-! Vloga patronažnega vaľstva pľĺ zagotavljanju varnosti pľĺ onkološkem bolniku v domačem okolju Sundľą Gabeľ, Martina Zavec Izvleček V prispevku avtoľic so najprej opredeljeni naslednji koncepti: patronaŽno varstvo, varnost in onkološki bolnik v domačem okolju. Namen predstavitve konceptov je ponovno predstaviti vlogo patľonažne medicinske sestre v odnosu do onkološkega bolnika doma in podati iztočnice za izpeljavo obsežnejših raziskav v slovenskem prostoru na področju zagotav|jĄa varnosti onkološkega bolnika s strani patronažnega zdravstvenega vaľstva. Ključne besede: patĺonažna služba, varnost, onkološki bolnik, domače okolje Uvod V Življenju posameznika je v današnjem času na splošno vse manj prisoten občutek varnosti. To je seveda posleđica zaveďanja, da na nas nenehno >pľeži< nešteto nevarnosti - naj bodo to nezgode in nesreče, okužbe, dolgotľajne bolezni, izgube ali konec koncev občutek osamljenosti in nevarnost socialne izolacije. Slednjegaje vse več' Vse več je zahtev >sodobnega načina življenja< in s tem povezane preobľemenjenosti v zagotavljanju občutka varnosti in naklonjenosti do samega sebe in do bližnjih' Številni svetovni strokovni članki zelo nazoľno predstavljajo, kako postavitev ďiagnoze neozdravljive bolezni vpliva na človekov odnos do sebe in do okolice, in sicer ali v bolnišničnem ali domačem okolju' Pľav tu pa v ospredje prodira vse večja potreba po zagotavljanju mreže zdľavstvene, socialne in fizične varnosti tem bolnikom in seveda tudi njihovim svojcem. V domačem okolju lahko poleg svojcev obolelega patronažna medicinska sestra predstavlja pľvovrstno tako povezavo v skbi za zagotovitev le-tega. Sandľa Gaber, dipl m. s., Maľtina Zavec, dípl. m. s. Zdravstveni dom Murska Sobota, Patronažną in bąbiška služba 23 Pľedstavitev >>mľeže<< patľonažnega vaľstva Patronažna mędicinska sestľa deluje v interakciji s posameznikom, z dľužino in s skupnostjo zĺotraj zdľavstvenega doma in na >teľęnu( - v domačem okolju upoľabnika in v pľvi vľsti izvaja aktivnost varovanja. omenjeno je nazorno predstavljeno s strani Šušteršičeve in sodelavcev (2}07),ko navajajo' daje patronažno varstvo posebna oblika zdľavstvenega vaľstva, ki opľavlja aktivno zdľavstveno in socialno varovanje posameznika, družine in skupnosti. Ti so zaradi bioloških lastnosti, določęnih bolezni in nenavajenosti na novo okolje občutljivi za škodljive vplive iz okolja. Samo patronažno vaľstvo je organizirano kot samostojna služba ali kot organizacijska enota osnovnega zdľavstvenega varstva v zdravstvenih domovih (Zakon o zdľavstveni dejavnosti, Uradni list RS, št.23l05,Zakon o zdravstvenem vaľstvu in zdravstvenęm Zavaľovanju, Uradni list RS, št. 100/05). V sklopu mreže javnega zdľavstva pa se lahko patronažna zdravstvena nega izvaja tudi kot samostojna dejavnost (Šušteršič, Horvat, Cibic, Pęternelj in Brložnik, 2007). Iz navedenega je razvidno, kako potrebno in pomembno je aktivno vključevanje patronažne medicinske sestľę na področju zagotavIjanja varnosti, zakar je poleg stľokovnega znanja potľebno tudi veliko osebnega vloźka oziroma osebne angažiranosti. Skrb za bolnika v domačem okolju s strani patronaŽne službe je razumljivo zeIo dobľodošla opcija za onkološkega bolnika in njegove svojce, saj v tem primeľu bolezen pogosto zamegli občutek osebne kontrole obolelega in njegovih najbližjih (otto in Metivieľ Johnston, 2001). Splošna opľedelitev pojma vaľnost Slovar slovenskega knjižnega jezika (1994) opredeljuje pojem varnosti kot stanje vamega' kot zagotoviti komu vamost' kot imeti občutek varnosti, prav tako tudi v smislu socialne varnosti. pri kateri je posamezniku in druŽini zagotovljeno zadovoljevanje družbeno priznanih življenjskih potreb. Ravno to pa se prep|eta z vsakdanjim delom patronažne medicinske sestľe. Luksemburška deklaľacija o varnosti bolnika (2005) nam naľekuje, daje dostop do kakovostne zdravstvene oskrbe osnovna človekova pravica' ki jo priznavajo in spoštujejo Evropska unija, vse njene ustanove in dľŽavljani Evrope. V skladu s tem dejstvom imajo tako bolniki pľavico pričakovati, da bo ves trud vložen v zagotovitev 24 njihove vaľnosti kot uporabnika vseh zdravstvenih stoľitev. omenjeni dokument vsebuje podatke tudi o tem, da nam investiranje v varnost bolnikov predstavlja potencialno povečanje prihrankov celotnih stroškov zdľavstvene obravnave in hkrati pľedstavlja očitno dobrobit za bolnika. Med drugim ízvajalcemv zdľavstvu pripoľoča, da pospešijo sodelovanje med strokovnjaki v zdľavstvu in izvaja|cí Z namenom povečanj a varnosti bolnikov. onkološki bolnik v domačem okolju Pomen vse večjega poudarjanja vloge patronažne medicinske sestre v smislu zagotav|janjavarnosti in njenega vključevanja v obolelemu znano okolje pravzapraY izhajaiz dejstva, da se patľonažna medicinska sestľa mnogokĺat prva sooča z realnim okoljem bolnika in z njegovimí težavami' Ravno v domačem okolju se onkološki bolnik najpogosteje počuti udobno in vaľno v pľimeru nege in skĺbi zanj. Večina jih želi biti oskľbovanih v domačęm okolju zaradi neločljivosti od družine' prijateljev in znane okolice (Anon,2007).Pri zagotavljanju te bolnikove želje ima lahko patľonažna s|užba prav tako nepľecenljivo vlogo. Zagotavljanj e fizične vaľno stĺ Zagotav|janje bolnikove varnosti v bolnišnici skĺajša ležalno dobo, zmanjša stroške zdravljenja, pľeprečuje neprijetnosti' ki so povezane s sodnimizapleti, in preprečuje morebitne delovne poškodbe osebja, navajataŽelęznikin lvanuša (2002). omenjeno velja tudi za zagotoviIev bolnikove varnosti v domačem okolju. Varnost starejših bolnikov ogrožajo najpogosteje poškodbe' ki so'povezane s spľemembami staranja, z nevarnostmi v okolju in z menjavanjem okolja (premestitev v bolnišnico, ...). Pri zagotavljanju bolnikove vaľnosti je treba upoštevati tudi nevarnost samopoškodb (Železn1k, Ivanuša, 2002). Za lažje zagotavljanje varnosti bolnika na domu so nam lahko v veliko pomoč smernice, ki jih navajata Že\ęznik in Ivanuša (2002): - seznaniti se z bolnikovim okoljem, ki lahko vpliva na njegovo počutje in povečuje nevaľnost poškodbe, ter oceniti nevarnosti zaradiťlzićnih vplivov iz okolja, - seznaniti se z bolnikovo medicinsko anamnezo in terapijo ter oceniti možne nevamosti za poškodbo zarađi motoričnih, senzomih ali spoznavnih sprememb pri bolniku, - poznati bolnikove navade in zmožnosti izvajanjavsakdanjih življenjskih aktivnosti. 25 Zagotav|janje zdľavstvene vaľnosti V okvir zagotavljanja zdľavstvene varnosti in med naloge zdľavstvęnosocialne službę spada vsekakor informiranje uporabnikov o pravicah s področja zdravstvenega, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, kot navaja Golob (2000). Najpogostejša vpľašanja v zvęzi s pravicami s tega področja se v praksi nanašajo na pravico đo zdravil in na pľavico do tehničnih pripomočkov. Zagotavljanj e psihične vaľnosti Pomemben element za kakovostno zagotavljanje psihičnę varnosti onkološkega bolnika je vsekakoľ komunikacija, kí odraža stališča, čustva in razmišljanja' onkološki bolnik je nenehno pod čustvenim stresom in tako mnogo bolj pozoren na nebesedno komunikacijo sogovoľnika in sploh v okolici. Pomembno je, da je komunikacija z bolnikom pľistna - kar pomeni, da naj bi bila besedni in nebesedni način sporazumevanja usklajena. Stľah in nemoč sta skoľajda stalna spremljevalca onkološkega bolnika in ravno zaradi tega je pomembna pristna komunikacij a z ĺjim (Dollinger in sod., 1995). Bolnik hítro zazna ráđreg" in umik, zato se sam lahko še bolj umika od okolice kar pa spet predstavlja nevanrost za pojav novega pľoblema - nevamost socialne izolac|je. S strani patronaźne medicinske sestľe je toľej v pľvi vľsti ob prvem sľečanju izrednega pomena vzpostavljanje dobrega - kakovostnega odnosa med njima in s svojci, ki pa vsekakoľ temelji nazalpanju.In kako ga pľidobiti? S tem, da smo' kaľ smo - zaupanja vredno zdľavstveno osebje ob njem v njegovi stiski. Meniva, da si zaupanje neozdľavljivo bolnega pridobimo vsekakoľ z veliko ))mero( znanja, osebno zrelosdo, s sočutjem in z empatijo ter s tem' da zmoľemo nuditi zahtevno pomoč njim in njihovim svojcem, kot navaja Žargijeva (2000) v razlagi nepogrešljive vloge medicinske sestre v paliativni zdravstveni negi in oskĺbi. Zaključek Namen profesionalnega đelovanja vsake patronaźne medicinske sestre na domu bolnika naj bo vsękakor aktivno ugotavljanje, razvrščanje (triaža) in uspešno reševanje aktualnih zdravstvenonegovalnih problemov in s těm povezano zagotavljanje varnosti pa naj bo to fizične, socialnozdravstvęne ali psihične vamosti. Vloga patronažnę službę v aktivnosti zagotavljanja varnosti onkološkega bolnika vsekakoľ ni zanemarljiva, je velika in ne nazadnje nujna za zapolnitev vezi med javnim zdľavstvom in neozdravljivo obolelim v domačem okolju. Na ta način imamo tudi večjo možnost vplivanja na dvig ľavni kakovosti življenja onkološkega bolnika doma in njegove dľužine oziroma njihovih najbližjih. V prihodnosti bi bilo v 26 slovenskem prostoru zęlo dobrodošlo izpeljati obsežno raziskavo s področja zagotavljanja varnosti s strani patronažĺega zdravstvenęga varstva teľ z vidika upoľabnikov in zdravstvęnega osebja' nanašajoč se na zadovoljstvo v smislu zagotavljanja varnosti s strani javnega zdravstva. Nepogrešljivo pri vsem tem je vsekakor nesebično in kakovostno medsebojno sodelovanje številnih strokovnjakov z razl1čn1h področij, ki lahko pľipomorejo h kakľšnikoli izboljšavi na področju zagotavljanja varnosti in si na ta način vsakodnevno prízadevajo za zagotovitev varnosti vsakega onkološkega bolnika - ali v bolnišničnem ali v domačem okolju. Literatura in viri . Ahlin M., Bokal L., Gležančev A' et al. Slovar slovenskega knjižnega jezika. Ljubljana: DZS,1994. . Anon. Home care for cancer patients. http://www.cancer. gov/cancertopics/factsheet/Support/home-caľe <22.ll. 2007> . Dollinger M., Rosenbaum E.T. Živ|jenje z rakom: odkľivanje, zdravljenje, nega. Ljubljana: Tehniška zalożba Slovenije' 1995: 179-80. . Golob I. Socialna problematika onkoloških bolnikov in pravice s področja zdravstvenega, pokojninskega in invalidskega zavarovanja. V: Velepič M. (uľ), Skela Savič B. (uľ). Pľiročnik iz onkološke zdravstvene nege in onkologije. Ljubljana: onkološki inštitut, 2000: 227 -35. . Luksemburška deklaracija o varnosti bolnika. Varnost bolnika - zagotovimo jo! Zdrav Vestn 2005;74: 413-4. . otto S.E., Metivier Johnston L.A. Home caľe, alteľnative caľe settings and cancer resources. V: Otto S.E. OncologyNursing. St. Louis, Missouri: Mosby,200l: 802-813. . Šušteršič o., Horvat M., Cibic D', Peteľnelj A., Brložnik M. Patronažno vaľstvo inpatroĺažna zdľavstvena nega - nadgľadnja in prilagajanje novim izzivom. Utrip 2007; l:23-8. . Zakon o zdravstveni dejavnosti. Uradni list Republike Slovenije, śt.2312005. . Zakono zdravstvęnem varstvu in zdravstvęnemzavarovanju. Uradni list Republike Slovenije, št. 100/2005). , ŽargiT. Principi paliativne oskbe in paliativne zdravstvene nege' V: Velepič M. (ur), Skela Savič B. (uľ). Priročnik iz onkološke zdľavstvene nege in onkologije. Ljubljana: onkološki inštitut, 2000: 20'| -16 . Želęznik D., Ivanuša A. Standardi aktivnosti zdravstvene nege. Maribor: Visoka zdravstvena šola, 2002: 4l-3. 27