CELJSKI TEDNIK
¸Ccljc, 25. avgusta 1961
LETO XI. štev. 32
CENA IZVODU 20 DIN
GLASILO SOCIALJSTICNE ZVEZE
DELOVNEGA LJUDSTVA
OKRAJA CELJE
LIST IZDAJA IN TISKA
ČASOPISNO PODJETJE
.CELJSKI TISK<
{»GOVORNI UREDNIK
TONE MASLO
Miran Cvenk
predsednik
okraja
Danes dopoldne, tik pred za-
četkom tiskanja našega Usta je
končalo zasedanje Okrajnega
ljudskega odbora Celje, na kate-
rem so na predlog 15 poslancev
izvolili za novega predsednika
okraja tov. Mirana Cvenka. Še
pred tem pa so razrešUi dolžno-
sti predsednika okraja tov. Rika
Jermana, ki je požrtvovalno in
vestno skozi 6 let vodil Okrajni
ljudski odbor. Tov. Riko Jerman
odhaja kot član Izvršnega sveta
LRS na novo službeno dolžnost.
V imenu odbornikov Okrajne-
ga ljudskega odbora se je tov.
Riku Jermanu prisrčno in isk-
renno zahvalil odbornik Adolf
Tavčar iz Slovenskih Konjic. Pri
tem je poudaril, da vsi upajo, da
bo tov. Jerman z nasveti še ved-
no pomagal pri reševanju skup-
nih nalog celjske skupnosti ko-
mun.
Volili bomo svete
zadružnikov
proizvajalcev
Zgomjesavinjska kmetijska za-
dmga Moeirje obsega po združitvi
bivših ikimetijskih zadinig celotno
območje mozirske občine. Zadruga
je raizdeljena na 11 proizvodnih
okolišev. Dosedanje delo kmetij-
ske zadruge je pokazalo številne
slabosti zaradi prevelikega centra-
liziran j a poslovanja. Od zadruž-
nikov, pa tudi od drugod je bilo
že nekaj časa slišati, da je treba
dati proizvodnim okolišem več
samostojnosti. O tem je obširno
raizipravljal tudi zadružni
Bfvet kmetijske zadruge na ne-
davni seji. Člani zadružnega sveta
so bili mnenja, da je treba števil-
ne naloge prenesti na proizvodne
okoliše, vzporedno pa decentra-
liziraiti tudi samoupravljanje ta-
ko, kot volijo po samostojnih ob-
ratih industrijskih podjetij ob-
ratne delavske svete. Ta organ
samoupravljanja naj bi se ime-
noval svet i>roizvajiIcev zadruž-
nikov. Sestavljali bi ga izvoljeni
člani iz vrst kolekitiva proizvod-
nega okoliša in predstavniki in-
dividualnih proizvajalcev, ki jih
v proizvodnem okolišu izvolijo
člani zadruge. Člani zadnižnega
sveta iz proizvodnega okoliša bi
postali tudi člani sveta proizva-
jalcev zadružnikov. Ker so bili vsi
člani zadružnega sveta enotnega
mnenja, so sklenili, da bodo sveti
proizvajalcev zadružn;ikov
Ijeni v vseh H proizvodnih oko-
liših in bodo šteli od 7 do 13 čla-
nov. Določili so tudi termin vo-
litev, ki jih bodo opravili do kon-
ca meseca avgusta. V nadalje-
vanju razprave so se sporazumeli,
katere pristojnosti naj bi imel
Svet proizvajalcev zadružnikov.
Svet proizvajalcev bo izdelal
predlog letnega gospodarskega
računa proizvodnega okoliša in
predlog plana investicij, skrbel bo
za njegovo izvajanje, za ekono-
mično izkoriščanje osnovnih sred-
stev, urejeval bo razmerja, pred-
log o sistemu nagrajevanja vseh
zaposllenih na proizvodnem oko-
lišu, predvsem bo skrbel za zni-
žanje proizvodnih stroškov in za
boljšo organizacijo dela. Skratka
svet bo imel vse tiste prisitojnosti,
katerih osnovna naloga je smotr-
no gospodarjenje na proizvodnem
okolišu.
Po mnenju članov zadružnega
sveta so prednosti navaiene ob-
like upravljanja v tem, da po-
staja proizvodni okoliš zaključena
ekonoonska in teritorialna enota,
ki bo z močnim organom uprav-
ljanja lahko uspešneje zasledo-
vala cilje splošnih političnih
amemic v zadružništvn. -er
Prisrčno slovo
od tovariša
RIKA JERMANA
V torek je bila skupna seja
Okrajnega komiteja Zveze komu-
nistov in Okrajnega odbora Soci-
alistične zveze delovnih ljudi.
Najprej je tovariš Riko Jerman
podrobno govoril o nekaterih po-
sebnih nalogah skupnosti komun
v novem komunalnem sistemu.
Poudaril je, da ni slučaj, da smo
prav v celjskem okraju na neka-
terih področjih bili med prvimi,
temveč da je to posledica ustrez-
ne urejenosti — teritorialno in
vsebinsko — novih komun ter
posebnih pogojev, ki so okraj kot
celoto silile, da bi izravnali neka-
tera značilna nasprotja posamez-
nih področij.
Ko je nadalje govoril o vpraša-
nju raznolikosti gospodarske mo-
či posameznih območij, je dejal,
da se vselej moramo zavedati, da
zaostajanje v gospodarskem po-
gledu vzhodnih pokrajin bremeni
tudi zahodne razvite komune. Za-
to je brezpogojno potrebno najti
skupen jezik pri reševanju tega
problema, in sicer ne da bi ga
jemali kot posebno nalogo — za-
znati ga moramo, občutiti — po-
tem ne bo težko pomagati. Na-
pačno pa bi bilo, je dejal tovariš
Jerman, če bi na račun zaostalej-
ših območij zaostajala razvitejša
območja.
Ndalje je tov. Jerman govoril
o pomenu samoupravnih organov,
o njihovi vlogi za naš družbeni
razvoj in o stalni nalogi političnih
organizacij, da te organe krepijo
in usposabljajo za vse večje in
odgovornejše naloge.
Dosedanji predsednik Okrajne-
ga ljudskega odbora je v svojeni
govoru le nakazal najznačilnejše
iz referata, ki so ga dobili vsi čla-
ni skupnega zbora, v katerem pa
te naloge posebno podrobno ana-
lizira.
Na skupni seji sta za tov. Jer-
manom govorila še predsednik
Okrajnega odbora SZDL Franc
Lubej, ki je zlasti poudaril po-
men politične dejavnosti v novem
gospodarskem sistemu. Za njim je
govoril še podpredsednik Okraj-
nega odbora tov. Miran Cvenk, ki
je dejal, da danes greše oni, ki
računajo gospodarsko moč občine
s proračunom. Gospodarsko moč
občine je nujno potrebno računati
z dejansko gospodarsko močjo.
Nadalje je govoril o nekaterih na-
logah skupnosti komun. Dejal je,
da bodo še naprej brezdvoma v
regionalnem smislu nekatere na-
loge, ki jih bo potrebno skupno
reševati. Skupnost komun pa bo
tista, ki bo morala izbrati najnuj-
nejše in ki bo skrbela, da bodo te
naloge uresničene.
Na koncu je govoril še sekretar
Okrajnega komiteja Zveze komu-
nistov za celjski okraj tov. Franc
Simonič. V kratkih, a ganljivih
besedah se je zahvalil tov, Riku
Jermanu za ves dosedanji trud, za
njegovo neumorno delo, pri če-
mer ni naredil samo to kar je
moral, temveč vselej to kar je
mogel. To pa je Jermanova naj-
večja zasluga, je dejal. Na koncu
se je v imenu obeh organizacij
poslovil od tov. Rika Jermana, ki
bo izvrševal novo še odgovornej-
šo nalogo v Ljubljani. Poudaril
pa je, da ga Celjani ne bodo po-
zabili in da je prepričan, da se bo
Riko še večkrat vrnil med Celja-
ne,
Za tople in ganljive besede se
je članoma obeh okrajnih foru-
n|OV zahvalil dosedanji predsed-
nik okraja Riko Jerman. Dejal je,
da zelo težko odhaja iz Celja, da
ga nanj vežejo tisočeri spomini,
da se je na Celje navezal, da je
to postal njegov domači kraj in
da srčno želi, da bi se kasneje spet
vrnil v Celje, Zahvalil se je vsem
političnim delavcem za dosedanje
sodelovanje in poudaril, da je to
ena od najlepših lastnosti, ki jo
mnogi skušajo od Celjanov po-
snemati.
—mi
Dom revirskih in
savinjskih borcev NOV
OB 20-LETNICI VSTAJE IN REVOLUCIJE VELIKA MANI-
FESTACIJA BIVSIH BORCEV IN PREBIVALSTVA REVIR-
JEV IN SAVINJSKE DOLINE
22. julija 1941. leta so na Vr-
heh nad Trbovljami ustanovili
I, revirsko četo. V bližini kiraja,
kjeir je bila ta četa ustanovljena,
pa bo v nedeljo, 27. avgusta s
pričetikom ob 10. ,uiri dopolidine
veliko partizansko slaivje, na ka-
terem bo govoril i>redsednik
Ljudske si.k?uipščine LRS, tovariš
M^iha Marinko; prvi komandant
partizanskih odredov in NOV
Slovenije, podpredsednik Zvezne
ljudisike s'k>upščine pa bo sprejel
raport komandanta patrulj, ki
bodo tega dne prihitele na Vrhe
iz Savinjske doline, Hrastnika.
Trbovelj 'in Zagorja ter odkril na
Domu revirskih in savinjskeh
borcev NOV spominsko plcščo.
Po zborovanju bodo na Vrheh
izročili namenu nav DOM RE-
VIRSKIH IN.iSAVINJSKIH BOR-
CEV NOV, ki bo svetel spomenik
prihodnjim generacijam v sipo-
min na tovtriše, ki so vodili štraj-
ke in revolucijo v Zasavju ter na
vse revirske in savinjske borce.
Trboveljčani so pri gradnji doma
opravili doslej že nad 8000 pro-
stovoilj nih delovnih ur; sicer pa so
gradnjo Doma materialno pod-
prle diružbene in gospodarske or-
ganizacije iz Trbovelj, Savinjske
doline in drugod. Gradnjo Doma
vodi prizadeven gradibeni odbor,
ki ga je imenoval občinski odibor
Zveze borcev NOV Trbovlje.
Pred pričetkom zborovanja bo-
do obvezniki predvojaštke vzgoje
in člani Združenja rezervnih ofi-
citnjcfv in ipodoficirjev :lz občin
Žalec dn Trbovlje izvedli impro-
viziran partizanski naipad. Kul-
turni del paii.'tizainsikega slavja pa
bodo izvajaili združeni pevski oz-
ri iz Žalca, Zabuikovce, Hrastni-
ka, Zagorja in Trboveslj ter tr-
boveljska godba na pihala Svo-
bode-Ceniter.
Na Domu revirskih in savinj-
skih borcev NOV na Vrheh bodo
odkrili dve spaminiski plošči. Pr-
vo v spomin na partijsko konfe-
renco pred drugo svetovno vojno
v Mažini Vrhov, ki se je je ude-
ležil tudi tovariš TITO in drugo
ob 20-iletnici revoliicije v spomin
na vse revirske in savinjske 'bor-
ce.
Na Vrheh nad Trbovljami se
bo zbralo v nedeljo, 27. avgusta
okrog 10.000 bivših borcev, čla-
nov delovnih kolektivov in' mla-
dine iz Revirjev in Savinjske do-
line. Tudi iz Savinjske doline bo
onganiziran prevoz za obisk te
svečanosti na Vrheh. Vse ositale
voznike motornih vozil pa opo-
zarrjamo, da je določen parkirni
prostor za vozila iz Staijerake pri
Lovsiki koči na Podmeji. Od Pod-
meje pa do Vrhov pa je pot na
novo markirana.
PREBIVALCI CELJA IN SA-
VINJSKE DOLINE: PRIDRUŽI-
TE SE V NEDELJO, 27, AVGU-
STA TISTIM, KI BODO POHI-
TELI NA VELIKO PARTIZAN-
SKO SLAVJE NA VRHE NAD
TRBOVLJAMI. SE ENKRAT
MANIFESTIRAJMO SODELO-
VANJE SAVINJSKE DOLINE IN
REVIRJEV!
GRAFIČNA ŠPORTNA
MANIFESTACIJA
25., 26. in 27. avgusta bodo gra-
fične letne športne igre. Postale
so že tradicionalne.
Pred šestnajstimi leti smo celj-
aki grafličarji prvič organizirali
tekmovanje v raznih športnih di-
sciplinah med celjskimi delovni-
mi kolektivi. Naslednje leto smo
povabili, pod pokroviteljstvom re-
publiškega odbora sindikata gra-
fičarjev, na sodelovanje vse gra-
fične sindikalne podružnice Slo-
venije. Od takrat naprej prireja-
jo grafične igre tudi drugi kraji,
seveda izmenično vsako leto.
Letos bo ta športna manifesta-
cija v Ljubljani. Vsi grafičarji
bodo zopet imeli priložnost pre-
izkusiti svoje športne sposobnosti
v lahki atletiki, namiznem teni-
su, odbojki, nogometu, plavanja,
streljanju, kegljanju in v č^hu.
Dom na Vrheh med gradnjo
MEDNARODNO PRIZNANJE
SAVINJSKIM HMELJARJEM
. Na XI. kongresu E. H. B. v Be-
ogradu (10.—11. avgusta 1961) sta
prejela orden in diplomo kot za-
služna hmeljarja med drugim tu-
di PECOLAR Štefan, direktor
KG Vrbje pri Žalcu in VINKO
UŠEN, hmeljar iz Grušovelj pri
Šempetru v Savinjski dolini.
Štefan Pečolar se je XI. kon-
gresa udeležil kot član slovenske
delegacije, medtem ko bo prejel
Vinko Ušen odlikovanje naknad-
no. Osebni prevzem ordena na
kongresu mu je namreč prepre-
čila bolezen.
Orden za zasluge v hmeljar-
stvu, ki ga podeljuje E. H. B,
(znova od leta 1955, sicer pa je
podeljevanje tega ordena staro že
več stoletij), je vsekakor veliko
priznanje ne le imenovanima od-
liko vancema, marveč po njima
vsemu savinjskemu hmeljarstvu!
Tovarišema Štefanu PECO-
LARJU in Vinku UŠENU iskre-
no čestitamo!
Obeta se bogata sadna letina
Letos se v konjiški okolici
obeta izredno bogata sadna letina,
prav tako pa so zelo dobro obro-
dile slive in češplje. Večkje so se
preveč obložene drevesne veje ob
obilnem plodu polomile, če jih ni-
so pravočasno podprli. Ponekod
so že pričeli z obiranjem ranega
sadja, deloma pa ga prešajo v
mošt.
Tako dober pridelek pa istočas-
no narekuje, da bo morala kme-
tijska zadruga in druge organiza-
cije, ki se bavijo z odkupom sad-
ja, imeti v prihodnjih tednih na
razpolago dovolj skladišč, zabo-
jev in prevoznih sredstev, da ne
bi prišlo kje do zastoja. Isto velja
tudi za prebiralce in nakupoval-
ce, ki bodo sadje prevzemali.
V upravi zadruge pravijo, da
bodo za te ljudi nalašč pripravili
krajši seminar, na katerem bodo
prevzemalce podučili o pravilnem
prevzemu. Na seminar namerava-
jo povabiti še nekatere kmetoval-
ce, da bi se tudi ti lahko sezna-
nili, kakšna kvaliteta bo potreb-
na pri prebiranju za določene vr-
ste. Glede nadaljne prodaje pra-
vijo, da so že sklenili nekatere
pogodbe z grosističnimi in drugi-
mi podjetji. Izgleda torej, da je
vse urejeno, tako da jih čas naj-
večjega odkupa v prihodnjih ted-
nih ne bo našel nepripravljene.
Spričo tega pa tudi potrošniki
menijo, da bodo lahko ob taki le-
tini dobili za svoje potrebe sadje
po primerni ceni. Istega mnenja
so seveda tudi sadjarji, ker iz iz-
kušenj preteklih let vedo, da je
še vedno dokaj dolga veriga po-
srednikov preden prido sadje do
potrošnika, kar se seveda občutno
pozna pri končni prodajni ceni
Ne bi bilo prav, če bi ob tako bo-
gati sadni letini morali domači
potrošniki plačevati sadje preveč
drago.
L. V.
VESTNE PRIPRAVE
Četudi smo sredi tako imenova-
ne »mrtve« sezone, se v Šoštanju
navzlic vsemu z največjo vnemu
pripravljajo na osrednjo občinsko
in hkrati okrajno proslavo v po-
častitev dvajsetletnice vstaje ju-
goslovanskih narodov. Proslava,
ki bo od do oktobra, bo
spominsko vezana na partizanski
napad na Šoštanj, v noči od 7.
na 8. oktobra 1941. leta.
Okvirni program prireditev in
proslav je že sestavljen. Zdaj so
se še odločili, da bodo ob tej pri-
ložnosti izdali brošuro, v kateri
bodo z besedo in sliko orisali de-
lo Komunistične partije na tem
območju pred vojno, celotno raz-
dobje ljudske revolucije in zlasti
še napad na Šoštanj in končno
zbrali kronološki pregled najvaž-
nejših dogodkov iz časa narod-
noosvobodilnega boja. V brošuri
pa bodo prikazali tudi uspehe, ki
so jih dosegli v povojni graditvi.
DOBER PRIDELEK HMELJA
Te dni so začeli obirati hmelj
tudi na območju mozirske občine.
Največ hmelja je v okolici Mo-
zirja, nasadi pa segajo celo do
Gornjega grada in Ljubnega ob
Savinji. Poleg zasebnih kmetov
goji precejšnje površine hmelja
tudi Kmetijsko posestvo Mozirje.
Letošnji hmelj je poln in lep, ne
predebel, ne predroben, prav tak-
šen kot mora biti. Temu je pripo-
moglo ugodno vreme in pa dobro
opravljeni agrotehnični ukrepi,
predvsem gnojenje in škroplje-
nje. Hmeljarji cenijo, da bo pri-
delka nekoliko manj, vendar je
letošnji hmelj boljše kakovosti.
Ves pridelek hmelja v občini ce-
nijo na okoli 50 ton.
PROSTOR -
aktualna fema
že več let
v Laškem se že dolgo čuti ne
samo pomanjkanje stanovanjske-
ga prostora, ampak tudi prostora
za zbiranje množičnih organizacij.
Ze več let se pritožujejo različne
organizacije, da ni prostora za
sestanke in da je delo vsel tega
popolnoma nemogoče. V enem le-
tu bo ta problem rešen.
Občinski odbor se je obvezal,
da bo do julija 1962 skupno s so-
cialnim zavarovanjem zgradil v
te namene poseben blok za druž-
bene organizacije. Prvotna vsota,
nekaj nad dvajset milijonov di-
narjev, je že nakazana. Gradnja
pa se je začela že pred dvema
tednoma. Nova stavba bo stala na
nekdanjem otroškem igrišču ozi-
roma na poznejšem muzejskem
parku.
V poslopju bo imelo svoj pro-
stor socijalno zavarovanje, občin-
ski odbor bo našel tu svojo sejno
dvorano, prav tako SZDL, obe-
nem pa bodo našle svoj kotiček
tudi družbene organizacije, kakor
so taborniška, mladinska in dru-
ge. Posebnega pomena bo to za
mladino, saj se trenutno sploh
nima kje zbirati, njen ' občinski
komite pa za sedaj naj najde le
začasni prostor.
Podobno poslopje je bilo v La-
škem res že potrebno. Poleg mla-
dinske organizacije obstoja še kup
drugih, ki so za družbo velikega
vzgojnega in izobraževalnega po-
mena.
LES
Obisk iz Mehike
Pred dnevi je obiskal Celje profesor University of Mexico, ki v
Mehiki predava družbene vede — dr, Mario Monteforte Toledo.
Dalj časa se je razgovarjal s predstavniki Hmeljarskega inštituta,
obiskal je celjsko Emajlirko in velenjski rudnik. Ves čas se je
zlasti zanimal za razvoj družben ega upravljanja pri nas.
2
CELJSKI TEDNIK STEV. 32 — 25. avgusta 1961
POGLED PO SVETU
Morda najmanj simpatično po-
glavje zunanje politike je njena
povezanost z raznimi gospodarski-
mi skupnostmi. Včasih je težko pri-
ti do osnov, do tistega dna, na ka-
terem se pravzaprav razvijajo vsi
pomembnejši dogodki v zunanji
politiki in seveda tudi notranji
osnov, ki jih ekonomska teorija za-
jema v trditev, da je politika le
zgoščen izraz ekonomike.
Zelo zapleteno je to gospodarsko
ozadje v Evropi, razdeljeni na oba
bloka. Nekaj let smo govorili o
OEEC (Organizacija za evropske e-
konomsko sodelovanje). Pred krat-
kim se je ta gospodarska organiza-
cija spremenila v OECE (Organi-
sation for Economic Cooperation
and Development — Organizacija
za gospodarsko sodelovanje in raz-
voj) in združuje dvajset evrop^ih
držav. Sprememba v naslovu je bi-
la utemeljena, ker se je svetovna
trgovina povečala za dve tretjini,
valutne rezerve Zahodne Evrope so
se povečala od deset na dvajset
milijard dolarjev, evropska trgovi-
na se je povečala za dvakrat. Sta-
ra, povojna OEEC ni mogla prepre-
čiti notranjih trenj med EEC (Ev-
ropska ekonomska skupnost), med
»šestorico« in EFTA (Evropsko
združenje za svobodno trgovino)
med sedmorico. V zunanjepolitič-
nih pregledih smo to trenje med
šestorico in sedmorico večkrat
omenjali in je še vedno aktualno
zlasti ta trenutek, ko se odloča
Anglija, da bo pristopila k eni od
gospodarskih organizacij Evrope
Atlantski pakt, ki vse te države
trdno združuje v gospodarsko-poUj
tično enoto, ni mogel preprečiti, da
bi se na videz strnjena Evropa ne
ločevala po starih nacionalističnih
in liberalističnih principih svobod-
ne trgovine in svobodnega gospo-
darstva.
Na dlani je, da so prizadevanja
za gospodarsko enotnost Evrope
samo del blokovske politike, da
stoje za to organizacijo ZDA, ki bi
z njo rade utrdile severno-atlantski
pakt in znivelirale stara evropska
nasprotja, obenem pa iz Evrope do-
bile del sredstev za pomoč neraz-
vitim državam. Gospodarsko vskla-
jevanje med evropskimi članicami
je zelo zapletena stvar, saj gre za
stabilnost cen na eni strani, na dru-
gi pa za polno zaposlenost, za
boj proti inflaciji in gospodarskim
krizam. Spričo izrednega porasta
proizvodnje ni lahko dobiti in raz-
deliti tržišča. Tudi ni lahko določiti
gospodarsko politiko do nerazvitih
in neangažiranih držav. Pomoči ne
smejo opustiti, ker bi to pomenilo
politično in gospodarsko škodo.
Težko je tudi zato, ker Zahodna
Nemčija spričo svojega gospodar-
skega in vojaškega potenciala ne
kaže prave volje, da bi se discipli-
nirano vključila v tako skupno go-
spodarsko politiko pod ameriškim
nadzorstvom. Nemčija je že marsi-
katerikrat zmešala karte v atlant-
skem taboru, kadar je šlo za go-
spodarsko pomoč nerazvitim, manj
razvitim ali neangažiranim drža-
vam.
V valutnih zadevah je lani S Z
presenetila svet, ko se je odločila
da poveča zlato podlago rublja. To
se seveda ni zgodilo brez razlogov,
ki vežejo svetovno gospodarstvo
SZ je s tem postavila svojo valuto
v nov položaj, saj novi »težki« ru-
belj vsebuje 0,98 grama zlata in ob-
stoji možnost, da bo rubelj postal
konvertibilen in da bo tekmoval z
dolarjem, funtom in marko, saj ima
SZ neomejene zaloge zlata. Nevar-
nost za zahodne valute je v tem,
ker sovjetska proizvodnja vsako
leto zraste za 9—10%, notranje
sovjetsko tržišče pa se šteje med
najsolidnejše. Pariteta rubelj — do-
lar je velika gospodarska novost
zadnjega časa. Napori atlantskega
pakta, da bi obdržali vrednost do-
larja, so razumljivi. Ce beži zlato
iz ZDA, to pomeni, da so načeti
temelji gospodarske hegemonije te
»srečne« dežele. Ameriško oboro-
ževanje atlantskih zaveznikov je
zato v najožji zvezi z gospodarsko
stabilizacijo ZDA. Pomislimo, vsak
projektu »Polaris« stane 1 milijon
dolarjev! Vojaški, idejni in gospo-
darski atlantizem stoji torej pred
velikimi materialnimi težavami. Ce
bo šlo človeštvo po tej poti, po po-
ti totalne militarizacije naprej, gre
v revščino — kljub vsem gospo-
darskim organizacijam, koordinaci-
jam in medsebojni pomoči, v rev-
ščino in v nadlogo vseh nadlog —
v vojno, v totalno uničenje.
T. O.
Park ali prometno zabavišče?
(KOMENTAR)
Kakor znano, je zaradi del na
cesti proti Petričku zaprta tudi
cesta skozi celjski park. Na to
vsaj opozarja prometni znak pri
vhodu in pregraja pri izhodu. Za-
pora naj bi torej veljala za vsa
motorna in druga vozila, vendar
pa vsa ta vozila tega sploh ne
upoštevajo. Gre nami-eč za to, da
vozijo kljub temu skozi park, dvi-
gujejo oblake prahu, se »zaleta-
vajo« v zapreko in ker ne tvega-
jo, da bi jo morda celo podrli, se
morajo hočeš nočeš vračati, kar
dela vtis, kakor da gre za motori-
zirane sprehajalce, ki navsezad-
nje skrbijo za to, da ljudje tudi
tu ne bi pozabili na motorizacijo.
Ne vemo sicer, če so vozniki ne-
pismeni v cestno prometnih pred-
pisih, ali pa če jim nemara vož-
nja prav tu dela kakšno posebno
veselje! Resnica je, da se to po-
navlja vsak dan in da vsako vož-
njo spremljajo nove plasti prahu,
ki legajo na nasade in jih uniču-
jejo, hkrati pa seveda povzročajo
veliko zadovoljstvo vsem tistim,
ki prihajajo sem iz že znanih na-
gibov.
Ob vsem tem se zato poraja ne-
kaj misli.
Predvsem je park po vsej ver-
jetnosti prostor^, ustvarjen za to,
da si lahko človek v njem spočije.
Parke urejujejo po vsej priliki za
to, da najdemo v njih tisto, česar
ne moremo najti na ulicah in med
mestnim zidovjem, recimo priro-
do, nekaj čistega zraka, kakšno
estetsko razvedrilo in morda še
kaj. Parki so kratkomalo potreb-
ni, če se seveda ne zadovoljujemo
s tem, da lahko živimo tudi brez
njih ali da nam je morebiti ljub-
ša vsakodnevna hoja med zelenje
kam daleč. O parkih bi naposled
vedeli povedati kaj več tisti, ki
se z njimi ukvarjajo, za nas pa je
poglavitna predvsem cesta, ki iz
celjskega parka že dolga leta de-
la nekakšen prometni kraj, bolj
malo pa resnični park.
Ne da bi bilo treba dokazovati,
je vendarle popolnoma jasno, da
cesta, kar pomeni z drugo besedo,
motorna vozila, nikakor ne sodi-
jo v park! Kdor je kdajkoli videl
kakšen park pri nas doma ali celo
kje zunaj, temu se pač ne bo tež-
ko sprijazniti z mislijo, da je celj-
ski park v tem pogledu nekaj
edinstvenega in izjemnega, in
morda tudi nekaj smešnega hkra-
ti. Do Petrička, kjer je končni
cilj te ceste, bi se namreč dalo
priti tudi preko mostu čez Savi-
njo! In ker je avtomobilizem dan-
danes že tako zavzel precejšnjo
površino prostora, kar pomeni, da
je v nekem smislu tudi omejil gi-
banje tistih, ki'hodijo peš, bi bilo
prav, če bi ga iz parka izključili
in mu to "cesto dokončno zaprli!
Ob tem bi bilo vsekakor prav,
da bi izrazili svoje mnenje morda
prebivalci, ki jim je park nepo-
sredno namenjen, kakor tudi, da
bi prispevali svoje mnenje odgo-
vorni činitelji!
dhr
Fotoreporterka na XI. kongresu E. H. B, v Beogradu je nalahno
poklicala direktorja KG Vrbje pri Žalcu, tov. Š. PECOLARJA,
ko si je po prejemu za mizo nadrobneje ogledoval orden in diplo-
mo E. H. B. za hmeljarske zasluge... In —: »Hvala lepa!«
Kaj porečete, ljudje?
Iz enakega nadpisa vprašujo-
čega članka v zadnji številki Celj-
skega tednika je občutiti globoko
upravičeno moralno grajo oziro-
ma obtožbo na naslov prizadetih
neresnih, pa tudi resnih in za-
skrbljenih staršev, sploh vse šir-
še javnosti, kaj bi morda postalo
iz naše naidobudne (moške) mla-
dine, če se bo njih surovo, nehu-
mano početje neovirano nadalje-
valo!? Človeka z vsaj nekoliko
srčne omike ob takem premišlje-
vanju pretrese in ponižuje celo
napram očem krvoločnih živali!
Tako otipljivo opisanega žalost-
nega primera kavbojskih podvi-
gov nekaterih preveč sproščenih
mladeničev res-da ni posplošiti,
drži pa tudi, da se slični poba-
linski dogodki na žalost množijo.
— V polpretekli dobi smo za tak-
šne sramotne čine, ki so se tu in
tam dogajali predvsem na perife-
rijah, iskali vzroke v slabih soci-
alnih in družabnih razmerah. To-
da danes! Je to še posledica voj-
ne? Morda objestna prenasičenost
ali kaj? — O problemu bi naj
resno premišljevali prizadeti star-
ši, prav posebno pa pedagogi,
sploh vsi, ki se jih tiče.	R.
Obiranje hmelja tudi
na Iconjlikem področju
Tudi na področju konjiške ob-
čine so te dni pričeli z obiranjem
hmelja. Največje posevke imata
kmetijska zadruga in kmetijsko
gospodarstvo, nekaj pa tudi za-
sebni kmetovalci, predvsem v do-
lini med Zrečami in Konjicami.
Letina kot kaže ba srednje dobra,
boljša pa bo menda kvaliteta, saj
je vreme zadnjih tednov bilo še
kar primerno brez večjih neviht.
Seveda je za čas obiranja dobilo
začasno zaposlitev večje število
žena in mladine.
Te dni so v teku tudi zadnja
dela pri dograditvi hmelj ske su-
šilnice oziroma skladišča, ki so jo
postavili ob stari sušilnici.
„Pri nas je vedno tako"
(KOZERIJA)
Ne, sem pomislil, pri vas
ni vedno tako. Bil sem nam-
reč že večkrat tu, pa se ne
morem spomniti, da bi bilo
zares vedno tako. A kaj je
tisto, boste rekli. No, nekak-
šna epizodica, ki je sicer ni
bilo na jedilniku, ki pa je
pravzaprav »prišla« z je-
dilnika; sicer pa vam takoj
razložim.
Bilo je opoldne in v kotu
so sedeli trije (morda) ime-
nitni gosti. Vsekakor namreč
tujci. Gledali so okrog sebe
in ker je, ležalo med njimi
poletno dolgočasje, so jim
pogledi uhajali po mizah in
po prihajajočih in odhajajo-
čih domačih gostih. To seve-
da ni trajalo dolgo. Kajti nji-
hova jed je bila tu. Na treh
podolgovatih krožnikih, ki
je prinesel natakar z nasme-
škom. Morda je bil navdušen
nad brezhibno postrežbo v
vsakršnem smislu, o kaiteri bo
goiovo šel dober glas celo
zunaj. Tudi ti trije so ob po-
gledu na krožnike izrazili ne-
kakšno skrito zadovoljstvo.
Upravičeno. Na krožnikih so
bili namreč gromozanski du-
najski zrezki, tako gromo-
zanski, da mi je bilo žal, da
že jem, kajti v nasprotnem
primeru bi si tudi sam naro-
čil nekaj takega.
Ko je natakar prinesel tre-
nutek za tem se paradižniko-
vo solato, so bile sklečke pol-
ne do gornjega roba, pri če-
mer mi je postalo še uvakrat'
bolj žal, kajti pomislil sem:
toKrat imajo v kuhinji prav
gotovo preveč mesa in para-
aižnika, treba bi bilo izKori-
stiti priliico. be pred tremi
dnevi so ga imeii gotovo pre-
malo, kajd takrat so bili zre-
ški brez pretiravanja za po-
lovico manjši in je bilo tudi
solate pol manj.
Gostje so se začudili: —
Kaj toliko?
Natakar pa je z nasme-
škom odvrnil: — Pri nas je
vedno tako.
Ne, sem pomislil, ni vedno
tako. Morda vedno, kadar so
ta vedno tujci.
—	Lepo, so zadovoljno re-
kli tujci. — Aber in Maribor
nicht so grossen partionen.
—	Wahrscheinlich, je od-
vrnil natakar.
Verjetno, sem pomisli. Tam
so verjetno bolj pametni in
imajo verjetno drugačen od-
nos do tujih gostov. Verjetno
takega, ki ne dela prevelikih
razlik med njimi in domači-
mi ljudmiv
—	Noch was zu trinken?
je vprašal natakar.
—	Danke, niks,. so odvrnili
tujci.
—	Sie werden durstig, je
pripomnil natakar.
—	Dann bringen Sie halb
Liter Wein. In ko je odšel:
— Ampak vsiljiv pa je (!!!).
Potem je natakar prinesel
še vino, pri čemer je pripom-
nil, da je »zelo dobro«.
To se verjetno ni zlagal,
sem pomislil, zakaj naše vi-
no je zares dobro, in če nima
slučajno kakšne primesi, kar
se je tudi že kdaj pripetilo,
je še toliko boljše.
Potem so gosti plačali in
natakar je dobil nekaj dinar-
jev napitnine, jaz pa sem po-
mislil: ta poklic ni hvaležen,
za nekaj dinarjev si pretira-
no vljuden in kažeš tujcem,
ki te niti najmanj ne cenijo,
svojo človeško majhnost, kaj-
ti ponižnost še nikoli ni bila
velika. Le kdaj bomo spo-
znali svojo lastno vrednost in
se naučili spoštovati sebe in
svojo narodnostno pripad-
nost??!
dhr
TRČENJE
Pri izhodu Miklošičeve uli-
ce v Stanetovo se je pred
dnevi mopedist, ki se mu je
vsekakor silno nekam mudi-
lo, zaletel v pešca, ga podrl
in pri tem tudi sam padel. Ko
sta se oba pobrala, sta kake
četrt ure debatirala, kdo je
kriv in se obkladala z izrazi,
ki ne bi bili potrebni, če bi
bil mopedist upošteval cestno
prornetni znak, ki govori o
tem, da je tu treba vozilo
ustaviti, ne pa drveti mimo
njega. Navsezadnje še sreča,
da namesto pešca ni pripe-
ljalo mimo kakšno težje vo-
zilo, kajti v takem primeru
bi se mopedist vsekakor teže
pobral.
dhr
Petek, 18. avgusta
V	KNEŽJEM DVORCU v Zagrebu je
bila slavnostna seja Hrvatskega narod-
nega gledališča, ki je s predstavo Gun-
duličeve »Dubravke« zaključilo prosla-
vo 100 letnega jubileja. Seje so se ude-
ležili predstavniki kulturnih in gleda-
liških ustanov iz vse države, odprl pa
jo je član Izvršnega sveta Sabora Hr-
vatske in predsednik Sveta Hrvatskega
narodnega gledališča Franjo Knebl.
Sobota, 19. avgusta
IZŠLA JE prva številka »Beo.grajske
konference«, ki bo pred in med si^stan-
kom vodUeljeiv izvenblokovskih držav
obveščala svetovno javnost o dogodkih
tega mednarodnega sestanka.
Nedelja, 20. avgusta
Objavljena je sestava jugoslovenske
delegacije na beograjski konferenci izven
blokovskih držav. Delegacijo l>o vodil
predsednik republike tovariš Tito.
Ponedeljek, 21. avgusta
OKROG 5000 članov kolektivov PTT
podjetij iz Slovenije se je v Črnomlju
udeležilo slavnostnega zborovanja v ok-
viru 20-letnice vstaje.
Torek, 22. avgusta
V	BEOGRADU je bil sestanek vele-
poslanikov držav, ki se bodo udeležile
beograjske konference. Na tem sestan-
ku so žrebali za vrstni red v protokolu
in za konferenčno mizo.
Sreda. 2>. avgusta
V	BEOGRADU se je pričel peti med-
narodni sejem tehnike, na katerem raz-
stavlja nad 400 domačih in ?00 tujih
podjetij iz 25 dežel.
DOBER TEK, KI NI POVSOD DOBER
(Prispevek k problemom družbene prehrane v Celju)
Ta članek nima namena kriti-
zirati, pač pa samo konštaintirati
nekatera dejstva. Začne se s po-
govorom nekega abonenta in to-
čajke za šanikom Branihora. Po-
govora sdcer ne bomo reproduci-
rali dobesedno, pač pa bormo sa-
mo povzeli njegovo vsebino.
Slo je pravzaprav za solaito, za
njeno sestavo in pripravo. Abo-
nent je vprašal, kako je mogoče,
da servirajo pri Braniboiru v ča-
su solate 'tako rekoč vsak dan
znova »tipiziraTio« solaito — ne-
kaj zelenih listov s peso, in še to
pripravljeno na suih način — po-
gosito brez vsakršne tekočine. Pri
tem je še i^ipomnil, da takšna
solata ni užitna.
Točajka mu je pritrdila.
S to solato je namreč vsaj v
zadnjem času res tako. Na krož-
nikih je redno videti »klorofil« s
peso — kar je seveda z zdravstve-
nega stališča koristno (kajitil vloga
vitaminov in pese je znana) —bolj
redko je videti, da bi bila solata
v čem »namočena«, kadar pa je,
je še redkeje videti priisotnosit
olja. Posltavlja se vpraišanje: kaj
bi bUo, če na svetu ne bi bilo re-
cimo pese? Vsekakor malce čud-
no vprašanje, kakor je navse-
za^dnje 6u'dno tudi razpravljanje
o solati, vendar je solata po vsej
priliki sesitavni del dnevnih ob-
rokov, dnevni obroki pa iso se-
stavni del 'družbene pr^rane. Pri
Braniboru so namreč včaisih ser-
virati dosti boljšo solato, pri če-
mer seveda sploh ne gre za koli-
čino, pač pa za okois.
Ob tem bi bilo morda treba do-
dati še mnenje nekaterih aibonen-
tov zastran prlkuhe, ki za veljav-
no ceno nikakor ne more biti
boljša, ki pa bi bila lahko takrat,
kadar je slučajno hladna, vsaj
tapla.
V Ceziju je še precej gostiinskih
lokalov z aboneniti. Razmere v
pog'ledu hrane vsepovsod sicer
niso znane, vendar liakor zatrju-
jejo dolgoletni aboneniti, je naj-
boljša hrana pri Ribiču in v re-
stavraciji Kladivar. Hrana, bo re-
kel kdo, je pač stvar okusa. Da,
to je papolnioma točno. Treba je
le prisitaviti, da je okuis zelo ob-
čutljiv »instrument«. Pri Ribiču
So obroki celo na izbiro, pri če-
mer je cena isita kakor pri Bra-
niboru.
Sicer pa je tu dvoje mnenj, od
katerih se prvo nanaša na Ribiča,
dirugo na Restavracijo Klaidivar:
— Preden sem se aboniral tu,
sem bil na (hrami pri Ojisitiriicii.
ipravzaprav isem hotel preizkusiti,
kje je boljše. Pa moram reči, da
mi je 'tu bolj všeč. Imajo dobro
kuhinjo, tudi .izbira je večja in
tuidi bolj okusno je.
— Tu sem aboniran, ker ^ni
najbolje ustreza. Pred 'tem sem
sicer jedel doma, vendar namera-
vam ostati 'tu. Hrana je zelo do-
bra po količini in okusu.
Abonenti so potemtakem čudni
patroni. Hrano si poiščejo, kjer se
jim zdi, da je boljša, kar pomeni,
da sledijo svojemu okuisu. S ceno
se aprijaznijo, kajti cene resda
niso pretirane, so celo nizke, v teh
lokalih celo iste, čeprav bo naj-
brž res, da zanje ne dobijo enako
kvalitetnih kulinaričnih »izdel-
kov«.
Sicer pa je vse to samo nekaj
sfplošnih ugotovitev, kakor jih po-
sredujejo nekateri od mnogih
abonenitov.
Seveda bi mogla dejanske raz-
mere prikazati le širša analitična
obravnava ob upoštevanju vseh
okoliščin, kd nanje vplivajo, to-
da včasih velja upoštevati tudi
mnenja.	dhr
ČITAJTE
CetiskitedHik!
INVESTICIJE IN
Ce gremo letos po naših tovar-
nah, lahko opazimo skoraj po-
vsod tisto, kar smo v komuni že
par let nestrpno pričakovali.
Priznati moramo, da smo te in-
vesticije, bodisi da gre za razši-
ritev ali rekonstrukcijo forsirali
in podpirali.
Zaostrena politika glede obrat-
nih sredstev ter ukrepi, ki jih je
sprejela Zvezna ljudska skupšči-
na v cilju omejitve investicijske
in proračunske potrošnje, so po-
vzročile v kolektivih, ki so sjredi
Investicijskega poleta, vrsto te-
žav, ki terjajo rešitve. V več pri-
merih je nadaljevanje investicij
resno ogroženo, s tem pa so se-
veda postala problematična neka-
tera predvidevanja našega per-
spektivnega načrta. Nekateri pro-
blemi so toliko pomembni, da jih
ne bo možno rešiti samostojno in
v celoti niti v okviru komune,
niti skupnosti komun. Interes na
hitri izvršitvi začetih investicij s
strani komune kot celote, ni v
novih pogojih seveda nič manj-
ši; vendar pa moramo realno in
trezno videti možnosti ter v pri-
merih, ko ne bo drugega izhoda,
tudi zavreti tempo investiranja.
Zadnje razprave o delovanju
novega sistema v podjetjih, ki so
v fazi intenzivnega investiranja,
so pokazale na nekatera stališča,
ki bi lahko v bodočem delu teh
podjetij povzročila občutno eko-
nomsko in družbeno politično
škodo.
INVESTICIJE NE MOREJO BITI
OVIRA DECEiSITRALIZACIJI
Značilno je mnenje, da v fazi
izvrševanja večjih investicij eko-
nomska decentralizacija ni iz-
vedljiva. Ta stališča so tudi pre-
tehtala in v osnutkih pravilnikov
o delitvi, kolikor so mi znani,
ostajajo sredstva skladov, amor-
tizacije, obratnih sredstev itd.
centralizirana. Ekonomske enote
delijo v glavnem le osebne do-
hodke. Eden izmed osnovnih ci-
ljev sprememb v gospodarstvu je
polnokrvno ekonomiziranje. Eno-
te, ki niso upravičene samostoj-
no, kompleksno gospodariti, ne
smemo nazivati ekonomske, saj s
tem diskrimiziramo ime in pa-
čimo vsebino.
Razumljivo je, da ekonomskih
enot ne smemo idealizirati. Zato
ne gre, da bi iste vzpostavljali v
podjetju ločeno eno od druge,
temveč je pomembno in nujno,
da že ob nastajanju, ustanavlja-
nju, vedno poudarjamo tudi skup-
ne naloge in skupne probleme.
Ce je torej proces decentrali-
zacije zatekel ta podjetja v fazi
izvajanja rekonstrukcij skih ali
investicijskih programov, potem
to ne bi smelo imeti nobenega
vpliva na stališča o notranji de-
litvi. Po mojem mnenju ni nič
lažjega, da se tak investicijski
program vnese v prioritetne ob-
veze ekonomskih enot. Seveda je
to v neki meri, če gledamo for-
malistično, prejudiciranje delit-
ve; če pa pogledamo problem
globlje, potem je širši investicij-
ski program sigurno ekonomska
pridobitev prvega reda za celo
podjetje in s tem bodisi posredno
ali neposredno tudi za vsako eko-
nomsko enoto. Res je, da bo v
pogojih decentraliziranega pod-
jetja v bodoče investicijski pro-
gram sestavljen verjetno na drug
način. Ob prehodu pa morajo, ra-
zumljivo, tudi nove organizacij-
ske enote prevzeti vse~ obveze, ki
jih reorganizacija zateče.
Pa tudi če gledamo stvari per-
spektivno, bo vedno tudi v bo-
doče mogoče reševati večje in
težje investicijske naloge s skup-
nimi močmi in situacija, ki je na-
stala sedaj, ne more predstavlja-
ti nič izrednega tudi za vnaprej.
Seveda pa je potrebno upošteva-
ti še eno dejstvo: v kolikor in-
vesticije zasega j o pregloboko v
delitev, cclo v maso osebniii do-
hodkov, potem jih je potrebno
revidirati, raztegniti na daljšo
dobo. Preostro »zaseganje« v do-
hodek nujno zamegljuje tudi de-
lovanje sistema, ki postaja za
proizvajalca neizpodbuden. Na ta
problem nas je ob svojem obisku
še posebej opozoril predsednik IS
LRS tov. Boris Krajgher.
CELJSKI TEDNIK STEV. 32 — 25. avgusta 1961
3
XI. KONGRES
EVROPSKEGA
HMELJARSKEGA BIROA
(Beograd, 10. do 11. avgusta 1961)
Zamisel o ustanovitvi mednarodnega foruma, ki naj bi vsklajeval
gospodarske interese vsaj tist;h evropskih držav, ki načrtno pridelujejo
hmelj tudi za izvoz, je stara skoraj že 100 let. Do prve, v zgodovini
hmeljarstva registrirane, nevarnejše nadprodukcije hmelja, je prišlo
namreč že leta 1885. Druga, večja »svetovna kriza« je bila v letih
1904—1908, tretja v splošno zjiani svetovni gospodarski krizi okrog 1930,
četrta pa traja tudi že tretje leto, namreč ^ jeseni 1958.
Prvi tak mednarodni forum »ZENTRALSTELLE DER HOPFENBAU-
KORPORATIONEN«, Eger-1912, je zadušila I. svetovna vojna, drugega,
»MITTELEUROPAEISCHES HOPFENBAUBORO«, Nurnber-Zatec-1926, pa
II. svetovna vojna.
Tudi po II. svetovni vojni so evropski hmeljarji pohiteli z ustano-
vitvijo mednarodnega združenja hmeljarjev. Leta 1950 so se zastopniki
hmeljarjev iz Anglije, Belgije, Francije, Zahodne Nemčije in Jugoislavije
sporazumeli za ustanovitev sedanjega EVROPSKEGA HMELJARSKEGA
BIROA s sedežem v Strassbourgu (Francija).
Pozneje so se pridružile še CEIIOSLOVAŠKA, ŠPANIJA in POLJSKA,
medtem ko druge evropske države (Vzhodna Nemčija, Madžarska) po-
šiljajo na kongrese le opazovalce.	i
ZDA, ki so največja pridelovalka hmelja, pošilja svojo delegacijo na
kongrese E. 11. B. le od časa do časa, seveda pravtako le kot opazovalko.
Od vseh drugih držav-pridelovalk hmelja po svetu pa zbira (posredno
in neposredno) statistične podatke o proizvodnji hmelja direkcija E. H.
B., iakoda moremo, sicer s prejšnjim pridržkom smatrati, da pomeni vsa-
koletni kongres E. H. B. nekak skupki pregled površin iin količin proiz-
vedenega hmelja po vsem svetu.
Statut E. H. B. predvideva tudi sprejemanje skupniTi sklepov (reso-
lucij) na generalnih skupščinah, ki naj bi v prihodnosti vsklajevali
svetovno (ali vsaj evropsko) proizvodnjo hmelja, oziroma, ki naj bi
ublažili nevšečnosti splošne nadproizvodnje in preprečili njeno ponav-
ljanje.
Dosedanji kongresi E. H. B.: STRASSBOURG 1951, NtlRNBERG 1952,
ŽALEC 1955, LONDON 1954, POPIIERING (Belgija) 1955, STRASSBOURG
1955, MtJNCHEN 1957, PRAGA 1958, MADRID 1959, LONDON 1960 iii
Letos; (10. do 11. VIII.) v BEOGRADU.
Med vsemi dosedanjima k^on-
gresi E. H. B. je oibettal, da bo vsaj
najbolj buren, če se sploh ne bo
celo razbil, je bil prav letošnji
kongres v Beogradu. Zveza hme-
ljarjev Zahodne Nemčije je nam-
reč nekaj dn,i pred .abvciritvijo
kongresa v Beogradu obvesitLla
Predsedsitvo E. H. B. v Strassibour-
gu, da se kongresa sploh ne bo
udeležila! »Vzrok« bojkoltu naj bi
bil očitek Jugoslaviji, češ da ona
s svojimi nižjimi izvoznimi ce-
nami »ogroža« njihovo hmeljar-
sitvo.
Zahodna Nemčija je namireč
»predvidevala«, da bodo XI. kon-
gres E. H. B. v Beogradu zapusti-
le tudi še druge članice, kajti ka-
kršnokoli razpravljanje o svetov-
nem hmeljarsitvu naj bi po nje-
nem »prepričanju« brez nje bilo
sploh nemogoče!
Resnici na Ijuibo moramo itakoj
pribiti, da predstavlja Zahodna
Nemčija (predvsem Bavar'ska) za-
res močnega pridelovalca žlaht-
nega hmelja, ki ga zdaj resno
»spremljata v tekmi« iza svetovni
trg le Jugioslavija in Cehctslcva-
ška.
2^odilo pa se je prav narobe:
XI. Kongres E. H. B. v Beogra-
du, 10.— 11. avgusita letos, se je
odvijal v nadvse vzamem redu in
zaključil s soglasno sprejeto RE-
SOLUCIJO:
»Predsitavniki na XI. Korugresu
E. H. B. zbranih pridelovalcev
hmelja iz Belgije, Anglije, Fran-
cije, Jugoslavije, Poljske in Ceho-
silovaške so se na generalni skup-
ščini, 11. avgusta 1961, v Beogra-
du, zedinili v teh-le 'Slepih:
O obžalujejo odsotnost zahod-
nonemiške delegacije, ki je po-
sledica formalnih in ekcniom-
sfeib razlogov;
O obžalujejo razvoj cen v letih
l&eo/ei, ki na splošno niso
motgLe pokriti proizvodnih stro-
škov;
O upajo, da se bo situacija na
(svetovnem) itrgiu v 1901/62 iz-
boljšala, tako da proizvajalci
ne 'bodo pcpuistill v vlaganju
sredstev in naporov za izbolj-
šanje kvalitete hmelja;
O ugotavljajo zmanjševanje po-
vršin, zasejanih s hmeljem, ki
je posledica padca in nestano-
vitnositi cen od 1959 idalje, ter
upoštevanje preizvodnje hme-
lja v nekaterih deželah, ki so
nekdaj bile stalni uvozniki
hmelja;
O odločajo, da naj države-izvoz-
niki hmelja ne povečujejo svo-
jih sedanjih povnšin do pri-
hodnjega kongresa;
O pričakujejo, da ;bo vsaka de-
žela članica E. H. B., organi-
zirala svoj ihimieljakl trg z lasit-
nianii siredsitvi, .tako da bo za-
gotovila svojim proiizvajailoem
za ves njihov pridelek thmelja
rentabilno eeno ob upo&teva-
nju notranjih potreb in izvoz-
nih možnosti;
(Med nadaljnjimi sklepi so pred-
logi za odlikovanja in sprejetje
ziačqsia€iga povabila PoljiiGce, da
naj bo XII. Kongres E. H. B. pri-
hodnje leto v Varšavi.)
S podčrtavanjem nekaterih be-
sed smo hoteli poudariti njihovo
važnost in s tem že v minogočem
nadrobneje razložiti velik uspeh
XI. Kongresa. Kljub temu pa še
pri.pominjamo, da je kongres ne-
dvomno ugotovil, da je prav Ju-
goslavija bila tista dežela, ki je
z dosedanjim (1960—1961) zmanj-
šanjem več kot 5 % svojih hmellj-
skiih površin in s siklepom, da bo
tudi prihodnje leto zmanjšala svo-
je površine za več kot 100 ha pred-
vsem zasitarelih in neustreznih
nasadov), že dotlej (vsaj procen-
tualno največ površin za rešitev
sedanje krize.
Skratka, XI. Kongres E. H. B.
v Beogradu je dokazal, da je oči-
tek zahodnonemških hmeljarjev
o nekakšni »nediscipliniranosbi«
Juigoalavije povsem neutemeljen
in sicer izgolj posledica naših
večjih uspehov v trgovinski tek-
mi s hm'eljem!
Za kaj torej pravzaprav gre?
Resnica je, da je Jugoslavija
zlasti leta 1960 prehitela zahodno-
nemške hmeljarje. Kmalu po o-
biranju je proučila situacijo na
svetovnem hmeljskem trgu in-
po temeljiti presoji lastne proiz-
vodne cene in izvoznih možnosti
— prodala ves svoj pridelek 1960
po nekoliko nižjih cenah, kot pa
jih želijo doseči zahodnonemi^i
hmeljarji za svoj ipridelek.
Preipl^u v Zahodni Nemčiji je
sledila jeza, potem poskusi re-
ševanja z državnimi regresi (pred
letošnjimi jesenskimi predsedni-
škimi volitvami!) s hkratnim ob-
ljubljanjem, da bado uničili ves
neprodan hmelj letnika 1960, kar
naj bi v prihCidnosti vseilej stiordle
VSe države-izvoiznice hmelja, ko-
nec vseh koncev pa so zahodno-
nemški hmeljairji lelbos splomladi
k]lj'Ufo vsemu temu le prodali osita-
nek hmelja iz 1950 in sicer —ceiLo
po precej nižjih cenah, kot pa jih
je dosegla Jugoslavija!
Taka prodalja je bila odiraz
obupa, kalkcr je bil tuidi poslkus
»miniranja« letošnjega komgresa
v Beogradu z bojkoitom le odiraz
obupa, oziroma spoznavanja, da
nikakor ni moč več uspešno za-
drževati nenehne rasti — itako
glede na uporabo najnovejših
agro- in hemotehničnih ukrepov,
kakor tudi glede na hekitarslki pri-
delek in .boljšo kvaliteto pridelka
ter organizacijo — jugoslovan-
skega hmeljarstva.
O vsem tem so se predstavniki
svetovnega hmeljarstva na XI.
Kongresu E. H. B. prepričali na
lastne oči z ogledi hmeljiišč in no-
vih gosipodairskiih objektov v oko-
lici Bačkega Patrovca (Vojvodina)
in v Savinjski dolini (Braslovče,
Šempeter in Žalec).
XI. kongres E. H. B. v Beogradu
je po poročilih ix>sameznih dele-
gacij ugotovili, da bodo izmanjšale
vse države-izivonice hmelja svoje
površine že leta 1961 za več kot
2.000 ha, prav tako pa bodo z
zmanjševanjem površin težile tudi
v prihodnosti, vse do (verjetno že
skorajšnjega ravnovešenja proiz-
vodnje s potrebami povovarn.
Na boiljšo prodajo že letnika
1901 je .vplivala med drugim itudi
zlasti ugotovitev, da je pričako-
vati že letos v Evropi za 4.000 'ton
in enako v Ameriki za 4.000 .ton
manjši pridelek, kot je bil 1960.
Sicer pa nam bodo o pridelku
hmelja 1901 kaj kmalu na voljo
novi s'taitistični podatki.
JAKA SLOKAN
Delegati E. H. B. med ogledom vzornega hmeljnika Inštituta za
hmeljarstvo v Žalcu. V sredini predsednik E. H. B, g. CHARLES
LUX (Francija) s prekrižaniim rokami
Lepota ali pridne roke
v sobotni številki Večera sem
čital članek o prireditvi hmeljar-
skega bala v Preboldu po kon-
čanem obiranju hmelja. Sama
ideja me je po uspelem flesar-
skem balu navdušila, vendar se
mi je rodilo kup pomislekov in
odpor ko sem prečital članek do
konca in videl, da mislijo voliti
najlepšega štangarja in obiral-
ko.
Kdorkoli pozna mentaliteto obi-
ralcev hmelja in pa kdor je že
obiral hmelj — seveda z name-
nom, da bo s tem nekaj zaslužil
— in to od 5 zjutraj pa do mraka
ve, da ima to zelo malo skupne-
ga z lepotnim tekmovanjem.
Spomnimo se samo pekoče jutra-
nje rose oziroma razkraspanih
rok in nog od hmeljevine, pa ve-
mo, da tisti najbolj pridni obi-
ralci res nimajo mnogo izgledov
za uspeh v tem tekmovanju. Ne
bi rad načenjal samega vprašanja
lepote, ki je v članku navedena,
vendar sem prepričan, da tu ni
mišljena tista čista lepota, ki jo
vidi mati v svojem otroku ali jo
človek izraža s srčno kulturo in
svojimi dejanji. Ce bi se ta dala
izmeriti, potem bi bilo lepotno
tekmovanje že zanimivo in tudi
vzgojno, dokler pa je merilo za
lepoto seks, je nujna tudi posle-
dica, da ima nekdo občutek da ga
narava ni obdarila z vrlinami s
katerimi bi se lahko uvrščal med
ostale. Ako tudi pravila ne bi do-
ločevala poleg najlepših najgrie,
bi ta občutek nastal.
Spominjam se, da je bilo od
štangarja mnogokrat odvisno ko-
liko hmelja smo nabrali, ker če
so bile sadike preščipnjene ali že
uvele zaradi nepazljivosti štan-
garja nismo mogli dovolj nabra-
ti. Zakaj ne bi potem raje volili
najbolj pazljivega štangarja. Ka-
ko zaboli, posebno še otroka, če
vidi, da leti hmelj preko mer-
nika, zakaj ne bi volili potem
najbolj poštenega merilca. Se in
še bi lahko naštevali stvari, ki so
bolj smotrne za tekmovanje, nuj-
no bi bilo ugotoviti tudi najbolj
pridnega ali pridno obiralko.
Želim si zaključene zabave obi-
ralcev, tudi kraj Prebold je zelo
primeren, sploh bi bilo treua mi-
sliti na zabavo obiralcev med
obiranjem, saj so to sami mladi
ljudje, vendar pazimo, da take
prireditve ne bodo itoga bolele ali
ranile njegova čustva, predvsem
pa, da bodo obiralci, ki se mudi-
jo le kratek čas v naši Savinjski
dolini, odnesli najlepše vtise.
L. T.
SPECIALIZACIJA trgovin
Laško trgovsko podjetje »Izbi-
ra« je začelo uvajati nov sistem v
pi-eprodaji blaga. Do zdaj je vsa-
Ka poslovalnica prodajala vse vr-
ste artiklov od šolskih potreb-
ščin preKo manufakture do špe-
cerije, odslej dalje pa bo ta star
klasičen način trgovanja zame-
njal nov sistem — specializacija
trgovskega poslovanja. Zdaj bo
kupec našel v eni poslovalnici si-
cer samo eno ali dve stroki bla-
ga, vendar v dosti večji količini.
Od tega bo imel koristi potrošnik,
prav tako kakor podjetje.
Prvi korak na tem področju je
storjen. Več kakor teden dni že
delujejo poslovalnice po novem
sistemu. V petih trgovinah, ki po-
slujejo v Laškem, je prodaja ure-
jena tako, da v prvi prodajajo
samo manufakturno in konfekcij-
sko blago, v drugi samo špecerij-
sko in pisarniške potrebščine, v
tretji je špecerija in galanterija,
v četrti samo špecerija, v peti pa
samo železnina. Ce se bo nov na-
čin poslovanja dobro obnesel, ka-
kor trenutno kaže, bodo posloval-
nice še bolj specializirali.
»Prepričan sem, da bo nov na-
čin prodaje rodil vsekakor uspeh.
je dejal direktor »Izbire«, tovariš
».-'reščak. »S specializacijo trgov-
skega poslovanja smo dosegli
predvsem dva velika uspeha, od
katerih bo imel korist kupec, za
kar nam prvenstveno gre, in mi,
se pravi podjetje. Kupcu bo dana
možnost večje in hitrejše izbire,
mi pa bomo pri tem vložili v pro-
met manj obratnih sredstev. To
pa sta samo dva uspeha, ki sta
vidna že na prvi pogled« meni
dalje tovariš Preščak. »Dobre in
mogoče tudi slabe posledice ta-
kega trgovanja se bodo pokazale
v nekaj tednih ali mesecih. Z
uvedbo novega načina se ne bo
mogel več pritoževati: »Joj, da
nisem vedel prej! V tej in tej tr-
govini imajo pa lepše blago. Raje
bi ga imel!« in podobno.
Specializacija trgovin pa je re-
zultat mnogih sej in razprav de-
lavskega sveta, kjer so razprav-
ljali o ekonomičnem poslovanju
in prišli do sklepa, da je ta način
najbolj primeren. Seveda ga je
možno izvesti samo tam, kjer po-
sluje več podružnic na enem kra-
ju, kar pa je v laški občini samo
v Laškem.
-LEŠ
NI CASA ZA ODDIH
Na seji občinskega sindikalne-
ga sveta v Slov. Konjicah so
predlagali, naj bi sindikalne pod-
ružnice, predvsem v večjih pod-
jetjih v teku prihodnjega mese-
ca opravile polletne občne zbore.
Na njih naj bi predvsem obrav-
navali konkretne gospodarske re-
zultate v prvi polovici letošnjega
leta po uveljavitvi novih gospo-
darskih predpisov. V večjih ko-
lektivih pa bodo razpravljali še
o začetnem delovanju ekonom-
skih enot in njihovih organov
upravljanja. Da bi vse priprave
čim bolje izvedli, bo v začetku
septembra sklicana širša konfe-
renca članov plenuma sindikal-
nega sveta in vodilnih odborni-
kov iz podružnic. Ob tej priliki
bodo pregledali tudi gospodarsko
in ostalo delovanje v občini iz po-
ročil gospodarskih organizacij,
posebno pa še doseganje proiz-
vodnje, ustvarjanje dohodka, se-
stavljanje novih pravilnikov o
delitvi dohodka in čistega dohod-
ka ter delo sindikalnih organiza-
cij v zadnjem obdobju.
OBILNA SADNA LETINA
V ZGORNJI SAVINJSKI
DOLINI
Na območju mozirske občine
pričakujejo letos zelo obilno sad-
no letino. Največ sadja je v oko-
lici Mozirja. Najbolje so obrodi-
le jablane in češplje. Tudi kvali-
teta sadja je kar dobra. Sadjarji
cenijo, da bo v občini vsega pri-
delka okoli 1.200 ton ali 120 va-
gonov tržnih viškov. Tržne viške
bodo pošiljali v glavnem na do-
mače tržišče.
SLAB ODZIV ZA DELO
na igrišču v Zrečah
V Zrečah je precej prebivalcev.
Precej je tudi predšolskih otrok
in tistih, ki hodijo že v prvi ali
drugi razred osnovne šole. Zelo
veliko se govori o teh otrokih.
Nikjer nimajo prostora, da bi se
igrali skupaj, ko so njihovi starši
v službi ali pa imajo svoje oprav-
ke in nimajo časa popaziti na
otroke.
Ta problem se je končno po-
srečilo rešiti Društvu prijateljev
mladine. Dobili so denar, ki so ga
prispevale razne ustanove in pod-
jetja. Sezonski delavci so opravili
že nekaj del, kolikor je društvu
obljubila Stanovanjska skupnost.
Sedaj pa se je zataknilo. Treba je
namreč opraviti prostovoljno de-
lo: splanirati igrišče. Po Zrečah
so bili plakati, ki so vabili starše
in mlaoi^io na prostovoljno delo.
Toda žal, starci in mladina se ni-
so odzvali. Prvi dan je bilo na
igrišču komaj osem ljudi in ne-
kaj pionirjev. Od tega so bili štir-
je starejši in štirje mladinci, tri-
je so pa šli že veliko prej domov.
Torej jih je končno ostalo samo
pet.
Sprašujemo se, ali se v Zrečah
sploh izplača še kaj narediti s
prostovoljnim delom!? Starši in
drugi na raznih občnih zborih in
drugje zahtevajo naj se uredi pro-
stor za otroke. Sedaj pa, ko je tre-
ba priti na prostovoljno delo, ni
nobenega izmed tistih. Kaj res ne
bi bilo bolj pametno, da bi prišli
in poprijeli za delo? Otroci so
nekajkrat prijeli lopato in jo za-
sadili v zemljo, potem pa šli. Ra-
zumljivo, saj je to delo prena-
porno zanje.
Ce bodo starši in mladinci tako
pridno hodili na delo, bo res to
»hitro« urejeno igrišče. Mnogo jih
je šlo mimo in sigurno so bili vsi
enakih misli: »Jaz ne grem delat,
saj že delajo!«
Lahko je zahtevati, toda težko
narediti. Zato še enkrat pozivamo
starše in mladino, naj pridejo na
igrišče pomagat delat, da bo čim-
prej urejeno. Samo se seveda ne
bo uredilo. Spomnijo se naj, da
bodo otroci končno dobili svoj
prostor in da bodo potem oni bolj
brez skrbi in se jim se bo treba
bati v službi ali doma pri delu,
da se bo otrokom kaj pripetilo.
J. K.
Obiranje hmelja v Vojvodini
Obiranje hmelja v Vojvodini. Razlika je med drugimi: hmeljniki
so oddaljeni (povprečno!) 10 km od sušilnice, hrano za obiravce
pripravljajo »na terenu«, obran svež hmelj tehtajo in plačujejo
po kg ? Sonce pripeka še močneje kot v Savinjski dolini — tu-
di zastiranje s plahtami čez žično omrežje nudi le »koščke« sen-
ce... Sicer pa je veselje in živžav — kot v Savinjski dolini!
PRVI VOZNIŠKI IZPITI
Pred dnevi so pred komisijo
za izdajo vozniških dovoljenj v
Mozirju opravljali šoferske izpite
prvi kandidati. Skupno se je pri-
javilo 24 kandidatov, od katerih
jih je izpite opravilo le sedem.
Večina kandidatov je padla že pri
teoretičnem delu. Teoretični del
izpita so opravljali že po novem
sistemu in so imeli nekateri tudi
nad polovico nepravilnih odgo-
vorov.
NOTRANJA DELITEV
Ekonomske enote, ki bodo vzga-
jale socialističnega proizvajalca,
bodo nujno morale biti tudi po-
membna družbena šola. Ob reše-
vanju ekonomskih problemov de-
lovnega mesta, obrata, enote, bo-
do proizvajalci nujno kaj hitro
zadevali tudi na probleme tržišča,
prometa, standarda, šolstva itd.
Prav ob teh konkretnih razpra-
vah bodo člani enote lahko zelo
naglo zaznali in razumeli tesno
vzročno povezanost problemov.
Takšno povezanost morajo iz vi-
dika podjetja kot celote ilustri-
rati razvojni, perspektivni ter in-
vesticijski programi ter letni
družbeni plani podjetja.
Ce bomo torej ob razpravah o
ekonomskih enotah spoznavali
proizvajalce tudi s skupnimi na-
logami, potem ne more biti ne-
razumevanja in težav.
UČINKOVITA JE LE SMELA
DECENTRALIZACIJA
Ker postaja, kot pravi tov. Ven-
gust »vprašanje naših dni«, ob
decentralizaciji podjetja »skup-
nost ekonomskih enot« pomeni,
da se odpira v naših podjetjih
novo področje urejanja notranjih
odnosov, ki bodo zahtevali zelo
tankočutno, pazljivo in družbeno
odgovorno obravnavo.
Tudi v komuni spoznavamo iz
dneva v dan vedno več proble-
mov, ki zahtevajo nujno skupno
obravnavo; zato bo takšna vzgoja
naših proizvajalcev zelo pomemb-
na tudi iz tega vidika, saj je v
odnosu med podjetji in komuno
in med odnosi v decentralizira-
nem podjetju zelo lahko potegniti
sorodno paralelo. To je ena, in to
zelo važna stran teh problemov.
Smela, principielna decentrali-
zacija na ekonomske enote pa je
seveda primaren element vzpod-
bude proizvajalca.
Samo kompleksno obračunava-
nje dohodka, spremljanje proiz-
vodnje od nabave do prodaje, ce-
lovito -obravnavanje delitve,
stvarno odločanje o ustvarjenih
sredstvih šele ilustrirajo proizva-
jalcu celotno proizvodnjo in ce-
lotno ekonomiko. Sele tako po-
staja on stvarni upravljalec.
Ce tudi je v pogojih intezniv-
nih investicijskih vlaganj trenut-
no potrebno, da se večina sred-
stev skladov odvaja v ta namen,
je vendar prav tako važno, da
jih kolektiv odvaja zavestno —
tako, da čuti po eni strani njiho-
vo težo — po drugi pa doume tudi
njihov pomen.
Del sredstev vseh skladov pa
mora vkjub temu samostojno
uporabljati ekonomska enota. Nič
tragičnega ni, če bo to zaenkrat
samo manjši del; tudi v tem pri-
meru, ali pa še bolj, lahko pride
do izraza iniciativa kolektiva
obrata, večja skrbnost za racio-
nalno gospodarjenje itd.
Proces decentralizacije v pod-
jetjih ima svoje globoke, važne,
družene in ekonomske cilje; eni
kot drugi so zelo pomembni. Gre
za rast proizvajalca, pa prav ta-
ko za vibjo produktivnost, večjo
ekonomičnost. Prav podjetja, ki
investirajo, rabijo večje dohod-
ke, večja sredstva. Zato je račun
tistih, ki smatrajo, da bodo to
fazo uspešneje prebrodila s cen-
traliziranimi sredstvi, v osnovi
napačen. Decentralizacija uprav-
ljanja in organizacije skupno s
konsekventno decentralizacijo
sredstev bo šele pot, ki bo v pod-
jetjih odprla vsa pota lastne ini-
ciative proizvajalcu. Skupek teh
iniciativ pa mora biti tudi opti-
malen potencialni činitelj na-
predka.
Ce po eni strani poudarjamo
decentralizacijo, ne mislimo pri
tem na atomiziranje podjetja.
Sprovedimo jo do tiste meje, do
katere lahko dejansko sežejo
kompleksni ekonomski računi.
Toda potrudimo se, da bomo tu
res dosledni, principielni in od-
ločni. Potrebno bo mnogo truda,
da bomo prelomili s prakso, ki se
je premočno odrazila v sedaniih
konceptih. Tako bomo preprečili
upravičeno družbeno kritiko,
predvsem pa, ustvarili bomo vse
pogoje za rast naših proizvajal-
cev ter pogoje za pospešen eko-
nomski razvoj.
FRANC RUPRET
KULTURA IN PROSVETA
Pred odprtimi vrati
boljših
perspektiv
Počitnice so taikorekoč pri kra-
ju. Se nekaj dni in učilnice bo-
do znova zaživele. Meditem ko se
je preteklo šolsko leto zaključilo
z velikiimi obeti, ki jih je za naidalj-
nji razvoj našega šolstva pokazala
celotna družba v tem smislu, da
bo poslej treba pogoje vzgojnega
procesa normalizirati, to pomeni,
jih izboljšati tako v materialnem
kakor idejnem pogledu, pričenja
novo šolsko leto z velikim upa-
njem, da se bodo zlasti zaključki
plenarnega zasedanja Okrajnega
odbora SZDL uresničili v praksi.
To, da so vzgojne in izobraže-
valne ustanove enakovredni se-
stavni del naše družbene zgrad-
be, ki potemtakem tudi enako-
vredno prispevajo k oblikovanju
socialističnih družbenih odnosov,
je zlasti v zadnjem časiu positalo
nesporna resnica. Zaradi tega so
posamezne razprave odločno za-
vrnile miselnost, da bi bilo šol-
stvo nerentabilna panoga. Se-
veda bo zdaj v prvi vrati dolžnost
organizacij SZDL, kakor je po-
udaril tudi plenum, da bodo siste-
matično in načrtno spremljale
probleme in pojave na področju
šolstva; odstranjevale ovire, ki
bi onemogočale izvajanje učnih
načrtov po predpisanem progra-
mu; posvečale pozornost nadalj-
njemu kvalitetnemu razvoju or-
ganov družbenega upravljanja v
šolstvu; podpirale zbliževanje šol
s proizvodnimi podjetji in organi-
zacijami, da bo mladina dobila
čim popolnejšo podobo o nalogah
in dolžnostih, ki jih bo v i>oznej-
šem življenju sprejela nase. Na-
daljnje naloge bodo v ustvarjanju
vsestransko solidnejših material-
nih pogojev šolanja, ki naj zago-
tove v bližnji prihodnosti H^di
dovolj učnega kadra. Sveti za šol-
stvo pri občinskih ljudskih odbo-
rih bodo marali spremljati in
podpirati prehajanje nerazvitih
šol v polnorazviite tam, kjer so za
to možnosti; razvijanje in usta-
navljanje šol druge stopnje pa bo
treba vakladiti s pobrebaimi go-
spodars'tva in javnih služb. To
pomeni .predvsem, da bodo mo-
rale gospodarske organizacije ipri-
stopiti k izdelavi svoj-ih strokov-
nih profilov, vsekaikor pa mate-
rialno .podptreti n^oj tehnične
srednje šole v Celju.
Eden izmed važnilh elementov
v vzgojno izobražievalnem piroceisu
bo še nadalje šolanje odrasiih, pri
čemer bi morale temu vprašanju
gospodarske organizacije posve-
titi več pozomositi kakor doslej.
Več pozornosti bi bilo namreč
treba posvetiti izbiri kandida'tov,
posebej 'pa nudenju pomoči v ob-
liki zmanjišane delovne obvezno-
sti in finančni podpori. Sociali-
stična zveza bo morala zastaviti
ves svoj vpliv, da bodo te pomoči
deležni tudi dijaki, ki so je ix>-
trebni in ki so vezani predvsem
na življenje v domovih.
Tudi zakon o finansiranju šol-
stva predstavlja bistvene vsebin-
sko družbeno politčne spremem-
be, je logičen proces vsklajevanja
izobraževalne in vzgojne dejav-
nosti z ostalimi gospodarnimi
področji, zato bo zahteval odgo-
voren odnos organov oblasti ka-
kor družbenih in političnih orga-
nizacij pri izvajanju v praksi. Tu
bo žlasti potrebno dosledno iz-
ipoLnjevati obveznosti ustanovi-
teljev do družbenih skladov za
šolstvo, pa prav tako smotrno in
dconomično razdeljevati akumu-
lirana sredstva, pri čemer bo mo-
ralo priti do izraza oblikovanje
novih odnosov med družbenimi
skladi za šolstvo in samimi šola-
mi.
To so samo nekatere vsekakor
mnogo obetajoče perspektive, ki
kažejo predvsem polno razume-
vanje naših družibeno ipolitičnih
organizacij, naše družbe, da bi
šolstvu utrli tisto pot, po kaiteri
bo mlada generacija s čim manj-
šimi napori dosegla čim boljšo iz-
obrazbo, toda po kateri se bo na-
posled obogatena vračala na po-
zomico družbenega življenja, s
trdno vero in prepričanjem, da je
dolžna prispevati svoj delež na-
daljnji razvoj sociEdizma.
Predavatelji
delavske
univerze
Prva velika naloga, ki jo ima
pred sabo celjska Delavska uni-
verza, je dblikovanje — tako
izobrazbeno kot organizacijsko —
svojega predavateljskega aktiva.
Tu gre predvsem za centra za
družbeno-politično in družbeno-
ekonomsko izobraževanje, ki ima-
ta svoje predavatelje iz vrst de-
lavcev v upravnih in javnih služ-
bah in le-ti nimajo povečini pe-
dagoške izobrazbe, so pa za po-
dročja, ki jih do zdaj predavajo
ali ki jih nameravajo predavati,
strokovno uspoaODijem. iZKUsuje
naših delavskih univerz kažejo,
aa izvira preiezni aei pomanjKiji-
vosti v izoorazevainein uopenu iz
tega, ker so preuavaLeiji v;se pre-
več — preuavaieiji. iviarsuiaaj se
sploh ne zanimajo za sestav sku-
pine, ki jo izourazujejo, za nje
posebnosti, zeije. veciiia predava-
teljev zanemarja tenmcno plat
podajanja snovi, izobraževanja: le
redKi segajo po ponazirotvenih
sredstvih, ki so danes že taKo va-
žen pripomoček, prav taKo redki
pomislijo na to, d aje predavanje
le ena od oblik skupinskega iz-
obraževanja. V tesni zvezi s temi
problemi je literatura: slušateljem
seminarjev in šol bo treba v bo-
doče dajati še več pripomočkov
in jih bolj usposabljati za samo-
stojno delo.
Druga plat je organizacijska:
predavatelje želi Delavska uni-
verza prikleniti nase z dogovorom
o sodelovanju. Za uspešno reali-
zacijo tako obetajočega načrta kot
ga ima celjska Delavska univer-
za za prihodnjo sezono, bo pač
treba imeti bolj organiziran pre-
davateljski aktiv. Naši javnosti
pa bo treba dopovedati, da so pre-
davatelji Delavske univezre tudi
javni in politični delavci in da
jim honorar, ki ga dobijo, nika-
kor ne poplača njihovega dela
predvsem pa odgovornosti, ki jo
s svojim delom prevzemajo.
O vseh teh problemih bodo lah-
ko spregovorili predavatelji na
seminarju, ki ga zanje pripravlja
Delavska univerza pred začetkom
izboraževalne sezone. Pričakuje-
mo, da bodo vsi družbeni in poli-
tični forumi to prepotrebno akcijo
pravilno razumeli in omogočili
predavateljem Delavske univerze
njih družbeno-izobraževalno de-
javnost.
Morda je pri tem na mestu še
tole: Delavska univerza vabi vse,
ki imajo veselje do družbeno-izo-
braževalnega dela, da se ji pri-
družijo, saj je potreba po sode-
lavcih čedalje večja. Ker bodo se-
minar vodili naši najbolj priznani
strokovnjaki za izobraževanje od-
raslih, to bo redka priložnost za
metodološko izpopolnitev preda-
vateljev. In če bodo pokazale za-
nimanje za to tudi gospodarske
organizacije in ostale delavske
univerze, bo celjska Delavska
univerza takšen seminar pono-
vila.
A. R.
Jaka
Savinšek
v Kircheimu pri Wiirzburgu v
Nemčiji je 17. avgusta umrl slo-
venski kipar Jaka Savinjšek.
Umrl je sredi dela na mednarod-
nem kiparskem simpoziju kot za-
stopnik Jugoslavije. Z njim je
naša likovna ustvarjalnost izgu-
bila pomembnega tvorca.
Poleg mnogih spomenikov, ki
jih je pustil za seboj na naši
zemlji, je tudi spomenik NOB v
Celju, ki ga je kipar oblikoval
tri leta ter mu posvetil vso svojo
ustvarjalno silo.
Akademski kipar Jaka Savinj-
šek se je rodil 4. februarja 1922.
leta v Kamniku, gimnazijo in
akademijo likovnih umetnosti je
končal v Ljubljani. Prvič je raz-
stavljal 1950 v Ljubljani, nato pa
še večkrat samostojno in kolek-
tivno doma in na tujem. Bil je
izredno plodovit, nenehno je
ustvarjal in oblikoval malone vse
materiale. O tem pričajo mnogi
spomeniki, v katerih je ljudstvo
hotelo ohraniti spomin na svoje
velike ljudi, na žrtve in narodno
osvobodilno borbo.
Potem ko so krsto z njegovimi
posmrtnimi ostanki prepeljali v
Ljubljano, so ga v torek tu poko-
pali. Od njega so se poslovili
mnogoštevilni prijatelji in znan-
ci, častilci njegovih umetniških
stvaritev, vsa slovenska kulturna
javnost, poslovilne besede pa je
izrekel rektor ljubljanske Akade-
mije upadabljajočih umetnosti
slikar Božidar Jakac.
Pester kulturni
program
Za udeležence beograjske kon-
ference izvenblokovskih držav^ so
pripravile beograjske umetniške
ustanove program, ki bo omogo-
čil spoznavanje najbolj značilnih
dosežkov kulturno umetniškega
življenja našega glavnega mesta.
Tako bo Opera Narodnega gle-
dališča uprizorila vrsto opernih
in baletnih predstav: izvedla bo
Verdijevega Don Carlosa, Cajkov-
skega Pikovo damo, Gounodove-
ga Fausta, Musorgskega Havan-
ščino i. dr. Dramski ansambel
iste gledališke hiše pa bo upri-
zoril iNiušičevo Sumljivo osebo,
dramatizacijo Idiota, Shakespea-
rovo komeaijo Kar hočete, jvrie-
že Aieteja in btankovicevo Ko-
štano.
ir-obkrbeli so tudi za prireditve,
ki uodo Beograjčane seznanjale s
kulturnim in družbenim življe-
njem izvenblokovskih držav. To
je predvsem gradivo — fotogra-
fije, dokumentarni filmi, gramo-
fonske plošče in magnetoionski
posnetki. Da bi mogli prebivalci
našega glavnega mesta čimbolj e
spremljati poteK konference, bo-
do organizirali tudi več javnih
stenskm časopisov, na katerih bo-
do objavljali fotografske posnet-
ke s komentarji o aktualnih kon-
ferenčnih dogodkih.
Poleg tega bo Jugoslovansko
dramsko gledališče v teh dnevih
uprizorilo Cosičevo Odkritje, Sha-
kespearovega Riharda III, Drži-
čevega Dunda Maroja in neka-
tera druga dela. Sodobno gleda-
lišče pa bo na obeh odrih izvedlo
pester program svojih lanskih
uprizoritev, pa tudi »Atelje« 212
bo izvedel nekatera dela iz svoje-
ga repertoarja.
Udeleženci in gostje beograj-
ske konference se bodo lahko se-
znanili tudi z našo likovno ustvar-
jalnostjo in v ta namen bodo ob
tej priliki odprli nekaj razstav.
Tako bodo v Narodnem muzeju
odprli razstavo sodobnega jugo-
slovanskega slikarstva in izdali
katalog v srbohrvaščini in angle-
ščini. Razstavo bo pripravil tudi
Etnografski muzej. Kulturni cen-
ter Beograda pa bo v novem Do-
mu tiska priredil razstavo del sli-
karja Petra Lubarde.
Dama S psičkom
in ljudje z vstopnicami
ali primer brez primere
V celjskem Metropolu je
bil pred dnevi na sporedu
iiiski film »Dama s psičkom«,
ki so ga ustvarjalci posvetili
stoletnici rojstva znamenite-
ga ruske^ literarnega tvor-
ca A. P. Cehova. Film so to-
rej pvosneli po njegovem isto-
imenskem delu, na medna-
rodnem filmskem festivalu v
Cannesu pa je lani prejel
drugo nagrado.
Ta podatek naj zadostuje
za kvalitetno označbo te svo-
jevrstne fiiknske mojsitnovi-
ne, ki vsaj to leto na celj-
skem filmskem pilatou brž-
kone ne bo našla enako-
vrednega vrstnika.
Toda zanimivejša od na-
števanja vrlin tega filma je
okoliščina siprejema pri ob-
činstvu. To je sicer okolišči-
na, ki ni nova, ki spremlja
m^one vse kvalitetne fillme
brez vsemogočne zaščitne
etikete: ameriški, ki razode-
va vsakokrat znova dosti
bolj nekulturno kakor kul-
turno menitaliteto sodobnih
kinoobiskovalcev (ki JE
navsezadnje v odnosu do
filmskih izdelkov), in ki
vzbuja strah pred dom-
nevo, da so resnične kultur-
ne ^dnote postale nujno
zlo.
Fikn je bil namreč na
sporedu dva dni, od tega sta
prvi idan odpadli predstavi
ob štirih in osmih — ker pač
ni bilo vsakokrat po šestde-
set kinioobisk ovale ev, koli-
kor jih mora biti najmanj za
predstavo. Drugi dan je bilo
podobno. Nekaj minut pred
četrto uro je kakih ŠEST
kinoobiskovalcev čakalo z
vstopnicami na predstavo,
ki je seveda ni bilo. Tako so
vstopnice romale nazaj v
blagajno.
KJE SO VZROKI ZA TO,
DA OBČINSTVO NI POKA-
ZALO NIKAKRŠNEGA ZA-
NIMANJA NE ZA TA NE
ZA KAK PODOBEN FILM
2E PRED TEM?
Vprašanje seveda ni za-
stavljeno prvič, odgovor nanj
pa je treba iskati pred'vsem
v repertoairni politiki širše-
ga kaikor ožjega pomena, ki
nas že zelo dolgo zalaga s
proizvodi in produkti dvom-
ljive vrednosti, to je, s tipi-
ziranimi in standairiziranimi
»umotvori« zllasti ameriške-
ga poreMa, in deloma tudi
v specifičnih razmerah, v
katerih se .vendarle bolj aili
manj zrcali provincialni
»ikuilturizem«. Ker je znano,
da je človek ipodvržen vpli-
vom, ki lahko ria konou v
njem izoblikujejo tak ali
dr)uigačen itako 'imenovani
okus, se ix)temtake!m ni ču-
diti, če je na primer fikn
»Wichiita« in vsa njegova
bližnja in daljna žlahta ved-
no znova ipovzročila pravca-
to bitko za vstopnice in če
je na primer »Dama s psič-
kom« ostala tako rekoč brez
obiskovalcev, kajti tistim
redkim obiskovalcem pač ne
gre pripisovati, da so »re-
šili čast« celjske filmske pu-
blike
Ta primer seveda tudi ni
posledica tretje okoliščine, v
kaiteri bi kdo utegn'Ll viideti
»neilojalno konkurenco« prav
takrat v Celje prispelega cir-
kusa, ka:j'ti, kot rečeno, ne
gre za nikakršno izjemnost
in so torej korenine .proble-
ma iprecej globlje od koreni-
nic neke cirkuške predstave.
To je namreč samo logična
posledica bučnih reklam, ki
So iz ameriških filmov nare-
dile in seveda še vedno de-
lajo BLAGO ZA ŠIROKO
POTROŠNJO, nekakšne ce-
luloidne malike. In kar . ima
reklama po vsej priliki več-
jo moč kakor kritičnost ob-
činstva, 'da sploh abstrahi-
ramo misel, po kateri »se
dobro blago hvali samo« (in
potemtakem ne potrebuje ni-
kakršne reklame, čeprav je
seveda to v nasprotju s tr-
govsko logiko), je docela ra
zumljivo, da pač mentalite-
ta kinoobiskovalcev niti ne
more Ibiti druigaičnaL Ce bli
bil namreč naslov filma mal-
ce drugačen, na primer: ame-
riški film »Dama z rdečimi
podvezicami«, bi se verjetno
zgodilo prav narobe, bi ver-'
jetno vsaj šest kinoobisko-
valcev čakalo na »karto več«
iPrvič torej izaradli poiiekla
filma in drugič zaradi pod-
vezic, ki so vendarle čisto
neikaj drugega, 'kakor pa je
psiček!
dhr
KAVBOJ
Film, ki so ga v Angliji progla-
sili za najboljši western 1959. le-
ta, ki utegne biti torej dober, v
kolikor je angleški filmski okus
zanesljiv.
Sicer pa je nekako tako: Harris
slučajno spozna bogatega trgov-
ca s kravami in ker je že od
nekdaj želel spoznati divji zahod,
odpotuje z njim proti Meksiki,
kjer bodo kupovali živino. Pred
njim so seveda velike preizkuš-
nje. Nekega večera Harris spo-
zna, da je pri mnogih ljudeh važ-
nejša živina kot pa človek, kar
občuti še toliko bolj, ko je v ne-
kem pretepu premagan. Od tedaj
postane tudi sam brezsrčnež, ki
posveti vso svojo pozornost samo
še živini in ki si zavoljo tega na-
koplje precej sovražnikov. Kara-
vana ljudi in živine krene na pot
in napadejo jo Indijanci. Harris
skoraj izgubi življenje.
V glavni vlogi nastopata Glenn
Ford in Jack Lemmon, stara
znanca iz westernov. Film odli-
kuje baje izredna dinamika in
psihološko izdelana igra brez
skonstruiranosti, na kateri bole-
hajo malone vsi kavboj ski filmi
S polic Študijske
knjižnice
Abelin I.: Einfiihrnng in die experimea-
telle chemiische Physioloeie Bern \9U.
S. 21.089.
Bezjak V.: Sistemne mikoze. Zaprek
1959.	S. 21085.
Gropp R. O: Der dialektisrhe Maieri-
allsmus. 9. Aufl. Leipzig 1959. S. 211»2.
Ikodino^c R. S.: Črtanje u biološkoj
nastavi, Beograd 1956. S. 21092.
Kesič B.: Dabri j susjedna sela sred-
njeg Velebita. Zagreb 1959. S. 2108«.
Lefebvre 11.: MLsel Karla Marxa. Ljub-
ljana 1960. S. 21166.
Matic E.: Mašinski elementi. 2. izd. Beo-
grad 1959. S. 21095.
Miletic B.: Osnovi fonetike srpsko^ je-
zika. Beograd 1960. S. 21087.
Obezbedenje i koriščenje slobodnog Tre-
mena. Beograd 1960. S. 21254/2.
Prvanovic S.: Metodika nastave račn«a.
2. izd. Beograd 1959. S. 21083.
Sadoul G.: Zgodovina filma. Ljubljaaa
1960.	S. 2ltl5.
Seneca L. A.: Rasprava o gnevu. Beo-
grad 1959, S. 21307/24.
Svjet oko nas. I. Zagreb 1960. S. C t.
Zbirka tekstova pedagoških klasik«.
Beograd 1960. S.21276/2.
Zbornik dokumentov in podatkov o na-
rodnoosvobodilni vojni jugoslovanskik
narodov. VI. Borbe v Sloveniji. L-V.
Beograd & Ljubljana 1952—1960. S
14677.
Zoreč C.: Tekstilne snovi in izdelki.
Ljubljana 1960. S. 21255.
Zi61kowska M.: Doktor Esperanto. WnT-
Nekakšne meditacije
To je čas, ko je kultura maiin
krajev talco rekoč v ilegali; Ko
gieaaiišče »uprizori« moiK m ko
ni cesa drugega, Kar bi sponunja-
lo na Kuiiuro. J-,juaje odnajajo na
dopuste in prinajajo z aopustov;
tisii, ki so doma, se sprenajajo
po ulicah, iščejo zavetja pod kroš-
njami di-eves, se ustavljajo v po-
govorih ali pa se namaKajo v vo-
di, v kaiero baje po pradavni
modrosti nikdar ne stopiš dva-
krat. In ker se zdi, da tudi istega
zraka ne moreš dvihniti dvakrat,
je tako nekaj možnosti, da bo
menjal svojo barvo tudi včerajš-
nji in današnji dolgčas. Pa ven-
dar: »dan ti pride, dan odide, ista
pesem brez sprememb.«
Kakor so avtomobili na cesti v
svoji nenehni krožni vožnji, tako
je tudi človek postal nekakšni
krožni potnik v sistemu njegovih
lastnih notranjih poti. Seveda
predvsem človek-pešec, kajti člo-
vek-avtomobilist ali človek-moto-
rist — ta dva sta se v glavnem
zapisala tehniki brnenja m tako
je njuno zanimanje dosti bolj
osredotočeno navzven, na asfalt-
ne in kamnite trakove, ki pove-
zujejo med seboj skrajnosti nju-
nega gibanja.
Kultura stoji ves čas nekako ob
strani. Pravzaprav sploh ni pri-
sotna. — Ne vem sicer, kaj si
predstavljate pod kulturo, pravi
nekdo, — toda zame je vsa kul-
tura v dobrem razvedrilu.
To razvedrilo pa je točno opre-
deljeno: nekaj kavarniškega di-
ma, kozarec, dva, morda celo tri-
je kozarci nekakšne tekočine, tur-
ška kava, ali z drugimi besedami,
nekaj podobnega vzdušja, kakr-
šnega najdemo pri Heineju, v od-
stavku njegove znamenite Zim-
ske pravljice, kjer govori o
Aohmi.
— Seveda, še doda ta nekdo, —
ne izključujem tudi filma, ki
je...
Ki je, ali pa tudi, ki ni ... kakor
se vzame.
In potem je to, kar naj bi spo-
minjalo na kulturo, izčrpano,
zakaj — tu nekako take so raz-
mere,
ki dajejo kulturniškim ljudem
kulturo v kapljicah in po ta-
bletah,
kar je tako, kot če bi na ta-
petah
namesto lica kazal jim narobno
stran...
Še v nekem smislu potem, ko
prileze kultura iz ilegale.
Seveda se mora kulturni veter
tudi potišati, kulturni nemir pa
sprostiti v začasno negibnost, v
nekakšno breztežnostno stanje.
Zakaj rodila se je kozmonavtika.
Ozvezdja postajajo bližja, kultura
pa se morda oddaljuje. Paradoks,
ki ga velja pripisovati že znanim
okoliščinam.
Kulturno praznino izpolni cir-
kus, to je, ustanova veščin, ki
najde vselej dovolj občudovalcev.
Gibljive slike so kajpak zanimi-
vejše od statičnih. A teh tudi tu
ni. Slovenj Gradec ima po stati-
stičnih podatkih zadnjega popisa
približno osem krat manj prebi-
valcev, kakor jih je tu, pa ima
na primer Umetnostni paviljon. V
tem času je v njem razstavljal
švicarski grafik in prostor je pri-
vabil vsak dan mnogoštevilne
obiskovalce. Kljub vročini; ker
pač ima občinstvo paviljon in ker
ima tudi paviljon občinstvo. Še
pred leti smo imeli kulturni klub.
Kje je zdaj? Pod rušo počiva
kulturni klub, ki nam menda ni
bil preveč ljub. Kulturni center
je pobuda, vredna spoštovanja, a
ne more priti čez noč, ker namreč
ničesar ne pride čez noč. Kultura
navsezadnje tudi ne živi samo od
nove »obleke«, lepe »pričeske« in
pričakovanja, da jo bo nekdo
»povabil« v kakšno razkošno so-
bano, kjer se bo razživela.
dhr
Motiv iz Velenja
CELJSKI TEDNIK STEV. 32 — 25. avgusta 1961
5
TUDI V HRIBIH JE LEPO
Zagorska vasica se sitiska na
gričku onkraj Lesičnega. Neikaj
stisnjenih hišic, starinska cerk-
vica, šolski prostori z dvema stav-
bama: vse to priča, da je kljub
odmaknjenosti v kozjanskem gri-
čevju že nekoč utripalo življenje.
Morda celo zaradi tega, ker je k
zagorski cerkvi vodila starodavna
romarska pot.
Danes je nekoliko drugače. Šo-
la je majhna, saj jo obiskuje ko-
maj 43 učencev. Višji razredi v
celoti hodijo v osemletko na Le-
sičnem, ker je tam popolno raz-
vita šola. Na zagorski šoli delu-
jeta samo dva prosvetna delavca,
ki pa sta kar zadovoljna, čeprav
sta odmaknjena od središčnih
krajev. Mlad šolski upravitelj
Darko Bizjak je komaj dve leti
tam, vendar je zelo zadovoljen.
»Res, da je daleč. Nabavil sem
si Colibrija, pa me ta brneči ko-
njiček še dokaj hitro ponese v
Kozje ali v Šmarje; sicer pa mi
ni pusto, saj je dela zmeraj do-
volj.« In to je res. Darko se je
znal vključiti v življenje. Krajev-
na organizacija SZDL živahno de-
luje in ljudje se radi pogovaa^jajo
s svojim mladim učiteljem, ki jim
rad kaj pove, toda tudi prisluhne,
ko očanci pomodrujejo o lastnih
brigah.
»Učimo se«,« pravi sam. »Šola mi
je dala teorijo, delo med ljudmi
in v šoli, pa mi daje prakso. Ne
obžalujem, da sem tu: tudi v hri-
bih je lepo. In prav je, da spo-
znamo še to življenje.« Danes so
razlike med hribovskimi naselji
in nižinami mnogo manjše, kot so
bile nekoč. Elektrika sveti povsod
in tudi v odmaknjene kraje po-
sreduje vesti in izobraizbo. Tele-
vizijski sprejemniki, ki jih je tu-
di na Smarskem vedno več, so že
popestrili vaiško vsakdanjost. Uči-
telj Darko pa ne deluje samo v
svoji zagorski vasici, temveč je
obenem tudi član občinskega ko-
miteja ZKS in sekretar občinske-
ga komiteja LMS. i»Ce ne bi imel
tako dobrega brnečega konjička,
se težko odzival vabilom na seje«,
je sam poudaril. »Delo z mladino
v ikmečkem okolju, kot je Smar-
sko, ni ravno lahko, vendar je ze-
lo potrebno. V prvi vrsti moramo
mladino izobraževati in ji omogo-
čati zdravo zabavo«, je poudaril.
»To pa lahko dosežemo samo te-
daj, če bomo tesno sodelovali z
ostalimi organizacijami. Veseli
smo, da se organizacije SZDL
trudijo, da bi dobili povsod pro-
store, kjer bi razgibali klubske
oblike dela. Te so potrebne za
vse: predvsem pa še za mladino.
Televizijski sprejemniki pa so
privlačni in prav ob njih se laihko
prične razvijati klubsko delo.
Vsako sektaštvo, ki se tu in tam
morda pojavi, pa je potrebno v
kali odstranjevati.« Da, v hribih
je lepo. Učitelj Darko je našel
svoje mesto, kot bi ga morali vsi
mladi učitelji. Pravkar spet uči-
telji zbirajo službena mesta in
pred hribi je nekatere straih. Ni-
kar! Vidite, povsod je lepo, če se
človek vključi v delo. Učitelj je
družbeni delavec, ki ga iX)trebuje
mladina, a tudi ljudje, zato mora
biti široko razgledan	s.
Zagorski šolski upravitelj Darko
Bizjak s svojim »bmečim konjič-
kom« spet na poti.
V LAŠKEM SO SE SPOPRIJELI
S KOMUNALNIMfPROBLEMI
v lašlkem so v zadnjem času
uspeli rešiti več problemov, ki so
bili v minulih letih kot cokla za
nadaljnji razvoj turizma.
Laščani so sedaj preskrbljeni z
dobro pitno vodo, saj so pred
kratkim zgradili dva nova zajet-
ja, ki sta omogočila Laškemu in
naseljem v okolici dovolj dobre
pitne vode. Ob tej priliki je bilo
na novo položenih 16ikm vodo-
voda, za potrebe Pivovarne pa je
bil Za čiščenje embalaže zgrajen
poseben vodovod.
Za občinski praznik so končali
dela pri asfaltiranju glavne ceste
gkozi mesto, ki je bila več let v
zelo slabem stanju in povod za
neurejenost mestnega središča.
Groba zemeljska dela pri gradnji
novega parka pred železniško po-
stajo gredo h koncu, iz objektiv-
nih razlogov pa so ureditvena de-
la v mesecu juniju malo zastala.
Kaže pa, da bodo Laščani kljub
temu dobili za dan republike do
kraja urejen park. Pri urejanju
parka sodelujejo poleg Laščanov
tudi gospodarska ipodjetja.
Da bi planinski dom na Smo-
horju vMjučili med turistično
planinisike postojanke, je bilo tre-
ba zgraditi cesto za motorna vo-
zila. Podiskali so vsa razpoložljiva
sredstva in že v lanskem letu pri-
čeli z gradnjo. Letos se dela na-
daljujejo in bo predvidoma še to
leto dokončano nad 5 ikm ceste.
Groba zemeljska dela opravljajo
z buldožerjem, ostala dela pa bo-
do izvršile mladinske delovne bri-
gade. V brigadah bo vkljiučena
predvsem študentovska in delav-
ska mladina.
Za. Laščane še pripravlja še ena
pridobitev ,in to je nova javna
tehtnica, ki je bila nabavljena že
pred 6 leti, zaradi neizgotovlje-
nega urbanističnega načrta pa se
je gradnja tega objekta zavlekla
do danes. Kmetijska zadruga La-
ško pa je pričela z ureditvenimi
deli pri gradnji nove hladUnce
in novega obšrnega in sodobno
opremljenega lokala za prodajo
mesa, ki bo sprostil vse dosedanje
mesarske lokale, ki so dotrajali
in so za prodajo mesa nepri-
merni.
Obrtno ix>djetje »Komiunala«,
ki je imelo do nedavnega obrate
raztresene po raznih neprimernih
delavnicah, se je te dni vselilo v
novograjene delavnice in s tem
vsaj za silo z lastnimi močmi re-
šilo problem lokalov, ki je bil za
podjetje dolgo časa pereč.
Sedanja pekarna dela pod zelo
težkimi pogoji. Vsi stroji in tudi
notranja ureditev pekarne so do-
trajani in vse to se odraža tudi na
kvaliteti kruha. Občinski ljudsiki
odbor je uvidel nujnost, da se
zgradi nova pekarna, zato je že
pripravil potrebne načrte, tudi
del potrebnih sredstev je bilo že
zagotovljenih, Le žal se je vse po
nepotrebnem zavleklo. Trenutno
ni nobenih izgledov, da bi z grad-
njo pričeli že v letošnjem letu.
Prav tako pogrešajo Laščand
tržnico, ki prav gotovo ne bi ter-
jala prevelikih sredstev. Sedaj
prodajajo sadje, zelenjavo in
ostale kmetijske pridelke kar po
domače za »vogali«, kar ni v po-
nos Laškemu, še manj pa je to
reklama za nadaljnji razvoj la-
škega turizana.
Iz mesta vrtov
ob Savinji
v Laškem so pred kratkim
ustanovili »hortikulturno dru-
štvo« — društvo ljubiteljev vrtov
in cvetja. Za turistični kraj, ka-
kor je Laško, je tako društvo ze-
lo potrebno.
Sicer je gojitev vrtov, redkega
okrasnega drevja in pisanega
cvetja v Laškem že stara tradi-
cija, tako, da pogostoma po vsej
pravici imenujejo Laško: »Mesto
vrtov ob Savinji«, ki s svojo
skladno arhitekturo in bohotnim
zelenjem spominja na lepote sonč-
nega juga.
Pod okriljem tedanjega »Olep-
ševalnega društva« se je že leta
1933 začelo med drugim tudi gi-
banje za okrasitev fasad stano-
vanjskih pa tudi javnih poslopij
s cvetjem. Meščani so se v ve-
likem številu odzvali tej pobudi
Seveda je okupacija izbrisala
marsikaj, kar je bilo prej naj-
večje veselje in ponos Laščanov
— tako tudi skrb za lepoto vrtov
in gojenje plemenite vrtne flore.
Zato je vredna pohvale ustanovi-
tev hortikulturnega društva, ki
bo zbralo vse stare, že preizku-
šene gojitelje in mlade prijatelje
lepih vrtov.
Dr. A. P
Vzrejališce piščancev v Podčetrtku in trg
s perutnino
Na celjskem živilskem trgu sli-
šimo večkrat, zlasti ob sobotah,
pritožbe gospodinj in gostinskih
podjetij, da je trg preslabo zalo-
žen s perutnino, posebno pa s pi-
ščanci za cvrtje (poiianci). Vzroki
so razumljivi: naraščajoče število
prebivaisiva, razvoj turizma, po-
trebe zdravilišč in bolnišnic, dvig
življenjskega standarda itd.
Ker tudi kmetijstvo celjskega
okraja ni moglo m se t>cuaj uo
more zadostiti veano večjim po-
trebam in zahtevam po Kiavni
perutnini, se je tega vprašanja že
pred tremi leti lotila Okrajna za-
družna zveza. Potem ko je našla
primerne prostore, jih ustrezno
obnovila in opremila, je v njih
uredila vzrejališce piščancev.
Da bi potrošnike pobliže sezna-
nili, kakšno je to vzrejališče in
od kod so ti beli piščanci na trgu,
naj navedemo nekaj podatkov.
Vzrejališče se nahaja v Podčetrt-
ku, v velikem gospodarskem po-
slopju — v nekdanji žitnici stare
graščine. V prostornih, svetlih in
z žagovino posutih halah se spre-
haja in čivka okoli 24.000 piščan-
cev. Ločeni so po starosti od ted-
na do tedna. Med njimi so name-
ščeni krmilniki in napajalniki, za
najmlajše pa tudi do tal viseči
ogrevalniki, ki nadomeščajo kok-
Ijo. Tri mlade delavke skrbijo za
krmljenje, čistost in nadzorstvo
vzrejališča, zato imajo tudi sobi-
co za dežurno službo.
Do deset tednov stari piščanci
pridejo v klavnico, ki je v dru-
gem poslopju bliže trga, da je
olajšan transport. Sicer preprosta,
toda čista in hladna, je opremlje-
na s policami in klopmi ter kori-
tom za čiščenje zaklanih živali.
Mesar in tri pomočnice opravijo
svoje delo že v ranih jutranjih
urah. Po higienskih in kuhinjskih
pravilih so piščanci pripravljeni
za prodajo. Pred prevozom z av-
tom jih zložijo v zaboje, obložene
in pokrite s čistim belim papir-
jem. Na trgu in po želji naročni-
kov prodajajo tudi žive piščance.
Poleg klavnice je še sušilnica
za perje, ki ga kupujejo trgovska
podjetja. Piščanci so križanci be-
lih pasem s posebnim ozirom na
okusnost mesa in naglo rast.
Dobava piščancev za vzrejališče
teče po dogovoru s kokošjo farmo
»Kras« v Pivki pri Postojni. Le-ta
pošilja vzrejalisču po železnici po
2000 malih 2 do 3 dni starih pi-
ščancev na teden,
»umetno hrano«, ki neugodno
vpliva na okus mesa. Vzrejališče
ne dobiva nobenih reklamacij,
ker, je glede kvalitete blaga na
Krmo za piščance so sprva do-
bivali iz Tovarne močnih krmil
pri Ljubljani, sedaj pa jo dobav-
lja obrat »Veležitarja« iz Vrbja
pri Žalcu. Krma je po kalorični
prednosti sestavljena mešanica iz
domačih žit in se po njej piščanci
dobro obredijo.
S tem je zavrnjeno napačno
mnenje nekaterih nepoučenih lju-
di, češ da ti piščanci uživajo
dobrem giasu.
Poslovanje vzrejališča je dokaj
enostavno, toda zanesljivo. Kakor
smo že omenili, je obrat ustano-
vila OZZ Celje, pozneje pa izro-
čila domači kmetijski zadrugi.
Ker pa ta ni imela ugodnih po-
gojev za vzdrževanje, je vzrejali-
šče prevzela celjska mlekarna kot
poseben obrat. Mlekarna skrbi za
redno poslovanje in nadzorstvo
obrata.
Odjemalci se morajo zadovoljiti
s količino, ki jo dovoljuje seda-
nja kapaciteta vzrejališča, ki bi
jo bilo treba še povečati. Redni
odjemalci piščancev so Zdravili-
šče RogašKa Slatina, bolnišnica,
lastna stojnica poleg celjskega ži-
vilskega trga, podjetji »Mesnine«
in samopostrežna trgovina »Cen-
ter« ter lolcalni in drugi odjemal-
ci manjših količin.
Tržne cene blaga se ravnajo po
višini proizvodnih stroškov, naj-
večja postavka pa so stroški za
prevoz piščancev iz Pivke, krma
in njen prevoz ter dostava blaga
naročnikom.
S strani kupcev in potrošnikov
je čuti mnenje, da bi podjetje
lahko pocenilo svoje blago z več-
jo proizvodnjo ali z ustanovitvijo
lastne kokošj'ereje in valilnice ter
s premestitvijo vzrejališča v bli-
žino Celja. Vse to pa bi terjalo
nova investicijska sredstva, ki bi
vsaj nekaj časa vplivala na tržno
ceno. Vendar je vzrejališče pi-
ščancev v Podčetrtku doseglo svoj
namen ter znatno omililo občutno
pomanjkanje perutnine.
VAŠE VRSTICE
Ne kruh, če hočete vino?
Prišli smo pred kratkim, mi je
pripovedoval prijatelj Karel, zelo
utrujeni in lačni v planinsko ko-
čo. Ime ni važno, ker menim, da
je podobne pojave potrebno od-
praviti povsod, kjer jih še lahko
zasledimo.
Sedli smo za mizo, poklicali
upravnika in zahtevali kruh in
sicer za vsakega po dva kosa —
trije smo bili, torej šest kosov.
»Kruha ni!«, nam je odgovoril
upravnik. »Lahko pa dobite vino!«
»Kako morete priti s kruha na
vino,« je ostreje vprašal eden iz-
med nas. »Mi vendar rabimo kruh
in ne vino!«
Upravnik tega gostišča je nato
dokaj čudno odgovoril: »Kruh
imamo le za izredne goste!«
Fantje so bili prizadeti in tako
ljudje v knjigi spominov prebe-
rejo v tej koči tudi tole: »Lačni,
brez kruha, ki ga ima oskrbnik
za svoje izredne goste, odhajamo
drugam, kjer bržčas tudi mladi
ljudje imajo pravico do koščka
kruha.«	—leš.
Nenavaden dogodek
Pred kratkim sem kot po na-
vadi zvečer krenila proti glavne-
mu trgu v »menzo«. Za večerjo
smo dobili želodec v omaki. Po
.domače imenujemo jed kar »vam-
pi«. V jedilnici nas je bilo okoli
petdeset. Čakali smo v vrsti. Tik
preden sem sama prišla na vrsto
je prišel v jedilnico sedemleten
otrok. Prosil je za večerjo. Strež-
nici je povedal, da je lačen, da je
ves teden brez prave hrane, razen
kruha pa ta dan še ničesar ni po-
užil. V rokah je imel dvajset di-
narjev. Za teh dvajset dinarjev
je prosil nekaj hrane.
Tedaj mu je strežnica grobo
odvrnila: »Izgini smrkavec,, gor-
je, če se mi le enkrat še prika-
žeš!« Vsi smo se najprej čudili,
nato pa zgražali.
Otroka smo vprašali, kje ima
starše? Povedal je, da oče in ma-
ti popivata, da zanj nihče ne skr-
bi. Tedaj smo skupaj zbrali de-
nar in mu kupili obrok po »red-
ni poti«!
B. M.
OB Si^RII JflNKfl LISKE
17. avgusta so v Šentjurju po-
kopali slovenskega rodoljuba Jan-
ka Liško.
Bil je češkega rodu. Rodil se je
1872. leta v Radosticah pri Brnu.
Kot krojaški pomočnik je delal
na Dunaju, kasneje pa je stopil v
orožniško službo in je služboval
v Rušah, Ljutomeru, na Vran-
skem in v Žalcu. Ker ob izbruhu
prve svetovne vojne ni hotel are-
tirati narodno zavednega občin-
skega tajnika Mikuža v Žalcu, so
ga kazensko premestili na Štajer-
sko.
Janko Liška je bil zaveden Slo-
van, zato so ga takratne avstro-
ogrske oblasti označile za politič-
no nezanesljivega. Po prevratu je
služboval v Šentjurju, ko bi mo-
ral drugam, je 1922. leta stopil
raje v pokoj.
Liška je marljivo delal v dru-
štvenem življenju Šentjurja, bil
je dolgo tudi tajnik Kmečke hra-
nilnice in posojilnice; nekaj let
je bil občinski odbornik trške ob-
čine, vsa leta med obema vojna-
ma pa blagajnik sokolskega in
gasilskega društva.
Tudi med vojno je Liška ostal
zvest svoji novi narodnostni pri-
padnosti. Ni se ustrašil domačih
izdajalcev, ki so mu grozili z iz-
selitvijo, pač pa je med šentjur-
skimi prebivalci sej al vero v svo-
bodo in zmago nad fašisti. Ko so
za eno noč partizani osvobodili
Šentjur, jim je odprl blagajno
hranilnice in posojilnice, da so
lahko pobrali ves denar.
Tako je srečen pričakal osvobo-
ditev in se takoj vključil v novo
življenje trga. Pri gradnji zadruž-
nega doma je bil kljub osemde-
setim letom vsem za zgled, saj je
imel največ opravljenih prosto-
voljnih ur.
Zadnja leta je Janko Liška pre-
živel v krogu svoje družine, kjer
je umrl v visoki starosti 89 let.
V imenu njegove skrbne in zve-
ste žene Ivane, otrok in vnukov
ter v imenu njegovih prijateljev
se je od njega poslovil predsednik
upokojencev, šolski upravitelj tov
Fran j o Žagar.
A. G.
^^Ho-ruk« pod
Šmahorejm
IZ ZAPISKA O LAŠKIH
BRIGADIRJIH
Mladinska delovna brigada
»Dušana Poženela« se je pred
kratkim vrnila s Šmohorja, kjer
je gradila cesto. Kmalu bo odšla
na delovišče druga skupina, prav
tako iz laške občine.
V prvi izmeni je bilo največ
brigadirjev iz Laškega, Rečice,
Sedraža in mladinskega aktiva
tovarne »Volna«. V naslednjo iz-
meno pa so pritegnili mladino tu-
di iz drugih krajev, predvsem iz
Rimskih Toplic, Jurkloštra in
Brez.
Občinski odbor LMS Laško je
to delavno akcijo organiziral z
namenom, da si mladina v bri-
gadi pridobi poleg zavesti, da je
tudi ona pripomogla k delu za
skupnost, še koristne napotke za
kasnejše delo na terenu in mla-
dinskih aktivih.
Kulturno delo sicer v lokalnih
brigadah ni tako razvito kot je v
zveznih akcijah, vendar pa je tu-
di tu mladina ob tabornem ognju
ob večerih pokazala svoje znanje
tudi na tem polju. Med njimi se
je razvila najbolj športna dejav-
nost. Ustanovili so več ekip, tek-
movali med seboj ter z okoliško
mladino v rokometu, nogometu ia
streljanju z zračno puško.
leš
Cirkus zaradi ciricusa
Prejšnji teden je bil v Ce-
lju cirkus »Central«. Okoli
njegove namestitve je bilo
že mnogo napisanega — so-
di ali ne sodi na to mesto —
vendar pustimo to ob strani.
Mnogim Celjanom je bilo
gostovanje cirkusa prijetna
sprememba, mnogi so se
klovnom nasmejali, mnogi pa
vrsto točk, ki jih je imel cir-
kus v programu, niso videli.
Najbolj veseli so bili cir-
kusa seveda otroci. Kaj tudi
ne bi bili. Kljub temu, da ta
cirkus ne sodi med svetovno
elito, vendar ni najslabši.
Nekaj le ni bilo v redu. Dre-
serja opic živali namreč ni-
sta obvladala. Tako se je na-
vadno zgodilo, da je prav ta
točka bila za otroke najmi-
kavnejša. Tu in tam se je
kaka opica izmuznila in
uprizarjala prave burke med-
tem ko jo je njen dreser lo-
vil.
Eno pa lahko rečemo. S
prodiranjem televizije, kjer
nastopijo v posameznih de-
lih programa zelo znani ar-
tisti, manjši cirkusi izgublja-
jo svojo veljavo.
Nenavadno srečanje
Ob priliki nedavnega obi-
ska koncentracijskega taoo-
risoa Oswiezim na Poljskem,
je pri ogledu taborišča tekel
iiiea nekdanjimi interniranci
pogovor o trpljenju v tabori-
šču. Vračali so se v leta na-
zaj, ko so trpeli in stradali,
obujali žalostne spomine na
grozote, ki so jih doživeli.
Ko smo hodili od barake
do barake, so posamezniki
živo pripovedovali, kako so
nacisti taboriščnike pretepa-
li, kako so jih poniževali,
mučili do smrti, kako so se
vračali z dela z onemoglimi
in večkrat tudi z mrtvimi to-
variši, medtem ko so se na-
cisti izživljali ob zvokih god-
be, kako so nekateri čakali
zadnjo uro v bloku smrti ali
taboriščni ambulanti, kajti
kdor ni bil več za delo spo-
soben, je bil zapisan smrti.
Na dvorišču bloka smrti je
pogovor tekel o tem, kako so
gestapovci streljali ob steni
smrti nedolžne žrtve, kako
so nato mrliče prevažali v
krematorij; interniranci so se
spominjali še nešteto grozlji-
vih, neverjetnih doživljajev.
Tovariš Ivan Vodovnik je
n. pr. pripovedoval, kako se
je po nenavadnem naključju
dvakrat rešil gotove smrti.
Enkrat, ko je bolan ležal v
ambulanti in se je zasmilil
poljskemu zdravniku — čla-
nu komisije, ki je izbirala
onemogle za zaplinjevalnico
— drugič pa, ko je v grupi
kaznjencev prebiral krompir
in je že bil določen za za-
plinjevalnico.
Tudi drugi so pripovedo-
vali o grozotah, ki so jih do-
živeli. Pretresljive zgodbe so
bile to. Na dvorišču bloka
smrti je tolmač med drugim
pokazal na ozko odprtino
bunkerja, kjer so gestapovci
zapirah jetnike, od katerih
so z mučenjem hoteli izvabi-
ti kakšno priznanje.
Nekdo med nekdanjimi in-
terniranci je tedaj žalostno
vzdihnil:
»Oh, če bi bila Anica še
živa in sedaj tu, bi lahko
povedala, kako sem ji skozi
to odprtino pošiljal hrano, ki
smo jo zanjo zbrali. Od ne-
kega Poljaka sem zvedel, da
je v bunkerju zaprta tudi ne-
ka Slovenka in tako sem jo
skozi to lino hranil šest me-
secev.«
»Jaz sem tista Anica,« se
je oglasil ženski glas za nje-
govim hrbtom. Vsi smo ostr-
meli.
Obrnila sta se in objela.
Solze v njunih očeh so razo-
devale hkrati žalost na gren-
ko preteklost in veselje, da
sta se po tolikih letih sreča-
la. Čeprav ne živita daleč
drug od drugega, je usoda
hotela, da sta se spoznala po
dolgih letih prav tam, kjer
sta nekoč trpela.
Anica Trampuž iz Medvod
se ni mogla zahvaliti svoje-
mu rešitelju Francu Mravlji
iz Kranja, saj sta še dolgo,
dolgo obujala trpke spomine
iz najtežjih dni, čeprav sta
se šele ob tej priliki spozna-
la. Zares nenavadno, žalostno
in hkrati veselo srečanje.
6
CELJSKI TEDNIK STEV. 32 — 25. avgusta 1961
ŠPORT
Stojner in Čedetova
Moslka in ženska mlacjinisika re-
prezenitanca Jugoslavije se na le-
tošnji mladinski Balkaniadi v
atletiki v romunskem mestu Oluju
ni kdov€kaj luveljavila. Navzlic
temu so svoj na si top povsem upra-
vičile mlade atletinje Kladivarija.
Tako so v positavi Ser^bec, Kra-
marič,"Cede in Lubej dosege pr-
vo mesto v šitafeti 4 krat 100 met-
rov in to v času čisitih 49 sekund.
Odilična je bila še Nuša Čede-
tova. ki je v teku na 100 metrov
zasedla prvo mesito s časom 12.5
sekunde.
Izreden lep iiapeh je dosegel
tudi Martin Stajner, ki je osvo-
jil prvi mesti v tekih na 800 in
1500 metrov.
Da bi ostali v družbi najboljših
Zelezničarfiki enajstorici Celja se je
letos izpolnila dolgoletna želja ko se
je uveljavila v družbo najboljših slo-
venskih nogometnih moštev. Kakor
ostali, tako bodo tudi oni v nedeljo, 3.
septembra startali v slovenski conski
ligi. Da bi o pripravah tega moštva na
bližnjo tekmovalno sezono zvedeli kaj
več, smo zaprosili za razgovor njego-
vega tehničnega vodjo tov. Mira
Klampferja.
— Kakšne so bile priprave za začetek
jesenskega dela tekmovanja?
- Po kvalifikacijskem turnirju za
vstop v slovensko consko ligo so imeli
igralci do 25. julija počitek. Zatem se
je začel lahek trening, ki je trajal do
10. avgusta. V tem času smo odigrali
tudi pokalno tekmo. Od desetega avgu-
sta dalje pa so priprave že v polnem
teku. Igralci se zberejo trikrat na te-
den k vadbi. Tako bo vse do začetka
tekmovanja. Sicer pa smo in bomo v
tem času odigrali še nekaj prijateljskih
in pokalno tekmo s Soboto.
—	S katerimi igralci boste razpolaga-
li v prvenstvenih tekmah?
—	Prva tri kola bomo odigrali s tistim
moštvom, ki si je priboril pravico do
vstopa v consko ligo. Zatem pa bodo
za sestavo prve enajstorice prišli
v poštev še nekateri drugi igralci,
ki so pred kratkim prišli v naš klub in
to Ferme, Marcius in Florjane od O-
limpa, Sarotar in Dozet od Sobote, Bje-
lac ter Devčič cd Železničarja z Indjije
ter Adžič od Kladivarja.
—	Ali je kdo zapustil vaš kolektiv?
—	Da, dva. Tako je Pintarič odšel k
Ljubljani, Radoševič pa štorskemu Ko-
vinarju. Razen tega smo izgubili še Re-
beršaka, ki je odšel na odsluženje vo-
jaškega roka.
—	S katerimi igralci potemtakem raz-
polagale za sestavo prve ekipe?
—	Vsega skupaj jih pride v poštev 21.
Vrata bodo lahko branili Devic, Obrov-
nik alr Cretnik, v branilski in krilski
vrsti bedo igrali: Perovič, Vidmar, Cen-
cen, Zupane, Herič, Jošt, Šarotar, Fer-
me in Dozet, za napadalno petorko pa
pridejo v poštev: Belcer. Devčiič, Let-
ne, Jager, Regner, Florjane, Marcios,
Bjelac in Muršič.
—	Kako je s strokovnim vodstvom,
oziroma s trenerjem?
—	Kakor doslej, tako bo tudi v na-
prej treniral igralce prvega moštva Vili
Belcer. Njemu bo pri tem pomagal Dev-
čič. Mimo tega se zavzemamo, da hi do-
bili stalnega trenerja za mladino.
—	v zadnjem času so se razširile go-
vorice, da vaše mladinsko moštvo ne bo
igralo v republiški ligii. Prosim, kako
je s to zadevo?
—	Naša mladina bo igrala v republi-
ški ligi. v tej zvezi so bile opravljene
tudii vse priprave. Od 25 mladih kandi-
datov smo že izbrali najboljše igralce,
ki bodo nastopali v enaki konkurenci
kot igralci prvega moštva. Mladino za-
enkrat vodi tov. Cretnik. Razen tega pa
imamo tudi okoli 40 pionirjev, ki delajo
pod strokovnim vodstvom tov. Goleža
in Romiha.
—	Kdaj boste uredili travnato igrišče?
—	Po propozicijah tekmovanja mora-
jo vsa moštva conske lige urediti trav-
nato ligrišče do začetka tekmovalne se-
zone 1962/63. Zaenkrat pa smo uredili le
prostor za stojišča. Tam so zdaj ustrez-
ne stopnice. Akcijo za ureditev travna-
tega igrišča pa bomo začeli drugo leto.
—	Kolikšni bodo izdatki za kritje
stroškov vseh tekem?
—	Po našem predračunu bodo znašal
okoli tit? n:\lijone dinarjev". Del le.h
sredstev imamo zagotovljenih, večji del
pa ne. Sicer pa upamo, da nas bodo pri
reševanju tega najtežjega problema ra-
zumeli in podprli vsi. Prav tako raču-
namo, da bomo našli veliko opore v ob-
činstvu. Pri njfh bomo iskali tako fi-
nančne kot zlasti še moralne.
—	Ali ste z žrebom zadovoljni?
—	Ne, zlasti še zato ne. ker bomo
prve tekme igrali prav s tistimii klubi,
ki bi jih po naših predvidevanjih mo-
rali premagati. Ker pa bomo prve tek-
me igrali še v oslabijenn postavi, so
izidi toliko bolj negotovi. Sicer pa bo-
mo v jesenskem delu odigrali šest te-
kem doma, pet pa na drugih igriščih.
—	In želje?
—	Ce se bodo igralci zavedali odgo-
voraosfli, če bodo Tedno treniirali |in
igrali tako, kot znajo ter če jili bo
spremljala vsaj včasih športna sreča,
potem upamo, da bomo tudi prihodnjo
sezono sodelovali v tej ligi. Sicer pa je
to želja prav vseh članoT slovenske
conske lige.
Igra zamujenih priložnosti
SOBOTA : CELJE 4:1
V nedeljo popoldne je bila na
igrišču pri Skalni 'kleti pokalna
nogometna tekma med Sobcrto in
domačim Celjem. Čeprav bi lahko
domačina pobrali izdatno zmago,
so dovolili, da jih je mlado mio-
štvo Sobote premagalo z visiokim
rezullltatom 4:1.
Celjski železničarji se v teii igri
niso izkazali. Na oko so igrali le-
po, zlasti v polju, zato pa so po-
kazali največjo možno mero ne-
učinkovitositi in neodločnosti pred
gdlom. Zapravili so toliko ideal-
nih priložnosti za gol, da se člo-
vek res mora vprašati, kako bo-
do s takšno igro uspevali v slo-
venskii conski ligi. Edini, ki je tu
in tam spravljal v zaidrego od-
ličnega vraitarja gositov, je bil
Devčič. Častni gol za domačine
je zabil Cencen.
Kladivar : Borec 5:1
v prvem kolu zaključnega dela
tekmovanga nogometnih mošitev
za pokal maršala Tita je nastop 11
Košarka
SOSTANJCANI SPET IZGUBILI
V nedeljo se je začel drugi del
tekmovanja v slovenski košar-
karski ligi. V družbi naijiboljših
moštev naisitopajo tuidi Šoštanj-
čani, ki so pa že prvo jesensko
tekmo izgubili. V medvodah so
so jih premagali domačini z re-
zultatom 59:43 (23:18).
tudi Kladivar. Celjani so se v No-
vem mesitu srečali z enajstxDrico
tamcšnjega Borca. Čeprav teikma
zaradi razmočenega igrišča ni bi-
la kdovekaj lepa, so nogometaši
Kladtvarja vendarle jsilavili vi-
soko zmago 5:1, polčas 3:1. Pri
streljanju na gol se je najbolj od-
likoval Lukač, ki je kar trikrat
zadel v mrežo, po enkrat pa sta
bila uspešna Hribernik in Sarlah.
S to zmago se je moštvo Kladi-
varja uvrsitilo v drugo kolo po-
kalnega tekmovanja, ki bo že v
nedeljo, 27. tega meseca.
Tako je Orel postal y-epubliški
prvak v plavanju na 1.500 met-
rov (20.42.2) ter na pr(^i 400 met-
rov prosto v času 5:04.8. Dani Vr-
hovšek pa je plaval le na 100
metrov hrbtno, kjer je zasedel
prvo mesto v času 1:11.8. V na-
slednji hrbtni disciplini Vrhovšek
ni tekmoval, saj še ni bil povsem
okreval od bolezni.
ODLIČNO ZA ORLA IN
VRHOVSKA
V nedeljo je bilo v Trbovljah
končano letošnje republiško pr-
venstvo v plavanju za moške in
ženske. Od celjskih udeležencev
sta se na prva mesta uveljavila
le Boris Orel in Dani Vrhovšek.
Spet boks
Pri športnem društvu Olimp je
te dni spet zaživela boksarskega
sekcija. Njeno strokovno vodstvo
je ponovno prevzel znani trener
in nekdanji telovadec tov. Karlo
Kuljati.
Kakor nekdaj, tako bodo tudi
zdaj vadUi v mali unionski dvo-
rani. Hvaležno pomoč pa so jim
obljubili tudi pri Ingradu, l^er
jim bodt) dald za prireditve na
razpolago dvorano. V njej bodo
ring namestili na ocJru in s tem
omogočili gledalcem, da bodo lah-
ko zaidovoljivo spremljali vse
borbe.
SLICICA IZ
SAMOPOSTREŽNE
TRGOVINE NA OTOKU
Prijetna in vabljiva je ta
trgovina. Blago se ponuja
kar samo. Samo seči je treba
po njem in ga položiti v žič-
nato košarico.
Da, samo seči in ..,
^ Škoda, da je isti princip
prodaje uveljavljen tudi pri
polici, na kateri so naložene
štruce kruha.
Zakaj?
Oni dan se je zgodilo pri-
bližno takole.
Prišla je ženska, obstala
pred polico s kruhom in ga
začela ogledovati. Vendar ne
dolgo. Zdaj je v roko prijela*
eno štruco, jo pretipala, če
je dovolj mehka ... in po-
ložila nazaj na polico. Bržko-
ne ji ni ustrezala. Potem je
zgrabila drugo. Spet se je
začelo ogledovanje in tipanje.
Je dovolj zapečena? Je mor-
da stara? Zopet jo je položi-
la nazaj in vzelo tretjo. Ni ji
bila všeč. Spet isto. To se je
ponovilo nekajkrat, dokler ni
Slopovi sredi Celja
Prav zares, slapovi sredi Celja.
Ne verjamete? Mar menite, da si
brijem norca? Ne, in še enkrat
ne.
Bi jih radi videli? Počakajite,
da se bo ulilo. Brez dežja ni nič.
Takrat pojdite na sprehod. V sre-
dišče celjskega mes(ta. Ce bosite
prišli s kolodvorske strani, bos<te
na prvo turistično in mes'tno
atrakcijo (in malomamosit hkraiti)
naleteli na najožjem deliu Pre-
šernove ulice. S strehe tiste hiše,
ki So ji napravili spodaj prisilni
prehod, da so ublažili »ozko« ^lo
prometa, bo paidel prvi slap. Ce li j e
močno je tudi slap, močan in poln
vode. Razbija se ob robu ceste.
Drugi slap, ki pa ima dosltii več
curkov, nasitaja ob pročelju sta-
rega magistrata. Njegov izvor je
lahko najiti, zllasiti pa ob lepem
vremenu. S strehe se ob hiši, mi-
mo veličastnega bailkona, spuišča
odvodna cev. Zob časa jo je že
močno načel. Pločevina je pre-
perela. Posta:la je luknijičaista. In
prav sikoai te reže bruha voida,
da je joj. Udarja ob tla nedaleč
od vhoda v stare prostore celjske
pvoklicne gasilske čete, zraven te-
ga roa namaka precejšen kos pro-
čelja magistraltnega iKiSlopja.
Skoida, ki je nasitala zaradi tega,
ker se nihče ne zmeni, da bi po-
pravil tisto cev ali jo zamenjal
za novo, je očiltna. Kako močno
je zaradi te vode načet tisti del
magistrata, kaže tuidi naša sli-
ka. Se bolje pa boste to videli, če
si sami ogledate posledice, kj jih
zapušča dirugi celjski slap.
Vprašujemo, aH res ni nilkogar,
ki bi hotel odstraniti izjvora obeh
slapov? Ali res ni nikogar, ki bi
poskrbel, da bi pročelje stairega
magis^trata ositalo nepoškodovano,
oziroma, da ga nebi načenjala pa-
davinska voda? AM bo sploh kdo
odgovoren za to, ker je tam na-
stala škoda?
Vprašujemo in čakamo na od-
govor.	-an
DELA NA MUZEJSKEM TRGU
Pred kratkim so začeli rušiti
stavbo poleg znane Stare grofije
na Muzejiskem trgu. Tu bodo na-
to postavili novo posilopje za po-
trebe Studijske knjižnice, spodnje
prositore pa bo zasedel lapidarij.
leitočaisno so se začela dela za
ureditev Muzejskega trga.
JAVNO VPRAŠANJE
KAM S CIRKUSI?
Nedavna lokacija cirkusa Cen-
tral na letno telovadišče partizan-
skega društva Celje-mesto je
vzbudila ne samo negodovanje iin
javne proteste, temveč tudi vpra-
šanje, kam v bodoče s cirkusi, ki
prihajajo v mesto ob Savinji. To
vpraša'nje si zastavljajo tudi od-
govorni krogi pri občinskem ljud-
skem odboru. Zato načenjamo
javno vprašanje in vabimo prebi-
valce celjskega mesta, da s pri-
mernimi predlogi pomagajo re-
šiti vprašanje, ki nd tako enostav-
no.
Torej, pišite in predlagajite!
Popravila je potrebna
Zadnje deževje je močno načdo
znano Pelikanovo pot, ki pelje
izpod opuščenega Dornovega kam-
noloma na Stari grad. Vidi se,
da so po pdti divjali hudourniki,
ki so s seboj odnašali kamenje
in zemljo. Pot bo treba obnoviti.
SAVINJSKO NABREŽJE
— KOLESARSKA STEZA
Navzlic proitesibom, ki so Ibili
izrečem na zadnjih zboriih voliv-
cev stanovanjske skupnosti Cen-
ter in Otdk in navzlic pisanju v
našem časniku, je najlepše spre-
hajališče v Celju, Savinjsko na-
brežje še zmeraj kolesarska ste-
za. l'od se s kolesi podijo starejši
in otroci. Nekateri se zelo radi
lovijo okoli spomenika splavarja.
Znova vprašujemo, ali res ni mo-
goče napraviti tem divjim vož-
njam, ki vznemirjajo sprehaja:lce,
konec? Ali res ni nikogar, ki bi
moefti in hotel naoraviti red?
našla pravšne.
Ljudje, ki so videli to na-
kupovanje, so se zgražali,
ženska pa jih je začudeno
gledala. Cemu negodujete,
saj imam vendar pravico vze-
ti tisto štruco, ki mi ustreza.
V tem je imela prav, toda
nobene pravice ni imela, da
bi poprej vse pretipala!
Ali ne bi morda spremenili
način prodaje kruha v samo-
postrežnih trgovinah? Vseka-
kor pa tako, da bo ustrezal
vsem higienskim predpisom!
POROCJLO O GIBANJU PREBIVALSTVA
V času od 12. do 19. avgusta 1961 je
bilo rojenih 31 dečkov in 22 deklic.
POROČILI SO SE:
Franc, Milan Pristovšek, pravnik iz
Celja, m Karla-Doroteia Kislinger, štu-
dent filozofije :z Ljubljane. Alfonz. An-
ten Naveržnik, ekonomist in Julija Zelle.
učiteljica, cba iz Dravograda. Miroslav
Sikošek. elektrotehnik in Ilermina Ku-
koviič. dijakinja, oba iz Celja. Maks=-
miljan Jazbinšek, steklobrusilec iz Ob-
režja p. Zidanem mostu in Olga Lazn-lt.
uslužbenka iz Hrastnika. Avgust Kuz-
man, strojni tehnik, in Marija Polov-
šnk, vzgojiteljica, oba iz Vitanja. Avgu-
štin ForStner, delavec, in Marija Palir,
gcsp. pomočnica, oba iz Celjn. Jožef
'.lilan Krivec, študent iz Manbrra in
Drago'.iina Novak, ufliteljica iz Liuto-
mera. Antf>n Lesjak, trg. poslovodja,
in Marija Škafar, kemo-lnborant. oba iz
Šoštanja. Stanislav Emeršiič. šef želez-
niške nostje iz Šmarja p. Jelšah, in He-
lena Kolar, gospodinja iz Dvora. Jožpf
Knntužer, top^ec. in Alojzija Kukec, na-
takarica, cba iz Celin. Andrej Oman, z~-
hotehnik. in Leoprldina Fras. zoboteh-
rik, oba iz Ljubljane. D'mitrij, Bops-
Ivn, Seea, študent rud. iz Jesenic in He-
lena Vidic. študent germanistike iz Voj-
nika. Miroslav Bugarski, ortoped, me-
hanik, lin Vlasta-Alenka Jevšinek, s'/-
vilja, oba '/. Celja. Stanislav Sumej,
uslužbenec iz Nove vasi, in Danijela
Knez, pletilja iz Bukovžlaka.
UMRLI:
Antonija Mandelc, gospodinja iz Smart-
na ob Paki, stara 64 let. Marija Lam-
pret, gospod'nja iz Celja, stara 86 let.
Vladimir Kropeč, upokojenec iz Zvrdna,
star 62 let. Pavla Breznik, prevžitkarica
iz Celja, stara 79 let. Alojzi ia Janč'č,
upokojenka z Gračinice, stara 71 let.
Marija Uratnik, gospodinja iz Podloga,
stara let.
Najboljši v državi
Jugoslovanska revija naj-
boljših atletov in atletinj, ali
z drugimi besedami sedem-
najsto povojno prvenstvo dr-
žave v atletiki, je končano.
Četudi je predsednik AD
Kladivarja tov. Fedor Gra-
dišnik na vprašanje, kako je
zadovoljen s tem, tekmova-
njem dejal, da je celjske tek-
movalce spremljala ves cas
velika smola in da bi lahko
dosegli veliko več, moramo
zapisati, da smo z bilanco le-
tošnjega najpomemonejšega
atletsKega tetonovanja v dr-
žavi zaaovoljni. ive samo za-
radi števila prvin mest m re-
kordov, ki so jih dosegli čla-
iii in cianice ceijSKega atiei-
SKega kolektiva, temveč veli-
ko Dol j zaradi spoznanja, da
so se v elito jugosiovanskm
atlevov uvrstili tudi ceijsKi
mladi tekmovalci in pred-
vsem še tekmovalke, mladin-
ke in celo pionirKa. Zlasti
hvaležna je ugotovitev, da
ima Kladivar odlične teka-
čice, šprinterke. Samo v fi-
nale teKa na 100 metrov so
se plasirale štiri mlade čla-
nice Kladivarja. Njihova pre-
moč v tekih je prišla do iz-
raza v štafetah, saj so Celjan-
ke zmagale v obeh z veliko,
veliko prednostjo. Močno za-
stopstvo so imele še v teku
na 400 metrov, kjer so v fi-
nalu nastopile kar tri. Bolna
točka celjske ženske (in prav
tako moške) atletike pa so
seveda meti. Tu sta le Mast-
nakova ter Krofličeva prišli
v finale, prva v metu kopja,
druga v metu diska. Obe pa
sta v končni razvrstitvi za-
sedli četrto mesto. Skoda, da
v finalu teka na 800 metrov
ni mogla nastopiti Ančka
Slamnikova. Po zdravniko-
vem nasvetu je morala odne-
hati prej, kot je nameravala.
In tudi tako je šlo po vodi
eno najboljših mest.
Ker smo že pri ženski atle-
tiki, je treba pohvaliti vse,
ki so se borile srčno in od-
ločno. Članice, ali bolje re-
čeno mlade tekmovalke Kla-
divarja, so osvojile tri prva
mesta: Silanova na 400 met-
rov z novim državnim rekor-
dom v času 57.0, ter v štafe-
tah 4 krat 100 in 4 krat 200
metrov. V slednji so desegle
nov državni in slovenski re-
kord. Vsem tem vrhunskim
rezultatom je dodala pionir-
ka Kramaričeva še enega; v
predtekmovanju teka na 200
metrov je postavila s časom
26.3 nov pionirski državni re-
kord.
Ce bi ocenjevali posamezne
klube v ženski konkurenci
po osvojenih prvih, drugih in
tretjih mestih, bi prvo mesto
pripadlo Kladivarju. Njegove
tekmovalke so si priborile tri
prva, dve drugi in tri tretja
mesta. Te.sno za njimi so atle-
tinje zagrebške Mladosti s
štiri prvimi in dvema drugi-
ma mestoma. Atletinje ljub-
ljanske Olimpije — Svobode
so dosegle dve prvi, eno dru-
go in dve tretji mesti. Ostala
društva v osvajanju prvih
mest močno zaostajajo za tem
vrhom.
Kaj pa moški? Zanje lahko
rečemo, da jih je spremljala
zares velika smola. Poglejmo
samo Brodnika, ki mu ni in
ni šlo. Tudi Vravnik je izgu-
bil drugo mesto v desetero-
boju zaradi »spodrsljaja« pri
metu diska. Medtem, ko so
tekači in del skakalcev zado-
voljivo in odlično opravili
svojo nalogo, pa so metalci
povsem zatajili, iviea prvo
šestorico se ni uvrstil niii
eaen. Morda bi Naraks z
boljšo taktiko, zlasti pa s po-
močjo kiuDSKega lovaiusa, Ki
je teKel prav lako v iinaiu
tekov na »00 in l.&OO meirov,
lanKo dosegel več kot tirugo
mesto? Omicno se je izkazal
Lorger, saj je zmagal Kar
dvaKrat in pripomogel k
zmagi štafete 4 krat lUU met-
rov. Lešku je za las ušel nov
rekordni uspeh pri skoku ob
palici. KolniK je spet osvojil
vse simpatije. Bil je odličen
in borben. Prvo mesto pri
skoku v daljino je zasluženo
priznanje za njegov trud.
Moški tekmovalci Kladi-
varja so na državnem prven-
stvu osvojili pet prvin, dve
drugi in tri tretja mesta. Po
osvajanju teh lovorik so jih
prehiteli le atleti beograjske-
ga Partizana, ki jim je pri-
padlo sedem prvih, štiri dru-
ga in tri tretja mesta. Kla-
divarju se je močno pribli-
žal zagrebški Dinamo, saj so
njegovi člani pobrali prav
tako pet prvih in dve drugi
mesti, zato pa samo dve tret-
ji. Atleti teh treh klubov so
predstavljali vrh kvalitete,
ostali so zaostajali in pobrali
po eno izmed »kolajn«. Petim
prvim mestom so člani Kla-
divarja dodali še nov sloven-
ski rekord v štafeti 4 krat
100 metrov.
Ce bi sešteli uspehe, ki so
jih na minulem državnem
prvenstvu dosegli tekmovalci
obeh spolov enega kluba, po-
tem bi prvo mesto spet zase-
del celjski Kladivar; člani in
članice tega kolektiva so po-
brali 8 prvih, 4 druga in 6
tretjih mest. Po tem ključu
bi drugo mesto pripadlo beo-
grajskemu Partizanu 7, 4, 3;
tretje zagrebški Mladosti 5.
7, 4; četrto zagrebškemu Di-
namu 5, 2, 2, in peto Olim-
piji — Svobodi iz Ljubljane
s 4, 2, 2. Tako je tudi držav-
no prvenstvo potrdilo visok
nivo celjske atletike in mu
znova priznalo prvo mesto v
M. B.
Silva Kramaričeva — najhitrejša
pionirka v državi
CELJSKI TEDNIK STEV. 32 — 25. avgusta 1961
7
Še vedno zaostajamo
Na področju organizacij za te-
lesno kulturo je bil v zadnjih letih
dosežen precejšen korak naprej.
Najprej smo dobili svete za teles-
no vzgojo, kot organe oblasti, za-
tem pa še občinske zveze za teles-
no kulturo kot idejno politične in
strokovne usmerjevalce telesne
kulture. Z ustanovitvijo Okrajne
zveze za telesno kulturo pa je bila
tudi v okrajnem merilu zagotov-
ljena enotna pot.
Četudi ugotavljamo močno raz-
gibanost in pestrost telesno vzgoj-
nega dela, pa moramo kljub vse-
mu ugotoviti, da na po,dročju te-
lesne kulture v okraju še zaostaja-
mo za razvojem gospodarstva, zna-
nosti, kulture ... Vzroke za to lah-
ko iščemo v nenačrtnem delu
osnovnih organizacij, deloma v
slabem delu svetov za telesno
vzgojo in končno v premajhni ak-
tivnosti občinskih zvez.
Lani je bilo v 402 osnovnih eno-
tah za telesno kulturo 25.851 ak-
tivnih in 7241 podpornih članov,
ali vsega skupaj 33.092 članov.
Najvišji odstotek odpade na šport-
ne organizacije (11.460), na Parti-
zana (8268), planinstvo (4238),
strelstvo (5800) itd. Perspektivni
program pa predvideva, da bi mo-
rali število članov v petih letih po-
večati na 50.561. Vzporedno s to
zahtevo pa bo treba skrbeti tudi
za povečanje števila strokovnih
kadrov za delo v organizacijah. V
tej zvezi bo treba rešiti še stimu-
lacijo strokovnih kadrov in zlasti
še pravilno družbeno vrednotenje
tega dela. Ker smo v preteklosti
negirali pomen telesne vzgoje in
vrednost amaterskega dela števil-
nih državljanov telesnovzgojnih
organizacijah, ni naključje, da je
večje število ljudi zapustilo te vr-
ste.
Kakor množični telesni vzgoji,
tako bo treba več skrbi posvetiti
tudi kvalitetnemu šp>ortu. Tu bi se
morali izkazati zlasti občinski
ljudski odbori ter nastaviti potreb-
no število poklicnih trenerjev v
močnejših društvih, zlasti pa za ti-
ste panoge in igre, v katerih mla-
dina že zdaj dosega rezultate re-
publiškega in zveznega merila.
Glede objektov velja še zmeraj
ugotovitev, da jih občinski ljudski
odbori še ne smatrajo kot važne
komunalne naprave, ki služijo ak-
tivnemu oddihu in razvedrilu
državljanov. Večje število objek-
tov v okraju propada, kot dom
Partizana v Laškem, nadalje v Bi-
strici ob Sotli, plavalni bazen in
stadion v Konjicah, plavalni bazen
v Preboldu, stadion v Konjicah,
plavalni bazen v Preboldu, stadion
v Šoštanju itd. Skupnost je za
gradnjo teh objektov vložila veli-
ka materialna sredstva, zato bi
morale komune vložiti več sred-
stev za njihovo vzdrževanje.
V politiki gradnje športnih ob-
jektov imajo naše osnovne organi-
zacije večkrat prevelike apetite.
Osnovna orientacija pri gradnji
odprtih objektov bi naj bila —
majhna igrišča z ustreznimi na-
pravami za igre na prostem in za
atletiko. Večje stadione pa naj bi
v bodoče gradili le v večjih indu-
strijskih središčih in pri sedežih
komun. Poleg igrišč, ki jih je tre-
ba graditi pri šolah in katere naj
bi uporabljale tudi telesnovzgojne
organizacije, bi bilo treba zagoto-
viti ustrezna sredstva za gradnjo
pokritih prostorov. Sveti za teles-
no vzgojo pri občinah so planirali
v petletnem razvoju telesne kul-
ture večje število gradenj, ki so
prav gotovo zrcalo potreb in želja
državljanov ter za katere naj bi
vložili okoli sedem sto milijonov
dinarjev. To so velike zahteve, ki
skorajda ne bodo uresničene, niti
delno, če pri tem ne bodo sodelo-
vali vsi družbeni činitelji od ljud-
skih odborov, gospodarskih in po-
litičnih organizacij, državljanov
itd. Zato bo treba na prvo mesto
postaviti zlasti tiste objekte, ki za-
gotavljajo množičen razvoj teles-
ne kulture.
Nameste zahvale
Oni dan je prišlo na križišču
precej prometne ulice v Celju do
majhne prometne nesreče. Nihče
ni bil ranjen, kri ni teMa, pa tu-
di škode na vozilih ni bilo. Pa
vendar...
TakoLe se je zgodilo:
Čeprav bi moral počakati, je
kolesar izsiljeval na oViinku pred-
nosiL V niem pa je bil tudi fičo.
Na srečo je vozil iprevidno in po-
časi. Navzilic temu je prišlo do
rahlega trčenja, pri katerem je
kolesair bolj zaradi sitraihu, kot
udarca padel po tleh. Voznik
osebnega avtomobila je zapeljal
k strani ceste in obstail. Odpird je
vraita in pogledal, kako je s kole-
sarjem, ki se je medtem že pobral
in očistil. Ko je videl, da je vse v
redu in da ni prav nič hudega, je
lepo nagovoril koilesarja. Hdiel
mu je dopovedaiti, da tako ne isane
voziti, kajti sicer bi laihko prišlo
do hujšega.
Toda, kolesar ni bil prav nič
pripravljen, da bi poslušal »lek-
cijo«. Namesto, da bi se zahvalil
fcin vsaj vljudno iposlušal, je voz-
nika osebnega avtomobila precej
osoimo zavrnil:
— Kaj se le usajate! Ce sem
jaz čisto tih, bodite še vi!
MIlan Peterlin
z muko se je prebijal v življenje. Pr-
va svetovna vojna je preprečila njegove
načrte, da bd postal kaj več, ker so mu
nasilno oblekli suknjo avstrijskega ofi-
cirja. Z veseljem jo je zamenjal za ju-
goslovansko. Toda zaradi sccialnih kri-
vic jo je na lastno željo slekel po ob-
javi »Obznane«.
Služboval je v »Trboveljski premogo-
kcpni družbi«. Tam je bil eden izmed
organizatorjev generalnega štrajka dn
zato odpuščen. Po 2 letih brezposelnosti
je bil milostno sprejet za »davkarja« v
Škofji Loki, Kranju in nato premeščen
v »kazenski« srez Šmarje, kjer smo ga
pobližje spoznali.
Ne vem, kdo bi lahko oporekal nje-
govi poštenosti in socialnemu čutu. Z
njegove pisalne mize ni sluga odnašal
rubežnih pozivov; takratni študentje se
ga »pomlnjajo kot mecena, družba kot
veseljaka, ki pa nikdar ni nehal biti
ženi dober mož in otrokoma skrben oče.
Pokazal j|ei Vso gorenjsko upornoist
tudi v letih okupacije, ko je kljub 52
letom starosti in bolehavoisti s svojo
zvesto družico Vero zapusti dom in od-
šel na svobodno Kozjansko ozemlje v
partizane. Po otenzivi decembra 1944. se
je znašel v zaporu v Celju. V Mariboru
je bil že napisan na plakatu ustrelje-
nih talcev — toda pomotoma poslan v
Dachau. Okužen s pegavim legarjem je
stal že pred plnsko celico, cd koder so
ga v zadnjem trenutku rešile zavezniške
čete in ga prepeljali v osvobojeno Ljub-
ljano. Tudi ob nesrečni eksploziji na
ljubljanski postajli je lle za las ušel
smrti. Trikrat je gledal smrti v oči . . .
Šmarčani vedo povedati, s kako vnemo
in natančnostjo je sodeloval v obnovi
porušene domovine in izgradnji ljudske
oblasti. Toda posledice vojne so ga vrgle
v predčasni invalidski pokoj. 15 let sta
mu bili dve palici opora, da je še lahko
opazoval lepo naravo s tinskega hriba.
Njegova zadnja srčna želja pa je bila
dočakati beograjsko konferenco in bo-
gato trgatev, ki so jo črički v top-
lih nočeh tega meseca tako lepo ozna-
njali.
Ta želja se mu ni izpolnila. V nas pa
bo ostal spomin na moža poštenjaka,
nezlomljive volje, kadar je šlo za vpra-
šanje biti ali ne biti.
Slava njegovemu spominu!
Prijatelju
Mleko s samopostrežbo
starka Marija Jovanovič, ki sta-
nuje v Ulici v okolici Leskovoa,
ima dve kravi, od katerih dobi
dnevno 20 do 30 litrov mleka.
Svojim odjemalcem, to so pove-
čini žene z majhnimi otroki, daje
mleko »na samopostrežbo«.
Ko Marija Jovanovič zjutraj iz-
žene krave na pašo, jmsti kangle
z milekom pred vrati in stranke
pridejo po mleko kadar imajo
največ priložnosti in kolikor ga
potrebujejo. S tem načinom je za-
dovoljna ona in stranke in doslej
med njimi še ni prišlo do si^a.
VOLKOVI
na Poljskem
v zadnjih štirih letih so na
Poljskem pobili okrog 1600 vol-
kov. Računajo, da jih je ostalo
le še nekaj čez 300. Gozdarji so
izračunali, da poje volk na leto
1500 kilogramov mesa. Za vsake-
ga ubitega volka dajo oblasti na-
grado 1000 zlotov.
NAŠ KOMENTAR
USPEH
Finalna dkipna tekmova-
nja mladink, starejših in
mlajših mladincev v atletiki
So končana. Čeprav smo do
vseh treh Kladivarjevih vrst
pričakovali več —• na tihem
smo računali, da se bodo vse
tri ekipe uveljavile na prvo
mesto — pa je zmaga mla-
dink ter drugi mesti starej-
ših in mlajših mladincev ve-
lik uspeh.
Pog'led na udeležence za-
ključnih mitingov pove, da
so imeli le trije atletski ko-
lelktivi v državi na teh na-
stopih vse svoje lekipe in to
celjski Kladivar, mariborski
Branik ter zagrebška Mla-
dost. Med vsemi temi je naj-
večji uspeh zabeležil Kladi-
var, saj so njegovi mladi
tekmovalci pobrali eno prvo
ter dve drugi mesti, sicer pa
zlbrali vsega skuipaj 49.058
točk. Po tem kriteriju bi
drugo mesto pripadlo mari-
borslkemu Braniku z enim
prvim, enim tretjim ter enim
petim mesitom, ozircma z
44.856 točkami. Tretje mesto
pa zavzema zagrebška Mla-
dost z dvema petima ter enim
šestim mesitom 'in 42.883 toč-
kami. Že ta primerjava pove
veliko; dokazuje, da ima
mladinska atletika pri Kla-
divar ju ne samo široko osno-
vo, temveč tudi najvišjo kva-
liteto v državi. To pa je naj-
bolj razveseljiva ugotovitev,
ki jo lahko priznamo!
Kaiko visolko je irazvita
mladinska atletika pri Kla-
divarju, pove še ena primer-
java: majhno mesto, kot je
Celje, je imelo v finalu tri
ekipe, Ljubljana, ki ima več
atletskih kluibov, je imela le
dva (!) predsitavnilka, Beo-
grad pa samo enega!
Delo z mladino pri a^tlet-
skem društvu Kladivarju je
lepo in zgledno zasnovano in
to ne po zaslugi nekih hono-
rarjev, ki bi jih naj od tega
koleiktiva sprejemali učitelji
in profesorji telesne vzgoje
na šolah, temveč po zaslugi
izredne prizadevnosti ama-
terskih delavcev, po zaslugi
tradicije ter iSistematičnega
dela.
M. B.
OBJAVE IN OGLASI
KINO UNION
2?.—50. 8. 1961 >SLA\ICA<,
jugoslovanski film
31. 8. — 4. 9. 1961 »MLADI LEVI<,
ameriški barvni film
KINO METROPOL
26.—50.	8. 1961 »KAVBOjt,
ameriški barvni Csc film
51. 8. — 4. 9. 1961 »ZVEZDE<,
bolgarsko-nemški film
LETNI KINO
27.-29.	8. 1961 »GODBA PONOČI«,
mehiški barvni film
30. 8. — 2. 9. 1961 »RIMLJANKA«,
italijanski ^m
MLADINSKI KINO —
DPD »SVOBODA« CELJE
Dne 26. in 27. 8. 1961 »PRVI DAN MIRU«
sovjetski film
Predstave v soboto ob 17., ter v ne-
deljo o.b 10., 15. in 17. uri.
KINO DPD »SVOBODA« —
ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI
Dne 26. in 27. 8. 1961 »CAS ŽIVLJENJA
IN CAS SMRTI«, ameriški barvni Csc
film
Dne 50. in 51. 8. 1961 »NEODPOSLANO
PISMO«, sovjetski filin
POSESTVECE s sadovnjakom in vrtom
V centru Virštanja naprodaj. Naslov
v upravi lista.
OSEBNI AVTO LLOYD 400, letnik 1955,
štiriisedežni, brezhiben, naprodaj za
400.000 din. Ogled v nedeljo dopoldan
Medlog 58.
TOMOS PUCH 175 ccm, dobro ohranjen,
naprodaj. Razgor, Cankarjeva 5 Šo-
štanj.
NSU Maxa tipa 1959, prevoženih 11.000
kilometrov v odličnem stanju, modre
barve, naprodaj. Kregar Franc, Zvodno
28,	Teharje.
DKW in VESPA naprodaj. Naslov v
upravi lista.
•LESENA BARAKA 5 krat 4 naprodaj. Ko-
šec, Polule.
HIŠA NOVA v Celju naprodaj. 10 mi-
nut od kolodvora, vseljiva konec sep-
tembra. Mali družini prodam tudi
spodnje stanovanje z garažo. Albert
fonda, Gomilisko 5, Poizvedbe pri Loč-
nikar Francu, Oblakova 4.
KOMPLETNO kuhinjsko pohištvo zelo
poceni naprodaj. Naslov v upravi li-
sta.
ČEBELNJAK s čebelami in panji, par
volov, tri mlade, 8 mesecev breje kra-
ve, par juncev in štrapacno kobilo, pro-
dam. Naslov v upravi lista.
PISALNI stroj Smith & Broz, transpor-
tabl-gater, z železnimi vozički, žagini
listi (Remscheid), cirkular za žaganje
desk, elektromotor Siomens-9 KS ter
električni brusilni stroj prodam. To-
mič, Razlagova 17 od 11. do 15. ure.
TELEVIZIJSKI aparat, uvožen, nov, z
anteno za 100.000 dinarjev zaradi nuj-
nega odhoda v inozeipstvo do torka
29.	avgusta, prodam. Kovač Terezija,
Žalec 2.
ZAMENJAM STANOVANJE v stolpiču za
večje sodobno. Naslov v upravi lista.
IŠCEM sobo prazno ali opremljeno. Na-
slov v upravi lista.
ZAMENJAM sobo s posebnim vhodom
za enako v Celju ali bližnji okolici.
Naslov v upravi lista.
ZAMENJAM veliko enosobno stanovanje
(paricet, vrt, klet) v centru za dvosod)-
no. Aman, Celje, Stanetova 18/11.
ZAMENJAM komfortno stanovanje v
Beogradu za trisobno v Celju ali oko-
lici. Informacije pri AvtomehanLki
Celje.	I 1
ISCEM SLUŽBO v podjetju ali ustanovi.
Imam dovršeno 1 letno administrativ-
no šolo, opravljen strokovni izpit za
naziv pom. pi.s. referent s 4 letno
prakso v adminLstraciiji v ustanovi.
Ponudile pošljite pod šifro »Cimpreje
po možnosti s sobo« na upravo lista.
GOSPODINJSKA pomočnica dobi službo
pri štiričlanski družini. Kavčič, Celje,
Čopova 11, na Otoku.
Zahvala
Primariju dr. Ci.ku, dr. licu, in dr. Stru-
belju, ter sestram Gizeli, Marti in Jo-
ži iz celjske bolnišnice za uspešno ope-
racijo ter vso skrb in nego za časa
zdravljenja, iskrena zahvala. Hvalež-
na picientka Vehovar Ivanka iz Šmar-
ja pri Jelšah.
GARAŽO ODDAM! Rebevšek, Dečkova
20. Celje.
KDOR JE ZAMENJAL moški plašč z
ženskim pri Mlinarjevem Janezu naj
ga zamenja v salonu »Zora«
SODELAVCEM, članom kolektiva »Ele-
gant« Celje se iskreno zahvaljujem za
pomoč v obliki denarnih prispevkov.
Posebna zahvala pa tov. Zalesniku in
tov. Dreščaku. Član kolektiva Mihevc
Gvido.
PODPISANA preklicujem in obžalujem
obdolžitve o Lorger Mariji, upokojenki
iz Celja, Tovarniška 9, ker so te ob-
dolžitve brez vsake podlage in neres-
nične in se ji zahvaljujem, da je od-
stopila od tožbe.
Federmansperk, RozaJija, Ljubija.
NAŠI IZLETI:
7 dnevni ialet z avionom in avtobusom
v OHRID — odhod iz Ljubljane 3.
septembra.
9 dnevno avtobusno potovanje po Jugo-
slaviji (v avgustu in septembru). Cena
izleta na objavo za znižano vožnjo
17.000 din, brez objave pa 21.200 din.
GOSTINCI! — Gostinska zbornica LRS
organizira 7 dnevno potovanje v Pa-
riz — mednarodna gostinska razstava
v čaisu od 12. do 23. oktobra. Prijave v
poslovalnici Kompas Celje.
GOSTINCI! — 6 dnevno potovanje v
Stuttgart v času od 27. oktobra do 5.
novembra. (Razstava celotne opreme
za hotele in restavracije) Prijave v
poslovalnici Kompas Celje.
AVTO-MOTO ZVEZA SLOVENIJE PRI-
REJA: 6 dnevno potovanje v Torino
na razstavo »Avtosalon 61« v času 28.
X. do 8. XI. 1961. Prijave v posloval-
nici Kompas Celje.
b dnevno potovanje v LEIPZIG — je-
senski velesejem v času od 5. do 10.
septembra. Prijave v poslovalnici Kom-
pas Celje.
BENETKE — stalni dvo ali tro dnevni
avtobusni izleti za delovne kolektive
in društva.
PO SREDOZEMLJU — enajstdnevno
krožno potovanje z luksuzno motorno
ladjo »Jugoslavija« (Pirej—ATENE—
OTOK KRETA - ALEKSANDRIJA -
KAHRO - KRF —BARil—DUBROVNIK).
Odhod iz Ljubljane 15. oktobra.
IZLETE v inozemstvo in po Jugoslaviji
organiziramo v sodelovanju s turistič-
nimi in ostalimi organizacijami, go-
spodarskimi združenji in zbornicami
in tudi po posebnem naročilu delovnih
kolektivov.
PRED VSAKIM POTOVANJEM OBIŠ-
ČITE TURISTIČNO PODJETJE KOM-
PAS CELJE. Tomšičev trg 1, tel. 25-50.
Trgovsko podjetje »POSREDNIK« Celje
razpisuje ,za svojo poslovalnico v Ve-
lenju
MESTO POSLOVODJE
Pogoji: trgovski pomočnik z daljšo
prakso. Ponudbe osebno ali pismeno
sprejema uprava podjetja, Celje, Slom-
škov trg 1.
Na podlagi 21. člena zakona o pristoj-
nosti občinskih in okrajnih ljudskih od-
borov iin njihovih organov (Uradni list
FLRJ, št. 52/57) razpisuje komisija za
imenovanje in odstavitev direiktorjev in
upravnikov pri Občinskem ljudskem od-
boru Žalec, mesto
DIREKTORJA
gostinskega podjetja Žalec
(bivše gostišče »Pri kolodvoru« Žalec s
poslovalnico Griže).
Pogoj: — visokokvalificirani gostinski
delavec s 5-letno prakso na vodilnem
mestu,
—	kvalificirani gostinski delavec z
10-letno prakso na vodilnem mestu,
—	srednja strokovna izobrazba z več-
letno prakso na vodilnem mestu v go-
stinstvu.
Prošnje kolkovane po tar. št. 1 in 7
zakona o upravnih taksah (250 din) z
življenjepisom, dokazili šolske in stro-
kovne izobrazbe ter prakse, je treba po-
slati Občinskemu ljudskemu odboru Ža-
lec najkasneje do 15. 9. 1961.
DELAVSKA UNIVERZA
IN EKONOMSKA ŠOLA V CELJU
razpisujeta vpis v
ZAČETNI STROjpiSNI TEČAJ
Pogoj za vpis je uspešno končana osnov-
na šola. Predjiost pri sprejemu imajo
zaposlene osebe.
Tiskovine za prijavo in ostale infor-
macije dobite v upravi Delavske uni-
verze na Malgajevi cesti 4 (tel. 50-24).
Vpisnina je 200 dinarjev.
Razps velja do 5. septembra 1961.
DELAVSKA UNIVERZA IN DRUŠTVO
STENOGRAFOV V CELJU
razpisujeta vpis v
ZAČETNI, NADALJEVALNI
IN DEBATNI TEČAJ SLOVENSKE
STENOGRAFIJE.
Pogoj za vpis v začetni tečaj je uspešno
končana osnovna šola. V ostale tečaje
pa se morejo vpisati samo absolventi
tečajev nižje stopnje.
Tiskovine za prijavo in ostale informa-
cije dobite v upravi DU na Malgajevi
cesti 4 (tel. 50-24). Vpisnina je 200 din.
Razpis velja do 5. septembra 1961.
ŠOLSKI ODBOR VRTNARSKE ŠOLE
CELJE
razpisuje
delovno mesto
VODJE ADMINISTRACIJE IN
FINANČNIH POSLOV
V VRTNARSKI ŠOLI CELJE.
Pogoji: srednja strokovna izobrazba,
z opravljenim strokovnim izpitom, z ne-
kaj let prakse.
Kandidati naj vlagajo prošnje, oprem-
ljene s šolskim spričevalom, potrdilom
o opravljenem strokovnem izpitu in iz-
črpnim življenjepisom, do 1. 9. 1961 na
ravnateljstvo Vrtnarske šole v Celju,
Ljubljanska cesta 93.
DELAVSKA UNIVERZA IN DRUŠTVO
KNJIGOVODIJ OKRAJA CELJE
razpisujeta vpis v
KNJIGOVODSKE TECA.TE PRVE,
DRUGE IN TRETJE STOPNJE
(začetni, nadaljevalni in poglobitveni).
Pogoj za vpis v tečaj prve stopnje je
uspešno končana osnovna šola oziroma
daljša praksa, za vpis v tečaja^ druge
in tretje stopnje pa uspešno končan te-
čaj nižje stopnje V tečaj tretje stopnje
se lahko vpišejo tudi knjigovodski usluž-
benci z daljšo Drakso na vodilnih po-
ložajih.
Tiskovine za prijavo in ostale infor-
macije dobite v upravi DU na Malga-
jevi cesti 4 (tel. 50-24). Vpisnina je 200
dinarjev.
Razpis velja do 10. septembra 1961.
Na GLASBENI ŠOLI v Celju
bodo naknadni sprejemni in po-
pravni izpiti 1. septembra. Kan-
didati morajo vložiti kolkovane
prošnje odnosno prijave, do 30.
avgusta.
RAZDELITEV UR bo 5. sep-
tembra ob 15. uri, reden pouk
začne 6. septembra.
GELEE ROYALE — MATIČNI MLEČEK
garantirano znanstveno stabiliziran
proizvod Zavoda za čebelarstvo dobite
v vseh lekarnah. Lekarne, ki prepa-
parata še nimajo, naj ga nabavijo pri
»Kemofarmaciji« v Ljubljani.
MELBROSIN — preparat cvetnega prahu
in matičnega mlečka (GELEE ROYALE)
garantiramo znanstveno stabiliziran
proizvod MELBRO — COOP (Zavcjd
za čebelarstvo — Kalnik) dobite v vseh
leka rnah. Lekarne, ki preparata še ni-
majo, naj ga nabavijo pri »Kemofar-
maciji« v Ljubljani.
TURISTIČNA AGENCIJA IZLETNIK
Ljubljana, Celovška 121 vabi vse
interesente na jesenske izlete doma
in po svetu:
TRI DNI PO ZELENI STAJERSKI
Trodnevni izlet z avtobusom. Prijare
do 10. IX. 1961.
V	SINJO TIŠINO LOGARSKE DOLINE
Dvodnevni izlet z avtobusom. Prijave
do 5. IX. 1961.
PO DOLINI GRADOV V ŠMARJEŠKE
TOPLICE
Enodnevni izlet z avtobusom. Prijar«
do 5. IX. 1961.
IZLET V XVII. STOLETJE
Dvodnevno potovanje s posebnimi IZ-
LETNIKOVIMI presenečenji.
NA OTOK RAB
Dvodnevni izlet z ogledom koncentra-
cijskega taborišča. Vožnja na Rab s
hidrogliserjem »VIHOR«. Prijave do
11. IX. 1961.
NA SPLAVU V POEZIJO MURE
Dvodnevni izlet z vlakom ali avtobu-
som. Prijave do 25. IX. 1961.
MED HRAME IN ZIDANICE
JERUZALEMSKIH GORIC
Dvodnevni izlet z avtobusom na vinsiko
trgatev. Prijave do 9. IX. 1961.
OBISK V MINIATURNI DRŽAVI —
S AN MARINO
Štiridnevni ižlet z avtobusom Prijave
do 10. IX. 1961.
PO KOROŠKI
Dvodnevni izlet z avtobusom. Prija/ve
do 20. IX. 1961.
V	DOLOMITE
Tridnevni izlet z avtobusom. Prijave
do 50. IX. 1961.
TRST — BENETKE
Dvodnevni izlet z avtobusom. Zaklju-
čeno ob zadostnem številu prijavljen-
cev.
CEZ GORE IN PRELAZE TIROLSKE
Štiridnevni izlet po Avstriji in Italiji.
Prijave do 20. IX. 1961.
NA OKTOBERFEST V MUNCHEN
Štiridnevni izlet z vlakom. Prijave d«
5. IX. 1961.
V	PARIZ
Sedemdnevni i^let z vlakom. Prijave
do 51. Vni. 1961.
NA DUNAJSKI VELESEJEM
Štiridnevni izlet z vlakom. Prijave do
20. Vni. 1961.
V	RIM, NEAPELJ, POMPEJE IN OBISK
MODRE JAME NA CAPRIJU
. Šestdnevni izlet z vlakom Prijave de
25. VII. 1961.
Podrobne informacije in programe teh
izletov zahtevajte v vseh IZLETNI-
KOVIH poslovalnicah: • Ljubljana,
Ljubljana—Šentvid, Celje, Kamnik,
šicofja Loka, Radovljica, Kranj, Cma,
Bovec, Piran, Slovenj Gradec, Bohinj,
Jesenice.
Uredništvo Celje, Titor trg 5 —
poštni predal 16 — telefon 25-23 ia
24-25 uprava: Celje, Trg V. kon-
gresa 5 — poštni predal 152 — tele-
fon 25-75 in 20-89 — Tekoči račun pi*
Narodni banki Celje: 605-11-1-65*
—	izhaja ob petkih — letna naroi-
nima 800, polletna 400. četrUet««
200 din — InozenMtro 2.400 dta
—	iKMamezna itevillta 20 din —
rokopiisoT ae Ti«?iei«o.
KOMPASA
RAZPIS
Na podlagi 21. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih
ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ, št. 52/57) razpi-
suje komisija za imenovanje in odstavitev direktorjev in upravnikov pri
Občinskem ljudskem odboru Žalec, mesto
DIREKTORJA
GOSTINSKEGA PODJETJA BRASLOVCE
(tri poslovne enote)
Pogoj: — visokokvalificirani gostinski delavec s 5-letno prakso na
vodilnem mestu
—	kvalificirani gostinski delavec z 10-letno prakso na vodilnem mestu,
—	srednja strokovna izobrazba z večletno prakso na vodiinem mestu
v gostinstvu.
Prošnje, kolkovane po tar. št. 1 in 7 zakona o upravn'h taksah
(250 din) z življenjepisom, dokazili šolske in strokovne iz^obrazbe ter
prakse, je trnba poslatii Občinskemu ljudskemu odboru Žalec najkasneje
do 15. septembra 1961.
Šolski odbor Kmetijske srednje
šole v Vrbju pri Žalcu razpisuje
sledeča prosta mesta:
1.	PREDAVATELJA ZA ŽIVINO-
REJO — Pogoji: ing. agr. s prak-
so v stroki ter veseljem do dela
na šoli. Družinsko stanovanje za-
gotovljeno. Plača po uredili iu
strokovni dodatek.
2.	SAMOSTOJNEGA KNIIGO-
VODJA ALI KNJIGOVODKINJO
za vodstvo materialnega in finan-
čnega knjigovodstva za šolo in in-
ternat.^ Samska soba zagotovljena.
Nastop službe takoj ala po dogo-
voru. Ponudbe dostavite ravnatelj-
stvu šole v Vrbju pri Žalcu.
Na temelju izrednega občnega zbora z dne 7. aprila
ip sklepov predsedstva upravnega odbora bo ustanovljen po-
seben zbornični zavod za napredek trgovanja. V ta namen
razpisujemo
naslednja prosta delovna mesta
1.	arhitekt za projektiranie tr-^ovskih lokalov in opreme
Pogoj: fakultetna izobrazba.
2.	Aranžer
Pogoj: diplomat aranžerske oziroma ustrezne šole aranžerske smeri ali
visokokvalificiran trgovski delavec - aranžer z najmanj 5 let ustrezne
l)rakse.
3 nadzornik praktičnega ponko
Pogoj: najmanj višja komercialna izobrazba in 10 let prakse na vodilnih
mestih v trgovini.
Eno stanovanje na razpolago takoj, ostala po potrebi prihodnje leto.
Osebni dohodki po posebnem pravlniku zavoda.
Prošnje z izčrpnim življenjepisom in dokazili o strokovni sposobnosti le
T^slati na fainištvo Trgovinske zbornice za okra.i Celje do tO. IX. 1W1.
poslati na tajništvo i rgov n. m	TRGOVINSKA ZBORNICA CELJE
Miklošičeva ulica 3
ZANIMIVOSTI
SVETJE DOBIL OBROČ MIRU!
Svet ni več preklan na dvoje.
Vojaška bloka, ki s politiko sile
vedno znova ogrožata svetovni
mir, sta dobila protiutež. Neveza-
ne države, katerih politika sloni
na temeljih tvornega sodelovanja
in mirnega sožitja so ustvarile
okoli sveta čvrst obroč, predstav-
ljajo veliko moralno silo. Orožje,
ki ga imajo na razpolago neve-
zane države je takšno, da se mu
ne moreta upirati ne zahodni ne
vzhodni blok vojaško vezanih dr-
žav. To je palmova vejica miru,
aktivnega sodelovanja in mirne-
ga reševanja vseh perečih pro-
blemov. Proti takemu orožju ni
obrambe, kajti ves svet, veliks
večina vsega človeštva želi mir
in ni pripravljena plačevati krv-
nega davka za ozke in sebične
koristi tistih krogov, ki se nočejo
odreči samopašnih, kolonialistič-
nih in dobičkarskih interesov.
Svet zdaj ne prisluškuje več le
grozečemu rožljanju in ne zadr-
žuje dih ob pomisli: Kaj poreče
Vzhod (na sliki vodoravne črte),
kaj bo storil Zahod (na sliki pik-
časte črte)? Svet ve, da je prisot-
na še tretja sila, ki Mjubuje obe-
ma, ki je že dostikrat dokazala,
da je pomirjevalec, da je varno-
stni ventil za prenakopičene sve-
tovne probleme.
Še dober teden nas loči od beo-
grajske konference, v katero ne
polagajo nade samo narodi dr-
žav udeleženk temveč vse miro-
ljubno človeštvo. Ali je naš glas
dovolj močan?
Oglejmo si naš zemljevid in
prisluhnimo govorici številk:
Nevezane države (na zemljevi-
du črno), ki bodo sodelovale na
zgodovinski konferenci v Beo-
gradu predstavljajo z domala 800
milijoni eno tretjino vsega člo-
veštva. Z državami, ki se bodo
konference udeležile kot opazo-
valke in simpatizerke (na sliki
pokončne črte), zraste število na
850 milijonov.
Med državami udeleženkami
niso zgolj male države. Indija
ima okoli 403 milijone, Indonezija
98 milijonov, ZAR 29 milijonov,
Brazilija 68 milijonov, Burma 20
milijonov, Etiopija 19 milijonov,
Jugoslavija 18 milijonov.
Države udeleženke so nanizane
geografsko okoli sveta. Obroč, o
katerem govorimo, ima tudi geo-
grafsko tak videz. Na Zahodu se
začenja s Kubo in se razteza prek
Severne in Centralne Afrike,
Bližnjega in Daljnega Vzhoda vse
do osrčja Tihega Oceana na In-
donezijskih otokih Borneu in Ce-
lebesu.
V Beogradu bodo zastopani vsi
kontinenti, razen Avstralije. Vse
države udeleženke uživajo v svo-
jem območju in v vsem svetu ve-
lik ugled. Začnimo z Azijo. Indi-
ja in Indonezija sta vodilni po-
litični sili azijske celine. Burma,
Afganistan, Mala j a, Kombodža,
Ceylon in Nepal tvorijo z njima
vred čvrst, monoliten in geograf-
sko zaokrožen steber miru in so-
žitja.
Afriko nad ravnikom veže ob
obalah Sredozemlja vpliven in
prebujen arabski svet ZAR, Ma-
roko, Tunis, Saudova Arabija,
Irak, Jemen, Alžir, Sudan in Li-
bija. Pod temi državami se na
Zahodu začenja pas svobodnih
črnskih dežel kot so Gana, Mali,
Gvineja, Nigerija in se končuje
na Vzhodu z etiopskimi narodi in
Somalijo. Pod ravnikom pa vre
in ljudstva Konga, Angole, Ke-
nije so prav gotovo z vsem srcem
na strani miroljubne koeksisten-
ce.
Evropo neposredno zastopa Ju-
goslavija, posredno kot opazo-
valci pa tudi Švedi in Finci. Ven-
dar so oči vse Evrope usmerjene
v Beograd, kajti nevarnost naj-
novejše krize v Berlinu je moč-
no povečala vrednost geslu: Boj
za mir.
Z one strani Atlantika je Kuba,
ki uživa na ameriški celini, zla-
sti pa v Srednji in Južni Ame-
riki velik ugled. Tu so še Boli-
vija, Ekvador, Mehika in Brazi-
lija.,
Mehiške in ekvadorske obale
zapljuskuje Tihi ocean, isti, ki
obliva tudi Indonezijsko otočje.
Krog je sklenjen, varnostni obroč
je zgrajen. Rodila se je nova si-
la — sila miru.
c. k.
Prijateljstvo
živali bi nam mnogokrat
služile za vzgled, saj včasih,
če jim spremenimo okolje in
način življenja, postanejo ce-
lo naravni sovražniki v ži-
valskem svetu dobri prijate-
lji.
Naša slika pa nam kaže za-
nimivo prijateljstvo med po-
nijem in prašičkom. Poni, ki
mu je ime »Piccolo«, je bil
nekoč cirkuška zvezda. Ko
pa je ostarel, so ga poslali
v zavod za zaščito živali, kjer
uživajo svoj pokoj tiste ži-
vali, katerih lastniki jih no-
čejo dati konjaču, ko jim po-
jenjajo moči.
Poni je v novem domu na-
vezal tesno prijateljstvo s
prašičkom, ki pa tu ni v za-
ščiti, temveč kot vsi njegovi
»bratje«, namenjen za zakol.
Oba hodita skupaj na pašo
na sočne travnike, včasih se
celo malo poigrata, kadar po-
ni pozabi na svojo dostojan-
stveno starost. Vsako jutro
čaka poni svojega prijatelja
pred svinjakom. Ko ga spu-
stijo, sledi »jutranji poljub-
ček« ali kako bi drugače
imenovali živalski ceremoni-
al obvohavanja? Zvečer poni
spet pospremi prašička do
svinjaka, in če svinče le noče
noter, ker je pač še mlado in
razposajeno, ga poni z lah-
nim sunkom glave porine v
stajo, kot bi hotel reči:
— Dovolj je norčij. V po-
steljo se spravi! —
PREIZKUŠNJA LEBDEČE LADJE
V Garr Looku na Škotskem so
nedavno preizkusili na vožnji
lebdečo ladjo. Ladja se vode sploh
ne dotika. Dva zunanja motorja
poganjata ladjo naprej, štirje dvo-
taktni motorji pa ustvarjajo pod
ladjo zračno plast, ki prisili vo-
zilo, da lebdi nad vodo. Ladja, ki
so jo preizkusili je majhna.
Dolga je le dvajset metrov. Do-
segla je hitrost hidrogliserjev,
kakršen je naš »Vihor«, to je 32
morskih milj na uro. Ker pa je
preizkušnja uspela, bodo gradili
večje ladje tega tipa, zlasti za
področja, kjer je veliko čeri in
morskih plitvin.
PRIIMKI
IN NADIMKI
Vsi imamo priimke in imena,
nekateri pa celo nadimke. Toda
nekateri imajo imena takšna, da
bi človek dejal, obesili so jim jih
sovražniki.
Blizu Subotice pa je celo vas,
kjer nič ne pomaga, če veste za
uradne priimke ljudi, ne poznate
pa njihovih nadimkov. Šele če
poveste, da iščete Debelog, Klem-
pa, Mentra, Puča, Šapo itd., po-
tem vam bodo pokazali pot.
Prelistajmo malo beograjski
telefonski imenik. Našli bomo
priimke kot so naslednji:
Zatezalo, Vrtikapa, Lopata, Bu-
halo. Sreda, Ponedeljak, Subota,
Kravar, Palikuča, Kočij aš, Kučak
itd.
V Dugi Resi pa je občan, ki se
piše Ban. Pri njem stanuje pod-
najemnik, ki mu je ime Kralj.
Oba kupujeta mleko pri kmetici
z imenom Carica. Sosed se ime-
nuje Vrana, od Bana pa je grad-
beno zemljišče kupil človek, ki
se piše Stenica.
Našemu celjskemu rekorderju
v kratkosti priimka, ki se piše Es,
močno konkurira v originalnosti
Banjaluški krojač, ki se piše eno-
stavno Ja, ali po naše jaz.
„Lizika" na dopustu
»Želim si samo miru!« je vsi-
ljivim reporterjem na obalah Flo-
ride zabrusila »božanska« Liz
Teylor. Zena, ki je s svojimi
Škandali in štirimi porokami
vzbudila toliko prahu, je zadnje
čase precej na koncu s svojimi
živci. Najprej je v Londonu ob
snemanju nekega filma dobila
popoln živčni zlom, zdaj pa je
vmes prišel še »moskovski pro-
blem«.
Zalkaj moskovski? O, Lizika pač
ni občutljiva za politiko. Zgodilo
se je namreč, da se je na mo-
skovskem filmskem festivalu po-
javila pred publiko v enaki oble-
ki, kakršno je nosila tudi Gina
Lolobrigida. Obe sta jih kupili v
Parizu pri Diorju. To je vendar
nezaslišana provokacija. Različni
ljudje — različne skrbi...
.J^odvodne lepote in grozote
Korenjaka na naši sliki sta le-
tošnja državna prvaka v pod-
vodnem ribolovu, Ivan Lovrič in
Vlado Bolenovič iz Malega Lo-
šinja. Priborila sta si celo zbirko
»piskrov« v Puli, kjer je letos
bilo državno prvenstvo.
Podvodni ribolov, ki je pri nas
že zelo razširjen, je lep, toda ne-
varen šport. Podvodni ribiči se
potapljajo tudi do 30 m v globine
in pri tem ne smejo uporabljati
drugega kot masko za obraz in
plavuti. Pogosto se zgodi, da ri-
biča v globini prevzame globin-
ska pijanost, to pa je včasih ne-
varno, da plavalec sploh izgubi
orientacijo kaj je zgoraj in kaj
še večja globina. Na tak način je
lani izgubil življenje eden naj-
boljših jugoslovanskih podvodnih
ribičev. Globine morja so čudo-
vite in privlačne. Toda tam je še
neznan svet in nevarne vodne ži-
vali drugujejo predrznim ribi-
čem.
In končno še o njunem uspehu
na letošnjem tekmovanju:
V šestih urah sta oba skupaj s
podvodno puško »nastrelila« 80 kg
rib. Kakšen je to uspeh, bodo naj-
bolje lahko presodili naši »pali-
čarji«, ki po ves popoldan na
svežem zraku komaj »priprosja-
čiin« vpčpriirn
MORJE, KI TECE
Mestece Tesno z eno polovico
leži na otoku Murterju, z drugo
pa na dalmatinskem kopnu. Oba
dela spaja premični ' most. Pod
njim pa teče morje in dela prav-
cate vrtince. Morski tok je v tej
ožini zelo močan, povzročata pa
ga plima in oseka.
„Švabske zdrahe"
KJE SO MEJE POTRPEŽLJIVOSTI? —
Sodobni »Drang nach Siiden«
je v polnem razmahu. Avstrijci
bojkotirajo italijansko revijero
zaradi Južne Tirolske in Nemci
so z njimi solidarni. Toda kdor
se je navadil počitnic na Jadra-
nu se temu težko odreče. Zato
letos v večjih množinah prihajajo
k nam. To je prav in z ozirom na
razvoj turizma koristno, samo
če...
Samo če bi ne bilo primerov:
Skupina turistov, med njimi
dober del Nemcev, čaka na čoln,
ki vozi z otoka Lošinja na otok
Susak izletnike. Čolnarju je po-
čila dovodna cev za bencin in na-
pove uro zamude.
Pa so vzrojili zvesti nasledniki
Bismarckovega in Hitlerjevega
železnega reda:
— Svinjarija! Pusti nas čakati!
Tu bi potrebovali »Organization
Todt«, da jih spravi k redu!
Itd.... itd...
Spustil sem se z njimi v pre-
pir in jim povedal, da mi je ljub-
še manj reda kot pa njihov »smi-
sel za organizacijo«, ki na povelje
in prve takte koračnice pripravi
»vesoljno nemštvo« v paradni ko-
rak.
Ko je bil čoln končno le na-
red, je tisti Švaba, ki je bil naj-
glasnejši in ki je znal presenet-
ljivo veliko hrvaških besed, de-
jal:
— No ja. Da kommt er schon,
der Bandit!. — (končno prihaja
bandit).
Možak v čolnu je bil plečat oto-
čan in mislil sem, da je prav, če
mu povem kak nadimek je prav-
kar dobil. Toda zgodilo se je na-
sprotno ... Skomignil je z atlet-
skimi pleči in izcedil skozi zobe:
— Kaj hočem, vožnjo je plačal...
In Nemec se je vkrcal.
V pristanišču. Ura je štiri zju-
traj. Nekaj sto ljudi čaka na vkr-
canje. Tu so tudi otroci počit-
niške kolonije. Neprespani, drob-
ni in kljub temu potrpežljivi.
Njihova starost od 6 do 10 let.
Kapitan odredi, da se najprej
vkrcajo otroci, ki stojijo tik ob
robu pomola pri vkrcevalni br-
vi...
Pa vam pridrvi brezobzirno kot
težek tank Nemec, ves obložen s
kovčki. Zarine se v drobiž, ki se
opoteka nad robom pomola, vpi-
je in kriči na pomoč. Glavo bi
dal, da je bil Fric kak tankist,
ki je mečkal otroke kje po Ba-
ni j i in Hercegovini... Ko pa ga
je mlad Celjan fizično ustavil pri
nadaljnjem prodiranju preko
otroških teles, je sin »Herren-
volka« vpil o »balkanizmu« ...
... Pozneje smo ga videli, kako
se je z družino razšopiril v jedil-
nici, ki je bila rezervirana za
otroke. Naši otroci pa so se za-
voljo tega morali poleči kar po
tleh...
Kje so meje potrpežljivosti? Do
kod naj sega popustljivost držav-
ljana FLRJ zaradi nemške mar-
ke?
Zakaj se lošinjski čolnar ni po-
stavil s svojimi širokimi prsi pred
Frica in mu prepovedal vstop na
čoln če že svojih mišic ni mogel
koristneje demonstrirati? Zakaj
domnevnemu vozniku oklopnega
»Tigra« ni nekdo pošteno stopil
na prste?
Kako naj takim švabom dopo-
vemo, da lahko kupujejo pri nas
le materialne dobrine in da ni-
smo pripravljeni biti poizkusni
zajci za njihovo samopašno, do-
mišljavo in neotesano oholost?
Kaj mislite o tem vi?
-ček.
Ohole Gretice. Ko da Je ves svet njihov...