugoslavijo in sa naše narod-. iie poslance je bilo tako silno, da še nismo videli kaj takega. Prepovedali so nam shod v dvorani, a narod jc sam držal več zborovanj pod milim nebom in na celjskih ulicah. Clary iu dunajska vlada sta spet dobila po no»u." ZBOROVANJE ZAUPNIKOV SLOVEN. NAPREDNE STRANKE. "Slovenski Narod" poroča, da se je vršil v Ljubljani shod dne 2. februarja velik zbor zaupnikov Narodno-Napredne Stranke, o kate rem prinaša sledeče obširno poročilo: "Vsi sloji so poslali svoje zastopnike S posebnim veseljem javljamo. da se je udeležilo zlasti veliko številu kmetskih iu delavskih zastopnikov. Med možkimi je bilo tudi veliko žen, in to ne samo gospa iz mesta, temveč tudi pri prosti h žen iu mater z dežele. Prišle so, zavedajoč se. da kliče velika doba tudi jugoslovansko ženo, da de-lnje skupno z možem, očetom, sinom v borbi za svobodo Ln zedinjenje. Po-ieir somišlejnikov kraujakc narodho-napredne stranke so se udeležili In pri teh besedah je povzdignila. »vojt*- ka.k,>r plavicc uitnlie oči irori k zvezdam in v zarji ognju je bila nfllik kaki cerkveni sliki. A fantje i/. Chicagc in strelci iz Texnsa so. gledajoč nanjo, govorili : "Niti mi te ne zapustimo. Ma-riea. zora rumena!" Marica je pomislila. da je le eden poil solnce ui. >, katerim bi šla na kraj sveta, le eden — Jakob v lltsnk-i. Toda ta, dasi tudi ji je jftrjubil. da kakor ptica po ozn%č-jn prileti, da se. kakor prstan po cesti, prikotali, ni priplaval, ni priletel, on edini jc njo ubožico zapustil! Marie i ni /auiogSo uiti. du se vsej naselbini slabo godi, ali ona je bila že v toliki propasti in Bog jo je bil že i', takih osvobodil, da je njena dii^a ostala vedno vedra v bedi, polna zaupanja v božjo pomoč, ob kar je prav nič ni moglo pripraviti. Sicer i*e je tudi spominjala, tla ji je dal oni stari g«wpod v New Vorku, ki jima je v največji bedi pomagal, da stu sem dospela, listek ter jima rekel, da naj se, ako bi se jima slabo godilo. Je na njega obrneta, on jiijia hoče vsikdar pomagati. V tem pa je prinašal naselbini vsak dan večjo in večjo grozo. Ljudje so begali odtod ponoči iu kaj se je vse z njimi godilo, skoraj ni mogoče dopovedati, (iozd niokrog je šumel, kakor bi se posmehoval. Stari Lovro je naposled od truda obolel; komaj je za m ogel hoditi. Dva dneva za to ni niti maral, a tretjega že ni mogel vstati. Deklina je šla v les, nabrala mahu, posti a la z njiui pod že gotove bajte, ki je stala na travniku, položila očeta na mah in mu pripravljala zdravila z žganjem. "Marica", zašepetat je stari, "smrt se mi čez les približuje; sama tttklaueš na s volu, reviea! Bog anc Kaznuje zu moje težke grehe, ker sem te spravil čez morje iu te tako ugonobil. Težka bode moja smrt... " "Oče \ odgovorilo je dekle, "mene bi bil liog kaznoval, ako ne bi bila šla z vami!" "Ako bi te le tako osamljene ne /upuščal, ako L>i te zuutogel vsaj k tvoji zaroki blagosloviti, Inglje l>i umrl. Marica, euj, vzemi mniega Orlika za moža, on jc do-t>er človek in to ne zapusti." Orni Orlik, nezgrešljivi tesaski strelce, ki je stal blizu, je pal pri teh besedah na kolena. "Oče. blagoslovite naju", jc dejal mladenič, "jaz ljubim to dekle kal.or svojo hsstno usodo. Znan sem z lesom iu ji ne dam poginiti." I Vi teh besedah je pogledal s svojimi sokolovimi očmi na Marico, a ona, sklonivši se pri vznožju starega, je zacepetala: "Ne silite me, oče! Komur sem obljubila, lego boui. a!i pa uobe-uega. ' Komur si obljubila, njegova ne bos. ker jaz ga ubijem. Moja moraš biti. aH pa nikogar!"' odgovoril je Oi'lik. "Vsi poginejo tukaj, pogineš tudi ti, ako te j ne rešim." Orni Orlik se ni motil Na.-el-biifa je giuila. Minul je zopet teden, miuul drugi. Hrana je jela pohajati. Počeli so že klati zixino, ki je bilu namenjena v vožnjo. Mi žlica je zahtevala vedno no vit žrtev, ljudje v tej puščavi «o enkrat \ se proklinjali, drugikrat z o j Hit z groznim glasom klicali nebo na pomoč. Neke nedelje so poklekuili vsi, stari in mladi, žene in otroci na travniku in peli na glas litanije, Sto glasov je ponavljalo: "Svet: liog, vedno sveti, vedno močui in nesmrtni, umnili se na*!1* Gozd j« prenehal hruščati, prestal šumeti ler poslušal. Stopi-v, ko je pesem utihnila, je z&šumel vnovič. kakor bi trdil: "Jaz sem tu kralu, jaz sem tukaj gospod, jaz sem tu naj močnejši!" A Črni Orlik, ki je bil z gozdom iznan. je uprl vanj svoje črne oči. pogledal nanj nekako čudno iu potem glasno rekel: "Ah, da! Sedaj zbežimo od tod!" Ljudje so pogledovali začudeni na Orlika in nekaka zla slutnja je prevzela njih srce. Ti. ki so ga poznali še iz Tex asa. so imeli veliko zaupanje v njega, ker je bil dober lovec in že tedaj v Tex asu močno sloveč. Bil je to 1'ant v resnici nekako edivjau v stepah ter močen kakor dob. Z medvedi se je v dvoboj spuščal. l*ri Sv. Antonu ( San Antonio), kjer je .poprej bora vil. so vedeli o njem zelo dobro, da je vze! včasih karabin na ranic, odšel v puščavo, nekoliko mesecev se ni tpokazal doma in vendar se je potem zopet vrnil zdrav ter nepoškodovan. Rckali so mu "Črni Orlik", ker je bil ves od solnca opal jen. Pripovedovalo se je tudi o njem. da je na mehikan-ski meji moril, ali to ni bila resnica. Prinašal je le koze in včasih tudi indijanske skalpc, pa to le dotlej, dokler se mu prošt ni za-srrozil s pi okletstvoni. Tukaj v Borovim se sedaj za nič ni brigal, za nič več maral. Gozd mu je dajal jedi in pijače, gozd ga je tudi oblačil. A ko so začeli ljudje od dnevu Tako so se zlivali vsi plameni v eno veliko morje in se raztezali čez les. kakor dih siirrti ali gajev božji. Diui. vročina in snu-ad ožganih dreves je naj>oluoval ozračje. Ljudje v t-wboru, dasi tudi jim ni grozila nevarnost, t True translation filed with the |>os* kojm Sehenken se je rok hi n a Ru-L>h,r :lt N„v York N Y „n M:IV s, skeill. Nihče lie ve povedati dlievajiyis, as required by the Act or October ali meseca njegovega rojstva; ve e, 1917. se le to, da je bil rojen leta 1M1. V Ameriko je prišel kot 92letni starček s svojim sinom iu se je naselil v Shebovganu. Kljub svoji London, Anglija. 6. maja. — Angleži so umaknili svoje čete iz Es-Salt. vzhodno rxl .Jordana v Palestini. V zadnjih dnevih je bilo starosti ni rabil nikdar očal in niti ujetih tisoč Nemcev iu Turkov ter enkrat v svojem življenju ni imel zaplenjenih 29 strojnih pušk. CENIK KNJIG katere ima v zalogi SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt St, New York, N. Y' WS.S. WAR SAVINGS STAMPS ISSUED BY THE UNITED STATES GOVERNMENT Rojaki! Kupujte vojiio-varče value znamke! Nikjer ua svetu ne morete boljše, bolj varno in bolj obrestonosno naložiti svojega denarja kot v tem vladnem podjetju. Če ste slučajno v ^onariri zadregi, lpliko vojuo-varcevalno zuamko vsak liip izmenjate. S kupovanjem teli znamk pomagate sebi, pomagate vladi Združenih držav ter vsem zatiranim narodom k prostosti. Vojno varčevalna znamka stane za mesec maj $4.36. Leta 1923 bo vredna $5.00. Kupite jili lahko na vsaki pošti ter pri glavnih in podrejenih agentih- Ce se vam zdi bolj primerno, pa lahko tudi nam pišete, in mi Vam jih bomo preskrbeli. UREDNIŠTVO "GLAS NARODA". ZA KRUHOM POVEST. Poljski spisal H. Sienkiewic*. (Nadaljevanje.) ■ - ^^■■■-y- ^■■y-.- OJ AS NAT?f»nV S. MA.TA. 1Q1R ^MKBTBKI VOJAKI NA FRONTI V PIKARDIJI. Kitajska justica. Mučenje je ua Kitajskem 5e , vedno postavno upeljano. Najbolj ! pogosto se uporabljajo vijaki za _ roke in noge, klečanje na verigah. J črepinjah :n steklenih drobcih, pomešanih s soljo, itd. Pogost^ se prigodi, da ne podvržejo obtoženca samo mučenju, temveč tudi to-žitelja in priče, da izsilijo nadalj-I na priznanja iz njih. Ako kdo u-nire na posledicah mučenja, sku-|Sajo stvar prikrti — navadno ju. I pri sod i mandarin pravico oiieniu •ki je znal bolj ''mazati"'. ' Poleg bastonade je zelo običaj-' na kazen ta, o ulicah vse polno takih j nesrečnežev. posebno veliko pa šr v kaznilnicah. K-ing sestoji iz dveh • lesk, ki ste na notranji strani izrezani za vrat, okol5 katvrega se položite in nato zvežete. Deski ste po dva palca debeli ter po GO do •SO centimetrov dolgi in polovico tolrko .široki. Samo na sebi bi 110 senje kanga ne bilo težko, kljub temu da tehta po 15 do 20 kilogramov, ali pomisliti moramo, da ga obsojenec ne sme nikoli odložiti uiti podnevi niti ponoči. Obsojence more toraj le stoje ali sede spati in istotako tudi ne more sam je-Mi. ker ne more z roko do ust; navezan je toraj popolnoma na mi losrčne ljudi .ki ga pitajo, kakoi majhnega otroka. Na deskah s« S nalepljeni listki, na katerih je o-jznaeeno ime obsojenca, njegov zlo-;č n in kako dolgo kazen mora prestati. Nesrečneži morajo nositi kang od 1—3 mesece. I I j Ljubezen in bol. Ljubezen in bol sta prava srčna [dvojčka. Oba «ra enako pretresa | ta, oba ga enako razburjata, obo 'ga enako omamljata, kadar se ga 'lotila. In vendar kako različni sta si tudi oni!-Prava ljubezen se namreč samo enkrat z vso močjo srcu prikazuje, med tem ko se mu j bol stokrat in stokrat približuje j in to vselej huje. vselej obupneje. - Rajse hoče tu umreti, tukarj pod prvim drevesom. Mislila je. da se tako tudi zgodi. Medtem je čakal naselbino še drug udarec. A'edno huje in huje je lil dež. I K nk rat ponoči, ko jc odšel Of! i k ^ po svoji navadi v les, razlegal se je v tabor ju presunljiv krik: 4 4 Voda! Voda !*? Ko-so se ljudje prubudili iz sna, (zagledali so v temi,»dokler je oko( segalo, vso ravnino okrog sebe pod vodo, od vetra razburjeno.' Slaba in temotna nočna svetloba J se jo lesketala kakor jeklo v lo-j mečih •se. vzburjenih valovili. Ud! te strani, kjer so stali panji in po-( gorišče. je bil slišati šum iu pritok( novih valov, gonečih se sem v divjem produ. , V taboru je nastal grozen krič.j Žene "ui otroci so pltikali na vozo-; ve, možje pa so bežali, kar so moči dopuščale, k zapadni strani irate,' kjer ie drevesa niso bila posekana. Votla jim jc segala že skoraj I do kolen, a še neprestano rastla. j Sum 'iz lesa se je vedno množil. l«pojivši se s prestrašenim krikom,! klicanjem imen in prošnjami o po-| !moč. Kmalu |>oiem je tudi zverjad; i jela begati pred prodom valov, te-j kaje preplašena semtertja. liilo jej videti, da postaja okrutnost pro-' ,du neprerfano večja. Ovce so tu-j , in t am že plavale in žalostno ble-! i ketajc klicale na pomeč. dokler^ niso izginile, odneseno v na->]»rot-uo stran. | Dež je lil kii'kor iz vedra in vsa-! i ka minuta je grozila z večjo in I večjo nevarnostjo. Poprej oddaljeni šum se je izpremeni! v ogro-J i men hrušč iu jek razburjenih va-i lov. Vozovi so se pod vsakim na-j valom stresali. Očividno je bilo.I da to ni bil običajni pritok dežja, nego da je nedvomno reka Arkansas in njeni mnogoštevilni pritoki i povzročila povoden j. Bil je to po-j j top: drevesa so izruvala s koreni-, nami, tramov je se lonnilo, nastala J groza, razjarjenjc življcv, tema in smrt. i K d en voz, stoječ najbližje pri pogorišču, se je prevrnil. Na v srce segajoči krič »v njem se nalia-jajočrh žen-. "Pomoč, pomoč!" je skočilo nekoliko mož od dreves, toda valovi mi zgujetli branitelje, zlili se nad njimi ter jih odnesli v les, v pogin. Na drugih vozovih« so lezli že na platnene strehe. Dež je lil neprestano, tudi teona je padala vedno nižje in nižje na to zauuaČeuo loko. Hipoma je plul mirne tram. na katerem je bila sedaj nad, sedaj pod vodo oipuNti poginjajoča človeška postava. včasih sc je prikazala kaka žival ali zopet človek, včasih se j.' prikazala lia površju vode roka in zoipet izginila ?>od vodo — na ve-j ke. Rastoči trase vode je ogluše-Jval vse. tudi tulenje tonete z-ver-jadi ter klice: * Jezus, Marija' Jezus Marija!" Na loki .;o se delali vrtinci in vodne propasti, vozovi so ginili .. A Lovro iu Marica.' Pod bajtice. v kateri je stari kmet pod Or-likovo plahto ležal, ju je ohranil v tem hipu. kajti spiav:>l je kakor splav. A alovi so ga vrtili naokrog ' po tralii. noseč ga dalje k lesu ter /udarili tam ž njim ob eno in dru-fgo drevo, porinili ga končno v . strugo potoka te»* v*a nesli dalje [ v temo. Deklina klečeč pri sta-. rem očetu, je dvigala svoje roke ( k nebu in prosila za pomoč, a v odgovor so ji bili le trpki udarci 5 valov, od vetra razburjenih... Že se je bila streha zrušila in ves ta l splav se je za mogel razbiti v pr-i vem trenutku; kajti pred njim in > za njim so se valila debla zruše-' nih dreves, katera so ga zaniogla bodisi potopiti ali prevreči. i • (Dalje prihodnjič.) True translation filed with ihe post master at Xew York, X. Y. »m May s. 1»1S, as required by th® Act ol October 6. 1317. viJMt » JU} UU človek človeka za malo korakov-oddal jcni>sti ni mogel spoznati.' Ponoči pa je jelo deževati in kmalu potem liti kakor ploha. Možno.' da jc požar sam pregrevši Oterač-J je bil vzrok vjpadanja oblakov, a poleg tega je bila -sedaj bas spo-J mladna doba, ko ob bregovih rek Mississippi, Arkansas iu Red na-' vadno močno dežuje. K temu do-pomorejo mnogo tudi sopari vod,' kateri v Arkansasu pokrivajo na-' lik blatu mala jezera iu potoke,j ki naraščajo spomladi, ko se sneg na visokih gorah taja. Ob takem neugodnem vremenu se je vsa trata razmočila in pola-1 goma spremenila v velikansko ka-1 lužo. .Ljudje po cele diu od dežja premočeni so počeli bolehati. Nekateri so zapustili naselišče, hrepeneč priti v Clarksviile, toda vrnili so se nazaj s poročilom, da jc reka narastla in da ni mogoče čez njo piuti. j Položaj načelnikov je postajal čedalje s tras nejš i, kajti od njih prihoda tu sem jc minul že mesec, živež je pohajal in novega e>i Le' Clarksviile ui bilo mogoče dova-žati. Edino Lovretu iu Marici je pretil glad, ker je bdela nad inji-ma močna roku Ornega Orlika. Dan na dan jima je donaval zver-jadi, katero je bodisi n astre! jal ali v zanjke naldvil; nad stenami bajtice, kjer je Lo\ ro ležal, razpel je Orlik svojo plalito, da bi tako očuval starega iu Marico dežja. Iu ona sta to njegovo pomoč. katero jima je skoro vsiljeval, morula sprejemati- ker v zameno ni zahteval drugega, nego Maričino roko. ♦ < "Kaj. sem mtiri res le jaz edina na svetu?" je tarnala deklina. "Idi ter najdi si drugo, kakor tudi jaz ljubim drugega."' Toda Orlik je odgovoril: "Ako bi tudi -šel ua kraj t veta, druge takšne ne najdem. Ti si zame edina na svetu in moraš tudi ■noja biti. Kaj .počneš, ako ti oče umre! Prideš k meni, sama prideš in vaz te pograbim kakor orel jagnje. zanesem te v les, toda ne požreim ti. kakor on! Ti si moja. ■noja.edina! Kdo bi si drznil pro-t i viti se meni ' Koga se jaz bojim * Naj pride sem tvoj Jakob, naj le pride, jaz bi to rad videl!*' O Dovretu jc izrekel Orlik resnico. Ta ubogi starec je bolehal čedalje huje, včasih sc ga je polastila vroč niča in govoril je o svojih grehih, o Lipuiei ter o tem. tla mu Bog že več ne dopusti še enkrat tjakaj pogledati. Marica je točila solze — nad očetom in nad seboj. To, kar ji jc Orlik obečal. da se vrne* ž njo. ako mu poda roko, če treba tudi v Upnico, j c bila zanjo ^eeja bridkost nego tolažba. Vrniti se v Liiipufco. kjer je bival Jakob, toda vrniti sc — njemu odtujena! Ne, ne! ^ flEMEMBER THE DSVSH WEDKE$DST"4SjSSf gEsjl. * " * m* r ■■ w ^^ tliiHTnill■ ^ •_ ^^ I ooiacu. j\ ko so zaee.li ljiKije ou tod bežjiti in skoraj glavo Izgubljati. sto)iil je on na čelo iu vodil, kakor stara gos, za seboj vse svoje znance iz Texasa. Ko se jc torej po lit utiija.lt v les zagledal, pomi-jslili so ljudje: na, on si vendar ' kaj izmisli! V teJir je zapadalo solnce. Visoko med črnimi vejami hikorov je svetila še nekaj časa zlata zarja, pa. zardela in ugasnila. Veter je jel pihati k jugu in ko se jc že zmračilo, zadel je Orlik na rame Iva rabili ter odšel v les. Noč se jc že razprostirala nad zemljo, ko so v črni lesni daljavi u tried ali ljudje luč, kakor veliko zlato zvezdo, kakor vzhajajočo zoro ali solnce. ki je rastla z nenavadno hitrostjo, razliva je'okolo sebe krvavo, rdečkasto izarjo. ' Les gori. leti gori!" klieaii so v taboru. Truma ptic je vreščeč letala od vseh sJtrani lesa 'ter kričala v krogu, kolebajoč se v zraku. Živina logi^iji je žalostno mukala, psi so tulili, ljudje begali semtertja, ne j vedoč osupujeni. ali se požar mor-|da tudi nad nje ne spravi: toda j močen veter je z am o gel gnati pla-imcn le proč od frate. Medtem se je v daljavi zabiišča-la druga rdeča zvezda, potem tre j tja. Obe sta se brzo zlili s prvo iu požar je razsajal na čedalje večjih {prostorih. Plameni so sc razlivali kakor voda. raztezali sc po suhih vrveh divjega srrrbota in stresali listje. Veter je nato odtroaval to goreče listje, v znašal ga v zrak in nosil kakor ognjene ptice vedno dalje in dalje. I Hi k or: so pokali v plamenu s | treskom, kakor bi i/, topov streljal. Rdeče ognjene kače so se vile po smolnatem lesovju goščave. Sikanje in šum |damentw, lomljenje vej. trušč vedno l>olj l-azpro-stirajočega .-»e oguja. spremljan s Uričem osupnjenili ptic — vse to je polnilo ozračje. Skoraj nel>a »e dotikajo-n drwesa so ss tresla^ kakor ognjeni stebri iu stožerL Prežgane vrvi s robota so se odtr-govale cul dreves iu odskakovaje od o je zardeio. ka.:or bi gori raKsaja1 dnigi po- ' iar. se je razsvetlilo kakor po ——--* POUČNE KNJIGE: (Življenje na avstrijskem dvoru .. _ , . . _____smrt cesarjeviča Badolfa khnor nemSko-snpI. tolmaC vesan e-.B0 Hitri računar (nemžk^angL^ RAZGLEDNICE: rezan -90 Poljedelstvo ?—.60 NewyorSke, božične, vellkonoCni Sadjereja v pogovorh ^.25 ^ novoletne komad po ^-.0« ,achlmpaov nemSko-slor. alovar fUM ^Zmesta New lork . kras- ^ ZABAVNE IN RAZNE DRUGE ^ ^ KNJM2B: j ZEMLJEVIDU Hlpnottiem f—.M ' DoU z orožjem '-JSO AvstTo-Itslljansk* vojna mapa Dve žaloigrl: "CarMJeva ženitev" | Avstro-ogrskl, veliki vesan ^.50 ln "Trije ženini —.25 0611 svet malt 5=10 Mesija 2 zvezka f-.80 : Celi svet veliki ^.2■ Pod Robom SL Večerni« —.80 j Evrope vezan Postrežba bolnikom *-.50 | Vojna stenska mapa M-00 Soc'jalna demokracija e=A0 Vojni atlas ^.21 Trtna u5 ln trtoraja e=JS0 z^ jeVidi: Ala^ Ari«., Oolo^ Umna živinoreja —.60 Cau lt«> Ptltnln« 1* prt vsak wait Ba mW» GLAS NARODA, 8. MAJA, 1918. SLOV. DELAVSKA Ustanovljena dn* 16. avgusta Z —— ,— PODPORNA ZVEZA Inkorporitua 22. aprila 1909 v državi Paftn Sedež: Johnstown, Pa. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: tv an PROSTOR, 1098 Norwood R'o ji padali na jrola ramena. < K" je zapazila Sanina. jra je prijela za roko, jmt«*jm la jra jr za seboj tor jei-a'a / zamolklim a ni takoj .1il. N»* sieer vsle(l t epa. »la bi jo ne hotel j uhojrati. ampak na mestu j.- o-ral prikovan, ker jra je preseneti la njena •"•u.lovita lepota. Tako lepe ženske ni vidri se nikdar v svojem' življenju. Ona j" zopet pogledala. pritisnila roki jia prsi u*r rekla s takoj pros"čim in uka/.ajocim glasom: —- Pojditr no vendar! — da jc takoj Oilliitei za njo. VsoMulnj-i s.»bi jr ležal na staromodni z.ofi štirinajst-lertiil deček, j kn ji' bil mlademu dekletu izvanrethiu podoben — bil je skorajgotovo| njen brat. Njegov obraz je bil voščeno bled. Oči je imel zaprte. Sen-' cu njegovih črnih las je pokrivala gladko nepremično čelo in kra.-iuoj oblikovane »»brvi. Izza modrikastih ustnic so se lesketale dve vrsti fit sujeiiib zob. Dtček najbr/.e ni več sopel. Levo roko j«- imel pud glavo, desna! mu jc visela preko zofe in se dotikala tal. — Bil je popolnoma oblečen. Krog vratu je imel precej tesno zavezano ruto. Deklica je zakričala ter «e vrgla nauj. — On jc mrtev! — Mrtev! — Ravnokar je še sedel tukaj in se pogovarjal z menoj. — Naenkrat jc pa omahnil in nepremično obležal. — Moj Bog, ali res ni nobene pomoči? — In matre ni doma! — Pantakon! — Pantaleon! — Kje jc pa zdravnik? — Ali si bil pri njem? Zadnje besede je "izpregovorila v italijanščini. -— Ne, jaz nisem ,bil tam. — Luji/.o sem poslal ponj —je odgovoril rezek glas. — Xa pragu se je pojavil majhen slar možiček v vijoličastem fraku v visokem belem ovratniku in kratkli hlačah. — Njegov mali obrazek so skoraj popolnoma zakrivali kodrasti la^jo kovinaste barve. Ker jc imel izvanredno dolg špičast nos in male sive oči, je bila njegova glava podobna kokošji. — Luiiza jc mlada, jaz pa»ne morem teči — je nadaljeval starec v italijanščini iu kazal svoje protinaste noge. — Toda vode sem prinesel. Med dolgimi krempljastimi prsti jc stiskal stekleuico. — Medtem pa Emil lahko umre — je zajokala deklica in Stegnila svoje roke proti Saninu. — O, gospod., ali mu res ne morete pomagati? — Kri mu moramo puščati. — Najbrže ga je zadela kap — je govoril starec, katerega je bila nagovorila deklica z besedo Pantaleon. Čeravno ni Sanin ničesar vedel o zdravilstvu, mu jc bilo vseeno lia prvi pogled jasno, da dečka na zadela kap, — Samo omedlel je — je rekel Pautalconu. — Ali imate kako krtačo? Starec se je vzravnal pred njim. Kaj? — Če imate kako krtačo, krtačo? — je ponovil Sanin v nemščini in francoščini. — Krtačo, krtačo — je ponovil se enkrat in napravil na rokavu znamenje kot da bi se krtačil. — A, krtačo? —- Spazzette! Seveda imamo krtačo. -— Torej prinesite jo. — Dečku moramo sleči suknjo, odvezati vratni robec ter ga dobro zdrguiti. — Torej iixii ni treba zlivati vode na glavo" -— Ne. sedaj. Pozneje mogoče! — Ziaj pa le hitro po krtačo! Pautaleou je postavil steklenico ua tla ter se vrnil z dvema krita čema. V sobo ie pi išel tiiili majhen p«ivek. ki je neprestano mahal z repom ter zvedavo gledal zdaj starca, zdaj deklico, kot tla bi ju hotel vprašati, kaj se je zgodilo v njegovi iienavzočnosti v sobi. Saniu je vlekel dečku suknjo iu od vezal robec ter ga začel z vso kilo drgtt ti po rol^ah iu prsih. Mlada deklica jc bila pdkleknila k zofi. prijela je dečka za roki ter mu nepremično gledala v obraz. Saniu jo je zdajpazlaj pogleda! ter si mislil sam pri *0 centov; dame so proste vstopil inc. Tem potom vljudno vabimo vsa sobratska društva u. Johnstowna in okolice, kakor tudi posamezne rojake iu rojakinje, da nas blagovolijo posetiti v polnem številu ua omenjeni dan. Za dobro godbo bo preskrbljeno. Svirala nam bo slovenska Moxham godba pod vodstvom g. J. Rcgel. Za dobro postrežbo in ječmenovec bo skrbel veselični odbor. Opomba • Članom gori omenjenega društva se naznanja, da se je na redni seji dne 21. aprila sklenilo, da plača vsak član $1.00 v korist društvene blagajne. Dolžnost vsakega člana je, da se vdeleži slavnosti, ko bo društvo obhajalo svojo lSletnieo. Zatorej pridite vsi,, da bo lepša zabava. (7.9_5) Odbor. Kje je moja sestra MARIJA HLAČ A" Doma je dz Kazlje pri Sežani na PrimorskemPiv d dvema letoma je bila nekje v Milwaukee, Was. Prosim cenjene rojake, ako kateri kaj ve o njej. da mi -poročajo, ali naj se pa sama zglasj. Nahajam se v italjanskem ujetništvu. Moj naslov je: Ivau Hlača, prigiouiero di guerra, Roparto. Fonte d'Amore, Sulmona, Italia.-(7-9—5) POZOR, ROJAKI v New Vorku, Brooklyn u in okolici. Kdor ima veselje do tambura- ol« Savi. ki se jc nahajal nekje ške godbe iu se želi učiti, sedaj v Coloradi. Enako bi tudi rad mu je dana priložnost. Dobrodo-izvedel za svojega stričnika tudi oni. ki so že prt društvih JOHNA JERMAN, ki se je na-Uigrali. Podrobnosti se poizve pri hajal nekje v Pennsylvaniji.j zborovodju: Stjepau Pokorav, Prosim cenjene rojake, ako kdo',211 Graham Ave.. Brooklyn, N. ve za naslov irori omenjenih, da V., vsak večer od 7. ure naprej, mi blairovoli natitaniti. ako parili pa v petek zvečer ob S. uri pri sama čitata prosim, tla se mikainburašk: vaji. oglasila na sledeči naslov: Frank Režišnik. Box 97. Cherokee. Kansas. t'8-10—5) Vas vljudno vabi Jugoslov. Tanib. Zbor (7-9—5) Dalje prihodnjič. Vojni Atlas. Izšel je najpopolnejši Vojni Atlas, ki vsebuje zelo natančno razvidne raznovrstne mape v velikosti 20X27, kakor zapadno fronto, Evropo. Malo Azijo, celi svet z vodnimi črtami, evropsko vodovje označeno z blokadami. Zedinjene države z vojaškimi vežbališči in kampami ter zastave Zaveznih držav. Naše rojake bo gotovo najbolj zanimal zemljevid italijanske fronte ua katerem so s pravimi slovenskimi imeni označeni vsi kraji, kjer se je vršila tako strahovita bitka. Na karti so označena vsa mesta in skoraj vse slovenske vasi, ležeče zapado od Ljubljane. Vse je slikano v barvah. Cena je le 30 centov, dokler zaloga ne poide. 644 Pora avenne Pittsburgh, Pa. Dr. L0RENZ EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK ŠPECIJALI8T MOŠKIH BOLEZNI Moja stroka Je zdravljenje akutnih iu kroničnih bolezni. Jaz sam že zdravim nad 23 let ter imam skušnje v vseh boleznih in ker znam slovensko, zato vas morem popolnoma razumeti in spoznati vašo bolezen, da vas ozdravim in vrnem moč in zdravje. Skozi 'j3 let sem pridobil posebno skušnjo pri zdravljenju moškib bolezni. Zato se morete popolnoma zanesti ua mene, moja skrb pa je, da vas poopolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridite čiui-preje. Jaz ozdravim zastrupljeno kri, mazulje in lise po telesu, bolezni v grlu, izpadanje las. bolečine v kosteh, stare rane, živčne bolezni, oslabelost, bolezni v mehurju, ledicab, jet rab in želodcu, nnenieo, revmatizem, katar, zlato žilo, navduho itd. " Uradna on m: V* ponedeljkih, sredah in petkih od 9. ure zjutraj do 5. popoldau. V torkih, četrtkih in sobotah od 9. ure zjutraj do 8L ure zvečer, ob nedeljah pa do 2. ure po{Kildnt>. — Po l»o5ti ne zdravim. Pridite osebno. Ne pozabite iuie iu naslov: Dr. L0RENZ, 644 Pran aw., Pittsburgh, Pa. Nekateri drugI zdravniki rabijo tolmaee. da vas razumejo. Jaz znam hrvatsko ie iz starega kraja, zato vas lažje zdravim, ker vas razumem. Rad bi izvedel za naslov svoje soproge HELENE J AKSE, katera je pobegnila od mene pred nekaj časom. Naj se oglasi čez 14 dni. če ne. ji bo žal. Prosim vse ostale Slovence in Hrvate, \ če kateri ve za njen naslov, naj mi ga naznani, kar se mu že vnaprej zahvaljujem. — Joseph Jairše, 1226 Benvind Avenue, Pueblo, Colo. (7-8—5) ZA $SOO.OO se kupi 50 akrov farmo, hišo, skedenj, les, pridelke, orodje in ue-kaj oprave. Pišite po cenik. Win. A. Wilcox. 12-1 :{—;'»> Westerly, R. L Izšla je knjižica: DVE ŠALOIGRI. Knjižica vsebuje dve Igri: "ČARLIJEVA ŽENITEV* in "TRIJE ŽENIN P ter stane samo 25c. Oni, ki nameravajo prirejati Igre, naj jo hitro naroCe, ker lz-Sla je v omenjenem številu. V zalogi imamo zopet vsakovrstne knjige, toda od vaake le po en ali dva iztisa in niso r ceniku označene. Naročilom priložite denar In poSljite na: Slovenje Publishing Company 83 Cortlandt St., New York, N. Y t!r IMAMO V ZALOGI še nekaj importiranilfpristnih BERGAMO! brusilnih kamnov 40c. komad s poštnino vred. FRANK SAKSER, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. V NAZNANILO, Cenjenim rojakom v Pittsburgh Pa. in okolici naznaniljmo, da ji1' bo v kratkem obiskal naš zastopnik Mr. Janko Pleiko, ki je pooblaščen sprejemati naročnino za "Olaa Naroda1' in izdajati tozadevna potrdila. On je pred leti že večkrat prepotoval države, v katerih m naii rojaki naseljeni in je povsod dobro posnan. Upata je, da mu bodo rojaki ▼ vseh onrih pomaguli, poaebno le, kec Ima ^ krnim*liwH> a Dr. Koler SLOVENSKI ZDRAVNIK 138 Pom Aye., Pittslwrtk, Ps jMM Dr. Koter i« ul- star*)« sioTmafcl \ sAmrstk, ipMl|t-/fv tisi t Pltutsrvfc«, " j> Id ima U-UtM ^^^^ 4 prakao v «iBWg» IkolMal. km aSravl ■ ilt-•orttta $99, ki aa y lsom*l št. Vrli«*. Imata moaoU« aU a*kv-tti p« tatom, v grta, lapadaaj« laa, V^lt-fTi- t kartah, vrldlt* la lan rtu na Sob krt. N« iakajta, k«r u to* lam M n«ta— Th aoft« kotosal itaTta p* ttraj-Raal antodL Kakor MRro o»aatta, «a vam pmahaj« adravl«, kakalt*. t—T«! prMlta la Jaa vam cm km lOHl POmn lyftoiili aH roda« ui« mCravlm r H arah la atasr krm op«ra«l|a. it nI—al makorja, U pvrmnm* Im-toStea ▼ krila ta krkti ta vtatfk ta«l pri hHu|i n«*, —ftr>flm i pto-rtfIH« IVmrmatlMm, trpanja, toMlMi a-takima, iftilm, Skrefla In aruac katna kalMnl, ki aaataa^o vda« aa-Ctota krvi oaJravIm ▼ kiafkam km la al potr*Pno USatL f UraSa* an: vaakdaa oŠ S. ara trat «a S. mig; v pattik •* a aja-traj «o 9. voroMa«; ak a»4«ltok m* a ■tatraj «o a »e»oMaa. S peto m —tam. — FrlCta film«. - Na poaaMta ima la Btavllkal j adravlm «ama mlto on>i_ SPODAJ OMENJENI mOJlTT DI ROJAKINJI, kateri Imajo v rokah nafta potrdila sa denarne poiiljatve, s Iterilka-mi, kakor so označene pod imenom, naj blagovolijo naznaniti prej-komogote svoj natančen naslov radi vaine ssdere. Pisma katera ssss jim poslali, so se nam povrnila. Trrlks Frank User. Basknik Frank Gubert Giuseppe Pinter Ko. 829689 No. 82808» No. 880848 K-ateUs Jok. No. 880788 No. 880781 Bear Dsn. 44708 sinčU John No. 260638 No. 880789 Beeens Mary Miss No"860941 SpanUek Bosi No. 880069 Kučič Matija {f^ 828894 Bobi« Vajo > © ^5015 Btsrfenrtt Jokane No. 260588 Merknn Anton No. 881079 Bošičkovfž D juro No S81858 Tehler Anna No. 260581 ifikcOkk Jekn No. 8288H Brann Mary ^ yyyyyf Talk Charles No. 260648 .. ,. T — No. 8806B1 . _ . ^ Modic Ivan Dolar Valentin N 330720 Turk Ivan No. 880099 Novak Rosi No. 960947 Elftuder Vtneen« Wa IPnrk Jsne| No. 906941 N°- 45313 999741 •rvuU Blal OnrddJo# \ r- Žagar Frank Jfe aoro JfiJM ! * No. 44272 RAVNOKAR JE IZŠEL NOV VOJNI ATLAS t barvah, ki vsebuje jako natančno in obsežno risano italijansko in sapadno fronto; CEHA 30 CENTOV. Velikost 20x27 inčev. Stovemc Publishing Company 82 CORTLANDT ST., NEW YORK. Ali ste bolni? 1 Ako Imate kako bolezen, ne glede na to, kako dolgo ln ne oziraje •e na to, kateri zdravnik ras ni mogel ozdraviti, pridite k meni. Vrnil vam bo vade zdravje. f H Oddaljenost aH pa pomanjkanje denarja naj I I vas ne zadržuje. Vse zdravim enako: bogate In I I revne. Jaz sem v Pittsburgbu najboljši Specialist S I za moške in sem nastanjen ie mnogo let. Imam I J naj bolje opremljen urad, tudi stroj za X-2arke, I j s katerimi morem videti skozi vas, kakor škod I I steklo, imam svojo lastno lekarno, ▼ kateri se l| I ^^^m (nahajajo vse vrste domačih in Imortiranlb adrmvlL jr t Ne bodite baje« in pridite k meni kot k prijatelju, t tg^^^^^^^B Govorim v vašem jeziku. En obisk vas bo preprl- If {^^■^^^■leal, kaj morem za vas storiti. | pWBH^H Imam Erliebov sloviti 606 za krvne bolezni la |l ozdravim bolezni v nekaj dneh. Ozdravil sem tisoče slučajev oslabelosti, koine bolezni, revmatlzms. želodčne In Jetrne bolezni, srbenje, mozole in vse kronične bolezni. ! Prof. Dr.TL *G. BAER, til 8M1THFIELD ST, PITTSBUBGH, PA nasproti poŠte, ■t< Awn n i m ■— ■■ n« _ * *