Stev. 4< TRST, četrtek 10. februvarja 1910. Tečaj XXXV. - IZHAJA VSAK DAN terfi ob nedeljah !■ praznikih ob 5., cb ponedeljkih ah 9. zjvtraj. ?'*A»mične šter. se prodajajo po 3 nvč. {6 stot.) v mnogih tobakamah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petra, Postojni, Sežani, Nabreiini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-Dornbergu itd. Zastarele Stev. po 5 nvč. (10 stot.). OGLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE ▼ širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 at. mm, osmrtnice. zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov pa 20 st- mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka oadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po « stot. beseda, naj-mapj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprav« „Edinosti". — Plačiye se izključno le upravi „Edinosti". — Plačljivo In utoZIjtvo v Trstu. ===== epiNO Glasilo političnega društva „Edinost'* za Primorsko« V edinosti je moć! NAROČNINA ZNAŠA za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 8K; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira, lareonln« m nadeljako ladanj« „ESZHOSTZ" stan« : it oalo lato Kron S-20, za pol lota Kron S-OO. ▼si dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ae vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: ulica 6iorgio Galatti 18 (Narodni dam) Izd^atelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinosf. - Natisnila Tiskarna „Edinost" vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica ________ Giorgio Galatti štev. 18. . ===== Poštno-hranllnKni račun št 841 652. TELEF0M It. 11-57. Detauci, uslužbenci c. kr. lavnih ___skl*_(proste_luke)!___ Podpisana vas vabi, da pridete vsi, katerekoli kategorije, v nedeljo dne 13. t. m., ob 10. uri dopoludne na zelo važen shod, ki se bo vršil v tržaškem „Narodn. domu*. DNEVNI RED: Naše stališče z ozirom na odgovor na našo spomenico. Važnost dnevnega reda nas odvezuje vsake nadaljne agitacije. Komur je na tem, da se izboljša položaj uslužbencev c. kr. javnih skladišč, naj prihiti na nedeljski shod. TRST, dne 9. svečana 1910. ODBOR N. Đ. O. BRZOJflUNE UESTI. Goriški dež. zbor. GORICA 9. Na današnji seji je deželni zbor na predlog posl. Manfireda sklenil pozvati vlado, da tako pomnoži število državnih okrajnih živino-zdravnikov v krajih, ki se pečajo z živinorejo, da bo v vsakem sodnem okraju imenovan po en živino-zdravnik. Tudi naj dežela razpiše stipendije za izučenje podkovskih kovačev. Dr. Faidutti je obžaloval, da sedaj popolnoma počiva komisija, ki se je sestala dne 4. avg. 1908 na predlog ministerskega predsednika, da izdela program za zboljšanje gospodarskih razmer na Goriškem in Gra-diščanskem. Govornik je predlagal povaaiti vlado, da omenjeno medministerijelno komisijo čira prej zopet skliče, da prične delovati. Dr. Pettarin je predlagal, da se to prošnjo na vlado odpošlje potom deželnega ©dbora. Ker je Pettarin očital državnima poslancema italijansko-katoliške stranke, da niste še ničesar dosegla Ha Dunaju, je nastalo hudo prerekanje mej liberalnimi in katoliško-italijanskimi poslanci. Na glasovanju je bit vsprejet predlog Pettarinijev. Do na-daljpih prerekanj med omenjemi poslanci je tudi prišlo na razpravi o predlogu posl. Piccinini, da bi dobivali učitelji in učiteljice enake plače. Ta predlog je bil odkazan šolskemu odseku. Na predlog deželnega odbora je zbornica v spomin, 60-letnice cesarjega vladanja sklenila sledeče: 1) ustanoviti fond za jubilejne premije takim kmetovalcem, ki vzorno obdelujejo svoja zemljišča in sicer se ustanovi šest premij po 1000 K; najprej se ustanovi fond, v kateri bo prispevala dežela na leto 1000 K; 2) k že obstoječim 8 ustanovljenim posteljam v pomorskem hospicu v Gradežu se ustanovi še 8 novih in se deželni prinos od 800 K poviša na 1600 K; 3) nova blaznica v Gorici naj se imenuje : „deželna blaznica Frana Josipa l.u; 4.) deželne dijaške stipendije v znesku 400 K za visokošolce se povišajo na 600 K in se razširijo na vso dobo vseučiliščnih studrj. PODLISTEK. Pičica na i. Novela. — (Iz italijanščine poslovenil Pip.) „Velecenjeni gospod! „Nocoj, o polunoči, pridejo v Vašo palačo trije moji pooblaščenci, in sicer skozi vrate za služinčad, ki jih Vi blagohotno pustite priprta. DospevŠi v prvo nadstropje vstopijo v Vašo pisarno, kjer jih boste Vi blagohotno čakali ter jim izročite v pisemskem kuvertu svoto deset tisoč frankov. „Če bi Vam slučajno bilo prenadležno čakati do tako pozne ure, ali bi Vam bilo neljubo priti v direktno dotiko z mojimi ljudmi (za katerih uljudnost ip rešpekt Vam sicer jaz osebno jamčim), Vam je svobodno, da delegirate zaupno osebo, ki naj Vas nadomesti v tem malem poslu. „Popolnoma brez vspeha bi pa bilo, če bi se Vi skušali upirati moji zahtevi, bodisi obvestivši policijo, bodisi s tem, da bi organizirali kako posebno defenzivno, ali pa ludi ofenzivno službo. Naznanjam Vam, da boste Vi od tega hipa pa do ure, ki sem jo jaz določil, podvrženi najstrožjemu in Vladni zastopnik, dvorni svetnik grof Attems, je izjavil, da naprosi namestnika, naj ta poklonstveni čin prijavi na najvišem mestu. Zakonski načrt, tičoč se delne spremembe zakona o kategoriziranju cest je bil vsprejet tudi v tretjem Čitanju; pravtako tudi zakonski načrt tičoč se spremembe zakona o poljskem varstvu. Vsprejet je bil statut za deželni kreditni zavod m za hranilnico. K tej točki se je priglasil za besedo tudi knezonadškof dr. Sedej, ki je povdarjal, da bo ta novi zavod oškodoval obstoječe hranilnice in Še posebno tudi „monte di pieta"; na čelu ku-ratorija stoji namreč sam nadškof Proti tej deželni hranilnici sta govorila tudi posl. Faidutti in Meizlik. Na to je nadškof odšel iz dvorane. Isto so storili za njim tudi poslanci ital. ljudske stranke. Statut za novo blaznico je bil odobren, nadalje je bilo dovoljeno več podpor za gradnje cest in obrežnih gradenj. Na zvršetku seje je prečita! dr. Petttarin interpelacijo na vlado, zakaj ni bil že pred petimi leti sklenjeni novi občinski zakon še do danes predložen v najvišje potrjenje, pri čemer je označil to postopanje kakor nezakonito. Vladni zastopnik, dvorni svetnik grof Attems je izjavil, da predloži inteipelacijo vladi, da pa protestira proti očitanju, češ, da vlada poslopa nezakonito. Prihodnja seja jutri ob 10. uri pred-poludne. Nova vlada na Hrvatskem. ZAGREB 9. Levin pl. Chavrak, bo imenovan predstojnikom oddelka za notranje stvari, dr. Milan Amruš pa predstojnikom oddelka za uk in bogačastje. Dotični dekreti so že pripravljeni v dvorni pisarni. Kar se tiče kandidature dr. Frana Spevca kakor predstojnika za pravosodje, je njegova kandidatura v vsakem pogledu izključena. Novi ban dr. Tomašič pride semkaj prihodnji petek. Hrvatski ban — tajni svetnik. DUNAJ 9. Včerajšnja „Wiener Zeitung" je razglasila, da je cesar imenoval novoime-novanega bana hrvatskega dr. Nikolaja To-mašiča tajnim svetnikom. OGRSKA. BUDIMPEŠTA 9. Ob 11. uri predpo-tudne se je vršil v palači ministerskega predsednika ministerski svet, katerega so se udeležili vsi členi kabineta. Predmet razpravljanju je bilo reševanje tekočih stvari. Razun tega so se bavili z vprašanjem bosanske ustave. Ministerski svet je trajal do 2. ure popoludne. Po ministerskem svetu je ministerski predsednik vsprej deputacijo deželne zveze reformiranih dušebrižnikov. Izvolski in Nemčija. BEROL1N 9. „ Lokal-Anzeiger" je priobčil razgovor nekega prijatelja lista z Izvol-skim. Minister je baje rekel: Njemu se po krivici pripisuje Nemčiji sovražno mišljenje. Zvezna zvestoba Nemčije nasproti avstro-ogrski monarhiji ni mogla v Rusiji presenetiti oziroma se je ni moglo vsprejeti na neprijateljski način. Špansko ministerstvo odstopilo. MADRID 9, Vlada je podala ostavko. Sestava novega kabineta je poverjena demokratu Canaleja. Bolezen švedskega kralja. j STOKHOLM 9. Kralj je izvzemši kratkih presledokv spal od 9. ure zvečer do 7. zju-' traj. Temperatura znaša 37 6°. Kralj se počuti trudnega, vendar ne čuti bolečin. Angleški list o zbližanju Avstro-Ogrske in Rusije. LONDON 9. „Daily Graphic" govori o vesteh zbližanja med Avstro-Ogrsko in Rusijo ter pravi: Vse to je dobro in pametno in Evropa zasleduje ta poskus živahnim interesom in odkritosrčno simpatijo. Nič ni bolj primerno, da povspešuje preporoditev Balkana in utrditev svetovnega miru kakor odkritosrčen sporazum mej Dunajem in Pe-trogradom. Obe državi sta naravni čuvarici ua Balkanu. r Iz Egipta. KAIRO 9. Kedive je sklical danes narodno skupščino. Zahteval je, da skupščina pritrdi načrtu, da se obnovi konvencija sueškega kanala. Generalni Štrajk na Pruskem. BEROLIN 9. — Socijalisti so sklenili v protest proti nameravani pruski volilni reformi proglasiti generalni štrajk. Nočejo pa izdati dneva, kedaj se to zgodi, da se ne bodo mogli gospodarji proti štrajku zavarovati. Bruhanje vulkana. LONDON 9. — Kakor poroča „Daily News" iz Costarice, je začel vulkan Poas silno bruhati. LONDON 9. „Daily Newsw poroča o bruhanju vulkana Poas, da se vali lava na obeh straneh gore navzdol in da ugrožava tamošnje rodovitne doline. Bati se je, da je ponesrečilo mnogo ljudi. Potres. PULA 9. C. in kr. hidrografični urad poroča: Danes ob 5. uri 55' 4" zjutraj je bil zabeležen tukaj začetek bližnjega potresa. Maksimalno gibanje je ob 5. uri 47' 50" znašalo 2 mm. Ognjišče, ki ga je iskati v južni Dalmaciji ali na Balkanu, utegne biti oddaljeno približno 600 km.„ Seina zopet narašča. PARIZ 9. Seina je v zadnjih 24 urah narasla za 21 cm. in naraste jutri bržkone za drugih 30 cm. Ekspedicija na južni tečaj. WASHINGTON 9. — Peary in Arctic-klub sta povabila ravnatelja National Geo-graphical Society, da se*udeleži ekspedicije na južni tečaj. — Ravnatelj je povabilo vsprej el. WASHINGTON 9. Ekspedicije na južni tečaj, sklenjene na predlog Peary-ja, ki se bo vršila na parniku Roosevelt, se udeleži tudi vse moštvo, ki je spremljalo Peary-ja na severni tečaj. NEW-JORK 9. V Metropolitan Opern-housu se je vršilo narodno počaščenje Pe-ary-ja, ki mu je bilo o tej priliki izročeno častno darilo 10.000 dolarjev. Dunaj 9. Glasom brzojavnega poročila je vojna ladija „Panter" priplula v Taka-matšu, kje ostane dva dni. — Na ladiji vse zdravo. Freiburg 9. Porotno sodišče v Romontu je obsodilo na smrt klavca Maillarda, ki je leta 1903 zastrupil z arzenikom svojo prvo ženo, leta 1909 pa svojo drugo ženo. najtočnejšemu nadzorovanju od strani mojih privržencev, in da bi bil vsaki korak, ki bi ga Vi skušali proti meni, le v Vašo škodo. „Sicer pa smatram to opozoritev za nepotrebno, ker ste Vi tako inteligentna oseba, da u mete takoj, da radi take malenkosti, kakor je ta svota, ki jo jaz zahtevam, ni vredno izpostavljati se našim re-presalijam. „Pouči naj Vas dogodek gospoda Jakoba Verrazzani ! „Z najprisrčnejšimi pozdravi in z naj-odličnejšim spoštovanjem beležim udani Jurij Sorel. „P. S. Vem, da je Vaše Blagorodje za dre vi povabilo na kvartanje kakega prijatelja, in mej drugimi tudi policijskega ko-misarja Derosa. Jako umestno bo, če ta sestanek odpoveste s kakršnim koli izgovorom. „Ponovni pozdrav. J. S." * Baron Teodor Grelath je večkrat pazno prečital pismo, ki mu je je pisal Jurij Sorel, a potem se je globoko zamislil. Ko je slednjič vstal, vzdramivši se iz premišljevanja, je bil že sklenil, kaj mu je storiti. Pozvonil je, na kar je takoj prišel strežaj. — Ste vi, Ivan? Dunaj 9. — V minoli noči je pogorela tovarna kemično-farmacevtičnih preparatov tvrdke Rčde v Klosterneuburgu. Postranska poslopja so ostala nepoškodovana. Škoda je velika. London 9. „Daily Graphicu poroča iz New-Jorka: Cook se nahaja na Bermudskih otokih. Iz New-Jorka je baje odšel v Havano in nekoliko tednov pozneje je odpotoval na Bermudske otoke. Catania 9. Bivši minister Majorana je danes umrl. Ha obrambo naSe$a obrambenoga dela! Čudno zveni to in vendar postaja resnica. Mesto da bi naše obrambeno delo kakor bi bilo v naravi stvari — vršilo svojo veliko nalogo ob mejah slovenske domovine proti drugorodnemu sovražniku, moramo danes vseh, ki še slovensko čutijo, zvati ua obrambo našega obrambenega dela pred nevarnostjo, ki mu preti iz slovenskega tabora samega! Tako nizko je zlezlo naše domače slovensko življenje, ker so mu hudourniki strankarskega fanatizma in gospodarstvaželj-nosti izpodjeli in razsuli vsako solidno zdravo podlago. Mi smo se — temu se ne more oporekati — v zadnje čase kolikor le možno držali v rezervi nasproti vsem dogodkom, ki razvnemajo strankarske strasti v naši osrednji pokrajini, ker smo v teh resnih časih, ki bi bolj nego kedaj zahtevali koncentracije narod, sil, smatrali za svojo domovinsko dolžnost, da se vspričo nevarnosti, preteče od zunaj, izogibljemo vsemu, kar bi moglo kaniti olja v ogenj domačih na-sprotstev. Sedaj pa, ko je kakor nesrečonosen grom zagromela narodna nevarnost od znotraj — hujša nego ona od zunaj —, ne smemo molčati, kajti: kakor se nam je videla poprej rezerva narodna dolžnost, tako bi bila sedaj molk in vsaka obzirnost naroden zločin., — Članek, ki ga je priobčil „Slovenec" pod zaglavjem „Ciril-Metodarijau, nam je kakor šop blestečih lučnih trakov iz električne žarnice razsvetlil sliko, uprav grozno za vsakogar, ki misli na bodočnost naroda. S strahom se mora vpraševati sleherni narodno misleči Slovenec : kam plovemo, kam mora dovesti to ?! Ali ne nosi narodno življenje naroda, v katerem so možne take politične in strankarske perverznosti, že smrtnih potez na svojem licu! Članek v „Slovencu" kaže vse znake popolne brez-čutnosti, brutalne odkritosti in cinizma. Neki tržaški rodoljub, trezen mož, ki je vsikdar [odkrito obžaloval vse zmote z jedne in j druge strani, je — ko je prečital „Sloven-čevu članek — tresoč se od ogorčenja vsklik-; nil: Tako more pisati le človek, ki mu ni nobena stvar več sveta f ! Prav ima mož : o stvareh, ki tvorijo za narod ekzistenčno vprašanje, mora tako brutalno, cinično in brezsrčno pisati le kak jTerzit — un brutto, bi rekli Italijani prestavljen iz starogrškega bajeslovja v no-. vodobno slovensko življenje. V srcu tacega človeka ne more biti mesta za nikak blag in plemenit čut, ker ga udušuje in uničuje ' plamen divjih nagonov : strasti, sovražtva, ' maščevalnosti! Da ne sodimo prestrogo, govori dejstvo, — Da, gospod baron. — Ne čutim se nič kaj dobro, danes... — Ste li bolni, gospod baron ? — ga je prekinil živo zanimajoči se strežaj. — V resnici ste jako bledi... tako nekam čudno izgledate... Hočete-li, da skočim po zdravnika? — Ne, ne, Ivan; hvala Vam, nič hudega ni. Le rad bi bil drevi puščen v miru, da bi mogel prej v postelj. Pojdite torej takoj k vitezu Pasqualettiju, h komisarju Derosa in k županu ter jim povejte, da se danes počutim nekoliko slabo in da se moram za drevi odpovedati veselju njih družbe in običajnega kvartanja. — Že dobro, gospod baron. Ivan je bil že na pragu sobe, ko ga je Teodor Grelath pozval nazaj. — A propos, čujte še nekaj! Ivan se je vrnil. — Pred par trenotki, ko sem prišel v to sobo, sem na pisalni mizi našel to-Ie pismo, ki je bilo prinešeno privatnim potom. Vam je-li kaj znano o tem? — To pismo sem vsprejel jaz, gospod baron, in sem je jaz položil na mizo, — Ah takol In... kdo vam je je izročil ? — Neki dečko iz vasi, sin kovača Andreja. Rekel je, da ga je s pismom poslal neki nepoznan gospod. \. — Neki nepoznani gospod ? In kakšen je bil? — Kdo? — No, da... kakšna je bila zunanjost tega gospoda ? j — Oprostite mi, gospod baron, a h. eni ni prišlo na misel, da bi dečka, ki je prinesel pismo, vprašal, kakšen je bil oni, ki mu je je izročil. — Že dobro, že dobro... ni treba druzega. — Sicer pa — je nadaljeval Ivan — lahko poiščem in privedem kovačevega sinu, in od njega, gospod baron, lahko izveste... — Sem vam že rekel, da ni potrebno — je zavpil Teodor Grelath, ki mu streža-jeva vsiljivost očividno ni bila všeč. i Ne Črhnivši niti besedice, je Ivan odšel. * Letovišče v Altavilli al Monte, ki je bilo običajno tako živahno, tako veselo, je onega leta bilo zapuščeno, dolgočasno, mrtvo. Vzrok temu je bilo dejstvo, da so se bili v Altavilli pripetili neki zelo čudni dogodki. Ta „veseli košček raja", kakor so ta kraj nazivali ljubimkajoči pari, ki so se Str8k n. .EDINOST" St. 41. V Trstu, 10. februvarja 1910. da mož niti ne poskuša, da bi kakor si bodi konkretno utemeljil svoj izbruh — da bi se dvignil nad splošno frazo in pavšalno obdolžitev. Vsakemu katoličanu je sedaj sveta dolžnost, da z vso silo nastopa proti cirilmeto-dariji. — Samo ena narodna misel je: krščanska. — Na Slovenskem je narodno delo le na katoliško-narodnem temelju demokra-tizma ! Tako nam kriči hreščeči glas — Ter-zita. Nima pa toliko poštenja, da bi svoje težke sentence podprl ni z enim konkretnim dejstvom ! ! Nismo proti kritiki. Narobe: koristna je povsodi. Svobodno je gospodi, da kriti-kujejo kurz na vodstvu Ciril-Metodove organizacije in da se protivijo političnemu mišljenju posamičnih oseb. Ali čim je Terzit napal institucijo samo, čim hoče podreti, kar je ustvarila, bilo mu je v prvo dolžnost, do pove, kaj se je v nove j i dobi spremenilo v družbenih zavodih t Priprosto ljudstvo, ki je čitalo njegov izbruh, a mu pred vsem nedostaja poznanja stvari, da bi moglo samo soditi, mora po njegovi frazi o „katoliško-narodnem temelju demokratizma" soditi, da so družbini zavodi sedaj brezverski in le za liberalne frakarje. To je črna kleveta, to je laž. Mari je sedanje vodstvo vrglo križ iz šole, mari je odpravilo duhovnike in vero-nauk ?! Mari družbini zavodi odklanjajo otroke siromašnih slojev ? ! Nič ni res. Uprava je druga, ali, kar se tiče nravstvene in verske vzgoje, so ostali družbini zavodi taki, kakor so bili tedaj, ko so družbo vodili duhovniki in kakor jih zahteva državni šolski zakon, ki bi ga moral spoštovati — če bi stal na čelu družbe — tudi... Terzit!! Rekli smo: kritike ne odklanjamo. Ali kritike, ki ne podira, ampak zida. S Terzi-tom bi bilo zastonj govoriti — to vemo. Ali obračamo se do dostojnejih, treznejih in rodoljubnejih elementov v S. L. S. Saj to je ravno, kar ublažuje ogorčenje : trdna vera, da je v tej stranki še mož, ki ne bi podpisali tega, kar je podal „Slovenčev" članek od ponedeljka. Do teh mož se obračamo, naj polože roko na srce in naj odgovore, kaj bi pomenjalo za tisoče in tisoče slovenskih otrok ob mejah na Primorskem — izlasti v Trstu — Koroškem in Štajerskem, ko bi ne bilo vsa ta leta obrambene organizacije, ki nam jo je dala družba sv. Cirila in Metoda ?! Tisoče duš bi bilo izgubljenih za narod naš ravno na pozicijah, kjer je nevarnost največa !! Kdor ima slovenskega srca in človeške duše v sebi, ne bo mogel želeti, naj se ta organizacija podre, naj se tisoči slovenskih ekzistenc prepuste viharjem brez vsake obrambe, dokler ni ne le ustvarjena, ampak tudi dovršena nova in boljša organizacija! A kje je ta ? Kje so bili doslej srditeži, ki bi hoteli sedaj kar vse podreti? Pameten in vesten človek ne podira starega dobrega, dokler ni ustvaril novega boljega. Ćlankar nam napoveduje v bližnjem času novo obrambeno organizacijo. Dobro. Nič nimamo proti temu, marveč le pozdravljali jo bomo, če bo res narodna obrambena organizacija ! In kaj lepa prilika se jim nudi sedaj, da z dejanjem pokažejo svojo slovensko požrtvovalnost. Po zaslugi Ciril-Metodove družbe se je n. pr. naše šolstvo v Trstu tako razvilo, da je postala gradnja novega modernega šolskega poslopja krvava potreba, conditio sine qua non za bodočnost teh zavodov. Hočejo-li gospodje prevzeti potrebni trošek kakih dvestotisoč kron ?!! Družba sv. Cirila in Metoda pa hoče doprinesti tudi to žrtev za prevažno tržaško pozicijo. Umejete-li sedaj čutstva, ki nas pretresajo, ko vidimo, kako bi se hotelo zavstaviti roko, ki je pripravljena položiti tudi to žrtev v našo narodno obrambo v našo rešitev ? !! Ta čutstva so : jeza, ogorčenje, gnus in — žalost, da je sploh možno .kaj tacega v našem slovenskem narodu. Da je družba sv. Cirila in Metoda le redno sestajali vsako leto v začetku le-toviščne dobe prisegajoči si večno ljubezen, a so se vsako leto 31. oktobra zapuščali kakor dobri prijatelji... brez jeze: ta „košček rajaa se je bil spremenil v kot pekla. Nobena zabava ni mogla vstrajati, ne privabiti letoviščarjev, ne tennis ne foot-ball, ne drugo. Jurij Sorel, skrajno predrzni in agilni bandit, katerega ime in čini so bili vsem znani, dočim ni nikdar nihče videl niti konca njegovega čevlja, je bil prišel, bogve kako in od kod v bližino Altaville al Monte in zanesel vanjo zmešnjavo in strah. Zaman je bilo ministerstvo notranjih stvari dovolilo dvajset karabinerjev ojačenja onim štirim, ki so imeli tam običajno bivališče in ki so v prejšnjih časih blaženo preživljali dneve, v zabavni lenobi krožeči po vasi, po polju, po gozdu, pušeči in dvoreči lepim dekletom. Zaman se je bila uvedla prava pravcata vojna proti roparjem, s pravilnimi re-kognosciranji na konju in peš, s zasedami, preoblečenji itd. Zaman je bil v Altovillo poslan najiz-vedenejši policijst, komisar Derosa. Niti tega ni bilo možno dognati, da-li Jurij Sorel deluje sam, ali če je on glavar organizirane tolpe zločincev? (Pride še.) kranjska organizacija, naj bi že bilo. Ali to je vseslovenska organizacija, do katere nima posebne pravice nobena politična stranka. In glede Trsta smemo pa ponosno reči, da se je zanjo že izrekel narodni plebiscit, kajti pri nas ga ni človeka, ki se Slovenca čuti, od inteligenta do priprostega delavca, ki ne bi po svoji moči žrtvoval za družbo. Tako je in tako ostane. Afront proti družbi, je afront proti tej narodno-zavedni slovenski masi v Trstu. Sedaj treba, da obnovimo ta narodni plebiscit. V začetek bi priporočali velik javni shod z dnevnim redom : naše obrambeno delo. A to ne le v protest proti slovenskim ubijalcem narodnega obrambenega dela. Organizacija tega dela moramo spo-polniti radi nasprotnikov. Ne varajmo se in ne prezirajmo dogodkov okolu sebe. Nikdar še ni bilo delovanje naših narodnih nasprotnikov — izlasti po spodnji okolici — s pomočjo šolstva tako |previdno, proračunano in zistematično, kakor je postalo nekaj časa sem. Poglejmo novi nevarnosti v obraz! Čim veča je ta nevarnost, tem popolnejše mora biti naše obrambeno delo. Tudi o tej povečani nevarnosti naj bi na predlaganem shodu izpregovorili odkrito besedo naši javnosti. — In ta beseda bo ob enem uničevalna obsodba njim, ki v teh časih besne proti — Cirilmetodariji! Položaj na Češkem. Položaj na Češkem se je vsled odgo-djenja deželnega zbora poslabšal. Treba bo zopet začeti z novimi „pogajanji" in kdo ve, ali se pride do kakega vspeha. Govori se, da novih pogajanj ne bodo več vodile stare osebe in dunajski listi so že prinesli vest, da misli češki namestnik Coudenhove „iz zdravstvenih ozi-rov" odstopiti in da bo poklican na njegovo mesto tržaški namestnik princ Hohenlohe. Tako piše n. pr. dunajski „Montags-Journual" med drugim : „Ako tudi ne pride na namestništvu v Pragi takoj do spremembe, je že delj časa znano, da grof Coudenhove radi slabega zdravja ni več kos utrudljivim poslom v Pragi. Tako češkim, kakor tudi nemškim krogom simpatična in priljubljena prikazen tržaškega namestnika nudi vsekakor jamstvo, da pride do boljših razmer". Češki listi z veseljem pozdravljajo bodoči odstop grofa Coudenhova. Socialno-demokratično „Pravo Lidu" piše, da že z ozirom na to, ker je sedanji namestnik Nemec in kakor tak ne more imeti smisla za potrebe večine prebivalstva, je le pozdravljati njegov odstop. Ako pride do tega, bo že to velik uspeh češke politike, večji, nego pridobitev dveh čeških ministrov. Vlada je to vest sicer takoj dementirala, a nekaj resnice bo na nji z ozirom na to, da je bil princ Hohenlohe pred par dnevi na Dunaju vsprejet v avdijenci od minister-skega predsednika Bicnertha. Dnevne vesti. Odbor pol. društva „Edinost" ima važno sejo jutri v petek ob 3. uri popoludne v „Slavjanski čitalnici". Ob jednem se prosijo tudi p. n. gg. odseka za sestavo novega odbora, da se te seje kolikor mogoče polno-številno udeleže. Ostudni napad „Slovenčev". Prejeli smo : Ta napad na družbo sv. Cir. in Met. je vzbudil v vseh resnično narodnih krogih neopisno ogorčenje. Ljudje niso hoteli verovati svojim očem, ko so videli, da zamore kedo pisati kaj takega v slovenskem jeziku in v glasilu, ki hoče raprezentirati ves slovenski narod. Gospoda pri S. L. S. so očividno začeli izrabljati svojo moč in hočejo sedaj uničiti edino obrambeno organizacijo, ki se je po dolgih letih, in bojujoč se proti velikim težkočam, razvila na stopinjo, na kateri stoji danes. S. L. S. snuje že dve ali tri leta svojo obrambeno organizacijo. To bi nas samo veselilo, ako bi ustanovitelji zasledovali cilj paralelno s Cir.-Met. dražbo in bi delovali za rešitev naših obmejnih bratov. A da se hoče to organizacijo v imenu „krščanske ljudske misli" sezidati na razvalinah naše miljenke družbe sv. C. in M., to je naroden zločin in izdajstvo, ki ne sme ostati nepoplačano. Zato je dolžnost vsakega Slovenca in vsake Slovenke, da daruje v protest proti temu napadu naj si bo še tako malo svoto. To bodi naše plemenito maščevanje! K tragični smrti dra. Slejkota. — Pišejo nam: Vsi znanci pokojnega smo videli v dru. Slejkotu nekakega mučenika na državnem uradniškem polju. Cerkev je, dasi samomorilcu, dovolila rade volje cerkveni pogreb, ker je ne le eden, ampak več : zdravnikov (med njimi različnih narodnosti), ki so pokojnega zadnje čase opazovali, kakor tudi mnogo duhovnikov, ki so ga v zadnjih dnevih videli, priznalo, da je bil mož duševno potrt in skrajno melanholičen, tako, da je bilo pričakovati kaj abnormalnega. Vsi so izrekli, da je mož duševno popolnoma pobit. Bil je pač žrtev razmer; preveč vesten v izpolnjevanju svoje službe, preveč delaven na povelje svojih višjih in preveč skrben za upravo svojega oddelka, kateremu je načeloval že mnogo časa, predno je bil faktično imenovan načelnikom; a v zahvalo tej gorečnosti je bil pc končani borbi odstavljen... in to ga je umorilo. Mi pa, ki smo ga poznali dolgo vrsto let (in to prizna menda tudi največja večina poštnih uradov, ki jih je on nadziral), pravimo, da je bil mož sicer resen in strog, vendar pošten in odkritosrčen, zraven pa blagohoten in dobrovoljen uradnik, h kateremu so se zatekali lahko vsi, ki so potrebovali nasveta in pomoči. Bil je mož, ki ni izkoriščal raznih dobro situiranih poštarjev, ki se ni okoriščal, ki je imel pred sabo vedno le pravico, resnico in blagor poštne uprave. Kako se mu je to izplačalo in kako se mu je godilo, o tem bomo govorili v kratkem na drugem mestu. Skrajna brezobzirnost (da ne rečemo kaj hujega) je postopanje tržaške poštne direkcije, da je dala predale pisalne mize dra. Slejkota nasilno odpreti, „komisijonelno pregledati" takoj po njegovi smrti, ko on, takorekoč, še mrzel ni bil. Ako bi bil dr. Slejko blagajnični uradnik, ali pa kak hudodelec, recimo defravdant, bi se nam to ne bi zdelo tako nečuveno in brezobzirno; ali v slučaju Slejkotove smrti in v njegovem uradnem razmerju to pač ni bilo umestno, opravičeno in Še manje njegovi uradni stopinji primerno. Da se ga je v uradu in izven urada sekiralo, trpinčilo in mučilo do skrajnosti in še celo na mejo smrti tiralo, o tem bomo govorili na drugem mestu. Da se pa tako nedostojno in nehumano ravna s človekom, ki je poštni upravi pošteno služil nad tri lustre, to je... nočemo rabiti ne-parlamentarnega izraza, toda odkrito bodi povedano : naravnost nečloveško. Odprla so se predala v nenavzočnosti Slejkove soproge, oziroma pooblaščenca, dasi je pooblaščenec takoj v nedeljo, t. j. drugi dan po njegovi smrti, telefoniral na poštni urad, da se udeleži komisijonelne otvoritve pisalne mize. Pozneje se je konstatiralo, da se je otvoritev izvršila takoj v nedeljo zjutraj in odtod je umljivo, da so iz poštnega ravnateljstva odgovorili, da ni nikogar več v uradu, dasi se je istodobno že in še vršila perlustracija uradnih in privatnih spisov dr. Slejkota. Nočemo govoriti o taktu, še manje o pijeteti do mrtvega, ki je zavzemal vendar na-čelniško mesto pri direkciji; reflektirali bi samo na pravičnost in razem gotovih krogov, da h taki otvoritvi povahijo upravičenega zastopnika družine, da temu aktu prisostvuje. Mi ne dvomimo o poštenosti dotične komisije, pač pa dvomimo o vzroku naglice, ki se je tu prikazala. Dr. Slejko je bil vendar približno štiri tedne na dopustu in je na dan svoje smrti od poštnega ravnatelja, dvornega svetnika G. Pattaya, dobil brez zdravniškega spričevala zopet še nadaljni tritedenski dopust, torej ni imel tako važnih aktov, da bi se moralo takoj po njegovi smrti, nasiloma odpreti predale njegove pisarne ; če jih je pa imel, bi se bilo to njemu lahko povedalo med dopustom, ali pa, ko je prosil za dopust. Saj je bil vedno v Trstu in je zahajal večkrat v urad. Vrhutega pa je treba upoštevati, da je bil pokojnik premeščen iz oddelka H. v oddelek IV., torej vendar ni mogel imeti več aktov onega oddelka, v katerem se ga je smatralo za nesposobnega! Kako naj bi on torej rešil to, če je bil nesposoben, ko se ga je vendar prestavilo na mesto najslabejšega koncept-nega uradnika, takorekoč napravilo za peto kolo pri pošti. Ali je bil zmožen, potem bi bil moral ostati načelnik oodelka II. in potem bi bila nasilna otvoritev vsaj deloma opravičena ; ali pa je bil nezmožen, potem so mu morali takoj vse važne akte odvzeti in je nasilna otvoritev zaradi aktov popolnoma neopravičena. Naj pa bo eno ali drugo: v vsakem slučaju je taka naglica neopravičena in tako postopanje nedostojno, ker niso pozvali soproge oziroma pooblaščenca. Kar se pa tiče izgovora, ki ga je dvorni svetnik dal pooblaščencu, da državni uradnik ne sme imeti privatnih stvari v svoji pisarni, da mora imeti le uradne stvari, iz česar naj bi bila opravičena samo uradna otvoritev brez udeležbe stranke, bi pa opozarjali dotičnega gospoda, da bi tudi on potem ne smel v uradu stanovati, — da bi moral erar preskrbeti uradnika z vsemi možnimi knjigami in spisi, — da bi moral g. dvorni svetnik iž svojega pavšala dati na leto nekaj tisočakov več za razne uradne potrebščine, da bi se moralo vse uradniško življenje in poslovanje precej predrugačiti. Nečemo govoriti o neeraričnih ekvipažah, pač pa omenjamo, da bi potem tudi uradniki ne smeli jemati aktov na dom, da jih pri brlečih petrolejkah rešujejo v času, ki je določen ubogemu trpinu za počitek, ne pa za to, da štedi eraričen pavšal, da pomaga izvrševati takorekoč postranskobrezplačno privatno službo. Omenjali smo že, da ne dvomimo na nepristranosti komisije ; dovoljujemo si pa dvomiti na natančnosti iste; in to popolnoma opravičeno, posebno še, ker se je komisija izrekla, da gotovih stvari v Slejkotovi zapuščini ni našla, o katerih se splošno ve, da jih je imel. Več o tem nočemo govoriti, ker pridemo na drugem mestu do besede o tem in podamo raznim gospodom prilike, da se izjavijo o gotovih stvareh. Pripominjamo pa, da informacije raznih veljakov in interesira-nih oseb, ki se, četudi v poštnih stvareh, dajajo poštnim komisarjem, niso vedno takega značaja, da bi spadale med uradne spise, kakor tudi ne različne zahteve raznih poštaijev, če ima o istih presojati poštno osoblje, ki je do vratu zadolženo (ne govorimo splošno) ; pač pa o Slejkotu lahke trdimo, da je bil gmotno jako dobro situiran in da mu vzlic zlobnemu govoričenju preostaja še lepo premoženje, ne glede na premoženje njegove soproge. Torej, . za kaj ta naglica, ako se je ne da tolmačiti z besedo — strah. V spomin vrlemu možu. Iz Barkovelj smo prejeli: Odprl se je grob! In ta grob je določen Tebi, predragi mi prijatelj Jurij ?! Oh, kako je to nenadoma — nepričakovano prišlo! Kako me srce skeli, ko premišljujem, kako veliko izgubo trpi Tvoja družina, kateri si bil Ti glavni pogoj—skrben, marljiv oče in gospodar. Da, predragi Jurij, kdor Te je poznal, je videl, da žrtvuješ vse svoje moči za blagor družinice, ki si jo tako častno vzgojil. Čast takim očetom, posebno pa Tebi, ki Te je dičila, razen te, še druga prekrasna lastnost: goreča ljubezen do rodne grude do krasne slovenske domovine ! Mnogo viharjev je pretresalo že naš® zlato okolico, a v vseh teh viharjih stal si vedno med prvimi, ki so naše ljudstvo bodrili in nagovarjali k zvestobi do domovine. To je prinašalo Tebi tudi marsikatere grenkost in zraven tega tudi materijalne škode; ali nisi se ustrašil, ampak šel si ponosno za svojim ciljem naprej. Kako srčno si se veselil našega narodnega napredka v okolici in v mestu in sedaj, ko bi se moral naslajati na vspehih Svojih in drugih rodoljubov, ukradla nam Te je kruta žena — bela smrt! Našemu narodu je menda nekako usojeno, da izgublja svoje Sokole veliko prezgodaj ! Koliko vrlih slovenskih narodnih r»ož nam je ugnobila nemila smrt, ne da bi jik pustila mirno uživati v visoki starosti sadove svojih trudov. A mene tolaži dejstvo, ker ena je Tebi se želja spolnila, da v rodni Ti grudi trupi« leži. Slava Tvojemu spomnu ! Barkovljan. Zdravniška postaja naj bi bila meuda humanitaren zavod in kakor tak vsikdar pripravljen za pomoč onim, ki je potrebujejo. Na žalost nam je često prilika za pritožbe, ker se tudi delovanje tega zavoda ne more dvigniti nad nižave narodnega sovraštva in prepira. No, danes moramo navesti slučaj, ki priča, da v rečenem zavodu — tudi če ab-strahujemo od narodnega antagonizma poslovanje ni tako, da bi povoljno služil« vzvišenemu namenu. Nekdo je v torek zvečer odvedel neko dekle na zdravniško postajo, ker se jej je na plesu pripetila nezgoda. Potrkal je. Dolg« ni bilo iiikakega odziva. Vse je bilo kakor izumrlo. Slednjič je bilo čuti korake postrežnika, ki je do tedaj — sladko spal. Sila je bil vzlovoljen, da se ga je kdo drznil motiti v njegovem dolce far niente. Zato je zarentačil, da ni nobenega zdravnika in dodal grdo psovko. Dotičnemu spremljevalcu se je to vendar malce preveč zdelo in šel je zvat redarja, ki pa mu je prišla od strani postrežnika v delež slična psovka. Redar si je stvar zabeležil, ne vem« pa, ali je storil daljnih korakov. Vsakako ne posebno fletne razmere za zavod, ki hoče služiti človekoljubju. Razmere c. kr. finančnih stražnikov. Pišejo nam : Dvojna mera je prišla menda že v stalno prakso, zato ni mogla izostati niti med uslužbenci državne finance. Od raznih pritožeb naj omenimo za danes samo ene zadeve. — Dogaja se namreč, da se premeščajo iz mesta na deželo v težavneje službe možje, ki so že prej skoraj vsa mlada leta službovali zunaj. Ti so gotovo upali in želeli, da bi poznejša leta doslužili v Iaglji službi, v mestu. — Ko pa vidijo slednjič, da so se prevarili stepajo v pokoj z malo pokojnino, sam« da se jim ni treba zopet seliti v oddaljen kraj. Iz službenih ozirov se sicer moraj« vršiti premeščenja, ali vršila naj bi se pravično. Premeščali naj bi na deželo oni. ki so bili dosedaj vedno v mestu ; in teh je zelo mnogo. In tudi takih je mnog«, ki imajo pravico do popolne pokojnine, a jih puščajo dalje v službi, dočim druge, ki imajo še malo službenih let, nekako silijo v pokoj. Vse to je toliko bolj neumljivo, ker je pravičnost sedanjega finančnega ravnatelja splošno znana. Torej: ali se gori naveden« vrsi brez njegovega znanja, ali pa brez dalnjega preiskovanja, samo na podlagi nizkotnih ovadeb in šuntarij ? Bodisi eno ali drugo, vsakako bi biio želeti, da bi se even-tuelna obrekovanja — morda kacega ne-voščljivca — preiskovalo natanjčno, da-li s« utemeljena, ter da bi se v tako važni službi, kakor so državne finance, postopalo nekolik« pravičnejše, nego se je do sedaj. Učiteljstvo šole na Proseku-Konto-velju misli prizoriti v nedeljo 13. t. m. shod starišev svojih učencev. Zato iskren« želi, da pridete, častiti stariši, tega dne kmalu po popoldanski službi božji v prostore tukajšnje Šole v čim večjem številu! V Trstu, 10. februvarja 1910. EDINOST" št. 41. fttt&n IH Podpore svojcem oseb na orožnih vajah. V državnem zakoniku je izšla izvršilna naredba k zakonu o podporah svojcem oseb, ki so morale k orožnim vajam, ozirom na vojaško izvežbanje. Omenjeni zakon je bil sklenjen v juniju 1908 in je določil pravico do podpore od 1. avgusta 1908 dalje. Ozirom na kratki čas, ki je bil tedaj na razpolago, so bile odredbe za izvršenje izdane v več odredbah. Gori rečena naredba združuje vsebino vseh naredb in se ozira zajedno na izkustva, pridobljena na uporabi zakona. Izvršilni naredbi je namen, da na razlaganju zakona čim najbolj pridejo do izraza nje dobrohotne intencije. Tako določa n. pr., da je z železniškimi uslužbenci, ki jim je službeno mesto na kaki postaji v inozemstvu in katerih svojci bivajo ž njimi skupno, postopati tako, kakor da bi bivali v tuzemstvu. Zneski, določeni svojcem pod orožje poklicanih oseb, ne bo trebalo več v gotovem oddajati na pošti, ampak bo te zneske prvotna uprava kreditirala ministersterstvu za deželno bram-bo in se bodo izplačevali navadnim potom s poštno nakaznico. Vsled tega ne bo več treba po vojaški oblasti potrebnih nakaznic (da se je namreč dotičnik res stavil pod orožje) pošiljati politični okrajni oblasti in se bodo v mnogih slučajih podpore hitreje izplačevale. Tržaška maia kronika. Povožena. Štefan Kocijančič, star 23 let, vojak pri poljskem topničarstvu v Celovcu je bil te dni na dopustu v Trstu. Včeraj popoludne je s svojo zaročenko Ano Košir, stan. v ulici Commerciale št. 9 šel po ulici istria in tu sta oba prišla pod neki voz. Kocijančič je dobil težko poškodbo na desni nogi, Koširjeva je bila pa ranjena na levi nogi. Prvega so prenesli v vojaško, drugo pa v mestno bolnišnico. Dva samomora. Včeraj zjutraj ob 10, uri se je 19-Ietna hišna Leticija Marinčič, stanujoča v ul. Carazzani št. 4, zastrupila z močno dozo karbolne kisline. Treves jo je z največjo naglico spravil v bonišnico, ali nesrečnica je že pol ure kasneje izdihnila. Vzroki samomora so neznani. Predsinočnjem ob 11 in pol uri je gospa Uršula Kavčič. 76 let, stanujoča v ul. Malcanton št. 12, že dije časa bolna, v hudem napadu mrzličnega delirija skočila s tretjega nadstropja na dvorišče. Obležala je mrtva. Poskus samomora. Včeraj zjutraj ob 5. uri se je 26-Ietni kovač Salvator Scaligine, stanujoč v ul. Evangelista Torricelli št. 6, v kavarni Sport pri javnem vrtu ustrelil z revolverjem v deL.ie sence. Zdravniška postaja je težko ranjenega spravila v bolnišnico. Drugi poskus samomora, Magdalena Modric, stara 28 let, stanujoča v ulici Ma-lioninna št, 11 je včeraj popoldne v samomorilno svrho izpila dozo fosforične kisline. Prvo pomoč jej je nudila zdravniška postaja, ki je potem spravila v mestno bolnišnico. Velika rabuka. V gostilni v ul. Molin a vento št. 3, je predsinočnjem prišlo do grozne rabuke, ker je dninar Skočaj — v šali vščipil neko Ano Pečarič, ki živi skupaj s kramarjem Avguštinom Verčon. Med obema možema je zato nastal hud prepir. Brata ženske sta se pričela umešavati v prepir in kmalu so letale po gostilni stolice, kozarci in drugo. Konec komedije je bil — velika škoda za krčmarja in par lahkih ran. Verčon in oba brata Pečarič so bili aretirani. 350 jajec! Marija Andrian, kmetica iz Ajella, je predvčerajšnjem zjutraj prišla v Trst, da bi prodala dva koša jajec. Položila je koša na voziček in ju hotela shraniti v kavarni „A!Ia Časa rossa" na Ponterossu. Dočim so spravljali prvi koš v kavarno, je drugi na vozičku ostal brez varstva in — izginil. Bilo je v njem 350 jajec. Draga rabuka. Včeraj ob 2. uri zjutraj sta se v kavarni Progresso na Acquedottu sprla Adelgisa Lutman, stara 26 let, in 4'3-Ietni težak Anton Steinberger. Ta je proti ženski zalučal kozarec piva, a mesto da bi jo bil zadel, je razbil veliko ogledalo v vrednosti 314 kron. Koledar in vreme. — Danes : Škola-stica clev. Jutri: Adolf šk. Temperatura včeraj: ob 2. uri popoludne -f- 8° Cels. — Vreme včeraj: zj. dež, oblačno, veter. Vremenska napoved za Primorsko : Spremenljivo s posameznimi padavinami. vetrovi, temperatura znižana. Polagano razjašnjenje. Naše gledališče. Dve nedelji že nismo imeli redne predstave ; zato hoče dati gledališko vodstvo to soboto in nedeljo po eno predstavo. V soboto bomo imeli gosta gosp. Danila iz Ljubljane, ki nastopi v sloveči igri „T A T". Ta igra si je osvojila vse evropske odre, povsod sojo igrali z največjim vspehom. „Otok in Struga* ne more priti to nedeljo na oder, ker gost g. Danilo, ki nastopi tudi v tej igri, ne more priti sem. To i^ro bomo videli pozneje. V soboto gostuje torej g. Danilo iz Ljubljane v „Tatu", v nedeljo bo pa repriza dobro vspele burke „Nastavljena past". Upati je, da bo naše gledališče ta dva dni polno, dobro obiskano. Društvene vesti. Glazbeno društvo „Trst" naznanja vsem svojim gg. pevkam in pevcem, da bo v soboto dne 12 t. m. ob 8.30 uri zvečer pevska vaja za mešani zbor. Gg. pevci in pevke so vabljeni, da se polnošte-vilno udeležujejo pevskih vaj, ki se vršijo vsako sredo in soboto ob 8.30 uri zvečer v društvenih prostorih ul. S. Sebastiano 6. I. (Jadran). Sprejemajo se novi pevci in pevke. „Tržaško podporno in bralno društvo" uljudno vabi vse gg. odbornike in njih namestnike k jako važni redni seji, danes ob navadni uri. Čitalnica pri sv. Jakobu vabi gg. pevce in odbornike k važnemu posvetovanju, ki se bo vršilo danes, četrtek ob 8. uri zvečer. Radi važnosti naj nihče ne izostane. Soc. odsek učitelj, dr. za Trst in okolico vabi danes dne 10. t. m. svoje ude k sestanku, ki bo točno ob 5. popoludne. Uljudnemu pozivu naj blagovole se odzvati tudi drugi tovariši in tovarišice, « Pogrebno društvo pri sv. Jakobu bo imelo v ponedeljek zvečer 14. t. m. ob 8. uri v prostorih „Konsumnega društva pri sv. Jakobu svojo redno mesečno sejo. Ker je dosti novih udov pristopilo, vabljeni so vsi gg. odborniki. Predsednik. # Nar. del. organizacija. Odbor „Konsumne zadruge" bo imel svojo sejo nocoj ob 8. uri zvečer v navadnih prostorih. Ker bo ta seja važna, naj se je udeleže vsi odborniki. Seja osrednjega odbora N. D. O. se vrši v petek, dne 11. t. m. točno ob 8. uri zvečer. Shod članov škedenjske podružnice N. D. O. se vrši nepreklicno v soboto dne 12. t. m. v prostorih „Gospodarskega društva" v Skednju. Tovariši, udeležite se tega sestanka v polnem številu in brez pridržka. Sedanje gibanje zahteva kar največ pozornosti. — (Odbor skupine N. D. O. Lloydovega arsenala) ima svojo sejo v petek, dne 11. t. m. ob 8. zvečer v prostorih N. D. O. Strokovno tajništvo. Strokovno tajništvo N. D. O. (Brezposelni člani Z. J. Ž.) naj se zglase v petek, dne 11. t. m. zvečer v društvenih prostorih v ul. Lavatoio št. 1. I. nad. Poziv velja zlasti tistim brezposelnim članom, ki so bili odpuščeni iz skladišč državne železnice. (Brezposelni člani N. D. O.) se poživljajo, da se v petek, dne 11. t. m., oziroma v soboto, dne 12. t. m., zglase v prostorih N. D. O. Zelo važno! Izkazati se je treba z društveno legitimacijo, oz. člansko knjižico. (Na plesu N. D. O.) V torek je nekdo pozabil zimsko suknjo. Lastnik jo dobi v prostorih N. D. O. Ob isti priliki je nekdo pomotoma odnesel dežnik. Naj ga prinese čim prej v N. D. O. DAROVI. Za veliki Ciril-Metov ples združene slovanske mladine doposlali so: gosp. Dr. Ivo Jagodič odvetnik v Trstu K 5, potom Jadranske Banke: Franc Pire Trst K 6, družina Štefan Stanič Trst K 5, Fran Martelanc šolski vodja Prosek K 4, Josip Pečenko „Kavarna Central" Gorica K 2, Josip Frandolič davč. uprav. Kobarid K 5, Kapetan Stijepo Dabinović Trst K 30. Rodoljubnim darovateljem iskrena hvala. — Nadaljne prispevke naj se izvoli pošiljati na ugledno „Jadransko Banko" ali gosp. Vladku Ternovcu, ulica Fontana 4. I. V počeščenje spomina, blagopokoj-nega Jurija Martelanc in v protest proti članku „Slovenca" v Edinosti 9. t. m., nabrali so v „Nar. domu" v Barkovljah pevci društva „Adrija" K 8 za moško podružnico sv. Ciril in Metoda na Greti. Denar hrani naša uprava. » Za obrambeni sklad dr. sv. Cirila in Metoda so darovale gospa Frančiška Peric, gospa Uršula Peric in gospica Roza Peric vsaka po 1 krono. Denar je naložen pri „Trg. obrt. zadrugi" vTrstu. — Otroškemu vrtcu pri Sv. Ivanu je daroval g. Andrej Pirich K 20 v počaščenje spomina pok. brata Ivana. — Denar hrani uprava. — Ob poroki g. Franca Berce z gdč. Ang. Sinigoi v Dornbergu nabrali za družbo sv. C. in M. 6 K 52 st. — Denar se je odposlalo glavni družbi v Ljubljano. — Po plesu pev. dr. „Adrija" v Barkovljah nabrala je g.čna Adelka Martelanc K 8 za Cir.-Met. podruž. na Greti. — Denar hrani uprava. L • i'" ■ >*' p .. -i v. . v-,!.>»';•.?].* .A r- Izjava. Jaz Franc Vuk, posestnik v Sikoljah, izjavim, da sem Jožefa Laha, posestnikovega sina v Pongercah, po krivem obdolžil, da je meni vzel 1000 K. Obžalujem in prekličem to svojo obdolžitev. ZAHVALA. Podpisani se iz globine srca zahvaljujejo vsem onim cenjenim osebam, ki so nas o priliki nenadomestljive zgube našega preljubega družinskega glavarja, gosp. Jurija Martelanc tolažili in izkazali na katerisibodi način svoje sožalje. Posebno bodi izrečena srčna zahvala gg. dež. posl. Svetku Martelancu, dr. Justu Pertotu, velecenj. učiteljstvu, c. Icr. finančnim stražnikom, slavnemu pevskemu društvu „Adrija" za ganljive žalostinke na domu, v cerkvi in na grobu, čč. duhovščini ter sploh vsem onim, ki so od blizu in daleč prihiteli in s tem izkazali predragemu pokojniku zadnjo čast. Bog plačaj vsem ! Antonija ud. Martelanc roj. Pertot, soproga. Mihael, Andrej, Angel, sinovi. Marica, Anica, Alojzija, Angela hčere. A. Terčič, I. Cjak, zeta. Antonija Besednjak, Antonija Krecič, neveste. VELIKI DOHODI Za. ZIMSKO SEZONO JOSIP SPEHAE TRST, ulica S. Cateriria štev. 9 - Piazza >ruova je bogato založena z veliko izbero ggf zadnjih nOVOStl Za zimsko S0Z0H0 po jako zmernih cenah. — SPECIJALITETA PRAVEGA ANGLEŠKEGA BLAGA. Iztoa srajc, ovratnik, walnic, zapestje iti. -- Ba želio se pošiljajo uzorci- Odlikovana delavnica in zaloga sedlom j a in potnih predmetom FRIDERIK HERTAUS, TRS T, ulica Stadion štev. IO. j IN:BIN;I AlleinechterBalsam ■u te Sctnitzcntei-Apothckf Jts A.Thierry in Pregrada M ItltsdkSmrfenH. '"i \Mm k Thiemi balzam ===== (postavno obvarovan) = Pristen sama z NUNO kot varstveno znamko. Učinkuje proti želodčnim krč-■":», naperju, slabemu prtbavljauju, kašlju, pljučnim in pranim boleznim, ragrljenju itd- — Ciati rane, ublažuje bolesti, 1 i malih ali 6 dvojn h steklenic ali pa velita posebna steklemca K 5. Lekarnarja Antona Tiiierry pristno mazilo Iz VRTNIC (CENTIFOLIUM) zanesljivo učinkuje pri otekli lah. ranitvah, vnetjih, 2 lončka K 3 60. ~2L3J N^alovlja se na letaruo : A. THIERRY, PREGRADA pri ROGATCU : O^l se v vseh lekarnah Veiika skladišča rcianif ažurnega blaga in konfekcij za gospode, gospe in otroke. Plačilo na obroke. • M. Bt ICatz TRST - ulica Sanica 16, II. nad3tr. Fodružiiica v Gorici, uHaa Alvarez 3. i. ti. OTNICA a H (prej MORA VIA). - Naj-p boljša PRIRODNA GREN- S .....KA VODA.....g učinkuje kčil-no hitro ^ in brez: bolečin. Dobi se v vseh lekarnah mi- & rodilnicah in boljših trgovinah h v Trstu, Istri, Primorju, Kranj- h VVA skem itd. itd. Podjetje srenkeso studenca „OTNICA" SOKOLNICE, JIOKAVSKO i Btain IV. »EDTNOBTc ftt. 41. V Trstu, dne 10. februvarija lf>iO Vesti iz Goriške. Iz Gorice nam pišeje: Čujejo se že davno razni glasovi, da bi bilo potrebno ustanoviti v Gorici svoje pogrebno podjetje kakoršno imajo Slovenci v Trstu na Korsu. S tem bi se prav temeljito zamašilo usta našim zagriženim sosedom, kateri bi ne brusili več .Jako svojih jezikov o vsakem pogrebu naafh ljudi. Zdaj si dovoljujejo razne strupene opazke n. pr.: „Slovenci morajo priti v naše pesti, ako ne živi pa mrtvi-. Z ustanovitvijo pogrebnega podjetja bi ital. podjetnikom, katerim moramo pogrebe jako drago plačevati, prav pošteno odgovorili na njihovo izzivanje. Poživljamo naše rodoljube, naj bi razmišljali o stvari, ki je vsekakor vredna, da se jo izvede. Ako ne more storiti tega kaka sposobna in podjetna oseba, naj naši denarni zavodi — brez razlike strank — delajo na to, da pridemo do takega zavoda. Podjetje bi preskrbovalo tudi cene pogrebe in ne tako grozno dragih kakor zdaj, ko morajo naši ljudje vedno plačevati višje cene nego drugorodci in to jedino le iz uzroka, ker so Slovenci. Kakor smo prišli v Gorici do lastnega špediteija in do raznih dragih samostojnih podjetij — vsa izvrstno vspevajo — tako delajmo tudi na to, da pridemo do lastnega pogrebnega podjetja,; ki bo oskrbovalo pogrebe ne le v mestu j samem, ampak tudi na deželi. Predpustna veselica v Lokvi. Kakor večkrat, tako je tudi letos priredil vrli „Ta-kor" svojo pustno veselico. Pri tej je sodeloval tamburaški zbor iz Lipice. Da ne bora predolg, omenjam, da je pevski del programa splošno ugajal, a tudi tamburašem hvala za njih požrtvovalnost. Će pa ni bilo vse, kakor žele premnogi kritiki, ki znajo le besede stresati, niso krivi ne eni ne drugi, aH pa odkrito rečeno: vsak nekaj. Toda to •pravimo doma, ne pa raznašati tega v svet, ki išče le senzacij. Igra „Blaznica v prvem nadstropju" nas je očarala. Dražestna Olga, okretna Tinka pa neizogibni Janez to so bili res izvrstno pogojeni. Resna Vladimir in Jaroslav sta ravno tako ugajala v vsakem oziru. Po veselici smo rajali do jutra. Nekaj mask in pa pristni kosmatin, rjavi medved, so Še pomnože vali dobro voljo. Odlikovani so bili vrli plesalci in celo trdovratni prijatelji ob čaši rujnega vinca v kotu dvorane so bili počeŠčeni z bleščečimi redi, ki so žal veljali le za to noč. Kdor se je vdeležil te zabave, mu ni bilo žal tistih par novcev, saj mu je bilo užitkov na razpolago, če ne v plesni sobani, pa v pristni turški kavarni in pri kaplji, ki greje srce. Čast prirediteljem, ki so dvorano in stopnice primerno okrasili. Sklepajoč z nado, da nisem bil zadnjič na prireditvah tega uglednega društva ostajam frk čez vrh. Vesti iz Kranjske. Nov sneg je zapadel v noči med torkom in sredo po Notranjskem. Razne vesti. Volilna reforma, ki jo namerava uvesti nova hrvatska vlada, zviša število volil-cev od 48.562 na 250.000. 1000 porok v enem dnevu. Minolo nedeljo je bilo na Dunaju poročenih 1000 parov. Lansko leto je bilo istega dne poročenih 600 parov. Bivši sultan Abdul Hamid. List „Turquie" poroča iz Soluna, da se je bivši sultan Abdul Hamid zelo shujšal. Ne spi skoraj nič, razsaja, kolne in zove svoje bivše ljubljence. Žene njegove okolice ga niso v stanu utolažiti. — Iz Soluna poročajo, da je bivšega sultana Abdul Hamid napadla po noči besnost. Sultan se je z brisačo hotel obesiti, a služabniki so to zapazili in so ga visečega rešili ter izročili zdravnikom. Povodenj v Nemčiji. Iz Berlina porc-iajo, da so dotoki Rene narasli za 2 metra. Mnogo krajev je poplavljenih. 20 milijon, za žrtve povodnji v Parizu. Francoski ministerski svet je sklenit zahtevati od parlamenta 20 milijonov frankov za prebivalstvo prizadeto po zadnji povodnji. — Podpor je v to svrho došlo iz raznih strani nad 3 mil. frankov. Realci-bogoslovci. — Naučni minister grof Stiirgkh je izdal naredbo, ki določa, da lahko vstopijo absolventi realk in realnih gimnazij tudi v bogoslovje, ako polože dopolnilni izpit iz latinščine in grščine. Odlikovani fotografski atelje A. JERKIČ, Trst, vi. Peste 10, Gorica, Goajoska olica 7.___212» Zenitbera ponudba. JFS?*. t* seznaniti z gospodično od 20—25 let, katera bi imela i ekolifeo premoženja. Ponudbe pod Ivan, na Ins. oddelek „Edinosti". loAnm krojaškega pomočnika. Kelemenič, nI. ISCem Lavatoio 5. 212 Na prodaj Stev. 22, I. nad. ste dre stari hrvatski sliki. Ulica San Giacomo in mon e 210 ^OnitPi/ 26-leten mladenič lepe ronarjosti favlIIlvVi se želi seznaniti z gospodčno od 20—25 let z nekoliko dote. Ponudbe pod „Mla- denič" na Ins. odd. „Edinosti". Pntfivolna prodajalka i. t d. /.a Štajersko ■ UMJwOllllcke po meri. krajce »polnm" blaće, nogoTice, plt-voine, ovrataikl zapustil!ki, orraLuicj iui. iltl. ▼ Lx>gati izl>erl. Zaloga najboljših modrih, rumenih in belih jop za mehanike itd Specijaliteta: hlače za delavce. Vse po najzuierDejših cenah. je preskrbljena ob Q0rgQ Št ©V- 37 tik tvrdke O ORElNirZ g priliki preselitve na z razno vrstu, dežniki i aH nainivaHtiftila Hn naSftn&SKe VfStf U Kova in bogata zasega vs&kovrs tneg« €8. JColzla založba na Snnajn IV|2, Iniscngasse 5. V moji založbi je ravnokar izšel Stenski zemljevid vojvodine Kranjske z deli obmejnih pokrajin risan in izvršen v Ed. Holzlovem zemljepisnem zavodu na Dunaju priredil prof. Fr. Orožen. Merilo 1:130.000. Velikost zemljevida 142 cm visoka, 180 cm široka, ■■■ Cena na platna napet v mapi K 40. Cena na platnu napet s palicama K 42, Ta najnovejši slovenski stenski zemljevid vojvodine Kranjske si namo za šolski ponk namenjen, ampak jo tudi posebno pripraven za urade, pisarne in planinska društva radi bogatega imenika popolnega železniškega OMrežja. višinskih podatkov itd. Naročila sprejema vsaka knjigarna in tudi Holzlova zal. knjigama. ! Spalno tzi jedilna iobe on isber?. Najnovejši azorer. Trst, Via ciei Rettori št. I Telefon St 71 Romano IV. 1 Bogomil Fino bivši ura• 1 Sežani V ima stojo novo proda-jDlnlco v nr V TRSTU, ulico Vtncen. Beillai 13 nasproti cerk^ e ■v. Antona novega. V sako v. verižic po tov cenah.