lifCto Xm št« 2€ti
PoitalM plf— v golovtart.
¥ Ljubljani, 28. junija 1923
V orgaulMdll J« »•(, kolikor mod — toliko pravic«
AM5TERBAM
Uredništvo in uprava: Ljubljana, ^elenburgova ulica št. 6/H.
Izhaja vaak Četrtak.
Stan« posamezna štev. 1 Dla, mesečno Din 3 —. celoletne 35 Din. — Za Člane iivod po 60 para.
Oglasi po dogovoru.
Dopisi morajo biti frankirani fti podpisani, ter opremljeni s Stamp. dotične organizacije Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije so poštnine proste.
Glasilo Strokovne komisiie za Slovenilo. (Pokrajinski odbor GD$J)
Pionirji, pozdravljeni!
Krvavordeč plamen kot meč, 'o dneva novega je žar!
(Župančič.)
Zopet si bodo podajali roke vsi tisti, ki med letom niso imeli niti časa, »iti sredstev, da bi se zbrali na isti dan jd prešteli svoje vrste in svojo moč.
Še so nam glave polne težkih misli o vojni in nje posledicah, še nam pretresajo vojne grozote mozeg in kosti, da jih še dolgo ne bomo pozabili.
Kdo hi pozabil na pasje dneve meseca avgusta 1914, ko se je podirala stavba mednarodne solidarnosti proletariata, ko se je rušilo vzajemno delo socialističnih pionirjev! Brezuspešni so ostali nauki o blagoslovu miru in prekletstvu vojne. Vse dolgoletno delo je bilo uničeno, vse pomandrano od vojne ! uri je. — Sovraštvo in zapleti jaji so nastali med narodi. Vse skupaj pa je družil velik dvom, ki ga je spremljala negotovost bodočnosti.
Mislili smo, da nimamo moči, dasi nas je bilo mnogo, ker smo bili omahljivci. Prvi poizkus streti okove militarizma nas je napravil malodušne in bojazljive. Obupavali smo sami nad seboj. Obup pa nam je jemal razsodnost in naša barka je jadrala po razburjenem morju. Zasmehovali so nas nasprotniki : kje je vaše delo, vi apostoli miru in ljubezni?
A streznili so nas še-le strašni dogodki: za Velikim petkom je šele morala priti Velika nedelja.
Toda malo nas je še bilo, ki smo opazili luč od vzhoda. Nismo bili še še dovolj močni. Zato nismo mogli okreniti kolesje razvoja na ono pot, ki je edino prava za osvobojenje človeka.
Malo nas je še bilo, a bili smo odločni in neustrašeni.
Ostri in dragi so bili nauki vojne. Nanovo smo morali pričeti naše delo. Neomajna vera v socializem nas je delala pogumne, nismo bili več obupani, temveč ponosni smo prestopili tragedijo svetovne vojne. Tudi preko zmot gre pot proletariata. Iz zmot pa se moramo tudi učiti.
Učili smo resnieo, učili smo bratstvo vseh narodov, učili smo razredni boj; poslušali so nas mnogi, a malo Jih je bilo, ki so nam sledili. Niso nam sledili, ker niso bili pripravljeni na žrtve, brez katerih ni uresničenja socialističnih idej in odrešenja.
Danes smo zopet na poti, ki nas vodi k bratstvu. Roke si bomo podajali
letos v Mariboru drugo leio jih bomo v Ljubljani, dokler bo v nas še kaj hrepenc-nja po svobodi.
*
Letos se snidemo v Mariboru, da pregledamo svoje vrste, da si ponovno posežemo v roke, v dokaz, da so naša pota in naši cilji skupnii. Obnovili bomo svojo obljubo, da se hočemo na teh skupnih potih bratsko, podpirati!
Kakor so delavske organizacije, tako je tudi ideja vsakoletnih vsede-lavskih zletov zrastla iz potrebe medsebojnega spoznanja. Vse leto slišimo kako se bore sodrugi v tem ali onem kraju za zboljšanje svojega položaja, za večje pravice, za boljšo kulturo. Zato se je tudii porodila želja, da se spoznajo ti bojevniki, da si stisnejo prisrčno roke, da drug drugemu zagotovijo svoje simpatije in podporo v boju :.-a prostor na. solncu.
Kakor je prvi stroj nerodno gibal f-voje ude, tako je tudi prvi zlet leta 1920. v Ljubljani pokazal, da smo šele 'začetniki v organizaciji mas. V Celju 1. 1922. smo bili že boljši, odpravi Ji smo marsikatere nedostatke in letos v Mariboru bomo pokazali, da smo se tudi v Celju precej naučili.
Iz sence na sojnce vodi naša pol! A ta pol ni pogrnjena s preprogami in ni posuta s cvetjem. Globoke jarke je skopal v tisočletjih svoje vlade naš sovrag. Postavil si je neštete trdnjave. ki zapirajo pot, pogasil je ob ■n jej vse luči in z železnim trnjem prepletel našo cesto.
In vi, pionirji Svobode, ste sprejeli težko nalogo, da boste prižigali pogašme luči, da boste postavljali mostove, da bo naša vojska mogla korakati, da bo v naskoku osvajala trdnjavo za trdnjavo ob poti, ki vodi v lepši in večji svet.
Verujemo vam, da je vaše delo težko in muke polno. Verujemo, cla ste potrebni vsako leto enkrat oddiha. da se snidete, da preštejete svoje vrste in se osokolite za nove napore! Ko boste videli, da vas je letos še več, nego vas je bilo lani in da ste si med letom nabavili marsikateri tehnični pripomoček za svoj boj, tedaj bo vaše prepričanje silnejše, kajti spoznali boste, da so nekatere trdnjave že padle v vaše roke.
Pozdravljeni, sodrugi v Mariboru
in na svidenje prihodnje leto v Ljubljani.
Z ozirom na to, da se vprašanja tako
dolgo ne pomakne z mrtve točke, smo prišli Slovenci na glas, da smo tudi v delavskemu gibanju separatisti.
Pri tem se misli na separatisti čno-nacionalistično razpoloženje, kakor ga je brez dvoma pri nas, kakor tudi v ostalih delih naše države dovolj.
Tako prihaja v naša pogajanja o ujedi njen ju, kakor čutimo, del tiste strasti, ki loči naše meščanske stranke v centraliste in federaliste.
Ker strast ni nikjer dobra, naj povemo svoj odgovor na to morda neizgovorjeno besedo, ki pa jo čutimo v duši marsikogar.
Vsak kdor identificira vodstvo slovenskega sindikalnega pokreta z nacio-
Konkretno bi se dalo to tako-le povedati. Posamezne strokovne organizacije morajo bili enotna društva.
Ta društva pa morajo prevzeti sta-tularično obvezo, kje iu kako so dolžua vzdrževati upravni aparat, liste itd.
Za posamezne kraje je zelo važno tudi vprašanje, kje so denarna sredstva central naložena.
Zato morajo biti centrale po državi enakomerno, po načrtu razdeljene. Lokalno pa morajo biti centralizirane vse sile v Glavnem Radničkem Savezu, ki naj bo predstavnik nacionalne enotnosti pokreta in kojega vpliv se mora na-pratn posameznim centralam ojačiti. — Skratka: mi smo za popolno organizacijsko ediustvo.
To ediustvo pa zato tako dolgo ni postalo in ne more postati dejstvo, ker v svojem in celokupnem interesu ne moremo sprejeti edinstva, ki ne računa konkretno s tem, kako naj po takem ujediiijenju organiziramo, oziroma naprej vzdržujemo sedanji upravni aparat pokreta, tisk in drugo kar je z gibanjem v zvezi, in sicer vsaj v tej izmeri, v kakršni je to nujno potrebno. Mogli bi reti, «1« jc za nas vprašanje njedinjenja vprašanje številk in proračuna. Vedeti hočemo, s kakšnimi dohodki ima računati enotno organiziran pokret, kam misli nalagati te vire in ali je ta razdelitev taka. cla ne ogroža pokreta v Sloveniji v njegovih temeljih. Zato j© treba govoriti o ujedinjenju zelo konkretno, s številkami.
Želimo, da vzame v roko ta vprašanja Glavni radnički savez in da izdela enoten načrt, po katerem naj se organizira uprava strokovnih organizacij v državi. Ako bomo tak okvir imeli tako izdelan, da ne bo ogrožal strokovnega pokreta v Sloveniji v njegovih temeljih, ga bomo radi brez pridržka sprejeli in z vsemi silami podprti.
Naše načelno stališče do uledinienja
strokovnega pokreta v državi.
nalistično reakcijo, konkretno s slovenskim avtonomističnim separatizmom, mu dela krivico.
Slovenske strokovne organizacije pojmujejo nacionalna vprašanja socialistično Ln si toplo žele enotnosti. Gre le za način in pot.
Mi si predstavljamo to enotnost tako-le: Moč mora biti enako kot pri državi tudi v delavskem pokretu centralizirana.
Uprava mora biti decentralizirana, da se ne ustvari preokornih birokratič-nih aparatov.
Notranja ustanova mora dajati vse garancije, da se na enem kraju centralizirana moč ne more izkoriščati na škodo članstva in morda celih pokrajin.
Akdla za ujedlnjenje kovinarskih organizacij Jugoslavije.
Osr. društvo kov. je svojega delegata v pripravljalnem odboru za ujedinjenje kovinarskih organizacij Jugoslavije začasno odpoklicalo. S tem pripravljalnih del ni nameravalo trajno prekiniti, ampak je hotelo dobiti samo časa, da se posvetuje o nadaljni taktiki, in da zasliši tudi nasvet kovinarske internacionale. šeie ko bo vse to končano, se bodo napravili za nadaljno postopanje merodajni sklepi.
Vse časopisne vesti, ki vedo že v naprej povedati, kako bo naš delegat v bodoče postopal, so preuranjene in tendenciozne.
Pripravljalna dela, katerih se je naš delegat z vnemo udeleževal, so lepo napredovala. Vsa važnejša organi-zatorična vprašanja je pripravljalni odbor zadovoljivo rešil. Naš delegat je zastopal v odboru približno tiste misli, ki jih vsebuje današnji članek: -Naše načelno stališče do ujedinjenja'.
Za nas je predvsem važno, da se izvrši ujedinjenje tako, da glede našega strokovnega časopisa in glede upravnega aparata ne bomo na slabšem ali vsaj ne občutno na slabšem nego smo sedaj. Ako bi se kovinarska organizacija tako naglo ujedinila, da bi vse io ne bilo dovolj varovano, bi si izpod-f-ekala korenine, iz kojih črpa svojo moč.
Mi smo organizirani zato, da imamo od svoje strokovno organizacije strokovno izobrazbo in da imamo druga
prosvetna iu bojna sredstva organizacije v dosegljivi bližini, ako jih rabimo.
O vseh teh težkih vprašanjih smo dosegli popolen sporazum.
Sklepi, ki jih je tozadevno Pripravljalni odbor napravil, bodo naše članstvo zadovoljili.
Pač pa je imel naš delegat proii taktiki, ki se v pora bi ja v strokovni borbi na jugu težke pomisleke. Za to taktiko značilno postopanje obeh kovinarskih organizacij v slučaju stavke v Subotici, mu je dalo povod, da zaprosi pri Osrednjem društvu za nadaljna navodila.
V Subotici je obstojala podružnica metalskih radnika, ki je priključena kakor mi, Amsterdamski internacionali.
Ta podružnica je šla proti volji svoja centrale v stavko.
Neodvisna kovinarska organizacija je to podružnico sprejela.
Stavko vodijo že dolgo časa, delavstvo vodi trd boj, število delavoljnih se vsak dan veča.
Savez metal.skih radnika je ustanovi! v Subotici novo podružnico. O tej podružnici trdijo stavkajoči kovinarji, da je sklenila poseben sporazum z delodajalcem.
Ona je izdala po zgornjem zatrdili; tudi letak, ki poživlja na delo, — o ko-jem pa trdi Savez metalskih raduika, da ga je izdalo podjetje, in ne njegova podružnica, in da se podjetnik le v svrho varanja delavstva sklicuje na Savez.
Naš delegat je bil osebno v Subotici. Videl je tisti letak s podpisom: Glavni metalski iradnik«; ugotovil je tudi, da so v podružnici Saveza res člani, ki delajo v podjetju, kjer delavstvo štrajka. Za ostale trditve pa ni nihče mogel podati dokazov. Eno pa je smatral za gotovo:
Da se je v Subotici težko grešilo, in da se morajo slovenski kovinarji [>odobne taktike varovati.
Neodvisni so grešili, ker so izrabili nedisciplinirano lokalno organizacijo metf mezdnim gibanjem za napad na drugo strokovno organizacijo. Savez metalskih radnika pa je zopet težko grešil, ako je šel vpostavljati svojo podružnico med stavko, če tudi bi bila poročila o hujšem izdajstvu, o kakršnem pišejo neodvisni le prazen sum, kakor upamo in verujemo da je.
Naš delegat je zato predlagal, da nastopita obe centrali proti svojim podružnicam v Subotici in grajata to, kar je graje vredno.
Ker se tega ni dalo doseči, je odpotoval. Osrednje društvo kovinarjev je hotelo v tem jasno povdariti in podčrtati. da razredne organizacije mezdnih gibanj ne smejo izrabljati za poli-tično-strokovno agitacijo.
Boj proti podjetniku se ne sme -premeniti tudi pri razcepljenem proletariatu v boj, ki je bolj boj med seboj, kakor boj proti kapitalistu.
Sodrugi, ki ue razumejo, zakaj je smatral naš delegat subotiški slučaj za tako važnega, naj premisli to-le:
Osrednje društvo kovinarjev je ohranilo, vkljub vsem napadom do sedaj svojo enotnost.
Slovenski kovinarji se prištevajo s ponosom k tej trdno disciplinirani organizaciji. ki ni zakrivala nikdar svoje Amsterdamske smeri, ki pa je stala vedno na stališču, da se ne sme mezdnih gibanj izrabljati v konkurenčnem boju, ali vsaj ne na ta način izrabljati, da bi bilo podana s tem vsaj možnost,
»>•«* *4 tiki 8TBAN Ž.
		
£
<—.......
J£L
? E c<
m -i*
—
da ^. ^iJi delavski interesi radi, tega ^ iab^šfm
.Povsod iu na obeli straneh tako postopanje obsojamo, ne samo na eni strani kakor bi po pisanju »Strok. borbe<
in »Orgapizovanega radnika« izgledald.
Predpogoj za nadaljevanje pogajanj bd po našem mmmju ta, da se tako postopanje obsodi, in da Sd v bodoče podobni korald ne ponavljajo.
0 nadaljuem postopanju bo sklepal Osrednji odbor šele, ko bo mogel uva-ževajfi tudi nasvete kovinarske interna-eioriale.
To pa je gotovo, da bodo' tedfali biti njegovi sklopi taki. du ne bodo ■ rušili zaupanja našega članstva v našo ’ organizacijo.
Napet lok.
(Mezdno gibanje jeseniškega delavstva.)
V zadriji številki »Delavca« smo pojasnili v/,roke gibanja jeseniškega delavstva. Iz tega poročila je moral vsak objektiven čitatelj razvidetii, da temelji celo gibanje na prav upravičenih vzrokih.
Kakor je resnica, da se naši industriji ne godi dobro, da inui velike težkooe, tako je po drugi strani nemogoče zahtevati, da bi moralo delavstvo prevzeti, vso breme industrijske krize na svoje rame.
Od leta 1919 naprej je radi padanja vrednosti našega denarja, draginja stalno naraščala. In ves ta čas so se delavske plače sistematično uničevale in sicer na la način, da je zrastln draginja višje, kakor so bile regulirane plače. Pii vsakem mezdnem gibanju so zgubili delavci po par odstotkov, tako, da so danes plače v primeru s cenami živil mnogo manjše kot so 1'ile 1. 1920.
Ugotoviti je pa treba še to, da so bite plače L 1920 večje kot so danes, kljub (emu, da je biio takrat mnogo manj produciranega kot danes. Pri K. 1. I). je bilo takrat n. pr. prav veliko število delavcev zaposlenih pri zasilnih delih, dočim danes tega ni. p-
Gotovo je, da mora vedno zmanjševanje plače (v primeri z draginjo) imeti enkrat en konec. Človek si odtrgava od ust toliko časa, da je še kaj1 za odtrgati, ko pa enkrat ni več ničesar za odtrgati, hi bilo pa nesmiselno zahtevati nekaj, česar ni.
To mejo smo na Jesenicah dosegli. in čisto nemogoče je zahtevati otl delavstva, da si pas še bolj zategne — ker ni nobene luknje več.
V nedeljo 24. t. m. se je vršila širša tseja zaupnikov iz Save. Javornika in Dobrave.. Razprave, ki se je pletla izključno o tem predmetu, so se udeležili d« malega vsi navzoči zaupniki. Potrditi moramo, da nismo slišali niti iz enib ust nobene hujskajoče ali nepremišljeno besede, vendar so vi zastopniki delavstva brez izjeme povdarjali, da od zahtev po
t^OtiŠjpd položaja ju mo&ocft po-,, |u*ati.
Zastopnik kovinarske centrale s. Svefek je v svojem pojroSilu f elq. po-
niirjdvalno vpihat na navzoče zauip-liike, vendar je moral priznati tudi oh, da so zahteve delavstva absolutno upravičene.
Na predlog zastopnika centrale je bilo sklenjeno, da bo centrala še enkrat poizkušala posredovati, vendar jč zaupniški zbor soglasno sklenil, da ds imajo priprave za eventuelen Šlrajk z vso vestnostjo nadaljevati.
* tem svojini skfbpom je žaupni-ški zbor dokazal, da ne. išče boja, da mu je ljubša miroljubna rešitev, in pribijemo to zato, da ne bo kasneje kakega hujskanja, da ima gibanje ali štrajlk kako politično ozadje.
Delavstvo ne išče sporov, in če bo vodstvo tovarne pokazalo tudi nekaj smisla za delavski položaj, v lcar še upamo, potem bo zadeva mirnim potom rešena. Ce pa rešitev ne bo mirnim potom mogoča, pa mi že danes ugotavljamo, da na delavski strani ni manjkalo dobre volje.
Za hai Časopis.
Ljudje so takšni kakor nam jih opisuje svetopisemska zgodba, ki opisuje križev pot iz Oljske gore na Golgoto: Množice drvijo zn uspehom in za zmago. Na težki poti v veliki teden pa se počasi izgubljajo in le malo jih je, ki ostanejo znesti do konca. Vendar pomenja šele to pravo veliko zmago.
Tako mislimo včasi, ko dobivamo od naših zaupnikov pritožbe, kako posluje v času politične ih gospodarske reakcije našim organizacijam vedno težje in kako se marsikje povprašujejo: Zakaj imamo organizacijo?
Mi smo jo ustanovili zato, da si priborimo ž njo vse, kar potrebujemo.
Vsem teni odgovarjamo:	Kujte
orožje za boj! Borba za pravico je kakor valovanje. Ona ni vrsta nepretrganih zmag, temveč včliko bolj vrsta ne-pVčtiganili priprav in nepretrganih žrtev.
Tistim, ki vprašujejo: zakaj imamo organizacijo, odgovarjajte vi, ki ste ne-vklohlpvi in verni:
Zato. da je vOčen neutfuderi glasnik hašp težnje za pravico.
Ce bi je ne imeli za nič druzega, bi jo morali ohraniti zato. da nam nosi v sleherno delavsko hiŠO našo besedo, — našo pisano besedo,
Ce bi no bila organi zavija nič druzega kakor čuvarka našega tiska, zlasti našega časopisa, bi ne smel vprašati uihč©; zakaj ipiamo organizacijo? Zakaj, alft»duši.
bi moral čutili j NusIflMfeRglvMa je njegova organizacija že neutruden sejalec, ki polaga v tisočera srca kali za veliko osvobodilno borim. AkO bi imel jasen pogled, bi videl, kako si postavlja (9rgaWr/jftS|a s jšvojim časopisom težko artilerijo pled šleHčrni dorti. o« na ,jb«&š ota&a d id ob aiaUui
Lnt to vendar veste, vi btp.i. vojaki, kal to se zmaguje. Treba je dobrih postojank, kupeC nninieije, trudapoluega
dela in zbranih energij. Naše delavstvo v Preteklih treh letih ha to delo ni polagalo dovolj važnosti.
.? 'Naše časopisje ni zgrajeno na trdih in 'solidiuh podlagah. Mnogo, kar smo imeli, se je raditegn zrušijo in se bo šč moralo. Kar pa bo ostalo bo trdno in jdi aVo.
Med delavskimi publikacijami in časopisi, ki imajo vse pogoje za to, da se postavijo gospodarsko na zdrave temelje jf» naš ^Delavriri.
. -U-dinor' je . daleko najcenejši de-fhsski list.
Posamezna številka stane doseutej
znaša mesečno
Din
I
Pddliitek. ZakonJRSFSR o
•*-- (DUlje.) -
46. C e je pogodba' sklenjena za (jo-delo. sme delojemalec vsak čas
zahtevati, dft šč pogddba razvčljavi, dolžan pa je obvestiti 6 tem delojemalca in sicer: najmanj 4an preje, če prejema tn^Su^o rite>4o . ih nappanj sedem dni preje. 8e prejema dvotedensko ali mesečno mezdo.
47. Pogodba, ki je sklenjena za nedoločen rok, kakor tudi pogouoa z določenim rokom, se sme odpovedati s strani delodajalca, izvzeuiši slučaje, navedene v členih 36. in 37. le:
a)	če se popolnoma ali delno opusti podjetje, zavod ali obrat, kakor tudi, če se omeji obratovanje;
V) če se ustavi obrat za dalj kot ntfisbe dnj iz vzrokov, ki so v zvezi s produkcijo;
•?WW	;	raz-
logov namenoma ne izvršuje po pogod-
*»;	ar- ni .•	..-h'
bi	ali	delavnemu	r^du naloženih obvez-
nosti ;
e)	če zagreši	delojemalec	kaznjivo
dejanje, ki je v neposredni zvezi z njegovim delom in je to ugotovljeno s pravomočno razsodbo ali pa, če je kaznovan v zapor nad dva meseca.
b)	če izostane	delojemalec	več kot
tri dni zaporedoma pri delu ali pa nad Sest dni tekom enega meseca;
g) Če se ne povrne delojemalec tekom dveh mesecev v slučaju začasne delavne nezmožnosti ali pa v slučaju nosečnosti in poroda tekom dveh mesecev po štirimesečnem, v členu 92. predvidenem rokii.
Opomba t: V slučajih, omenjenih pod točko c) iti d), se mora razveljaviti pogodba le s sklepom cenilne iii sporne komisije.
Opomba 2:	Kadar se razveljavi
pogodba z delojemalcem, ki je aktiven član obratnega odbora ali istovrstnega organa, se mora upoštevali določilo člena 100. tega zakona.
Opomba 3: Kadar odpove delodajalec pogodbo po točki a) b) in c), mora obvestiti delojemalca o tem vsaj dva -^edHP^fPS10	v nte sjovs b:
■: ::iuh -pmsrai_ r5> ni ; -midcssi ortverl
48.	/a določeni rok sklenjena pogodba se sme predčasno odpovedati:
00 para, kar 40 para.
Drugi tedniki •■■so vsi dražji in stanejo nekateri nad 4 Din. Že zadnjič smo razložili v čem tiči skrivnost dragega in cenenega tisk«. Pokazali smo, kako velika naklada list poceni, in kako ga mala naklada podraži.
Naš list je zato razmeroma po ceni, ker smo se vedno trudili, da sile združujemo in ker smo zbrali radi tega okrog sebe velik krog naročnikov.
Na tej poti bo treba vztrajati s tem večjo vztrajnostjo.
Vendar pa smo ugotovili, ko smo pregledovali kalkulacije in račune, da smo prišli v svojem prizadevanju, da tiskamo list čim najbolj mogoče po ceni, že do tiste točke, na kateri ne moremo brez škode dalje vztrajati.
Zalo je stavila uprava lista na zadnji seji ožjega odbora Strokovne komisije predlog, da se poviša naročnina lista počenši s prvim julijem od 60 na 70 par na številko .
Strokovna komisija je sklenila, da se predloži predlog vsem Osrednjim društvom z nujno prošnjo, da mu pri-trde.
Za trdno se nadejamo, da bodo Osrednja društva predlogu uprave pr-trdila.
List mora biti gospodarsko v ravnotežju, — ali pa bi se mu morali odreči. Drugega izhoda tu ni.
\v. tabele; ki smo jo v eni zadnjih številk priobčili, smo vam podali natančno kalkulacijo za »Delavca«.
Ko se je postavila svoj čas naročnina 60 par. — se je računalo s tako nizkimi številkami, da je komaj še šlo. Ako izpade kak naročnik in ne plača dolžne naročnine, ako se ta ali ona stvar le količkaj podraži, pa že ne gre več.
Zadnji mesec smo na tem, da ne gre več.	■	* ■ ■	■
Zato uprava ni mogla najti drugega izhoda, kakor tega. da je stavila predlog za zvišanje naročnine.
Upamo, da boste vsi trvaževaU, da bo »Delavece vkljub temu povišanju še vAdno najcenejši delavski tednik.
tz Llublfane odhaja 0o*ibfeil vlak v nedeljo ob 3. zjutraj!
a) če deiojeitfaler ni pravočasno prejel pogojene mezde;
b) če delodajalec ne izpolnjuje pogodi jenih in zaftohitih obveznosti;
c) če delodajalec, zastopnik uprave ali pa njihovi družinski člani grdo ravnajo z delojemalcem;	_	,
d) v ysek primerih, ki, so posebej predvideni v zakOnih;
e) če se poslabšajo sanitarni fu higienski delavni pogoji.
Opouibu:	Delodajalec,	sme	zahte-
vali, da ugotovi cenilna in sporna komisija v točki a) b) in c) navedeni dejanski stan, kjer cenilna ali sporna komisija ge obstoja, se ugotovi ta dejanski slan potom rednega, za sporne zadeve predpisanega postopka.
49.	Vsaka delavna pogodba se mora razveljaviti na zahtevo strokovne organizacije. Ce delodajalec z razveljavljenjem pogodbe ne soglaša, ima pravico do pritožbe potom rednega postopka.
UjednJenje z »neodvisnim 1“
Na podlagi zadnjih debat med »Delavcem«, »Strokovno borbo« in »Glasom Svobode , je potrebno, da tudi vodstvo »Unije slov. rudarjev« pove javno tvoje mnenje glede ujedinjenja obeh strok, organizacij. O tem so razpravljali zaupniki in, članstvo »Unije slov. rudarjev« na koale renči v Trbovljah dne 17. junija t. 1. Proletarska javnost naj preVdari, kdo je kriv, da ne pride do ujedinjenja med obema organizacijama, in da aiorda do ujedinjenja sploh v doglednem času nč bo prišlo.
Vsak zaveden sodrug, ki čuti proletarsko, bo vedel, da v boju proti kapitalu proletariat za svoje osnovne pravice ne bo zmagal, dokler se ne bo zavedat pravega razrednega boja. Vsaka razdvojenost proletariata njemu le škoduje, medtem ko koristi tistemu, ki ga izkorišča. Da je temu resnica, bodo vedeli rudarji Trboveljske družbe naboljše sami. Organizacija »Unije slov. rudarjev« se je tega zavedala, a vendar ni inoglu preprečiti, da se ne bi rudarski pokret razcepil. Z najpodlejšim blatenjem in demagoškiin natolcevanjem bivših voditeljev Unije, za katere ni bilo stvarnih dokazov, so nas razcepili. S trazo in sovraštvom so prišli na vodilna mesta, z istimi sredstvi delajo naprej. Kljub temu, da je bilo članstvo »Unije slov. rudarjev« vedno izzivano, se vendar od strani »Unije« ni na to reagiralo iz enostavnega razloga, da bi se medsebojne strasti ne razpalile še bolj, temveč da pride čipi preje do konsolidacije radarskega pokreta.
Izogibajoč se vseh osebnih napadov, niso člani »Unije« izzivali ne na shodih, ne potoni našega časopisja, temveč srn* jih pustili popolnoma v miru, tako da je bilo v zadnjem času opažati tako med vodilnimi sodrugi, kakor med delavstvom prijaznejše in dostojnejše vedenje drug proti drugemu. In marsikdo si je že mislil, da pride v kratkem času do popolnega sporazuma. Tako so nam • neodvisni v dne 14. aprila poslali uje-dinjevahie predloge, na podlagi katerih sO si oni zamislili to ujedinjenje. Vodstvo »Unije« pit je po pazifeiii 'Titfcffio-trivanju teh predlogov uvidelo, da v teh predlogih ni mišljeno odkritosrčno uje-dinjenje, ki bi bilo koristno za vse rudarsko gibanje, temveč da se v njih skriva neko ziivojevanje. /-ato je na podlagi odobren ja Članstva »Unije« in javno potom našega časopisja stavila »Zvezi rud7 delavcev« v Trljovljah predloge, v katerih je jasno izražena želja po uje-dinjenju od strani »Unije«. In vsakdo, ki misli, ter mu je na srcu predvsem interes delavstva, mora to priznati. V,eu-dipuso neodvisni (ne vse delavstvo, temveč njih voditelji) izrabili .te predloge Uuijc, ter so planili na shodih in potom svojega časopisja po »Uniji«, čep, ona, j« sedaj tisti razdirač, ki ovira konsolidacijo rudarskega pokreta. Mi jim pa povemo čisto mirno in odkrito: dokler se bo-d|0 oni bratili s klerikalci, narodnjaki in drugimi piivesju buržoazije, nam pa
,	— ■. i nj i,i m. in.. ■■ Vil. Im	i
VI, Delavni redi.
e«	mu*
slemn vfeč kot pet delavcev, se izdaja delavni red. Delavni redi so za deloje
malce obvezni te, če so Izdani ud predpisani unčitr in .vseh) delavcem.
ST.	nVftriljid	Viebdviti	jdstte,
natančne in RhT hajbolj izčrpne podatke o šjjlošhiti in posebnih dolžnostih delojemalca jtf itprave' ib o obsegu in načinu jamstva za prestopke.
‘52. Delavni redi ne smejo ua*pjr$-tovati delavnim zakonom, niti kolefefiv-nini pogodbanutki so veljavne za dotične obrate ali podjetja.	^
33. Ljudski komisariat dela izda v sporazumu: z vseruskim centralni in sovjetom strokovnih organizacij vzorne delavne rede.
Opentiha:	Dokler se ne izdelajo
delavni redi za posamezna podjetja in se predpisane lic odobri, so obvezni za la podjetja delavni redi, izdani po členu 53.
54. Uprave podjetij in krajevni organi strokovnih organicij izdelajo spo-razumno delavne, rede za posamezne državne, javne in zasebne zavode. Sporazumno izdelane delavne rede odobri nadzornik dela; proti odločbi.
Tite	i^r48Š¥	M^ia-
razsoja.
(Dalje prihodnjič.)
B A f i Cc
predbacivaU, da smo izdajalci in da nas vzdržuje Trboveljska družba, ter da imamo samo 184 članov v celi Sloveniji in bodo uaše sodruge, ki hočejo povedati ua javnih shodih delavstvu resnico, življensko ogrožali (kakor je bil to slučaj v Trbovljah dne 10. junija pri. so-drugu Crlancu), toliko časa je nemogoče misliti na ujediujenje. Zakaj? »Unija slov. rudarjev v stoji na odkrito razreduo-bojevnem stališču in se hoče ujediuili z odkritimi in poštenimi proletarci. Kajti to ujediujenje mora postati to, kar predvideva naš marksistični program iu njega uresničenje, ne pa izdajati delavske interese, a njega samega tirati le-
akciji v žrelo.
Zatorej rudarji, - zahtevajte, da postopajo vaši voditelji napram nam drugače. pa se bomo z vami ujedinili. Ako pa tega ne morete, glejte, kdo resnično ŽČli praVega ujedinjenja in če vidite, da je to Unija . se zberite okrog nje vsi do zadnjega in pokret bo takoj konsolidiran.
Nii Jadranu je štrajfc.
Da. od 21. t. m. stavkajo na Jadranu pomorci. S tem je ustavljen ves promet in vsa plovba od Bakra do Bara. Zakaj?
Obrežno plovbo na Jadranu vodi konzorcij nekaj parobrodnih družb, kakor:	»Ungaro	- Croatia«, »Dalmatin«,
; Hrv. Parobrod. društvo -: , »Avstro-Cro-ata , Obrežna plovba Dubrovnik ;. Poleg tega obstoje še posebna društva, kakor »Oceania , »Dubrovniška plovba«, »Boka- in >lvo Račič«. A vsa ta društva so združena v »Federaciji jugoslovanskih brodolastuikov«.
Ta organizacija podjetnikov ima namen, nesramno izkoriščati pomorce in ostalo osobje pri teh društvih, iztirjava-ti od države velike subvencije in računa pri tem na splošne interese države, ki je neposreduo tangirana pri trgovski mornarici.
Na vse načine je ta organizacija vse do danes skušala prepričati javnost, kako je še mlada trgovska mornarica in radi tega še ni v ravnotežju. Oglejmo si špekulacijo teh kapitalističnih špekulantov: medtem ko je železnica podražila cene železniški vožnji od 6 do Škrat, so podražila parobrodska društva svoje tarife: za prevoz blaga itd. 15krat, a za prevoz potnikov I8krat.
Nasprotno pa niti daleč niso temu	jak da imate v	Bosni in	Hercegovini
sorazmerno poviševala svojim delavcem	nad 421)00	organiziranih	mouopolskih
mezd. Mezde so bile (računano po da-	delavcev; v	neki	številki »Delavca« smo
uasnii valuti in predvojnih mezdah) povišane le od 5 do 6krat. Kapitan je iniel predvojno mezdo 880 kron, isti kapitan ima danes mesečno plačo 1500 papirnatih dinarjev. A moruar, ki je imel pred vojno 68 kron mezde (mesečno), ima danes mezdo 496 Din.
Zakaj vse to? Zato, ker gravitirajo njihove uprave idejno vse proti Italiji, a hočejo mi drugi strani izkoriščati brezmejno domače delavstvo in domačo trgovino iu hočejo onemogočiti vsako kontrolo med svojim poslovanjem.
»Patriotizem« teh društev pa najboljše slikajo sledeča dejstva:
Oni imajo največji del svojih uprav iir direkcij v Trstu in ua Keki. Na našem ozemlju pa imajo le svoje podružnice in ekspoziture. Pa tudi ona društva, ki so prenesla svoje uprave na naše ozemlje, izjavljajo, da tega niso storila iz lastnega nagiba, temveč so bila v to prisiljena. Zato imamo tudi dokaze in mnoge izjave, za katere javnost vedno lahko izve.
Na eni strani torej neznosne razmere delavstva, na drugi strani pa trgovske špekulacije podjetnikov so torej vodile v hud in oster boj, ki se je pričel s stavko, ki je izbruhnila 21. t. m.
Pomorci so se dobro zavedali, da bo ta boj oster in bo naletel na veliko trmo podjetnikov, zato so se nanj dobro pripravili.
»Sft\’ez pomorskih delavcev« je ogle-dulo delavstva, ki stremi po močni organizaciji, ki bo v stanu braniti delavske iuterese.
Kar je najvažnejše, je pa dejstvo, da se je Savez pomorcev naslonil na Glavni radnički savez Jugoslavije, v katerem dobi delavstvo močno moralno oporo. Stavko vodi osebno tajnik glavnega radničkega saveza s. Luka Pavičevič.
Po poročilih, ki jih prinašajo časopisu je stavka že končana (nekateri pa poročajo, da je končana le delno). Strokovna komisija je v stalnih stikih s Sa-vezom pomorskih delavcev in Glavn. radn. savezom, a ni dobila še nobeuega obvestila, kljub temu, da uani je stav-kovni odbor sporočil, da nas bodo o vsaki spremembi stanja stavke telegrafično obvestili. Zato ni dvoma o tem. da stavka še vedno traja dalje.
Nate organizacije
-	:J.'V	llnnnnnl
Kemična stroka.
Od »Zve** delavstva kemične industrije *a Avstrije« smo prejeli žalostno vest, da je nje tajnik sodrug Jožef Bom-bek' dne 17. junija mimo zaspal. Bodi mu zemljiea lahka!
Osrednji edbor Osrednjega društva kemični It delavcev naznanja na podlagi sklopa na kongresu dne 8. juuija t- 1--da stopi povišanje prispevkov v veljavo z dne 1. julija *• h iu sicer; za 1. razred, v katerega spadajo rokodelci, preddelavci in mojstri 4 Din 50 p. za 11. razred, v katerega spadajo vsi priučeni in navadni delavci 3 Din 50 p m za lil. razred, v katerega spadajo delavke m mladoletni delavci 2 Din. Podružnici ostane pd celokupne vsote prispevkov 10 odstotkov, blagajniku pa 5' odstotkov •za odgovornost in trud. Vstopnina 5 Dih. Za vsakega člana in članico, ki slučajno s prispevki zaostane, izgubi članske pravice iu, mora pri ponovnem vstopu plačati vstopnino 10 Din. — Podružničnimi odborom svetujemo v interesu podružnice, naj se v slučaju kakili neprilik pri plačevanju prispevkov pobirajo prispevki Udnevno. Podružnice, ki obračunavajo točno, se bodo vedno objavile v našem glasilu, istotako tudi one, ki s obračuni zaostajajo. Vsa nadaljnn po a^ ' in navodila razpošljemo koncem drugega tedna.
V kemični tovarni v Mostah so zavladale zelo kritične razmere in sicer se je začelo preganjati delavstvo z boljšo strokovno naobrazbo, katero so zado-bili potom dola za interes podjetja, ne pa g. CandoUnija, kakor si on in še par
Monopolska široka.
Odgovor »Pravici« na ^opis »Delav-ri-prolesionisti tobačne tovarne«. Na
vaše demagoŠko zavijanje, da pen/.ijo-uisti tob. tovarn v Zagrebu, Senju in Hercegovini - Basni dobivajo veliko uaujso pokojnino ali samo miloščino,
:'iu,; .ato. ker so tam na krmilu delavstva socialisti. Nam odgosurjamo sledeče:	Vi, ste baje vložili neko vpra-
šalno polo aa ministrstvo financ radi naših vpukojeuoev, kar smo tudi nb preko naše centrale napravili. Finančni minister Vam je odgovoril sledeče:
Y naši kraljevipi smo našli razne zakonske predpiše ih običaje v pokojninah. Iz tega se vidi, da so imele tob. tov. bivše Avstrije največjo pokojnino. To ravno zato. ker smo imeli močno strokovno organizacijo in veliko' število social, delavskih poslancev. Nasprotno tob. tovarne v bivši Ogrski in Hrvatski niso imele nikakili miših strok, organizacij, imf nikakih svojih zastopnikov v ogrskem parlamentu. Zalo imajo tudi v teh lirvatšldii tob. tov. tako nizke pokojnine. Sicer ste imeli vi v Zagrebu svoj čas celokupno delavstvo v Vaši krčanski organizaciji, pa se niste brigali zanje, zato so tako zaostali in Vam pokazali hrbet. V Bosni in Hercegovini so pa do prevrata vladali najžalost-nejše razmere, to pa gg. največ po Vaši krivdi. Mi pa do tiste dobe nismo imeli nobenih naših organizacij, zato. ker ste nani ravno vi zabranjevali ustanavljati organizacije z Vašim večinskim blokom v avstrijskem parlamentu. Sedaj pa. ko imamo mi svoje organizacije v Hrvatski, Bosni in Hercegovini, se je pa delav-
\ am dokazali, da inooop. uprava v celi državi ue zaposluje	niti polovico teh
delaš cev. Torej mora vsa k delavec
sprevideti, da sloui Vaš pokret na de-muguškem blatenju in laži. — Če ne prenehate s takimi	dopisi, pridemo
prihodnjič s temeljitim obračunom. — Monopolski delavci.
Kovinarji ia lesni delavci, pozor! V tobačni tovarni je	proglašena radi
mezdnega .gibanja zapora za vse rokodelce. Nihče naj- ue išče torej v tobačni tovarni dela, dokler mezdno gibanje ne ho koučauo.
fciavbinska stroga.
Jamo vprašanje na inšpektorja dela g. inž. Dejaka v Mariboru. Gospod inšpektor! Tajništvo »Unije stavbinskih delavcev« v Celju se je že neštetokrat obniilo na Vas, odkar ste prevzeli inšpektorat v Mariboru s prošnjo, da bi razpisali pogajanje glede ureditve plač stavb, delavstvu v Celju iu -Mariboru. — Potom Deiavske zbornice smo Vam nu-zuanili imena tistih podjetnikov, pri katerih želimo po nalogu izstradanega in izmozganega delavstva izvršiti sklepanje kolektivne pogodbe. Tozadevno prošnjo tajništva je že Delavska zbornica urgi-rala pouovnu, a‘ vse zaman! - Ko smo videli, da prezirate organizacijo in Delavsko zbornico ter zakon o Zaščiti delavcev, smo sklicali protestne shode, ua katerih smo Sprejeli resolucije objavljene v »Enakosti in >Volksstimme« iti smo Se molčali o Vaši pasivnosti v nadi, da boste vendarle kaj ukrenili, ko smo Vas moralno podprli. Ne! Zastonj je bil naš klic za Vašo pomoč. Gospod inšpektor, ali se zavedate, da je usoda stavb, delavstva v mariborski oblasti v Vaših rokah? Ali se zavedate, da radi Vaše komoduosti na stotine družin strada? — Gospod inšpektor, ali se zavedate, da se skoraj na vseh stavbah krši zakon v delavnem času. ker silijo podjetniki delavce, da delajo več kakor 8 ur na dan ozir. 48 ur na teden. Gospod inšpektor, ali Vam je znano, da je Kamnoseška družba v Celju izprla 5 delavcev, med njimi dva zaupnika, ker se niso podvrgli inkvizitorifnemu diktatu, da bi podpisali lOumi delavnik in da bi se odrekli vsem pravica m, ki jim pristo-jag> po zakonu o Zaščiti delavcev § 169. Tako gospod inšpektor, sedaj smo Vam lojalno obrazložili naše težnje, na kar. Vas prosimo, da skličete pogajauje v Celju in Mariboru. Od se še sedaj ue
boste zganili, potem bomo primorani, da
bomo spregovorili bolj jasno, kar bo za Vas gospod inšpektor usodepolno, razkrinkali bomo Vaše delovanje v Polzeli in v Celju. — Unija stavb, delavcev v Celju.
t >
Westnlk ,,Svobode
Delegati Delavskih telovadnih enot
»Svobode« naj prijavijo za zborovanje D. T. E. kratka poročila o delovanju svojih' telovadnih odsekov. Izdelajo naj tudi morebitne predloge za ustanovitev eiiotne telovadne podzveze, glede krojev, poveljevanja, telovadnega sistema itd. iu naj jih predložijo zboru. Zborovanja naj se pa udeleži vsak odsek po svojem delegatu. Začetek zborovanja bo ob 2. uri pop. v Ljudskem domu.
Posebni vlak odhaja iz Ljubljane v Maribor ob 8. uri zjutraj v nedeljo 1. julija. Iz Maribora v Ljubljano pa odhaja isti dan ob polnoči. — Ker železniška uprava nima zadostnega števila osebnih vlakov na razpolago, so ti namenjeni samo za ženske in otroke. — Moškim bodo na razpolago le tovorni vozovi s klopmi. — Za red pred iu med vožnjo bodo skrbeli tla ni Udr. Del. rediteljev. — Vsi udeleženci naj to vpoštevajo. Vse udeležence in zaupnike poživljamo na obračun za zletne in obedu e izkaznice. —-
Iz Prevalj (Mežiška dolina) ne odhaja poseben vlak, pač pa se pomnoži število vozov; to pa iz razloga, ker so v tem slučaju železniške zveze mnogo bolj ugodne.
/nigrn-j*. Člani »Svobode; v Zagorju ob Savi zbrani na članskem sestanku v Zagorju 18. junija 1923., se pridružujemo resoluciji podr. »Svobode«
\ Mežici in 0rufi in zahtevamo, da skliče v omenjenem roku izredni občili zbor Splošne delavske izobraževalne zveze sSvol)ode<.
U. D. R.
Sestanek vseh članov bo v petek 29. VI. 1923 točno ob 6. uri zvečer. Utlelžba obvezna. Obenem se bodo vršile vežbe. — Kdor se sestanka ne udeleži brez zadostnega opravičila, ne inore iti v kroju v Maribor. Zbirališče pred cerkvijo v Sp. Šiški.
Odhod v Maribor. Člani iz Šiške se zbirajo ua mestu, ki ga določi načelnik eidinice. Vsi drugi pa pred glavnim kolodvorom. Vsi pa morajo biti pol ure pred odhodom vlaka ua mestu pred kolodvorom. Netočnost članov se bo kaznovala.
Razgled po svetu,
Tedeniki prfegted.
uri g. Ruparju na Tržaški cesti povdar-
Ljubljana. dne 28. junija 1923.
DoČim j« Amerika doslej službeno občevala le z evropskimi velesilami, drugim državam pa na njihove mile prošnje poslala semiutju kako miloščino, ali prevzemala posredovanja med Evropo in Azijo, je sedaj obrnila svojo pozornost tudi Mali antanti. Zedinjene držav# irvidevajh. du jfffi rtd Velike ahtaufč ni mnogo pričakovati:	ali »6
fin kottkurentinje ali pa Amerika od n?M» n* more izterjati jnedvojne, medvojne in povojne dolgove. Zakaj bi ne stopile v stik 1. manjšimi državami? V ta namen bo potoval po Evrop! finančni Juiriišter Zedinjenih držav, ki bo med drugim poselil tudi Beograd. Proučeval t>o fiuančne razmere v Evropi th odplačilno zmožnost posameznih dr-•/.riv. Bomo videli kaj peh-čce o Jugoslaviji.
•
Komaj se je riova bolgarska vlada ustanovila, že se je pokazala, da nima v sebi novega življenja, in da bo njena nezakonska mati — meščanska revolucija — menda na porodnih bolečinah v Gospodu zaspala. Novi predsednik vlade profesor Cankov je takoj iz-previdel. da se njegova vlada ne bo mogla dolgo dr/ati. zato je jel misliti na to. da pritegne k vladi nekatere pristaše pokojnega Stambolijskega. — Računal je zlasti na zemljoraduiške disidente. Vojaški krogi so proti temu. zato zaenkrat -iz-t-ega načrta- ne bo nič. ^'TenPsHčjčf^HidP^zpHčvfi načrt; da se ž&tfflSfcp-fn da 'oš&riA VRi-da nad strankami. Ako Cankov ne bo
mogel vzdržati političnih vujeti v svojih rokah, prihaja v poštev Danev, ki naj bi preosnovai vlado.
Medtem ko se bavi nova vlada /. opisanimi težkočami, so razvili zeinljo-radniki v inozemstvu obsežno akcijo, za i~/.|»ostavrte\ zemtjoradniške vlad« na Bolgarskem. Preko Beograda je odpotoval v Prago zemljoradniški vodja in bivši državni svetnik Danev. da se tam sestavi s politikoma Daskalovim in One-vim iu skupno z njima organizira boj proti novi vladi in zavzame za svoje interese vlade male antante. Njim »e je pridružil bivši poslanik bolgarske vlade v Beogradu TodorOv.
Omenjeni Donev pripisuje krivdo z« revolucijo makedonstvujočini in Ko-buržanom. Med bivšim bolgarskim kraljem Ferdinandom in sedanjim Borisom so obstojale tesne zvezd. Ferdinand se sicer šd ti« upa v Sofijo, vendar pa po Sofiji svobodno šetajo ma-kedonstvujoči in njihovi prvaki, dasi oznanja! vlada V svet. da bo proti njim najostreje postopala. Kralj Boris, ki se boji za svoj prestol, si je nadel mesto demokrata, postopa po ulicah in stiska mimoidočimi roke. Seveda take komedije ne učinkujejo več.
Za nas je važno, da so se razmere med Jugoslavijo in Bolgarsko, ki jih je Stamboliiski že precej uravnal, zopet poslabšale, in da se zopet zbirajo na Bolgarskem komitaške čete. ki so jele vpadati preko naše meje.
Vsem je še v dobrem spominu ohranjeni in osmešeni albanski kralj prim1 AVled. -kv:	AlbdnčC tutjPiirti
iz dežele, ki je pa^^rtSSP^ždpPf’y'/ASll rogoviliti. Organiziral je v Albaniji, ki
STRAN 4.
>D E L A V F (k
pa sicer tudi drugače ni nikoli brez pokolja ponovno revolucijo, pri kateri je zopet pogorel. Vladne dete so njegove pristaše popolnoma porazile in razpršile. Sedaj bo za nekaj tednov
Uiil'.
Država, ki se tudi ne more oddahniti od neprestanih prekucij, je Madžarska. Zavezniki (Anglija, Francija in Italija) so jo z mirovnimi pogodbami hudo ščipali na korist sosednjim državam in ji odmerili neznatno število vojaštva. Isti pojav kol na Bolgarskem je vzrok novim neredom na Madžarskem. Meščanske stranke desničarskih radikalcev so snovale zaroto, ki pa jo je policija razkrila. Posledica tega je, da madžarska vlada mobilizira, in da bo naša država morala zopet drugam prevažali vojaštvo, kar seveda ne bo zastonj, pa tudi vojaštvu bo neprijetno!
Dogodek, ki sicer ne spada v politiko, ki pa se prav občutno tiče gospodarskega stanja prizadetih krajev in je prošli teden vzbujal največje zanimanje javnosti, je izbruh Etne, ki se je kar nenadoma odprla in začela bljuvati iz sebe silne toke žareče lave. ki je s svojo strašno silo uničila več mest. —-Izbruh je bil grozovit. Ljudstvo je popolnoma obupano. Škoda znaša nad 70 milijonov težkih lir. Po drugih vesteh se reke lave ustavljajo.
V nedeljo bi se imelo v Zagrebu vršiti veliko zborovanje Radičeve stranke. za katero je vladalo po vsej državi mrzlično pričakovanje. Vlada pa je zborovanje nenadoma prepovedala in kljub najostrejšim protestom svojega ukrepa ni razveljavila. Nato je Radič priredil zaupno zborovanje, ki pa ga je politična oblast zopet razgnala, češ, da se ga niso udeležili volilci, ki so upravičeni prirejati zborovanja te vrste, temveč večinoma nevolilci. V resnici je bilo na zborovanju še mnogo žensk in celo otrok. Ko je bilo zborovanje razgnano, je množica ljudstva demonstrirala po ulicah. Demonstracije so se vršile povečini mirno, le ponekod je morala posredovati policija. Zatem se je vršil obed zaupnikov, kar je porabil Radič za svoj programtičen govor, v katerem je izjavil, da smatra nastop Beograda napram njemu za vojno napoved Hrvatom. To napoved hočejo Hrvati sprejeti in izvojevati zmago najprej z mirnimi sredstvi, nato pa. kakor bodo vedeli in znali. Njegov govor so navzoči sprejeli z velikim odobravanjem. Popoldne in zvečer je vladal v Zagrebu mir. V splošnem zadnji Radičev po-kret ni uspel, vendar bo pa še mnogo opravka z Radičem, kakor vse kaže.
Vlada je izdala kot reakcijo na vse !o odredbo, ki prepoveduje vse Radičeve shode v bodoče.
V iako nerednem položaju so tačas klerikalci. Danes ne vedo ali so za vlado ati proti nji. Korošec in drugi poslanci potujejo iz Beograda v Ljubljano in zopet nazaj, v Sarajevo, pa zopet nazaj, v Zagreb in pa nazaj, odločiti be pa ne morejo. Vrhu tega jim radikalci prav malo zaupajo, ker so pač klerikalci in jih ,je tudi — premalo.
Med radikalci je prišlo do srditega spora radi politike finančnega ministra radikalca Stojadinoviča. Vodja opozicije, ki jo vodi posl. Rankovi, ki je obenem podpredsednik narodne skupščine. je podal na to mesto ostavko.
Narodna skupščina nadaljuje razpravo o naknadnih kreditih. Posamezni odbori pa so v načelu sprejeli razne zakonske načrte, med njimi je v načelu sprejet vojni zakon in zakonski načrt o prisilnem delu za popravljanje takozva-nih kuluk cest. Seveda se bodo bogatini lahko odkupovali.
Delavsko gibanje.
= Str&jk, vera in nacionatizein. Nacionalizem in vera se na čuden način
mešata v stavki občinskih nameščencev v Budimpešti. Stnvkarji so člaDi katoliške unije in stavka je naperjena proti večini nazadnjaškega katoliškega občinskega sveta, ki kljub neznosni draginji noče porisati mezde delavcem. Katoliškim reakcionarjem v občinskem svetu pa pomagajo katoliški nacionalistični dijaki na budimpeštanski univerzi, ki so se ponudili za stavkokaško delo. Torej katoliški delavci so v boju s katoliškimi študentovskimi skebi pod zastavo Hor-|yjevega krščanstva!
— Stavke, »tavke, stavke! Koger Babson, statistični 2vedenec, poroča, da je sedaj povprečno 224 stavk na mesec v Združenih državah. Vprejšnjem letu ob tem čaen je bilo povprečno 136 stavk. Delavci vsepovsod zahtevajo višjo mezdo in če je ne dobe zlepa, jo bodo iskali zgrda.
= Socializacija je edino adravilo.
Delavski svet v Nevv South VValesu (Avstralija) je objavil manifest, ki daje pravice delavskemu gibanju. »Socializira-nje je edino zdravilo za sedanji umirajoči ekonomski sistem«, se glasi manifest. V socializiranih industrijah imata bistrost uma in tehnična zmožnost prednost pri vodstvu, ne pa denar. Kapitalistična družba je bolna ua smrt. Sredi obilice strojev in surovin strada na milijone ljudi, a sedanji sistem jim ne more pomagati. Socializacija je edina odpomoč.«
= Delavski nemiri v Evropi. Trgovski departement je prejel poročilo o raznih delavskih nemirih po raznih evropskih deželah. Na Francoskem je v tekstilni industriji veliko delavskih nemirov. Nad 10.000 delavcev je v stavki v tovarnah v Elbeuf. Tam izdelujejo volno. — Splošna stavka belgijskih železničarjev, telegrafistov, telefonistov in poštnih delavcev je povzročila popoln zastanek v trgovini belgijske dežele. Na-daljne trgovske težkoče v metalurgični industriji povzročajo to, da ne morejo prevažati angleškega premoga iz luk po deželi. Pomanjkanje goriva in velik nered sta jako velika učinka v tej zadevi. Belgija pomaga Franciji paralizirati premogokope v ruhrski dolini. — Delavski neredi na Švedskem so povzročili velik padec v izvozu in omejili kupčijo na najmanjšo mero od meseca februarja 1923. sem. Stavke v lesnih in drugih manjših industrijah so sicer poravnane, ali še vedno pa se nadaljujejo v železni in jeklarski industriji. Poravnave so prizadele 40.000 delavcev. Število nezaposlenih delavcev je na švedskem sedaj manjše. Dne 1. aprila je znašalo 43.400. Švedsko izseljevanje v Združene države je znašalo v prvem četrtletju, ki se je končalo dne 31. marca 6.177 oseb. Med mesecem aprilom se je izselilo 3.779 oseb. — Delavski nemiri na Španskem so pogosti in nasilni, pravi poročilo, ki ga je prejelo trgovsko ministrstvo. Draginja je v španski deželi še ved no zelo huda.
= Zdaj je čas! Seno se suši in spravlja, kadar sije solnce. Delavstvo si zagotovi svoje pravice brez posebnih težav takrat, kadar se za hip razide armada brezposelnih. Neorganizirani v organizacijo! V Ameriki je od dveh milijonov kovinarskih delavcev samo 200.000 organiziranih, od poldrugega milijona tekstilcev samo 100.000, od 1,800.000 železničarjev samo 900.000 in komaj polovica premogarjev. Trideset do 40 milijonov mezdnih delavcev je v Združenih državah in težko, če je pet milijonov organiziranih v vseh unijah. Ali bodo ti delavci vedno spali? In pri nas je še mnogo, mnogo slabše. Neorganizirani v organizacijo!
Pouk In svaaueei^iSc.
* Soho lipovo in beagovo cvetje daje izvrsten čaj proti prehlajenju in drugim
boleznim. Ker sta lipa in bezeg ravno v uajlepšem cvetju, je priporočljivo, da
si vsakdo preskrbi za zimo. To cvetje pa kupujejo tudi lekarne in je zlasti lipov cvet primerno drag.
* Jate belih metuljev so se pojavil«1 v Floridi. Na milijone belih metuljev leti skozi to pokrajino proti jugu. Prebivalci se čudijo in vprašujejo, od kje prihajajo tako velike jate metuljev? Naravoslovci ne morejo podati pojasnila. Metuljske jate se pomikajo že skozi tri dni proti jugu.
* Gnmi iz mlečka. Če sa posrečijo Fordu in Edisonu poizkusi, bomo kmalu imeli prvovrsten gumi iz mlečka. — Ta dva moža sta že nekaj časa delala poizkuse z mlečnimi rastlinami, med katere spada tudi mleček. Hotela sta dobiti naglo rastočo rastlino, iz katero bi se dalo pridobivati gumi. Fordovi kemiki upajo uporabljati tiste plevele za izdelovanje raznih sestavin v barvilih in firaežih. Kar bi pa ostalo, bi porabili za izdelovanje umetnih gnojil.
* Gosenice so ustavile vlak. Gosenice uničujejo gorsko pokrajino med EddyviHom in Blodgetom. Blizu Eddy-
vilia je moral neki farmar zapustiti svoj dom. Gosenice uničujejo sadno drevje ua svojem potu. Požirajo tudi igle na borovcih in žro lubje na mladih drevesih. Gosenice so polegle palec na debelo. Vlaki so se ustavljali na potu v klanec, ko so sirojevodje porabili pesek. Gosenice se gibljejo protf vzhodu.
* Radikalni koraki delavstva v Avstraliji. Delegat je Delavske stranke so na konferenci, vršeči se zadnji mesec, zaključili, da mora delavska državna vlada v Queenslandu izvesti sledeče zahteve:	nacijonaliziranje	bančnih	zavo-
dov, znižati dohodninski davek mi mezdne delavce, nacijonaliziranje zdravništva, drastične šolsko reforme in povišanje plače državnim nameščencem. — Delavsko gil>anje v Avstraliji se zopet porniče ua levico.
* 0 iračnem bojevanju. Združene države imajo 53 eskadronov aktivne zračne vojaške sile in so tako v tem oziru skoro 40 odstotkov močnejše od Velike Britanije. In ta dežela pride prva za Francijo na vrsto. Francija ima večjo zračno vojaško moč kakor vsa ostala Evropa skupaj. Ona šteje 140 aktivnih eskadronov, ki obvladujejo 1160 strojev. — Zračno brodovje ni primemo za trgovino. Predrago je in se ne izplačuje. Zato se zdržuje le s pomočjo vladnih podpor po celi Evropi. — Zračno moril-no orodje se izpopolnjuje. Prihodnja vojna, ki bo strašnejša od zadnje svetovne, ne bo na zemlji, nego v zraku. Vojna zračna vozila so še enkrat hitrejša in nevarnejša sedaj, kakor pa so bila ob koncu zadnjega evropskega klanja. Zrakoplov bo lahko metal smrtonosne bombe na mesta v srcu sovražne dežele. In koderkoli bo opravljal svoje peklensko delo, bo divjala smrt in razdejanje. Človek v mestu se ne bo mogel braniti. Žrtev bo smrtnih bomb, ki jih bo izpuščal nanj sovražnik gori visoko nad njim. — Ker se ne da ugovarjati nehotnemu razdejanju po sedanjih pravilih izjemnega stanja, bo prihodnja vojna porušila cela mesta do tal, če bodo imela v svoji sredi kako tovarno, skladišče ali žitnico.
Razno.
— Kaka naj ubogamo? Nekdo nas
v Napreju-s raz visokega profesorskega odra poučuje, naj v našem listu ne prinašamo notic, poljudno znanstvene vsebine, ki jih priobčujemo v koloni »Pouk in razvedrilo«.
Na drugi strani smo pa dobili od mnogih zaupnikov priznanje, da te notice zelo širijo duševno obzorje članstva, ter nam priporočajo, naj tega gradiv a v nobenem listu ne manjka.
Te kratke poučne notice zlasti radi čitajo tisti delavci in delavke, ki jim šola ni dala potrebne predizobrazbe, da bi mogli čitatt dolge uvodnike in druge članke.
Ker jih pa te kratke poučne, notice zanimajo, se zato potrudijo, da jih pre-čitajo. pri tem se pa čitanju privadijo, da ?o potem zmožni čitati tudi daljše in sukopamejfe strokovne članke.
Mi smo se odločili, da bomo rajše i-boffali naše čitatelje kakor pa učene kritike žurnalistov. ki nimajo kaj drugega pisati.
— Čudna zgodba. Nek naš dopisnik iz rudarskih revirjev nam je poslal pismo, v katerem se jezi nad nami, ker smo iz njegovih dopisov črtali vse nepotrebne zabavljivke in nečedne priimke, ki jih je naslovil na zaupnike ••nezavisnih-c organizacij. V svojem do-piso se pritožuje, da bi morali v i Delavcu*, vse bolj podpirati delo naše rudarske organizacije, ker tudi nasprot-niško časopisje zelo podpira svoje zaupnike.
Res je. da nasprotsko časopisje vse križem blati naše zaupnike, samo tega ne moremo razumeti, zakaj bi moral tudi naš list delati iste napake kot jih dela nasprotnik? Zakaj bi ne smel biti naš list boljši in dostojnejši, tako, da bj f, dobrim zgledom pokazal pravo pot?
Ne pozabite, da se naši delavci niso organizirali zato, da bi se ravsali in kavsali s komunisti, temveč so so organizirali zato, da se bodo bojevali proti kapitalizmu, če komunisti pozabljajo, da je glavni nasprotnik delavstva kapitalizem, je to njihova stvar, prej ali slej sc bodo tudi njihovi člani naveli-
čali večnega zabavljanja nad ; social-patriotk. In če bodo videli, da naša organizacija ne zgublja s praznim zabavljanjem, l tem več da pridno dela na širjenju izobrazbe iu spoznavanju razrednega boja, potem bodo vsi pametnejši odšli k nam.
To edina pot za ozdravljenje delavskega pokreta. S samim zabavljanjem iu prerekanjem se pa ne ustvari nobene organizacije.
— Vestnik ^Svobode«, ki ga priobčujemo v Delavcu« zavzema preveč prostora. Tako pravijo nekateri naši naročniki v Ljubljani.
Svoboda ej organizacija, ki se bojuje proti nevednosti v delavskih vrstah. In pozabiti ne smemo, važnosti tega boja. kajti kapitalizem ne bi vladal niti eno uro, če bi bilo delavstvo zavedno. Če bi bilo delavstvo zavedno, bi si postavilo tako močne strokovne organizacije, da bi v najkrajšem času prevzele produkcijo v svoje roke. Zato je sodelovanje kulturnih in strokovnih organizacij nad vse važno, ker pospešuje prihod osvobojenja. To naj upoštevajo naši delavci, pa ne bo nikogar, ld Ivi rekel, da je vestnik ■'Svobode« prevelik.
Po bolgarski revoluciji. Osredotočena in discipl. bolg. armada, ki je največ pripomogla, da je upor mest zmagal, je porazila kmetske trope. Meščanski nacionaJ. krogi so izrabili ugodno priliko, ko so zaposlene kmetske mase na polju in so čez noč napravile preobrat V splošni zmedenosti voditelj bolgarskih kmetov Stambolijski sam ni mogel zbrati vojaštva, medtem [ ko se naša vlada ni odzvala njegovi prošnji, naj mu pošlje svoje vojaštvo na pomoč. Kaj je bilo bistvo bolgarske revolucije? Vlada Stambolijskega je (pomenila temeljito reformo v bolgarski notranji in zunanji politiki. Stambolijski sam je hotel napraviti najboljše razmerje naj-preje s sosednimi državami, medlem ko je z antanto že takoj po svetovni vojni prišla Bolgarska v prav prijateljske stike in je bila posledica tega. da se je znižala Bolgarski vojna odškodnina. Proti vojaški kliki makedonstvu-joeih band je pomenilo Stambolijskiievo vladanje napredek*.' Zasluga £tntolminskega je brez dvoma. ta. da je onemogoči! vsako vojno nevarnost, medtem ko pomeni; zmaga nov e vlade nevarnost za nove konflikte na Balkanu.
Zemljoradniška stranka bo še vedno skušala priti do vladne moči, zato je pričakovati, da pride na Bolgarskem še do meščanske vojne. Tragika in žalostni konec Stamobijskega leži v tem, da se ni ravnal po golem dejstvu, da moro biti kmet le opora gospodstva buržoazije ali pa zaveznik proletariata.
iskre.
Za proletariat je združenje nujno potrebno. Razmere, v katerih živi danes delavstvo, niti zdaleka ne odgovarjajo razmeram pred svetovno vojno.
Če se je vladajočemu razredu posrečilo, da je delavstvu poslabšal življenjske pogoje v tako veliki meri, je to pač posledica razcepljenosti v delavskih organizacijah.
V imenu Strok. kom. (P. odb. GDSO Izdajatelj: Franc Svetek Odgovorni urednik: Jože Berilo is.
Tisk s tisk« rn a Mak so Hrovatin
Čevlji domačih tovareD Peter Ko zina & Ko z znamko sPeko« so naj-boliši in najcenejši. Zahtevajte jih povsod. Glavno zaloga na drobno in debelo: Ljubljana, Breg št. 20 in Aleksandrova ccstn št. 1.
Priporoča se velika izbira barvast; 2;}. in navadnega bombaža, perila i. t. <1. KARL PRELOG.
Ljubljana, Stari trg štev. 12.
PETER CAPUDER LJUBU AN A, VIDOVDANSKA C. 2. Ima v zalogi vso telovadne potrebščine.
Ima v zalogi kroje za U. D. R.
Ima v zalogi blago in vse potrebščino za kroje U. D. R.