Leto LXV PoRnfna plačana v gotovini V Ljubljani, v soboto, dne 14. avgusta 1937 Stev. 184 a Cena f.50 Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/IH Telefoni nredništva in nprave: 29-92, 29-93, 29-94, 29-95, 29-96 — Izhaja vsak dan zjntraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku Ček. račun: Ljubljana št 10.650 in 10.549 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6. Predsednik vlade o gonji proti konkordatu „Boj ni naperjen proti konkordatu, ampak proti vladi in JRZ4' „Proti političnim nasprotnikom bomo nastopili z vso močjo" Padec Dimitrova Iz Rusije prihajajo vesti, da je bil strmo-glavljen šef III. internacionale, Dimitrov, gotovo najgenialne.jši strateg komunistične propagande v vseh zadnjih letih. Toda ker pred Stalinovo nemilostjo ne obvaruje nikogar nc sposobnost, ne delavnost, ne vdanost komunizmu in ne še tako velike zasluge za komunistično stvar, je moral na povelje rdečega diktatorja iti tudi prosluli mednarodni revolucionar Dimitrov, čeprav si je stekel izredno velike zasluge v službi komunistične mednarodne propagande. Iz dosedanjih izkušenj podučeni moramo reči, da si bo Dimitrov lahko čestital, ako i/. Moskve odnese vsaj glavo; iz tiste Moskve, ki ga je pred leti sprejela v bučnem triumfu kot zmagovalca, ko je prihajal iz Nemčije po znanem procesu proti požigalcem parlamenta. Tedaj je takoj postal profesor na komunistični visoki šoli. to se pravi na zavodu, na katerem uče komuniste vseh narodnosti revolucionarne propagande. Iz tega mesta pa je bil povišan za šefa III. internacionale, ki je po besedah francoskega komunista Victorja Sergeja »najstrahotnejša naprava za razrušenje preteklosti, kar jih je kdaj bilo sredi stare družbe...« Ni dvoma, da III. internacionala s svojimi številnimi odseki in pod-organizacijami predstavlja v resnici najpojvol-nejši aparat v službi mednarodnega komunizma, da je pravcata rdeča zveza narodov s 67 včlanjenimi komunističnimi strankami vseh narodnosti. . . Do tega obsega se je III. internacionala spopolnila Ic polagoma. Po uspešni rdeči revoluciji v Rusiji in /magi nad protirevolucionar-nimi belimi četami na evropskih in azijskih bojiščih jc militarni komunizem v svojem zmagoslavju bil prepričan, da je bila ura za svetovno revolucijo. Sovjetski politični in vojaški strategi so računali, da je Evropa toliko trhla, da jo bo Tpogoče v enem samem pohodu vojaško zavoje-vati in ji na konicah sovjetskih bajonetov vsiliti komunistični red. Cela Evropa in polagoma cel svet naj bi se preosnoval v sistemu komunističnih sovjetskih republik, na čelu katerih naj bi stala nova svetovna zve/a narodov — III. internacionala s sedežem v Moskvi. Visoke sanje o skorajšnji svetovni zmagi komunizma pa so se razblinile ob »čudežu na Visli«, ko je mlada Poljska z nečloveškim naporom vseh sil pod vodstvom Pilsudskega in genialnega francoskega vojskovodje generala Weyganda ustavila pohod sovjetskih armad in jih tik pred varno Varšavo tako odločilno porazila, da so sc morale vrniti globoko nazaj v Rusijo. Misel na vojaško zavojevanje Evrope je s tem propadla. Komunistična internacionala se je sedaj pričela posluževati druge taktike. Cesar si nt mogla osvojiti r naskokom, z orožjem, si je poskušala pridobiti polagoma, s pomoetg komunistične ideje in njene propagande. Tedaj so bile še po vseh evropskih državah komunistične skupine po načelih /apadne demokracije legalno priznane stranke. Tem je pripadla naloga, da pripravijo pot svetovni revoluciji. Oprte moralno in materialno na Sovjetijo so imele nalog, da se najprej polaste marksističnega delavstva, ki je do tedaj bilo po večini v II. socialistični internacionali, kar se jim je v veliki večini tudi posrečilo. Nato pa so razvile ogromno propagando, ki naj bi na vseh področjih človeškega delovanja zrušila stari svet in stari red v prilog komunističnega družabnega reda. Evropa, še vsa bolna in razmesarjena od svetovne vojne, se spočetka ni mogla mnogo ustavljati in komunizem je znal nieno slabost in nemoč sijajno izrabljati. Na vodstvu III. internacionale so sedeli skoraj izključno judje. ki so znani kot na jboljši propagandisti in demagogi. Sedaj, ko zremo nazaj, lahko rečemo, da je v teh povojnih letih, ko je bil komunizem še v Rusiji sami edin ter revolucionarno udaren in Evropa vsa onemogla ter krvaveča iz tisočerih ran — hila nevarnost komunistične svetovne revolucije največia. Polagoma pa je Evropa, vstajala / bol-ške postelje. Povojni režimi so se utrdili, narodi so se umirili, gospodarstvo se je prjčelo popravljati. Države so se začele komunizma otepati, nekatere z nacionalno diktaturo druge 7 demokraciio, ki se je dvigala proti gibanju, ki je demokraci li napovedalo smrt in oznanjalo razredno diktaturo. Ena država za drugo je komunistično gibanje jvosfavila nod izjemne /akone. boljševiške stranke so bile prepovedane. S tem sicer ni bilo konec komunizma, pač pa je moral v katakombe. Komunistična propaganda se je morala omejiti skoraj izključno na podtalno delo. na protizakonito propagando, ki je marsikaterega komunista spravila v ječo. Tudi to delo: skrivne tiskarne, pošiljanje tekačev, zakulisno hujskanje in intrigi-ranje. podkupovanje raznih »voditeljev«, plačevanje legion agitatorjev, itd. je bogato fi-nansirala Sovjetija. Kljub veliki spretnosti plačanih agitatorjev in spretnemu izrabljanju vseh težav, s katerimi se morajo narodi horiti, je v tej dobi komunizem pričel plahneti. Ne le zato, ker je marsikoga minilo veselje, ko je bil enkrat ali dvakrat zaprt za komunistične utopije, ampak tudi zaradi tega, ker je Sovjetija polagoma pričela kazati svoje pravo lice, ki ni nič jvodobno obljubljenemu paradižu na zemlji. Agitacija z Rusijo je postala zelo težavna če ne kar nemogoča; zapadni človek, čeprav se mu ne godi najbolje, kaže vendar vedno manj veselja, da bi postal deležen dobrot boljševiške diktature in njenih aziatskih metod pri uresničevanju človeka in njegovih svoboščin. V tej dobi vidnega propadanja komunističnega vpliva pa je kominterna imela srečo, da je dobila za šefa izredno bistrovidnega Bolgara Dimitrova. Kakor hitro je postal voditelj kom-interne. je vrgel v svet znamenito besedo: ven iz katakomb! Pojdite med ljudstvo, seveda ne pod svojim pravim imenom in ne pod rdečo zastovo! — Od tega trenutka dalje smo videli, kako so se komunisti poskušali vriniti v vse stranke, v vsako gibanje, v vsako organizacijo, v vsako društvo. So največji demokrati, če tako kaže, največji nacionalisti — v Sloveniji n. pr. nam komunisti neprestano očitajo, da smo katoličani izdali slovensko narodno misel, — silijo se v telovadna društva in znajo biti celo pobožni in razlagajo (po svoje seveda) papeške okrožnice. Cilj kominterne jc ostal isti, pre- Bar, 13. avgusta. Ministrski predsednik in zunanji minister se je s svojega obiska na Krfu, kjer je bila na počitnicah njegova žena, in kjer se je sestal tudi z grškim predsednikom vlade Metaksa-som in bil sprejet tudi od grškega kralja .Jurija, vrnil zojiet nazaj v našo državo. Ob prihodu v Bar je bil od številnega ljudstva, ki ga je pričakovalo v pristanišču, prisrčno pozdravljen. Po kratkem razgovoru na suhem se je dr. Stojadinovič vrnil nazaj na parnik, kjer je sprejel predstavnike oblasti in zastopnike JRZ vsega barskega sreza. Ob 9 zvečer je bil v hiši poslanca Djure Cejo-viča velik banket predsedniku vlade na čast. Banketa se je udeležilo nad 100 povabljencev, med njimi minister za gozdove in rudnike Djura J a n -kovič, ban zetske banovine Ivaniševič, podban Jevtič, in poslanci dr. Niko Novakovič, Nikola Zu-ber, Vladimir Kazimirov, Dragoinir Stojadinovič, Novica Pojx>vič, Luka Mijuškovič in Čedomir Sla-dojevič. Razen županov vseh občin iz barskega okraja je bilo tudi več županov iz večjih krajev okoliških srezov, med njimi župani iz Podgorire, Nikšiča, Peči in drugi. Predsednik vlade je do Cejovičeve hiše šel peš po vsem mestu v družbi mnogoštevilnih prijateljev. Na banketu je predsednik na prisrčno zdra-vico odgovoril z daljšim govorom, v katerem je obujal spomine na svoje prejšnje politične boje, ki jih je imel kot poslanec teh krajev. Govoreč o perečih vprašanjih, je predsednik vlade dejal, da prah, ki so ga vzdignili v zvezi s k o n k n r-d a t o m . dejansko ni boj proti konkordatu kajti pri nas imamo ie od prej ne samo enega, temveč fi konkordatov, proti katerim se doslej ni nihče postavljal po robu; tudi ni to hoj za zaščito srbske pravoslavne cerkve, ki ji ne more groziti nobena nevarnost od njega kot Srba pravoslavne vere, čigar družina je dala Belgradu in Srbiji njenega prvega metropolita v osebi Mlentija Pavlo- London, 13. avg. TG. Reuter poroča izšangaja: V kitajskih vojaških krogih z gotovostjo pričakujejo velikega japonskega napada na vsej severni fronti. Ofenziva se bo začela v nedeljo 15. avgusta in bo imela tri glavne smeri: Prva japonska armada bo napadla na železniški črti Peking (Peiping)-Suijan. drugi japonski oddelek bo napravil sunek v smeri proti Cankavu, tretji pa bo imel svoj izhod v Tjenrinu ter za cilj Pukav. Kitajski vojaški krogi pravijo, da imajo poročila. da bodo Japonrt napadli z motoriziranimi oddelki, ki jim bodo pomagali številni bombniki. Ofenziva japonske vojske ima namen, zasesti pokrajino Hopej prav do njene jnžne meje. nadalje tudi pokrajino Cahar do meje Zunanje Mongolije. Japonsko ofenzivno vojsko računajo kitajski častniki na kakšnih 60.000 mož v prvi črti. med tem ko močne rezerve še vedno prihajajo iz Mandžurije in Koreje ali pa se izkrcavajo v Tjenrinu. V Šangajti je poveljstvo japonskih bojnih ladij — 33 po številu — ki so izkrcale mornarje, jvoslalo mestnemu županu ultimat, naj odpokliče kitajske orožnike z mestnega območja. Župan tej zahtevi ni mogel ugoditi in so se sedaj na obeh straneh začele priprave za napad. Ja|wnski mornarji so zasedli nekatere važne strateške točke v pristanišču, kitajski vojaški oddelki pa so se utaborili po nekaterih predmestjih in v kitajskem delu mesta. Kitajci so tudi okrepili jvosadke v trdnjavskem jvasu okrog Vusunga. Prihod Japoncev v Šangaj je imel za jvosledico, da so letalske družbe umaknile vsa letala iz Šan-gaja v Nanking. Tudi vse lokomotive in železniški vozovi so bili poslani proti severu v Nanking. Šan-gaj je brez vsakega prometnega sredstva. V šangajsko pristanišče je priplulo tudi nekaj bojnih ladij tujih velesil. V luki je zasidrana ena sovjetska križarka, dve angleški križarki, 2 francoski torpedovki pod vodstvom manjše križarke in menila pa je taktiko. Komunisti naj bi razkrojili s svojo aktivno udeležlvo v vseli ustanovah in organizacijah obstoječi sistem, ubili avtoriteto, sabotirali sleherno konstruktivno delavnost in tako polagoma pripravili kaos, ki naj bi družbo napravil zrelo za prevrat. Velika zaveznica komunizma sc je pokazala framasone-rija in svobodomiselstvo, ki je na idejnem in verskem področju takoj jvodprla kominterno s svojim materializmom in brezl>oštvom ter uvedla komunizem v salone meščanske družbe. Zavezništvo se je pokazalo tudi na političnem polju, ko je francoska masonerija spravila Sovjetijo v Ženevo in so se španski ter francoski masonski bratje zelo potrudili, da je prišlo do tako zvane ljudske fronte, ki pomenja brez dvoma največji uspeh kominterne in najpofKil-nejšo realizacijo smernic, ki jih je izdelal Dimitrov. Ljudska fronta je bila zamišljena kot idealna odskočna deska, ki naj državo preko fraz o človečanstvu, demokraciji in protifašistični borbi požene naravnost v komunistično razredno diktaturo. Vse je šlo dobro in Dimitrov bi triumfiral. da ni prišlo do španske polomije, španski požar pa je opozoril Evropo na mednarodne za/i-galce in jo napravil čuječo. Ker jo »ljudska viča. Boj jc naperjen dejansko proti današnji vladi in proti JRZ. V tem boju izrabljajo politični nasprotniki vseh barv brezobzirno pravoslavno cerkev in se strahopetno skrivajo za njen hrbet. Vero in cerkev, je dejal dr. Stojadinovič, moramo razlikovati od teh nelojalnih politikov. Pravoslavno cerkev je treba spoštovati, braniti in utrditi. Toda proti našim političnim sovražnikom moramo nastopiti z vso močjo naše velike in močne stranke. Na koncu svojega govora je predsednik vlade hvalil junaštvo in hrabrost Črnogorcev in je dejal, da so mu v Belgradu pred nekaj dnevi takisto čestitali zaradi osebne hrabrosti in vztrajnosti. Nekateri so mu takrat rekli: Sreča je. da stoji na čelu JRZ tako hraber moi, ker je bolje, da e n lev vodi sto zajcev, kakor pa en zajec ameriška oklopna križarka v spremstvu večjega rušilca. Anglija je fH>slala v Šangaj tudi 9o0 vojakov od svoje posadke v llonkongu. Šanghaj. 13. avg. b. Včeraj popoldne je prišlo do oboroženega spopada med jajKmskimi in kitajskimi četami v predmestju Cajvej na križišču ulic Paoshan in Vangping. Do nadaljnjih sjvojvadov med Jajx>nci in Kitajci je prišlo blizu jajionske glavne postaje v Tjentingnav in severno od Se-čuana v področju ceste, ki vodi v Baocing. Do hudih borb je prišlo včeraj tudi v Julincenu, jugo-zapadno od Tjencina. Jajioiiski jvoveijnik general Ušida je izjavil dopisniku »United Pressac, da se na železniški progi Peking—Sujuan razvijajo po načrtu vojne operacije in da je upati, da bodo Kitajci morali v kratkem zapustiti železniško progo. V področju včerajšnjih borb ležijo tudi grobnice dinastije Ming, ki pa doslej niso bile oskrunjene. Kitajski zunanji minister je izjavil dopisniku »United Pressa«, da je Kitajska stvarno pričela voditi vojno. Za njo ni drugega izhoda, kakor da se brani proti napadom. Pričakovati je, da bo v kratkem tudi formalno proglašena vojna. - -v Bitka za Sangaj se je pričeta šanghaj. 13. avg. b. Uradno potrjujejo, da se je davi ob 9.15 pričela vplika bitka za šanghaj. Japonski strojniški oddelki, ki so snoči zasedli strategične položaje na vseh področjih severnega dela japonskega naselja, so pričeli streljati na Kitajce. ki zavzemajo položaje v predmestju Capej. Prvi križni ogenj strojnic je trajal do 10.30. Na obeh straneh je bilo veliko mrtvili in ranjenih. Ozki prostor, ki deli obe stranki, je bil prekrit fronta« delo kominterne. se je morala zanjo tudi do kraja oksjioniruti. Francoska ljudska fronta jc pomagala, kar je le mogla. Sovjetija je odjvrlu svoje vojne arzenale. kot da gre /a njeno bitno stvar in kominterna je delula propagando po vsem svetu v prilog rdečim in nabirala prostovoljce, španska zarlcvščina je stala boljšcvike težke milijarde: na kocko so postj-vili ves svoj vojaški in moralni prestiž... toda uspeli je izostal. Kominterna v Španiji ne Ivo triumfirala, to je danes čisto jasno. Pa tudi drugod kakor v Franciji, se je ideja »ljudske fronte« do temeljev zumajalu. Pod to lažno zastavo komunizmu nc bo mogoče več pluti. To je eden glavnih vzrokov, da mora Dimitrov iti. Drugi je pa isti. ki seka glave vsem pravim, resničnim boljševikom v Sovjetiji: Stalinova Rusija je na preokretu. Zato morajo s poti vsi, ki tako globoko iskreno in fanatično verujejo v marksistični komunizem, njegova načela in osvojitev sveta s komunistično svetovno revolucijo, da bi ne prenesli Stalinovih evolucij in ne hoteli razumeti njegovih čudovitih obratov, s katerimi piskuša rešiti mimo vseli k.....uiiističnih in socialističnih teorij ohinst za sebe in naj se to zgodi po kateri koli ideologiji in s katerim koli sistemom. Drin. sto levo v. Toda dr. Stojadinovič poudarja, da to vendarle ni točno povedano, ko pa vidi tolikšno borbenost Črnogorcev. Zaupanj)', ki mu ga danes izkazujejo, o čemer je dokai tudi veličasten sprejem v Baru in njegova današnja izvolitev za častnega meščana in poklonitev zemljišča, da bo lahko zgradil poletno vilo in pogosteje prihajal v Bar. Ko vse to vidim, smem s pravico reči, da ne vodi zajec levov in tudi ne lev zajcev, temveč lev I e v e. V takšnih okoliščinah l>o JRZ zmagala nad svojimi političnimi sovražniki. Ob sklepu govora, pa tudi ves čas njegovega izvajanja, so prisotni |irisrčno in z viharnim aplavzom jiozdravljali jiredsednika vlade. Banket se je končal ob 11 zvečer. Takral so je predsednik vlade spet vkrcal na ladjo in se odj>cljal proti Boki Kolorski. s Irupii Japoncev in Kitajcev, ki so večkrat i naskoki poskušali svojo srrčo. Najprej so nekoliko-krat naskočili Japonci, vendar |m so jih Kitajci krvavo odbili. Tedaj, ko sc je mislilo, da bo borba ponehala, pa so hoteli Kitajci predreti, toda brez uspeha. Od 10.30 do 11 krajevnega časa je zavladalo majhno zatišje, nato pa so se borbe zopet nadaljevale v vseh predmestjih šanghaja. Trenntno so se borbe prenesle na ulice in so zelo krvave. Obe stranki trdita, da sla bili prvi napadeni. Kitajci so ponoči okrepili svoje miličnike v mestu za nadaljnjih 10.000 mož. lako da je trenutno v Šanghaju nad 20.000 prvovrstnih kitajskih strelcev. Kitajci so številčno močnejši, zato pa so mnogo slabši, ker Japonci razpolagajo z močnimi pomorskimi in letalskimi silami. Jutri pričakujejo v šanghajski luki prihod velike britanske križarke >Cumberland«, ki jo lio spremljala admiralska ladja »Augustec. Na ladji »Auguste« je viceadmiral Tittle. Kitajsko finančno ministrstvo je izdalo jvove-lje, da se takoj jirenese vse zlato in denar iz Šanghaja v Nanking, kjer ga bodo hranile inozemske banke. O |K>ložajti na bojišču pri mestu Nankovu in na istoimenskem hribu |H>ročajo. da so trenutno strašne borbe med rednimi japonskimi četami in srednjo kitajsko armado. Kitajci so v teku noči odstopili iz bližnjega hriba ter čakajo v gozdu pri Nankovn novih okrcpiteT. Odločno se pripravljajo za nov napad. Glavne l>orbo se še vedno vodijo na fronti, ki je dolga 5 km. Japonci priznavajo. da zadevajo na vedno hujši odjvor, ki ga dajejo j>redvsem čete 85). kitajsko divizije. „Ubili so ubijalca" London, 13. avgusta. AA. Havas: »Tim-js* pišejo o umoru iraškega poveljnika generalnnga štaba in pravijo, da bi se moralo reči ob tej priliki: »Ubili so ubijalca«. Vsi drugi londonski listi pišejo v sličnem tonu in pravijo, da je pokojni dal ubiti bivšega vojnega ministra. Pričakovati je bilo, da se bo kaj takega zgodilo. Listi se vprašujejo, kako se bodo sedaj razvijali dogodki, ko je bil ubit »mož železne roke«. Včeraj je bilo aretiranih več častnikov iz posadke v Bagdadu. Železniški in telefonski promet z Mosulom jc bil včeraj začasno ustavljen. Vojaške vaje na Siciliji Rim, 13. svgusta. AA. DNB: Snoči so se začeli veliki manevri italijanske armade na Siciliji. Snoči sta prišla v glavni stan v Castro Vetrano kralj in prestolonaslednik. Med borbami bo v glavnem stanu tudi predsednik vlade Mussolini. Manevrov se udeležuje 50.000 mož armade in 1000 oklopnih avtomobilov. Glavni namen teh manevrov je, da se ugotovi hitrost koncentracije in sodelovanje vseh vrst orožja. Anglija izganja Nemce London, 13. avgusta. AA. Havas: »Daily Herald« objavlja vest. da bo večje število nemških državljanov izgnanih iz Anglije. Policija je ie več nemškm državljanom dostavila odredbo, da ne smejo več ostati v Angliji. Ti nemški državljani bodo vsak čas odpotovali v domovino. Nekateri Nemci pa so bili zadnji čas tako nadzirani od agentov Scottlandyarda. da so se sami odločili, da odpotujejo iz Londona. Ne nasedajte razširjevalcem lažnivih vesti! Belgrnd, 13. avgusta. A A. Sovražniki javnega reda in mira in nas|irotniki režima si v zve/i s sprejetjem konkordata v Nerodni skupščini izmišljajo razne neresnične in vznemirjajoče vesti in jih tendencio/.no razširjajo. V interesu javnega reda in mira prebivalcev opo/.nrjnmo prebivalstvo, naj ne naseda tem neresničnim in tcndencioznim vestem in naj se ogiba tistih, ki si jih izmišljajo in jih razširjajo. Oblastvom in organom notranje uprave so dana navodila, naj proti ra/.širjcvnlcem teh vesti nastopijo najstrožje po zakonu. (Iz notranjega ministrstva št. 13.583 od 13. avgusta 1937, Belgrad.) Japonski napad v nedeljo Pred Sangajem 33 japonskih bojnih ladij „Jutrovim" dogmatikom >Jutrovi« dogmatiki se zopet razburjajo, češ da je glasilo katoliške akcije Slovenec napadlo pravoslavje, ker je trdilo, da je pokvarjeno od cezaropapizma. Trdijo tudi, da smo napadli pravoslavne arhiereje, češ da lastijo pravoslavni cerkvi prvenstvo ter menijo, tla mora biti naša država velikosrbsko pravoslavna. Gospodje Jutrovk dogmatiki očividno ne znajo dobro brati, kakor tudi ne znajo dobro pisati, ker >Slovenec< kaj takega seveda ni trdil, ker ni samo dobro poučen o pravoslavni dogmatiki, ampak tudi o zgodovini pravoslavne cerkve. Zdi se tudi, da gospodje ne berejo srbskega časopisja. vsaj ne onega, ki se ne strinja z netolerantnim stališčem patriarhovega namestnika, znanega metropolita Doslteja. Zakaj v teh srbskih listih, ki so iskreno vdani tudi pravoslavni veri, bi bili ;Jutrovi dogmatiki lahko brali, da je današnja srbska pravoslavna cerkev rosno ogrožena ravno od svojega sedanjega vodstva, ki je prežeto cezaropapizma in ki so zavzema za pravoslavno leokracijo v naši državi, kakor je obstojala v carski Ruisiji,-ki jo je z rusko pravoslavno cerkvijo vred pomedel boljševizem. Kakor takratni ruski hierarhi (pa ne vsi!), tako tudi vodstvo srbskega pravoslavnega arhierejskega sabora meni, da je naloga pravoslavne cerkve v Jugoslaviji la. da to državo vodi, pri čemer seveda ne pomisli, kakšne posledice bi imola hegemonija velesrbske ideje in pravoslavne teokracije pri nas.' Mar metro|>olit Dositej in njegovi somišljeniki ter oni ruski emigranti, ki najbolj ščuvajo na boj zoper katoliško cerkev, menijo, da bi katoliki in muslimani v Jugoslaviji, ki_ jih je skupaj S milijonov, mirno prenašali, da bi živeli v pravoslavni teokraciji, v kateri bi srbska pravoslavna Hrvatska brca „Jutrovcemper vlado ter je, kakor vemo, podtaknila dr. Mačku neko izjavo, iz katero naj bi sledilo, da je Hrvatom vseeno, kaj bo s konkordatom in da jih borba proti njemu pušča popolnoma hladne, ako je celo naravnost ne odobravajo. Toda dr. Maček je JNS-arje takoj demantiral. njegovo glasilo pa je zdaj priobčilo žo drugi članek, s katerim osvetljuje hinastvo JNS-arjev. zlasti pa Jutra: in njegovih gospodarjev. \ svoji številki od 12. t. m. piše »Hrvatski dnevnik . d« Jutro . ki se sedaj prilizuje dr. Mačku, ne opušča nobene prilike, da se ne bi Hrvalom zlobno rogalo. Tako na pr. je pisalo, da turizem v Hrvatskem Primorju in v Dalmaciji pada, ker tujce motijo hrvatske narodne manifestacije. Seveda — pravi »Hrvatski dnevnik' — kadar ima JNS v Sloveniji svojo skupščine, na katero po pisanju Jutra' samega iz vsega sreza ne pride več kakor 150 ljudi, potem to tujce v Sloveniji gotovo ne moti. Hrvati <-o mnenja, da spoštovanje lastnega naroda, kakor ga kaže hrvatsko ljudsivo ob vsaki priliki v svojih krasnih narodnih nošah in ob petju lepe narodne pesmi, tujcem lo imponira. ne iniponirajo inu pa laki strahopetci. indiferentneži in petolizel. ki za skled« leče prodajajo svoje prepričanje, kakor to delajo JNS-arji. Malo dni pred lom. ko se jo Jutro sklicevalo na dr. Mačka, kakor da ta s prijaznimi očmi gloda njegovo gonjo proti katoličanstvu, je -Jutro-: 7. največjo škodoželjnostjo in radostjo prineslo znani nedostojni napad frankovca J. Matošiča na dr. Mačka. Noben drug slovenski lisi lega napada ni objavil, ker je pač vsem znano, kdo jo g. Matošič. kojega politična osebnost sploh ni vredna, da se kdo 7. njo bavi. Jutro jo tudi ironično registriralo, kako da so ameriški Hrvati poslali dr. Mačku v dar zlato uro. ne ve pa ♦Jutro*, da je vsekakor znak večje ljubezni, če vodja hrvatskega naroda dobiva dokaze ljubezni od svojih rojakov iz Amerike, nego če kdo dobi brco v zadnjo plat, kot jo dobiva JNS jxtvsod, kjer s o na političnem športnem (»olju prikaže. To vse si je treba dobro zapomniti, kadar :>Ju-Irovri priliznjenega obraza prihajajo k Hrvatom, da bi jim dokazali svojo /ljubezen«;... Pokojni kralj Aleksander o konkordatu Belgrad. 13. nvg. AA. -Krlio de Belgrades priobčuje tole pismo, ki mu ga je poslal znani francoski književnik in publicist ler veliki prijatelj jugoslovanskega naroda Charles Hoiscau: La Sauge (okrožje Jura), 1. avgusta 1037. — Dragi ravnatelj! V zadnji številki lista »Echo de Helgrade je neki vaš sodelavec brez podpisu izvolil omeniti skromni delež, ki sem ga imel na osebno željo pokojnega kralja Aleksandra pri pripravljanju konkordata. Mislim, da tudi to |>ot izkažent spoštovanje s|>ominu toga velikega vladarja, čigar ime in dela so lako |>ogosto omenjali pri nedavni debati v skupščini, če v dobesednem pripisu objavim zapiske, ki sem si jih napravil ob prvem razgovori! s kraljem na dvorcu na Dc-dinju: U. decembru 19iM). — Kralj mi predvsem navaja razloge, zaradi katerih so me na njegovo leljo povabili v Belgrad in svoj trdni sklep, da »e čimprej doseže sporazum i rimskim dvorom. Pripomniti je. da so ie vse nekatoliške veroizpovedi v državi dobile laknnito ureditev svojega razmerja in da inu katoliška vera iste pravic« v trm pogledu. Kralj žrli dati svojim katoliškim državljanom dokaz o svoji naklonjenosti iu pravičnosti. šele pred kratkim smo preboleli triko krizo, nastalo s kampanjo Strpana Radič«, (ile-dati moram, da napravimo temu koner. Razen trga ielim odstraniti vse povode za pritožbe ka- Zemunska vremenska napoved. Pooblačitev v aevernozahodnih predelih, kjer utegne priti tudi do dežja. V drugih krajih kraljevine jasno. Toplota bo še poskočila. Zagrebška vremenska napoved: Stalno, toplo in oblačno. Dunajaka vremenska napoved: Pretežno oblačno ponekod padavine, naenjenje k nevihtam. eo-parno, zapadni vetrovi. cerkev imela glavno besedo ludi v naših nacionalnih in političnih vprašanjih? To stališče je tako brezumno, da bi mogli fanatiki iz pravoslavnega tabora že iz toga dejstva samega uvideti, da je njihova borba zoper sedanjo vlado brez vsakega izgleda, ker je to l>orba proii samim osnovam naše države. Če bi jJutrovi dogmatiki bili bolje informirani in bi znali bolje čitati, kakor tudi bolje pisati, bi ne trdili, da mi napadamo pravoslavje, ampak bi s|>oznali. da ga branimo pred njegovim lastnim propadom in pogubo, kakor ga želijo take usode ubraniti oni pravoslavni nadškofje in škofje ter duhovniki, ki ne odobravajo stališča metropolita Dositeja, ker dobro vedo, da bi končna posledica toga bila Ic ta, da bi bila srbska pravoslavna eorkev ravno tako razi rana s pozorižča, kakor je bila ruska, če bi jo bilo v resnici mogoče zapeljati do konca v borbo zopet zdravo pamet in zoper njeno lastno versko in moralno osnovo, ki s tako teokracijo ni bistveno zvezana. Sveta vzhodna cerkev ni nikoli učila politične teokracije v takem smislu, marveč je bila zapeljana vanjo, ko so jo prav taki hierarhi, kakor je metropolit Dositej in prav taki globoki verniki, kakor je prota V. Janjič, zasužnjili gotovini političnim ciljem, ki so iz vesoljskega pravoslavnega krščanstva, kakor eo ono samo imenuje, napravili deklo države, cezaropapizma in ozkega nacionalizma. »Jutrovi dogmatiki naj le odpro zgodovino starega Bizanc«, turškega absolutizma in nadvlade nad vesoljskim pravoslavnim patriarhom v Carigradu ter zgodovino carsko Rusije, pa bodo svoje skrajno pomanjkljivo znanje dogmatike in cerkveno zgodovino lahko v največjo korist zaso korigirali in izpopolnili. toliških manjšin madjarsko, nemške in italijanske narodnosti, ki žive v naši državi. Moj ded in moj oče sta modro sklenila konkordate. Posnemal bom njun zgled. Ugled naše države more s tem le pridobiti pred mednarodno javnostjo. Razen toga moramo skrbeli za socialni mir, a konkordat nam lahko samo koristi. Pod temi zapiski so dobesedno zapisane besede. s katerimi je kralj želel podčrtati lo poslednjo točko. Te besede sem že večkrat navajal, ker so pomembne, toda zdaj so morda aktualiicjše kakor kdajkoli doslej: Tudi čc ne bi osebno imel verskega čuta. hi mislil, d« je ona izmed prvih vladarskih nalog krepitev verskega čustva, ker jc to čustvo po moji sodbi eden izmed najmočnejših branikov pred kom unizmom. Vsakdo, kdor to prečita, so lahko prepriča o sličnostl teli besed z argumenti, ki so jih govorniki v narodni skupščini razvijali, to so predsednik vlade in drugi govorniki, ki so poudarjali l>otreho |>o konkordatu. Sklicevali so sc upravičeno na poslednjo voljo velikega kralja. Prepričan sem, da bodo ti spomini, v naglici napisani kot neposredni odmev razgovora, ki me jo glol>oko ganil in očaral, mogli obenem služili kot prispevek k zgodovinski resnici in da bodo pokazali, kako zelo jo bilo notranje državno edin-stvo in sloga mod Jugoslovani draga Aleksandru f. Prejmite, dragi ravnatelj, izraze moje vdanosti. — Charles Loiseau. Pametni češki socialistični glas losef lirouta glavni urednik socialdemokratske ga časopisa »Nova Doba« v Plznu je napisal v uvodniku 14. julija t. 1.: -Razburjenje javnosti v vprašanju konkordata je povzročila predvsem pravoslavna cerkev, ki ie v strahu za svoje oficie'ne verske pozicije začela očitati, da bi e konkordatom katoliška cerkev dobil? pravice, ki jih ona nima.« Dalje pravi, da vlada gleda na konkordat s političnega stališča. »Konkordat je za Jugoslavijo nujen problem, kajti ni mogoče, da bi katoliško prebivalstvo jugoslovanske države ostalo brez urejenih razmer do države, kar bi gotovo izkoristili hrvatski ckstremisti za protidržavno agitacijo.« V nastopnih besedah karakterizira cerkveno zakonodajo v različnih pokrajinah Jugoslavije ter pravi, da je bila glavna želja kralja Aleksandra ta. ->da bi se stvorilo v katoliški cerkvi lako stanje, kjer bi šest različnih pravnih sistemov katoliške cerkve bilo izenačeno ter bi se tako cerkvene in religiozne razmere v Jugoslaviji poenostavile. Pogajanja so bila končana že za vlade Jevtiča ki jc izvedla načrt konkordata. katerega jc Stojadinoviče va vlada samo prevzela. Vzorec za jugoslovanski konkordat so bili konkordati. ki jih je Vatikan sklenil z drugimi državami. Kar je v njem novega, ie vzeto iz jugoslovanske ustave in iz zakona o srbski pravoslavni cerkvi ter iz posebnih jugoslovanskih razmer. Jugoslovanska vlada je imela pri rešitvi tega problema dve poti: ali ga sprejeti z državnim zakonom ali konkordatom. Odločila se je za tisto pot. ki bi tiajmanje mogla razburiti notranji mir in prirojeni rarvoj. Kar se tiče religioznih razmer v Jugoslaviji, jc konkordat z Vatikanom korak naprej k notranji zgraditvi jugoslovantskc države. Čehi o Dositeju V opavski »O no vi«, časopisu mlade katoliške inteligence, |e napisa! katoliški publicist la-jih dr. Josei Krlin teološko pomemben in značilen uvodnik o »vrenju v Jugoslaviji«, kjer opisuje boj ob konkordatu Ko razloži željo pokojnega kralja Aleksandra, da se sprejme konkordat med Jugoslavijo in Vatikanom, nadaljuje takole: »Sedanji ministrski predsednik dr. Stojadinovič ie bil poklican, da bi po kralju zamiiljeni načrt uresničil ter je s konkordatom naredil veliko uslugo svoji državi, za katero mu bo gotovo Se zelo hvaležna, ko upadejo strasti. Hrvatje in Slovenci, katoliški pripadniki države, so poklicani k delu na njeni izgraditvi, h kateri prinašajo tradicijo in religiozno do-torelost. Prav to pa je dalo povod razburjenju srbske duhovščine, ki stoji pod vplivom tudi pri nas neslavno znanega metropolita Dositeja, ki raje razdvaja, kakor pa spala ia ki je znan po svoji nestrpnosti proti k a t o 111 k i cerkvi. Srbska pravoslavna cerkev — na besedo srbska ie treba dali poudarek —, preživlja že nekaj desetletij krizo, h kateri ie nemalo prispevala mlajša duhovščina. Voditelji pravoelavja so to vedeli ter so hoteli to pomanjkanje odstraniti s Študijem na inozemskih bogoslovjih, zlasti v Pclrogradu, kjer ie itudiral pokojni patriarh, in v Angliji. To je imelo svoje dobre strani, pa tudi svojo alabo stran, kajti obe ti dve fakulteti sta biti nasičeni z nemškim nacionalizmom. V Angliji ao z veseljem »prejeli Srbe. ker to potrebovali pravoslavno cerkev. Po ponaarečanih poskusih s pravoslavno ruako cerkvijo in z Leonom XIII., ki ni hotel primati njihovih duhovnikov, — tega papeža so v Angliji zelo častili —, »e jr anglikanska cerkev začela ozirati po drugih pravoslavnih cerkvah ter je rad* spre- jela srbske bogoelovce, dobro vedoč, da bodo v do-glednem času zavzemali vodeča mesta. To je bila dobra poteza. Toda zgodilo se jc to, kar se je moralo zgoditi: Tudi ti bogoelovci so se vrnili iz Ox-lorda nasičeni z nacionalistično filozofijo in teologijo. V Petrogradu je bil tudi njen vpliv velik ter ni čuda, da srbski bogoslovci, ki so prišli iz teh bogoslovij, niso prinesli vere med ljudstvo, temveč ga celo od nje oddaljevali. Če pomislimo še, da je gojil modernizem, ki je bil med anglikanskimi teologi zelo razširjen, veliko nestrpnost proti katoliški cerkvi, razumemo tudi zadržanje srbskih pravoslavcev proti katolicizmu, ki se je večkrat pokazalo kot sovraštvo, čeprav nikdar ne tako kot v zadnjih dneh. Drugi važni činitelj v pravoslavni cerkvi so ruski emigrantski škofje ter ruska inteligenca, ki živi v Srbiji. Imamo spoštovanje do ruske pravoslavne hierarhije, kajti v težkem času preganjanja cerkve je dala mnogo muče- nikov za vero, toda nje nepoznanje katoliškega nauka, ki jo je vedlo deloma tudi v sovraštvo k naši cerkvi, ni bilo zmožno medsebojnega razumevanja. Je znano, da se je karlovaška sinoda, na katere čelu stoji kijevski škof, večkrat odkrito izjavila proti katoliški cerkvi in papežu. Inteligenca, zelo rahla v veri in vzgajana v predsodkih proti ka-tolištvu, se je lahko dala naščuvati k odporu, ko se je nudila prilika. Katoličani so bili v nekaterih predhodnih vladah za marsikaj prikrajšani, zaradi česar ie trpela vsa država. Bila bi škoda lako stanje vdrževati še naprej. Konkordat. ki zagotavlja cerkvi svobodo, nikakor ne zmanjSuje pomena pravoslavne cerkvc ter ji ne jemlje nobenih pravic. Odpor proti konkordatu pa samo škoduie in razdvaja. Sicer pa je čas dober zdravnik in lahko upamo, da bo za nekoliko tednov ali mesecev nastopilo streznjenje in spametovanje kar samo želimo v interesu države in vseh njenih sestavin.« Hodža pri Litvinovu O novih smereh sovjetske politike Dunaj, 13. avg. c. Sovjetski zunanji komisar L i t v i n o v se še zmeraj mudi ua Dunaju. Istočasno pa jc na Dunaju tudi češkoslovaški ministrski predsednik dr. Hodža, in poučeni ljudje vedo povedati, du sta se Hodža iu Litvinov te dni že večkrat sestala. Ta češkoslovaška-ruska konferenca na Dunaju je že loliko napredovala, da je pripravljen ves teren za popoln in nov sporazum med sovjetsko Rusijo in Češkoslovaško. Ta sporazum bi bil že loliko pripravljen, da bo g. Litviuov lahko mirno odšel v toplice v Češkoslovaško in sicer v Marijanske Lazy, kjer bo imel več sestankov s samim državnim i>oglavar-joni ČSR, dr. B c n e š e m. Seveda je sedaj najbolj važno vsaj v približni obliki doz.nati, kaj se spleta med ČSR in sovjetsko Rusijo oziroma na kakšen način misli sovjetska Rusija poseči v razvoj dogodkov v Srednji Evropi. Kako je z zvezo med Rusi|'o in Francijo Dva problema sta možna! Prvič je najbrž bil na dnevnem redu že kronični problem, kako -pravili v sklad obrambni sistem zaveznikov Francije, to je držav Male zveze. i. obvezami, ki so v pogodbi, ki je bila sklenjena mod sovjetsko Rusijo in ČSR in Francijo. Litvinov je moral v tem oziru že večkrat zaropotati v Parizu in v Pragi, l-rancoska vlada — in lo moramo lojalno priznali — še ni precizirala svojih vojaških obves do sovjetske Rusije in še celo ministrski predsednik Leon Rl n m tega ni marnl storiti. Tem manj ho to storil Chautemps. ki ga v ozadju podpira strah Rusije — Dalndipr. Praga tej smeri ni mogla slediti, dokler Francija ni rekla, kako daleč misli podpreti sovjetsko Rusijo v vseh njenih težavah v Evropi ali pa še celo v Aziji. Znano pa je žo. da so ravno druge zaveznice Francije zmeraj trdile, dn žele tesnejši obrambni sistem s Francijo šele tedaj, ko se točno določi ta vojaški odnos med Francijo in Rusijo. Ta diplomatska bitka je trajala sedaj skoraj tri leta in celo tako hude preizkušnje kot sta bili ahesinska in Španska vojna, tega razmerja niso mogle razčistili in razjasniti. Ros jo. da se je zveza med Francijo in Rusijo ohranila, Uxis manjši zavezniki so se od teh dveh preizkušenj celo lo naučili, da niso skočili v objem močnih, ampak sami na svoj način poiskali sredstev in moči. da so sc lahko postavili na svoje noge in si iskali tistih obzori.i. ki so posameznikom najbolj odgovarjali. Na splošno bi so moglo zaključili, da so je vsa ta tiha kriza zaključila z resnim spoznanjem, da je treba na novo pot in priznali težave, ki jih nikdo nikdar ne bo mogel preiti. ... in z zbliževaniem med Rusijo in Nemčifo Pol iz tega spoznanja pa itaka7.uje drug problem, ki je mogel biti na dnevnem redu na teh sestankih med Litvinovim in Benešem. Malo je verjetno, da bo kdo v Evropi sedaj sklepal kakšne nove vojaške obveze — vsaj javne — ko vsakdo govori o pomirjen ju. Pomirjujeta se Anglija In Italija in Francija l>o golovo vsaj 100% sledila tej smeri. Torej Rusija še dolgo ne bo dobila kakšne vojaške razširitve svojega zavezništva s Francijo. Prav tako je skoraj da nemogoče, da bi se sedaj dvignil kak nov w,or vojaškega sporazuma v Srednji Evropi. Pokazalo se ho. da so imeli vendarle prav listi, ki so trdili, da v Srednji Evropi vojna nevarnost ni tako pereča, da bi bili potrebni novi vojaški pakti. Ker pu je sedaj »moda«, da se povsod govori n pomirjenju. ni izključeno. da se, ho na leh sestankih v ČSR zgo dilo neknj. kar bi le pomenilo zbližanje med Rusijo in Nemčijo in nazadnje tudi med ČSR in Nemčijo. Sicer so vse te zadeve še zelo nejasne, toda možne so vsekakor, (tovori se, da je H i 11 c r v zadnjih dneh večkrat povabil k sebi na kosilo sovjetskega veleposlnnika Jure n j e v a. Tudi diplomatsko je to zbližanje med sovjetsko Rusijo in Nemčijo mogoče, ker Nemčija najbrž ne ho mogla — pa tudi Rusija ne — prenesti kakšnega ojačenja ženevske politike nn osi Rim—Parls—London. Nn dlani je tudi. da ho zelo Inhko dvignili Vse male evropske in Uvenerropske države proti kakemu diktatii velesil v /enovl in Litvinov ho lahko sijajno inlrigiral v ženevi proli priznanju Italijanske suverenosti nad \heslnijo. Gotovo je, da Rusija nc ho dopustila nikdar kakega tvornega dela med evropskimi velesilami, isto pa ne ho ilopu-tilu ludi Nemčija, dokler ne bo tudi njej ladošfeno. kakor je bilo z A bes i nI jo zadoščeno Italiji. Poljski predsednik vlade MU v Pariz Vsekakor pa bi hi|H vsa I« pot še zelo dolg« in tudi čudna, lako čudna, da se ho še dolgo prikrivala. Zlito ni 11 inrd n slučaj, da je še danes v Moskvi nemški veleposlanik moral protestirali proti arotHcijam Nemcev v Rusiji. Prav gotovo pa dokazuje lo nervozno«! v tej smeri lo. da se je P®IJ*kl ministrski predsednik Sladko« »ki sedaj v najhujši vročini spomnil, ila hi bilo dobro hilro odpotovati v Parit na obisk. Ni liključeno. da se hndo Poljaki hitro obrnili i o p e t k Franciji, hrt ko hi np,-ui||. Ha bi se Nemci račeli približevati Rusiji. /,„ Hitlerja pa seveda sbllianje ■ Rusijo ni nič nemogočega. Pred leti je prisilil nemško ja>nn mnenje do pomlrjenja s Poljaki. Islo lahko stori sedaj r. Rusijo, posebno še. ker Nemci ne morejo tako »Ijubltlr Rusov, kakor -ljubijo« Poljake. Seveda so to le domneve, ki pa ravno v teh kaotičnih diplomatskih bitkah niso nemogoče. — Poleg lega bi bil — in tega si nikdo ne sme tajiti — tipičen diplomatski pokor«, ki igralcu tako dolgo biča in pretresa živce, dokler ne pride kdo od zakonite javnosti - in s pametno potezo nc razbije igre in igralcc reši prečudna inore. Mussolini h Hitlerju? Pariz. 13. avg. b. Berlinski dopisnik >Matina< poroča, da bo neposredno po kongresu nemške nacionalistične stranke v Niirnbergu odletel geF italijanske vlade Mussolini v Berchtesgaden ter se bo tam sestal s Hitlerjem. To se bo zgodilo 15. septembra. Mussolini v Berlin ni hotel iti in se je tudi zahvalil za sprejem, ki mu ga je hotel prirediti Hitler. Vsaka slovenska hiša dopisuje na dopisnicah SV. CIRILA in METODA. Na vsaki pošti samo Din 1'—. Veslaške tekme v Amsterdamu Amsterdam, 13 avgusta. AA. (DNB) Današnje veslaške tekme za evropsko prvenstvo 60 se končale z naslednjimi izidi: Četvorec s krmilom, prva tekma: 1. Nizozemska 7.25.1. 2. Jugoslavija 7:30.1, 3, Avstrija 7:30.4, 4. Madienska 7:38,4, 5. Češkoslovajlc* 8:03.6; druga tekma! i,Italija ,7:35.6, 2. Danska i7<35,8, 3. Nemčija 7:481; 4. Francija 8:01.2. Dvojec brez krmila, prva tekma: 1. Dansi* 8:06.7, .2. Švica 8:12.1, 3. Italija 8:11.3, 4. 8:27.6, -5. Nizozemska 8:31.6; druga tekma: 1. Nemčija 7:59, 2. Švica 8:12,1, 3. Madžarska 8:26.4, 4. Jugoslavija 8:35. Skif: prva tekma: 1. Poljska 8:03; 2. Italija 8:011.8; 3. Danska 8:11.4; 4. Nizozoniska; druga tekma: 1. Avstrija: 7:42.5; 2. Švica 7:46.4; 3. Nemčija 7:50; 4. Francija 8:00.5. Dvojee s krmilom: prva tekma: 1. Avstrija 8:061; 2. Nizozemska 8:16.3; 3. Francija 8:17.3; 4. Madžarska 8:38.4; druga tekma: 1. Nemčija 8:14; 2. Švica 8:20.3. 3. Poljska 8:22.5; 4. Jugoslavi. j a 9:21.8. četverec brez krmila: prva tekma: J. Švica 6:55.2, 2. Nemčija 7:05.8; 3. Nizozemska 7:07; 4. Jugoslavija je izostala; druga tekma: 1. Madžarska. 5:17; 2. Danska 6:5.6; 3. Francija 7:58.2; Double skull; prva tekma: 1..Nemčija 6:58; 2. Švica 7:10; 3. Madžarska 7:14.5; 4. Češkoslovaška 7:.23.3. Druga tekma: 1. Italija 6:58; 2. Francija 7:07; 3. Belgija 7:12.5; 4. Jugoslavija 6:119. Osmerec; prva tekma: 1. Italija; 2. Madžarska; 3. Češkoslovaška; 4. Francija. Druga tekma: 1. Nemčija; 2. Danska; 3. Nizozemska; 4. Jugoslavija, Šah v Stockholmu Stockholm. 13. avg. AA. PN'B.: To 16. kolu med- g o s I a v i j a 31. V turnirju za damsko svetovno prvenstvo je golovo, da bo zmagala Menšikova, dosedanja svetovna prvakinja. Mednarodni šahovski kongres je sklonil, da lahko Flohr (ČSR) igra z.a naslov svetovnega prvaka v igri proli zmagovalcu turnirja med Aljehinoni in Euvvejem. Mod njima so začne turnir dne 4. oktobra. Flohr je dobil 8, Capablanca pa 5 glasov. Po poslednjem kolu |o slika mednarodnega šahovskega turnirja talo: USA 46 toc in pol in eno nedokončano igro. Madžarska 41 In pol in ono ne-dokončano igro, Holandska 42 in pol I eno nedokončano igro, Češkoslovaška 42 in ono nedokončano igro. Argentina 40 in eno nedokončano lero, Estonska 38 in pol, Litva 3S Iri pol, Švedska 34 in pol In ono nedokončano iirro, Jugoslavija 32 In pol in dve nedokončani igri, Letonska 31 in |K>1 In dve nedokončani Igri. Osebne vesli Belgrad. 18. avg. m. Z odlokom pravosodnega ministra je postavljen za pristava VIII. skupine na okrajno sodišče v Celju Kazimir Modic, sodni pripravnik na okrožnem sodišču v Celju. 7. odlokom ministra za gozdove in rudnike je prestavljen na rudarsko glavarstvo v Skoplju za knjigovodjo Vili. skupino Viktor Kopač, dosedaj pri ravnateljstvu drž. rudnika v Brezju. Belgrajske vesti Belgrad. 13. avg. m. Na |Kisredovanje slovenskih ministrov je prosvetni minister podpisal odlok, po katerem smejo odpreti prvi letnik učiteljišča liršulinkc v Ljubljani in solske sestre v Mariboru. Venka po 10 zunanjih in 10 notranjih gojenk. Belgrad. 13. avg. m. Trgovinski minister je ndobri! elektrarni 1'all. da zgradi daljnovod iz Ptuja v Vid lor da elektriflclrn lo področje. Edina narodna manjšina, ki se (c po vofm povečala Kočevje, 13. avgusta. Pod tem naslovom prinaša »Jutro« z dne 11. avgusta 1937 precej obširen članek, kjer spo roča vsej slovenski javnosti, da bo v nedeljo, dne 15. avgusta 1937 v Kočevju v vseh prostorih kočevskega Dijaškega donia sokolska prireditev s telovadnim nastopom, ki bo obenem združena s proslavo 50 letnice Ciril Metodovega društva. Na to prireditev vabijo vse dosledne in trezno misleče Slovence, ki naj pokažejo, da so na svoji zemlji sami gospodarji in v popolni neodvisnosti od tuje-rodcev. Članek se nanaša tudi na neurejenost cerkvenega bogoslužja, kritizira pomanjkljivost slovenskih kulturnih prireditev v narodno mešanih ozemljih ter zaključuje s pobožno željo, da v nedeljo vsi manifestiramo našo voljo, da damo delavcem na narodno-obramfonem polju novih pobud ter našemu človeku na Kočevskem dvignemo samozavest. To bi bile nekako glavne misli in poteze tega članka, čigar ideji so 6e končno poleg kočevske Ciril Metodove družbe in Sokola pridružile še številne druge organizacije, ki naj bi po njih naziranju imele nekak patent jugoslovanstva v zakupu. Prav lepo se čita takšen nacionalni proglas. Toda na Kočevskem so razmere precej drugačne, kakor jih »Jutro« navaja! Treba se je namreč v prvi vrsti vprašati, kje tiče vzroki, da je slovenski živelj na Kočevskem večinoma podrejen nemškemu in kdo je prav za prav kriv, da 6mo po 19 letih osvobojen j a še vedno gospodarsko popolnoma odvisni od Nemcev? Ako hočemo vsaj približno ugotoviti krivce, ki so, če že ne po zakonu, pa vsaj po ve6ti. če jo kaj imajo, odgovorni za tak sramoten položaj kočevskih Slovencev, moramo pogledati nekaj let nazaj. Predvsem je važna doha od leta 1933 dalje. Takratni prosluli okrajni glavar Platzer je ob vzajemnem sodelovanju takratnega poslanca in poznejšega ministra Puclja tiral Slovence na rob propada. Nemci in Sokoli so bili nemoteni gospodarji položaja, ki se za bedno slovensko ljudstvo sploh niso drugače brigali kot pri volitvah, kjer so iih z ozirom na odvisnost in podrejenost dokaj lahko izkoristili. Slovenska društva so bila po volji Nemcev razpuščena, Sokoli in Nemci so pa vzporedno korakali po slovenskih glavah in kdor ni klonil, je bil brez usmiljenja odstranjen iz državne ali privatne službe, pa najsi je bil to gospod ali delavec. O kazenskih nalogih in o drugih prega njanjih je škoda zgubljati besede. Znane kočevske občinske volitve v letu 1935 so za kočevske Slovence še žalostnejšega pomena. — Tedanji starosta Sokola in župan mesta Kočevje je ob razglasitvi volilnega rezultata stopil v spre- vod. ki so se ga poleg Sokolov in drugih udeležili največji kočevski Nemci, kakor dr. Arko. Al. Kresse. Ganselmaver, a v sredini teh mogočnih takratnih asov je korakal tudi sedanji starosta Sokola in župan kočevskega mesta g. lx>všin. ter z drugimi vred demonstriral pred slovenskimi hišami. Interesantna je bila zopet borba v letu 1935 za poslanski stolček Kočevskega okraja. Prevladovalo je naziranje. »ako je že Ribničan župan, (Lovšin je namreč Ribničan) pa naj bo še Ribničan r»°-slanec« In tako se je kmalu poiavila na politični pozornici močna natura ribniškega Arkota (po domače Logarja), ki se je hotel za vsako ceno vriniti v parlament. Toda človek obrača. Bog pa obrne! V=a prizadevanja kočevskega župana, da pridobi za svojega tovariša čim Več glasov, so bila zaman. Nemci so hoteli namreč preizkusiti novo zvezdo v osebi dr. l.ovrenčiča. ki jia na državniškem polj« v veliko nevoljo svojih volilcev ni pokazal nobenih sposobnosti. Za kočevske zavedne Slovence je pač vseeno, kdo od teh kandidatov tolče v Belgradu s polenom ali pa z zvoncem jx) mizi. Naiinteresantnejša doba z ozirom na predsto-iečo sokolsko prireditev je pa vsekakor leto 1936. Takrat so se na Kočevskem vršile vnovič svobodne občinske volitve. Kaj so jvokazale te volitve, je v kratkih obrisih razvidno iz naslednjega. V sporazumu vseh slovensko mislečih organizacij se je sklenilo, da se v Kočevju postavi za občinske volitve izključno slovenska lista, k sodelovanju pa se povabi vse Slovence. Stvar se je iz početka prav ugodno razvijala, dokler ni sedanji župan in starosta Sokola, g. Lovšin, prišel do zakliučka. da je lahko izvoljen za župana tudi z nemškimi glasovi. Da bi mu pa ne mogel nihče očitati, da je kot takratni starosta prevzel kandidaturo na nemški listi, ki se je iz previdnosti imenovala gospodarska lista, je podal ostavko na (voložaj staroste kočevskega Sokola, ter v strnjeni vrsti z Neinci pregazil Slovence v Kočevju. Na njegovi listi je med drugimi na sjvodnjem mestu kandidiral tudi načelnik kočevskega Sokola, g. Fr. Smole, kateri pa sploh ni podal ostavke. Seveda je kmalu po volitvah prevzel mesto staroste Sokola zopet Lovšin in kot tak nacionalni borec bo tudi v nedeljo triumfiral. Slovenci! Najbrže vam ni bila fioznana zgodovina zgoraj imenovanih nacionalistov. Niste vedeli, kdo je Lovšin, kdo je Smole itd. Sedaj veste! Kdor 6e ne zaveda, da ga je rodila slovenska mati, pa naj si bo tudi Sokol, je izdajalec slovenskega naroda! Kdo je potem kriv, da se je edina narodna manjšina |x> vojni še piovečala, pa prepuščam či-tateljem v presojo. Med Slovenci na Hotandshem Koliko zaslužijo delavci na Hotandshem Heerlen, avgusrta. Po pravici reoeno, kar hrepenel sem, da bi obiskal Slovence na ozemlju črnega premoca. v Heerlenu na jugu Nizozemske. Ko sem se pripeljal v Heerlen, sem v bližini jiostaje zagledal avtobus. Hitro povprašam šoferja, če ve, kje je Heerlerhaide. »Saj peljem tja,< mi odvrne šofer. Pobašem torej svoje kovčege ter skočim v avtobus. Ko povem še cesto in številko, me šofer pripelje kar pred hišo, Delo v rova (Limburg) kjer stanuje g. Štrucelj, predsednik slovenskih društev. »Hvala Bogu, da ste prišli,c mi reče veselo ter mi stisne roko. Hitro sem se podal v sobo, tu sem po vrsti stisnil roko številni družini g. predsednika, pozdravil me je pa tudi g. Bauters, espe-rantist iz Heerlena, velik prijatelj Slovencev. Ko sem se okrepčal, smo se napotili v gostilno »Ljubljano«, katere lastnik je Zajec Jakob, doma iz Trbovelj. Tam je bilo že zbranih nekaj Slovencev in Slovenk. Vsem sein stisnil roko. Med potjo, se nam je še pridružil prijazni g. pater Teotini iz Heerlena, dušni pastir Slovencev. Je sicer Ho-landec., a dobro govori slovensko. Za Slovence stori mnogo dobrega in tudi Slovenci ga imajo zelo radi. Predstava bi sc morala začeti ob 8, a 6kiopti-koni so nagajali. Trije »krotilci« so hodili okrog njih, a zaman. Med tem časom 60 Slovenci jjod vodstvom g. patra Teotima zapeli nekaj lepih slovenskih narodnih pesmi. Slednjič se je le posrečilo ukrotiti skioptikon in potem sem pokazal nad sto skioptičnih slik iz naše lepe Slovenije ter Dalmacije. »Kje je pa Celje?« sc oglasi delavec poleg mene. »Pa Črne tudi niste jx>kazali,« ee oglasi drug delavec. Vsak bi bil rad videl svoj rojstni kraj. Šele pozno v noč smo se razšli. Prenočil sem pri prijaznem gostilničarju g. Zajcu, ki je že precej časa na Holandskem. Njegove 3 hčere lepo govorijo slovensko. Sploh se Slovenci zelo trudijo, da bi ohranili svoj materni jezik. A domovina bi jim morala pomagati v tem oziru. Vse druge narodne manjšine dobivajo lepe podpore iz svoje domovine. Nemci, Italijani, Poljaki m Čehi imajo tu svoje šole. Italijani z avtobusom prevažajo otroke v šolo, pravtako bodo tudi Čehi jeseni otvorili novo šolo in z avtobusi jih bodo vozili v šolo, ker peš ne bi mogli obiskovati šole radi prevelike raz-tresenosti. Ce pomislimo, da so Slovenci številnejši od drugih narodnih manjšin, a dobivajo najmanj podpore od svoje domovine, potem lahko razumemo njih nejevoljo. Slovence moramo na vsak način podpirati pri njihovem prosvetnem delu, drugače bodo za nas izgubljeni. Tu »e posebno vneto zavzema za Slovence gosp. Bauters, železniški uradnik v Heerlenu. Letos bo tudi potoval v Slovenijo in Dalmacijo, da si malo ogleda domovino Slovencev. Marsikak Slovenec ne bi toliko storil za svoje rojake kakor ta Holandec, ki je poleg tega še izvrsten esperantist. Na Holandskem je bilo svojčas skoro 3000 Slovencev, 6cdaj jih je pa še morda kakih 300. Žive precej raztreseno, največ jih je še v Heerlerheide. Do leta 1930 je še nekako šlo, a potem se je tudi tu udomačila kriza. Mnogo Slovencev 6e je vrnilo v domovino, drugi so si iskali dela v Franciji in v Belgiji. Nekaj se jih je pa vrnilo nazaj na Holandsko, ker doma niso mogli dohiti zaposlitve. Slovenci so priznani kot najboljši delavci, a napredujejo le domačini. Pred nekaj leti so imeli tudi nekaj strokovnjakov iz Nemčije. Toda ko so se izučili domačini, so odslovili tujce. Delavske plače so približno naslednje: Delavci od 16 do 18 let po 2.30 fl., delavci od 18 do 20 let po 3.30 fl., delavci od 21 do let po 4.50 do 4.60 fl. dnevno. To so le pomožni kopači. Kopači zaslužijo dnevno tudi 4.90 do 5.40 fl. Delajo n aakord. Nekatere skupine zaslužijo včasih tudi po 6 do 7 fl. na dan, a teh je le malo. Družinske dnklade: Oče dobi za vsakega otroka na teden 1 fl. Ko dojiolni otrok 14. leto, ne dobi oče več jx>dj>ore. Pokojninski fond. Na mesec plačujejo delavci po 12.40 fl. v pokojninski fond (ravnajo se po kategorijah). Ako delavec, preneha z delom, preden mu poteče 10 let, mu nič ne izplačajo. Pravico do pokojnine ima šele po 10 letih. Dopusti. V prvem letu ima vsak delavec pravico do 2 dneva plačanega dopusta, potem pa vsako leto 1 dan več. V 10 letih ima torej 10 dni dopusta, v 15 letih pa 12 dni (ne 15 dni). Ako hol. goldinarje spremenimo v dinarje (1 fl do 25 din), se bo marsikomu zdelo, da se imajo Slovenci na Holandskem še dokaj dobro, a pomisliti moramo, da je življenje na Holandskem tudi precej dražje, zalo pa goldinarji kaj hitro izginejo. V6i Slovenci hrepenijo, da bi se enkrat vrnili v domovino, toda tudi domovina jim ne more dati zaslužka, zato pa garajo v tujini, ki izmozgava njihove moči. Ko onemorejo, pa morajo v domovino, ker tujina ne mara za onemogle delavce. Še taki, ki so sc ponesrečili v rudniku, morajo iti od Poncija do Pilata, da si pribore pravico. Take bi najraje takoj poslali v domovino. Tu pa moram omeniti zopet dobrodušnega patra Teotima, ki pomaga Slovencem, kar le more. V svojih prejšnjih člankih tem omenil, da na Holandskem še nisem videl revščine. Pa se moram le malo popraviti. Tu v Heerlenu je precej revščine. G. Zajec me je peljal v llexenbergwohn\vagen-kamp. Tu sem videl nad slo bornih hišic na vozovih. Tudi nekaj Slovencev stanuje v tej koloniji. Nekateri so si kar udobno uredili stanovanje, seveda prostora nimajo zadosti. V majhnem prostoru stanuje veččlanska družina. Poleti še nekako gre, a jiozinii jih mora zebsti, saj jih tanke stene ne morejo tako ščititi pred mrazom. Tu imajo tudi leseno cerkvico in v bližini stanuje pater v prav takem bornem stanovanju. Letos bo v Ljubljani izseljeniški kongres, katerega se ho udeležilo tudi mnogo Slovencev iz liolandske. Upam, da bom takrat že v domovini, da bom lahko še enkrat videl prijazne in gosto-, ljubne Slovence iz Heerlerheide. Torej na veselo svidenje! Golobič Peter. Ob 30 letnici svojega obstoja priredi Katol. prosvetno društvo Ljubljana-Moste v dneh 4. in 5. septembra prosvetni tabor pod pokroviteljstvom gospoda bana dr. Marka Natlačena Jutri, v nedeljo tabor v Velenju Začetek ob 9 dopoldne Slovenske čipke na razstavi v Parizu Državni osrednji zavod za žensko domačo obrt v Ljubljani nam s|>oroča sledeče: Priprave za večje, zlasti svetovne razstave trajajo navadno precej časa. Tako je tudi naš zavod skrbno pripravljal tekom več mesecev material za razstavo v Parizu, dasi se še ni točno vedelo, ali se razstave udeleži naša država. Septembra moseca sem opozoril Trgovinski muzej v Belgradu, da je čas za razstavo žc precej pičel in aprila je dobil naš zavod poziv za udeležbo in naročilo. Ker smo bili pripravljeni, nam ni to napravilo težav in smo vse razstavno blago odposlali imenovanemu zavodu v Belgrad.Računali smo z vso sigurnostjo, z ozirom na veliko modo čipk, ki vlada letos po vsem svetu, da bodo dobile čipke mesto v našem državnem paviljonu. Po izjavi Trgovinskega muzeja pa pridejo čipke v internacionalni paviljon, ki se šo gradi. Kdaj bode golov, ne vem. Našega zavoda torej ne zadene alisolutno nobena krivda, če niso naši izdelki razstavljeni v Parizu. Upam pa, da bi se to i>o intervenciji še vedno lahko zgodilo. — Za D. O. Z. B. A. Račič. Zborovanje bojevnikov na Brezjah Blagoslovitev temeljnega kamna za spomenik vsem slovenskim žrtvam svetovne vojne Na Brezjah bo 28. in 20. avgusta bojevniško zborovanie s jx>ložitvijo in blagoslovitvijo temeljnega kamna za preureditev j>arka pred romarsko cerkvijo in za sj>omenik vsem slovenskim žrtvam svetovne vojne. Spored svečanosti bo naslednji: 28. avgusta: ob pol 20 zvečer pete litanije z blagoslovom, nato zlwrovanjc zastopnikov bojevniških skupin v samostanski dvorani o poživitvi in smernicah bojevniške organizacije. Predavanje tajnika osrednjega društva Ltikeža Rudolfa in razgovor. 29. avgusta: ob pol 10 sprejem gestov, zastop nikov in dostojanstvenikov. Ob 10 cerkveno opravilo na prostem. Pridigoval bo ljubljanski knezo-škof dr. Rozman, maševal bo pa mariborski knezo-škof dr. Toinažič. Nato sledijo molitve za umrle vojake in blagoslovitev temeljnega kamna. Oboje opravi ljubljanski knezoškof dr. Rozman. Po cerkvenem o|>ravilu bo tabor na prostem pred cerkvijo: a) otvoritev in pozdrav predsednika Zveze bojevnikov, Rateja Mirka; b) nagovor predsednika častnega odbora, dr. Marka Natlačena, bana Dravske banovine; c) spominska govora članov Zveze bojevnikov, Resm.ina Franca, župana mesta Radovljice in dr Pihlar Janka, zdravnika iz Maribora; č) zaključek zborovanja jx> predsedniku Zveze bojevnikov. Rateju Mirku in petje državne himne. Pri slovesnosti bodo j>eli bojevniki in bo igrala godba. Vabimo že sedaj vse, da pridejo 29. avgusta na Brezje. Odbor Zveze bojevnikov je za|>rosil za četrtinsko voznino po železnici. Prosimo zlasti vse župne urade, da objavijo gornjo svečanost in pripo-roče vernikom udeležbo na proslavi. Da bo Zveza bojevnikov približno vedela za udeležbo, prosi župne urade, da ji vsaj do 20. t. m. s|>oroče število udeležencev. Skupine bojevnikov naj poskrbe. da pride na Brezje po možnosti čim več članov, delegati pa naj pridejo že v soboto, 28. t. m. zvečer. Vsi župni uradi prejmejo te dni le|iake in jih prosimo, da jih razobesijo na vidnih mestih. Za slovesnost je izšla priročna knjižica »Brezje — slovenskim žrtvam svetovne vojne«, ki vsebuje zanimive razprave in članke. V knjižici je natančen sjx>red proslave in zanimive slike, jvoleg tega je tudi ]x>pisano, kako se namerava za olepšavo Bre-zij nadaljevati in izpeljati. Knjižica stane 2 din. Slov. časnikarji in naša zgodovina Jasni svetli um skromnega frančiškana Valentina Vodnika je v času prve okupacijo slovenskih dežel jm) Francozih takoj zaslutil in mogli bi reči, skoraj tudi razumel, da se je proti koncu 18. stoletja po francoski revoluciji in v času prvih Na-|K)leonovih pohodov v osrčje Evropo prelomil svet, da je naglo pričel izginjati stari sistem fevdalnega plemonitaškcga reda ter da dobivajo besedo v zgodovini in v razvoju življenja tudi mali ljudje. Znak sj>ečega ljudstva, ki se je zbudilo in terjalo najbolj osnovno pravico, to je pravico do besede, pa je časopis. Prvi slovenski časnikar je bil hkrati prvi pomembni slovenski pesnik, prvi slovenski poljudni znanstvenik Valentin Vodnik in njegovo »Ljubljanske novice« prvi slovenski časopis. Ze sedaj, ko nam manjkata še dobra dva tedna do otvoritve prve slovenske časnikarske razstavo na jesenskem velesejmu, moramo reči, da sla Vodnik in njegov časopis »Ljubljanske novico« izhodišče za to razstavo. 140 let je od tega, kar je pogumni Vodnik v noj>opisno skromnih razmerah in ob razumevanju le redkih pričel izdajati ta časopis in na to relikvijo, na ta redki zgodovinski dokument, kakršnega nimajo zlepa niti drugi večji slovanski karji, čeprav no vodno poklicni časnikarji. Časnikarska razstava Ih> dokazala, da so prav vsi, ki so pomagali ustvarjati duhovni obraz, kulturo in politiko našega naroda, bili hkrati tudi časnikarji. Vodnik je bil prvi časnikar, Prešeren jc Sonetni venec objavil sicer v nemškem ljubljansko m časniku, Levstik jc bil zaprt zaradi svojega časnikarskega delovanja, Cankar jo pričel svojo pisateljsko slavo kot časnikar in tako gre nešteta vrsta naprej. Tudi literati, ki so urejevali ali pisali v revije, tednike in v dnevnike, so bili v širšem pomenu časnikarji. Časnikarji so bili tudi vsi naši pomembni jiolitiki in od teh so trije še ministri vedno člani naše stanovske organizacijo. Aktivna ministra dr. Korošec, ki je |K>krovi-telj razstave, in dr. Miha Krek sta bila šo prod leti agilna časnikarja. Sodeč po dosedanjih pripravah Ik> razstava nudila ogromno tako za znanstvenika, za balistika, za radovedneže in tudi za oko, ki ljubi ilustracijo. Vsa večja časnikarska in tiskarnlška podjetja so žo prijavila svojo udeležbo. Ogromen bo splošni oddelek, ki bo nazorno pokazal z diaera- liti IVina7Al*ianin,; clnC.,i:i..___i ______________, . . . ponazorjenimi statistikami, razvoj slovenskega narodi, niti ne mnogi evropski, Ivo časnikarska I časnikarstva iz skromnih začetkov do najvišjih razstava predvsem ponosna. Razstavo bo seveda vrhuncev, razno padce in ponovno dviuanie. Gra- Lrocil H n V oLinlmn \/ n/lm' I • n I - i ■ rt ■ ^.LiLk 1 »i n I , I i ,r/\ .>. 4 i_ _1. .1 a . ■ krasil kip Valentina Vodnika, ki ga je izdelal naš stanovski tovariš in ak. kipar gosp. Niko Pirnat. Še dva druga kipa je gosp. Niko Pirnat izdelal, namreč drugega pomembnega časnikarja in >očeta slovenskega naroda« Janeza Bleivveissa in Josipa Jurčiča. Zaenkrat šo ni gotovo, ali bodo dovršeni v plastiki tudi liki nekaterih drugih slovenskih časnikarjev, n. pr. Franca Levstika, Tomšiča, Žo-loznikarja, kanonika Klima, Jan. Ev. Kreka, igna-cija Žitnika in drugih. Vsekakor j>a Ik> moglo občinstvo na tej razstavi, ki bo obsegala pet obsežnih paviljonov, vsaj iz (»rtretov razbirati značaj in ugibati miselnost naših nekdanjih voditeljev, ki so bili vsi od jirvega do zadnjega tudi časni- SJovcnci aa Holandskem pojejo v radiu v Schvvcningenu divo za to je zbral gosp. La|>ajne. Iz teli diagramov je razvidno, da je v materialnem oziru slovensko časopisje doseglo najvišjo stopnjo lota 1930, nakar je pričela njegov razvoj ovirati kriza. Zadnjo dve loti pa se slovensko časopisje zopet dviga. Nazorno j« |*)kazan tudi tehnični napredek našo |x>ročevalske službe. Jugoslovanska tiskarna bo imela za svoje časopisje enega najlepših paviljonov, namreč paviljon Zbornice za TOI. Krasen oddelek l>o imela tudi Mohorjeva družba ter se je ravnatelj dr. Kotnik žo podrobno zanimal za organizacijo tc najstarejšo slovensko tiskovne družbe. Enako mogočno Ik> zastopana tudi Cirilova tiskarna v Mariboru. Druge tiskarne v Sloveniji bodo zastopano čim lK>lj vzorno. Izmed večjih tiskarn je j.ričako-vati to dni le še od euo končne prijave, drugo so sc ze vso priglasile. Zanimive bodo tehnične novosti, kakor n. pr. Hol lov brezzični aparat, ki sproti jiišc vesti, daljo telefonski daljnopisni stroj stroj za telegrafie.no oddajanje slik in jiodjiisov, tiskarna, opremljena z najmodernejšimi stroji i. dr. Sijajno in umetniške bodo ilustracijo, ki jih izdeluje akadennčni slikar Rajko Šubic z osmimi slikarji in risarji. V učinkovitih slikah bodo pokalne razvojne dobo poročanja, ki jo in ostane bistvo časnikarstva tja od Asircov, Feničanov, Rimljanov primitivnih srednjeveških pošt, potovk in postnih solov, prvotnih primitivnih časopisov pa do modernega dnevnika, ki razpolaga s telegrafom, telefonom, radijem in najhitrejšimi prometnimi sredstvi. »Slovenec« bo na razstavi častno zastopan in tu l>o občinstvu na jasen način raztolmačen vos ogromen trud, d<>lo in organizavija našega lista ki sedaj ob 1 lo letnici »Ljubljanskih novic« slavi zo <>> letnico svojega obstoja. Časnikarska razstava so sedaj šele poraja in preveč podroben opis hi bil zaenkrat prezgoden. Toda zanimanje mod občinstvom za to razstavo žo raste in na jesenskem velesejmu liodo številni obiskovalci na neštetih kulturnih dokumentih spoznali, kje so bili prvi zarodki slovensko™ narodnega, političnega, kulturnega in gospodarskega organiziranega življenja! Drobne novice Dekliški dan na Betnavi Sobota 14. avgusta: Ob 19: Otvoritveno zborovanje in nato procesija po parku; vsa dekleta spremljajo Najsvetejše z gorečim: svečami Skupna večerna molitev. Nedelja 15. avgusta: Ob 6.15: Jutranja molitev. Blagoslovitev zastave. Sv, maša, pridiga, 6V. obhajilo (opravi prevzvi-šeni g. škof dr. Ivan Tomažič). Sv. maša je zborna. Med sv. mašo skupno sv. obhajilo. Ob 9.30: Zborovanje: 1. pozdravi, 2. govor: Dvojna naloga dekleta (g. D. Oberžan). Pesem. 3. Govor: Naše poslanstvo (katehistinje). Pesem. Ob 12: Stanovska zborovanja; 1. Za izobražence govorita g. D. Oberžan in Nata Remše iz Celja; 2. za delavska dekleta govorita g. kaplan P. Poteko in Marica Cimerlajt iz Maribora; 3. za kmečka dekleta govorita g. dekan Fr, Gomilšek in Cilka Kuk iz Konjic. Obed (na razpolago bodo mrzla jedila), Razvedrilo. Ob 15: Sklepno zborovanie. Pesem. 1. govor: Kako naj dekle v praksi izvede svojo nalogo (g. dr. R. Hanžalič); 2. prevzvišeni g. škof govori; 3. sklepna beseda (g. D. Oberžan). Pesem: Kraljevo znamenje. Večernice in sprejem v apostolstvo »Zveze katoliških deklet«. V«e slovesnosti bodo v betnavskem parku. Koledar Sobota, 14. avgusta: Evzebij, s(>oziiHvalcc; Ala-nazija, vdova. Prvi krajec ob 3.28. Hcrschcl napoveduje mrzlo in deževno vreme. Osebn« veti! = Minister dr. Kožulj v Sloveniji. V četrtek je v Slovenijo prispel minister za javne gradnje dr. Marko Kožulj. PriSel Je na daljši oddih v kopališče V = Iz banovinske službe. Premeščen je po službeni potrebi dr. Josip Choleva, šef kirurškega oddelka, IV. poloiajne skupine 1. stop., in upravnik banovinske bo In i »niče v Brežicah, v isti po-ložajni skupini in stopnji za šefa banovinskega instituta za raziskavanje in pobijanje raka in zdravljenje rakastih bolnikov v Ljubljani. — Dr. Marjan Bregant, uradniški pripravnik bano-vinske bolnišnire v Celju, jo postavljen za sekun-daruegu zdravnika Vili. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu. Dr. Serafin Vaksel, sekundarij banovinske bolnišnice v Mariboru, je napredoval za asistenta v VII. položajni skupini. — Dr. Stanko Lutninn, v. d. Sela internega oddelka banovinske bolnišnice v Mariboru, je napredoval v VI. pol. skupino. — Vilko Apih, adniin. uradnik pri okrajnem glavarstvu v Novem mestu, je v isti lastnosti in polož. skupini premeščen k banovinski bolnišnici v Murski Soboti — Dr. Milko Bedjanič, sekundarij pri banovinski bolnišnici v Mariboru, je napredoval za asistenta VII. polož. skupine. — Banovinski rač. inšpektor Anton Medved pri banovinski vinarski in sadjurski šoli v Mariboru, je napredoval za banovinskega višjega inšpektorja v V polož. skupini. — Za banovinskega slugo mlekarja pri banovinski kmetijski šoli na Grmu je imenovan Franc Bončina. Vaše zdravje Čuva W- -m cnri ^ SLADNA ||JyA91/%. KAVA — Deputacija občine Šmihel-Stopi(e na ban-»ki upravi. Včeraj se je z.glasila na banski upravi deputacija občine Smihel-Stopiče, ki je bila po neurju v prejšnjem tednu med najbolj udarjenimi. Deputacijo je vodil župan g. Brulc. Nn banski upravi je deputacija podrobno opisala škodo, ki jo je loča prizadela lej občini, eni največjih na Slovenskem. Deputacija je dobila zagotovilo, da bo banska uprava ukrenila vso potrebno za olajšanje bede med prizadetim kmetskiin prebivalstvom. — Zveza bojevnikov ima svoje prostore v Ljubljani v Kolodvorski ulici št. 25. Uradne ure so vsak delavnik od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 7. popoldne, ob nedeljah in praznikih pa od 11. do 12. dopoldne. Tovariše bojevnike vabimo, da se zglase v pisarni, kadar pridejo v Ljubljano. Dobili bodo vsa potrebna navodila in informacijo. V pisarni je na razpolago tudi knjiga, kamor člani lahko vpijejo želje, nasvete in navodila, ki naj jih odbor ali posamezni odborniki upoštevajo. Zlasti sedaj naj ee tovariši bojevniki zglašajo v pisarni, ko je na vidiku velika bojevniška slovesnost dne 20, avg. tega leta na Brezjah. — Kronična zapeka in njene slabe posledice, posebno pa motnje v prebavi, se morejo preprečiti z že davno preizkušenim sredstvom za čiščenje, z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo, ki se tudi po daljši porabi izkazuje kot zelo odlična. Oni, ki bolehajo na želodcu in črevih, pa pijejo »Franz-Joselovo« vodo, so zelo zadovoljni z okusom kakor tudi z njenim učinkom. Osi. rac, 8- br. S0474tt3. — Vpisovanje dijakinj, dijakov v enoletno trgovsko šolo znani »Chrlstofov učni zavod Ljubljana, Domobranska cesta 15 je žc pričelo. — Enoletni trgovski tečaj na tem zavodu je odobren od ministrstva in nudi izobrazbo za vsakovrstno pisarniško službo v gospodarskih podjetjih, pri odvetnikih, notarjih, trgovcih itd Izpričevala služijo tudi kot izkaz dovršene vajeniške dobe in poldrugega leta pomočniške prakse, kar je važno za one, ki se žele posvetiti trgovini. Poučujejo samo kvalilicirane učne moči, prolesorji trgovske akademije. Vsa pojasnila daje ravnateljstvo dnevno v pisarni na Domobranski cesti osebno in tudi pismeno ter razpošilja brezplačno nova šolska naznanila in izvestja. Pišite ponjel — 30 letnica mature. Prejšnji teden so se sestali maturanti letnika 1907 moškega učiteljišča iz Maribora v hotelu »Orel«. Prišli so; Ivan Feinik, nadučitelj, Maribor: Franc. Hribernik, ravnatelj meščanske šole. Šoštanj; Josip Kladnik, učitelj. Sevnica ob Savi; Josip Koročee, učitelj meščanske šole, Maribor; Ant. Rud. Legat, ravnatelj trgovske šole, Maribor; Alojz Malenšek, dodeljen šolskemu nadzorniku, ■Slovenske Konjice; Ivan Medved, nadzornik železnice, Celje; Melhijor Rismal, ravnatelj meščanske šole. Slovenska Bistrica; Miloš Tajnik, nadučitelj. Slovenska Bistrica; Rudolf Zupanek, nadučitelj. Nova Cerkev pri Celju; vladni avetnik Ernst Fallent, »oleki nadzornik, Feldbach; šolski svetnik Franc Hausmunn, ravnatelj meščansko sole, Feldbach; Josip Krlwelz, šolski ravnatelj, Graz; Robert Senike, profesor, G raz. Od profeeoncv je bil zastopan profesor Henrik Druzovič. Nekateri tovariši in profesorji eo bili zadržani in so poslali čestitke k jubileju. Spominski nagovor je imel ravnatelj niešfunske Solo Melhijor Itismal, ki se je spomnil v lepih besedah časa študija in profesorjev ter dolge dobe 30 let, pa tudi umrlih tovarišev in profesorjev ter posebno splošno priljubljenega ravnatelja Schreinerja. Poleni je govoril nadzornik železnice Ivan Medved, ki Je s šaljivimi besedami karakteriziral vsakega tovariša in profesorja. Jubilanti 60 tudi obiskali Mariborski teden in Legatovo šolo in so se o obeh ustanovah laskavo izrazili. — Enoletni trgovski tečaj pri Trgovskem učnem zavodu. Ljubljana. Kongresni trg 2. Vpisovanje in pojasnila dnevno od i).—12. in od 4.-6. ure pri vodstvu zavoda. — Polovična voznlna za člane zbora pevovodij je dovoljena z odlokom MS br. 18.704 z dne 13. avg. Cela vozovnica bo veljala za brezplačen povratek! Vsakdo naj zahteva pri odhodu žel. legitimacijo K—13 in pri dohodu vozovnico obdrži. BOUVIER VINO v SODČKIH GORNJA RADGONA — Tamar v Planici. Podružnica Slovenskega planinskega društva v Ratečah-Planici nam javlja, da bo jutri, v nedeljo, ob 10. sv. maša v kapelici pri Tamarju v Planici. — Glasbeno občinstvo kakor glasbene šole opozarjamo na zelo znižane cene glasbenih klavirskih del kakor tudi kompozicij za citre iz zalog: Universal Edition, Portius, Musik fiir Alle, Corona Collection itd. Vse le skladbe je dobiti po znatno znižanih conah v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. — Aretiran drzen vlomilec. Poročali smo že o drznem vlomu, ki je bil izvršen 5. t. m. popoldne ob belem dnevu pri posestniku Ivanu Gradu v Št. Jakobu ob Savi. Vlomilec je takrat odnese! velik plen v gotovini in zlatnini za približno JO.tKK) din. Orožniki na Ježicl so |x> točnih poizvedbah dognali, da je bil vlomilec nek velik človek brez desne roke, ki je identičen s proslulim vlomilcem Ivanom Ogrinom, doma v Dolu pri Zalogu. V sredo po|>ol-dne so orožniki pripeljali Ivana Ogrlna v zapore ljubljanskega okrožnegn sodišča. Ogrin jc v bistvu priznal vlom. — Vlomilec Frant Itakovec pobegnil v Avstrijo. Po večmesečnem zasledovanju se oblastem v Sloveniji še ni posrečilo ujeti zvitega in predrznega cerkvenega roparja In vlomilca Franceta Ra-kovra, čeprav se je večkrat pokazal v najbližji okolici Ljubljane. Vse sledi za Rakovrein pa vodijo v Avstrijo, kamor je brez. dvoma pobegnil pred zasledovanjem naJ'ri oblasti. — Smrtna nesreča v Poljanski dolini. Iz vasi LuČine v Poljanski dolini, obč. Trata, so pripeljali v noči nn včeraj v ljubljansko bolnišnico SO-letnega kinetskega fanta Janeza Oblaka. Fantje so na vasi pregledovali staro puško ter za poskušnjo streljali z. njo. Po nesreči pa je en slrel zadel Oblaka ter ga tako nevarno ranil, da Je včeraj proti Jutru v ljubljanski bolnišnici poškodbi podlegel. — Nova palača v Sarajevu. Okrožni urad v Sarajevu je razpisal natečaj za svojo novo palačo v Sarajevu, ki bo veljala 7 in pol milijona dinarjev. Razpisane so nagrade od 15.000 do 30.000 dinar-jev za tri najboljše načrte, ki bodo še posebej od kupljeni. Ljubljanski okrožni urad, ki je najbolj aktiven v celi državi, pa se je moral zadovoljiti s sedanjo skromno palačico, ki Ljubljani in okrožnemu uradu res nt v ponos. — Velike goljufije s poštnimi nakaznicami. Poročali srno o velikem škandalu, ki je izbruhnil, ko je poštno ravnateljstvo v Zagrebu odkrilo, da so bile neštete poštne nakaznice ponarejene. Samo na področju novosadskega poštnega ravnateljstva je ugotovljeno, da je bilo ponarejenih za 733.000din poštnih nakaznic. Skupna škoda, ki jo utrpi postna uprava, pa bo znašala od treh do štirih milijonov dinarjev. Goljufa še nimajo, sklepajo pa, da je poštne nakaznice ponarejal kdo izmed odpuščenih postnih uradnikov in dober strokovnjak, ki je pošiljal ponarejene nakaznice samo večjim poštam, ki imajo v svojih blagajnah v zalogi toliko denarja, da morejo nakaznice takoj plačati, ne da bi zahtevale od svojih central večjih pošiljk, kar bi izzvalo takojšen sum. Uvedena je najstrožja preiskava. — Cigani nabirajo staro železo. Na Hrvaškem so cigani pričeli nabirati staro železo in ga proda jati v Koprivnica To pa so naredili prav po cigansko. Nagovarjali so otroke, naj jim prinašajo razne železne predmete oil doma. V Koprivnici pa so pokradli e kanalov vse železne rešetke. Policija v Koprivnici je zato prepovedala ciganom dostop v meslo. — Pri zaprtju, motnjah t prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josel greniice«. — Vid vašib oči si obvarujete le t optično čistimi brušenimi stekli, katere si nabavite pri strokovnjaku Fr. P. Zajcu, izprašanemu optiku, Stari trg 9, Ljubljana. Jesenice Foerslerjev koncert. Med najboljše domače klasike zadnje dobe štejemo po vsej pravici Ant. Foersterja. ki je dosedanji najpomembnejši reformator niše glasbe vobče in še posebej našega petja. Z orglarsko šolo. s Cerkvenim glasbenikom, s svojo pevsko in klavirsko šolo ter nauku o harmoniji je postavil našo glasbo na tako široko in trdno podlago, da se je mogla na njej po njegovi univerzalnosti naša glasba tako razvijati in razviti, kakor se je. Letos poteka stoto leto njegovega rojstva. Zbor pevovodti se bo poklonil njegovemu geniju s koncertom na Jesenicah dne 17. t. m. ob pol 21 v Krekovem domu, kjer bo nad 50 pevcev — pevovodij med drugim odpelo 8 njegovih najkrepkejših moških zborov. K udeležbi vabimo. Kamnik Jubilej uglednega meščana. Najstarejši občinski odbornik g. Ivan Machtig praznuje danes 70 letnico rojstva. Jubilant je po rodu iz Gornjega grada, odkoder )e pred 45 leti prišel v Kamnik v službo v smodniinico. Že od leta 1911 je nepretrgoma občinski odbornik s presledkom psr mesecev, ko je sam izstopil iz prejšnjega občinskega odbora. Pred poldrugim letom je bil imenovan v sedanjo začasno občinsko upravo, v kateri je dočakal srebrni jubilej svojega javnega udejitvovanja za obči blagor meščanov. Kot občinski odbornik je g. M*chtig vedno hodil svoja pota in s svojega vidika krepko zagovarjal interese občanov. Zdaj ie namerava počasi umakniti iz javnega življenja. Ko tako duševno in telssno čil in krepak praznuje 70 latnico, mu vsi želimo, da bi v krepkem zdravju in zadovoljstvu dočakal še več jubilejev! Ljubljana Romanje ljubljanskih župnij na Brezje Jutri gremo na Brezje in sicer ob vsakem vremenu. Prosimo, da ne pozabite vozovnic in izkaznic, že zaradi plačane mostnine in ljudskega petja. Preostale izkaznice s pesmarico se bodo prodajale na Brezjah ostalim romarjem. Izredni vlak ob 7.55 odpade, enako tudi izredni pri vrnitvi. Prosimo vse vernike, da to upoštevajo. bv. opravilo se prične na Brezjah ob 10 s svečanim prenosom milostne podobe, nato govor stolnega dekana dr. Kimovca in sv. maša z ljudskim petjem. Prodaja vozovnic jc pri župni h uradih že zaključena. Prodajajo se še do večera izkaznice 6 pesmarico in plačano mostnino. V Ljubljano se vračamo z rednimi vlaki lo je ob tb.46 in 19.20. Komur se mudi, lahko odide z vlakom ob 14.30. Sc enkrat vsi iskreno vabljeni! Ljubljanski župniki. Danes in prihodnjo soboto KONCERT ^.«b.drušlve na vrlu holela UNION jutri in prihodnjo nedeljo KONCERT isle godbe na vrlu holela .BELLEVUE' I Generalni direktor Poštne hranilnice v Ljubljani. Te dni se jo mudil v Ljubljani generalni direktor Poštno hranilnice dr. Milorad Nedeljkovič, ki jo pregledal v glavnem poslovanje jiodružnice v Ljubljani in si Jc nato tudi z velikim zanimanjem ogledal napredovanje stavbe za okrevališče nameščencev Poštne hranilnice, ki ga gradi ta zavod v bližini Radovljice. Gosp. generalni direktor je ob lej priliki odobril tudi idejno načrte za veliko stanovanjsko palačo, ki jo namerava Poštna hranilnica graditi na prostoru nekdanje iahalnice ob Hleiweisovl cesti. Jalialnica Je žo popolnoma podrta in je svet že pripravljen za stavbo. Idejne načrte za stavbo jo napravil ban. svetnik ing. Černivec. (iosp. generalni direktor jc preživel par dni tudi na Bledu, odkoder je napravil turistične izlete na razne vrhove naših planin. Ni 60 mogel dovolj na-divili našim planinskim krasotam. Iz Ljubljane je gosp. generalni direktor dr. Nedeljkovič odjiotoval proti Zagrebu. V kratkem začno Pošlna hranilnica že gradiii svojo stanovanjsko palačo ob Bleivveisovi cesti, za katero je jiroračunanih okoli 3 milij. din. 1 Člane križanske molke in mladeniike kongregacije vljudno vabimo, da se po možnosti udeleže skupnega romanja na Brezje. Za one družbenike, ki ostanejo v Ljubljani, bo pa v nedeljo v križanski družbeni cerkvi redna pobožnost zjutraj in zvečer ob šestih. Zjutraj med sv. mašo skupno obhajilo, zvečer slovesen shod. 1 Maša zadušnica za pokojnega industrijalra g. Rudolfa Zalokerja bo v ponedeljek, dne 16. t. m., ob pol 8. v farni cerkvi na Viču. 1 Ravnateljstvo uriulinske realne gimnazije in vodnice opozarja učenke I. in IV. vadniškega razreda ter 11, b ginin. razreda, nttj se danes ob 4 popoldne udeleže pogretxi pok. očeta sošolke Za-loker. Pred 4 naj se zberejo pred hišo žalosti ua Tržaški cesti 8. 1 Jugoslovanski Touring klub obvešča vse člane, da bo pogreb tragično preminulega gosp. pod-jircdsednika Rudolfa Zalokerja v soboto, dne 14. t. m. ob 10. popoldne « Tržaške ceste št. 8. Prosimo za jiolnoštevilno udeležbo. 1 Z aeroplanom iz Ljubljane v Celovec! Poslu-žite se vožnje z letalom iz Ljubljane v Celovec! 20 minut traja vožnja, ki vas dvigne visoko nad našo zemljo in vas čez Karavanke popelje k Vrb-skemu jezeru. Moderno triniotorno Junkersovo letalo družbe OELAG vozi vsak torek, četrtek in soboto. Ob 15. se dvigne v Ljubljani in prispe v Celovec že ob 15.25. Vožnja na tej progi velja le 200 din. Družba 5 oseb uživa 20%, od C do 10 oseb pa 30% popusta od vozno cene. Ce sc vas z.berc družba 0 ljudi, 6e lahko peljete v Celovec Že za 140 din. Edinstveni so pogledi z višine na Karavanke, na Gorenjsko in na Koroško njenimi prelepimi jezeri. Ne zamudite te ugodne prilike! Nadaljne informacije in vozovnice dobite pri Acroputu, telefon 88-21. 1 Počitniška kolonija Salezijanskegn mladinskega doma s Kodeljevega se vrne z Otočca v torek 17. t. m. z. vlakom, ki prihaja na glavni kolodvor ob pol devetih zvečer. 1 K/no Sloga zopet igra. 1 Rafun o Mahrovi hiši. O nakupu Malirove hiše po mestni občini se je razvnela med ljubljanskim prebivalstvom živahna debata — za in proti. Račun o tej hiši je naslednji: mestna občina je kupila lo hišo predvsem zato, da bo lažje regulirala trg ter da pridobi važno točko sredi mesta za morebitni poznejši magistrat. Že zemljišče samo, kjer stoji Mahrova hiša. je namreč izredno dragoceno, ker je ob Resljevi cesti, koder bo nekoč vodila glavna prometna žila med južnim in severnim delom čez bodoči poglobljeni kolodvor. Mestna občina je dosedaj plačevala 150.000 din za najete prostore v tej hiši, kar odsedaj ne bo več treba, obenem pa bo bodoče prejemala tudi 100.000 din letne najemnine za druge lokale. To znese 250.000 din ali 7% od kupnine 3,600.000 din. Povrh tega ji bo potem pripadlo 6 sobno stanovanje, ki ga ima dosedaj na razpolago brezplačno družina Vokač. Poleg tega pa Je mestna hranilnica, ki je bila intahulirann na prvem mestu za milijon din na tej hiši, prišla do svojega kritja. Mestna občina torej ni napravila slabe kupčije! 1 Kino Kodeljevo 31-62. Danes ob pol 9 »Dvakrat zaročen . Frilz Kampers. (V dvojni vlogi.) 1 K aleji slavnih Slovencev pri Sv. Kriitolu. K našemu članku o tej aleji dodajamo še, da bo ureditev vse alejo veljala 350.000 din. Od teh bo mestna občina žrtvovala 150.000 din, za ostali znesek pa je pričakovati, da ga bodo prispevale druge oblasti, kakor banovina, razna druga slovenska mesta in pa širša javnost. 1 Staro Ljubljano podirajo in novo grade, V četrtek zjutraj so pričeli razkrivati streho tistega dela dolgega Jelačinovega poslopja ob Emonski cesti, kjer bo šla nova Aškurčeva cesta, ki bo vezala Tržaško cesto s Cojzovo cesto. — Na stavblšču bodočega poslopja tvrdke Mayi«r na Marijinem trgu koj>-ljejo Ua za nove temelje, ki bodo zgrajeni na pilotih. Izkopani prodni pesek vozijo na Sv. Petra nasip, kjer ga delavci presejejo. Ta pesek za bstonske temelje ne bo dober, pač pa bo uporaben pri gradnji zidu. Hotel Slon le skoraj do kraja jiodrt. Razbito opeko in neuporabno staro malto vozijo v Gruberjev prekop, kjer jo prav dobrodošlo, ker morajo Gruberjev prvkop tako iu lako dvigniti. - Skoraj nc- OSJEČKA LJEVAONIC A ZELJEZA i TVORNICA STROJEVA D. D. opazno je izginila slara jalialnica na Bleiweisovl cesti, kjer se bo kmalu pričela dvigati nova stanovanjska hiša uradnikov Poštne hranilnice. 1 Ukraden medeninast nastavek. V Zgornji Šiški je te dni ukradel neznan bit tvrdki Slograd 6000 din vreden medeninast nastavek za črpanje in brizganje vode. Nustavek je visok 1 m ter si ga jc tvrdka izposodila od mestne pristave. Tat, ki jo prišel s ponarejenim ključem v delavsko barako, bo najbrže za nekaj slo dinarjev prodal dragoceni nastavek kot staro medenino. i Obsojen ponarejevalec kovancev. Pred malim kazenskim senatom je bil včeraj obsojen kleparski pomočnik Tone K., ki ga je obtožnica obdolžila, da je lani izdelal okoli 8 falzilikatov kovancev po 10 dinarjev. Ž njim jc bil soobtožen tudi kovač Franco N., ker so ga obdolžili, da je tc kovance jiomagal razpečati v promet. Prvi obtoženec jo sodnikom jasno pripovedoval, kako je zaradi pomanjkanja dela trpol in da sploh ni on ponaredil niti enega kovanca, marveč jiii je dobil od drugod. Boril se je za svojo eksistenro in je tudi dobil nekaj ponarejenih kovancev, o katerih ni vedel, da so ponarejeni. V dobri veri jih je spravil v promet. Za iijega jo bilo obtcžilno, da jo te jioiiarejcnc kovanre razpe.« čeval pri raznih strankah in da so pri njem našji marsikateri material, ki ga jo jako obtežil. Sodnikom je v vseh podrobnostih pojavil, da je ta material rabil za druge namene in za Hamburg. Rekordna produkcija zlata v Transvalu. V juliju je dosegla produkcija zlata v Transvalu rekordno višino s 0.990 milij. unčami (zadnji produkcijski rekord je bil avgusta leta 1932 s 0.99i milj.). Računa se, da bo produkcija vsega leta dosegla 12 milij. unč. dočim je 1932. tudi v rekordnem letu, znašala samo 11.55 milij. unč. Rrazilija izvaža vec bombaža kot kave. Po podatkih brazilj6ke trgovinske slastistike se je v juniju letaš zgodilo, da je bil izvoz bombaža večji kot izvoz kave, ki je veljala doslej kol najvažnejši izvozni predmet Brazilije. Borza Dne 13. avgusta 1937. Denar V zasebnem kliringu je ostal na naših borzah angleški funt neizpremenjen: V Ljubljani na 238 denar, v Zagrebu in Belgradu na 237.20 do 238.80. Avstrijski šiling je v Ljubljani nadalje popustil na 8.40- -8.50, v Zagrebu se jc malo popravil na 8.355—8.455, v Belgradu je beležil 8.3743—8.4743. ('■rški boni so beležili v Zagrebu 29.775 do 30.475, v Belgradu 29.65—30.35. Nemški čeki so v Ljubljani popustili na 12.92 do 13.12, v Zagrebu na 12.90-13.10, za konec, avgusta na 13 denar, za konec novembra 12.90 do 13.10. V Belgradu so beležili 12.8803-13.0803. Italijanske lire so nudili v Belgradu po 2.11. Devizni promet je znašal v Zagrebu 1.425.311, v Belgradu 3.902.000 din. Efektni promet je bil v Zagrebu živahnejši, dočim je bilo v Belgradu izven-borznega prometa samo 22.000 din. Ljubljana — tečaji s p r i m n m. Amsterdam 100 h. gold.....•2893.41—2408.01 Berlin 100 mark...... 1745.0»—1758.90 Bruselj 100 belg...... 730.35— 735.11 Curih 100 frankov...... 996.45—1003.52 London 1 funt.......216.--218.06 New York 100 dolarjev .... 4307.25—4843.56 Pariz 100 frankov......102.61— 164.05 Praga 100 kron....... 151.33— 152.43 Trst 100 lir........ 227.70— 230.78 ( tirih. Belgrad 10, Pariz 16.3375, London 21.7075, New York 435.50, Bruselj 73.29, Milan 22.925, Amsterdam 210.075, Berlin 175.20, Dunaj 81-82.10, Stockholm 111.90. Oslo 109.075, Kopen-hagen 96.95, Praga 15.19, Varšava 82.60. Budimpešta 86.25. Atene 3.95, Carigrad 3.50. Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.595, Bucnos-Aires 131.75. Vrednostni papirji Ljubljana. 7% invesl. pos. 88—89, agr. 52—53, vojna škoda )>romptna 400 106, begi. obv. 72—73, 4% sev. agr. 51-53, 8% Bler. pos. 93.50 91, "?:, Bler. pos. 84-85, 1% pos. DHB 99—100, Trboveljska 240—250. Zagreb. Državni papirji: 7% invest. jiosojilo 89 denar, agrarji 52.50 denar, vojna škoda promptna 406—108, begluške obveznice 76—77.50 (75), dalm. agrarji 74.50—75 (75), 1% sev. agrarji 52 denar, 8% Blerovo posojilo 94 blago, 7% Blerovo posojilo 84 -84.50 (84). 7% posojilo Drž. hip. banke 100 denar, 7% štab. posojilo 86.25 denar. — Delnice: Priv. agrarna banka 196 denar, Trboveljska 260 do 290, Gutmann 43- 48, Osj. sladk. tov. 196—196, Dubrovačka 380—405, Oceania 275 denar. Belgrad. Državni papirji: agrarji 52.50 denar, vojna škoda promptna 405—106.25, begluške obveznice 76.50—76.75, dalm. agrarji 74.50—75, 4% sev. agrarji 52.25 denar, 8% Blerovo posojilo 93.75 do 9-1, 7% Blerovo posojilo 84—84.50. — Delnice: Narodna banka 7150 denar, Priv. agrarna banka 200-202. Žitni trg Nori Sad. Fižol bč. in srem. beli brez vrečo 2% 225 do 230, srem. beli brez vreče 230 do 235. — Ostalo neizpremenjeno. — Tendenca negotova. — Promet srednji. Mombnr. Pšenica bč. okolica Sombor in sremska 163—165, gor. bč. 165—167, slav. 164—100, ban. 160-162, gornje ban. 166—168, bč, ladja kanal 169—171. bč. ladja Begej 172—174, bč. in ban-ška šlep 172.50—175; oves bč., srem. in slav. 114—110; rž bč. 165—167.50; ječmen in koruza neizpreinenjena. Moka št. 8 125—130. — Ostalo neizpremenjeno, fižol ne notira. — Tendenca neizpreinenjena, promet 50 vagonov. Mednarodni lahhoatletshi dvoboj Maribor—Celje V nedeljo, dne 15. t. m. se predvidoma sesta-neta v Celju reprezentanci Maribora in Celja v lahkoatlolskein dvoboju za 2 krasna prehodna pokala. ki sta jih darovala bivši celjski župan dr. tio-ričar in Jugoslovanska lahko-atletska zveza. Pokali so sedaj v prehodni posesti reprezentance Maribora, ki pa bo morala proti odličnemu moštvu Celja, ki bo močno ojačeno z najboljšimi jugoslovanskimi atleti, člani ASK Primorja, Ljubljana, Goršekom, Gaberškom, Pleterškom, Martinijem napeli vse sile in sposobnosti, da ludi za letos osvoji lepe športne trofeje in zmago. Postava mariborske reprezentance je sledeča: 100 m: Monderer, Musnik (oba Rapid) rez. Skok (Žel.) in Vidic (Mrt.) — 400 m: Miihleisen (Hap.) in Žerak (Mrt.). — 1500 m: Hanzi (Rap.) in Štefančič (Mrt.). — 5000 m: Podpečan (Zel.) in Zupan (Žel.), rezerva Štefančič (Mrt.). štafeta 4-krat 100 metrov: Monderer, Miihleisen, Musnik (vsi Rap.) in Skok (Zel.), rezerva Vidic (Mrt.). — Skok v daljino: Kleut in Skok (Žel.), rez. Snierdel. — Skok v višino: Hanzi (Rap.) in Fika (Mrl.). — Skok oh palici: Fika (Mrt.) in Radič (Rap.). — Met krogle: Illade in Kleut (Žel.), rezerva Vidic (Mrl.), Met diska: Illade (Žel.) in Radič (Rap.) — Met kladiva: Gujznik (Žel.) in Fika (Mrt). — Reprezentanca Maribora je sestavljena iz trenotno najboljših moči ter Ima izglede, da sc navzlic izredno močni konkurenci častno odreže. Pričakovati je obojestransko odličnih rezultatov in lepih ter napetih borb. — Sigurno bo športno občinstvo Celja v velikem številu posetilo to zanimivo športno prireditev, ki prične ob 9. uri na Glaziji. Po iahhoaiietshem svetu Nemci so premagali Francoze s 103:48. V Mo- nakovem sta se srečali reprezentanci Nemčije in Francije, ki sta dosegli tele rezultate: 100 m: Borchmaycr 10.5; 200 m: Hornberg in Neckcrmann 21.9; 400 m: Linhof 48.8; 800 m: Ilar-dik 1:51.4; 1500 m: Stadler 3:58; 5000 m: Svring 15:07; 110 m zapreke: Wegner 15; skok v daljavo: Lonk 7.42; krogla! W61kc 15.35; disk: Schroder 48.55; kopje: Lakwa 66.07; 4 x 100 m: Nemčija 41.1; 4 x 400 m: Nemčija 3:14.4. V vseh disciplinah so zmagali Nemci, izvzemši v skoku s palico. Sedmi salzburški visokošolski ledni Katoliška univerza v Salzburgu prireja od 10. do 28. avgusta t, 1. že svoj sedmi salzburški visokošolski tečaj, kjer sc bodo obravnavala sledeča vprašanja. Predavanje za vse udeležence: priv. doc. dr. Michal Pfliegler (Dunaj): Ideal katoliške izobrazbe (15 ur). V oddelku »Bogoslovje kot znanost« predavata univ. prof. dr. P. Anselm Stolz O. S. M. (Rim) o problemu: Kaj je bogoslovje? (15 ur) ler priv. doc. dr. P. K. Rahner S. J. (Innsbruck) o bogoslovju in verski filozofiji (15 ur). Seminar — re-pelitorij (12 ur) vodi dr. F. Konig (St. Polten). V oddelku »krščanska vzgoja in izobrazba« predavajo univ. prof. dr. R. Meister (Dunaj) o vzgoji, kulturi in svetovnem nazoru v teoretičnih in praktičnih odnosih (15 ur), ravnatelj dr. J. Lehr (Dunaj) o vzhajajočih občestvih (družini, narodu, državi, cerkvi) 15 ur; univ. prof. dr. J. Beeking (Salzburg) o temeljnih problemih krščanske mladinske vzgoje (15 ur); priv. doc. dr. P. V. Redlich O. S. B. (Salzburg) o salzburški univerzi in baročni izobrazbi (2 uri); univ. prof. dr. P. W. Schmidt S. V. D. (Dunaj) o angleških kolegijih kot vzgojnih in izobraževalnih mestih (2 uri) ter univ. prof. dr. P. John Murray S. J. (London) o idealnih univerzah po zamisli kardinala Newmana (2 uri). Seminar vodita dr. P. Mu-schard (Koln) o posebnih vprašanjih katoliškega vseučiliškega ideala, ter dr. Ig. Zangerle (Innsbruck) repetitorij. V oddelku »vera in medicina« predavajo dr. G. baion v. Engerth (Dunaj) o problemu telo—duša v medicini (15 ur); univ. prof. dr. G. BaiimgarfKer n bngnalnvtkih temeljih medicine in dogmatike, morale in prava (15 ur); dr. A. Nieder- mayer (Dunaj) o najvažnejših posameznih vprašanjih zdravniške morale (zamoritev ploda, operacijski postopki, zloraba zakona, periodična vzdrži-tev, sterelizacija, euthanazija) 15 ur; univ. prof. dr. J Somogy (Szeged) o evgeniki in nadarjenosti (2 uri) in univ. prof. dr. O Kauder (Graz) o pojmovanju zdravniškega poklica (2 uri). Seminar vodijo lektor dr. P. F. Schwendinger O. F. M. (Salzburg) o branju in razlagi enciklike časti conubii (5 ur); dr. P. D. Thalhammer S. J. (Innsbruck) 12 urni reper-titorij in primarij dr. E. Domanig (Salzburg), ki prevzame vodstvo po salzburških klinikah in bolnišnicah. — Sklepno akademsko zborovanje sc vrši 22. avgusta ter bo program še pozneje objavljen. Taksa za udeležitev jc 24 šilingov, za visokošolce in tuzemce 12 šilingov; vozne olajšave za skupne ude-ležence so 25, za viso-košolce in abituriente 50?»; stanovanje: skupno prenočišče 0.80 šilinga, posamezne sobe v duhovnih hišah 2 šilinga, privatne posamezne sobe 3.50 šilinga. Hrana: dnevno 2.50 do 4.50 šilinga (trikrat dnevno). Za vsake informacije je na razpolago pisarna salzburških visokošolskih tednov (Kanzlei der Salzburger Hochschul- wochcn. Salzburg, Dreifaltigkeitsgasse 12). • Paberki s poljskega knjižnega življenja. — Pred nekoliko dnevi je izšel tretji del spisov maršala Pilsudskega v Varšavi. Vsebuje dela iz let 1910—1914. So to večinoma razprave, pisane s praktičnega gledišča. Poljski narod dobiva tako v roke snov, ki jc ustvarjala duhovni temelj, na katerem šele je bilo mogoče organizirati legijone. V tem zvezku je tudi delo o poljski revoluciji I. 1863, ki opisuje tedanjo strategijo upora ter kritično osvetljuje vojne operacije. Vse to priča, kako temeljito in samozavestno se jc Pilsudski pripravljal z* svoje poznejše delo, še v času, ko se je njegov načrt oboroženega upora smatral ie za utopijo. Dališa dela Zbranih spisov PiUudskega bodo že posegala v razdobje svetovne vojske ter bodo od- krivala in osvetljevala še bolj zanimive in zapletene vojne dogodke. V Varšavi se vrši zanimiv literarni spor, ki se tiče izključne pravice avtorja do postav, ki jih je sam ustvaril. Zgodilo se je namreč to: mladi dramaturg Zawieyski je napisal gledališko igro, v kateri je razvil naprej glavnega junaka iz znane drame Štefana Zeromskega »Utekla jc prepeličica . Hčerka pokojnega pisatelja se je temu uprla, ker je videla v novem delu pomanjkanje spoštovanja k delu pokojnega očeta ter prestopek proti nravnim pravicam pokojnika Ravnatelj gledališča pa ni bil tega mnenja ter je dramo predstavil na odru. V literarnih časopisih in krogih se jc razvila živahna diskusija ter je končno prišla zadeva tudi pred literarno sodišče, ki naj bi načelno rešilo problem. Po mnenju kritike sc avtorju ni posrečilo obdržati junaka Žeromskega drame na taki višini, kakor jo je postavil Žeromski sam. Nasprotno pa prevladuje mišljenje, da se analiziranje misli ali literarnega življenja postav iz romanov in dram nc more še smatrati za greh proti moralni pravici prvotnega avtorja. Gdansko je našlo svojega poljskega zgodovinarja v osebi Jana Kitarskega, ki je letos izdal monografijo o Gdanskcm. Skoro tisočletna zgodovina lega zanimivega trgovskega mesta je tu opisana zelo nazorno in zanimivo, niti malo ne suhoparno. kajti avtor je hotel zajeti predvsem značaj in navade dob, ki jih opisuje. Knjiga ima namen, pokazati od najstarejše preteklosti do današnjih dni zvezo Gdanska z usodo Poljske. Ni mu šlo samo za politične in gospodarske zveze, temveč ludi čustvene, kar se je glavno videlo v XVII stol. za časa švedskih napadov na Poljsko. Tedaj je Gdansko stalo na poljski strani proti plemensko sicer sorodnimi Švedi, kakor je tudi stalo na strani Poljakov v času delitve poljske države. Miti velikega nemškega filozofa Scboppenh.niteria Jnhanns «» ... pisala svoj čas ob priliki vhoda pruskih vojakov v (»dansko, da je prebivalstvo mesla naravnost zasovražilo Friderika Velikega ter vse, kar je bilo pruskega. Nemška nadvlada je tekom let dobila na moči in tudi na simpatijah, vendar ni mogla uničiti poljske manjšine in spomenikov, ki pričajo še sedaj o tesni stoletni zvezi Gdanska s Poljsko. V slovaški katoliški reviji »Pramen« (št. 3—4) jo urednik K. Geraldini prevel dve pesmi Jožeta Pogačnika: V tujini (V cudzine) ter Mrzli veter (Sludcny vietor). V isti številki je končal Viktor S mole j ludi podrobno primerjavo slovaškega prevoda FinžgarjevegH »Pod svobodnim solncenu z originalom. Kot vidimo, Slovaki radi prinašajo poročila o slovenski kulturi. K intervjuju Antoia Horsaka (12. t. m.) bi še pripomnil, da ima avtor v rokopisu prevedena romana — Meiko: Na Poljani ter Milka Kraajca: Težaki. — V Češkem slovo« od 12. t. m. piše O. Berkopcc o romanu Antona Iagoliča: Lukarji, ki ga predstavlja češkim bralcem kot »enega izmed najzanimivejših plodov povojne slovenske proze«. Kakor vemo, jc tudi v rokopisu že preveden (dr. B. Vy-biral). Za češki prevod je avtor ta naturalistični, žc skoraj do neverjetnosti romantično-seksualni roman, najodurnejši izraz zolaizma pri nas, nekoliko okrajšal, predelal in stesnil. Kakor golovopred. stavlja roman pozitivno postavko v razvoju novejše slovenske proze, seveda z velikimi začetniškimi kompozicijskimi napakami in nabreklimi postavami, bo vendar radi svoje pretirane seksualne brutalnosti ponesel v tujino nravno slabo podobo nsšega človeka. Tudi je vprašanje, če bo v tem času n* Češkem uspet, kajti prav češka moderna proza »c iz zolajevskega in flammarionskega naturalizma odmika v novo duhovno pojmovanje življenja, kamor jo je usmerjala odločna roka največjega kritika F. X. Šalde. V njegovem smislu ustvarja Jan Čep in celo naturalist Vančura se približuje poetičnemu, nc več zgolj biološkem« pojmovanju življenj« in umetnosti. td. Konec zlatih sani v rdečem ta\u I Zlate pravljice. Ko se je ravnatelj sovjetsko-ruskega zlatega trusta, tovariš Serebrovski, bahal, da bo prekosil produkcijo zlata Južne Afrike, so se mu pomilovalno smehljali. Ko je navedel številke, ki naj bi pokazale, da je Rusija dosegla že polovico afriškega zlata, so se začeli oglašati dvomi. Ko je pa produkcijo zlata sovjetske Rusije začel hvaliti v uradnih podatkih, so se začeli tozadevni krogi vznemirjati. Podatki iz leta 1935 so po uradnih številkah izkazali letno produkcijo čistega zlata 5.650.000 unč, kar je vredno 36 milijonov angleških funtov. Strokovnjaki po svetu niso mogli verjeti tej številki, ker je prej Rusija v 75 letih pridobila komaj še enkrat toliko zlata iz zlatih rudnikov ob reki Leni. Toda Serebrovski je šel še dalje: izjavil je, da bo dvignil produkrijo zlata do konca leta 1935 na 10 milijonov unč in bo s tem pobita konkurenca z Južno Afriko. Razkrinkani računi. Anglež Malcolm Rurr, ki je četrt stoletja bival med zlatimi rudniki planote Olekma-Vitim — splošno ime za rudnike ob Leni —, pa se je postavil po robu tem sovjetskim pravljicam. Vodja ruske trgovske delegacije v Londonu, Ozerski, je mogel spričo Burrovih izvajanj le to reči, da je hotela sovjetska Rusija na podlagi stahanovstva tako dvigniti produkcijo zlata. Zares so z raznimi Novo bolgarsko pristanišče Carevo ob Črnem morju, ki so ga slovesno otvorili v prisotnosti bolgarskega kralja in nadškofa Ilariona. obljubami na vse načine priganjali delavstvo, a načini pridobivanja zlata so ostali isti. Kmetje vzlatih« pokrajin v vzhodni Sibiriji tudi še danes pridobivajo zlato kot postranski zaslužek, ker se le poredkoma kje najde toliko zlata, da bi se s pridobivanjem mogli preživljati. Pridobivanje zlata [z peska rek je ena najstarejših domačih industrij človeštva, ki izhaja iz bronaste dobe in mogoče še iz starejših vekov. Zlato v Uralu. Bogastvo rudnin v Uralu je zares kar bajno, vendar je ondotno zlato po večini aluvialno. Sovjetska vlada je začela pospeševati produkcijo zlata s preureditvijo dela po rudnikih. Pri tem so prišli v poštev tudi Altaj, Pamir in Kavkaz. Ni se pa izjiolnilo upanje, da bodo mogli v kratki dobi tako bogato izkoristiti te rudnike, da bi mogli tekmovati z drugimi »zlatimi« deželami. Že zgodovinsko zlata bogata pokrajina Rusije je neizmerno Ognjenik zasul ladjo! — Na Hismarckovem otočju v Tihem oceanu je bilo radi izbruha ognjenikov času t o mesto Rahmil fti tudi parnik »Dvrour območje gozdov, ki pokriva Azijo na severu 1000 milj daleč, tja do Arktičnega morja. V tem raz-sežnem delu Azije je pa sj>et največ zlata v porečju Angara, čigar ledeni tokovi se s tako mogočnostjo izlivajo v Bajkalsko jezero, da niti v sibirski zimi ne zamrznejo. Dež, sneg in mraz so skalnate pečine te reke zmleli v prah, v katerem leži zlato v globini do 100 čevljev (približno 30 metrov). V pokrajinah, ki so še bolj oddaljene, ko je treba 14 dni potovati še bolj na sever, so zlata najdišča ob Leni, in še 21 dni poti naprej, v porečju Aldana, je še več zlata, toda pridobivanje je tem težavnejše. Vojaki zlate fronle. Sovjetska vlada je za izvedbo svojega političnega načrta nujno potrebovala zlati. Zatorej ni vprašala, koliko bo to pridobivanje stalo, ali se za to ceno izplača loviti zlato po rekah. Vlada je morala imeti zlato in ga je imela; brez pomena so bile žrtve: trpljenje in smrt rudarjev. Poklicni iskalci zlata na severu Rusije so žilavi, izredno odporni ljudje, ki se že več generacij borijo z mrkimi prirodnimi prilikami arktičnih pokrajin in so z najskromnejšimi dohodki zadovoljni. Prej ali_ slej vsi izgubijo življenje v Tajgi, pravljični deželi zlata, ki njena vabljiva moč s kakim posrečenim najdiščem zlata spet in spet priveže ljudi nase. Tem »vojakom zlate fronte« izkazuje sovjetska Rusija posebne prednosti in priboljške. Tako imajo prosto vožnjo po železnici, so prosti davščin, državnega prisilnega dela, a predvsem imajo boljšo hrano jn obleko. Zaradi teh priboljškov, posebno pa še zaradi osebne svobode v neizmernih gozdovih, kjer nikogar ne preganja maščevalna roka Čeke, se je ruski proletariat številno odzval za delo v »zlatih pokrajinah«. A namesto bogastva in zakladov, ki so sanjali o njih, so ti »zlati vojaki« našli le skromen dobiček in še tega so dosegli z neizmernim trudom, ki jim izpodjeda zdravje. To pravljično bogastvo zlata je razne države najiotilo, da so se potegovale za koncesije za pridobivanje zlalS —, a vse so doživele žalostne izkušnje. Neka angleška družba je naložila na podlagi koncesije za več let, tri milijone rubljev v zlate rudnike. Iznenada si je sovjetska vlada radi malenkostnega spora prisvojila rudnik in preklicala dovoljeno koncesijo. To je bil očiten rop, ki so ga pa po Rusiji z norčevanjem iz kapitalistov še smešili. Ljudski sovražniki tudi v zlatih deielah. Lov za »ljudskimi sovražniki« pa tudi tem pokrajinam ni prizanesel. Ze zdavnaj so utihnili vi-sokoleteči podatki o zlatu, ki naj bi ves drugi svet zasenčili. Poveljnik vse zlate organizacije v Sovje-tiji, že prej omenjeni Serebrovski, ki je bil nedavno imenovan za pomočnika komisariata težke industrije, pa je bil v teh dneh osumljen, da je »trockist« in da si je prisvojil velike vsote. Tudi njegovega naslednika so že spodili iz službe. Z moralo ljudskih komisarjev pa je izginilo tudi upanje na gospodarski podvig sovjetske Rusije, Stalinova petletka je ostala kot neizvedljivi načrt le v sanjah in tako so se tudi razpršile sanje o zlatu, s katerimi si je hotela sovjetska Rusija osvojiti svet. Tajfun, ki je nedavno besnel preko Šanghaja in opustošil pokrajine ob reki Jangtse, so razni mornarji in potovalci že večkrat opisali. Zlasti živo opisuje Anglež Tiltman strahotno silo teh orkanov, ki od julija do oktobra besnijo preko Tihega morja. »Ko sem se zbudil,« piše omenjeni angleški potopisec Tiltman, ssem začutil čudno tišino v ozračju. Nebo je bilo zastrto. Niti sapica se ni zganila. Soparno je bilo ko v vroči kopelji. Ptiči so umolknili. V tej smrtni tišini so v malem pristanišču na Filipinih javili svarilo: ,Tajfun se bliža!' Ob desetih zvečer smo dobili drugo svarilo: .Tajfun pride po tej poti.' Čez uro nato so po hišah spustili tajfunske oknice nizdol in policija je izdala ukaz, naj bodo vsi ljudje v hišah. Ko je iznenada dosegel tajfun mesto, ga nisem videl, ampak sem ga le slišal: tulil je, da je kar kri poledenela in bolj in bolj se je bližal. In potem se je zdelo, ko da so se vsi elementi sprostili. Vihar je skušal mesto uničiti. Ploha je prasketala na zaprte oknice, ko da bi streljale strojnice. Zdaj pa zdaj je butnilo tudi kaj drugega nanje, kako drevo ali kos pločevinaste strehe, ki je ko pero frfotala skozi ozračje. Trdno zidana hiša se je v strašni vihri kar majala. Toda obstala je. A ni obstalo na deset tisoče ubožnih in Tajfun!" Na ribolovu: »Ali vam ni dolgčas, ko 6te zmeraj sami?« »Prav niči Saj zmeraj pride kak tepec iu mi za hrbtom zija v vodo.« Kitajske vojaške postave pred 2400 leti Če pregledujemo kitajsko zgodovino, zasledimo vojaške osebnosti najboljšega kova. Predvsem je očitna osebnost enega človeka, ki je živel pred 2400 leti. To je bil Sun Tsu, čigar 13 vojaških členov je bilo še stoletja na Kitajskem v veljavi in ki so dali narodu železno, vojaško hrbtenico. Sun Tsujeve vojaške postave so bile deloma prav modernega duha. Ze la Kitajec, je bil j>red 2400 leti spoznal, da bo njegovo ljudstvo le tedaj imelo dobro armado, če bo tudi moralno na visoki stopnji. Prvi pogoj za usjtešno vojskovanje mu je bilo tako državno vodstvo, v katerega je imelo ljudstvo zaupanje. V bitkah jc zahteval od po-veljnikov, da skrbno pazijo na obliko ozemlja in podnebja. Predvsem pa je zahteval, da bodi vojaški poveljnik značajen človek. Dejal je, da se more samo plemenit človek ubraniti skušnjavi, da ne deluje radi častihlepnosti. Častihlepje in častilakomnost le prehitro zavedeta poveljnika, da mu ni mar ljudi, ki jih po nepotrebnem ugonab-Ija. Poveljnik bodi človek železne hrabrosti, tako pri napadu kakor tudi pri umiku in se ne sme bati, da se bo zameril višjim. Prav tako sta bili pokorščina in obvladanje samega sebe kar najstrožje izoblikovani v teh vojaških postavah. Motili bi se, če bi mislili, da Kitajci nimajo vojaškega duha. Kitajci imajo fino, staro vojaško tradicijo, ki je bila sicer že opuščena, ki je pa Se zmeraj živa in na katero se iznova naslanja močno Čankajškovo vodstvo. lažje zgrajenih bivališč, posebno ne po okoliških vaseh. A ničesar ni bilo moči storiti, dokler se tajfun ni polegel. Nobeno živo bitje se bi ne bilo moglo upreti njegovemu nasilju. Videl sem ladje, ki so hotele nazaj v luko in ki so jim bili čolni, mostički in dimniki ko odrezani. Ta orkan je bil za zgled vsem drugim. Bil je skoraj 800 km dolg in se je premikal v polkrogu »Tajfun* nad Evropo: Moderno brzoletalo bavarskih tvornic, lip Mc 108 »Tajfun* je v dveh dneh objadralo Evropo krog in krog, kar je skoraj 7000 kilometrov. s hitrostjo 30 km na uro, dokler se ni porazgubil v neskončnosti Tihega morja. Ko je bil že mimo in smo spet mogli odpreti vrata, ne da bi nas vrglo na tla, je bil svet ves spremenjen. Vas, ki se je bila naslanjala na griček, je izginila. Palmov drevored, ki je obrobljal glavno cesto, ni bil le omajan, ampak tudi izpuljen. Telefonske in brzojavne zveze so bile pretrgane. Več dni in cel6 tednov je trajalo, da so mogli sestaviti spisek vseh nesreč. Vsi prebivalci so mi zatrjevali, da je bil ta tajfun le navadne vrste. Vsako jesen in tudi spomladi pričakujejo tajfun na Manili, v Hongkongu, Kalkuti in drugod — in ga tudi dočakajo. Več ko 600 tajfunov je v 25 letih opustošilo te kraje. Neki tajfun, ki je planil pred leti na Kalkuto, je povzročil povodenj, da je v petih minutah narasla voda v reki za 12 metrov! Tedaj je bilo v luki 195 ladij raznih velikosti in samo 23 jih ni bilo poškodovanih; 80.000 ljudi je bilo mrtvih. A kakor strašno je trajalo tajfunovo razsajanje na suhem, še groznejše je bilo na morju. Lani sem videl angleško tovorno ladjo v nekem kitajskem pristanišču; prestala je tajfunov napad in je bila videti, kot bi bila bombardirana. Neki kapitan mi je pripovedoval, kaj je doživel v času tajfuna na morju: Morski valovi so merili od spodaj do grebena 25 metrov. Spodaj se ni zganil niti vetrc in bilo je vroče, da bi te skoraj zadela kap. Vrhu grebena pa je hotel tajfun mojo 8000 tonsko ladjo naravnost vreči iz vode Zdaj pa zdaj se je skozi črne grmade oblakov prikazalo vodeno sonce iu je posijalo na tako strahoto, kakršne si ne želim več videti. Borili smo se 24 ur za življenje. Kako da smo ostali živi, še danes ne vem, a slednjič je tajfun pojenjal in prizibali in opotekli smo se v luko s poslednjo tono premoga v kotlih.' V takih tajfunih tvori veter velik vrtinec krog majhnega dela tišine, to je lako zvani .vortex'. Tajfun se napove z viharnim valom, z množino vode, ki se podi pred orkanom, medtem ko nastane v ,vortexu' .Hurrikanov val', neskončna gora vode, ki ga drže viharji, ki krožijo okrog njega, ko v kleščah. Gorje ga ladji, ki zaide v take klešče!« Nova iznajdba Avstrijca: »vijač na naprstniku< —« za najmanjše vijake. Od povsod Pet šimpanzov je pobegnilo iz neapeljske klinike, kjer so jih imeli za preskuševanje raznih bolezni. Ze dva dni se klatijo po kraljevskem parku Ca m pod i morite in ne morejo jih ujeti, dasi jih zasledujejo številni lovci in cel6 vojaštvo.. Lesena, koia. Nemški industriji se je posrečilo, kakor poročajo iz Berlina, iznajti iz lesnih odpadkov neko snov, ki ji pravijo lesena koža. Z novim prenarejanjem je moči delati furnir iz odpadkov lesa. Furnir je '/in milimetra tanek in nalepijo ga na plast celuloida in umetne svile. Plošče, ki tako nastanejo, so prozorne in neobčutljive za vlago in se dajo polirati. S to novo snovjo se bodo dala zlasti stanovanja prav lepo okrasiti. Nesreča z letalom v Kaliforniji. S Floride ja prišla vest, da je ameriško letalsko brodovje zadela huda nesreča in so trije potniki mrtvi, šest pa je hudo ranjenih. Neko dvomotorno letalo z zračne poti iz Daytona v Miami se je pri vzletu zaletelo v električne žice in je strmoglavilo z višine samo 15 m na tla. Letalo se je vnelo in popolnoma zgorelo. Na ekspedicijo v arktične pokrajine je z Arh- angelska odplul sovjetski ledolomilec »Sadko«. Eks-dicijo vodi prof. Samojlovič, ki bo skušal najti otok Sanikov, katerega so odkrili že leta 1810 in iznova leta 1886. Na tem otoku bodo ustanovili taborišče za šest raziskovalcev, če pa otoka ne bodo našli, pa bo pustila ekspedicija raziskovalce na otoku De Longu ali Bennetu. Ekspedicija bo skušala najti tudi nova pota za ladijske vožnje vzdolž ruske severne obale. Zemlja se je udrla in vlak je skočil s tira. Iz norveškega glavnega mesta Oslo je prišla vest, da se je na norveško-švedski meji, blizu Narvika, utrgal plaz zemlje in kamenja in je zdrčal na tovorni vlak, ki je s 50 vagoni strmoglavil v globino. Pol ure prej pa je po i«ti progi vozil brzovlak iz Stock-holma, ki je za las ušel strašni nesreči. Palača na kolesih, najlepši vlak na svetu, fe dvorni vlak angleškega kralja, s katerim 6e vozi po Angliji in Škotski. »Rekel sem li, da nalogo dvajsetkrat prepiši pa 6i jo le osemnajstkrat!« »Saj veste, gospod učitelj, da imam v računstvu prav slabo.« Štiri svetovne rekorde je dosegel francoski dirkal Pcrqueux s motornim kolesom v Milanu. Prva počitniška kolonija za vajence Ljubljana, 10. avgusta. Te dni so sc odpeljali iz Ljubljane prvi vajenci raznih strok, 30 |x> številu, na desetdnevni počitniški oddih v prijazno gorsko vasico Lom pod Stor-žičem, kjer si bodo v soncu in vodi ter z zdravo in tečno hrano okrepili slabotno zdravje. Kdo bi si mislil, da se bo po vajenski anketi, ki je hila meseca maja t. 1. v Delavski zbornici, lotila naša delavna in za delavstvo res skrbeča Zvez a združenih delavcev enega najtežjih problemov — zaščite zdravja naše delavske mladine, in že poslala prvo skupino tnladib delavcev na oddih. Započeto delo pa hoče tudi nadaljevati in podpirati vse, ki jim je pri srcu dobrobit našega delavstva, zlasti mladine. V načrtu je tudi organiziranje mladinske delavske kuhinje, kjer bi dobivali res potrebni in revni brezplačno, ostali pa ceneno tečno in zdravo hrano. Saj potrebuje mladostnik baš v dobi, ko se razvija telo, zadostno in zdrave hrane. Zahvala, da so je žo letos začelo s počitniško kolonijo, gre med drugimi tudi lomškeuiu gospodu župniku šparbaklu, ki se je z vsem razumevanjem in srcem zavzel za akcijo, dalje g. županu in vsemu šolskemu odboru, ki je radevolje odstopil spodnji prostor svoje lepe, moderno urejene šole za spalnico našim vajencem. Prvi korak je storjen, treba je le na začrtani poti vztrajati in počitnisko-zdravstvene kolonije razširiti, kot je to že urejeno v nekaterih drugih državah. Pozivamo vso dobro mislečo javnost, da ZZD v tej potrebni in koristni akciji moralno in gmotno podpre. Celje Jugoslavija 15,174.000 prebivalcev V Sloveniji živi 1,210.000 ljudi Na podlagi podatkov o gibanju prebivalstva ter o izseljevanju in priseljevanju je mogoče izračunati vsako leto število prebivalstva v naši državi. To tudi dela naš državni statistični urad, katerega uradni naziv je Obča državna statistika in se nahaja pri nas v sklopu notranjega ministrstva. V »Statističnem letopisu* za 1934/1933 so objavljeni podatki o cenitvi števila prebivalstva naše države do konca leta 1935. Na razpolago pa so nam tudi že provi-zorični podatki za leto 1930, katere je poslala naša država Zvezi narodov v Ženevo za njene mednarodne statistične publikacije. I'o tej cenitvi, katere točnost se bo dala težko kontrolirati, ker se le pri ljudskih štetjih vidi, v koliko so bili vsi ti računi točni, je iinela naša država dne 31. decembra 1936 15,174.000 prebivalcev, kar pomeni v primeri s koncem decembra 1935 povečanje za 224.000. V zadnjih letih je bil ocenjen prirastek prebivalstva v naši državi na: 1932 210.000 1933 214.000 1934 210.000 1935 220.000 1930 224.000 Skupno sc jc v zadnjih petih letih število prebivalstva naše države pomnožilo za 1,081.000 ljudi, tO je za daleč več kot 1 milijon. Naš naravni prirastek je na enem izmed prvih mest med evropskimi državami, čeprav so med posameznimi pokrajinami naše države znatne razlike. Število porodov je zelo visoko, žal pa je visoko tudi število smrtnih primerov. Tako znaša indeks umrljivosti pri nas (leta 1984) 17.0 (smrtnih primerov na 1000 prebivalcev), dočim znaša n. pr. v llolandiji (1936) samo še 8.7 in jo tantošnja umrljivost najnižja v Evropi. Med našimi sosedi znaša umrljivost v Italiji 13.5, Avstriji 13.2, Madžarski 14.2, Češkoslovaški 13.3, Romuniji 19.8 (vse za 1936) in v Grčiji 14.9 (za 1935). Iz tega je razvidno, da izkazuje le Romunija še večjo umrljivost kot mi. Zaradi visokega števila smrtnih primerov je naš naravni prirastek nekoliko manjši, kot bi bilo pričakovali samo na podlagi izkazov o številu rojstev. Po zadnjih objavljenih podatkih za 1934 znaša naš naravni prirastek (1931) 14.4 na 1000 prebivalcčV".'Za piTtfier pa navajamo naravni prirastek še v nekaterih drugih državah za 1936 (v oklepajih podatki za 1933): Malta 18.3 (10.5), Poljska 12.0 (12.1), Romunija 11.7 (9.6), Bolgarija 11.5 (11.8), Holandija 11.4 (11.5), Litva 10.8 (0.4), Italija 8.7 (9.4) itd. Avstrija n. pr. Resnica o kolektivni pogodbi v Konjicah (Malo odgovora »Jutru:.) Konjice, 12. avgusta. Kdor je bral članek v »Jutru«: od 10. t. m., pod naslovom »Konjiški hrup in kolektivna pogodba«, jo o pogajanjih za to pogodbo moral dobiti vtis, da je za uspeli Narodna strokovna zveza storila vse, Zveza združenih delavcev pa nič. V članku kar mrgoli slavospevov NSZ in neresničnih trditev o Zvezi združenih delavcev. Pisec članka bi sc moral spominjati, da jc ZZD sama vodila bori*) za koristi delavcev že takrat. ko NSZ v Konjirah šo ni bilo. Šele, ko je boj že bil skoraj dobojevan, jc pricapljala NSZ, pod kakšnimi okoliščinami, vedo vsi konjiški delavci, in pristavila svoj lonček. Jutrov člankar med drugim pravi, da je ZZD pričakovala pri pogajanjih srditega boja, pa je kljub temu poslala 18 letnega neizkušenega novinca, ki ni imel niti pojma, kako sc vodijo pogajanja. Obenem pa vse zasluge za uspehe, ki so bili pri pogajanjih doseženi, stlači v čevlje zastopniku NSZ. Ce bi bil Jutrov dopisnik vsaj malo bolje informiran, bi vedel, da jc imela ZZD polog 18 letnega zastopnika še enega, pa to rajši zamolči, ker ve, kako nespretno jc pri pogajanjih besedlčll zastopnik NSZ in ki sc zdaleka nc da primerjati z 18 letnim obrtnikom, ki ima gotovo več izkušenj, kakor nekdo, ki najbrž nobenega obrata od znotraj še videl ni. Prav grd očitek si je /Jutro? privoščilo na račun ZZD, ko trdi, da je bil osnutek kolektivne pogodbe, ki ga je sestavila ZZD, tako slab, da so njeni zastopniki sami bili mnenja, naj sc vzame za podlago iiogajanjein osnutek, ki ga Je sestavil podjetnik. Vsi, ki so bili pri predposvutovailjih pa dobro vedo, da tega osnutka ni sestavil podjetnik, marveč je bil to predlog Delavske zbornice, ki ga jo predlagala iz taktičnih razlogov. Za ta osnutek so se delavci zedinili na predposvelova-njih, pri katerih je največ izpreniinjevalnih predlogov prišlo od ZZD in so ti bili tudi sprejeti, med tem ko so bili predlogi NSZ za delavstvo nesprejemljivi in zato odklonjeni, ('e torej Jutro: pripisuje zaslugo za zvišanje plač NSZ. jc lo grda neresnica. Kako je znal zastopnik NSZ zagovarjali delavske interese, dokazuje v žarki luči dejstvo, da je nekaterim predlogom, ki jih je stavila ZZD in katere je zagovarjal tudi zastopnik Delavske zbornice, zastopnik NSZ ugovarjal. NSZ ni slavila nikukih novih predlogov, marveč je dobre, predloge ZZD le zavračala. O zvišanju plač jc resnica le la, da sta zvišanje plač dosegla ravno 18 letni novinec in zastopnik Delavske zbornice, kar Lav-richovi delavci dobro vedo in se zato čudimo Ju-trovemu dopisniku, da si jc upal resnico lako zaobrnili. »Jutro« jo z omenjenim člankom 7.ZI) napravilo nehote veliko uslugo. Z njim so namreč konjiški delavci spoznali, kje je deniagiigiju in kjo je resno strokovno delo ler resna želja za dobrobit delavstva. Delavstvo je spoznalo, da ima v Zvezi združenih delavcev zvesto in močno zaveznico in ji bodo zato ostali tudi oni zvesti, marsikdo, ki Je zaenkrat še v taboru NSZ, pa bo sledntl kmalu dal slovo in Del k ZZD. kjer je večina njegovih tovarišev. Izkazuje že dve leti zmanjšanje števila prebivalstva, včasih so zgodi to tudi Franciji itd. Seveda pa ne kaže cvrojiskega naravnega prirastka primerjati prirastku izvenevropskih držav, ker bi sc še bolj pokazala premoč slednjih držav. Kot 6uio že omenili, je naravni prirastek v naši državi eden največjih v Evropi. To pomeni, da se prebivalstvo naše države hitreje množi kot prebivalstvo številnih drugih evropskih držav. To je velikega pomena za vso politiko, ker so nedogledne posledico prepočasnega naraščanja prebivalstva. Zato vidimo drugod, kako vsa gospodarska in socialna politika stremi za tem, da poveča rodnost naroda. Nebroj načinov je, s katerimi posega država v to in po statistiki sodeč z uspehom. Do leta 1932 se je število rojstev v Nemčiji zmanjšalo na 971.000, kar pomeni na 1000 prebivalcev 14.8 primerov, kasneje pa jc uspelo do 1930 zvišati število rojstev na 1,279.000, t. j. 19.0 na 1000 prebivalcev. Število otrok je narastlo od 517.000 na 740.000 leta 1934, leta 1936 pa sc je zmanjšalo na 611.000. Tako se je naravni prirastek Nemčije od 1932 na 19B6 skoro podvojil. Najnižji je bij naravni prirastek leta 1933 s 3.5, največji pa lani s 7.2 (na 1000 prebivalcev). Prav zanimiva je na podlagi najnovejših cenitev primera med našo državo in Češkoslovaško. Seveda termini ljudskega štetja niso bili vedno isti, lako da popolnoma natančna primerjava ni mogoča. Ker pa nam ne gre za podrobnosti, navajamo v naslednjem podatke o številu prebivalstva naše državft in Češkoslovaške po svetovni vojni: Jugoslavija Štetje 31. 1. 1921 11,983.000 » 31. 3. 1931 13.934.000 Cenitev decembra 1935 14,950.000 Češkoslovaška štetje. 15. 2. 1921 13,613.000 » 1. 12. 1930 14,730.000 Cenitev decembra 1935 15,160.000 Za leto 1936 so nam na razpolago samo cenitve v različnih terminih. Češkoslovaška cenitev je za .sredo leta ter navaja za 30. junij 1936 število prebivalstva s 15.t87.0ri0,- naša cenitev pa je za- konec decembra 1980 s 15.174.000. Na podlagi izkušenj in prejšnjih rezultatov moremo ceniti, da bo na koncu leta 1937 znašalo število prebivalstva v naši državi že 15,400.000, v Češkoslovaški pa 15,210.000. Računamo lahko, da smo že v teku leta 1936 prehiteli Češkoslovaško po številu prebivalstva; pa je bila Češkoslovaška leta 1921 še za 1.6 milij. pred nami, leta 1931 pa še samo za 0.8 milij. prebivalcev. Bizeljsko slavi dva jubileja Dvesto let je poteklo, odkar je bila posvečena cerkev sv. Lovrcnca na Bizeljskem. Obenem pa je tudi letos 150 letnica obstoja samostojne bizeljske fare. Za ta dva velika jubileja je bila tudi letos pod vestnim vodstvom g. župnika Ig. Brvarja vsa cerkev nanovo preslikana in vsi oltarji v njej prenovljeni. Slovesno proslavo, ki bo 15. avgusta, bo zelo povečala tudi navzočnost škofovega odposlanca gosp. kanonika dr. Ivana Žagarja. Da Bizeljci dokažemo, da hočemo ne samo zunanje proslave, ampak tudi notranje prenovitve, bo ob tem jubileju sprejetih v Marijino družbo 28 naših deklet in otroci Marijinega vrtca bodo nesli k blagoslovitvi svojo novo zastavo. Vsa župnija pa bo gotovo ob teh slovesnostih zaživela za novo versko življenje. Saj gotovo tudi pri nas ni bil Slomšek zaman kaplan. Čc so nam še tako sveže v spominu njegove pesmice z veselega hribčka, kjer stoji naša farna cerkev, bodo gotovo v istih srcih z lahkoto zaživeli kleni njegovi nauki Potem bo Bizeljsko res, kakor že sedaj pogosto slišimo, Slomškova lara. c Blagoslovitev temeljnega kamna za novi sa-lezijanski dom v Gaberju pri Celju bo jutri, v nedeljo, dne 15. avgusta ob pol 6. zvečer. Blagoslovitev bo opravil v navzočnosti svetne in cerkvene oblasti ccljski opat g. Peter Jurak. Po slovesnosti bo v neposredni bližini novega zavoda shod salczi-janskega sotrudništva. c »Pasijon« v Vojniku. Celjani! Obiščite danes ob 8, zvečer ali pa jutri ob 7. zvečer igro o trpljenju in smrti Jezusa Kristusa, katero uprizori fara sv, Jerneja v Vojniku. c Župan g. Mihelčič pokrovitelj lahko atletske ga dvoboja Celje-Maribor. V nedeljo, 15. avgusta se bo začelo ob 9. na Glaziji zanimivo lahko atletsko tekmovanje najboljših atletov mest Celja in Maribora. Pokroviteljstvo nad zanimivim srečanjem jc blagovoli! prevzeti predsednik mestne občine g. Mihelčič. Da se vzbudi zanimanje med najmlajšimi za lahko atletski šport, je prireditveni odbor sklenit, da ima mladina do 14. leta prost vstop na igrišče. c Važen razglas. Mestno poglavarstvo je nabilo na občinsko desko važen razglas, kako naj vsa javnost sodeluje pri pospeševanju tujskega prometa. V tem razglasu opozarja mestno poglavarstvo na tozadevni razpi6 ministrstva trgovine in industrij« ter prosi in poziva vso javnost, da izkazuje potnikom, ki prihajajo v naše kraje na daljše in krajše bivanje, ali pa so sami pasanti, povsod in v vsaki priliki največjo uslužnost. Razpis navaja, da je zlasti važno vljudno vzorno občevanje s tujci, dajanje stvarnih informacij, mir v noči in v času opoldanskega počitka, postrežljivo izvrševanje raznih želja itd. Posebno naj bi imejitelji pogostinskib obratov, zasebni stanodajalci in njih uslužbenci dajali dovršen zgled popolne, točne, strokovne, brezhibne turistične službe, S tem bo občinstvo divgnilo dotok tujcev in s tem sloves in blagostanje našega mesta. c Nesreča odvetnika g. dr. Aatona Ogrizka. V četrtek zvečer okrog devetih, se je vračal odvetnik g. dr. Ogrizek z motornim kolesom s svojega posestva pri Sv. Emi v okraju Šmarje pri Jelšah v Celje. Pri vasi Opoka v bližini Sv. Jurija ob juini železnici je videl pred seboj voznika, ki jc vozil bolj po levi strani ceste. G. dr. Ogrizek ga je opozoril s signalom, nato zavozil z motorjem čisto na levo stran ceste, ker pa se mu voznik ni prav nič izognil, je zadel ob strani v voz, padel na tla, nanj pa motorno kolo. G. dr. Ogrizek se je kljub veliki bolečini v nogi šc sam spravil takoj izpod motorja, medtem pa je prišel k njemu voznik, ki je takoj spoznal odvetnika g. dr. Ogrizka in pohitel k bližnjemu posestniku po pomoč. Na kraj nesreče je tudi prišel g. Gajšek, ki je dober znanec ponesrečenca, kateri jc takoj tekel na kolodvor, da jc telefoniral po reševalni avtomobil v Celje, ki je odpeljal ponesrečenca v celjsko bolnišnico. Nesrečo je zakrivil voznik, ki je vozil po levi strani ceste, zraven tega pa tudi ni imel luči. G. dr. Ogrizku, ki si ie pri tej nesreči zlomil levo nogo, želimo skorajšnjega okrevanja. c Smrtna nesreča kolesarja. Pere Ivan, 21-letni delavec, doma iz Loke pri Žusmu, se je peljal v četrtek, 12 avgusta po klancu iz Volčje jame navzdol. Ker je pred klancem vozil naglo in je potem hitro zavrl, poleg tega pa je imel slabo zavoro, je padel po strmem klancu čez kolo na trdo cesto. Pri tem strašnem padcu mu je počila lobanja, dobil je tudi poškodbe na desni strani lica, vratu in po levem kolenu. Prepeljan je bil v celjsko bolnišnico, kjer pa ie v petek zjutraj izdihnil. c Kino Metropol. Danes »Otok smeha« (Die Insel des Lachens). Pat in Patachon. c Zanesljivo sredstvo proti gosenicam na zelju dobite pri Kmetijski družbi v Celju. Spod Ljubljana in Slavi ja (Varaždin) otvorita v nedeljo jesensko nogometno sezono, in sicer ob 17.30 na igrišču ob Tvrševi cesti. Slavija nastopi v isti postavi, ki je odnesla zmago nad Concordijo v Zagrebu. Ljubljana postavi na zeleni travnik sledečo enajstorico: Logar, Šiška, Jerman, Slapar, Pupo, Bertoncelj l, Janežič, l.ah. Bertoncelj II, Tičar, Zemljič. To je po mišljenju nogometnih strokovnjakov najboljša enajstorica, ki jo premore naš ligaš. Golovo bo zanimalo naše športuo občinstvo, s kakšnimi šansami gre naš ligaš v jepenfko ligaško borbo! Ljubljančani! Zavedajte se, da sta moštvo iu klub v današnjih težkih časih potrebna vaše moralne in finančne podpore. Pokažite s svojo nedeljsko udeležbo, da vam je usoda našega predstavnika pri srru. Ne dovolite, da bi ogromna energija, ki je bila uporabljena za ta klub. splavala po vodi zaradi brezbrižnosti našega občinstva. Slovenci, zavedajte se, da brez žrtev ni napredka nikjer iu tudi v nogometu ne! Jutri motodirke na Ljubelj Vse naše občinstvo že težko pričakuje velike mednarodne motociklističnc dirke na Ljubelj, ki jo jutri dopoldne ob 10 priredi M K Ilirija. Veliko število naših in inozemskih dirkalcev je že na Ljubelju. Danes popoldne bo trening prekinjen in »e vsi tekmovalci korporativno udeleže pOgreba blagopokojnegu predsednika MK Ilirije g. Rudolfa afcilokcrja. Takoj |*> pogrebu pa vsi skupaj odidejo na Ljubelj. Znani ljubeljski rekorder iz prejšnjih let. Zagrebčan Ante Uroič. je že prisjiel. topot s sperialnim dirkalnim strojem DK\V kompresor. Na Ljubelju sta že |>oleg drugih Avstrijcev Honel in Krannner, ki sta |>red kratkim jire-jela zlate športne znake Avstrijske motozveze. Sploh so se za letošnjo Ljubeljsko dirko pripravili tako renomirani vozači, da smemo resno računati z rušenjem dosedanjega ljubeljskega rekorda. Ponovno opozarjamo, da sc tekmovalna proga zapre točno ob 10 uri. Avto in motopark bo pri Sv. Ani na tenis igrišču g. barona Borna. Putnikov avtobus odhaja na Ljubelj zjutraj ob 6 uri iz Gajeve ulice in se vrača v Ljubljano zvečer ob 20 uri. Cena z všteto vstopnino je 53 dinarjev. Prijave se sjirojpmajo samo šc danes. Likvidacija S K Ljubljane ne bo potrebna Na drugi sestanek, ki se je vršil predsinočnjem v restavraciji Šesfice • je prišlo mnogo prijateljev našega nogometa, katere je vodstvo SK Ljubljane zadnjikrat pozvalo na razgovor, preden naj bi se naš vodilni nogometni klub razšel. Apel Ljubljane ni naletel na gluha ušesa, kajti odziv jirislašev našega nogometa je bil toHšken, da niti vsi niso mogli v dvorano, kjer se je vršil ta, za SK Ljubljano izredno važni in odločilni razgovor. Sestanek je otvoril predsednik kluba g. Sibe-uik, ki je pozdravil vse navzoče ter se jim za- Zborovanje katoU esperantistov Den II a g, avgusta. Veličastno se jc kongres začel, zanimanje prebivalstva Je vedno večje, višek pa je dosegel v dneh 4. in 5. avgusta, ko je počastil kongres škof dr. Uoeks iz Nijinegcna. dober esperantlst. Imenovani jc bil svoj čas Skof na Finskem, kjer sc stikajo mnogi narodi, pa jo uvidel važnost mednarodnega jezika. Takoj se ga jo oprijel ter ga začel pro|>aglrati. Tudi |>isec. teh vrstic je imel čast z njim govoriti v csperantu. Za sjHimin mu je |lav-zont sprejeli" in IKUK bo sestavila za bodočnost natančna pravila za informativno službo. Kotisiili IKUK bodo začeli delovati že s 1. januarjem 1938. Popoldne so kongresisli napravili izlet v Rotterdam, zvečer pa v Scheveningen, slavno morsko kopališče, da si ogledajo umetno razsvetljavo. Kaj takega še nisem videl v svojem življenju. Vso luči so nenadoma ugasnile, nato pa so švigale v zrak neštete rakete, ki so se razletele v zraku v raznih barvah. Občinstvo jc bilo vzhičeno in sami tlažani so se izrazili, da lako lepega umetnega ognja še niso videli. Desetlisočglava množica jc molče občudovala ta čudež človeške tehnike. Dne 0. avgusta dopoldne po službi božji jc hila zaključena slavnost kongresa. Starodavna dvorana Ridderzaal je bila zopet najvolnjena. Kongres je počastil tudi glavni urednik katoliškega dnevnika Rcsidenticbode«, ki je v svojem pozdravnem govori naglasil, da je v svoji mladosti mnogo jioloval ter se učil mnogo jezikov, pa je vendar imel mnogo težav, čudi se pa, kako lahko se sporazumejo esperantisti, kako živahno slede predavanjem In si' udeležujejo debat, da mu je sedaj žal. da se ni tudi oprijel tega Jezika. Obljubil je, da bo list vedno naklonjen e*ncranlskemu gibanju. Omeniti moram, da je »Itosldoiitlebodee vsak dan posvetil celo stran katoliškemu kongresu v es|>erantskcm jeziku in celo stran v holandskem jeziku. To je prvič v zgodovini Katoliške cspe-rantske lige. da jI |H>svečajo časniki toliko pozornosti. Slednjič je kongres sklenil, da bo bodoči mednarodni kongres v Jugoslaviji. k|er se Je mlada liga začela živahno gibati in delovati. Peter Golobič. hvalil za lolišken obisk, nakar je jx>,lal besedo g. blagajniku Kušar-ju, .ki je pojasnil finančno stran kluba ter |iovedal. da klub nujno rabi 30.000 dinarjev. Za njiin je jiorooal še g. Deu in Buljevič, nakar se jc vnela živahna debata o tem, kako sanirati edinega našega zastopnika v ligi, odnosno kako mu pomagati, da bo lahko še živel, ker jo trenotno brez vseh denarnih sredstev, denar pa nujno rabi za ftotovanja nn tekme ter za popra-vila igrišča. Vsa debata se je, sukala okrog nabiralnih akcij in govorniki so povdarjali. da je tudi jiomoč od naših javnih oblasti neobhodno in nujno |jo-trcluia. Od strani vodstva pa se jo Se posebno jjovuurjulo. da klubu ni potreben samo denar, ampak v isti meri sodelavci, kajti trije ljudje ne zmorejo kljub najboljši volji bremen, katere jim nalaga klub. Pičlo vodstvo jo izčrpano do skrajnih mej in zalo ne more jvod takimi okoliščinami več voditi SK Ljubljane, če ne pride takoj izdatna pomoč. Glede nato se je takoj javilo Icfio število sodelavcev, ki hočejo pomagali in delali v klubu. Ti sodelavci imajo prvi sestanek prihodnji ponedeljek. na katerem se jim l>o obrazložil delokrog njihovega dela v klubu. O priliki sestanka je pristopilo v klub mnogo novih članov, ki so takoj plačali pristopnino in članarino. Obenem jr bila izvedena tudi nabiralna akcija, ki jc vrgla nekaj sto dinarjev. Izgleda, da je sestanek dosegel svoj namen, kajti novoprijavljeni delavci so obljubili vso svojo |m>ijioč. Tudi vsi ostali so se živo interesirali za našega zastopnika v drž. ligi, kateremu se po predsinočnjem sestanku sodeč obeta boljša bodočnost. Upamo, da je sestanek premostil največjo nevarnost, likvidacijo Ljubljane. Želimo pa tudi, da bi se vse, kar je bilo govorjenega in obljubljenega tudi uresničilo in jioteni bo klub rešen mučne situacije, v katero jc zašel. Lahkoatletshi miting SK Bratstva na Jesenicah Preteklo nedeljo sc jc vrši lahkoalletski miting po dolžnosti SK Bratstva. Rezultati eo trpeli radi dežja, le prva točka 3 km se jc vršila šc v suhem (toda mehkem tekališču), dočim so tekači v ostalih točkah tekmovali po skoraj doccla poplavljenem tekališču. Drugače jo prireditev dosegla svoj namen. Tehnični rezultati: 100 m juniorji: 1. Račič (Ilirija) 12.8, 2. Klinar (Gorenjec) 12.9, 3. Medja (Bratstvo) 13.4. Od mladega Račiča lahko šc mnogo pričakujemo. 100 m seniorji: 1. Gabršek (Pr) 12.4, 2. Ebncr IB) 12.9, 3. Pribyl (B) 13.1. Sigurna zmaga Gabrška. 400 m seniorji: 1. Gabršek (Pr) 55.8, 2. Naber-nik (Pr) 55.9. 3. Zupan (B) 56.2. Izborcn tek mladega Nabcrnika. 1500 m seniorji: 1. Pogačnik (Pr) 4:43.6, 2. Sra-kar Iv. (Pr) 4:49.4, 3. Kranjc (Pr) 4:58..0. 3000 m seniorji: 1. Srakar Iv. (Pr) 10:01.8 2. Kranjc (Pr) 10:33,8. Na 1500 in 3000 m ni bilo niti enega atleta Gorenjskel? M. K. Ilirija. Pogreba pok. predsednik« Zalokerja »e Udeležimo korporativno. Zbirališč« član-stva ob 15.30 pred kavarno Kvropo. S. K. Ljubljana — naproša vse gg., ki so se javili za razjiečava nje blokov, da jih dvignejo danes od 17 do 19 v kavarni .-Emona«. Dobijo jih prt klubskih blagajnikih gg. Devu in Kušarju. Kolesarska podzveza »Ljubljana« poriva vso člane kolesarskih klubov, da se dane« ob 16 polno-številno udeleže pogreba žalostno preminulega športnega delavca in podjvomika g. Rudoifa Zalokerja. Z. S. K. Hermcs-mniosekcija. V soimlo ob 4 j>o-jioldne se udeležimo korporativno pogreb« tragično preminulega preds. M. K. Ilirije g. R. Zalokerja. — Načelnik. S. K. Rek«. Pozivamo članstvo, d« se polno-številno udeleži pogreba našega tragično preminulega predsednika g. Zalokerja. ki bo v soboto ob 16 izpred hiše žalosti na Glincah, Tržaška ccsta. Zbirališče ob 15.40 pred hišo žalosti. Ikriln m rrar/?SN teorijo f.,VP. Scslunrl dclegn. tov v&cb klubov bo drevi ob 'JO^JO nri flcstlcl. Oforclec. i Laško Ponovno opozarjamo na prosvetni tabor na Dolu pri Hrastniku dne 22. avgusta. Spored priobčimo v nedeljo. Gasilska tombola je privabila v Laško nad 2000 oseb. Vse večje dobitke so dobili pripadniki revnejših slojev, tako je bilo z uspehom zadovoljno občinstvo kakor tudi gasilci, ki so povečali gradbeni sklad za svoj novi dom za okrog 15.000 dia z dohodki tombole ter igro »Živ pokopan«. Nov hotel. Dosti se je že pisalo, da sedanja občinska uprava brani zidati g. Henkeju nov hotel. »Jutro« od 12. t. m. zopet nekaj namigava. Res pa je, da ni niti občina niti banska uprava stavila ni-kakih ovir gradnji novega hotela, želelo ee je samo, naj bi hotel stal na drugem koncu iste parcele, da bi tako ostal razgled na mesto od železniške postaje prost. Brusnice pri Novem mestu Za 25 letnico in blagoslovitev prapora gasilske čete v Brusnicah preteklo nedeljo nam je Bog naklonil krasno vreme. Zastopnik gasilske zveze in zajednice, župna uprava s starešinom g. Bergmanom na čelu, 130 gasilcev in množica ljudstva, so sprejeli kuma dr Marijana Polenška, novomeškega župana in go. Agnitschevo, ki je zastopala radi bolezni odsotno kumico go. Milko dr Polenškovo. Pri sv. maši je lepo prepeval domači pevski zbor, vrla šentjernejska godba Prosvetnega društva pa je pod spretnim vodstvom kapelnika g. Hudoklina igrala lepe nabožne pesmi. Pred blagoslovitvijo pra-ora. ki so ga krasno izdelale č. šolske sestre v Mubljani, je imel zunaj cerkve domači župnik gosp. Lunder zelo pomemben, slavnosti primeren govor. 61 spominskih žebljičkov 6mo pribili na drog prapora, med temi 27 zlatih. Po mimohodu čet je bila na Gorenčevem vrtu veselica, pri kateri je neumorno igrala godba in je poštena zabava družila ljudi. Ze po proslavi je prispela od maršalata Nj. Vel. kralja vesela vest, da je bila naši četi nakazana večja vsota kot prispevek za spominski žebljiček Nj. kr. Vis. kraljeviča Tomislava. Mežiška dolina Sv. Križ vabi. V nedeljo 22. avgusta bo pri znameniti romarski cerkvi Sv. Križ nad Dravogradom velik fantovski tabor za Mežiško dolino. Na predvečer bodo zagoreli številni kresovi, drugi dan pa bo pri cerkvi tabor. Naj bo ta dan res tabor slovenskih katoliških fantov in zato kličemo: 22. avgusta vsi fantje k Sv. Križu! Protituberkulozna liga za gornjo mežiško dolino v Črni razglaša, da zaradi splošnih popravil v bolnišnici Bratovske skladnice v Črni do preklica ne bo preiskav -v protituberkuloznem dispanzerju. Za izredno nujne slučaje bodo rentgenske preiskave do preklica vsak delavnik od 11—12. Obnovitev preiskav v dispanzerju bo pravočasno razglašena. Radovljica Spominu Ant. Foesterja bo veljal v prvi vrsti koncert, ki ga bo odpel dne 18. t. m. ob pol 21 v l'rosvet. domu v Radovljici zbor pevovodij. Foer-sler nam je vzgojil vse starejše organiste, ki so po njegovih navodilih dvignili našo pesem na to dovršeno višino, na kateri je danes. Njegove pesmi so vse krepke, klasične. Zbor je izbral 7 najlepših izmed njih in jih bo odpel v tako dovršeni obliki, kakršna se s[Kxlohi Foersterjevim mojstrovinam, a tudi našim pionirjem-pevovodjem. Vstopnice so v predprodaji v Gospodarski zadrugi v Radovljici. Takega zbora Radovljica še ni čula, zato je prav, če prilike nihče ne zamudi. Radio Programi Radio Ljublfanai Sobota, II. avgusta: 12 Pisana zmes — zares, pa za ples. — pa drugo še vmes — 12.45 Vreme, poročila — 15 f as, spored, obvestila — 13.15 Pisana zmes — z,ares, pa za ples. — pa drugo še vmes — 18 /.a delopusl. | igra radijski orkester) — 1R.40 Kočevje in Hočevarji is. dr. Jože Rus) — 19 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19-10 Nae. ura: Začetki narodne zavesti in narodnega pokreta v srednjem veku (g. urednik Frane, Tersoglav! — 19..V1 Pregled sporeda — 211 O zunanji politiki Ig. urednik dr. Alojzij Kuhar) — 20.30 Muzl-kalen pisan večer — 22 f"a.s. vreme, poročila, spored — 22.15 Vesel konec tedna! (igra radijski orkester). Oragi programit Sobota. 14. avgusta: Belgrad: 20 Srbski večer — 21.t:. Prenos s Cetinja — Zagreb: 20 Večerni koncert — 21 Pestra ura — 21.45 Cetinje — Dunaj: 20 Pester glasbeni večer — 21.45 Klavir — 22.20 Zabavna glasba — Iludlmpešta: 20.10 Pester program — 23.05 Ciganska glasba — Trst-Mllan: 17.15 Plesna glasba — 21 Igrn — 21.30 Simfonični koncert — Rlin-Barl: 21 Opera Ca-valleria rustieana . nato opereta — Praga: 19.50 Igra — 21.20 Vojaška godba — 22.35 Ciganska glasba — Var-iava: 20 Za Poljake v tujini — 21.05 Narodne pesmi in plesi - 21.40 Bavarske narodne — 22.0S Pokrajinski program — 22.10 Opereta »Kesmrtno hrepenenje* — Triperesna deteljica Spisal M. Kunčič. — Ilustriral M. Sedel. V dno duše užaljeni nad tolikšno negosto-ljubnostjo in nehvaležnostjo ciganov, ki so jih osleparili za »pošteno« prisluženi izkupiček, so se dečki oddaljili od taborišča in se začeli posvetovati, kaj naj bi ukrenili. Jožek se je spomnil doma in vsega, kar mu je bilo v njem ljubo in drago: dišečega mila in svežega perila; bele postelje, ki nikoli ni poznala nemarnih ciganskih uši; snažnega namiznega prta, ki je imel to čudovito lastnost, da je tudi naj-skromnejšo in najpreprostejšo jed napravil okusno; spomnil se je materinih skrbnih oči in dobrih rok — vsega, vsega se je spomnil! Takšno domo-tožje ga je obšlo, da se ni mogel več premagovati. Odločno je rekel: >Jaz sem že vsega sit! Domov pojdem, pa je.« »Domov pojdem, pa je!« ga je porogljivo oponašal Peter. »Kar pojdi, o, le kar pojdi, bedak, če si tako grozno želiš; da bi te policaj zgrabil za vrat! Se koj vidi, kako neizkušen poba si še! Ali ne veš, da nas policija na vseh koncih in krajih išče? Kakor hitro se prikažemo v mestu — smo že fuč!« MALI OGLASI 7 malih oglasih velja vsaka beseda Din 1*—; leni-tovanjski oglasi Dia 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Dio 10*—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri oaročilu. — Pri oglasih reklamnega enačaja se računa enokolonska. 3 mm viaoka petitna vrstica po Din 2-&0. Za pismene odgovore glede malib oglasov treba priložiti znamko. TEL. 21-24 MATICA 8t)ajna veseloigra i klasičnim ljubavnim parom LUllaa Harvejr — Wllly Fritsch faul Kernp Nasmeh sreie (Giucksktnder) TEL. 27-30 SLOGA Veliki iptjonalnt film lz Junaških bolev rusko-japonske vojne PORT ARTUR Adolf Wo tU brUck — Rene Deltgen credstave danes ob 19.16 in 21.16 uri iluibodobe Klavca in čistilca za perutnino sprejmem. -Domobranska cesta 7. b Mehanika Te besede so bile tako otipljivo resnične, da jim ni mogel ugovarjati nihče. Nande je molče prikimal, kakor bi hotel reči: Res je tako — na žalost! Jožek pa je poparjeno povesil glavo in pesem domotožja je v njem prav tako hitro izzvenela, kakor se je bila oglasila... Po kratkem molku je zastavil svojo besedo Nande: »Preklicano smo v škripcih! Domov ne smemo, pri ciganih ne moremo ostali, — le kaj naj bi zdaj počeli?« Peter pa ne bi bil Peter, če ne bi na te besede malomarno zamahnil z roko in rekel: »Z vama je grozen križ! Kakor hitro vama ne gre vse j>o sreči, že obupujeta in se cmergata. Ali smo še ,Klub črnih vragov' ali ne, to vaju vprašam!« Nandeta in Jožka je to vprašanje spravilo v zadrego. »Seveda smo še!« je s klavrnim glasom odgovoril Jožek in napravil zraven tako kisel obraz, kakor da je požrl celo limono. Najrajši bi bil Petru zabrusil v obraz: Piši me v uh ti in tvoj klub! Pa se je premagoval. »Torej!« je Peter slovesno povzdignil glas. »Če sino še, potem ropajmo na lastno pest! Cigani so nas že dovolj izkoriščali. Meni se zdi, da smo pri njih v večji nevarnosti, kakor če bi se potikali okrog sami ...« »To bo pa kar držalo,« je pritrdil Nande. - Cigani imajo bolj kosmato vest kol mi. Ni izključeno, da so jim orožniki že na sledu in da jih bodo vsak hip prijeli. Kar pojdimo! Od ciganov itak nismo imeli nobene koristi.« iUši_smo si nalezli, drugega nič!« je jezno rekel Jožek in se popraskal pod pazduho. Potem se je previdno ozrl in tovarišema skrivnostno zaupal: »Ampak vesta kaj? Jaz bi tako rad tisto mlado opico! Vzemimo jo s seboj!« »Če nimaš večje želje,« je samozavestno rekel Peter in ga očetovsko potrepljal po rami, »potem je to malenkost. Častno besedo ti dam, da boš opico še nocoj imel v rokah!« Jožku so se od veselja zabliskale oči. To je bilo spet nekaj zanj! Srce se mu je spet napolnilo z novim navdušenjem za roparski poklic... VtanoJ/anja Enosobno stanovanje čisto tn zračno, najraje v novi Mil, tudi podstrešno, Išče stranka brez otrok. Ponudbe v upravo »Slov.« pod šifro »Elektrika«, (c) Opremljeno sobo čisto, sončno, s hrano ali brez. Išče mirna uradnica. Ponudbe s ceno upr, z večletno prakso v ple-tllni Industriji, sprejmem takoj v stalno službo. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 12673. (b) Postrežnica dobi stanovanje za dve-urno popoldansko delo. -Kantoni, Trnovski pristan št. 14. (b) Akviziterja organizatorja prodaje radio aparatov, sprejmem. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Stalno mesto« 12768 (b) Izurjene pletilje sprejmem za stalno delo. Franc Kos, Židovska ul. st. o. (b) I Vajenci ii Vajenko ali začetnico sprejmem v mlekarno. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 12734. (v) B52EH33 Novosti perila, obleke, pumparlce Itd nudi ceneno Presker, Ljubljana, Sv. Petra c. 14 A* Najboljši trboveljski premog brez prahu koks, suha drva I. Pogačnik Bohoričeva 3 Telefon ao-SC Železne postelje po naročilu, posteljne mreže lz pocinkane ln pobakrene žice, ter vrtne zložljive železne stole dobite najceneje pri: Strgulec Pavel, Gospo-svetska cesta 13, LJubljana. (1) Kuhinjsko kredenco ln štlrlcevnl Philips radio »Slov.« pod »Čistoča«, (s) prodam. Gasilska 8. <1) Denar Hranilne vloge vaeb denarnih eavodov, terjatve ln vrednostne papirje vnovčim najkulantnej« po najvišji ceni takol v gotovini Ali. PkANINSEK, LJUBLJANA. Beethovnova ulica 14. telefon 16-10. Vrednostne papirje vseb vrst kupuje Slovenska banka v Ljubljani, Krekov trg 10, teL 17-61. BANČNO KOM. ZAVOD in MENJALNICA UARI BOB Aleksandrova ulica It. 40 vnovčuj* H R A N I L N H) V bOSE bank ln branllnlo, kupuje vrednostne papirje, valute ln zlatnike po najvišji dnevni eenl. letduiščr Restavracija v Dalmaciji prvorazredna, dela samo proti gotovini je naprodaj ali sprejme kompanjona, po možnosti strokovnjaka z osebno pravico. Cenjene ponudbe prosim pod 47069 na Publlcltas d. d., Zagreb, IUca 9. Lepe stavbne parcele blizu Celja - ugodno naJ prodaj. Vpraša se pri Fa-nlnger, Celje, Glavni trg št. 8. (p) Visokopritližna hiša z vodovodom, elektriko ln lepim vrtom v Vli-marjlh, naprodaj. Pojasnila se dobo v Vlžmarjlh št. 69. trebnega. toda zelo neprijetnega! Ves vdan se vrže v naslonjač ter vzdihne: »Pri vas so še vsaj stoli, na katerih se da sedeti. V vili «Riposa» bi pa zaman iskal stola, ki ima vse štiri noge!« Harro odgovarja, da še udobnosti stolov ni proučeval, pač pa bi mogel tapete in 6tropni okras narisati z zaprtimi očmi. Kar se knez nasmehne ter reče: »Strahovito neudobno gnezdo, ta Bordighera! ln ta vila v pristnem začaranem vrtu!« Knezovo razpoloženje se je vidno boljšalo. — Grof je torej tudi pretrpel muko! — Imata tedaj nekaj skupnega! — Na vljudno Harrovo vprašanje odgovori knez: »Stanje moje hčerke se še ni nič izbolišalo. Če do jutri ne bo odleglo, hočem brzojaviti v Mun-chen p° šp6*"'3''®'3-* Harru razbija 6rce. da ga čuti v sencih Moral bo začeti! Saj se vendar nista sešla, da bi razpravljala o stolih in o zdravnikih! »Princesa je mnogo prestala in bila tu zelo osamljena.« •>Ne mara z nikomer občevati! V Badenu smo imeli dovolj družbe in moja 6e6tra 6i je mnogo prizadevnla, toda vse zaman!« »S pritiskom na človeka, ki se z vso dušo protivi siljenju, ne bomo zlahka dosegli, da se odloči za tujo družbo!« Harro skoči pokoncu. Knezov obraz sliči pre-povedni deščici... Pozor! Previdnost! Prepovedana pot! »Rad bi vam. presvetli, nekaj pokazal, kar mi je izročila princesa. To je umetnina, pa tudi listina! Srce se je tu skušalo pogajati s svojo usodo!« S temi besedami vzame Harro 6vitek ter ga razpro- •.VIIIII,.« IUU« u, L jv j/v nvcilllt Udrvatl in čudnih potezah, da ima pred seboj delo svoje hčerke. Kar vzdihne Harro: »To je veliko, imenitno delo! Je izredne krasote! Tisočero in tisočero vzbodljajev je bilo k temu potrebnih.« Brž odgovori knez: »Rožamarija je zelo spretna. To je res lepo! Toda nekaj mrkega ima na 6ebi! Vi imenujete to umetnino! — Vi že morate to vedeti! Meni 6e dozdeva tale črni trak v sredini dokaj krut!« »Presvetli, začniva z robom! Posamezni rožni listi. — Temnožametni, nežnorožnati, veselorumeni, toplordeči, kot mlada kri, vsi kapljajo od zlatih src in padajo kot snežinke proti robu. — Tale roža ima samo še en list. Toda. ako natančneje pogledamo, vidimo, da je njen zelenobeli konec ludi že ločen od nje. Z drugimi listki bo zdrsel dol proti robu. Vse veselje, vsa ljubezen, vsa radost — vse se je razblinilo, vse je minilo, izžarelo, kakor veli listi vrtnice, ki 6e zdaj še svetijo v krasnih barvah, a potem ginevajo na tleh! Rosne kapljice vise ob njih nalik solzam! Za mestom, kjer sedi roža s svojim zlatim, še ne zMedenelim srcem, že začenja trnje. — In kako so te vejice s svojim ostrim trnjem zvite, zavite in upognjene! In tule majhen, komaj viden, moder, nežen metuljček. Ta se radi svoje nežnosti in ljubkosti imenuje v Švici dušica! Zaprt je v tmjevo kletko! — In tu znova dušica in tamle tudi! — Tu pa je že obvisela! Komaj je še vidna. Nežna krila ima raztrgana, njih krasna, nežna modrina je zatemnela!« Knez zasleduje z očmi: »Ubogi metuljček! Komaj je še viden v teh mnogoterih potezah!« Knez je vse razumel in ni mu treba nič več vprašati. Tudi ne more grofu očitati vsiljivosti ali nedo-stojnosti. »Kaj pa s črniin trakom?« »Nekoč sem si ogledal s princeso neko 6liko v knjigi «Svet v slikah«, ki jo je bil upravitelj domen nekje izkopal. Ta slika je jTredstavljala nekega angleškega viteza z modrobelini čeladnim okrasom. Ta vitez je nosil na svojem ščitu črn, poševen tram. To videvši je vzkliknila princesa: «Ubogi siromak, izgubil je 6vojo čast! Hoče se še boriti, pa ne najde nikogar, ki bi se mu odzval.» Ni mi znano, čemu ji nisem tedaj pojasnil, kaj pomenja to znamenje v angleškem grbu. — Nosijo ga mešanci. — To pojasnilo mi je gotovo bilo malo težavno in tako je ostal ta poševni tram dušici v spominu kot znak izgubljene ča6ti. Presvetli se še gotovo spominjate častne besede... Tu imamo v vezenini zdaj ta črni poševni tram. — To ni prišit trak, kakor bi mogli misliti, ampak je všit z neštetimi vbodljaji. — Vsak vbod-Ijaj jo je moral neizrečeno boleti! — In nad teni tramom leži rožni venec... Bele vrtnice, tesno privita druga k drugi, brez listja in trnja, kakor jih radi podarimo prijatelju v 6lovo. Ta venec ni dovršen, hvala Bogu! Manjka še približno ena ped. Tu še tiči igla s svileno nitjo! — Uboga dušica si je pletla 6voj lastni mrtvaški venec!... Dušica ne more živeli brez zlatega okrasa svoje časti. — ln tega okrasa jo je oropalo to nedoumljivo zvito trnje. Zato mora radost oveneti, moraio odpasti listi od krasnih zlatih kronic.« Zunaj li je dež in zamolkel, tožeč veter udarja ob okno. Knez si podpira laket ter zre v te krasne barve na bledem opalovem ozadju. CHas ki zveni rahlo nad njim, ni več glas tujca, kateremu je proti Za Juqos!ovansko tiskarno v Liubliani: Karel Cel lastni volji dovolil nekoliko besed. — Knez je imel priliko zreti nazaj v bližnjo preteklost svojega otroka! — In Harro. ki edini pozna dušico, kot nihče drug, mu je zopet enkrat pomagal v najhujši sili, kakor tedaj, ko mu je bil privedel otroka nazaj iz zaledenega zimskega gozda. »Harro. njena prva beseda ob svidenju je bila: .odpusti mi'. Uvidevam njeno grozno bol radi izgubljene časti, brez katere ne mara živeti. .« .»Ali je srce. ki tako globoko občuti in ki ceni svojo čast više nego življenje, vobče sposobno spočeti kak hudoben čin?« »Iz nepremišljenosti, iz nepremišljenosti!« »To ovijalno trnje, v katero se je dušica ujela! Kako se te točno in jasno izvedene poteze vpletajo ena v drugo!« »Kaj naj bi torej pomenila prošnja, da naj ji oprostim?« 11 . »Mar ni ravno tale mrtvaški venec huda krivica, katero vam je storila? Dušica po vsem tem ne pričakuje ničesar več od vaše uvidevnosti! Ali ne pomenja ravno to jx>manjkanje vsakega zaupanja v vas, velike krivice do vas? Mar se je smela odreči vsaki nadi, da boste vi to čudno zapleteno trnje nekega dne šiloma raztrgali, bodisi še tako bodeče? In to pomanjkanje zaupanja v vas si zdaj hudo očita. — Pozvala je svojega očeta, preden je bilo prepozno!« .. . »Moj Bog! Moj otrok, moj ubogi otrok! Da bi ji jaz bil kaj takšnega prisojal, da bi jo jaz bil smatral sposobno tega grozovito krutega čina! — Rožamarija se seveda tudi ni nikdar odkrito branila. Le z nejasnimi besedami je tajila to dejanje. Tudi ni bila nikdar vidno žalostna radi nesreče, ki je zadela mene in njeno mater!« Zdajci je Harro umolknil. O tem, kar je slutil, ni 6mel ziniti besedice. Knez globoko vzdihne ter končno nadaljuje: »Zdaj pa, grof Thorstein, pojdite z menoj! Rožamarija se vam bo hotela zahvaliti. Uredil sem tako, da bi ne izvedela o najinem razgovoru. Ootovo se bo čudila, kje sem tako dolgo, ker se 6icer skoraj že ne ganem več iz vile ,Riposa'.« Izdajatelj: Ivan Rakovet Urednik: Viktor CenžU