p—— Na i r i ečii slovanski dnevnik ▼ Združenih državah Velja za rae leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 " GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian DaDy in | the United States. o Issued every day except Sundays e and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CORTLANDT 2876. NO. 72. — STEV. 72. Entered as Second Class Matter. September 21, 1003, at the Post Office at New York. N. Y., nnder the Act of Congress of March 3, 1879. NEW YORK. FRIDAY, MARCH 27, 1925. — PETEK, 27. MARCA 1925. TELEFON: C0RTLANDT 2876 VOLUME mm — LETNIK XXXTTT. NAJNOVEJŠI NEMŠKI PREDLOGI Nemčija je pripravljena skleniti celo serijo pogodb z vsemi svojimi prejšnjimi sovražniki. — Poročevalec je izvedel, da bi bil Berlin pripravljen sprejeti prisilno arbitracijo ter spravo v slučaju, da bi pretil izbruh vojne. — Strah Poljske je glavna ovira splošnega mirovnega dogovora. Poroča John Balderston. LONDON, Anglija, 26. marca. — Nemčija hoče skleniti celo serijo arbitracijskih in spravnih pogodb z vsemi svojimi prejšnjimi sovražniki, v zvezi z varnostno pogodbo petih sil, da se zavaruje meje zapadne Evrope. Največja ovira takega splošnega varnostnega dogovora.je strah Poljske, zaveznice Francije, da namerava Nemčija dobiti nazaj svoje izgubljeno ozemlje na iztoku. Predlog, tikajoč se teh pogodb, bo naperjen proti ugovorom Poljske in Cehoslova-ške. w Nemčija bo pripravljena sprejeti prisilno arbitracijo glede sporov, tikaj očih se razlage pogodbe mednarodnega prava ter kršenja* narodnih obveznosti. Da odstrani možne sume, bi Nemčija izključila iz prisilne arbitracije vprašanja narodne neodvisnosti, teritorijalne integritete in drugih državnih zadev bistvene važnosti, ki bi lahko povzročile vojne. Ta stvar bi bila prepuščena spravnim svetom. Skrivnost mora seveda ostati, kako so prišle tozadevne podrobnosti v London, cele tedne pred možno oficijelno predložitvijo, in tudi v roke poročevalca. Njih natančnost pa se lahko zajamči, raz-ven če Li se nenadno izpremenila berlinska politika. Mogoče je, da so 3e nahajale te podrobnosti v posesti tukajšnega zunanjega urada že več časa in sicer radi ugotovila angleškega ministra za zunanje zadeve Chamberlaina v svojem govoru, ki ga je imel predvčerajšnjim v poslanski zbornici, da je iz-prva sumljivo zrl na nemške varnostne predloge, da pa je sedaj prepričan, da so bili stavljeni v dobri veri in da nudijo novo upanje za mir sveta. Jedro neizmerno važne izjave Chamberlaina glede zunanje politike obstaja v tem, da bi bile na temelju varnostnega dogovora, ki bi vključeval Nemčijo, obligacije Anglije proti Nemčiji prav tako kot obligacije proti Franciji. Na temelju takega dogovoru bi bila Francija prisiljena boriti se proti Angliji v slučaju, da bi se Irancija polastila Rena, kar bi pomenjalo, soglasno s Herriotom konečno varnost Francije. Naslednja poteza, če bi Francija v principu privolila, bi bila oficijelna prošnja zaveznikov na naslov Nemčije, naj pojasni podrobno, kaj misli s ponudbo, o kateri je obvestil Chamberlain angleški parlament. Nemški predlogi niso še dobili definitivne oblike, kajti besedila teh'predlogov, niso še sestavili. Celi načrt pa so zamislili Luther ter njegovi svetovalci in Nemčija in Anglija sta edini glede glavnega principa pogodb za varnost in arbitracijo. Vsak tozadevni dogovor pa je še neoficijelen. V skrajno omejenem krogu v Londonu, v katerem so znani nameni Nemčije, se je dalo izraza domnevanju, da je bila konečno inavgurirana do-ba anglesko-nemške antante in da bo zavladala največja hladnost v odnošajih med Anglijo in ka- amerižki poslanik houghton in njegova hci ( UNOCRWOOD * UNMNWOOO. K. V. Alanson B. Houghton, ki je izza vojne prvi ameriški poslanik v Berlinu, in njegova hči Murirl. NEMŠČINA NAJ BO URADNI JEZIK V ALZACIJI Francozi tiranizirajo na vse mogoče načine prebivalce Alzacije in Lo-renske. — Veliki maček se je oglasil pri franco-zofilih. PARIZ, Francija, 2"). marca. — Charles I lumber, edini k omun i -stični poslanec iz Alzacije, je imel včeraj v francoski poslanski zljoi^ niei svoj govor in sicer v aiza-Šk»~m narečju. Hueber je zahteval v ohranjen je nemščine kot uradnega jezika v Alzaciji. Večini poslancev je bil govor popolnoma nerazumljiv, dokler ni b:l preveden v francoščino. Komunisti so mu navdušeno ploskali, ko j« stopil z govorniške tribune. Kljub oil por ur trinajstih ali šestnajstih poslancev \/. obeli provinc. pa je gotova stvar, da bo izvržena izprememha v upravni službi Alzacije in Lorenske. Poslanci iz obeh provinc se dobro zavedajo dejstva, da vodijo v parlamentu boj, ki je izgubljen vnaprej. Umorjena je ljubila morilca. PATERSON, N. J., 24. marca. Metz Coliri, neka odvetnik, je izročil policiji izjavo, katero je baje spisala Mrs Katarina Demp-sev, katero je v nedetljo ustrelil Robert Noolan, ki je nato izvršil samomor, V izjavi, spisani dnt 14. februarja, se glasi; — -Jaz. Katarina Deinps>?y. sem bila že eno leto ljubica Boib Noo-lana in to prisegam pred Bogom. To sem prostovoljno zapisala. S svojim možem živini le radi svojega otroka. Hodila bom ž njim to'iko časa, dokler ne bova moda biti vedno skupaj. 4vstrijci zahtevajo stare praznike. DT'XAJ, Avfefcrija, 26. marca. — Soglasno /. ženevskim protokolom bi morala Avstrija opustiti tri praznike tekom t ukočega leta. Pr težni del prebivalstva pa se kljub temu trdovratno drži svojih starih praznikov. Država je med drugim opustila včerajšnji dan kot praznik, a delavci niso hoteli priznati tega in le malo delavnic in prodajalcu je bilo odprtih. Počivali so tudi občinski uradi. Vse tozadevne pogodbe bi sklenila Nemčija, potem ko bi postala članica Lige narodov. Ti nemški predlogi so deloma odpravili strah, da bo skušala Nemčija potom mašinerije Lige narodov ali svetovnega sodišča izvesti rektifikacijo njenih meja. BEtRLIN, Nemčija, 26. marca. — LJplivm nemški državniki so prepričani, da bo v teku naslednjih treh let izbruhnila vojna med Rusijo in Poljsko. To mnenje je mogoče pravilno ali napačno, — preje napačno, — vendar pa nam pojasnjuje kompliciranost evropskega položaja, v kolikor se tiče iztoka. Nemčija ni prav posebno vznemirjena glede Poljske. Prepričana je, da bo prišel čas, ko bo lahko miroljubnim potom dobila nazaj svoja izgubljena ozemlja, — Poznanjsko, gdanski koridor in Gornjo Slezijo, — in sicer takrat, ko bo imela Poljska polne roke dela z "ruskim medvedom". Nemčija se noče pridružiti nobeni protisovjetski federaciji. Nova politika Berlina obstaja v tem, da - - -------j......— - —«* si pridobi ravnotežje sile med Rusijo in zapadnimi terokoli drugo državo, ki bi skušala preprečiti ali silami ter črpa koristi z obeh strani, uničiti tak mirovni načrt. 1 Rusija dolži Nemčijo in jo bo še nadalje dolžila, Z drugimi besedami rečeno se bodo angleške simpatije nagibale na stran svojega prejšnjega sovražnika irt ne na stran svojega zaveznika, če bi skušala Francija potakniti svoje prste v sklenitev sličnega dogovora. V predlogih Nemčije se glasi, da je pripravlje-!na skleniti arbitracijske in varnostne pogodbe z [vsako posamezno državo. Te pogodbe naj bi tvorite del splošnega varnostnega dogovora, a ne celega dogovora, ki bi se pečal predvsem z zapadnimi lejami. da se je pridružila protiboljševiški kliki. Zapadne sila pa so jo obdolžile, da je na skrivnem zaveznica Rusije. Brez dvoma je pričela Francija izgubljati svoj opri jem na proti-rusko verigo, katero je skovala iz narodov, meječih na Rusijo. To verigo namerava sedaj nadomestiti Nemčija. Nemčija pravi, da ji daje njen vstop v Ligo narodov status nevtralnega člena v tej verigi. V takem slučaju bi ne mogle francoske čete korakati skozi Nemčijo, da pomagajo Poljski. Hindenburg je izven strankarskega boja. Maršal Hindenburg se ne zavzema niti za Luden-dorffa, niti za kakega drugega nem. predsedniškega kandidata. — Volilci so očividno malo interesirani pri celi kampanji. - BERLIN, Nemčija. 26. marca. T'p'ivno ime maršala voai llinden-burga je bilo potegnjeno od strank desnice v volilni hoj, da «c v zadnjem trenutku prepreči kandidaturo von Ludemlorfsa. Ludcndorff zastopa namreč -krajno desnico v boju za tiracT predsednika nemške republike. Desniški blok je ogončen, ker je Ludcndorff s tem svojim nasto-j>om odtegnil skupnemu kandidatu desnice, dr. Jarresu, veliko število glaiso.r ter s tem ogrozil možnost njegove izvolitve." V zadnji minuti so se obrnili voditelji kampanje na maršala Hindenbur-ga ter izjavili na -fo, tla je slednji izključno in popolnoma za dr. Jar resa. Ko so vprašali včeraj Hinden-burga v Hamovru, kjer živi povsem privatno, kaikšno je njegovo mnenje glede političnega položaja. je rekel: — Lahko mi od režete obe roki za domovino, a niti enega nohta za fo ali ono stranko. Pristaši dr. Jarresa so mnenja, da pomenja to udarec proti kandidaturi Ludendorffa. ki je bil tekom svetovne vojne stalni sode la. vre maršala a- vrhovnem poveljstvu ne.m?ike armade. Ludend'orff sam noče imeti ni-kakili kampanjskih, govorov aH i sr> osebno udeležiti hoja. Izrazil se je : — Ljudje morajo imeti sami dosti razuma, da se odloči jo, za koga naj glasujejo, ne da bi jim kdo 1o ] pove d oval. Kampanja za predsedniške volitve pa postaja medtam od dne rlo dne bolj mrzlična. Kandidatjc begajo sem i nt. ja po celi d»vžeTi ter skušajo dobit- glasove. Nagovori nosa.meanih kandidatov ;t<> ali one stranke, "so |>olni ptriotizma in svetega navdušeni j a * \ a opozicija 'zjavlja v vsakem posameznem -lučaju, da j«- bil govornik ali Wazen ali pa izdajalski. Dr. -T ar res s«» jo po^hižl v svn-iem bo jn aeroplanov. Otto Braun. soeijali«tft'ni predsedniški kandidat, je bolim in všled tega je prr-•ej oškodovana njegova volilna kampanja. Obcaiom tnda n<- manjka graf-ter-ikih ob.to.Sb, ki so redno pojav-! ja jo < h takih prilikah. Bava rsko glasilo TTittlerja. ki ie bil z Ludondorffoin vred zapleten a* pučaniki j>o>4ku!S novem bra meseca leta 1923. ki obdolžil bogate industrijalne interese, da so ponudi"! Hitlerjevim pristašmi denar, ča bi glasovali mesto za Ludendorffa za dr. -Tarresa. Na drugem koncu fronte pa 'rdijo komunisti, da so dobili sif-?ijali. obotavljal odred 1 i njih razpusta. hočejo postopati skrajno previdno. ' SocijaiHsti, ki so optimisti'n< a Razpoloženja, smatrajo sedanji režim kot vojno stanje, ki se mora končati nekega dne, morda povsem nepričakovano in nenadno. Vsled tega skušajo pripraviti \o-lilce. na tako eventualnos-t potom intenzivne, tajne propagande. — Veseli nas. da je Farinacei ireneral. tajnik fašistovske stranke. — je izjavil neki načelnik liberalcev poročevalcu, — k -r je tako neroden in okoren tiran, da more le škoditi svoji stranki. — Federzoni je dosti bolj nevaren. ker je pretkan, vendar p* upamo, da se bosta ta dva pričela boriti med seboj glede administrativnih problemov, ki so se pričeli pojavljati. A' očelh javnosti so diskreditr-rane fašistovske delavske unije. Delavstvo je že davno spoznalo, da so brezpnmeanbne in da ni- . .. majo nikakega npliva. Pristani- Ti imlustriialni voditelji zalite- -u- i i • - - --i • ./ , J j s ki delavci m nrastaniski mornar vajo. da poklice Farinacei nazaj, izurjene delavce, katere so Izgnali fašisti v Francijo in drugam izključno le radi tega, ker so bili sceijalisti. Xa drugi strau.i pa 110 morejo j.]i v Genovi imajo fašistovske unij.vke izkaznice v svojih žepih, a ne plačujejo tem unijam nika-kih prispevkov. Njih prispevki jjredo v zakladnice starih socija-1 stičnih unij. ki so oficijelno mr- .. . v "» »"• iiijiiLJxi noilP- lan jih plačah, ki predstav-... I " U • .ia.]o le o.se 111 deset odstotkov na-1 mase naroda živeti in fobs:aia!i|+ " . - i' t ve, ki pa na tajnem dobro usti > sedanjih plačah, ki predstav-1 ob , „ , . . . a ) RDI, Italija, 26. marca. — Mi- Kup.ne sile plae in-ed vojno. Ziv- . . . .... 1 • . -1 , 1 nistrafci predsednik Mussonni ie Ijenski frtro .ki so iposkocili za ee- .. . : prosi! za avdijenco pri kralju _ i Viktorju Emanuelu in ta sestanek jenski ^tro:•.k^sn ipo lili petsto Ied«5o! JUGOSLAVIJA: 1000 Din, — $17.00 2000 Din. —$33.80 5000 Din. — $84.00 Pri roritaxiiih, ki znaSaJo manj bat kot tm tlaoi Kurje? nianiM posekaj II centov za poštnino In druge stroške. BupoiOJs na zadnje potte la izplačnje Teitnl iekevni araT*. ITALUA IN ZASEDENO OZEMLJE 200 lir .......... $ 9.30 500 lir..........$22.25 300 lir .......... $13.65 1000 lir..........$43.50 Ari naroČilih, ki znaSsJ« wuut£ kot Mi Ur nfmiai poMkej pa U eeaUv sa poštnino in drage stroške. BazpoSilja na zadnje pe^te in izplateje LJaMJanskn kreditna kanka t Trato. ^ Za pošiljat ve, ki presegajo PETTISOČ DINARJEV ali pa DYATISOC j LIR dovoljujemo po mogoCnostl Se poseben popust, frateast Dinar Je« in Liraas pedal al i*iil"z. «enja m retkrat In nsprtt W»Tint; iz tega razlega nam al assgege padati natantoe eene laaji u PO^ILJATVE PO BRZOoA VNEM PISMU IZVKSUJEMO ^ NAJKRAJŠEM Času teb eačunamo ea stroški Denar an Je poslati aaJboUe po Doasestis Psstal Msnsy Order all po New York Bank Draft FRANK 8AK8EB STATE BANK 82 OartUndt Streat, V«w York, N. Y. Telephone: Oorttanftt MR. | -1—----T IH«I I III 1 . . .... * ... Owned and Published by 8LOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Sakser, president _ Louis Benedik, treasurer Place of business of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. "GLAS NARODA" __"Voice of the People"______ _Issued Every Day Except Sundays and Holidays._ Z a celo leta velja list za Ameriko Za New York za celo leto_ $7.00 in Kanado --------------------- $6.00 Za pol leta _________________________$3JS0 Za pol leta ----------------------- $3.00 Za niozemstva za celo leto_ $7.00 Za četrt leta ....................... $1£Q Za pol leta___________________$3.50 _Subscription Yearly $6.00._ _Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemsi nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujej-'. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. 'GLAS is' A It O D A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876. PREOBRAT V ANGLEŠKI POLITIKI Včeraj *mo objavili poročilo o senszacijonahiih razvojih v an-gl*skem parlaiu« u;mi. katerih ni nikdo pireakotval ter niti izdale-ka domneva!, da liod > >egali tako daleč ter imeli tako velik pomen za bodočnost Evrope. Senzaeijd je ]»ovzr >čil v prvi vrsti Austen Ohamiberlain, angCe-ski inini-jter za zunanje zadeve, ki je rekel v svojem značilnem govoru. da pomenjajo nemški predlogi gletle varnostne pogodbe **ju-trajijo zoro novega dne" v življenju Evrope. is to svojo izjavo je odločno stopil na nemško stran in proti aspiraeijam ali iežnjam Francije. Rekel je. da more izključno le Anglija zagotovit i evrop-ki mir in da .se bo brez Anglije Evropa tekom prihodnje generacije izpremenila v nov Armagedon v močno oborožene skupine, ki bodo le čakale prilike. da s? vnovič spopadejo. Dostavil je. da je dobil iz Iztoka in Zapada tozadevne izjave in pozive, naj Anglija dejanski uveljavi mir v Evropi ter ji zagotovi dobo mirnega dela in napredka, v blagor vsega človeštva. Ljudje, ki dobro poznajo angleške .i želi neruska vlada i-esničnega sporazuma z zavezniki glede varnosti meja. Sedaj ji je priskočila na pomoč Anglija ter ustvarila s tem povsem nov politični položaj. Zanimiva so bila tudi izvajanja prejšnjega ministrskega pred-sednika Lloyd George-a. ki je izjarvil. da je ustvarila iPoljska pet novih neodrešenih provinc v svoji slepi strasti, da razširi meje svoje dežele. To je resnica, čtprav ne more nihče zanikati Poljaki svojih, simpatij. Tudi prejšnji ministrski predsednik MacDonald se je oglasil v obrambo ženevskega protokola, o katerem se je domnevalo da bo izročena nad njim smrtna obsodba na teg seji angleškega parlamenta. Peter Zgaga Poteklo bo še precej časa, predno se *>o Anglija vdala ter privolila v varnostni dogovor kot si ga želi Nemčija, namreč z izklju-čenjem iztočnih meja, katere hoče urediti potom miroljubnih dogovorov s sosednjimi državami, namreč Poljsko in Čehoslovaško. D opis Sheboygan, Wis. Pred kratkim je bjj dopis iz te h as Ribane v listu "Amerikanski Slovenec" s podpisom A. B. Pod imenom wwkrait Iduijatio do- pisi v dottičnean listu. Dotični opisuje stvar, o kateri je bilo go-K'orjetio na seji. Jaz sem bil omenil da je pred kra&krm stotpil v 4_____i______ ______ hfteiMfce vero tukajšnji rojak, je bil dotični pri pravi pataeti, ko A i I si bil mogoče ti ali kateri drugi zraven, da veste, da je dotični klieaii k sebi duhovnika, l.n čc bi bila praiv resnica, gotovo m-» bi tebi škodovalo. (Omeniti moram, da je bil d*tič-r.i sedtinna,j'skati bolnika na smrtni po~ ! -ie.ji. in bi lahko vedeli pri kak-j š:f pameti je bil človek, ki je r>;:ko čai-a bolan. In odprta por je bila tebi in drugim, pa je bilo vse zanemarjeno. Sedaj se krivdo i! < če na dru^e. To je žalostno. I>otieni rojak ti jrotovo ni žalil srca. kakor tudi ne drujrim. Omenil v prvem dopisu. da k t. nekateri hudujejo na župnika !!(■". Črneta in cerkveni odbor. Oni so napravili svojo dolžnost, društvo svojo in kateri smo bili z n oskrbo smo napravili tudi =-v-jjo dolžnost. Mi sjmr. bili pri-pravljeui plačati vse. Največ je branil pa —. Gofhovo. če ima tak človek mirno vest. je srečen. Omenjaš, da je prebrskal cerkveni odbor vse knjige in da niso našli nikjer tega imena. To je laž. Meiii j-* tudi -iporočeno od cerkvenega odbora o tej stvari. Vem, koliko časa na zahajal dotični v eerkev. Pridi k meni. ti bom jaz vse razložil o tej stvari. Poglej nekaj let nazaj in na-šcl boš marsikaj, kar ni bilo sporočeno. Sedaj. ko prihajajo ma-irn-kosti. pa blatiš eelo naselbino. Ni čuda, jee na napredka med nami Slovenci. Noben narod n? zaničuje tsamega cehe. kakor ravno mi Slovenci. Pošten človek se že boji stopiti na ulico, ga že obirajo do kosti. To je pa res sramotno za Slovence, Če pogledamo največjo slovensko naselbino v Cleveland, Ohio, k' liko premoženje imajo in kako lepo napredujejo. Ča^ct njim ! Gotovo, ko hi mi Slovenci imeli njih premoženje v Sheboygan, bi šlo še poprej v rakovo pot. kakor je šla naša trgovina pred lerti. Le pa stvar je. da bo kmalu :zo-/naiii in častiti gospod nv.sijonai sklenil odtrgati se svojim številnim poslom ter priti na triulapol-no rlelo meti nas". To in še marsikaj drugega zanimive :ga je povedano v dotii?-nem poročilu iz Barbertona. Poroecivaf.ee pravi, da gospokla ]>od tem imenom pozna pretežna večina olikanih in civiliziranih Slovencev. ■ Ak.o so oiiii. ki ga ne poznajo še j po'je v Ameriki za protidržavno. Menda ni tako hudo. ako primerjamo našo dobrohotno proti-iržavnest s kriminalno protidrža vnost j o mindst rskega predsednika Pašiea in njego^-ih traban-tov. * Dva wiseonsiaiska senatorja Getttleman in Barker sta ja\*no izjavila, da jkna je prohibicijska aauo kar me dolžnost ve-■ ne zanimam za stvari, ki na potr. Kar sem pa jt-ira društrva. Jaz zastopam dni-;;postava deveta briga in da imata svoje klobi polne doma napravljenega vina. Nadalje se je izvedelo, da izmed vsakih sto Ijaid i v Wiscon-sinu izdeluje ddvetdesest ljudi doma svojo pijačo. Proti temu drza\ma oblast ne bo dosti storila, ampak 'butlegar-ji bodo napravili red. \ Kam bodo prodajali svojo pijačo. če bodo tudi drugod zavladale taike razmere? To je od sile. Butlegar mora tudi živeti. ; vo. ž-- in se int ni ni oil" nil 'za voljn Paprike, pa samo to! ko. Lsje: "Naš novi aftbanski poslanik g. Branko Lazarevič je v sredo zn eČer odtpotoval v Ti rano na svoje novo službeno mesto". Ko raj žen možak mora biti ta gospod Laaarevie. OBRESTOVANJE NOVIH VLOG NA "SPECIAL INTEREST ACCOUNT' se prične s 1. APRILOM Vsak, kdor namerava pri nas vložiti denar se opozarja, naj to stori do konca tega mesca. Sigurnost zajamčena potom državnega nadzorstva. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York, N. Y. TRGOVCI Z BELIMI SUŽNJAM Trgovina dekleti se je zadnja leta po Evropi silno razpada. Xa vse mogoče načine skušajo pridobiti mednarodni temni elementi mlada in lepa dekleta za svoje ne-čedne zločinske namene. Ker ]>a pridejo - -dtrai revice v inozemstvo se n se in se ustanavlpi ]'■ v vseh večjih mestih, zlasti p-i na obmejnih postajah rar.na do-bmdclna društva za zaščito deklet. Naloga teh organizaeii i.', da n< prestamo nadzorujejo prihajajoče in odhajajoče vlake in z,: vzemajo za dekleta ki po.; u.i \i<> sama ali pa v >q">remsrvu mo-k-h i;, tudi žensk. Ako se jirri stvar zdi količkaj sumljiva, pokličejo na pomoč policijo, nakar s;- doze-ne s vrh a potovanja mladenk. N";: tisoče deklet se je že na ta način rešdo strašne usode, ki so jim namenili brezvestni zločinci. se pa večkrat dogaja, da se nahajajo najbolj prevejani agenti, o ziroma agentke bas meti vedilni-mi osebami teh družb samih. Pred par dnevi je odkrila policija v Stra=bourgu na Francoskem pravcato borzo za . trgovino d t'kleti, ki je imela svojo podružnico v Hamburgu. Ta borza je liošiljala devojke večinoma v -Tu-žn^ Ameriko in na Balkan. Vsa stvar je prišla na dan. ker je policiji prijeJa nekega Arganta. Že več dni so prinašali nesmški listi ogln:s. da -sprejme ~»eV.'» vrle-p'.se--.t v o na deežli dekleta iz boljših družin v službo kot pisarniške pomočnice ali kot odgojitelji-ce. Neka družina v Hamburgu ,><-na })odla:gi tega inserata sklenila poslati svojo heea* na to pos^stro. Službo je preskrbe! mešetar. s katerim je sklenila rodbina pogoid-bo. Isti dan. ko je gospodična morala odpotovati, je nenadoma zbolela. Oče je takoj to brzojavil upravi 7>efseStva, od katerega dobil odgovor, da"nič ne ve za to. da l>i tam potrebovali kako dc-kfe. Oče je takoj sumil, da tu n? vse v redu, in je obvestil policijo. Rcdarstvo je vzelo stvar v roke in ug; t o vilo da so naročili oglas v listu trgovci z dekleti. Glavni po--sredovale«* je bil kmalu dognati Fn prijet v osebi omenjenega Alga nt a. Policija je preiskala stanovanj » poisrcdeva-ea in prišla iz za-p!rnjene kon^pon lence na to. da -«' je AVgantu dodej posrečilo, da je. na }>odr b > nač:,n že izvabil leklt t v dobi od 16—IS let v A-v k i. Pri Argantu so našli re-ti :Ii »dpdeee pismo, ki še ni o e oddano na po?to; "Omrnjerih pet deklet je prišlo n - » na varni m. Soda.i se naba-ajo na pomo spravili devoj r'> trudapolnem delu na la-•'j >. l>v i sta se skorai izdali, veš i • on, da doltro nčinkuje. Spravil m lod raznimi krinkami zvabile dekleta, večinoma delavke iz Pariza, v inozemstvo s pretvezo, da jih bodo vzgojile za filmsske igralke. V rr-miei pa so jih mešetar j: spravili s pomočjo ponarejenih listov v Arrgontinijo. kjer se razblinjajo na t vezeni zračni gradovi v javne hue. Policija je marljivo na delu j upa, da bo v 'kratkem imr!a v r<- j k ah vse niti. ki vodijo do pasa me- ] ;-.r,ih srcili.še dobro organiziram. | trsrovine z de.kleti. Razpust egiptovskega parlamenta. KA-IIRA. Eg'pt. 24. marca. — E^jpe;>nski kabinet je bil razpn- j ščen. pote m "ko j izvolil s\*ojim • predsetluikom Zaglul pašo. Mini- j strstvo je nato odstopila. VELIKA NOC - PRAZNIK PIRUHOV IN "ŽEGNA" gotovo vzbuja rojakom blage spomine na dom. Želeli boste Vašim sorodnikom in prijateljem, da proslavijo praznik odrešenja na prijeten način, a tej želji daste najlažje duška, ako jim naznanite, da ste se jih spomnili s kakim denarnim darilom. Da bo imelo Vase darilo zaželjen učinek, o-brnite se pravočasno na nas. Priporočamo se Vam za pošiljatev takih daril bodisi v dolarjih, dinarjih ali lirah. Pošiljat-ve izvršimo po znano zmernih cenah. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Strfeet s : New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 4687. GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI (F«rtlfln Language Informatton Sarvlc«. — Jugoslav Bureau.) ŠTEVILO AVTOMOBILOV HITRO RASTE. Letna registracija motornih vozov v Združenih državah je koncem leta 1914 dosegla število 17,591,981. To poni en ja, da sedaj prihaja po 10 motornih v07.il na vlakih 64 probivaileev v Združenih državah, po 10 osebnih avtomobilov za. vlakih 73 prebivalcev in po 1 tovorni avtomobil (truck) za vsakih 69 oseb. •Število neregistriranih motornih vozov jo v letu dni poskočilo za dva milijona m pol, torej za 15.6 o«Isto. Osebnih avtomobilov je letos skoraj 15 odst. več kot lani. tovornih avtomobilov pa skoraj •>-i odst.. kar označuje, kako hitro raste raba javnih cest v trgovske s vrhe. V državi Kansas imajo letos več kot poldrugih rat toliko tovornih avtomobilov, kolikor jih je bilo registriranih. Skupni dohodki od pristojbin za registracijo avtomobilov so znašali -let«« čez 225 milijonov do-larjvv. 82 odst. od te 'svote je na razpolago za gradnje cest. Država New York stoji prva na listi gSede registracije motornih vozov z 1.412.879. Tik za njo stoji Californija. Čez miljon avtomobilov imajo iu:li države Ohio, Peiinsvlania in Illinois. SPOMLADNA KRALJICA KAJ JE MINOLI KONGRES SKLENIL V STVAREH XMIGRA-CIJE IN NATURALIZACIJE? I>ne 4. marca je 6$. kongres konča! svoj zakonodajni rok in stopil je v veljavo novi kongres, ki se snide v redno zasedanje meseca decembra, ako ga predsednik ne skliče poprej v izvan-rt-!no zasedanje. Vsi zakonski načrti. o katerih je prejšnji kongres raaspravljal. pa niso bili končno sprejeti, so s tem postali brezpredmetni; novi kongres mora začeti vse znova, ako se kak prejšnji zakonski ua»?rt zopet "predloži. Zakonskih načrtov v stvareh ti-čočih se priseljevanja in naturalizacije je biEo mnogo v minolem kongresu. Zlasti proti koncu zasedanja se je razpravljalo o treh načrtih, ki so dozdevno imeli precej izgleda, da bodo sprejeti. Niti eden izmed njih pa ni postal zakon. Poročali smo že svoječasno o nameravanem novem zakonu o deportaciji, ki je vseboval jako strožje d o loče o izgonu inozem cev. Poslanska zbornica (House) je .sprejela do ta en i načrt in g« vjHtslala senatu. Senatni odsek za iuiigraeijo pa je sklenil, da ne vzame v pretres tega zborničnega iHfčrta. češ. da treba vso stvai bolj natančno proučevati in bolj razsežno o njej razpravljati. Xa to je zbornični odst»k za imigra-eijo in naturalizacijo uvrstil de-portaeij-tki načrt za 'amendment' k predlaganemu zakonu o naturalizaciji (Naturalization Bill). Ta zadnji je bil že sprejet od senata in bil vposian 'zborničnemu odseku. Odsek je 2. marca pripo-čal zbornici. naj sprejme natura-Itzaoijski načrt s spremembo vred vsebujoče- določbe deporta-e.ijskega načrta. Ali zbornica ni prišla do tega. da bi o tem razpravljala, in tako jc vsa stvar propadla. Nafcuralizacljski naj'-rt, ki smo ga omenili, je bil dne 27. febr. sprejet v senatu cz nekaterimi spremembami. Ena i/jned teh spremeni je nudila posebne olajšava glede naturalizacije bivših vojakov. Druga določba se je tikala jako zaželjive spremembe glede prič pri naturalizacijskem postopanju. Kakor rečeno, je zbornični odsek priključil k temu načrtu deportacijske določbe in zl>ornica ni o njem niti razpravljala. Niti ndki trcHtji načrt, ki je mudil plačo za "overtime" priseljeniškim inš|>cktorjem, ni imel boljše sreče. V sonatu je bilo pre e?; ugovora proti temu. da bi vladni uradniki za delo čez ča* dobivali nagrado iz zunanjih virov. Načrt je namreč določeval, da morajo parobrodarske družbe plačati za ''overtime". V minolem kongresu je bilo predloženih jako mnogo načrtov, ki so se tikali imigracije in naturalizacije. V zborničnem odseku za imie trije taki načrti so post aH zakon. Najslavnejši izmed teh je novi priseljeniški zakon <».1 leta 1924. ki je bil vzakonjen dne 26. mar-•a 1924 in ki je seveda velike važnosti. Ostala dva zakona sta manjše važnosti. Eden je dovolil staJni pri pust. v Združene državi« nekaterim inozemcem, ki so prišli čez kvoto po starem kvotnem zakonu. Tretji pravzaprav niti ne spada v to vrsto; gre namreč za zakon, ki pod gotovimi pogoji opravičuje predsednika, da sme znižati ali odpraviti pristojbino za vizo za nepriseljence. Značilno je zanimanje starega kongresa za deportacijo. Nič manj od 21 načrtov je bilo predloženih. ki se popolnoma ali de-'oma ukvarjajo s tem predmetom. UNOUWOOD * UKOMWOOO, N. V.. Na neki zabavi, ki se je vršila nedavno v C'resccnt City je "bila proglašena za naježpšo udeleženko Miss Marguerite Faircliild White iz New Orleansa. PREDSTAVA DRUŠTVA "IVAN CANKAR" V CLEVELAND!] Pes — zvest do smrti. Lancaster, Ohio. — Na tukajšnjem pokopališču je poginil na grobu .svojega gosjwvdarja njegov zvesti pes Nero. — Njegov gospodar. Charles Fanner, je bil usrtre-Jen. meseca junija lanskega leta. in siieer v boju s suhaei. Nero jej »Jedil pogrebnikom do pokopališča. tam pa je legel na grob, katerega ni zapustil podnevi ne ponoči. razen v kratkih presledkih, ko S jj»» .šel iskat hrane. Vsa prizadevanja. da bi spodili psa z gro*. !-a, so ostala brezuspešna. Rooseveltova potomca. V nedeljo- dne 22. marca je priredilo dramatično društvo 14Ivan Cankar" v Clevelandu predstavo, ki jc nad vse pričakovanje dobro iT.sptf.a. Pod režijo gaspe Avgustu Danilove je bila vprizorjetna Oscar AViide-jeva dramat "Preganjanje ženske na slabem glasu" ali Pahljača Lady Windermere. *? Snov te igre je približno našle-d a ja : V krogu visoke londonske aristokracije živita srečata mlada zakonca, lord in ladv "Windermere, katerih srečen zakon je blagoslovljen z enim otrokom. Ladv. Windermere ljubi z iskreno ljubeznijo svojega moža. dokler ne izve. da si vzdržuje njen mož ljubico. demamondko. damo iz pol-sveta, Mrs. EHynne, žensko na "slabem glasit/* za katero izdaje ogromne vsote denarja. Z duševnimi boji se boreči mladi ženi se približa tedaj zapeljive**. lord Darlington, ki ji v prepričevalnih besedah slika jarem njenega zakona m hkrati razkriva svojo ljubezen. dokler je kontno ne prego- da s temi igralci vprizoriti vsako igro ter da damo za nekaj časa prav lahko zasluženi pclo.itek na-tnm Moizolom in njegovim vrstnikom, kajti za te tipe italk nimamo primernih igralcev. Naslovno vlogo ladv Windermere je igrala gdč. Marv Grill. Omenjene gospodične še nisem videl v večji vlogi, zato me je tem bolj prijetno presenetila njena izvorna ijrra v tej težki vt.ogi angleške arisiokratke. Prav dobro je pogodila vlogo same s seboj si# boreče žene in matere, ki ji šepe-če zapeljivec na uho zapeljive besede. Njena igra je bifa povsem na ravna; nikjer ni bilo opaziti kake naučene in našfcudirane pri.silje-noLsti. in baš to da vlogi in igri največjo vrednost. Gospodična Grill ima tudii močan, jasen in zvo nek glas, katerega poljubno obvladuje ter daje ž njim izraza čustvom, ki prešinjajo njeno dušo. ^koda. da se lie more reči. da bila takisto popolna v kretnjah, kakor je bila v govoru. Neprijetno je dirnilo 'gledaPca tisto naglo in konfuzmo -vtikanje rok v plašč. lady Windermere, ikajti slednja j:> bila — njena hči. V lahkomiselni dcmomoindska se oglasi čut anar torinstva. ki hoče obvarovati svojega otroka vsega zlega in vsake nesreče. Obe dami pa i»T»1f View CO. Nt« V6IK vori. da pride v njegov ečegantm ,fc0 je odhitela iz salona. Mnogo s ? rn.sk] dom. 0 tem pa je pravo- j bol je bi bilo. da bi imela mantiljo časno izvedlela Mrs, Erlyime. ki je'brez rokavov, katero naj bi eno-takoj odhitela za njo, da prepreči < tavno ogrnila, če pa je že moral .škandal in nesrečo, kajti, dasi sa- biti plašč z rokavi, naj bi ji ga poni a "na slabem glasu", ni hotela. [magala obleči Mrs. Erlyime, odda za gazi na isto pot tudi mlada nosno lakaj. Tako pa sem ob ne.ki priliki opazil, da je v naglici kar ogrnifa mantiljo ter jo stisnila predaj z rokama, dočim so prazni rokavi mahaSravo viseli navzdol, kar vsekalkor ni prispevalo k res nostn trenotka. Vse 4o pa so se-n.iih jutranjih urah skoro prese-1 v-la mali nedocstatki, katerih pone'f ni v salonu lorda Darlingto- j A-preč^n gledalec menda niti opa na, kamor prihaja rflednji v druž- \z[\ vendar bi bilo želeti, da so p*ju svojo zeleno pahTjaeo, kar bi i-ielo postati zanjo usodno, kajlr v družbi lordovili prijateljev je tudi lord Windermere. In takrat se žrtvuje mati za hčer. Mrs. Er-1\ naie sto]>i v salon med družbo gospodov, kjer izjavi, da je pozabila pahljačo, katero pa nekoliko prej pomotoma zamenjala na domu lorda Windermere s pahljačo njegove žene. Tako je rešena čast njene žene in lord Winder-m ere-je ve soproge, dočim ostane na nji neizbrisen madež sramote. * * * Cenjeni Čitato1.ji "Glasa Naroda" morajo imeti pred očmi, da se v Clevelandu ne jhore pisati kritik, kakršne so običajne po drugih naselbinah, kjer vsak igra- bi svojih pijanih prijateljev. Da-Ujh prihodnjič odpravi. O Miss mi zbežita v drugo sobo. toda la-j Grill pa je upa hi. da jo kmalu zo-dy Windermere pozabi na kana- prt vidimo na pozo ni ic i v podobni vlogi. Vloga Mrs. Erflynne je bila v rokah veščakinje, gospe Avgust«-Danilove. Kakor vodno, tako je igrala tudi sedaj: is primernim temperamentom in po realnem živCjenjuL Lahkomiselna koketa iz poLsveta v pogovoru s starika-vim blaži rani m don Juanom, lore! August Lortonom, pretresljivo realna v svojem materinstvu in Ijubeccni do svoje hčere v prizoru v salonu samskega lorda Darlington a. Kakor je bila tu predvsem samo mati, 'kateri ni do drugega, kakor do blagra svojega otroka, neglede na sramotne posledice, ki imajo paisti na njeno glavo, ta-k&fo herojska je bila v prizoru z lordr.m Windermerom. ko je s sto-'re "častno reši svojo vlogo."Jieno mimotjo premašaila najhuj-kajti elevelandiski igralci so do-' jegli že oni nivo igralske ume-tno- «nr«n view CO Gornja slika nam kaže Theodore Rooseveita, spodnja pa njego-A-ega brata Kermita. ki se bosta v krakem podala na lov t kitajski Turkestan ter skušala dobiti nekaj redkih živali za Či-kaški muzeij« kjer je treba poeabiti hibe in nedostatke. če hočemo, da se še bolj izpolnijo. Priznati moram, da niseon pričakoval. da se bodo Cankarjevi igralci -tako i zborno kretali v fraku in klaku. temveč sem mislil, da s? bo marsikateremu podrsnilo na gladkih salonskih tleh. Vidim pa. da sem se nračunal, kar mi je v veliko veselje in zadoščenje, kajti sedaj sem prepričan, da se se njegove žalitve in ko se je sečnemu miru in časti svojega ortro kn na Ijnbo odpovedala največje si-eče. ki jo more biti deležno materino sree: — da bi se dala spoznati svojemu otroku, katerega je s pogaženjem svoje lastne časti obvarovala prevare in sramote. Je pač umetnaca. vendar v tej vlo gi njena umetnost ni mogla priti do svojega popolnega razmaha, kakor bo prišla — o čemer sem prepričan — v vlogi matere -Tole v jugoslovanski drami "Ekvi- nokcij," v kateri vlogi je dosegla največje uspehe v Ljubljani, |Za-grebu, Trstu in Mariboru. Gci>pa Pavla TmgeT-jef\a je v og.i primerno pogodila vojvodi-njo Berwick ter je bila zelo dobra v kretnjah in gesta'h. njen gla-s pa se mi zdi neiko'dko šibak. Vendar jc gospe Tmgerjevi videti na prvi pogled, da je dr«ia£*a na so Ionskem parketu, da ji tek? ki podobne vloge ne delajo . ni kakih preglavic ter da je zelo uporabna moč pr»i enakih vprizoritvah. ^ In sedaj da pridcai korj",no k ; ford u Windemcre, katerega je predstavljal — rekel bom sijajno — naš simpatični diletant g. Av- j }'ti4 Komar. Nočem hvallsati- niti, prt tira vati. vendar moram pr;-?n»a ' ti. da nisem sluti', da tiči v Mr. j Komarju tak igralski talent! Kdo bi se bil nadejal, da se bo naš skro mni Notranjec prelevil v tako | elegantnega mladefga lorda, da bo; izvršil svojo težko iai kočljivo vlogo s takim patosom in ta'ko rets- j nim dostojanstvom! Bil jc vse-j skozi pravi lord. tako po svojih , kretnjah, govoru in po svoji ele-1 gantni, visoki in vitki postavi, ki .ie prišla v njegovem črnem smo-kingu do polne veljave! Velik naraven talent, bi bi se razvit! v šoli dobrega režiserja v eno najboljših igralskih moči! Vloga lorda Darlington a, ki jo je igral dr, J. MaJlv, je bila, dasi majhina, vetndar lepa. pomembna in hvaležna vloga, ki je dajala i-gralcu priliko, iKikazatri mnogo i-gralsbih zmožnosti, it oda tu so izostale^ fro pa predvsem vsJled dej-!Ttva. ker dr. Malv, ki je menda rojen v Ameriki, ne obvladuje popolnoma slovanske govorice in njenih naglasov. Njegovo igranje ni bilo slabo, toda etekt je izostal, ker bas ta vloga zahteva igralca, ki je absoluten gospod svojega plasu, s katerim claje duška svojim strastem, ki mu vro iz prekipevajočega srca. Naravnost sijajem je'bil Mr. L. F. Truger v vlogi starega don Ju-ana in lorda Avgust Dortona. 0- " s starel ariistoikratsikd bonvivam. naj prist nejši tip dolgega Angleža. s polizano fnizuro, ušesnimi zalisci im nfuzogibmrm monoklom. Njegove kretnje in «?es:te. njegova utrujena, nosljajoča govorica, njegov p rabljen meketajoči smeh, vse io je dalo pazorniei milje pravega kluba mladih augkflkdh bogatašev, katerih dobrohotni pro-tektor in pokrovitelj je bil lord Lorton im katerih edino opravilo je. zai>ravLjenje novcev svojih o-četov. zavajanje mladih poročenih žen in kovanje novih mcsali-ja ne. Mr. Cecil Graham, 31 r. Jos. Zorman, odvetnik in brat pesnika Ivana Zormama. Njegova vloga ni bila bogveikakšnega pomena, za,to tudi ni mogel narediti iz nje drugega. kakor to, kar jc naredil. Igral je dobro, toda v ozadju ga nismo dobro razumeli. Ciničnega in flegmatiičnega Mr. Dunbyja je predstavljal znani i-gralec, Mr. Jots. Teirbižan. Njega imio videli v večjih in 'boljših vlogah, katere je tudi vedno povolj-no rešil. Tudi sedaj se je polkazal uglajenega kavaFiirja, kii si na\-zlic svojemu plcibejfskemu rojstvu zna pridobiti vatop v družbo an-gkakr-ga plemstva. Bil je dober ter je splošno ugajal. \ Ker sem se precej časa pornu-rdil pri igralcili glavnih vlog, zato naj glede ostalih omenim, da so vsi doka j pevoljno rešiili svoje vloge, ki so bTe at a k bol j statističnega pomena. Omenim naj samo še Mrs. Emilijo Švigel. ki je i-grala ladv Pl\-mda4e. Omenjena gospa je svojo vlogo prav dobro rešila, toda — brez zamere! — njen odhol iz salona je bil bolj podoben hipermoderni amerikain-ski " flaperici," kakor pa a bodo dcbival'i na leto 15.000 lir in odbilo se ne bo nič nobenemu senat o i-ju, pa če tudi ne pride k nobeni seji. Reorganizacija gTške vojske. V kratkem odide iz Pariza na Crško vojaška komisija 16 članov. kjer bo reorganizirala grško vojvko po francoskem vzoren. Gre za reorganizacijo vodstva, /.a ustvaritev gciiierainega štaba in za ustanovitev vojne šole. Okamenine žuželk, stare nad 15 milijonov let. Na Kitajdke mso nedavno o 1-krili okamenine žuželk ki so živo-le, že preden je vladal v Egiptu faraon Tutankamon. Okaimenine je slučajno izsledil neki kitajski učenjak ob pniluki svojih geoloških raziskovanj na severnem delu j>okrajine Santung. Okamenin«, pripadajo razdobju krede v zgodovini naše zemlje ter so stare nad 15 milijonov let. Učenjak, ki je odkril fosilije. meni da spadajo oka mene! e žuže.ke med zelo trdoživa in konservativna bitja, kajti cikamesnine 'kažejo v primeri z našimi žuželkami prav neznatno izpremeaijene oblike. Hipnoza nadomestilo narkoze. V ne pili zoper narodno nošo sdljakov, katere so pregovorili, da so izročili plamenom vse svoje narodne noše. Prebivalstvo je ve.č dni zaporedoma nctsiilo na ojre-nj svoj-dragocene obleke. -Sele, ko je bilo te orgij« konee. so oblasti doznalc za pc-tstcpatnje jezuitov, ki se bod') sedaj morali zagovarjati pred sodiščem radi uničevanja narodne starine. V smrt zaradi prepira z ljubico. Xa Dunaju se je te dni u-strelil 30-lottui elektrotehnik Rudolf I>e-voti. doma iz Gratlea. Devoti je bil ločen od svoje žene in je lju-brmkovafi z neko dr. žensko. Ker "***■* jf z njo spri. si je pognal kro glo v glavo in je 0>tal na nie^tu ni rtov. urosio štetje nekoč «Ifcgiganta "€Ias Naroda" SEDAJ Ustava Združerkih držav predpisuje, da se mora vršiti vsakih deset let ljucUko štetje, na temelju katerega se izvrši nato novo razporedbo okrajev v svrho zakonodajnega zastopstva naroda, ponavadi v duhu vladajoče stranke. Tako ljudsko štetje je velikansko podjetje, kajti poleg nadzornikov, uradnikov in združenih u službene e v, je zaposleno pri teia nič manj kot 87.000 števcev. Prvo ljudsko štetje se je vršilo leta 1790 in zadnje, štirinajsto, leta 1920. Tekom tekočega leta se ho vršilo ljudsko štetje v državi New York, pod nadzorstvom državne tajnice Mrs. Florence Knapp in ker bo to štetje izvanredno obsežno in nataaično. je bilo dovoljenih v ta namen $1.200.000. Denar bodo dobili seveda ljudje, ki se drže političnih jasli. Izid ljudskejra štetja bo brez dvoma skrajno zanimiv glede narasta prebivalstva najbolj obljudene države v Uniji izza prvega ljudskega štetja lota 1786. Prvo ljudsko strtje v državi, tri leta po zaključeni vojni za neodvisnost. je odredil genral Schuyler. I gotovilo se je. da je živelo takrat v državi New York manj kot 238.000 ljudi, nevključno Indijance. Že večkrat smo culi, zakaj jt postal Albany aržavno glavno mesto in zakaj niso sedeža državne vlade postavili v Bronx ali kam drupam. To se je zgodilo ra d: teg-a. ker je bil Albany v onem Času največji okraj države. Ljudsko štetje izza leta 17S6. je ugotovilo, da ima Albany okraj več kot 72.C00 prebivalcev, takratni maPi New York pa le 26.000. Celo Duchess County, kjer lahko kupite zapuščeno farmo za kos kruha, je bil takrat bolj obljuden kot pa New York, kajti štel je več kot 32.000 prebivalcev. Ob času prvega Jjud>&ega štetja v državi New York, jo bil fJe-orge Clinton governer. Številke je sestavil Henry Glenn, ki ni i-mcl na razpolago nobenega račun ske00 moških in 9300 ženskih. Številni okraji, kjer so danes proevitajoee »o poljedelske občine. niso spfloh zaznamovani v do-tičnih zapiskih, kajti ti okraji so MOLITVENIKI: Duša popolna ................... 1._ Marija Varhinja: v platno vezano.............. .70 v usnje vezano ..............1.50 v fino usnje vezano............1.70 Rajski glasovi: v platno vezano............. .70 v fino platno vezano..........1.10 v usnje vezano ..............1.50 v fino usnje vezano..........1.70 Skrbi za dušo: v platno vezano...............80 v usnje vezano..............1.65 v fino usnje vezano..........1.80 Sveta Ura: fino v platno vezano, z debelimi črkami.................. .90 v usnje vezano..............1.60 ANGLEŠKI MOLIT V JSN1K1: (ZA MLADINO.) Child's Prayerbook: v barvaste platnice vezano .30 Child's Prayerbook: v belo kost vezano............1.10 Key of Heaven: v usnje vezano .............. .70 Key of Heaven: v najfinejše usnje vezano____ 1.20 (ZA ODRASLE.) Key of Heaven: v fino usnje vezano..........1.50 Catholic Pocket Manual: v fino usnje vezano..........1.30 Ave M&ria: v fino usnje vezano..........1.40 POUČNE KNJIGE: Angleško-slovenski slovar (Dr. Kern) .................. 5.00 Angeljska služba ali nauk kako naj se k sv. maši streže .10 Dva sestavljena plesa: četvorka in beseda spisano in narisano.....35 Govedoreja .75 Domači zdravnik po Kneippu......1.25 Domači živinozdravnik ........... 1.25 Jugoslavija, Melik 1 zvezek ...... 1.50 2. zvezek 1—2 snopič 1.80 Knjiga o lepem vedenju, Trdo vezano ................ 1.00 Kako •se postane ameriški državljan .15 Knjiga o dostojnem vedenju........50 Katekizem (veliki) ................40 Mlekarstvo s črticami za živinorejo .75 Nemško angleški tolmač...........60 Največji spisovnik ljubavnih pisem .80 Nauk pomagati živini.............60 Najboljša slovenska kuharica z mnogimi slikami, obsega 668 strani 5.00 Naša zdravila.....................50 Nemško slovenski besednjak Wolf- Cigale, 2 knjigi trd. vez......7.00 Nemščina brez učitelja — 1. del ......................30 2 del.........................30 Pravila za oliko....................65 Psihične motnje na alkoholski podlagi ......................... .75 Praktični računar ali hitri računar .75 Praktični sadjar trd. vez.........3.00 Poljedelstvo. Slovenskim gospodarjem v pouk...................35 Sadno vino...................... .50 Slovensko-nemški besednjak Wolf- Peteršnik 2 knjigi .......... 10.00 Slvensko-angleška slovnica, s slovarjem, trdo vezana.............1.50 Slovenska slovnica za sredne šole, (Breznik) ................ 1.— Slovensko-italjanski in Italj.-slov. slovar ...................... 1.00 Slovensko-nemški in nemško-sloven- ski slovar.....................50 Slovenska narodna mladina......1.— Spretna kuharica (trdo vezana).... 1.45 Umni čebelar ................... 1.— Umni kmetovalec ali splošni poduk, kako obdelovati in izboljšati polje .30 Vošilna knjižica....................50 Veliki slovenski spisovnik raznih pisem. Trdo vezano..........1.80 Veliki Vsevedež ..................80 Zgodovina S. H. S., Melik 1. zvezek.................... .45 2. zvezek 1. in 2. snopič.........70 RAZNE POVESTI IN ROMANI: Amerika in Amerikanci. Popis slovenskih naselbin v Ameriki. — knjiga vsebuje 608 strani,v platno vezana..................3.— Andrej Hofer ....................50 Boy, roman trd. vez....... ...... .80 Beneška vedeževalka ............ .35 Belgrajski biser ................ .35 Beii rojaki, trdo vezano ..........1.00 Balkanska Turška vojska........« .80 Burska vojska ................... .40 Bilke (Marija Kmetova) ........... .25 Cvetke .......................... .25 Črni panter..................... .65 Ciganova osveta ................. .35 Čas je zlato ...................... 30 predstavljali janeev. divja lovišča Indi- Roparski napad na avtomobil. YT bližini Aten so napadli roparji avtomobil, v katere mso se peljali Štiri ameriški in en angleški dijak, ki posečajo arheološko šolo v Atenah. Roparji so smrtno nevarno ranili enega ameriškega dijaka. Vse potnike so izropaSl:. Grška vlada se je zaradi tega napada oprostila pri angleškem in ameriškem poslaniku. Eksplozija v Hamburgu ubila sedem ljudi. BERLIN, Nemčija, 25. marca. V poročilih iz Hamburga se glasi. da je bilo vxlfed eksplozije na petrolejskem pamtiku "Saturn" ubitih sedem ljudi, dočim so bili trije težko poškodovani. Eksplo-ziij. ki je bila talko močna, da so prileteli kosi razbite ladje iz pristanišča na ulice mesta, je sledil požar. ALI VESTE, — da jo bil Janez Kristan, ki je bil obrnjen v Ljubljani iftKtran umora na vislice. pomUodfen v dosmrtno ječo? Ali veste, d* kadilci, ki žele dober tnrKkl tobak po zmerni ceni. kupujejo Helmer. ker so napravljene Iz čistega tnr*kej3i tobaka, in turški tobak Je Dedek je pravil. Marinka in ikra- teljčki ....................... .40 Elizabeta ........................ .35 Fabijola ali crkev v Katakombah .. .45 Fran Baron Trenk ............... .35 Farovška kuharica ...............75 Filozofska zgodba .................60 Fra Diavolo '..................... .50 Gozdovnik (2 zvezka) ............1.20 Godčevski katekizem ............. .25 Golem, roman.............. ...... .70 Gentleman vlomilec, trdo vezano ... 1.20 Gadje gnjezdo, povest iz dni trpljenja in nad, trda vtez............75 Hadši Murat, trda vez. ............80 Hedvika .........................35 Helena (Kmetova) .............. .40 Humoreske, Groteske in Satire, vez. .80 broširano .................... .60 Iz dobe punta in bojev.............50 Is modernega sveta, trda vez.....1.40 Jos. Jurčič, spisi: Sosedov sin.................. .40 5. zv. Sosedov sin. Sin kmečkega cesarja itd. Broširano......... .75 Trdo vezano ................ 1.00 6. zv. Dr. Zober, roman, Tugom-mer, tragedija v 5. dejanjih, broširano ........................75 Trdo vezano ................ 1.00 Karmen, trdo vez................. .40 broširano.....................30 Krivec, roman, trd. vez............75 Kralj zlate reke ali Črna brada.....45 Kraljica mučenica, trd. vez........80 Kazaki, povest iz Ruskega.........70 Kraljevi vitez (Zevacco) vez.......1.00 Kresalo duhov ...................70 Kraljevič in berač ............... .25 Kuhinja pri kraljici g. nožici, francoski roman ...................40 Ludovika Beozija ................ .25 Ljubice Habsburžanov............ .40 Levstikovi zbrani spisi: 1. zv. Pesmi — Ode in elegije — Sonet je — Romance, balade in legende — Tolmač..............70 2. z v. Otročje igre v p^sencah — Različne poezije — Zabavi jiee in pušice — Ježa na Parnas — Ljudski Glas — Kraljedvorski rokopis — Tolmač..................70 3. zv. Povesti in potopisi.......70 4. z v. Kritike in znanstvene razprave. .......................70 5. zv. Doneski k slovenskemu jezikoslovju ....................70 Ljudska knjižnica: 1. in 2. zvez. Znamenje štirih trdo vezana..................1.00 2. zv. Darovana. Zgodovinka povest ........................50 3. zv. Jernač Zmagovae. — Med plazovi .......................50 4. zv. Malo življenje...........65 5. zv. Zadnja kmečka vojska ... .75 7. z v. Prihajae................60 9. zv. Kako sem se jaz likal, (Brencelj) ....................60 10. zv. Kako sem se jaz likal, (Brencelj)...................60 11. zv. Kako sem se jaz likal, (Brencelj) ....................60 12. z v. Iz dnevnika malega pored-neneža, trdo vezano ...........60 14. zv. Ljubljanske slike. — (Brencelj) ...................60 15. zv. Juan Miseria. Povest iz španskega življenja...........60 16. zv. Ne v Ameriko. Po resnič-kih dogodkih.................60 Mali ljudje. Vsebuje 9 povesti Trdo vezano ................ 1.00 Mimo življenja, trda vez.........1.— Mimo življenja, broširano.........80 Mladih zanikernežov lastni životopis .75 Mrtvo mesto ......................70 Mrtvi Gostač .....................35 Materina žrtev....................80 Musolino ........................ .40 Mali Klatež ..................... .70 Mesija ......................... .30 Mirko Pošten j akovič...............30 Marjetica ....................... .70 Mož z raztrgano dušo. Drama na morju. (Meško) ^................. 1,— Malenkosti (Ivan Albrecht) ....... .25 Mladim srcem. Zbirka povesti za slovensko mladino .............. .25 Notarjev nos, humoreska..........35 Narod ki izmira.................. .40 Naša Ančka .................... .35 Naša vas, 1. del, 14 povesti........ .90 Naša Vas, n. del, 9 pov...................90 Nova Erotika, trd. vez............. .70 Nača leta, trda ves............... .66 Naša leta. broširano.............. .45 Na Indijskih otokih .. .............50 Naseljenci ...................... .30 Novele in črtice.................. .90 Na Preriji .. .7.................. .30 Nihilist ......................... .40 Narodne pripovedke za mladino: - najboljši, tobek na svetu za cigarete- Duhovni.. boj 3. zvezek .................... 86 4. zvezek.................... .40 Cvetina Borograjska.............. £0 Na krvavih poljanah. Trpljenje in Čarovnica starega grada.......... J6 j strahote z bojnih pohodov bivše- Doli z orožjem................... .60 j ga slovenskega polka......... 160 Dve sliki — Njiva, Starka — (Me*- narodna WhUotaka- ko) ........................ jfiO, Dolga roka.............. ..... JBD gospod sroMpa tudi .sina Milana. Ker pa Da le dobiš vsaj polovico! Da n:>ta imela časa vse ž njim pečati, so lahko prespimo v hišo! Xante so že od križamo. Hiša je na do-! brem kraju . . . prkč-oli bi kako bran j ar i jo . . _ Ali pa prost il-no!" -"a pra prislonila k Pirčevim. Očo Pire je bir dobre volje in Podjeten. Na jrlas se je babal. da r-i." - zastonj: ženi in Tončku je Nenadoma jo razkril, da je baš kupil vsakemu čašo piva, tretja. kreniarski obrt tisti, ki ima zanj pose!inc sposobnosti. Mici je takoj njejrova. je bila torej zastonj. Tonček je maral svojo čašo de- natakarica. on pa bi se pečal n ; lini z Milanom. Za pivo jima ni kletarstvom . . . Ali bi za nos vo I dii dacarje — njemu ne bi bih kos! — Gostilne še ni imel, s sle parstvnm pa je že rafčunal! Koemurjeva je žalostno zamah nila z roko prek oči. "Prazne sa ■lo nič. ne »prvemu, ne drugemu - p vo je prrcnko. Pav" pa sta dru» «;.-upremu zavidala pene. Pograjala j s".a se in se slednjič pogodila, da jih izpije vsak jmdI ; potem pa je .•/najdljivi Milan prinesel z dru- nje! Pri Koemurjevih ni bilo nik-Ve mize prazno čašo. vamjo sta s dar nič sreče in je ne bo. zasrtomj tenkim in visokim curkom preli-vsi računi! Oče nas ne marajo, že vala pivo. tako se jima je posreči-vedo, zakaj ne! — na testament j lo, da sta Lzpreemnila vse pivo v pa ne i>ozabijo, zato bo že skrbela Nanča! Vem — vsak dan ji priganja . . Spravila se je na deito in pomivala jkksokIo in orodje. Kocmur je sklonjeno glavo hodil od stene do xtene, Stanko jo čepel na ležišču in se jrntral. Vsi so molčali. Molk je prekinil Stanko. Stan naj bi hitro irmrl. preden naredi testament — jaz bi mu že pomagal!" "Stanko!" je vzkliknila mati. Kocmur je molče z nojro cebnil proti fantu in nadaljeval svojo hojo. Fant je zaječal. potem so bili zopet tihi. JI. "Struna" si vpleta nov lovor-list v venec svoje zgodovine. Prišel je težo pričakovani bin-koštni pondeljek. dan najsijaj-nejše vrtne veselice pe\*skega dru štva "Struno" v čawt vsem bo-trom, lK>trieam in birmaneem. Prišel je slavili dan, a njim vred tudi običajni dež. C'uxhio, da je vsestransko preudarni gospod predsednik pozabil baš na to. da o Bin koš tih vsaki k rat dežuje! Prenesli >0 torej veselico na sledečo nedeljo; namenjena jo bila sicer botrom, botrieain in birman-eem, potemtakem ni imela teden kasneje več pravda pomena — ali kdo bi bil tako natančen! Sledeča nedelja je v polni meri izpolnila vanjo stavljene liade.. Prinesla je krasno vreme. Kričava reklama, ki sc je bila ves dolgi mesec vila po listih kakor morska kača. je prignala dokaj ljudstva na prostrani, z zastavami in lampijoni okrašeni vrt. Vroči solnonl žarki so uwtvarjafli najugodnejše razpoloženje za peneč* se in rujno kipeče užitke, ki so jili nudile požrtvovalne dame po ličnih šotorih, in veličastna misel same bele pene. kolikor se ga ni razlilo pri prelivanju. Oče Pire. v^ak hip pripravljen, da vzgaja, jima je nanierjal prepovedati grdo ravnanje z božjim darom. Pa ko je videl, da posnemajo pri sose dnji mizi otroci gospoda deželne «ra poslanca zabavno ijrro s pivom in se jim gospa mama prijazni* smeji, je udušil g a jo in še nekaj ponosa se mu je vzbudilo, da je njegov sin takšen ptič. Ni pa pozabil obsipati Tončka 7. dragimi zlatimi nauki: "Vidiš. Tonček, če bi bil zdajle pri teti. pa ne bi bil tukaj. Ali je prav a3l ne. da si tukaj ? No. jrlej, kako se imaš imenitno! Pri meni se ti bo vedno dobro godilo, če boš priden. Le ubogati me moraš, drugače — ž(' francoska in nemška delegacija pod predsedstvom Raynaldyja sa-?tala. Ce ne na^tmpi kaka nepri-5akov«?na ovira, pride še* pred kc neean marca do provizorieiie ea rinske konveneije. Dokler se ne sklene med Francijo in Nemčijo lefinitivna trgovska pogodba, bo a izmenjava podpisov značila ofi "ijelno obsiovo gospodarskega so-delovanja, prekinjena 'leta 1914.. n začetek nove ere mirovne tekme. Da je prišlo dotlej, je bilo reba čakati celih pet let. Tekom teh rie.tih let je morala ( lnl-ija v smislu versa illske 1111- orne pogodbe dovoliti vsem za (Svllaibe niski sat?ri5lli r.zr.iikom položaj najbolj favori gospoda predsednika Jeraja. da spremil s potrebami nauki-— in je vsaka tretja čaša zastonj, je nad vse pričakovanje pospeševala promet — po vesoljnem vrtu se je neznansko hitro širila neprisiljena dobra volja, ki je niti petje "Strune" ni moglo greniti. Gospa Jerajeva je kraljevala t Šampanjskem »paviljonu, odeta \ okusno novo "belo obleko, v laseh sta se ji zarila dva velika makova cveta. NarjodHčnejsa družba se je zbirala pri njenem pavriljonu. Neizogibni gokpod deželni poslanec, deputacija mestnih svetovalcev, ki so morali priti, da pokažejo svojim zavednim volil-eem. lahkoživa petrftmi gospoda, sta ^a. Prerila .sta se do odra in tam najprej občudovala gospoda, ki je imel kpjjp not v rokah in je vprl kakor je(?ihar in se jezil, kje ie F |ačnik. Klicali s'o ga in iskali in ko so ga našli, gospoda Frtač uka. so začeli pefti. Milan in Tonček sta se usedla na rob odra in ker sta prišla pet-ie gledat in ne pasfkisat. sta SC Z3 bavala izborno. .Tesrhar je vodil petje z rokama in nogama, "tirdi Kinerjal je vm^s. Najbolj se je načenjal gospod FVtačnik: stresal fe grivo, kadar je pa dal rz sebe vifenok glas. je stopil na prste in pogledal kar 3. l»elim. Bilo je pre ki ji je ysaika »jbava, da je cej lepo in sta Milan in Tonček Stanko opustil vojaško stojo in je z onim mehkužnim, tožečim gla som. ki je značilen za ljubljanske srajce, ogovoril gospoda: "Daj te no. gospod, in mi kupite tis*o le torto, ki je sami ne marate!" (Nadaljevanje sledi.) spodarako nujnof-t solidarnosti preko vseih ovir m sovraštva politične narave. Tako je upati, da bo navzlic vsem zakasnitvam in še možnim kiizam prišlo do sporazuma in da bo sedanja ipogod'ba le uvod v go spodarsko zbližanje. iz katerega izide na 'koncil koncev resnično pomirjanje ali pa — bo Ic'I-a vojna. Milijardni tat na Dunaju. Dumajski draguljarji so zadnji čr > ponovno opazili, da jim odna-j ša predmete nt k", m ž. ki ;o v. .*•- ' krat prihajal v njihove trgovini | U r ? ' vs^'«j dal i>redlužiti kako hog. to a!rLrko dragih kamno\.| Kupil je redkokdaj kaj. navadno j je le izmaiknil. kar se mu je vide-1 !> najprijetniejše. Draguljarji 111-■ >0 mogli priti njegovim spretnim j krajam do\go v okom. Šele zadnje! dni jim jo posrečilo založiti 1 ptička 'pri kaznivem dejanju Pri' tej priliki >*e je izkazalo da se pi-^ tat Alojzij Weiss in da je po poklicu 'pekovski ]>omoenik Do-' slej je nakradfil pri draguljarjih na eno milijaido avstrijskih kron raznih predmetov. Ruska plesalka Pavlova se omoži^ in zapusti oder. Sla.vnoznana litska pl^salkn j Pavlova se oir.eži iu je sklenila • zapustiti oilcc* za vedno. To svojo' odločitev ntomcliuje s tem. da mora vsaka omožena ženska prr padati za zeleno mizo s svojo prejšnjo sovražnico. ProvizoriLGitt sporazum, pred katerega sklepom se nahajamo, zaključuje prisilni režim, ki je od lt>71. naiprcj veljal v nemsko-francoskih trgovinskih odnošajih. Na mesto večnega robovanja. ki ea je frankfurtska pogodba vsilila Franciji 111 začasnih omejitev, ki jih je versajski mir naj ožil Nemčiji, se a* piv it" uveljavlja na-•( lo svobodnega sodelovanja in p ro-t ra zvoj naravnih gospodarskih sil. To je velik uspeh za Nem eijo. ki je ponovno dosegla vso svojo ekspanzsivno -ilo. katere in-lustrija je v polnem teku in ki ho če povsod novih tržišč. Ta izid pa pomeni tudi izgled miru za Fran-eijo. ki hoT-e zlorabljati svoje zma cro in ki upa s t<« politiko medso-bojnega popuščanja priti do trajnega sporazuma s svojo nevarno -ose d o. Končno pa je tudi velik korak k gospodatrlski povzdigi Evrope. Seveda gre tokrat šele za začasen arautžman, veiljaven za dobo 9 mesecev in izdelala defitnitivne tt-go\>ike pogocibe bo zadrfa še 11a velike težkoče. Tmla temelj je podan. Nemšika vlada, ki* navzlic prigamjanju svojih uitranaciona liričnih šepetaicev le s krajne* prevklnoisttjo in točko za točko izvaja svoj program, hoče poka za ti. da je bolj sposobna kot soeija-li-ti delovati za mir. Ona želi u-npavati 'čujecnost E\"rope in si. če mogoče, pridobiti zaoipanje za-padno-evropiskih meščanskih slo jcv. da bi mogla v visej tišini pripraviti ugoden mednaroden te ren za restavracijo monarhije. S francoske strani se Herriot im Ra-ynaldy žurita. da izvedeta nalogo. kateri se je Poineare vedno n mikal. S tem upata utrdita dana šnji režim v Franciji. Glavno vno-eo pa gotovo igra vpliv industrijskih in fma-čroih krogov, ki z ene in druge strani priganjajo k zaključku sporaiztyna;. Tjoreiifiki 'lastniki želeemih nulmrkov in poren l-iie 1 '2. marca zjutraj je lunrl v praški bolnici na kliniki dra. Pisatelj Ar kadi j Averčenko. P< kojnik je prišel v Prago le-io-^ 28. januajrja. potem ko se je že nekaj časa zdravil v kopališču Pod eh rad i radi arterioskleroze. Zdravniki so innfi z Averčenkom mnogo truda, ker so ga hoteli vse-kakor ohraniti pri življenju. Vendar ni bilo popularnemu »pisatelju nikakor mogoče pomagati. Najprej je nastopilo kr varen je v želodcu, ki s»- je d:ie 12. marca nonovilo < tako t—ti 1 -»_ da je bolnik izdihnil v^Ied spbršne oslabelosti. Arkadij Timotijevič- Averčenko se je rodil v Sevastopol ju leta l^Sl. Roditelji so mu bili trgovci. Po stari tradiciji rodnega doma. je tudi Aikadij pripravljal na trgovsko 'kanijero. Toda že v zgodn " mladosti je začutil v sebi literarno nadarjenost ter se je — ►ne.-to trgov.stvu — ]»osvettl književnosti in publicistiki. Imel je veliko srečo. Njegov o-riginalen talent je bil kmalu priznan. Že z 24 letom je bi! Averčenko v vrstah, znanih ruskih književnikov in publicistov. Leta l£K){i. je postal popularen v vsej Rusiji. Postal je namreč so t rudni k največjih ipe'trograjskih dnevnikov in je sodeiloval pri znanem huinoiis'tiii-no - satiričnem časopisu ::Satyrikoan— Med vojno je podvojil svojo produktivnost. Bil je uverjen. .da se nahaja ruski na-j rod v najtežji dobi svojega življenja. zato se mu je smejal, da ga razveseli. Ko je izbruhnila revolucija, je ostavil Averčenko Petro-grad ter seipodal na ruski jug Tam je pisal in tiskal svoje podlistke, v katerih je bučail neznosne domaČe razmere. Toda ko je plamen revolucije nžgal tudi južno Rusijo. se je pisatelj umaknil in podal v balkansko državo. Nastanil se je v Sofiji, pozneje pa je odšel \ Beograd. Od leta 1922. dalje je ži vel v Pragi. Od tam se je parkrar peljal v Berlin, kjer je nastopal kot voditelj svoje male gledaCiške skupine. Družba je igrala večinoma njegove stvari. Kmalu pa so se pokazali" znaki arterioskleroze. Lani so se pojavile tpogubne posledice te bolezni najprej na enem očesu. Averčenko je prišel deloma ob vid. ;kar pa mu ni vzelo pri rodne veselotsti. Bil je -kljuib temu radosten, podjeten, produktiven, in agilen. ter je delal do zadnjega. Z Averčenkom je odila v večnost najmarkarctnejsa in najpo- "BRZOJAVNEGA PISMA". Stroški za vsako nakazilo samo $1.00. Cene zmerne. Frank Sakser State Bank zgornja pristna Victrol? št. 21C ter 12 V i eter s'cv pesmi n." re-kcrc*ih. 5 :lb:rnirv ra reke -dp. i 00 Victor igel. krtača za rekorde in obnav'jač. POSEBNO ZA VELIKO NOČ .Krasni konsoSni .fonen^af z tiahngcnskem ati erehevim obodom Samo $49.50 Ncvi Victor Slovenski Rekordi 10 inčev na ofc^ strar>. 75 centov Ji.s« phlrn- I-.nifhp-M:'ry t" lovit h 77£j7 Strunam ipat-i s k:.t\ir-icm) MilavOcvi sestvi. 77S93 Sveta Lucija Plqriinarica f.t., JJaieli-.l. SkrnjaV: 779*2 Sen a. Sonja — Barit< n Ko greiro čez rrorje i» i ::!kan Tamouru.vi ska. VulMi Lout« k — Math ,\rk<> 77S16 Urno skakaj. Valček Lji:bimtko veselje. ŠoiiS rt|ioir.oli:i: lijr. -rnj i p • hili r.ivr.n-kar ii»!;:i za- »"t t'" sii«-v< :iskih rekordov. !».>.»ti jili jV. kutorih r.i !no?n"f kupiti «'i-us;<>J. r> iš^NA N Airo«""iL,A pf: SPREJK.MAJO. rri'U : itf jOo 2i\ poStnino vsakega rekorda. HEW YORK B/BMi INSTRUMENT t@L tu east ir it. HMff uMior* squjarrr MewYbrk City Pazite se ko okrevate po gripi, prehladu in fin. Če se počut.te s'abotne. nervozne in izmučene Je to za vas svarilo. V teh slu0;ijih s.- cl<-1>1 novo zdravilo, ki delu čudeže, t "e vam ca še ni pre-I-I pis:il v;».š zdravnik, kar j»-j-lit" do l.jkar- 82 Oortlanat Street New York|narj.i in kupile M. klerje.. lepa zdravi- I la. ki se imenuje Nuga-Tone. Vživajte ' ^ra par dni in eudili se beste kako hitro .=e vari vrača zdravje in troe. Naši ii-tatei ji naj zanesljivo poskusijo stekle nico \upi-Tono, ker ista je prijetna pri-prava. ki hitro povrne moč, ojača živce iti telo in dela dol.ro kri. Daje oživljajoči span< i: na prijeten način resxilira želodec in čreva. Izrielovatelji Nuge v . tako do- bro kaj je ista vstaini stf»riii za vas v takih slučajih, da prMlijo vso lekarnarje. d.T Zit njo jr.mfijo in van lxivrni-in jeiaj, če niste r.ad voljni. '>clejte si jamstva n: v-ak'-m paketu. Priporočena. javnčena m napadaj v vseh lekarnah. —Adv't. Še nekaj iztisov - Slovensko-Amerikan-skega Koledarja za leto 1925 imamo v zalogi. Vsebuje izvrstno čtivo, krasne slike in razne druge zanimivosti. Stane 40 centov. Kdor ga hoče imeci, naj ga takoj naroči pri: Slovenic Publishing Co. 82 Cortlandt Street New York NAZNANILO Rojakom v državi Minnesota i I naznanjamo, da bo vkratkem obiskal nas zaupnik Louis Vessel iz Gilborta vse slovenske naselbine v železnem okrožju Minn. Rojak Vess"l jo že naš dolgoletni zastopnik in je poobhi.šfčon pobirati naročnino za "Glas Xaroda'\ prodajati vsakovrstne knjige naše j za^ojre in sploh opravljati v.se v naš dflokrojj spadajoče j>oo moja msrenja neke vrste dokaz. — je ustra-jafl Carrutheis, s trdovratnostjo buldoga. Izgledalo se ket da se hoče osebno s preti z majorjem Swan in to bi tudi storil, če bi -se mu dovolilo govoiili naprej. — Ne morem vi-jeti. da bi se kapitan. Tre-mayne se nadalje zapletel v. grofom Sainovalom. Kapitan Tremayme ima prTvisoko mnenje o disciplini in poveljih ter je najmanj raz-drazljiv človek kar sem jih kedaj poznal. Tudi ne vrjamem, da bi privolil v sestanek s Sainovalom, ne da bi obvestil anene o tem. -- Tega ni storil, ker je želel, da ostane stvar .tajna, Yirtij ira. Ti vzroki niso bili nikakor nečastni za obtoženega, a rekel je, da je skrajno nesrečno in skoro ironično, če f:e je obtoženi zapletel v dvoboj bas raelitega, ker jc branil modro odredbo. ki je prepovedovala dvoboje v angleški armadi. Rekel je. da se vojno .sodišče ne peča neposredno s tem. Vsbd svojega dvoboja se je pregrešil obtoženi proti zadnjemu povel:u vrhovnega poveljnika in še prav posebno raelitega, ker se je vršil dvoboj brez sekundantov in prte, kar pomenja navadni umor. Ma jor Swan je izjavil, da to tudi lahko dokaže. Nert duo>t sestanka je bilo treba pripisovati, po njegovem mnenju postavi, ki je bila pred kratkim uveljavljena. Stvar, ki bi bila vspri«čo znanega značaja kapitana Tramavna popolnoma nerazumljiva. je bil, — po njegovem m nt-ir ju. — vspričo obstoječih okoliščin povsem jasna. Ker ni mogel kapitan Tremaync najti no-benega prijatefja, ki bi nastopil zanj, je bil prisiljen odpovedati se pričam pri spopadu, kajt.i v takem slučaju bi postale ifosledice spopada znane celemu svetu. — je bil prisiljen izvoje.varti dvoboj na tajnem. Iz pričevanja polkovnika firanta ter majorja Carnuthersa pa je bilo razvidno, da si je grof Samoval sam želel tega sestanka in da j- \ -led tega privolil v 1o. da vrši dvoboj brez prič, krr bi ne m"gel biti drugače deležen satisfekcije, katero je L^kaf. Govoril je tudi o prostoru, kjer »p je vršil ta seMaaiek ter priznal- da jc v 4cm oziru obdan od skrivnostih Ta skrivnost, _. je rekel. — pa bi bila še večja, če bi bil kdo drugi kot kapitan Tre-mavne nasprotnik grofa Samovala. Prav posebno pa je povdarjal dejstvo, da je imel kapitan Tremaync prost de-1 op na Monsanto ob katerikoli uri. Jasno je dokazano, — je izjavil. — da je prišel kapitan Tre-mayne v dotični 11 < C*i na Monsanto. Sodišču so bili predloženi dokazi. da jc prišel kapitan Tremaync na Monsanto z vozom, dva j-set minut pred dvanajsto in da je klečal pHVig itrupla mrtvega deset minut po dvanajsti. Ob i.itcm času je bilo truplo še gorko. kar dokazuje, da je komaj izdihnil par trenuttkov pred prihodom Mul-1 insa in drugih prič. I "o bi kapitan Tremaync ne pojasnil tuj zadovoljiv način okoliščin svojega bivanja na Monsanto, sredi noči. ne more priti vojno sotlščc, na temelju vseh motivov in okoliščin elo nikakega drugega prepričanja kot da je kapitan Tremavne kriv smrti grofa Jeronvmo de Samoval vsled dvoboja, ki se je vršil na nereden in ne postaven iirk'iin. >>lcd česar je bilo dejanje dejanski izpremenjeno v navadili umor. Po zaključju svojega govora je sedel major Swan 11a svoj &T«JI ter M pričel brisati potno čelo. Iz ozadja, kjer je sedela Ladv O'Moy je bdo čuti pritajeno ilitenje. I"na je prijela Mrss Armytage za roko, ki je bila popolnoma mrzla, a venelar ni razodevala globokega razburjenja, ki je navdajalo njeno dušo. Kapitan Tremaync je vstal:. da se zagovarja na obdolžitve Sodišča. Sir Terence je zrl nanj s poglede»m. ki je razodeval velikansko sovraštvo in z'obnest. Kapitan Tremaync se je naravnost ustrašil njegovega pogleda ter skušal uganiti misli. Ali je bil obsojen že vnaprej in cd svojega najboljšega prijatelja? Prijazni .obraz predsednika i>a mu je dal nov pogum. Njegov prijatelj Carruthers je zrl nanj z veliko napetostjo. Konečno je pričel govoriti. Še preje je razmišljal o svoji obrambi ter jo temeljil v glavnem na laž, — kajti resnica*bi bila pogn-bonosna za Dick But.lerja. — Moj ediiii r*lgovor. gospoda, — je rekel. — bo kratek. — Domnevam .da ni slučaj proti meni zaključen, vsaj ne na temelju doprinršenih dokazov. Govoril je gladko in -hladno, s popolno kontrolo samega sebe. SAMO 6 DNI PREKO x ogromnimi parni ki na olj« FRANCE —18» aprila PARIS — 25. apr. Havre — Pariško pristanišče. Kabine tretjega raareda * umivalniki in tekočo voda za. 2, 4 ali 6 oseb. Francoska kuhinja in pijača. cfreneii 19 STATE ST.. NEW YORK all lokalni agentje. rer Hretanje parniko* - Shipping New* ... / / COPYRIGHT.UTiTOKI VIEW CO- NEW YORK Pred kratkim jc umrla v San Ma ieo. Cal., Mrs. St. Cyr ter zapustila svoji hčeri, ki je vidite na sliki v krogu svojih otrok, deset milijonov dolarjev. Ilči je poročena s portugalskim ple-menitašem Miguelom de Bra tranza. NJENA USTCA IN SVET Otrok je prav za prav čudna dno. neizprosno, skoro bi dejal!, reč. Nikoder ga ni bilo, kar na da nasilno in s terorjem. Mislim, ■mah se pojavi v stanovanju, pa m-vede, kakor da je bil od nekdaj tukaj. Svoji si neomejeno oblast, niti * "pardon!" ne reče in mu moraš biti pokoren. In si mu tudi pokoren, pa naj si še tako imenitns glava, inšpektor ali direktor, gra-ščak ali general;, pokoren si in tre petaš. Pa ti prav za prav nihče ne ukazuje, da bodi pokoren. Nego si pokoren, ker je večen zakon tak. ta za k mi ni nikoder za.pis;m in se1 ga ni nihče učil. pa vendar aa se temu. kar je uganjala, pravi diktatura proletarijata. Pa ji je njena taktika uspela, vse je do segla! S kričanjem se sploh povsod vse doseže. Največ pa pri starših. Starši so sužnji svoje deee. in nele ela so. še sladko se jim zdi suženjstvo. In čim drobnejša Vje on;' kričava stvar v povojcih. bolj hite. da ji st reže i o. Posebno po noei. Poleg nas pod nami. nad nanr vse vlada: inšpektorje in d'rek- stanujejo namreč ljudje, lci so si torje. graščaiko in generale. ; vtepli v glave, da morajo po noči Mlado bitje se zaveda svojega i spati. Pa si domišljajo, da ne m->-izrednega položaja v hiši in ga rej.> in potem postajajo osebni in kruto izkoriir-a. Prav nič ni hva■■: r-izžaljivi in pravijo. .lir/ - j m: oženjem, zato. da niso zavez'i jo, ne razodeva svoje hvaležnost i j n: poslušati v< ka naše kriČele. Ti s primerno esbziniostjo napran; ljudje ne vedo. kaj se -spodobi, in svoji okolici. Kaj še! Dere >-!J trkajo na steno in na pod. Taike Svoje želje izraža na najhnipiiei-1 trkanje je jako brezobzirno v d'n ši način, ni malo ne Tij>v>števa n • t hi dobi noči. ko bi ljudje radi spa-kraja in ne časa. In je ta bre::ob-■ :i. zimost takisto utemeljena v večnih zakonih, ki jih mlado bitje r.i ne bralo ne culo niti j.il« ne v?. Živi pa po njih. Kaikor mi o njih. pa naj jih vem'' ali ne. Mislim, ta uvod je do-: i dn1:r za uvod in še pn-ecj dober, k i-ma nek er i ko širših vidikov z njib se lahko posname, da ne gre /:> plehto in plitvo pravljieo^iiVi detektivsko jiovest. t "m več da j • snov kolikor toliko resna in 1i li tna. Ko je torej naš" d«:ki tee I - -] . v četrti meset.» svoje skromne -.Ij-rostii. so se mu vse žMje. vsa prizadevanja njegovega telesca Mikala okoli hrane. Pravica do hra- -di itak hitimo, da nažgemo iIul' Dekletce pozna to znamenje in ve. uspel i ji je. pa -e tptri tej priči iie-ha dr«-ri. da ne trati glasu. Lc zdaj^i:; zdaj še za-toka v opomin b r.i ne vajena lie voljna dolgo čakali. Pa je mamica že pokonen komaj jo je mala zagledala, že pričenja <-niokal i: mam;ea jo vza-me k sebi, pa bi si siko:-» Izbirali ■a k. na kateri plati bi pri Tako je tor.rj: pravica do lira ne ji je poglavitni in temeljna pravica vseh pravic. Tedaj je le dosledno, da so ji usta kot izvrše-vd ni organ 1e pravice najvažnejši del telesa, središče vsega njegovega ustroja, pa potemtakem tune je prva in temeljna pravica. k:jdr podlaga vsemu njenemu nadzi-jo dajejo otroku že pairkrat ome-J vanju. njen« večni zakoni. Naše dekletec-j Vsak predmet ji j.- vpošteven je posluževalo te pravice dos!c-jv razmerju z usti. Ne samo kot NAMERAVA ŽIVETI STO LET Ug-eden Pittaburžan. izdelovalec Bolgarskega Želišinega čaja, se bori proti bolezni in staresti. Pripoveduje, kako je dosegel uspehe. Meseca junija 1913 jo vklclo sle- (I)aljA prihodnji«.) jo lerni dan II. H. von St-hlitkn iz r*itts burgha obiskovati ugledna pitteburske '.rp ovce v njihovih uradih v iloVnjeni lelu mesta. Nosil je kovčeg. in covssod so za. |H>zdravili z vt-selim smthlajem. Ti ;nožje so bili njc-g-ovi odjemalci. I'iH so »H njegovem "studencu mladosti". F*o-la'.JSal jim je življenje tc-r izl^^jAul zdravstveno stanje njihoviii družin. Iz kovčegra je _ Von Schlick p<>tearnil Jkatljo t*-r jc» lepo iioboža.!. To je bi!a ljejfova tajnost. Kje je to dobil? To je zf?"dba, katero naj bi si zapomnil vsak, ki čita ta Članek. Spomladi leta 13S9 sem se seznaril * Mr. Borisom Alarokeffom, starim B«j1-parom. Bil sem jako Ijolan. in Mr. Ma-rok«-ff je rekel, da mi l>o dal formulo z.-i £eliSC-ni zdravilni C*aj. ki gra uiK>ral»ljajo Izključno le v njesrovi domovini ter je hil preprietin, da mi bo ju.t na.tr al k zdravju. "Pripravil vam ga bom.'" je povedal Mr. Von Kehlieku. "Sestavljen je iz listov. skorij. korenin. želiSč. cvetlic in raznih rastlin, katere je pripravil Stvarnik za svoje bolne otroke. TVerojenejra se boste l*očuUIi. 3'ostaJi boste nov ilovek." Zitčel sem pit! Boljpirski Že"i.š<"-ni :n danes v svojem 6u letu, se "očutim •ako ml;±deBa. k.>t ob 35. U-tu. Mr. Von fichlic-k pravi da so mu ljudje, ki so bi-i bolni leta. in leta. povedali, da. se čutijo za 10 do 30 let mlajše zatem ko so sele malo (asa pili Bolgarski ŽeUSčni Čaj. Želim, da bi vsaka bolna aH bolehna >seba poskuša!« moj Bo'garski Želifidni "aj. Vem, da bo prinesel v vase življe-sje zadovoljstvo in srečo dobrega zdrav-:a — samo rečem ram, poskusite ga. BoTgarski Želišeni Čaj. če ga i»ijete vročega, vam hitro pomaga pregnati pre-ilad ter vas zaščiti proti influenci in »1'učnici. I'>'jdite k svojemu lekarnarju .še danes -o zavoj — rečite. da ga morate imeti— ecite. da hočete imeti Bolgarski Že'iščni 'aj—ne vzemte ponaredbe ali nadomesti-'a. Vztrajajte, da dobite pristni Bolgar-ki »liSčni Čaj. katerega jaz izdelu-em. To morate imeti. Naprodaj po 5c in ?1 £5. Opomba.—rw»?ti ljudi živi po farmah n malih mestih, kjer ni lekarn. Ti jako potrebujejo to slax*no zdravilo in imeti ga morajo. Poslal jim bom ik> pošti moje veliko zdravljenje za i>et mesecev za »1.25 all bom pa i>oslal COD. Naslovite name: H. H. Von Schllck. Presi dent Marvel Products Co., r>ept. X-824. Locust Street, Pittsburgh, Pa;—AUv't. iraaia 1 Nego meni. da je sploh je-lro vsake stvari mogfcče spoznati in razumeti le jiotom ust. Spričo takega Taapoložemja zavzema seveda sejalce odl čno me .to v njenih simpatijah. Ta)ko -sc ma zdi, da ji je scsalce prvo ko j za mamico. Kje sem potem sc le jaz, daf>i tudi jaz nisem cisto "brez vrlin v njenih očeh! Ozirotma \ njenih ustih! Toda o tem pozne-je! KoDkor se torej tiče sesalca — *e se ji pokaže, že trepeta od ko-prnenja in nanj preži z rokicami :n z odprtiiu gobčkom in poleHit tudii uvoje lastne prst-fie. One dni se je zgodilo, da je v neizmerno svoje presenečenje o-pazila, da ima nogice. Naik! Ali jc mogoče? Pa je bilo prvo, da je nesla v usta še palec svoje nogice in ga pokusila in je njen pogled zražal popolno zadovoljstvo. Igra se tudi s tratkcem svojega oovojca- pri rokaih jd je, in se ljim seveda igra tako, da si ga maši v usta. Ta igra navadno tako poteče, da se maila prične da-v-iti in leti vsa hiša vkupe, >kaj da ie. Slednjič se znajde žensko bitje. ki je vajeaio otroških običajev, in ji potegne trakec iz gol-anea. Pa je nesrečno deklotce ta-coj izopet pripravljeno nadaljevati igro s trakcem v isti smeri kakor prej in kajpada z istim uspehom. eJdla bi tudi svojo srajčko, svojo odejieo, zaveso svoje košarice, -p'oh vse pofl milini nebom in s<» i i usta središče ne le njenega telesnega ustroja, seveda igra tako. da si ga maši a- usta. Ta igra na vadno tako poteče, da se nima -^ob in da. so njene rokice Ln nogi-•e solidno blago: če bi šlo po njenem prizadevanju, da bi nazadnje ne ebi — take igračke so primerne psrhi naših najmlajših, to -i je treha zapomniti! Ako bi imela naša mala v tej ivoji zgodnji mladosti dar peresa n bi popisala svoje dojme, nič Iruga-čnega masloA-a jim ne bi mo-rla dati nego: "Moja usta h? ;ve't." Kar vidi. kar čuti. vse bi prije-a in v svrho temeljitejsega spo>, nanja nesla a- usta. In skuša pn-ieti ne le •z rokicami, nego hkratu nogicami, kadar uiso povite, in 'ii jedla kar z vsemi štirimi. Kadar bere atek noA^ine, mala Tjazno preži v s\"oji košarici, kdaj >ih bo prebral in jih bo za njim loHla ona. Atek je hudamulen n ji vrže -novine razgrnjene preko glave iin života. Pa maha dekletce da si jih spravi raz oči in v ugodnejšo leigp. s tako v - <4 f|OC vem, ali je to povedano dovolj j Z3 IBtO I J^i) jasno za vsakogar. i |e skoro razprodaii v krat. Kadar se tiče moje osebe, raz - i kem času smo ga prodali več tisoč, polaga moja oseba s tremi pre-i si baše tudi uro tja pod nosek. Najbolj jo mi-!ka. da ura dela tek tek tek. Sploh sem zapazil in me je >i]V!o-<110 osupnilo: dekle bi rado jedlo 'udi zvoke! Zaropota z ropolulji-♦'o in jo H'o'konia nese v usta. da )i zvok ujela z usti. Tudi zvok torej šteje na vžitek. j Toda misli na hip. v četrtem me-j seen svoje starosti, da sc da vživa-! i vsaka stvar in tudi zvok samo ■ usti. in da drugega vžitka sploh; •r. nego ^kozi usta in grlo. s> lju lje. kateri se vse žive dni ne vz ono na višje stališče . . . • Oni naša zastopniki, ki še n\%o naročili koledarjev, naj se požu-rijo. da ne bo prepozno. SLOVENIC PUBLISHING CO.. 82 Cortlandt St.. N. Y. O Pri Eskimih smatrajo že - najstletne deklice za ^tare device. * V gosenicah se našteli do 4041 mišic. FARMA NAPRODAJ 120- akr