Pofitntna plačana ▼ gotovini.
Leto XVI., štev. 130

Ljubljana, četrtek 6. junija 1935
Cena t Din
UpravuiStvo: Ljubljana. Kn&ftjeva ulica 6. — releton it.	8123,
8JL24. 8126. 8120. Lnsciratni oddale*; Ljubljana Selen-burgova al S. - Tet »492, 34V2. PoaruZnica Maribor: Gospoaka nllca
•t. 11. — Telefon it 24S& PoaruZnica Celje: Kocenova ulica ftt.
S. — Telefon ftt. 190. Računi pri pofiu ček. sa vodih: LJubljana tt. 11.842. Praga dalo TSJJJO, Wlen St. lOfi.241
Naročnina znate mnsfittio Din Za tnoaematvo Din 40__•
Ursdnlfttvo: Ljubljana, Knafljeva ulica b. Telefon 8122, 8128, 8124, 8125. 8126 Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon ftt. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica ftt«v. L Telefon ftt. 06.
Rokopisi ss n« vračajo. — Oglasi po tarifi.
Zagrebške resolucije
Združena opozicija je na svojih sestankih v Zagrebu sklenila, da svojih izvoljenih poslancev ne pošlje v Narodno skupščino. Svoj sklep je obrazložila v dveh resolucijah. Prva .je bila izdana v imenu nekdanje kmečko demokratske koalicije (KDK), druga pa v imenu volilne opozicijske koalicije, ki je pod Mačkovim imenom skupno z Davidovičevimi demokrati, Jovanovičevimi zemljoradniki in Spahovimi muslimani nastopila s svojo listo pri skupščinskih volitvah 5. maja.
Na prvi pogled je opaziti na zagrebških resolucijah dve zanimivosti, navidezno le formalnega značaja. Resolucija KDK omenja v uvodu, da govori v imenu hrvatskih narodnih zastopnikov in predstavnikov prečanskih Srbov, izpušča pa Slovence, akoravno baš voditelji te koalicije stalno trde, da je očuvala svoi prvobitni značaj iz leta 1928., ko je bila ustanovljena kot predstavnica jugoslovenske kmetsko demokratske opozicije, sestoječe iz Hrvatov, Srbov in Slovencev, in čeravno sedita in sta tudi sodelovala pri zagrebški konferenci tudi dva slovenska poslanca. Resolucija združene volilne koalicije pa je ostala brez podpisa dr. Mehmeda Spahe, tako da se trenutno ne ve, ali je to muslimansko skupino še prištevati k opozicijski koaliciji ali ne.
Olje resoluciji se po vsebini znatno razlikujeta. Resolucija KDK je v glavnem programska. Kritizirajo se volilni zakoni, način, kako so bile izvedene volitve, obstoj pomanjkanja širokih svoboščin itd. Iznašajo se stvari, ki so predmet eventualne diskusije, dokazovanja in pobijanja, ki pa ne morejo biti argument za abstinenco pri državnih poslih. Da je volilni zakon tak, kakršen je, da je režim avtoritativnega značaja, vse to je bilo koaliranim volilnim skupinam z Mačkove liste znano že mnogo prej, preden so se odločile, da gredo na volitve. In ie v naprej so te skupine vedele, da v trenutku, ko ostanejo napram vladni listi le za en glas v manjšini, ne morejo na osnovi volilnega zakona dobiti onega števila poslancev, ki bi odgovarjalo številu glasov. V kolikor pa bi se bile pri volitvah uporabljale metode in sredstva, ki niso v skladu z zakonom, je verifikacija mandatov ona prilika ter Narodna skupščina in njen verifikacijski odbor ono mesto, kjer se vse take tožbe dajo javno iznašati, z dokaznim gradivom dokazati in doseči eventualne reparacije.
Zagrebški sklep za abstinenco je v logični in politični protrvnosti s samo odločitvijo združene opozicije, da gre na volitve. S stališča splošnih državnih in narodnih interesov pa mora vsakdo obžalovati, da imamo po volitvah namesto čistejše situacije še bolj zamotan položaj. Še vedno ne vemo, kako izgleda program onih, ki pravijo, da je treba naj-prvo splošne demokratične svobode, pa se bo vse lepo rešilo v sporazumu med Srbi, Hrvati in Slovenci. Svoboda je zelo raztegljiv pojem. Bili so časi, ko je bila vsa oblast v- rokah g. Ljube Davidoviča. Ali so bili ti časi doba one splošne demokratične svobode, v kateri edini je mogoč sporazum? Besede o sporazumu smo tudi takrat slišali, toda sporazuma do danes ni. Pri mladih narodih se svoboda kaj rada preobrne v diktaturo posameznih strank in partizanskih klik; vsi parlamentarni režimi Jugoslavije niso mogli rešiti vprašanja naše nacionalne konsolidacije, pa ndti ne naših ostalih problemov, pred vsem gospodarskih in socialnih. Ako je narod in ako so zlasti čudi hrvatski kraji sprejeli^ 6. januar z občutkom notranjega olajšanja, je bilo to zaradi tega, ker so tako Srbi, kakor Hrvat: in Slovenci instinktivno čutili, da jih razbesnela in svojevrstno pojmovana demokracija — mi nismo Angleži! — vodi v katastrofo.
V bistvu mnogo bolj stvarna je resolucija. Treba pa je takoj reči, da so njene glavne konstatacije samo polovične resnice. Res se je v našem novem državnem življenju od vsega početka pojavil konflikt med idejo hrvatske suverenosti in velikosrbsko idejo. Toda resolucija pozablja, da se je poleg teh dveh taborov od vsega začetka formiral tudi jugoslovenski tabor. Resolucija gre molče preko dejstva, da je ta jugoslovenski tabor z resno voljo in z veliko požrtvovalnostjo, četudi z mnogimi pogreškami taktičnega in političnega značaja, vedno znova iskal poti k oni soluciji našega državnega in nacionalnega problema, ki v polni enakopravnosti Srbov. Hrvatov in Slovencev vidi osnovo za formiranje velike samozavestne in močne nacije, sposobne. da si očuva življenje napram zunanjim sovražnikom in da si na znotraj ustvari pogoje pravega ekonomskega, socialnega in kulturnega napredka.
Zagrebška majska resolucija prav tako ugotavlja, da parlamentarni režimi pred šestim januarjem niso bili sposobni izvesti te zgodovinske naloge naše generacije. Nima pa prav. ko šestojanuar-ski ideji očita, da stremi za ciljem, izbrisati hrvatsko narodno individualnost, šestojanuarska ideja je prav toliko naperjena proti hrvatskemu separatizmu, kolikor proti srbskemu ali slovenskemu. Sigurno pa ni naperjena proti nobeni upravičeni, niti kulturni, niti ekonomski. niti politični težnji hrvatskega dela našega naroda, kakor ni naperjena ne
Huda kriza v Franciji
Nepričakovan! dramatični padec Bouissonove vlade je politično si-
za sestavo nove
tuacijo v Franciji silno poostril — Vsi
vlade doslej propadli
Pariz, 5. junija, d. Vsa politična javnost stoji pod mučnim vtisom docela nepričakovanega padca Bouissonove vlade in v mestu je opažati zelo nervozno razpoloženje. Že snoči je prišlo na več krajih do demonstracij pristašev »Acti-on Frangaise« in desničar, študentov, ki so glasno izražali svoje nezadovoljstvo zaradi pogostih ministrskih kriz. Danes so se demonstracije ponavljale. Situacija postaja od ure do ure bolj napeta in sili k nagli odločitvi, sicer more utrpeti država nedogledno škodo. Splošno prevladuje mnenje, da je pri glasovanju v torek mnogo poslancev prekoračilo meje splošnih narodnih interesov aa ljubo svojim osebnim interesom.
Predsednik republike Lebrun je že snoS takoj po demisiji Bouissonove vla-
de pričel s konzultacijami. Najprej je sprejel podpredsednika poslanske zbornice de Chamara, ob 22.50 zunanjega ministra Lavala, za njim pa Bouissona, ki je spričo glasovanja v zbornici z vso odločnostjo odklonil mandat za sestavo nove vlade. De Chamare in Laval sta bila pri odhodu iz Elizejske palače skrajno rezervirana, Bouisson pa je izjavil novinarjem, da je nasvetoval predsedniku republike, naj poveri mandat za sestavo nove vlade predsedniku senata Jeanneneyu. S tem so bile snočnie konzultacije zaključene.
Danes je Lebrun nadaljeval posvetovanja in ob 9. dopoldne sprejel najprej predsednika senata Jeanneneya, ki pa je prav tako kakor Bouisson odklonil mandat.
ja jasna. V takih okoliščinah namreč ne bi mogel računati z agilno in zanesljivo večino in zato sem vrnil mandat.«
Pietri?
Laval dobil mandat
in ga tudi že vrnil
Konzultacije predsednika republike - Vsi po vrsti odklanjajo sestavo nove vlade
Kmalu nato je predsednik republike ponovno sprejel zunanjega ministra Lavala in mu ponudil mandat za sestavo nove vlade. Laval je v načelu pristal in pri odhodu iz Elizejske palače izjavil novinarjem: »Predsednik republiške mi je ponudil mandat za sestavo vlade. Odgovoril sem, da sem načelno pripravljen sprejeti ponudbo, da pa končnega odgovora ne morem dati, preden ne končam predhodnih političnih posvetov.«
Laval je imel nato ves dan posvetovanja z raznimi politiki. Dopoldne je sprejel Herriota, Mandela, Paganona, radikalnega socialista Delbosa in predsednika radikalno socialistične skupin« Laurent Eynaca, popoldne pa je konfe-riral posebno dolgo z maršalom Petai-nom, guvernerjem Narodne banke Tan-neryjem in voditelji posameznih strank. Naletel pa je pri pogajanjih na tako velike težkoče, da je že proti večeru vrnil predsedniku republike mandat za sestavo nove vlade.
Novinarjem je Laval izjavil: »V razgovoru z voditelji levice sem uvidel, da bi zadel na najhujši odpor levice, ako bi hotel izvesti po mojem mnenju edino mogoči sanacijski program približno z istimi sredstvi, kakor sta jih zahtevala Flandin in Bouisson. Nadaljnjo tež-kočo je tvorilo razdvojeno stališče radikalov, ki hočejo deloma kooptirati z levičarskimi strankami, deloma pa nočejo ničesar slišati o izrednih pooblastilih. Ker so radikali najmočnejša stranka v zbornici, je bila s tem za mene situaci-
Predsedniik Lebrun je ob 20. povabil k sebi predsednika radikalno socialistične stranke Herriota in podpredsednika poslanske zbornice, člana radikalno - socialističnega kluba Delbosa. Nato je ponudil mandat za sestavo nove vlade g. Herriota, ta pa je mandat odklonil.	-a
Nato je Leforun ponudil mandat za sestavo vlade mornariškemu ministru Pietri ju.
Seja levičarskih Skupin
Pariz, 5. junija, d. Snoči okoli 11. so se sestali k skupni seji zastopniki levičarskih skupin. Navzočni so bili delegati komunistične stranke, socialistične, francoskih socialistov in neosocialistov, republikanskih socialistov in radikalnih socialistov. Seja ni rodila nikakega definitivnega rezultata. Cula sta se dva predloga, da se naj sestavi izrazito demokratska vlada t omejenim delovnim. programom ali pa prehodna vlada, ki naj razpusti poslansko zbornico ln izvrši nove volitve. Do kompromisa med tema dvema predlogoma ni prišlo. Zato je bil za danes sklican nov sestanek, da razpravlja o resolucijah, ki so jih predložili socialisti in komunisti. Socialistični predlog računa z možnostjo razpusta parlamenta, komunistični pa orisuje delovni program, ki naj služi za temelj morebitni sestavi levičarske vlade.
Porazen učinek
Bouissonovega padca
Silno presenečenje in razočaranje francoske javnosti zaradi nerazumljivega nastopa radikalnih socialistov
Parii, 5. junija. AA- Večina listov Obsoja poslance, ki so pripomogli k padcu Bouissonove vlade, od katere je francoska javnost mnogo pričakovala. Zaradi nejasnega položaja ne navajajo prognoz o kombinacijah, ki bi mogle dobiti večino v zbornici.
»Journal« pripominja, da je poslanski klub rad. socialistov z velikansko večino sklenil glasovati za vlado in da je le 12 poslancev glasovalo proti temu sklepu. Vzlic temu je 65 radikalnih socialistov glasovalo proti vladi.
>Echo de Pariš« pravi med drugim, da so glavni krivci radikalni socialisti, ki so vziic dani obljubi iznenada pustili vlado na cedilu.
»Figaro« in »Matin« mislita, da je treba
zbornico razpustiti.
Desničarski »Jour« obsoja radikalne socialiste in dvomi, da bi se v sedanjih oko-
liščinah mogla obdržati morebitna Herrio-tova vlada. Poudarja, da je bila padla Bouissonova vlada res pravi izraz dejanskega razpoloženja v državi.
Glavni organ socialistov priporoča sestavo prehodne volilne vlade.
Razočarani poslanci
Pariz, 3. junija. AA. Izid glasovanja, ki le vrgel Bouissonovo vlado, kaže, da se je opozicija raztezala v glavnem od komunistov pa na desno do francoskih socialistov. Vse ie skupine so v celoti glasovale proti vladi
Med poslanci drugih skupin, ki so glaso vali proti vladi, je treba posebej omeniti 68 radikalnih socialistov. 60 poslancev se je glasovanja vzdržalo, 25 pa iih ie bilo odsotnih
Opazili 90, da je mnogo poslancev, ki so sami glasovali proti vladi, padec kabineta
proti srbski, ne proti slovenski. Ako ideja ni bila do kraja izvedena, je mnogo krivde tudi na tistih, ki so smatrali, da jim ni mogoče sodelovati.
Ako torej preko posameznih ugotovitev resolucije KDK nihče, kdor hoče biti objektiven, ne more iti brez kritičnih pripomb, je treba na drugi strani ugotoviti, da je zagrebška majska resolucija povsem jasno desavuirala vse one, ki so zaradi neodrejenosti v izjavah posameznih opozicijskih voditeljev bili na nejasnem, kakšno je stališče dr. Mačka in njegovih ožjih prijateljev v kardinal-nih vprašanjih, ki se tolikokrat postavljajo posebno s strani naših zunanjih ne-prijateljev. Maiska resolucija se postavlja na stališče nacionalne države in se izreka za njeno notranjo konsolidacijo.
To pa je tudi edina pozitivna točka v resolucijah. Čeprav je zlasti z zunanje-
političnega stališča morda važna, še daleč ne odtehta negativnih strani obeh zagrebških enunciacij. Pomen in vrednost bi imela šele takrat, ako bi bilo tudi povedano, kako si voditelji zamišljajo ureditev, ki ima po izvajanju druge resolucije biti sporazumna, torej skupno delo Srbov, Hrvatov in Slovencev. O vsem tem v resolucijah ne najdemo ničesar. Postavljeni so le neki pogoji, od katerih predhodne izpolnitve je, kakor izgleda, po mnenju avtorjev zagrebške resolucije odvisno njihovo praktično sodelovanje na konsolidacijskem delu. Zato zagrebške reso'ucije ne morejo zadovoljiti nikogar, ki želi dobro narodni in državni celoti, zlasti pa ne morejo omiliti obžalovanja, da so se opozicijski poslanci odločili k tako usodnemu sklepu, kakršen je sklep o bojkotu parlamentarnega dela in življenja.
pre ;..c.u. Mnogi med njimi so izjavili, da niso želeli padca vlade in da bi radi videli, če bi jim vlada dala priložnost za novo glasovanje, da popravijo napako. Teh poslancev je toliko, da bi vlada po »Matino-vih« računih dobila večino 12. po računih »Petit Parisiena« pa celo 16 glasov.
Listi beležijo, da je bila Bouissonova vlada peta od obstoja tretje republike, ki »<» padla že tri dni po imenovanju. Prvi primer je bil 16. maja 1877, ko je padla tedanja vlada Rochbouija, nato se je nekaj podobnega pripetilo Ribotovi vladi l. 1914, tretji na vrsti je bil Herrlot 1. 1926, ki je
padel sredi tedanje krize franka. Četrti kabinet, ki je padel v tako kratkem času. ja bil Chautempsov l. 1930.
Protest Herriota
Pariz, 5. junija, č. V zvezi z glasovanjem o zaupnici in nezaupnici vladi Bouissona so objavili današnji listi zanimivo podrobnost. Herriot se je na seji radikalno-socia-lističnega kluba pred odločitvijo v parlamentu zelo zavzel za posebna pooblastila vladi in je bil prepričan, da bo njegov klub korporativno glasoval za Bouissona. Dejansko pa je nad polovico poslancev radikalno-socialistične frakcije glasovalo proti pooblastilom. Herriot se je zaradi tega tako razjezil po snočnji seji parlamenta, da je takoj podal ostavko kot predsednik radikalno-socialistične stranke. Ko so poslanci to izvedeli, so pričeli tekati po ku-loarjih in ministrskih salonih za njim in ga prosili, naj za vsako ceno prekliče svojo ostavko. Za sedaj še ni znano, kaj je Herriot storil, vendar pa prevladuje v javnosti prepričanje, da bo svojo ostavko umaknil.
Potrjeni so mandati
slovenskih poslancev
Živahna seja verifikacijskega odbora — O Mačkovih mandatih se bo sklepalo šele, ko bodo izvoljeni poslanci predložili svoja pooblastila
Beograd, 5. junija, p. Verifikacijski odbor Narodne skupščine je danes dopoldne račel s svojim delom. Odbor zaseda v dvorani Narodne skupščine. Sejam predseduje dr. Dragiša Cvetkovič, ves dan pa je bil danes navzoč tudi notranji minister g. Velja Popovič. Za seje verifikacijskega odbora vlada v krogih novih narodnih poslancev veliko zanimanje in so bili ves dan med poslušalci tudi številni narodni poslanci, ki niso člani verifikacijskega odbora. Za razprave se interesirajo zlasti poslanci onih srezov, v katerih so bile vložene pritožbe proti volitvam.
Veliko zanimanje v vseh političnih krogih je vladalo zlasti za stališče, ki ga bo zavzel verifikaciiski odbor glede mandatov opozicije. Kakor znano, poslanci, ki so bili izvoljeni na listi združene opozicije z nosilcem dr. Mačkom, niso prisostvovali otvoritveni seji Narodne skupščine in tudi niso predložili verifikacijskemu odboru svojih pooblastil. Verifikacijski odbor je takoj v začetku svojih razprav zavzel stališče, da se verificirajo vsi mandati onih narodnih poslancev, glede katerih niso bile vložene nikake pritožbe in ki so v redu predložili svoja pooblastila. Glede mandatov opozicijskih poslancev, ki svojih pooblasti niso predložili, je odbor sklenil, da bo o njih razpravljal in sklepal šele takrat, ko bodo predložili svoja pooblastila.
Med današnjo sejo verifikacijskega odbora je predsednik dr. Dragiša Cvetkovič sporočil, da je naknadno predložil svoie pooblastilo narodni poslanec Abdulah Ibra-himbašič, posestnik iz Bihača, dosedaj edini izmed onih, ki so bili izvoljeni na listi dr. Vladimirja Mačka. Odbor bo o njegovem mandatu sklepal, ko bo na vrsti vrba-ska banovina.
Po teh načelnih sklepih je verifikacijski odbor začel razpravljati o mandatih, glede katerih so bile vložene pritožbe. Prva je prišla v razpravo dravska banovina. Za dravsko banovino je bilo vloženih 6 pritožb: v srezih Ptuj, Brežice, Maribor — levi breg, Maribor — desni breg, Celje in Kamnik.
V ptujskem srezu ie vložil pritožbo bivši minister in kandidat na Mačkovi listi dr. Vekoslav Kukovec. V pritožbi osporava mandat narodnega poslanca Mihe Brenči-ča, izvoljenega na listi predsednika vlade g. Jevtiča. Dr. Kukovec trdi v svoji pritožbi. da volitve niso bile svobodne, češ da mu je bilo onemogočeno, da bi volilce pravočasno obvestil o svoji kandidaturi. Zaradi tega je izgubil mnogo glasov, ker so bili razveljavljeni glasovi vseh onih volilcev. ki so glasovali za listo dr. Mačka, ne da bi pri tem navedli njegovo ime kot sreskega kandidata. Podrobno navaja izgubo glasov zlasti na voliščih pri Sv. Barbari Sv. Lovrencu na Dravskem polju. Cirkovcih, v Podlehniku in pri Sv. Bolfen-ku pri Središču
Za srez Brežice je vložil pritožbo biva minister dr. Vekoslav Kukovec, kandidat na Mačkovi listi, ki osporava mandat dr. Andreja Vebleta. V svoji pritožbi trdi, da so se mu delale velike ovire in da so se vršile na voliščih nepravilnosti.
Verifikacijski odbor je po kratki razpravi vse te pritožbe zavrnil in potrdil vse mandate v dravski banovini z izjemo obeh poslancev za šmarski in gornjegrajski srez, dr. Rudolfa Doboviška in Pevca, ki sta bila izvoljena na listi dr. Mačka in ki nista predložila svojih pooblastil.
Sledila je razprava o osporavanih mandatih v primorski banovina. Tudi tu je verifikacijski odbor zavrnil vse pritožbe in potrdil vse osporavane mandate z Jevtiče-ve liste, dočim bodo mandati z Mačkove liste potrjeni šele takrat, ko bodo izvoljeni narodni poslanci predložili svoja pooblastila. Popoldne se je pričela razprava o osporavanih mandatih v vrbaski banovini. Verifikacijski odbor je ob 18. prekinil svoje delo, da bi mogli člani odbora prisostvovati seji Jevtičevega poslanskega kluba.
Jugoslovenski poslanski klub
Beograd, 5. junija. Na nocojšnji 6eji narodnih poslancev, izvoljenih na državni Meti predsednika vlade in zunanjega ministra g. Bogoljuba Jevtiča so sprejeli začasne statute, po katerih se narodni poslanci, izvoljeni na drža vini listi Bogoljuba Jevtiča, organizirajo v Jugoslovenski klub narodnih poslancev.
Izgredi pri borskem rudniku
Beograd, 5. junija. M. O dogodkih pri borskem rudniku smo prejeli od merodaj-nih faktorjev naslednje sporočilo: Zaradi spora med upravo borskih rudnikov in okoliškimi kmeti — ti so zahtevali odškodnino za škodo, ki so jo strupeni plini iz rudniških topilnic prizadejali polju in vodam v okolici rudnika — je bilo delo v topilnicah rudnikov za nekaj časa ukinjeno. Interministerialna komisija, sestavljena iz zastopnikov ministrstev za notranje zadeve, za gozdove in rudnike ter za kmetijstvo ,je izvršila naknadno oceno škode in določila skalo, no kateri se bodo odškodnine izplačevale.
Uprava rudnika je na osnovi teh ocen že pričela izplačevati odškodnine prizadetim kmetom, istočasno pa se je v tovarni znova pričelo delo. To se je zgodilo pred tremi dnevi. Čeprav so bile interesentom iz bor-ske občine deloma že izplačane odškodnine za prejšnje leto in za vse tekoče leto vna-, F«	prej v znesku 700.000 Din, so bili kmetje
Za srez Maribor — levi breg se je pri- vendarle nezadovoljni, ker se je v rudnikih
tožil kandidat na Mačkovi listi Franc Bo rič, ki osporava mandata izvoljenih narod nih poslancev Janžekoviča in dr Ivana Jančiča. Med drugim trdi da mu ni bilo dopuščeno natisniti svojo kandidatno listo, razen tega pa zatrjuje, da so se vršile razne nepravilnosti na voliščih.
Za srez Maribor — desni breg je vložil u.tožbo kandidat z Mačkove liste Lubien-ski On osporava mandat g Gornjaka in navaja, da ni mogel zaradi ovir, ki so se mu delale z raznih strani, dostaviti vohl-cem niti svoje kandidatne liste.
Za srez Celje je vložil pritožbo kandidat z Mačkove liste Vinko Vabič. On osporava mandat narodnega poslanca g. Ivana Prekorška. Med drugim trdi. da mu sreski načelnik v Celju ni dopustil, da bi naknadno prijavil." čeprav že po poteku zakonitega roka, drugega predstavnika svoje liste v občini Gomilsko, razen tega pa trdi, da so se vršile nepravilnosti na volišču v Braslovčah.
Posebno zanimanje je vzbudila pritožba, ki jo je vložil za kamniški srez kandidat z Jevtičeve liste bivši narodni poslanec Anton Cerer, ki osporava mandat svojega so-kandidata na Jevtičevi listi Antona Kersnika. Kakor znano, je S. Cerer propadel s 14 glasovi. Dobil je 2556 glasov, dočim je njegov protikandidat na isti listi g Kersnik dr' ;1 po uradni ohiav' 2570 glasov G '^erer navaja v svoji pritožbi 24 primerov da so za njegove« protik-m^-flatji t»laso vali ljudje, ki sploh niso bili v volilnem imenika.
nadaljevalo delo, preden so bile izplačane vse odškodnine. Naščuvani od nekih eks-tremno nastrojenih ljudi, ki jim ne gre v račun ureditev spora, se je včeraj okrog 14. ure zbralo pred rudnikom okrog 300 kmetov iz bližnjih vasi in skušalo s silo vdreti v rudnik in ustaviti delo. Orožniki so opozorili ljudi na nezakonitost njihovega postopanja in na vse posledice ter so jih pozvali, naj se mirno razidejo. Njihovemu pozivu pa se niso odzvali, nego so napadli orožnike.
Orožniki eo branili vhod v rudnik. Kmetje so metali nanje polena, kamenje in druge predmete. Pri tem epopadu eo kmetje odali 25 do 30 revolverskah strelov proti orožnikom. Ko so ti videli, da 60 v nevarnosti, so pričeli rabiti v svojo obrambo orožje po svojih »tažbendh predpisih. Kmetje so se tedaj nazbežali. V borbi sta bila ranjena dva kmeta; eden od njiih Je umrl. Lažje ranjeni so bili štirje kmeti. Dalje Je bilo lažje ranjenih devet orožnikov, od njih trije t noži, ostati pa s topim orodjem. Končno sta bila mir in red obnovljena. Proti krivcem Je bilo uvedeno kazensko postopanje kakor ga določa zakon.
Sklicanje čsl. parlamenta
Prag-a, 5. junija g Novi parlament se bo sestal k svoji prvi seji 13. junija. Vlada bo podala svojo izjavo 18. junija po konstituiranju parlamenta. Zahtevala bo od parlamenta podaljšanje pooblastilnega
Kako utemeljuje opozicija
svoj bojkot
Na zagrebškem sestanku opozicijskih narodnih poslancev sta bili sprejeti dve resoluciji: prva v imenu vse opozicije, druga v imenu ožje skupine dr. Mačka
vatske narodne indd voduainoeti, koJakor-
toMko prikrije, se je etvoril volilni zakon, po katerem so brile izvedene posledaije
Iz naših poročil je čitateljem že znano, da opozicijski narodni poslanci, izvoljeni na listi dr. Mačka, bojkotirajo seje Narodne skupščine. Svojo abstinenco so sklenili na sestankih, ki so jih imeli v Zagrebu v petek, soboto in nedeljo in ki jih je »Jutro« tudi že zabeležilo. Bojikotni sklep skušajo utemeljiti v dveh obširnih resolucijah. Prvo so sprejeli in odobrili vsi narodni poslanci, izvoljeni na Mačkovi listi, podpisali pa so jo gg. Ljuba Davidovič, Jovan Jovanovič, dr. Vladko Maček in Večeslav Vilder. Spahovi muslimani se zagrebških konferenc niso udeleževali in zato resolucija tudi ne nosi podpisa g. dr. Mehmeda Spaha. Drugo resolucijo r.o še posebej sprejeli ožji pristaši dr. Mačka, ki nastopajo kot nadaljevanje nekdanje kmečkodemokratske koalicije; to resolucijo so podpisali gg. dr. Maček in Vilder ter vsi poslanci te skupine.
O pogrešnosti in škodljivosti stališča, M ga je zavzela opozicija, ter o neute-meljenosti in nevzdržnosti argumentov, ki jih navaja za svoj sklep, govorimo v današnjem uvodniku, v naslednjem pa prinašamo obe resoluciji:
Resolucija Združene opozicije
šestojanu ars k i režim ie moral na vseh straneh roditi zle rezultate. Ne samo, da
ni rešil težkih notranjih problemov, med katere spada v prvi vrsti hrvatsko vprašanje, nego jih je tako zaostril, da izgledajo sedaj skoro nerešllivt.
Ko je vlada g. Bogoljuba Jevtiča razpisala volitve za 5. maj t. 1. je računala, da bo brez sodelovanja naroda dobila formalno odobritev za nadaljevanje dosedanjih diktatorskih režimov. Tako se je pred združeno opozicijo postavilo vprašanje skupnega nastopa pri volitvah.
Tako volilni zakon, nemoralen po svoji tendenci in absurden po svoji izvedbi, kakor vsi zakoni, ki eo z njlim v zvezi (tako zakon o tisku, zakon o društvih itd.) so bili 7,a mišljeni in izdani samo v ta namen, da preprečijo in izigrajo sleherni svobodni izraz volje volileev. O tem. kako bo vlada Bogoljuba Jevtiča, kli ima zaslombe pri narodu, izvedla volitve, združena opozicija ni niti dvomila, niti usihate..
Kljub vsem-u temu se je združena ooo-zioija odločila, da skupno nastopi pri volitvah z enotno Msto; to nele zato, ker ne bi mogla vsaka stranka postaviti 6voie posebne državne liste, nego predvsem za to, da ee pokaže, da celokupna opozicija vidi v takih režimih narodno nesrečo. Opozicija se zaveda, da more edino prava demokracija, pri kateri pride do izraza volja najširših narodnih slojev, kot nosi-teljica celokupnega narodnega življenja, rešiti vse probleme v zadovoljstvo Hrvatov, Srbov in Slovencev, ker prava narodna demokracija ne more biti ne za pod-Jarm-Jjenje, ne za kakršnokoli nasilie.
Način, s katerim je vlada Bogoljuba Jevtiča pripravila in izvedla volitve, je izzval v vsej državi splošen občutek odpora in prezira. Volitve 5. maja 1935. sploh niso bile volitve, nego od početka do kraja golo nasilje in neprikrita laž. Vsa Lista združene opozicije je bila z vsemi kandidati, predstavniki in pristaši postavljena izven zakona in vlada je proti opoziciji sprožila celokupni državni aparat kakor proti sovražniku države. Ko pa niti &ila ni pomagala vladi, so bili združeni opoziciji s falziflikati odvzeti in vladni listi dodani etiotisoči glasov.
Izjemno 6tanje, bi ©e je vzdrževalo do 5. maja proti združeni opoziciji, je ohranila vlada še nadalje z ojačeno ostrostjo.
Da je sila združene opozicije nezlomljiva, dokazujejo rezultati volitev. Po vseh nasiljih in falzifikatih je bila vlada prisiljena priznati listi dT. Mačka več ko en milijon glasov; če ee temu številu dodajo še gilaeovi onih volileev, o katerih je vlada morala objaviti, da so svoje nezadovoljstvo napram njej pokazal z volilno abstinenco, tedaj vladi ne preostane drugega, kakor da prizna, da je ogromna večina volileev proti njej.
Zato v skupščini, ki je izšla iz teh io takih volitev, za narodne zastopnike združene opozicije ni mesta. Združena opozicija pa bo nadaljevala e pričetim skupnim delom odločno do končne zmage, ker je prepričana, da se vsa vprašanja naše dT-ž-ave, politična, gospodarska* in socialna, morejo rešiti samo v svobodi in le po sporazumu Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Resolucija ožje
Mačkove skupine
Hrvatski narodni zastopniki kot edini predstavniki hrvatskega naroda skupno z zastopniki Srbov iz prečanskih krajev, to je kmečko demokratska koalicija, so na 6voji seji 2. junija 1935 pod vodstvom svojega predsednika dr. VladJka Mačka kot voditelja hrvatskega naroda sprejeli naslednje zaključke:
Ko se je leta 1918. ustvarila ta državna zajedniica, sta se pojavili takoj dve nasprotni mišljenji: prvo hrvatsko, da ima biti ta zajednica jačja garancija za svobodo in suverenost hrvatskega naroda in drugo srbsko, da ima biti ta zajednica razširjena Velika Srbija, v'kateri ima izginiti celo hrvatska narodna individualnost.
Rodila se je razumljivo velika in težka borba. Prvi del te borbe se je zaključil katastrofalno v beograjski Narodni skupščini 20. junija 1928. Nato eo zapustili hrvatski zastopniki in zastopniki Srbov iz Hrvatske in oetalih prečan6kih krajev centralistični parlament.
Posledica je bila uvedba absolutizma, ki traja še danes, čeprav se skuša kriti s parlamentarnim plaščem V težnji, da ee absolutizem, kateremu je cilj črtanje hr-
voliitve in ki je unikum po svojem reakcionarnem duhu, namen pa mu je s pomočjo neskrupulozjiega administrativnega aparata zagotoviti veliki manjšina veČino veeh mandatov.
Kljub volilnim nasoljena, zaradi katerih je pod orožniško roko paddo na desetine hrvatskih sinov, po vreta mirnih kmetov v njihovih domovih — da niti ne omenjamo stotin ranjenih in pretepenih in na tisoče zaprtih — kljub volilnim falzifika-tom, ki so znani ne samo v državi, nego tudi po vse ms vetu, je bil vendar rezultat teh volitev pravi plebiscit. S tem plebiscitom je hrvatski narod, po prisilnem molku o6mdh let, izrazil svojo neodoljivo voljo, s katero zavrača vse poskuse pod-jarmiljenja s strani centralističnega režama v diktatorski obliki. Hrvatski narod je branil in brani svojo pravico, da je v svoji biišft evoj gospodar.
S Hrvati so nastop iM razen Srbov ln Hrvatov iz ostalih prečanskih krajev, ka ee v SDK že dolgo let strinjajo in delajo, tudi bratje muslimanske vere pod vodstvom dr. Spahe, bi eo mnogo pripomogli k skupni zmagi.
Poleg vseh teh faktorjev, ki so imelfi t»-dfi že prej priliko, da se strnejo ramo ob rami imamo še docela novo okoliščino skupno z mami so nastopili tudi mnogi iz Srbije pod vodstvom Davidioviča Ljubomi-ra in Jovanoviča Jovana. Na njihov poziv je bil odziv velik, posebno tudi v šumadi-ji, v srcu Srbije. Od tam je prišla — to dejstvo je treba naglasiti — tudi prva pobuda aa skupni naetop. Glasovanje za našo lieto je bido v Srbiji veliko, mnogo večje nego je to v mandatih izraženo.
To novo dejstvo v našem političnem življenju je treba pravilno uvaževati in oceniti. Ono mora biti prvo znamenje novih pogledov.. Psihološko se je pojavilo iz nujnosti skupne borbe za svobodo, ki je bila odvzeta vsem. Skupno pričeto delo se mora čvireto nadaljevati, ker je nadaljnji obstanek te države mogoč samo tedaj, če ee zadosti upravičenim zahtevam hrvatskega naroda.
Kljub vsemu temu današnji režim, tol nima nikake podlage niti med Hrvati, niti med Srbi, nita med Slovenci, nastopa s pojačeno ostrostjo v svojih nasiljih, kakor da ni prav nikomur odgovoren.
Z ozirom na vee to smo sklenili, da v to Narodno skupščino ne gremo, nego mislimo, da je edini izhod, da 6e ta takozvama Narodna sikupščina takoj razžene in ee razpišejo nove volitve, ki bodo na osnovi novega volilnega zakona in pod pošteno, nevtralno vlado zajamčile popolno svobodo glasovanja. Samo iz takih, volitev bodo izšli pravii zastopniki narod«., ki bodo.sposobni urediitn državno zajednico ter narod hrvatski, srbski in slovenski osvoboditi trpljenja, ki postaja že neznosno.
Prisotni predstavniki smatrajo vse sklepe Glavnega volilnega odbora za legalizacijo volilnih falzifikatov in se smatrajo za zastopnike naroda ne po sklepu Glavnega volilnega odbora, marveč zato, ker so zares dobili zaupanje naroda v svojih srezih. Dosledno temu smatrajo za narodne predstavnike tudi one svoje tovariše, ki so dobili od naroda zaupanje, a jih Glavni volilni odbor ni proglasil za narodne poslance, prav tako pa tudi vse one ljudi iz KDK, katerim je režim iz kateregakoli razloga preprečil, da jim narod znova potrdi svoje zaupanje.
Zaradi tega se pooblašča predsednik gospod dr. Vladko Maček, da jih o tem obvesti ter da jih povabi na bodoče seje.
Zahteve dolžnikov
Beograd, 5. junija M. Udiruženje za zaščito in podporo dolžnikov, ki šteje okrog 6000 članov, je imelo v prostorih Zanat-skega doma konferenco, na kateri je razpravljalo o raadolžitvi. Večina govornikov se je izjavila proti temu, da bd se dolžnikom dovoljevale olajšave v obliki znižanja zeonljarine in drugih javnih dajatev smatrajoč, da je to le polovičarska rešitev tega problema. Skoro vsi govorniki eo se zavzemala za to, da bi se vprašanje dolgov uredilo na ta način, da bi se upoštevala vrednost denarja v času zadolžitve in vrednost denarja v dobi odplačevanja teh dolgov. V obširni resoluciji. ki je bdi a predložena vladi, zahtevajo, naj se ustavijo vee prisilne prodaje, zaplembe in stečaji ter da naj se dopusti svobodna diskusija o vprašanju dolgov.
Osebne vesti
Beograd, 5. junija p. Za profesorja v 8. skupini sta imenovana euplenta Stanko Modic na realni gimnaziji in Marija Sov-dat na klasični gimnaziji v Mariboru. Pri železniški direkciji v Ljubljani eo napredovali za višje kontrolorje v 6. skupini Stanislav Likar in Janez Andolšek, za kontrolorje v 7. skupini pa Boris Borštnik. Upokojen je višji kontrolor Anton Demšar. V višjo skupino je napredoval kontrolor Bogoljub Sfiligoj pri pošti LJubljana I. Upokojeni eo višji poštna kontrolorji Josip Dular pri poštti Ljubljana I, Bogomir Leske pri pošti Trbovlje II. Jakob Kobe pri pošta Ljubljana I., in Pran Cuš pri pošti Maribor II.
Za notarja v Križevcih je imenovan bivši minister za telesno vzgojo dr. Lavoslav Hanžek.
Za sekundarna zdravnika pri splošni državni bolnišnici v Ljubljani sta imenovana dosedanja uradniška pripravnika dr. Ivan Peršič in dr. Božena Zajec.
Šefa poslanskega kluba
Beograd, 5. junija č. Od 18. in 19.30 s« je nocoj vršila seja poslanskega kluba vladne skupine.
Patrijarh Vamava v Bosni
Sarajevo, 5. junija n. Danes je prispel v samostan Mileševo patriarh Varnava. Sprejela ga je velika množica ljudstva.
Beležke
Socialistično glasilo o demagoski gonji proti JNS
V najnovejši številki »Delavske Politike« čitamo naslednje zanimivo mišljenje:
>V Ljubljani se je vršilo zborovanje poslancev in senatorjev dravske banovine. Tam so razpravljali o položaju v državi in seveda tudi o položaju v dravski banovini. Značilno je, da so obsodili napade na JNS zaradi politične in gospodarske krize ter s tem priznali pomen stranke, katero so hoteli nespretno izločiti iz političnega življenja. Izločitev te stranke bi bila mogoča le tedaj, če bi bila nova politika rodila uspeh. Tega pa ni bilo, ker je nemosoče. Zato akcija v dravski banovini ni bila kon-solidirajoča, čeprav je proklamacija državne vlade pozivala k novemu pozitivnemu delu...«
»Nekaj misli o slog!«
Pod tem naslovom piše »Domoljub« na uvodnem mestu med drugim: »V zadnjem času Jugoslovanom vobče in Slovencem posebej od neke strani skoro vsak dan priporočajo slogo in složno delo za obnovo našega gospodarskega življenja... Mi katoliški Slovenci tako iz taktičnih kakor iz načelnih ozirov ne moremo biti kar tako meni nič tebi nič za slogo... Imamo že dragocene izkušnje o tem geslu, ki nas učijo, da je za slogo mnogokrat tisti, ki se čuti slabejšega in išče v slogi zaščitni plašč za svojo slabost, mnogokrat pa tudi tisti, ki ne misli iskreno, ampak za bregom sloge nekaj skriva. Za to bi od najnovejših sloga-šev želeli poleg lepih besed še dejanskih dokazov, da jim je res samo za slogo, ne oa za kaj drugega.«
»Domoljubova« izvajanja so skoro dobeseden ponatis svoječašnega »Slovenčevega< članka, ki smo ga v »Jutru« že zabeležili. Vsekakor pa je zanimivo, da je »Domoljub« smatral tudi za potrebno, spregovoriti o tem, in to celo na uvodnem mestn.
Angleški državnik in zemljepis Evrope
Bivši senator Georges Reynald, znani
francoski politik in publicist, je nedavno podal oznako glavnih tvorcev versajskega miru. 0 Lloydu Georgeu naša javnost že ve, da je v razpravah na mirovni konferenci radovedno spraševal, kje neki leži »mesto« Banat, ki se zanj bije tako srdita borba. Reynald je zabeležil sedaj še eno zanimivost. Ko je v angleški poslanski zbornici zagovarjal predle«; za priznanje samostojnosti Estonije, je Lloyd George v ognjevitih barvah slikal stoletno trpljenje in zatiranje, ki ga je moral ta mali narod prenašati od krutih — avstrijskih oblastnikov.
Sestanek sreskih kmetijskih odborov
V torek je bil v Ljubljani sestanek predsednikov sreskih kmetijskih odborov ter kmetijskih referentov pri sreskih načel-stvih. Sestanek je sklical sreski kmetijski odbor v Kranju, njegovemu vabilu pa se je od 25 odzvalo 17 srezov. Namen sestanka, ki je bil v Kmetijski družbi in ki ga je vodil predsednik kranjskega sreskega odbora g. Tomaž Križnar, je bil na eni strani ustvariti tesnejše stike med sre-skimi kmetijskimi odbori, na drugi strani pa pokreniti akcijo za sklicanje banovin-skega kmetijskega odbora, ki ga predvideva zakon o pospeševanju kmetijstva.
Zbrani delegati in sreski kmetijski referenti so razpravljali o vseh zadevah, ki so skupne s sreskim kmetijskim odborom. Poudarjala se je potreba, da dobijo odbori na razpolago večja denarna sredstva. Sklenjeno je bilo, naj se takoj začne z energično akcijo, da se že vendar enkrat skliče banovinski kmetijski odbor. Sreski kmetijski odbori so bili pozvani, naj pripravijo resolucije za ustanovitev kmetijskih zbornic. Ravno danes, ko vlada in Narodna skupščina postavljata kmečki problem na čelo svojega delovnega programa, je utemeljeno upanje, da se bo dala tudi ta stanovska želja kmečkega prebivalstva uresničiti.
Za izvedbo sprejetih sklepov je bila izvoljena ožja eksekutiva, v kateri so gg. Anton Križnar, župan iz Stražišča pri Kranju, Ivan Urek, župan iz Globokega pri Brežicah, Franjo Bule, župan iz Mirne na Dolenjskem in banovinski svetnik Štefan Kuhar iz Puconcev. Kot strokovnjaka sta v eksekutivi veterinarski svetnik Rauter iz Kamnika in sreski kmetijski referent inž. Muk iz Ljubljane.
Petanjsfta slatina priznana za mineralno vodo
Beograd, 5. junija p. S kraljevim ukazom je proglašena Petanjska slatina v zu Murska Sobota za koristno in zdravilno mineralno vodo.
Izginila je
dijakinja 4. c razreda n. drž. realne gimnazije v Ljubljani Zofija Jure. V ponedeljek je prejela v šoli spričevalo, odtlej pa ni za nio ne duha ne sluha. Dekle ie vzelo z doma kovčeg, v katerem je imela razne potrebščine, oblečena je bila v zelenkast plašč ter je imela svetlorjavo čepico. Deklica je visoke postave, temnih las, temnih oči, podolgastega obraza, na spodnji ustnici pa ima majhen znak iz otroških let od padca. Kdor bi kaj vedel o njej, zlasti kje se mudi, naj sporoči staršem na Reslie-vi cesti štev. 29/n.
Naš tujski promet
Današnji obračun Zveze za lansko leto
Danes dopoldne se zfoero v sejni dvorani Zbornice za TOI v Ljubljani delegatje Zveze za tujski promet •* vse banovine, da p»-etresejo delovno bilanco preteklega leta in ugotove najvažnejše naloge naše tujsko-prometne organizacije. Zveza praznuje leto« 301etnico svojega obstoja. O jtAileju, združenem s proslavo lOletnice, kar vodi zvezo predsednik dr. Rudolf Marn, smo poročali že sredi aprila, ko se je vršila v ta namen slavnostna seja upravnega odbora, danes pa podajamo nekaj zanimivih podatkov o delovanju zveze — iz poročila, ki ga je objavila za občni zbor.
... smo lahko zadovoljiti
Z uspehom našega tujskega prometa v
preteklem letu, tako ugotavlja poročilo, smo lahko zadovoljni, kajti pri danih razmerah je bil vsaj v glavni sezoni saturiran. Vzporedno z rastočo reklamo in njej ustrezajočim obiskom bi se morale povečati pač tudi naše tujsko prometne naprave, a na žalost smo zaradi obupnih kreditnih razmer prišli v tem pogledu na mrtvo točko. Pri starih objektih dandanes malokdo riskira večje investicije, še manj se pa kdo upa lotiti novih zgradb. Žalostni vzgledi drugih vrstnikov mu jemljejo podjetnost in pogum. Statistični pregled rezultatov lanskega leta nam pokaže predvsem velikanski porast jugoslovenskih turistov, z malimi izjemami pa tudi znaten porast obiskovalcev iz tujine. Število Čehoslovakov je sicer precej padlo (po noč-ninah od 10.911 v predlanskem na 5707 v lanskem letu), a pri tem moramo upoštevati dejstvo, da je leta 1933. sokolski zlet pritegnil ogromno množico Čehoslovakov, ki jih lani ni mogla privabiti nobena druga podobna prireditev. Bled je lani dosegel svoj rekord. Sprejel je skoraj eno petino vseh obiskovalcev slovenskih zdravilišč in letovišč ali približno četrtino števila, ki ga izkazuje vsa dravska banovina. Upoštevati je seveda treba, da rma Bled nad 3000 postelj in hna sam torej tudi eno četrtino tozadevnega staleža v bano-
Lani 112.684 gostov
Od I. januarja do 31. decembra 1934 je Slovenija imela 112.684 gostov (predlanskim 129.829), od teh Jugoslovenov 82.806 (96.315). Med tujci zavzemajo v naši tuj-sko-prometni bilanci prvo mesto Avstrijci 11.687 (11.975), drugo Čehoslovaki 5707 ClO-911), tretje Nemci 3812 <3276), nato pa sledijo Italijani 2475 (2305), Madžari 1471 (1971), Francozi 833 (392), Angleži 593 (321), Poljaki 480 (385), Bolgari 212 (175), Rumuni 196 (113). Med letovišči m zdravilišči prednjači Bled, ki je imel 18.121 gostov (predlanskim 16.879) in 178.921 nočnin (162.701). Bledu slede po vrsti Rogaška Sflatina s 5891 gosti in 79.303 noeni-nami (75.609), Kranjska gora, Gozd in Podkoren s 4616 gosti in 57.365 nočnin a-mi (45.951), Dobrna z 2787 gosti in 51.897 nočninami (44.80), Rateče-Planica z 2501 gostom in 19.470 nočninami (15.374), Laško s 1054 gosti in 10.289 nočninami (8066) Bohinjska Bistrica z jezerom, Srednjo vasjo in Ukanco s 5681 gosti m 27.759 nočninami (14.312), Mojstrana z 2410 gosti in 10.498 nočninami (9197) in Kamnik s 634 gosti in 15.530 nočninami (15.478). Kakor kažejo te številke, izkazuje samo teh de-
vet vodilnih letovišč skupno 451.032 nočnin, torej več ko polovico tujskih nočnin vse Slovenije, od Slovenije brez Ljubljane pa skoro dve tretjini nočnin. Vkljub neprestanim nalivom in izredno hladnemu poletju beleži torej naša tujsko-prometna bilanca za posamezne kraje ogromen številčni porast nočnin, a če izločimo iz statistike Ljubljano, tudi skoraj 10 odst porast števila gostov.
Nizke, celo prenizke cene
Vsak gost je pri nas ostal lani povprečno 7 dni, kar je pa vsekakor še zelo malo, če pomislimo, da doseže tozadevni povprečni količnik v Franciji 15 in v Švici 21 dni. Poleg reklame in propagande, ki sta v polni meri izvršila svojo dolžnost, pa je bil izredno privlačen magnet za tujce tudi nizki standard cen naših zdravilišč in letovišč. Cene so bile po nekod že tako nizke, da »o bile našemu gospodarstvu v škodo. Tudi tuji gostje so živeli pri nas po večini v znamenju splošnega varčevanja in pogosto niso potrošili niti 75, kaj šele 100 Din na dan. Negativen moment v letošnjem tujskem prometu pomeni tudi izkoriščanje zamrzlih inozemskih terjatev v tujsko-prometne svrhe pri nas. Mnogi tuji gostje so v naši državi vnovčili čeke, ki so se glasili večkrat na dosti večje vsote, kakor so jih sami porabili pri nas. Statistika kaže, da obisk zdravilnih vrelcev, posebno man/šib, ne narašča, kakor bi želeli. Razlog zato je po večini v dejstvu, da postaja srednji sloj čimdalje siromašnejša, in ravno srednji sloj je tvoril kader gostov, ki so nekoč iskali zdravja v malih in srednjih toplicah.
Propagandno delo,
ki ga je lani opravila Zveza, izkazajo skupno 95.000 komadov publikacij, ki «o bile natisnjene po večini v nemškem, češkem, francoskem, esperantskem, angleškem in bolgarskem jeziku, deloma pa to-j di v srbsko-hrvatakem, latinici in cirilici, j Za propagandni tisk je Zveza lani izdala nekaj manj kakor 100.000 Din, v vseh zadnjih 10 letih pa je za propagando potrošila skoraj 1,233.000 Din. V zavesti, da je bodočnost našega tujskega prometa odvisna od avtomobilizma m dobrih cest, je Zveza tudi lani ob vsaki priliki poudarjala potrebo temeljitega popravila obstoječih in zgraditve turistično važnih novih cest. Ponovno je podpirala akcije za izboljšanje in razširitev ceste iz Ljubljane na Sušak. Skupno z lokalnimi faktorji je delovala na to, da bi se zgradila oesta čez Kranjski Rak v Luče, ki je v tujsko-prometnem oziru velike važnosti. Opozarjala je na nujnost popravila slikovite tujsko-prometne ceste iz Kranjske gore na Vršič, na napravo ceste v Vrata in na nujno potrebna popravila ceste ob Bohinjskem jezeru. Ponovno je sprožila tudi vprašanje zgradbe ceste čez Jerc&o na Gorjuše in popravila ceste z Bleda na Pokljuko. Z obsežno akcijo si je Zveza prizadevala izposlovati tudi prilagoditev železniških voznih redov potrebam modernega tujskega prometa, izboljšanje naših železniških prog in ugodnost popusta na železnici za obiskovalce nekaterih naših letovišč, ki po krivici doslej še niso prišla v seznam favorrziranih krajev.
Novi
i učni načrt za ljubljanske osnovne sole
Ljubljana, 5. junija
Ljubljanski sreski učiteljski svet, se je posvetoval v nedeljo o nekaterih važnih šolskih vprašanjih, ki »o na dnevnem redu. Nadzornik Grtim je v izčrpnem referatu predočil stanje osnovnega šolstva v Ljubljani in označil najnujnejše naloge, predvsem kar se tiče potrebe novih zgradb in modernizacije starih.
Nato jo imel prof. dr. Kolarič zanimivo in aktualno predavanje o vprašanju jezikovnega izpita pri prestopu z osnovne na srednjo šolo, zaradi katerega so se naši učitelji že večkrat pritoževali, da zahtevajo srednješolski profesorji preveč slov-niŠkega znanja od lOletnega otroka. Predavatelj je na podlagi predpisanih učnih načrtov za IV. razred osnovne šole dokazoval, da profesor pri sprejemnem izpitu ne more zahtevati od učenca natančne analize besednih vrst, ampak samo njih splošno poznavanje, in je zatrdil, da zlasti vsi mlajši, sodobno razgledani profesorji tudi v resnici ne zahtevajo nič več, kakor je v akladu s tem načrtom. Pri tej priliki je prof. dr. Kolarič opozoril, da^ je treba jezikovnemu pouku na osnovni šoli temeljite reforme, ki bi enkrat za vselej odpravila iz učilnic pretirani verbalizem, in je s tem v zvezi pohvalil referat, ki ga je sestavil učitelj Bregant o jezikovnem pouku v smislu delovnih načel moderne šole.
Pretežni del zborovanja pa je zavzela razprava o novem učnem načrtu za štiri-razredne osnovne šole, ki ga je pripravil poseben učiteljski odbor, v katerem so bili Bregant, Hreščak, Jegličeva in Vodetova, a v imenu odbora je na zborovanju poročal Hreščak. Zbrano učiteljstvo je z vso. pozornostjo sledilo zanimivemu in pomembnemu poročilu in ga po dolgotrajni, živahni debati, ki je razjasnila še nekatere važne podrobnosti, v celoti osvojilo. Na koncu je bil sprejet predlog, da vse ljubljanske osnovne šole že prihodnje šolsko leto prično v svojih prvih razredih s poukom v smislu novega načrta, nato pa ga postopno, leto za letom raztegnejo na ostale razrede. Za vodstvo tega dela, ki bo zastavljalo spočetka najbrž razne teoretične in praktične težkoče, se osnuje posebna anketa, ki bo v stalnem stiku z razredniki vseh prvih razredov v Ljubljani sproti študirala razvoj dela v praksi in na podlagi skupnih izkustev dajala praktične smernice. Poleg odbora, ki je pripravil načrt se v anketo pritegnejo še prof. Skabernetova. Vider in Bereetova.
Ta sklep sreskega učiteljskega sveta je za razvoj našega šolstva velikega, daleko-sežnega pomena. To je prvi poizkus, zanesti v naše učilnice nekaj svežega, novodobnega duha v smislu razumnejše, smotrnejše vzgoje, kakršno skuša uveljaviti moderna pedagogika. Uspehi, ki ob iskreni vnemi našega učiteljstva nikakor ne bodo mogli izostati, bodo služiK za po-
budo učiteljstva ostalih naših krajev io tudi ostalih banovin, tako da so ljubljanski učitelji sprožili s svojim sklepom vsekakor akcijo za občni napredek jugoslovenskega šolstva.
Skavti pripravljajo velik tabor v Tivoliju
Ljubljana^ 5. junija
Zveza skavtov kraljevine Jugoslavije je pred kratkim dobila najvišje pokroviteljstvo, ki ga je po blagopokojnem očetu prevzel Nj. Vel. kralj Peter II. V proslavo in pa v propagando svoje mladinsko-vzgojne ideje bodo zato skavti po vsej naši državi priredili v nedeljo in v ponedeljek skavtski dan z mnogimi skavtskkni prireditvami. Seveda bo prirejen skavtski dan tudi po vsej naši banovini, kjer so že razširjeni skavti, predvsem v Ljubljani. Pokroviteljstvo nad ljubljansko prireditvijo je prijazno sprejela soproga mestnega načelnika gospa Ravniharjeva.
Ljubljanski skavti, ki so stalno m v zadnjih letih še celo zelo marljivo na delu, so si pred kratkim postavili skromen dom, ki pa bo otvorjen šele jeseni, ker še ni popolnoma dovršen. Za nedeljo in ponedeljek bodo priredili propagandni tabor na igrišču TKD Atene v Tivoliju, kjer bo tudi majhna razstava, da bo javnost lahko spoznala metode in hotenja te lepe organizacije. Oba dneva bo v taboru teklo običajno skavtsko taborno življenje z vsemi tabornimi napravami in programom, tako da bo vsakomur mogoče ogledati to in ono mimogrede na sprehodu po Tivoliju. V nedeljo bo teklo v taboru običajno skavtsko življenje, postavljale se bodo še taborne naprave in vršile se bodo vež-be v različnih točkah skavtskega programa. V ponedeljek dopoldne bo oficielni ogled in kratko nazorno predavanje, popoldne pa bo prirejena produkcija v raznih skavtskih igrah in spretnostih.
Oba skavtska dneva bosta gotovo jasno pokazala, na kakšen način skavtizem zaposluje mladifto in kako praktično deluje na izvajanju svoje ideje, vzgojiti dobre državljane in koristne člane človeške družbe. Prireditev bo gotovo zanimala našo javnost, gotovo pa predvsem starše in pa mladino. Naši skavti pa zaslužijo ob tej priliki še zato več pozornosti, ker sicer delujejo skromno in tiho brez velikega hrupa. Mnogo mladine je že šlo skozi njihove vrste in vsi so odnesli s seboj mnogo koristnega za življenje. Vedno nove vrste pa se še zbirajo in organizacija more beležiti lep razvoj. Lahko torej pričakujemo, da nam bodo skavti ob tej priliki pokazali dovolj zanimivega in novega.
Vremenska napoved
Zagrebška vremenska napoved za danes: Toplo, stalno vreme.
Dunajska vremenska napoved za četrtek: Izpremenljivo zapadno vreme, možnost neviht.
\
r~ ijltuu« st, T30
3 -Ssaa
Ce?r?eft, U. JuuT^i T935 sgga
Ne rop, temveč sovraštvo vzrok umora
Dosedanje važne ugotovitve o grozodejstvu ▼ Dobravicah
Postajališče Dobravice — prizorišče dvojnega umora
Metlika, 5. junija Preiskava o grozovitem dvojnem umora v Dobravicah, ki jo z vso vnemo vršita orožniški postaji v Metliki m Gradacn in v kateri uspešno pomaga daktiloskop ljubljanske policijske oprave, komisar Lovre-čič, je odkrila včeraj in danes nekatere značilne podrobnosti.
Kakor kažejo vsa znamenja je bil ziočhj izvršen nekaj minut po 23. ari. Na mizi v službenem prostora, kjer flo našli razmesarjeno čuvajevo truplo na tleh, je še sta-ia budilka, ki jo je bil pokojni Kožar zve-
Denar so našli
Metlika, 5. junija zvečer
SnočS sta bili žrtvi prepeljani na pokopališče v Podzemlju, kjer bosta danes pokopani. Sodne obdukcije ni bilo. Vendar se čuje, da bi bila potrebna zaradi ugotovitve raznih indicijev, ki so za nadaljno preiskavo nujno potrebni zlasti, ker se iz raznih znakov sklepa, da je bil morilec levičar.
Danes je bila izvršena rekonstrukcija zločina. Zločinec je, kakor se domneva, poklical čuvaja, ki mu je odprl vrata. Tedaj je zamahnil proti njemu s sekiro. Čuvaj je v obrambo mogel še dvigniti roko, dobil pa je močan udarec s sekiro od strani, tako da mu je presekal glavo od temena proti desnemu ušesu in zasekal deloma tudi levo roko. Drugi udarec je bil še hujši. Presekal je žrtvi glavo od temena, preko desnega ušesa do ust S tem udarcem sta bila odsekana najibrže kazalec in sredinec na desnici. Poleg tega je dobila žrtev še udarec po desni nadlakti.
Motiv umora je bila skoraj gotovo mr-žnja. Morilec ni vzel nikakega denarja,
niti drugih dragocenosti. V odprtem predalu omare so našli zlatnino, denar in hranilne knjižice, predvsem dva poročna prstana, briljantni moški prstan, moško zlato verižico, srebrno moško m zapestno žensko uro. Gotovine je imel čuvaj v zadnjem časa, kakor se je sam izrazil nasproti nekaterim ljudem okrog 5000 Din. Pred kratkim je bil v Ljubljani in si je nakupil nekaj posteljnine in obleke za okrog 3000 Din. V predalu so našli 2S00 Din, kolikor jih očividno ni porabil
Preiskava se med tem z vnemo nadaljnje. Orožniki so noč in dan na terena in zasledujejo morilca v več smereh. V interesu preiskave ni mogoče o zasledovanju ničesar pozitivnega povedati. Danes so našli poleg umorjene čuvajeve žene v listu »Jutru« krvav prstni odtisk. List so poslali v Ljubljano. V Dobravicah se je danes mudila tudi uradna komisija železniške direkcije.
Žena Marija
Slava 16« artiljerijskega polka
Pokojni Jože Kožar
£er naravnal, da ga kliče pol are pred polnočjo. Takrat je po vsej priliki namerjal opraviti svoj običajni nočni obhod po progi. Nato je legel na preprosto ležišče, ki si ga je improviziral rta klopi s tam, da si je pripravil .službeni kožuh za vzglavje in da si je prinesel odejo iz družinske spalnice. A še preden ga je utegnila budilka poklicati, ga je zbudilo tikanje na vratih. Jože Kožar, ki je hranil doma precej denarja, je bi! precej nezaupljiv nasproti ljudem. Dejstvo, da je nočnemu gostu odprl, priča, da ga je moral dobro poznati A namesto pozdrava so takoj sledi E usodni udarci, najprej z velikim nožem, kakor kažejo rane, nato pa s sekiro. Med čuvajem in morilcem se je morala biti nekaj minut divja borna na življenje in smrt Poleg mrtvega trupla so našli ta tleh dva prsta, odsekana s Kožarjeve desnice, med njima pa šop svetlorjavih las, ki tvorijo v orožniški preiskavi doslej najdragocenejši indicij. Iz službenega prostora je morilec nato odšel v spalnico, kjer je ženi zadal smrtni udarec s sekiro najbrž, ko je ie spala.
Po opravljenem grozodejstva je zločinec vso hišo prebrskal za plenom. Kožar je hranil doma po eni verziji okrog 40, po drugi pa okrog 90 tisoč Din. Rad je pripovedoval, da si bo ustanovil lastno domačijo, ko pojde v kratkem v pokoj. Od tega denarja so orožniki našli v stanovanju le 2000 Din, ostalo je razbojnik odnesel.	1
Včeraj popokin© so prispeH v Oobravi-*e tudi svojci obeh umorjenoev.
Pokojni Kožar je bil iz Zapotoka pri Dobrepoljah doma, njegova žena Terezija, to j ena Mehletova, pa z Grosupljega. Sodna komisija je že včeraj odredila prevoz obeh trupel na župno pokopališče v Podzemelj, kjer bi se moral danes popoldne vršiti pogreb. Preiskava pa je prav v zadnjem hipu naletela na nekatere znake, zavoljo katerih se je izkazalo, naj se obdukcija, ki se sodni komisiji včeraj ni zdela potrebna, vendarle izvrši. Zavoljo tega bo pogreb obeh žrtev verjetno preložen. Orožniki so včeraj in danes izvršili več hišnih preiskav in so naleteli na nekatere zanimive sledi, ki pa jih v interesu stvari se zdaj še držijo v tajnosti.
Odlični gostje pred lopo za časa defileja (General Jovanovič X)
Razporejene strumne čete za časa slavskega obreda
Ljubljana, 5. junija Spomin ko so naše artiljerijske čete dne 5. maja 1919 prvič prispele na Gosposvet-sko polje, praznuje vsako leto naš 16. ar-tiljerijski polk. Današnja slava je bila še posebno lepa, saj se je na njej zbralo poleg številnega vojaštva mnogo meščanov z odličnimi predstavniki. Odsotnega divi-zionarja je zastopal brig. general Radovan Jovanovič, z njim pa je bil tudi brig. general Pekič, vsi višji oficirji garnizije. komandanti bataljonov in referenti dravske divizije. Žandarmerijo je zastopal komandant polkovnik Tartaglia. Slave so se udeležili tudi ban dr. Dinko Puc, župan dr. Vladimir Ravnihar, podžupan Evgen Jarc, železniški direktor Cugmus, policijski direktor Keršovan s poveljnikom Grilom, poštni direktor dr. Tavzes, sreski načelnik Znidarčič, dr. Jerman za sodišče, dr. Pip-penbacher za Sokola, dr. Cepuder za NO, nadsvetnik Govekar, ravnatelj pogreb, za-
voda D. Šaplja itd. Seveda je bik) navzočih tudi mnogo gospa.
Obširno dvorišče je bilo prav praznično urejeno: Na srednjem delu so bili razvrščeni vojaki, pred njimi tri mize za tri duhovne blagoslovitve, na gornjem delu pa je bila postavljena za goste velika pokrita lopa, vsa v zelenju. Krog in krog po dvorišču so stali topovi, med njimi prav veliki za obrambo letalskih napadov. Vsi so bili ovenčani z zelenjem.
Točno ob 10.30 je prišel zastopnik di-vizionarja, pregledal čete in pozdravil vojake. »Bog ti pomogao« so mu odzdravili kakor iz enega grla. Po kratkih verskih obredih in blagoslovitvi je stopil pred vojake komandant 16. art. polka polkovnik Radovan Jovanovič in vojakom v temperamentnem govoru opisal pomen 5. junija, ko polk s ponosom zroč na svoja junaška dejanja pred 16 leti slavi svojo slavo. Lepo zasnovani patriotični govor so vsi
KULTURNIPREGLE
Anton Lajovic:
Osebnost in narodnost v glaski
V zadnji številki »Ljuhljanskega Zvona« razmišlja Marijan Lipovšek o raznih vprašanjih naše sodobne glasbe. Kakor se zdi, ga najbolj zanima vprašanje, kakšen je odnos narodne glasbe do tako zvane umetne glasbe in kako lahko gojitev narodne glasbe koristi razvoju naše umetne glasbe.
Isto vprašanje vznemirja v zadn£ številki »Srbskega književnega glasnika« tudi Miloja Milojeviča, ki se v beograjskem glasbenem življenju udejstvuje kot skladatelj, kot glasbeni kritik ta kot glasbeni zgodovinar. Zdi se, da smo tu in tam prispeli do neke točke, kjer se prav iz praktičnih razlogov za nadaljnjo usmeritev bodisi kompozitoričnega, bodisi produktivnega dela kaže potreba, da se po možnosti jasno opredelimo v svetovno-nazornem pogledu.
★
Zdi se, da se tu nenadno pojavlja pred nami usodno in silno preporno vprašanje odnosa med poedincem in družbo. Ne mislim moraličnega odnosa obeh. Ne mislim tiste opredelitve, v kateri neke struje ev-
ropskega političnega življenja ost avl j a-jo družbo kot edino vrednoto, v kateri nai se poedinec stopi v skoraj brezpomembno celico. So to ideologije totalitarne države, za katere pomeni družba, v tem primeru država ali narod, vse in poedinec nič
Tudi ne mislim nasprotne struje, po kateri pomeni poedinec vse in družba nič drugega nego sredstvo, ki naj služi po-edincu.
Ne gre mi torej za vprašanje, kakšen je odnos poedinca do družbe, gledan z vidika dolžnosti in obveznosti drugega proti drugi ali obratno
Gre marveč za to. da do možnosti točno, s čim manjšo dozo mističnih primesi spoznamo, kakšno je razmerje ustvarjajočega poedinc8 nasproti družbeni skupini, h kateri pripada. Ali kakorkoli njemu pripadajoča skupina participira pozitivno na njegovem stvariteljnem delu. ali ne? Skratka, je-li ustvarjanje, zlasti muzikalno ustvarjanje, čisto samorodno dejanje skladatelja kot poedinca, dejanje, ki je neza-visno od njegove pripadajoče, skupine, ali ae?!
Lipovšek misli, da je ona skladba tembolj mednarodna in kozmopolitska, manj je njen skladatelj navezan na svoj narod. Po tem mišljenju bi že nekako politično čuvstvovanje povzročalo, da ima skladatelj več narodne barve, in bi bilo torej odvisno od skladateljeve poljubne volje. če se hoče tesneje navezati na narod, bo njegova skladba bolj narodna, če se pa hoče odtujiti, bo bolj mednarodna.
Takšno mišljenje ima čudno predpostavko, da bi bilo mogoče ustvarjati neko mu-ziko, ki bi bila vsakemu človeku na vsej zemeljski obli enako dostopna, ali dostopna, če že ne gremo tako daleč, vsaj vsakemu Evropcu. To mišljenje postavlja možnost, da so ali vsi ^udje, ali vsaj vsi Evropci sposobni dojeti tako »mednarodno« glasbeno tvorbo s prav enako čuvstve-no reakcijo m da imajo ob taki skladbi vsi enako močno in istosmerno estetično ugodje. Skratka, po tem mišljenju bi bil nasproti taki »mednarodni skladbi« slehern Evropec nekak normalni sprejemalec, ki na isto skladbo odgovarja s prav istim čuvstvenin zanosom, kakci katerikoli njegov evropski sosed s skrajnega zapada ali vzhoda.
Ne more biti dvoma, da je tako mišljenje napačno, kajti »normalnega« Evropca, ki bi bil enak svojemu takisto »normalnemu« sosedu, nikjer ni, razen v abstrakciji.
Zakaj po vsem svetu in prav tako po
IdafaLL Som.pa se, nekaj, pjokvmla,—
vendar moraš pri tem zopreti oči."
„Saj vendar ne morem gledati z ušesi ali pa 2 nosom! Sicer pa počakaj malo,ta vonj poznam, spominja me na poletje, na mlad smrekov gozd - zares čudovito. Pa menda ni.. .** „Vidi5, celo z zoprtimi očmi si uganila — to {e moje perilo, na katero sem tako ponosna. Prijeten vonj ima od Schichtovega terpen* tinovega mila. Odkar perem s tem milom, je perilo vedno prekrasno In fepo dišeče."
ovo
TERPENTINOVO MILO
... »n za namakanje Ženska hvala
pazljivo poslušali. Ob arvokih koračnic di-vizijske godbe so vojaki defiliraK mimo lope z dostojanstveniki, nato pa je komandant polka polkovnik Jovanovič povabil vse goste k prijetni zakuski pod košatim drevjem na zapadnem delu vojašnice, kjer se je razvila ob svobodnem pomenku prav neprisiljena zabava.
I
Fran Oset
i
Ljubljana, 5. junija
Nepričakovano naglo je smrt agrabiia Frana Oseta. Bil je eden naših najživah-nejših gospodarstvenikov. Kdor ga je poznal, je mogel soditi samo to, da bo sretfi žilave podjetnosti ostal še dolgo ohranjen svoji dragi družini in slovenskemu gospodarstvu. Toda usoda je hotela drugače. Kakor smo davi kratko beležili, je umri po operaciji, ki se ji je zaradi večjega tvora podvrgel v nekem graškem sanaio-rija prod osmimi dnevu Star je bil šele 66 let.
Pran Oset je bfl TKor podjetnega Sa-vtejčana, ki ga ni poznala le domača dolina in Slovenija, marveč je daleč preko naših ozkih mej ponesel sloves solidnega slovenskega trgovca. Njegova veletrgovina na Vranskem, ki jo je bil pred 36 leti prevzel od strica, je zalagala celo četrtstolet-je polovico doline. Obenem je Oset pridno vnovčeval kmetske pridelke in je zlasti hmelj začel izvažati široko po Evropi, hmeljarjem pa je dobavljal hmelovke. Po vojni m je ustvaril v St. Petru veliko parno žago, ki jo je slednjič preuredil v moderno hmeljarno. Ko je začela hmeljska kupčija strahovito padati, je Oset dosegel zveze z inozemstvom in je mnogo savinjskih hmeljarjev rešil s tem, da jim je odprl angleški trg. Težki vagoni kostanjevega lesa so šli čez mejo, pa tudi številni vagoni sadja. Slednjič je g. Oset lahko prepustil vodstvo svojega velikega podjetja v Št Petru sinu Stanku, ki je postal oče-
ta n a jz vestema opora. V Ljubljani je pred štirimi leti po velikomestnem zgledu uredil avtomatski bufet Daj-dam. Tu je postalo kmalu očitno, kaj zmore tako strnjena in podjetna družina, kakor je Osetova. S pomočjo zeta Julija Zupana, skrbne soproge in dveh pridnih hčera si je potrebna ustanova pridobila v Ljubljani velik sloves. Drugi sin g. inž. Simon Oset je samostojen podjetnik v Zagrebu.
Poleg zgledne marljivosti je Osetova družina že od nekdaj čvrsto narodna in napredna, Fran Oset sam pa je od mladosti bil na glasu kot podpornik vsakega pokreta za povzdigo narodnega gospodar-
stva. Bil je res mož, čigar prizadevanja je lahko vsa naša javnost motrila s simpatijami, enako pa zdaj gotovo tudi nedelje-no sočustvuje z ugledno družino, ki je izgubila vzornega skrbnika. Prepeljan bo v domovino, ki naj mu po obilnem delu da lahak počitek. V zgodovini našega gospodarstva pa je Franu Ose tu zagotovfjeo trajen spomin. Ugledni rodbini izrekamo iskreno sožalje!
»
Črtajte tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET
PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI
vzeti zjutraj na prazen želodec čašo
prirodne F 1*2911Z JOSGfO¥@ grenčh»
Registrirano od ministrstva za soc. politiko in nar. zdravje S. br. 15.485 od 25. V. 1935.
vsej Evropi je vsak glasbeni konsument v svojem doživljanju in čuvstvovanju bistveno odvisen od družbe, v kateri živi ta ki nanj odločilno vpliva v vsem vrednotenju ta v vsaki cenitvi kakršnihkoli življenjskih pojavov.
Take muzike, ki bi v navedenem smislu mogla biti »mednarodna« z ambicijo ustvaritelja, da na tak mednarodni način usmeri svoje mišljenje kakor tudi svoje ustvarjanje ta da tako ustreže nekemu mednarodnemu človeku, — take muzike sploh nL
Take muzike ni, kakor ni kakega »občega človeka«, ki bi v sebi združeval, recimo, tako zvane občne skupne poteze Evropcev to nič drugega.
Marveč je duhovna realnost samo ta, da živi tako v Evropi kakor na vsej zemeljski obli samo človek, ki je vsak čisto konkretno izoblikovan po družbeni skupini, h kateri pripada ta ki je poleg tega edinstveno duhovno bitje, ki je v svoji istosti globoko različno od vseh drugih soljudi in ki se v tej svoji Istosti ne ponovi
nikjer ta nikdar več.
★
če torej takega kozmopolita v stvari sami ni, ta je mogoče to besedo rabiti le v antitetičnem mislu kot nasprotje človeku, ki je tesneje vezan na svojo ožjo družbeno skupino in vanjo zaverovan, tedaj nastane nadaljnje vprašanje, ki smo se ga
v uvodu že dotaknili: kakšen je odnos ustvarjajočega človeka do družbe ali skupine, v kateri živi? Je-li ta skupina tudi nekako soustvarjajoča? Ali pa je stvar taka, da ustvaritveno nadarjeni človek ustvarja le sam, po čisto svojih oblikovnih idealih, medtem ko obdajajoča ga družba sicer po svojem mišljenju in čuvstvovanju vpliva nanj, nima pa ž njim, kar se tiče ustvarjajočega oblikovanja, v nobenem pogledu nič skupnega ?
To vprašanje je praktično daljnosežno, kajti če bi stvari stale tako, da družba nima oblikovalno nič skupnega z ustvarjajo-čim človekom, bi bila gojitev narodne pesmi brez pravega smisla, marveč bi preostalo le to, da se ustvarjajoče nadarjen človek pogrezne sam vase in pčje kakor more ta zna.
★
Lipovšek je v svojem premišljevanju o naši glasbi mnogo govoril o rasi. Ni razvidno, kaj misli z »raso«. Vendar pa bi lahko razbrali vsaj toliko, da imajo ljudje Lste rase tudi neke skupne duhovne lastnosti ta poteze, ki bi mogle glasbeni tvorbi človeka, izhajajočega iz iste rase, vtisniti svoj pečat.
Nam se zdi nekoliko preveč mistično in megleno, da bi za razložitev duhovne povezanosti poedinca z njegovo družbeno skupino rabili pojem rase.
Hoteli bi najti kaj bolj določenega ta
ELITNI KINO MATICA
TELEFON 21-24
Danes ob 4., 7.15 in 9.15 uri zvečer PREMIERA VESELOIGRE
NEKE MAJSKE NOČI
LJUBIMKANJE NA DVORU MARIJE TEREZIJE VIKTOR DE KOWA	KATICA NAGY	HANS MOSER
č® vestf
Zakaj naj ju Bog živi?
V zadnjem »Domoljubu« beremo naslednje vrstice:
»50 let sta že skupaj Peter in Amalija Pevalec v Studencih. Sta zvesta naročnika katoliškega časopisja, zato Bog ju živi!«
Samo zato, ker sta naročnika »katoliškega« časopisja? Tako pojmovanje ljubezni do bližnjega pač Odrešenik ni učil.
♦ Proslava 300 letnice varaždinske gimnazije se bo vršila letos v septembru in je pripravljalni odbor, ki ga tvorijo večinoma člani profesorskega zbora jubilejnega zavoda, že določil glavne točke pro-slavnega programa. Delo je razdeljeno v trti skupine: zgodovinsko, ki zbira in urejuje zgodovino zavoda za organzacijo kul-rjurno-zgodovinske razstave v zvezi z zavo dom, in koncertno, ki bo organizirala koncerte, zabave in druge prireditve pri proslavi.
njouivmjo^ndši
♦	Novi sreski šolski pregledniki. Ker
še niso imenovana novi sreski šolski nadzorniki v nekaterih srezih dravske banovine, je ministrstvo prosvete za drugo polletje imenovalo nastopne šolnike za s reške šolske preglednike: za srez Maribor desni breg Ernesta Vranca, učitelja v Studencih pri Mariboru; za srez Kranj upravitelja Lapajuefca Josipa v Cerkljah, vzhodni de'l sreza Ljubljane okolice Cepudra Leona za zahodni del pa Mihler-ja 'Ivana; za »rez Logatec štravsa Karla.
♦	Prijave za binkoštno romanje na Ople-nac bo danes še ves dan sprejemalo tajništvo Narodne strokovne zveze v Ljubljani, Miklošičeva cesta 22b-II — Delavska zbornica, tel. 2-0-77, ker je še vedno
NOVOST!
NOVOST!
V kavami „Cenfral"
igra dnevno nova kostumirana damska kapela, — Za časa velesejma odprto celo noč!
nekaj mest v III. in II. razredu na razipo-lago. Odhod iz Ljubljane bo v soboto ob 20.15, povratek v torek ob 6.44 zjiutraj. To potovanje je do sedaj najcenejše in najugodnejše, zato naj nihče ne zamudi prilike, ki jo ima samo še danes.
♦	Pravkar izišla številka »Življenja in sveta« prinaša na ovitku sliko »Vasovanje«, delo akad. slikarja M. Gasparija.
♦	Planinci, pozor! Letošnja hladna pomlad nam je pustila v planinah še mnogo snega. Posebno severna pobočja in žlebovi v vašimi nad 1500 m so še vsi pod snegom. Na takih mestih tvori sneg po navadi trdo, včasih napol zledenelo strmo visečo ploskev, snežišče. Prehod je na takih mestih težaven in nevaren, zahteva popolnega in dobro opremljenega alpinca, da mu je kos. Savinjska podružnica SPD zato priporoča posebno o binkoštih v planinah vsakomur skrajno previdnost. Niti ne bo odveč, da odsvetujemo sedaj v snegu nekate.re skrajno nevarne prehode v Savinjskih alpah, na primer: čez steno v Robanovem kotu, s Kamniškega sedla čez Sukalnik na Planjavo, skozi Turskii žleb. Lahka pot pelje na Korošico iz Luč preko Vodol, ali pa iz Kamniške Bistrice čez Presediljaj. Na Korcšicd je še vedno kolikor toliko ugodna smuka. Oskrbovane so vse planinske postojanke, tudii Dom na Okrešlju in Aleksandrov dom v Logarski dolini.
♦	Odprte planinske postojanke SPD
za binkoštne praznike. V Triglavskem pogorju je odprta in oskrbovana Staniče-va koča. Ob Bohinjskem jezeru nudlita cenen oddih postojanki Zlatorog in Sv. Janez. Orožnova koča na črni prsti bo za praznike že oskrbovana. Erjavčeva koča na Vršiču je odprta. Koči na Golici imata sedaj v svojii okolicri belo narcisno polje. Aljažev dom v Vratih je že oskrbovan, krasen izlet mimo Peričnika. Valvasorjeva koča pod Stolom je stalno odprta. Dom na Krvavcu nudi planincu vse
udobnosti. Koča na Ljutbniku je lepa iz-letna točka iz škofje Loke. Koča na Veliki Planini je stalno oskrbovana. V Dom v Kamniški Bistrici vodi nova lepo speljana pešpot. Koči na Kamniškem sedlu in na Kokrškem 6edlu bosta od 8. t. m. dalje že odprti in oskrbovani. Tomazi-nova koča na Sv. gori ie odprta. Dom na Mrzlici ima na razpolago sobe za stalno bivanje. Koča na Lisoi je odprta. V Logarski dolini je odprt Aleksandrov dom in Piskernikovo zavetišče. Nadalje je oskrbovan Frischaufov dom na Okrešlju, Mozirska koča na Golteh ter Celjska koča nad Celjem. Kocbekov dom je odprt ter so v tem gorskem predelu še ugodne razmere za smuko. Postojanke na Pohorju vabijo planince s svežim zelenjem.
♦	Dirkalno društvo v Št. Jerneju na Dolenjskem bo slavilo 50 letnico svojega obstoja dne 7. julija in ne 17. julija, kakor je bilo te dna navedeno v brzojavki iz Beograda.
♦	Denarni zavodi. Na binkoštno soboto 8. t, m. denarni zavodi v dravski banovini ne bodo poslovali. Društvo bančnih zavodov.
♦	Za izlet s posebnim vlakom na Dunaj
je zadnji rok prijave 8. t. m. Cena vožnje tja in nazaj 300 Dim. »Butnik« — Ljubljana.
♦	Utemeljitev zavrnitve zahtev žrtev
atentata na železnice. Apelaoijsko sodišče v Zagrebu je, kakor znano, že zavrnilo odškodninski zahtevi dveh žrtev atentata na železnico 2. avgusta 1931. pri Zemunu, dočim priziv gospe Lesničarjeve še ni rešen. Apelacdja je v popolnem obsegu potrdila razsodbo okrožnega sodišča v Sremski Mitrovioi, kjer so vse oškodovanci vložili svoje odškodninske zahteve proti železniški uprava. V razsodbi mitroviškega okrožnega sodišča in zavrnitvi pritožb pri apelaciji je rečeno: Odškodninske zahteva bi bila upravičena, če bi bil dogodek izzvan po delu železnice. Za tako delo, k: more obstojati v dejanju ali opustitvi, se da smatrati samo ono delovanje v tehničnem smislu, ki se nanaša na vzdrževanje samega železniškega prometa. Eksplozija peklenskega stroja se ne more smatrati za delo železnice, brez ozira na to, katera oseba je namestila peklenski stroj. Govoriti se tudi ne more o malomarnosti ali opustitvi železnice in njenih organov, ker se peklenski stroj nd pravočasno našel in odstranil. Tudi opustitev, za katero bi bila odgovorna železnica, bi morala biti tehnične narave, a to bi bilo, če se ne bi vršilo potrebno nadzorstvo nad železniškimi napravami, kakor nad progo, vozovi, signali, itd. O opustitvi bi se dalo govoriti le tedaj, če te naprave ne hi bile postavljene v pravilno in pravočasno delovanje in če se bi zaradi tega pripetil dogodek, v katerem hi ljudje izgubili življenje ali bili poškodovani. Nastavljanje peklenskih strojev na železniških napravah je dejanje, ki je naperjeno proti varnosti železnic, odnosno proti ljudski varnosti in zato ne more biti v nobenem primeru delo železnice same.
gggg Zvočni kino Dvor (ggg
Telefon 27-30 Danes ob 4., 7. in 9. uri zvečer BIZETOVA OPERA
C A R M E N
Vstopnina Din 4.50, 6.50 in 10.—
♦ Velika stavka. V tekstilni tovarni Hermana Pollacka in sinov, ki stoji ob železniški progi Zagreb-Zidani most blizu zagrebškega kolodvora Save, trajajo mezdni spori že od 13. maja. V stavki je preko 800 delavcev in delavk. V zadnjih dneh se je mezdna spor še poostril. Delavci zahtevajo več, kakor so zahtevali prej, vodstvo tovarne pa jim ponuja še manj kakor preje. Stavk/ujoče delavstvo je organiziralo svojo javno kuhinjo v Zagrebu na Selški cesti, kjer dobijo vsi enkrat na dan toplo hrano. Stavka je, kakor znano, izbruhnila zaradi odpusta 120 delavcev, ki eo postali za obrat nepotrebni zaradi uvedbe novih strojev. Pred odpustom tega velikega števila delavcev pa so morali delavci, ki so bili že poprej zaposleni pri
»trojih, opravljati tekam enega dneva delo pri večjem številu 6trojev. To naporno delo je mnoge tako izčrpalo, da so morali iskati zdravniško pomoč.
*	Slana v prvih dneh maja je povzročila za 590 milijonov škode. Ministrstvo za poljedelstvo je pridobilo iz banovin povprečne cenitve škode, ki jo je povzročila slana v prvih dneh maja. Ta škoda se ceni na 590 milijonov dinarjev. Največ škode je napravila pozeba v dunavski banovini, četudi je bil še hujski miraz v dravski banovini. Večja škoda v dunavski banovini je zaradi tega, ker je tam vegetacija že bolj napredovala kakor pa v slovenskih pokrajinah, škoda v sami dunavski banovini je cenjena na 270 milijonov. Največ škode imajo v tej banovini vinogradi v nižjih legah. V njih znaša škoda do 95%.
V	dunavski banovini je ozeba močno škodovala tudi pšenici, zakaj v nekaterih srezih, zlasti v Bački, je bila ob nastopu mraza pšenica že tako visoka, da je začela tvoriti klasje. Po višini škode sledi dunavski savska banovina, kjer iznaša škoda okrog 146 milijonov. V diravski banovini je ocenjena škoda s 100 milijoni in je ta banovina na tretjem mestu. V drin-ski banovini cenijo škodo na 22, v vrba-skii na 20, v moravški in zetski na po 11, v vardarski pa na 4 milijone, iz primorske banovine ministrstvo še nima pregledne cenitve škode. Ponekod 6e je vegetacija po pozebi še zboljšala in zato število 590 milijonov ne odgovarja dejanski škodi.
♦	Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna JOS. REICH.
DR. IV. HoGLER
ne ordinira 5251 od 7. do vštevši 16. junija.
Iz Ljubljane
u— Opozarjamo na današnjo H. javno produkcijo gojencev šole Glasbene Matice, ki bo drevi ob četrt na 7. v ffilhanno-nični dvorani. Nastopijo gojenci klavirja, violine in godalni orkester šole Glasbene Matice pod vodstvom prof. Karta Jeraja. Na to produkcijo opozarjamo starše in mladino. Obisk najtopleje priporočamo, vstop dovoljen proti nakupu sporeda, ki stane 2 Din in se dobi tekom dneva v knjigarni Glasbene Matice, od 6. ure dalje pa v veži filharmoničnega poslopja.
NAMERAVATE ZGRADITI NOVO ZGRADBO
ah staro renovirati, je prav, da naročite aproksimativni proračun, ki Vam ga poceni sestavi
TEHNIČNI BIRO
LJUBLJANA, Nunska ulica štev. 17
telefon 27-96	5173
u— Spored orgelske produkcije, M bo
juitrl 7. t. m. ob pol 7. v Hubadovi dvorani Majhenič zaigra Ocvirkovo »Stella maris« in Giuilmontovo »Meditacijo«. Bobdns Sdav-ko Rjihovskega: Dve pastorali. Mantuani Marija, nam zaigra dve skladbi Krauseje-vi, Simoni ti Radko pa Krekovo slavnostno predigro in Premrlovo fugo v g-duru.
V	II. delu zaigra Bohinc Handlovo fugo v g-anolu, nato sledijo 3 Bachova dela, in sicer Preludij« in fiuga v c-duru, igra Majhenič Salvator »Pastorale«, igra Mantuani Marija in Preludij in fiuga v e-molu, igra Kalčič Josip. Spored se dobi za 2 Din v Matična knjigarni.
u— Železničarsko slavje v Vižmarjih. Železničarji bodo svojo slavo proslavili še z veliko veselico na prostem v Matjanovem gaju v Vižmarjih, in sicer nepreklicno v nedeljo 9. t. m. od 15. dalje. Čisti dobiček gre v dobrodelne namene Jadranske straže! Pridite enkrat med železničarje!
n_ Skupni izlet članstva Društva jugoslovenskih obrtnikov _ podružnica Ljubljana
_ mesto na Govejek. Na binkoštni ponedeljek dne 10. junija priredi podružnica DJO na Govejek — Dom jugoslovenskih obrtnikov izlet članstva in svojcev. Za dobro postrežbo preskrbljeno. Janjci na ražnju. Vabljeno vse članstvo s svojci in prijatelji društva.
u— Kdo Se gre s Sočan! na Oplenac?
Ker je nekaj Sočanov zbolelo, je za bim-koštno romanje na Oplenac prostih še 35 mest. Kdor 6e želi udeležiti tega potovanja, naj se takoj javi društvu »Soča«.
PRIDE VELEZABAVNA
Chu-Chin Chow
ALIBABA IN 40 RAZBOJNIKOV
Prava poletna pijača
ne sme samo za kratek čas osvežiti, da bi potem čutili še večjo žejo in utrujenost, temveč mora istočasno povečati našo odporno moč, da lažje odolimo poletni vročini in utrujenosti. S tem si ohranimo energijo in živahnost enako za delo kot tudi za razvedrilo.
V to svrho vam bo najbolje služila
Pripravlja se v Ovomix-čaši, ki se dobiva povsod za ceno Din 10.—, kjer se prodaja Ovomaltine.
Poskusite hladno Ovomaltine na Ljubljanskem velesejmu.
Vožnja tja in nazaj s posebnim breovla-kom stane 170 Din. Všteta je tudi vožnja z avtomobili na Oplenac.
u— Sestanek emigrantov fcz Julijske Krajine bo v Kamniški Bistrici v nedeljo 9. t. m. Odhod iz Ljubljane z izletniškim vlakom ob 5.45, povratek ob 22.03. Vozovnica za tja in nazaj 7.50 Din. Vsi!
u— Vesela ringaraja za birmance. ZKD priredi za binkoštne praznike vesele Igre. Na sporedu so: »Mornar Popay«, »Betty-Boob«, »Kužek Bonzo« in »Mikl-Miška«. Poleg tega je še prav dosti porednih punčk in fantkov, ki bodo zabavali naše malčke. Mala opica bo spravila vse v smeh. Tudi stari 6e bodo do solz nasmejali. Vstopnice rezervirajte pravočasno. Prva predstava bo že v petek 7. t- m. Ker se je bati navala, prosimo, da si obiskovalci ZKD predstav vstopnice pravočasno rezervirajte pri blagajni. Kakor smo zvedeli, bo tudi za velike otroke prav dobro poskrbljeno. Tudi ti se bodo od srca nasmejali in prav prijetno zabavali.
u— Gospodinje članice »Zveze gospodinj« imajo v petek 7. t. m. ves dan polovično vstopnino v paviljonu »K«, torej za ogled razstave 1 Din, ob popoldanski modni reviji 3 Din in ob večerni 5 Din. Pripravite članske izkaznice. Ves dan vodstvo po razstavi.
u— Orgefski oddelek drž. konservaborlja ima v petek 7. t. m. ob pol 7. zvečer javno produkcijo v Hubadovd dvorani poslopja Gtt. Matice v Vegovi ulici.
u— Uprava policije razpisuje dobavo opreme za policijske zapore in policijsko stražnico v šentpetrstoi vojašnici. V poštev prihajajo pohištvo, postelje (železne), odeje in posteljno perilo. Ponudbe je oddati pni upravi policije — poveljniku policijske straže, kjer 6e tudi dobe potrebne informacije.
u— Balincanje po 22. url zabranjeno. Uprava policije opozarja vse gostilničarje v pol. okolišu na § 80 m. c. r., ki prepoveduje po 22 uri balincanje, s katerim se povzroča k al je nje nočnega miru. Gostilničarji se v lastnem interesu opozarjajo, da preprečijo balincanje po 22. uri, ker jih bo sicer zadela občutna kazen.
Zvočni kino Ideal
Danes ob 4., 7. in 9.15 uri zvečer MARLENE DIETRICH v filmu
VISOKA PESEM
Vstopnina Din 4.50, 6.50 in 10.—
Iz Celja
e— Seja mestnega sveta odpovedana.
Za petek ob 18. določeno nadaljevanje seje mestnega sveta je »zaradi nepričakovanih ovir« odpovedano. — Okoliški občinski od'bor bo imel redno sejo dne 13. ali 14. t. m. v občinska posvetovalnici na Bregu.
e— Tretji šolski nastop gojencev Glasbene Matice bo danes ob 19.30 v gledališču. Ta nastop obsega srednjo dn višjo stopnjo. Nastopil bo tudi mladinski orkester Glasbene Matice.
e— Otvoritveno nagradno streljanje bo priredila Strelska družina v Celju v nedeljo 9. t. m. ob 14. na vojaškem strelišču v Pečovniku. Določenih je deset lepih nagrad. Tekmovalnega streljanja 6e lahko
udeležijo samo Slami, U imajo članarino
plačano vsaj za prvo polovico leta 1936 e— Državna dekliška meščanska šola,
Vpisovanje v prvi razred ne bo danes, marveč v četrtek 27. t. m. od 8. do 12. e— Pedagoški krožek staršev ln uč i te I j-
stva se bo v tem šolskem letu zadnjikrat sestal v petek 7. t. m. ob 16. v mestni narodni šoli. Dnevni red: Spolna vzgoja.
e— Izredni občni zbor Strelske družine v Celju bo v petek 7. t. m. v hotelu »Hu-bertus«. Ker je dosedanji predsednik službeno premeščen, je treba voliti novega. Pozivamo vse člane, da 6e občnega zbora sigurno udeleže.
e— Starka pod avtomobilom. Včeraj dopoldne malo pred 10. je šILa 751etna prt>-vžatkarica Urša Bevčeva z Babne gore pri šanarju po Prešernovi ulici mimo aro-skega načelstva. Po ulici sta pri vozila osebni avtomobil iz Laškega in neki kokosa r. Starka se je zmedla in se ni znala pravočasno ogniti. Avtomobil jo je podrl na tla in povozil. Starka je dobila po-škodibe na glavi rokah in nogah. Reševalni avtomobil jo je takoj prepeljal v bolnišnico. Tam ji je zdravnik očistil in obvezal rane ter jo nato poslal domov.
e— Tatvina kolesa. V torek ob 20.30 je neznan storilec ukradel mesarskemu mojstru g. Alojziju S a vodniku iz neke veže v Prešernovi ulici 1000 Din vre dno, črno pleskano moško kolo znamke Dia na tov. štev. 1,042.567, evid. štev. 2—11.130—3.
e— Kino Union. Danes ob 16-30 in 20-30 opereta »Liselotte« in zvočni tednik.
Iz Maribora
a— Ko so naše baterije prvič prispete na Gosposvetsko polje. Spomin na ta dogodek je tukajšnji topnišk,i poik tocM letos proslavil s tradicionalno slavo. Za pravoslavno veroizpoved je opravil predpisane cerkvene obrede prota Grgiurevič, za katoliško P. Zavadlal. V za nosni besedi je nato proslavljal pomembnost dogodka poA-kovni poveljnik podpolkovnik Radova.no-vič Mihajlo, čigar izvajanja so napravila najgloblji vtis. Po mimohod« vojaštva je bila zakuska, popoldne pa vojaške viteške igre. Prisrčno vojaško slavje so počastili s svojo navzočnostjo mariborski ocEttčmki, mestni poveljnik general Hadžač, mestni predsednik dr. F. Lipold, sreska načetoika dr. Senekovič in M. Mak ar, poveljnik mariborske orožniške čete podpolkovnik Ge-rovac, policijski šef R&do&evič, šef drž. tožilstva dr. Zorjan, obmejni poteč, komisar Krajino vi č, zastopstvo gasilstva z žup-nim starešino S. Kratncem na čefco. zastopstvo Sokola ter predstavniki vseh gospodarskih in kulturnih organizacij.
a— Letošnji Mariborski teden v večjem obsegu. Letos bomo imeli na prireditvah Mariborskega tedna poleg razstave mariborske tekstilne industrije tudi razstavo nekaterih drugih industrijskih panog. Posebno velikopotezno zamišljena je toda obrtna razstava, raastava psov itd. T*i<M bodo povzdigovale prireditve Mariborskega tedna nekatere čisto nove atrakcije. Veselični prostor bo tam, kakor lani. Posebno zanimanje pa je opaziti za razstavo aaše tekstilme industrije.
a— Ministrski odposlanci pri maturah v Mariboru. Na tukajšnji realni gimnaaiji je delegiran kot min. odiposianec k maturi upokojeni ravnatelj dr. Josip Tominšek na klasični gimnaziji univ. prof. dr. K. Ozvald, na drž. učiteljišču upokojeni šoflski inšpektor dr. Ljudevit Poljan ec
a— Bolgarski vrtnarji bodo premeščeni. Na svoji torkovi seji je sklenil mestni tržni odsek pod vodstvom podžupana R. Go-louha, da se stojnice bolgarskih vrtnarjev na mariborskem trgu premestijo v Stross-majerjevo ulico. — Zaradi sobotne rabu-ke na trgu eo bili včeraj v sredo bolgarski vrtnarji iz okolice Varaždina in čakovca pod zaščito policijskih stražnikov, da ne bi prišlo ponovno do kakšnih nemirov.
a— Otvoritev novega športnega igrišča. Najlepše športno igrišče v Mariboru bo novo igrišče SK železničarja na Tržaški cesti, tri se dograjuje. Otvoritev novega velikega »girišča bo v dneh 6. do 8. septembra. Ob tej priliki bodo v Maribora velike športne prireditve to se bo povabilo v Maribor eno naših najboljših nogometnih moštev, najlbrže BSK.
a— Poziv javnosti. Odbor za počastitev spomina blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja v Mariboru si dovoljuje opozoriti javnost, da zaključi 30. t. m. svojo nabiralno akcijo. Dosedanja uspeh zbiranja je časten, ker so tisoča in tisoči darovalcev iz vseh slojev storili svojo patriotično dolžnost. Odbor pa pogreša v svoji točni evidenci še mnogo oseb, ki so njegovo prošnjo spregledale, ali pa še prispevka niso nakazale. Zato prosi spomeniški odbor vse gg. poverjenike, ki so prejeli nabiralne pole, in vse gg. naslovnike, ki so bili ob priključitvi položnic neposredno naprošeni za prispevanje, da se po možnosti čim prej odzovejo klicu odbora ter da nakažejo zbirke odnosno pri-
zato bolj veljavnega in prepričljivega, kar bi utemeljilo spoznanje o taki vezanosti.
Iskati in najti vezanost poedinega anonimnega narodnega ustvaritelja - pevca, in njegove pesmi na njegov narod na temelju raziskovanja celote narodnih Des-mi, je spričo mnogoobraznosti narodne pesmi preveč zamotano in težavno
Ko sem tako iskal preprostejši primer, mi pride na misel, kako je nemški človek po svoje preobrazil nekatere, v svoj jezik prevzete tuje besede. Iz latinskih besed: »piper, planta, palatium, persica, porta,« je napravil besede: »Pfeffer, Pflanze. Pfalz. Tfirsich, Pforte« itd.
Zdi se očividno, da je nova tvorba kon-sonantne skupine »Pf« na začetku prevzetih latinskih besed posebno prijala izgovoru nemškega človeka, medtem ko je izgovor iste konsonantne skupine za nas Slovence n. pr. prav težak in neprijeten. Da je nemški človek začetni konsonant »p« v tujkah zase pretvoril v konsonantno skupino »pf«, to ne more biti brez globljega razloga. Menda smemo po pravici sklepati, da je pretvoritev začetnega »p« v oblikovanje »pf« povzročila neka oblikovalna s i la, ki je v nemškem Človeku, sila. čije značilna lastnost je to, da je mesto začenjajočega »p« v imenovanih tujkah izoblikovala baš samo skupino »pf« in ne kake druge. Brez večjega pomena je, ali to oblikovalno posebnost pripisujemo kakim fiziološkim lastnostim nemškega človeka, ali pa kaki svojstveni organiziranosti nje-
gove psihe, saj praktično to oboje tvori v istem človeku nerazdelno enoto, in saj se baš v tej nedeljivi psihofizični enoti manifestira omenjena oblikovalna sila čisto svojstveno in konkretno.
Značilno za tako oblikovalno silo je baš to, da ima tendenco, izoblikovati povsem svojstvene oblike, ki se razločujejo od oblik, katere si ustvarjajo oblikovalne sile kakih drugih družbenih skupin.
Zakaj najbolj važno in značilno je na zgoraj omenjenem primeru nemške izgo-varjave nekaterih tujk, da tu očitno ne gre za izgovor samo nekega poedinca, marveč velike skupine ljudi. Sicer bi namreč ne bilo mogoče, da je omenjena izgovarjava v nemškem narodu, to je v mnogomiljonski skupini, ista in da jo očividno izvajajo z ugodjem. Niti ni važno, je-li tisti svojstveni nemški izraz s »pf« započel en sam poedinec, saj iz splošne rabe izhaja, da baš ta tvorba globoko ustreza izgovoriln! obliki in potrebi velike nemške skupine.
Iz navedenega bi zame izhajala kot nujna konkluzija: da imajo cele družbene skupine v sebi imanenten oblikovalni čut, odnosno oblikovalno energijo, ki se kaže v tem, da ustvarja svoje duhovne like po čisto posebnem, samo tej skupini lastnim oblikovnem idealu. Liki, ki jih ust« arja ta oblikovalna skupinska energija, imajo čisto določen obraz, prav tako, kakor iz narcisine čebulice ne more izcvesti noben drugačen, nego le narcisov cvet v svoji čisto posebni lepoti.
Zgoraj omenjeno prispodobo sem rabil, da pokažem, kako si mislim narodno pesem kot nujni izraz večje družbene skupnosti ali celo naroda.
Ni dvoma, da je konkretno narodno melodijo ustvaril neznan nadarjen narodni pevec. Toda, da je mogla ta melodija pognati korenine na široko v narodnih plasteh, se mi ne zdi mogoče drugače, kakor da je konkretna oblika te narodne pesmi v harmoniji z oblikovalno silo — v tem primeru glasbeno — široke skupine ljudi. Ta oblikovalna sila je kakor nekak kalup, ki ustvarja čisto določene oblike. Seveda ni ta kalup tog, marveč zelo gibljiv, ker ustvarja raznovrstne like, pa vendarle v nekih čisto individualnih mejah, ki dajejo njegovim tvorbam določen značaj, kateri loči te tvorbe od tvorb kake druge družbene skupine.
če so stvari tako, bi iz tega izhajalo, da ustvarjajoče nadarjenemu glasbeniku ni mogoče glasbeno oblikovati v nasprotju z oblikovalnim čutom njegove narodne skupine, na katere oblikovalnem čutu je udeležen tudi sam
Osebna vloga takega ustvarjalca se mi zdi odmerjena predvsem le po tem, ali je večja ali manjša njegova fantazijska in čuvstvena dinamika in ali je skupnostna oblikovalna sila v njem bolj ali manj razvita. Od slednje okolnosti bo največ odvisno, ali je njegova duša dostopna tujim vplivom tako, da se vdaja praznemu in površnemu posnemanju, ali pa je toliko sa-
mobitna, da se je tuji vplivi le malo ah pa sploh ne dotaknejo.
Ko pa moramo v praksi računati z raznimi stopnjami stvariteljske samobitnosti in nadarjenosti, se takoj pokaže, kako važna je za razvoj naše glasbene produkcije naša čisto praktična usmerjenost, kako važno je, kakšno glasbeno politiko vodimo v naši glasbeni produkciji in reprodukciji.
O tem bo treba ob priliki posebnega "azmotrivanja
Zapiski
Šestdesetletnica Thomasa Manna. Danes praznuje šestdesetletnico vodilni pisatelj demokratične Nemčije, Nobelov lavreat Thomas Mann. Že desetletja pred svetovno vojno se je ime tega potomca stare severno-nemške patricijske rodbine pomaknilo v ospredje mlade literature. Mladostni roman >Die Buddenbrooks«, ki pa je bil po svoji široki koncepciji in umetniški obdelavi že docela zrelo epično delo, je pomenil njegov prvi veliki uspeh. V njem je prikazal propadanje starih patricijskih rodbin: borbo starega sveta z novim. Sledili so spisi »To-nio Kroger«, »Konigliche Hoheit«, >Der Tod in Venedig«, ki so v njih še bolj prišle do izraza Mannove oblikovalne sposobnosti in psihološko prodorni pogledi v naj-zapletenejše komplekse človeških notranjih in vnanjih doživljajev Mannov največji povojni uspeh pomeni roman >Der Zauber-berg«, ki sodi med reprezentativne spise celotne nemške literature in za katerega je Mann prejel Nobelovo nagrado. Sedaj dovr-šuje veliko trilogijo >Jose! und seine Brfi-
der«, zgrajeno na znanem svetopisemskem motivu. Prvi dve knjigi sta že izšli, tretja je tik pred izidom. Mimo teh poglavitnih leposlovnih del je Mann spisal še vrsto novel in drobne proze. L. 1917 je izdal svojo znamenito izpovedno knjigo >Betrachtun-gen eines Unpolitischen«. Po vojni so vrtinci prerojene, demokratizirane Nemčije potegnili za seboj tudi Thomasa Manna. Ne-politik se je priznal za odločnega pristaša republike in demokracije. Prvi izmed vodilnih pisateljev se je napotil v Pariz in visoko povzdignil idejo nemško-franooskega sporazuma in kulturnega zbližanja na novi podlagi. O tem pripoveduje v sočno spisani knjigi >Pariser Rechenschaft«. L. 1929 je izdal zbirko esejev >Die Forderung des Tagesc, letos pa je v novem zvezku esejev obdelal Wagnerja in druge. L. 1919 je bil izvoljen za častnega doktorja univerze v Bonnu, 1929 je prejel Nobelovo nagrado. 1931 je bil imenovan v odbor za mednarodno sodelovanje pri Društvu narodov. Kot odločen demokrat in pacifist je prišel na-vskriž s hitlerjevsko Nemčijo in se preselil v inozemstvo. Thomas Mann je nemška osebnost evropskega formata. Tudi njemu so Nemci v veliki meri dolžni hvalo, da so se njihovi literarni produkti po vojni tako kmalu razširili po Evropi. Kajti Mann je bil Nemec, in vendar je imel mnogo povedati tudi drugim narodom, zakaj govoril je in še govori duhovni jezik uravnovešenega, razumnega, spravljivega človeka, česar pri sedanjih oficielnih nemških pisateljih ne opažamo. (—oO
Kupni domače blago!
»pevke. Pričakovati je, da bodo vsi napro-send pospešeno ugodili odborovi želji že zato, da mu prihranijo nepotrebne stroške za urgence. Skorajšnji zaključek akcije je nujno potreben, da bo odbor vedel, kolika vsota mu je na razpolago za čim prejšnje uresničenje njegove vzvišene zamisli. Spomeniški odbor ima čekovni račun št. 16745.
a— Junaški rešitelj. Včeraj okrog 14.30 &e je odigral na Dravi pri Studencih razburljiv prizor, da je gledalcem kri kar zastala. Na obrežju se je igralo več dečkov, po nesreči je pa en fantek padel v Dravo, ki ga je odplavila proti sredini, kjer ga je zagrabil tok in odnesel proti mestu. Fantek je z rokami otepal po vodi in se za silo vzdržal po površju, da ga je deroča reka nosila 800 do 900 m. Pri studenški brvi je opazil dečka sodni uradnik Alojzij Figi, ki se je oblečen pognal v mrzle valove Drave, splaval k dečku, ga pograbil in privlekel na breg. Nato ga je odnesel na dom staršev, ki niso našli dovolj zahvalnih besed, cla se oddolže junaškemu rešitelju. Deček je star 6 let in se piše Josip Plažuti.
a— JTK v Mariboru. V torek zvečer je bdi v nabito polni lovski dvorani pri Orlu ustanovni občni zbor mariborske podružnice Jugoslovenskega Touring kluba, te znamenite mednarodne tujsko - prometne organizacije, ki ima v Bruslju svojo centralo. K zboru so prišli delegatje vseb kor-poracij in društev z maglstratnim direktorjem F. Rodoškom kot zastopnikom mestnega predsednika na čelu. Po uvodnih formalnostih ter izčrpnem poročilu ravnatelja I^oosa, predsednika pripravljalnega odbora, ter odobritvi pravil, so bile volitve ter so se izvolili: častno predsedstvo tvorijo podpredsednik senata dr. M. Ploj, ter mariborski, celjski in ptujski župani dr. Lipold, dr. Croričan in L. Jerše. V upravnem odboru so: ravnatelj Loos, predsednik. Prof. Sev-nik, F. Peric, dr. Danev Milico, A. Pfei-fer, A- Kralj, B. Boltavzer, dr. J. Tomin-šek, dr. Fran Vatovec, D. Roglič, inž. V. Slajmer, A. Antončič, S. Markovič, 'A. IDebš, L Kvas, B. Muhič, F- Jaki, U. Kas-per, inž. Muri, J. Fišer, M Gnus, M. J are, I. Babič, A. Gilly, S- Voglar, prof. Cestnik, dr. Blanke, B. Bergant, inž. Keršič, I. Roglič in D. Senica, odborniki. Nadzorstveni odbor: H. Saboty, predsednik; magistratni direktorji F. Rodošek (Maribor), Ivo šu-bic (Celje), M. Zavadlal (Ptuj) ter dr. F. Stamol, člani Ravnatelj Loos in prof. M. Seunik sta delegata za centralno upravo. Pri slučajnostih je spregovoril predsednik Avtokluba g. Pinter, ki je poudarjal potrebo složnega, sodelovanja med obema organizacijama. S krasno uspelega občnega zbora so se odposlali pozdravi Nj. kr. Viso-čanstvu knezu Pavlu, banu dr. Pucu, pod-banu dr. Pirkmajerju, predsedniku TK v Beogradu dr. žižkti ter dr. Marnu.
a— Rojstev več, smrti manj. V majra je bilo v Mariboru rojenik 91 otrok, emrt-mh primerov je bilo 66, porok pa 48.
a— Posestno gibanje. Zasebnlca Roza-lija Ranča je kupila od g. Franca Kra-raerja in Janovih dedičev hišo štev. 6. na ISetnavski cesti za 75.000 Din.
a— Pohorska cesta. Do Petkovega sedla poteka nova cesta od nove banovinske ceste Reka — Sv. Areh proti Pohorskemu domu in Mariborski koči po že obstoječem kolodvoru, ki se je razširil. Ovinki so se bili povečali, strmine pa izravnale. Od Petkovega sedla gre odcep najprej preko Le-betovih njiv in gozdov proti mali ravnini, ki leži v višini Pohorskega doma. Tik pred križanjem s staro potjo proti Pohorskemu domu se razdeli nova cesta v skoraj vodoravno zvezo proti omenjenemu domu in cesto proti Mariborski koči. Cestišče je predvideno le 3 m šoroko, zadošča torej le za en voz, za srečevanja pa se predvidevajo pogosta izogibališča. Odcep je dolg skoro 3 km. stroški pa so preračunjeni na 300.000 Din. Banska uprava je nakazala svoječasno iz drž. fonda za javna dela znesek 60.000 Din. V izkopu in nasipu je sedaj od 3 km izvršenih 1500 m. Da se bo dovr-K! ves izkop in zasip, bo treba še približno 50.000 Din. Dovršitev te važne tujsko-pro-metne ceste bo brezdvomno ugodno vplivala na poživitev pohorskega turizma.
a— Usodna vožnja po Muri. Pri Tišini Je treščila ladja, na kateri se je vozila večia družba, v stari brod na Muri. Pri tem se ie Ladja prevrnila. Posrečilo ee vsem potnikom, da so se restili, izvzemši nebesa potnika iz Medjimnirja, ki ga je Mura pogoltnila. Njegova identiteta ee So ni mogla ugotoviti.
«— Igralne karte, saharin In drugo. Kazenskemu oddelku glavne carinarnico je izročen 371etni Franc Ogrizek, pri katerem so našli nahrbtnik, v katerem je bilo 114 ovtitkov igralnih kart. v Bresiter-nici pa eo prijeli 383etnega delavca Jožefa žavcerja iz Slemena, ker je kanil spraviti preko meje 4 in pol kg saharina. K» ne m-ore plačati 100.000 Din globe, bo moral sedeti leto dni v zaDoru. Ogrizek se izgovarja, da je prejel ovitke od neznanega moškega.
DRAMA
Začetek ob 20. Četrtek, 6. junija: Beneški trgovec,. Red Četrtek.
Petek, 7. junija: zaprto.
Sobota, 8. junija, Bunbury. Izven. Znižane
cene od 20 Din navzdol. Nedelja, 9. junija: Ob 15. uri: V času ob-
iskanja. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 10. junija: Ob 15. uri: V času obiskanja. Izven. Znižane cene. OPERA. Začetek ob 20. Četrtek, 6. junija: Kratko življenje in balet
Petruška. Red B. Petek, 7. junija: zaprto. Sobota, 8. junija: Zemruda. Red C. Nedelja, 9. junija: Ob 20. Zdaj vam eno zaigram, opereta. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol.
Drama
V »Beneškem trgovcu bo drevi gdč. Rei-nerjeva igrala Jessico, hčer Žida Shyloka (M. Skrbinšek).
Gostovanje mariborskega gledališča je zaradi slabe prodaje vstopnic odpovedano. Denar za kupljene vstopnice se vrne pri dnevni operni blagajni.
Opera
Stravinskega balet »Petruška« so predvajali najznamenitejši ruski koreografi s svojimi ansambli po vsej Evropi in Ameriki ter so želi z njim največje uspehe. Muzikalno je jako invenriozen in ritmično kompliciran. Opera »Kratko življenje« slika španske cigane in granadsko gospodo.
s— BinkeStni vozni red dne 9. Ln 16. t.
m.: i* 1 okraja desno od Slovenske ulice, 4® 2 okr. levo od Aleksandrove iz 3 okraja brez izjeme, iz 4 okr. desno od Samostanske ulice. Dovoz: Slovenska, Gosposka in Ulica 10. oktobra. Odvoz: Gaedali-aka. z 2 okr. desno od Aleksandrove, iz 5 okr. brez izjeme, iz 4 okr. levo od Samostanske. Dovoz; Glavni trg, Stolna Odvoz: Orožnova. Ta vozni red velja za izvoščike, avtomobile in druga vozila.
a— Mrtvec z razbito lobanjo v koruzi. Dne 24. avgusta 1934 so naš&i v Dragučevi koruzi mrtvega Franca Slano z razbito lobanja. Na sebi je imel evdter, ki ni bil njegov. Slano so že osem d m preje ob priliki nekega pretepa pobili z vnnogradnimi koli na tia. Včeraj so se zagovarjali zara-dfi tega pred malim 6enatom 32 letni posestnik Janez čuček, 55 letni posestnik Alojzij Kralj in njegov sin Franc Kralj iz Kiukave. Razprava je nudila zaradi zago-netnosti slučaja zanimive momente. Zaslišanih je bilo nad 14 prič, ki so izpovedale povsem različno. Razprava je trajala od pol 10. do 13. in od 15. do 18. Senat je vse tri obtožence zaradi pomanjkanj dokazov glede krivde oprostil.
Iz Litije
i— Raport rezervnih oficirjev. Letošnja regrutacija se bo vršila pri nas o binko-štih. Gospodje rezervni oficirji so prejeli vabila na raport h komandantu vojnega okruga za tiste dneve, ko se javijo na re-grutacijo njih domače občine. Pismeno vabilo pa se tem potom preklicuje in se naj
Goipo
Iz gospodarsko statističnega poročila Narodne banke za mesec april posnemamo naslednje zanimive podrobnosti.
Na jugoslovenskih efektnih borzah je promet i vrednostnimi papirji v aprilu ponovno nazadoval in je znašal le 29 milijonov Din (lani v aprilu 33 milijonov) nasproti 48, 54 in 73 milijonom v prejšnjih treh mesecih letošnjega leta Nasprotno pa se je devizni promet povečal in je znašal v aprilu 146 milijonov (lani 99) nasproti 104, 101 in 116 v prejšnjih treh mesecih.
Hranilne vloge pri jugoslovenskih bankah in hranilnicah, ki so se od konca januarja do konca februarja skrčile od 10.035 na 9.980 milijonov Din, so do konca marca zopet narasle na 10.038 milijonov Din. V zadnjih treh letih je bilo ob koncu marca stanje hranilnih vlog naslednje (v milijonih Din):
dri. zavodi ostali zavodi skupaj 31. marca 1933 1.197 8.728 9.925 31. marca 1934 1.583 8.307 9.890 31. marca 1935 1.861 8.177 10.038
Kakor je iz gornje primerjave razvidno, so bile letos hranilne vloge ob koncu marca za 148 milijonov večje nego lani ob koncu marca; ker pa so se vloge pri državnih
Državna hipotekama banka v marcu
Državna hipotekama banka objavlja v »Službenih Novinah« svoj izkaz o stanju na dan 31. marca. Iz tega izkaza je razvidno nadaljnje povečanje gotovinskih sredstev. Gotovina v blagajni in v zapisih Narodne banke, ki je znašaia ob koncu lanskega leta 265.5 milijona Din, ob koncu januarja 319.0 milijona Din in ob koncu februarja 409.2 milijona Din se je ob koncu marca dvignila že na 465.8 milijona Din (lani ob koncu marca 235.9 milij. Din).
Posojila na hipoteke so v teku meseca ponovno nekoliko nazadovala, in sicer za 10.8 na 2171.5 milijona Din. Nebistveno so nazadovala komunalna posojila, posojila vodnim zadrugam in menična posojila na hipoteke (skupaj za 0.9 na 784.9 milij. Din). Precej pa so se skrčila lombardna posojila (za 22.1 na 94.5 milijona Din).
Zadolžitev finančnega ministrstva, ki je narasla od 454.7 milijona Din ob koncu lanskega novembra na 620.7 milijona Din ob koncu februarja, je do konca marca popustila na 598 milijonov Din (lani ob koncu marca 332.8). V zvezi z naraščanjem teh posojil finančnemu ministrstvu se je v januarju in februarju zadolžitev same Državne hipotekarne banke pri Narodni banki po lombardu povečala od 175 na 300 milijonov Din, kar je ostalo v marcu nespremenjeno (lani ob koncu marca 180.2).
Privatne hranilne vloge so se v marcu povečale za 6.7 na 1083.8 milijona Din (lani 954.5). Vloge po tekočih računih, ki jih je banka pričela voditi v februarju, pa so od konca februarja do konca marca narasle od 3.4 na 259.6 milijona Din. Tu pa gre očividno za prenos teh kontokorentnih vlog iz drugih bilančnih postavk na novo postavko kontokorentnih vlog, zato se je tudi bilančna postavka »tekoči računi« od februarja na marc skrčila od 454.5 na 163.7 milit Din.
Razstava domače volne
V paviljonu Zbornice za TOI na velesej-mu je priredil Državni osrednji zavod za žensko domačo obrt iz Ljubljane nad vse zanimivo in poučno razstavo, ki je namenjena v prvi vrsti našemu podeželju in predvsem ovčjim rejcem. Čuti se namreč potreba po zboljšanju volne, da se bo lahko uporabljala za razne panoge domačih obrti, za pletenje, vezenje in razna tkiva. Mnogo
cglase vsi gg. rezervni ofldejl ts obSn, kft
se javijo v Litiji, na raport v torek 11. junija ob 9. uri, zatem pa se bo vcifl stanovski sestanek pri Urški.
i— Litija v radiu. V nedeljo 16. t. m.
popoldne bodo priredili Kbijski šolarji koncert v kinu Draga, ki ga bo oddajal tudi Radio-Ljubljana. Tako bo prvič primer, da bo Litija v radiu.
Iz Trbovelj
t— Predavanje o koroških bojih. Danes
6. t. m. poteče 16 let, ko so odredi mlade jugoslovenske vojske pod poveljstvom komandanta dravske divizijske oblasti generala Krste Smiljaniča po zmagovitem prodoru koroške fronte pri Dravogradu, Kot-ljah, na Jezerskem in Ljubelju zasedle slovenski Korotan z zgodovinskim Gosposvet-skim poljem. Glavni odbor Legije koroških borcev priredi v spomin na to zgodovinsko obletnico drevi ob pol 20. v Volkerjevi gostilni v Lokah spominsko predavanje o zgodovini slovenske Koroške in o borbah za Korotan. Vabljeni koroški borcL
VOJ-NIK. Na binkoštno nedeljo in ponedeljek vabimo starše in prijatelje mladi-' ne, da si ogledajo razstavo izdelkov vseh vrst, ki jo priredi tukajšnja meščanska šola. Začasno vpisovanje samo za. prvi razred meščanske šole bo 27. t. m. od 8. do 12. Sprejmejo se učenci od dovršenega IV. razreda ali šolskega leta dalje. Želeti je, da pridejo k vpisu otroci v spremstvu staršev zaradi nekaterih navodil, ki jih žele dobiti za redno vpisovanje, ki bo za vse štiri razrede L 2. in 1 septembra.
arstTo
denarnih zavodih (DriL hip. banka, Poštna hranilnica) v tem času povečale za 278 milijonov Din, so pri ostalih nedržavnih zavodih vloge nasproti lanskemu marcu še vedno v nazadovanju za 130 milijonov. Pri 20 največjih privatnih bankah v Jugoslaviji so znašale hranilne vloge ob koncu letošnjega marca 3170 milijonov (lani ob koncu marca 3267), ob koncu aprila pa 3125 mili ionov (lani 3264).
Železniški blagovni promet se je v aprilu nekoliko povečal nasproti lanskemu aprilu in je bilo natovorjenih 104.000 vagonov nasproti 101.000 v lanskem aprilu in 97.000 v predlanskem aprilu. Ker pa je bil prejšnje mesece promet manjši nego lani. dobimo za prve štiri mesece v celoti manjši promet v primeri s prejšnjim letom. V prvih štirih mesecih je bilo natovorjenih 388.000 vagonov nasproti 404.000 vagonom v istem razdobju lanskega leta in 383.000 v istem raz dobju predlanskega leta. Rečni promet se je v marcu, kakor običajno, znatno dvignil, toda ne v enaki meri kakor lani. V marcu je znašal rečni promet 54 milijonov tonskih kilometrov (lani 71, predlanskim 30), v prvem četrtletju pa je znašal rečni promet 88 milijonov tonskih kilometrov (lani lo2i predlanskim 72).
je namreč krajev, ki še goje ovce s slabo volno, ki je takorekoč brez cene. Današnji čas pa zahteva, da se zmanjša uvoz surovin za tkiva na minimum in da se zato zbolj-šajo domače surovine. Državno oblastvo podpira to akcijo z vsemi razpoložljivimi sredstvi in naše podeželje pač ne sme zamuditi te ugodne prilike, ampak se mora z vso vnemo oprijeti započete akcije, da se dosežejo čim lepši uspehL Dravska banovina ima okrog 35.000 ovac, dočim jih goji vsa Jugoslavija 8,600.000, kar znači, da se lahko oceni produkcija volne na letnih 15 milijonov kg.
Razstava je nad vse skrbno pripravljena in je zahtevala dosti podrobnega, tihega dela, katerega uspeh je splošna pohvala obiskovalcev. Razstavljena je volna iz raznih srezov, tako da posetnik spoznava tudi razne kvalitete. Iz ostre volne si pletejo Belo-kranjice razna primitivna pletiva za delovni svet. Ročno predenje predvaja od časa do časa predica iz Adlešičev, predvaja pa tudi tkanje najnovejšega volnenega sukna za prevlake modernega pohištva. To blago je našlo veliko zanimanja pri arhitektih za pohištvo, izdelovalcih pohištva in tudi pri privatnikih. Male domače predilnice predejo domačo volno za razno uporabo, za pleti-vo in tkivo, pri slednjem za preproge in sukno. Razstavljeno je originalno srbsko kmečko sukno, nadalje novo kočevsko in znano gorenjsko, ki je med razstavljenimi na višku tehnične izdelave. Podeželskim rejcem ovac se nudi prilika, da zamenjajo volno za gotovo sukno, ali si dajo iz lastne volne stkati trpežno sukno. Da je domača volna prav dobro uporabna tudi za tkanje perzijskih preprog, dokazujejo lepe razstavljene preproge, ki so jih ljubljanske dame stkale same. Domače barvarne barvajo danes volno v vseh niansah in tako postajamo vedno bolj neodvisni od tujine, ki nas je doslej grdo izkoriščala.
Za zimski šport so zelo primerne gorenjske pletenine, ki so zelo lepo izdelane. Štirje primeri analiz volne odkrivajo razne kvalitete volne in dokazujejo obenem važnost mikroskopiranja volne ob nakupih. Potrebne informacije dobivajo interesenti na mestu samem. Razno orodje, kožuhi in narodna tkiva pa delajo razstavo tako slikovito, da jo vsak obiskovalec zapušča z velikim zadovoljstvom in z zavestjo, da se tudi v tej stroki stori vse za napredek našega narodnega gospodarstva. Ponovno opozarjamo zlasti naše kmetovalce na to zanimivo in poučno razstavo.
Gospodarske vesti
Dimenzije pisemskih pošiljk v notranjem prometu. Minister za promet j« na osnovi § 3 zakona o pošti, telegrafu ki telefonu z odlokom od 25. maja predpisal nove dimenzije za pismonosne pošiljke. Pisma, poslovni papirji, tiskane stvari, mešane pošiljke in blagovni vzoroi se sprejemajo v odpremo, ako vsota dolžine, širine ne znaša več n"0o 90 cm, pri tem pa dolžina ne sme pre gati 60 cm. Ako je pošiljka opremljena v obliki zvitka (role), tedaj vsota dolžine in dveh prečnikov take dolžine ne sme presegati 100 cm in zvitek ne sme biti daljši nego 80 cm. (Doslej pisma, tiskovine in poslovni papirji v nobeni smeri niso smeli presegati 45 cm, v obliki zvitka pa ne 75 krat 10 om; vzorci v tu-zemskem prometu pa niso smeli biti večji .nego 30 krat 20 krat 10 in v zvitkih 15 krat 15). Za tiskane stvari v obliki dopisnice veljajo odslej predpisi glede dimenzij za dopisnice. Z gornjim odlokom se spreminjajo členi 17., 19. in 22. pravilnika za notranjo poštno službo I. del, kolikor so v nasprotju z gornjimi spremembami.
= Pred trgovinskimi pogajanji z Japonsko. Naše gospodarske organizacije so že ponovno stavile zahtevo, da se odpove trgovinska pogodba z Japonsko, ki smo jo sklenili 16. XI. 1923 in je stopila v veljavo 14. aprila 1925. Ker ta pogodba ne ustreza več spremenjenim razmeram in škoduje našim gospodarskim interesom, je po vesteh iz Beograda v kratkem pričakovati odpoved te pogodbe, nakar bi se pričela pogajanja
za novo pogodbo. _ Naš uvoz japonskega
blaga se je povečal od 1.4 milijona Din v letu 1932, odn. 42 milij. Din v predlanskem letu na 13.2 milij. Din v pret. letu. V prvem letošnjem četrtletju smo uvozili že za 5 milijonov Din japonskega blaga (lani za 1.8 milij. Din). Naš izvoz v Japonsko pa je malenkosten in je lani znašal komaj 0.1 milijona Din, tako da je bila naša trgovinska bilanca v pret letu skoro za ves znesek uvoza pasivna.
Borze
S. julija
Na ljubljanski borzi sta se t skladu z zunanjimi notacijami po včerajšnji oslabitvi devizi London in Newyork zopet dvignili. Izredno čvrsta tendenca švicarskega franka, ki je nastopila v prvih dveh dneh po nedeljskem glasovanju v Švici (o iniciativi glede zakona o krizi) je danes popustila. Narodna banka je pustila novo relacijo nasproti švicarskemu franku nespremenjeno.
V	privatnem kliringu avstrijski šilingi nadalje popuščajo in notirejo sedaj 8.70 do 8.80. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih 8.66, v au-geskih funtih po 238 in v girških bonih po 34.56, dočiim je bito za španske pezete povpraševanje po 6.30.
Na zagrebškem efektnem tržišču je tendenca v vojna škodi nadalje mlačna in je bil za kaeo zabeležen tečaj 365 do 367 (v Beogradu je promet po 366 do 366.50). V investicijskem in stabilizacijskem posojilu pa je tendenca nadalje čvrsta in se je stabilizacijsko posojilo trgovalo po 83.50 in 85.
V	ostalih državnih vrednotah na biJo prometa.
Devize.
Ljubljana (z všteto premijo 28.5 odstot.V Amsterdam 2953.88 — 2968.47, Berlin 1756.08 — 1769.95, Bruselj 744.18 — 749.24. Curih 1424.22 — 1431.29, London 216.70 — 218.75, Newyork 4351.07 — 438.38, Pariz 288.25 — 289.69, Praga 182.90 — 184.01, Trst 360.39 — 363.47. Avstrijski KJing v privatnem kliringu 8.70 — 8.80.
Curih. Beograd 7, Pariz 20.25, London 15.21, Newyork 307.50, Bruselj 52.40, Milan 2535, Madrid 41.95, Amsterdam 207.60, Berlin 124.20, Dunaj 58, Stockholm 78.50, Oslo 76.45, Kobenhavn 67.95, Praga 12.82, Varšava 58. Atene 2.90, Bukarešta 3.05
Dunaj: (Tečaji v priv. kliringu): London 26.33, Milan 43.11, Newyork 532.13, Pariz 35.20, Praga 22.08, Curih 173.32, 100 S v zlatu 128.
Efekti.
Ljubljana. Vojna škoda 308—370, 7®/« in-vest 80—83, 7«/« stabiliz. 82—84, ?»/• Blair 65.50—67, 8»/» Blair 77—78, 4*/o agrarne 45 do 47, 6% begluške 63—65.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 365—367, za junij-avg. 367 bi., 7% invest. 81—83, 4°/o agrarne 47 den., 7% Blair 66.25 do 67, SVo Blair 78 bi., 7% Drž. hip. banka 74.50—75, 7% stabiliz. 84—85.50, &>/o begluške 63.50—64.50; delnice: Trboveljska 125 den., Šečerana Osijek 135—160.
Beograd. Vojna škoda 365—366 (366 do 366.50), 7Vo invest. 84 bL (82), 4%> agrarne 46.75—47.50 (47), 7«/. stabiliz. 83—84, &/* begluške 65—65.50, 8V« Blair 78.50 bL, 7V« Blair 65.75—66.25 (66 25), 7»/» Drž. hip. banka 73 den., Nar. banka 5800—6000. PAR 225.50—226.50 (225.50).
Dunaj: Staateeisenbahngesell. 25.13, Trboveljska 13.95, AJipina-Monl. 11.77.
Blagovna tržišča
ŽITO.
+ Chieago, 5. junija. Začetni tečaji: Pšenica: za julij 83.6250, za sept 84.6250, za dec. 87; koruza: za julij 80.6250, za sept. 75.
+ Winnipeg, 5. junija. Začetni tečaji: Pšenica: za julij 83.6250, za okt. 85, za dec. 83.8750.
4- Ljubljanska borza (5. t m.). Tendenca za žito čvrsta. Nudi se (vse freo. nakL postaja): pšenica: baška, 78 kg, po 140—145; banatska, 78 kg težka po 139—142; oves: slavonski po 107—109; koruza: baška po 73—79: banatska po 72—74; moka: baška in banatska >0« po 235—245; baška »2« po 210—220; baška »5« po 190—200; otrobi: baški debeli po 100—105.
4- Novosadska blagovna borza (5. t m.) Tendenca nespremenjena. Promet srednji. Pšenica: baška potiska 136—140; slavonska 137—139; sremska 134—136; baška 132 do 136; banatska 127.50—136. — Oves: baški in sremski 98—100; slavonski 102—104. — Ječmen: baški in sremski, 65/66 kg težki 125 — 130: jari. 67/68 kg težki 135 do 140. — Koruza: baška in sremska 70 do 72; banatska 68 — 69. — Moka; baška in sremska »Og« in »Ogg« 205 — 227.50; »2« 185 _ 207.50; »5« 165 — 187.50; »6« 145 do 167.50; »7« 122.50 - 132.50; »8« 97.50—100. — Fižol: baški in sremski 117.50 — 120. — Otrobi: baški, sremski 85 — 87; banatski 84 — 86.
+ Budimpeštanska terminska borza (5. t
m.). Tendenca nedoločena. Pšenica: za junij 16.46—16.48. Koruza: za julij 10.98—11.00.
BOMBAŽ.
+ Liverpool. 4. junija. Tendenca vztrajna. Zaklj. tečaji: za julij 6.29 (6.12), za okt. 6.01 (5.82).
+ Newyork, 4. junija. Tendenca čvrsta. Zaklj. tečaji: za bilii 11.53 (11.13), za okt. 11.25 (10.83).
Slab duh Iz ust
je vsakemu zoprn, očmeli zobje pokvarijo najlepši obraz. Obe ti dve lepotni napaki se odpravita že z enkratnim čiščenjem s prijetno osvežujočo in okusno Chlorodont zobno pasto. Chlorodont da zobem bleščeS lesk slo-nove kosti, ne da bi pokvaril zobno sklenino. Tuba Din. 8.-. jugoslovanski proizvod.
RADIO
Četrtek, & junija.
LJUBLJANA 12: Plošče. — 12.45: Poročila, vreme. — 13: Cas, obvestila. — 13.15: Radio orkester. — 18: šlagerji na ploščah. — 18.20: Slovenščina (dr. Kolarič). — 18.40: Čas, poročila, vreme, spored, obvestila. — 19: Godci izpod Šmarne gore (Magistrov trio). — 19.30: Nac. ura. — 20: Prenos z velesejma. _ 20.45: IV. stilni večer moderne
slovenske glasbe. Klavir šolo dr. Švara, za uvod govori dr. Dolinar. — 21.30: Cas, poročila, vreme, spored. — 20: Naša gorska zdravilišča (Ivan Orel — v esperantu). — 22.10: Zabave željni — le posluh!
SOKOL
Sokol I, Ljubljana Tabor, poziva
svoje članstvo, telovadce in netelovadce, ki se nameravajo udeležita zJeta »Junakove v Sofiji v dneh 10. do 14. Julija, da se priglase najdalje do 14. junija t. L v društveni pisarni, kjer morajo tndS položiti vsoto, ka }o nameravajo poneeti s seboj v Bolgarijo za stroške bdvanja v So-f:ji. Po tem terminu se prijav ne bo več s?irejemalo. Zdravo! Uprava.
Spored skupnega telovadnega nastopa ljubljanskih sokolskih društev v soboto 8. L m. ob pol 20. na telovadišču v Tivafijn bo naslednji: 1. ženska deca (vsa tri društva): proste vaje in igre; 2. člani, članice, moški in ženski naraščaj: proste vaje; 3. moška deca: proste vaje in igre; 4. moški naraščaj (vsa tri društva): hkratni preskoki čez konje na šir s prožnimi deskami; 5. moška deca Ljubljanskega Sokola: boks; 6. člani Ljubljanskega Sokola, Sokola I in Sokola II hkratne vaje na bradljah; 7. članice Sokola Ljubljana II: vaje s kiji; 8. vaje na orodju: člani Ljubljanskega Sokola drog, Sokola II preskoki čez mizo, moški naraščaj Ljubljanskega Sokola: hkratni preskoki čez dva konja; 9. člani, članice, moški in ženski naraščaj Sokola I: rajalne vaje; 10. vaje na orodju: članice Ljubljanskega Sokola: dvo-višinska bradlja, Sokola I: visoka gred. Sokola II: dobočna bradlja; 11. člani (vsa tri društva): proste panoge: metanje kopja, žoge 8 pentljo in izmenični tek. — Pred javno telovadbo bo Ljubljanski Sokol otvoril svečano svoje preurejeno letno telovadišče, odposlanstvo Sokolskega društva Sisak pa bo izročilo zastavo bivšega Postojnskega Sokola Ljubljanskemu Sokolu.
§p0rt
lS-letnica ASK Primorja
Kakor smo že poročali, se bo 8., 9. in 10. junija vršila proslava 15 letnice !ASK Primorja. V častnem predsedstvu prireditev bo ministrski predsednik g. Jevtič, vojni minister general Živ kovic, prometni minister g. Vujič, minister za socialno politiko in narodno zdravje dr. Marušič, minister za telesno vzgojo dr. Auer in češkoslovaški poslanik v Beogradu g. Wellner, ki so vsi darovali lepe pokale, dalje ban dravske banovine dr. Dinko Puc in ljubljanski župan dr. Vladimir Ravnihar.
Na proslavi bo nastopila kompletna lah-koatletska reprezentanca Bukarešte, skupno 28 atletov. Poleg tega bodo startali Zagrebčani, Beograjčani, Mariborčani, Slavija iz Varaždina, ljubljanska Ilirija ter češkoslovaška ekipa, ki bo nastopila v tromatehu Praga — Beograd — Bukarešta. V tej ekipi so med drugimi znani atleti Češpdla (skok v višino), Otahal (800 in 1500 m), Boček (krogla), inž. Hron (1500 m in 10 kilometrov), svetovni rekorder Doud* (krogla in disk) ter Knenicki (400 tn 300 m).
Poleg lahkoatletskega miting« se bo vršil tudi juniorski nogometni turnir, pri katerem bodo sodelovali Concordia, Ilirija, reprezentanca ljubljanskega II. razreda tet Primorje.
Prometni minister je dovoKI vsem udelr žencem proslave polovično vožnjo.
Motociklistične dirke v Šiški
obetajo biti, kakor je razvidno iz priprav, res zanimive. Pripravljalni odbor Herme-sove motosekcije je globoko presuniia vest o nesreči njenega ustanovitelja ki člana Ludvika Stari ča v trenutku, ko se je v borbi z mednarodnimi dirkači v Pardubicah potegoval za čim večji uspeh jugoslovenskega motosporta. Upajmo, da bo naš Ludvik kmalu okreval in da se čim prej vrne v naše vrste. Za binkoštne praznike se torej priljubljeni »leteči Kranjec« ne bo pokazal na našem dirkališču. Vrzel pa bodo poskušali nadomestiti njegovi sovrstniki, ki se bodo po Staričevem programu še krepkeje potegovali za dosego čim večjega števila točk. Ker je ponesrečeni Starič vozil v Pardubicah z »Jawa« motorjem, je njegov »Rudge« ostal doma in ga bo na teh dirkah uporabljal gotovo eden naših dirkačev, pri čemer pride v prvi vrsti v poštev inž. Lotz iz Maribora, ali pa kdo od ljubljanskih dirkačev.
Razdelitev nagrad, ki so sedaj občinstvu na vpogled v izložbi Breznikove trgovine glasbil na Aleksandrovi cesti in katerih je precejšnje število, bo ob koncu prireditve zvečer v prostorih Keršičeve restavracije v Šiški. Predprodaja vstopnic, katerih cena z ozirom na veliko režijo, ki jo ima sekcija največ s povabljenimi izvenljubljonskimi dirkači, ni pretirana, je v športnih trgovinah: Goreč, Alpina in Sport-Kmet.
Službeno iz LNP. Drevi ob 20. seja k. o v novih prostorih LNP Pražakova ulice 8/1. Na sejo naj pridejo k zaslišanju: Dežman Pavel, Praunseis Alfonz, (oba Sloga, Ljubljana). Habiht Josip (Svoboda. Ljubljana), Ciuha Tine (Reka), Janežič Josip (Primorje), Močnik Stanko (Hermes) in vsi, ki so bili oproščeni, odnosno suspendirani na zadnji seji k. o.
SK Sloga. Danes ob 18. strogo obvezen trening za I. moštvo na igrišču Slovana.
SK Slovan. Danes ob 20. pri Krušiču obvezen članski sestanek za prvo in rezervno moštvo. Igralci, ki se ne bodo udeležili sestanka, ne pridejo v poštev sa tekme o binkoštnih praznikih.
Uspeh V(
Z zanimanjem, ki ga je pokazala naša javnost za velesejmsko razstavo, je že danes zasiguran popoln uspeh prireditve. Poset velesejma je letos povprečno večji od lanskega. Za binkoštne praznike pa je seveda pričakovati velik naval posetnikov zlasti z dežele. Predvajanja modne revije, ki so dnevno popoldne in zvečer, kažejo nadalje največjo privlačnost in so predstave vsak dan nabito polne.
Tudi v kupčijskem pogledu že lahko beležimo uspehe. Naši pohištveni mizarji delajo razmeroma prav dobro in so nekateri razstavljeno pohištvo nrodali že po večkrat. Tudi ostale stroke, ki so v zvezi s pohištveno razstavo, beležijo uspehe, predvsem razstavljala* preprog. Med drugim razstavlja na velesejmu lepo kolekcijo či-limov skopeljski čilimarski državni učni zavod. Tudi razstavljala' žime in rolet ter sličnih opremnih predmetov za stanovanja so v glavnem zadovoljni. Nadalje imajo
zadovoljive kupčije razstavljalci električnih aparatov, koles in kovinskih predmetov itd. Med razstavljalci je omeniti tudi razstavo nemškega potovalnega prometnega urada pod vodstvom dr. Gemiinda, kjer dobi vsak posetnik vse potrebne informacije in tudi propagandne brošure.
Čeprav je velesejem letos prav do zadnjega kotička zaseden, vendar opažamo, da se velesejma niso udeležile nekatere velike tvornice iz naše banovine. V drugih državah je za vsako industrijo ponos, da pokaže plod svojega dela na domačih velesej-mih. Značilno je, da so izostala baš taka podjetja, ki sicer nosijo v svojem nazivu zveneči jugoslovenski naslov, v resnici so pa podjetja tujeja kapitala. Naši velesej-mi niso samo kupčijske prireditve, temveč tudi reprezentativne razstave slovenskega gospodarstva, zato bi morala biti dolžnost vsakega večjega podjetja, da se velesejma udeleži.
Nase gospodarstvo v aprilu
»JUTRO« št, 130 ================^^	6	_ Četrtek, 6. junija 1935
Neobičajne padavine
Ribe, kri in žveplo z neba — Moderna veda o koncu sveta
Pred dnevi so opazovali na raznih krajih v Avstriji še vedno dovolj zanimiv, čeprav pogost pojav. Tople zračne struje iz Severne Afrike so prinesle s seboj velike množine
puščavnega peska, ki so ga stresle n. pr. nad Gradcem, na Dunaju pa so odložile to pošiljko iz daljne Sahare v podob: blatnega dežja.
Iz zgodovine meteoroloških pojavov so znani še dosti bolj zanimivi primeri nenavadnega dežja. Na Madžarskem so deževale pred nedavnim med neko nevihto n. pr.
d o 5 cm dolge ribe, ki so potem v veliko presenečenje in grozo praznovernega prebivalstva poskakovale v raznih mlakah. Od kod te ribe v ozemlju, ki je zelo oddaljeno od vsakega večjega, z ribami bogatega jezera, ribnika ali reke, niso vedeli povedati niti znanstveniki, gotovo pa je, da je nekje zračni vrtinec dvignil iz nekega vodovja te živali visoko v zrak in vihar jih je potem daleč proč odložil na kraju, kjer se je spremenil v nevihto in dež. Tudi na Dunaju se je lansko poletje zgodilo, da so zagledali po neki nevihti v 19. okraju na cestnem tlaku
polno drobnih ribic, a v maju 1915. so imeli v argentinski provinci Santa Fe nevihto, med katero so padale na zemljo celo do 20 cm dolge ribe.
Takšne »padavine« so seveda kaj pripravne, da spravijo babjeverne ljudi v strah in grozo, še hujše pa je moralo vplivati posebno v preteklih časih nanje, da so se po hudih nalivih pojavile na cestah
ogromne množine žab in krastač, o katerih so neuki ljudje srednjega veka in poznejših stoletij sploh mislili, da so z vragom in peklom v zvezi. Pojav žabjega in krastačjega dežja ni baš redek, le znanost si še ni na jasnem da-ld dežujejo v takšnih primerili te živali res z neba oziroma jih
vihar prinaša od daleč kikor ribe, ali pa izvabi le mokrota trume dvoživk iz njihovih skrivališč.
Nič manj groze ni povzročal med ljudmi nekoč znani pojav »krvavega dežja«. Znanost dolgo časa ni mogla najti prave razlage zanj, nu, sedaj ve, da mu lahko ku-muje več vzrokov. Najčešči je pač ta, da so deževne kaplje polne nekih
predrobnih alg iz skupine sferel, ki imajo to navado, da
tudi sneg v visokem gorovju pobarvajo rožno ali temno rdeče. Na Javi, kjer je krvavi dež še posebno pogost, pa so ugotovili, da izvira rdeča barva lahko tudi
od prahu in pepela, ki ga dvigajo vulkanski izbruhi v višine in okrog katerega se potem kondenzira vodna para.
Prav tako nedolžen oziroma še veliko bolj nedolžen je pojav »žveplenega dežja«, ob katerem so ljudje v starih časih noreli od strahu, da pomeni uvod v
konec sveta in sodni dan. V resnici gre za navadni, tako navadni cvetni prah iz smrekovih gozdov, ki ga veter v masi odnaša daleč, da ga potem z dežjem spusti na tla. Vse druge pritikli-ne tega »žveplenega« dežja, peklenski ogenj in smrad po žveplu so ljudje videli in vohali le v svoji bujni, razbičani domišljiji ...
PRAVKAR IZISLiA ŠTEVILKA ILUSTRIRANE TEDENSKE REVIJE
»ŽIVLJENJE IN SVET"
PRIOBCUJE NASLEDNJE ZANIMIVOSTI Slika na ovitku: M. GASPARI: »VASOVANJE« Naslovna slika: G. TYROLLER: »V NARAVI« (lesorez)
Dr. Maks Kremžar: HOMOIOPATHIA (1) — OD OBLAKA DO MORJA (Po razpravi dr. E. Grafa - nj) — ŠEPETALNI SVODI IN SE KAJ (M. A.) — NOVE J.AGODE (vk) — NAJDALJŠE ŽELEZNIŠKE ZVEZE — Dr. Anton Debeljak: PO SINJI ADRLJI (24) — NEKOLIKO SUPERLATIVOV (Več ko 500 km brez ovinka — Višek mraza — Starodavna drevo) — Charles Braibant - Anton Debeljak: POŽERUHOVA SMRT — ZA LJUBEZEN SO ZDRAVILA (in druge medicinske senzacije - drk) — NOVO ZDRAVLJENJE »KRIVIC« — Essad beg: ZAROTA ZOPER SVET (24) — NAJSTARŠI SLED ODKRITJA AMERIKE (n) — GASILSTVO IN TEHNIKA GAŠENJA (trna) — šaša Šantel: 50 LET STROSS-MAYERJEVE GALERIJE (Odmevi s proslave v Zagrebu) — IZ LITERARNEGA SVETA (Charles Braibant, Le Roi dont - A. D. — Naše ime onstran mej - A. D.) — RADIO (število brezžičnih oddajnih postaj — Avtomobilisti m radio — Antena zveča zmogljivost oddajne postaje - trna) — KRATKE TEHNIŠKE NOVOSTI — ŠAH (Vasja Pire: Moji vtisi s šahovskega turnirja v Moskvi — Problem 120) — PIVCI MED RASTLINAMI _ ZA BISTRE GLAVE — Na platnicah: HUMOR — KRIŽALJKA (Crassus) — CRKOVNICA (Crassus) — ANEKDOTE
»ŽIVLJENJE IN SVET« se naroča pri upravi, Ljubljana, Knafljeva ulica 5, in stane na leto (dve knjigi) 80 Din, za pol leta (ena knjiga) 40 Din, za četrt leta 20 Din.
Posamezni zvezki se dobijo po 2 Din. TELEFON štev.: 3122, 3123, 3124, 3125, 3126.
Ladja avtomobilskega tipa v
Po pristanku „Normandie" v New Torku
V Ameriki bo v kratkem prevažala potnike med Seattieom in Bremertonom ladja avtomobilskega tipa. Na tem oklapaean prostora za 2000 potnikov in 110 avtomobilov. Ladja bo vozila pri tem tovora z brzino 18 vozlov na
KARIKATURA
Pogumna telelosiistka
Strahovita opustošenja po tornadu v Ameriki
•Z zmagovito »Normandie« se je pripeljala iz Le Havra v Ameirlto tudi soproga francoskega drž. predsednika, ga. Lebrunova, ki jo vidimo na sliki v družbi kapitana P u g n e t a. Ko se je francoski prekomornik zasidral v ameriškem pristanišču, so tulile vse sirene, nad ladjo pa so križarili aeroplani s fotografi, ki so snemali edinstveni prizor. Na pomolu je ogromna množica ljudstva mahala z ameriškimi in francoskimi zastavicami ter vzklikala Franciji. Ga. Lebrunova je došla z ladje v hotel VValdorf-Astoria, kamor jo je osebno spremil guverner države New York, Al Smith. V hotelu je sprejela prva državljanka Francije iz rok newyorškega župana simbolični ključ mesta. Iz New Yorka se odpelje ga. Lebrunova v VVashington, kjer bo gostja
prezidenta Roosevelta
Kaj razodeva kupičenje zlata
Svetovna kriza je vendarle poživila neko industrijo: pridobivanje zlata se vrši v norem tempu, v zapuščenih dolinah Amerike, Afrike in Avstralije delujejo spet čistilni stroji. Vrnil se je čas iskalcev zlata.
Učeni gospodarstveniki vedo o vzrokih tega pojava povedati marsikaj. Tu pa gre za človeško stran medalje. Ogromno
kupičenje zlata,
ogromna potreba po zlatu, ki bi po mnenju izvedencev sploh ne bilo potrebno za ohranitev kreditnega sistema, je nov dokaz za to, da se civilizirani ljudje povra-čajo v primitivizem.
Iz najbolj komplicirane in abstraktne civilizacije denarja se vračajo ljudje k prvobitnemu naziranju in življenju:
trampovstvo, camping,, čredarsko zbiranje pod »voditelji«
in marsikaj drugega ima v gospodarskem področju svoj pendant v kupičenju zlata in draguljev v železni skrinji, kakor je bilo v navadi pred početkom modernega denarnega gospodarstva. Iskanje zlata, ki se znova oživlja, je samo eden izmed znakov, kako se človeštvo spet primitivizira.
Kamen ni ostal na kamnu
Podrobnosti o potresu v Indiji
Iz Sibija v Britskem Beludžistanu poročajo, da je v nedeljo razsajal v potresnem ozemlju silovit peščeni vihar, ki je onemogočil pilotom sleherno letanje nad pokrajino, ki jo je zadnji potres spremenil v razvaline. Prebivalstvo Quette je v štirih vlakih zapustilo mesto, kjer ni mogoče nobeno življenje več. Stanovalcem iz Quette je strogo
zabranjeno zapustiti Sibi
in tako se odigravajo na postaji v Sibiju pretresljivi prizori.
Na vprašanje sorodnikov, znancev in prijateljev, kaj je s tem ali onim, odgovarjajo vsi, ki jih ni potres pokopal pod razvalinami: »Ni jih več!« Quetta je izumrlo mesto. Vode ni, ker je potres razdejal vodovod, živil pa samo zategadelj še ni zmanjkalo, ker so po katastrofi urno izpraznili hleve in
poklali mnogo živine.
ki daje zdaj preživelim hrano. Železnico so za silo popravili in vozijo vlaki vsaj po
da vzpostavi ravnotežje mineralov in sokov v telesu!
DOBRA VODA JE POL ZDRAVJA !
Mnogo bolezni izvira od slabe vode !
»O brezkonkurenčni kvaliteti RADENSKE se prepričajte gratis v našem lastnem paviljona na velesejmu.«
enem tiru. Toda delavce za popravilo proge je bilo težko najti. Mnogi železničarji so pobegnili, deloma zaradi iskanja svojih družin, deloma iz strahu pred novimi potresnimi sunki.
Razdejanje v Quetti je res veliko. Zrušila se je tudi bolnišnica in v jetnišnici so obležali pod razvalinami vsi kaznjenci. Tudi poslopje generalnega guvernerja se je sesulo na kup. V mestni četrti, kjer je bila šola za letalce, ni ostal niti kamen na kamnu. Vojaštvo se je rešilo le zaradi srečnega naključja, ker je bilo v trenutku nesreče
na nočnih v e ž b a h.
Zato pa je potres pokopal četo stražnikov, ki je štela 160 mož in je že legla k počitku pred prvim sunkom. Ponekod je bilo reševanje pod razvalinami pokopanih mogoče samo na ta način, da so odkrivali strehe, ki so se poveznile na ruševine.
Sreča v nesreči je, da ni bila pretrgana zveza z Indijo preko prelaza Bolana. Doslej so angleški vojaki sežgali okolu 6000 mrličev. Človeške izgube v tem potresu cenijo na kakšnih 50.000 življenj. V ind-skem vojaškem lazaretu leži okolu 4000 ranjencev, nad 50.000 ljudi pa dobiva vsak dan prehrano iz zalog angleške vojske. Doslej še ni padla odločitev, če bodo Quetto nanovo pozidali, ali pa zgradila novo mesto na kakšnem drugem kraju.
Žena skladatelja Deliusa
Pred kratkim je umrl sloviti angleški skladatelj Frederick Delins, a dva dni po njegovem pogrebu mu je sledila v grob njegova žena. Zbolela je od razburjenja med njegovo boleznijo in pogrebom.
Delinsova sta bila 30 let poročena tn njun zakon je bil izpolnjen z redko ljubeznijo. še na smrtni postelji si je dajala vdova igrati z gramofonskih plošč skladbe pokojnika. G. Delinsovo, ki je bila v svoji ! mladosti pomembna slikarica, so pokopali 1 ob skladateljevi strani.
je dosegel Američan Bili Grabeč, Id je skočil 4 m 40 cm
če bo Pierre Laval mogel in hotel sestaviti novo francosko vlado, ali bo tudi uspel ?
Štiri faze pričenjajočega tornada
zcrrfla, naj se rešijo, da jih ne odnese voda. Mnoge je s tem opozorilom oteia sigurne smrti. Ko se je tornado unesel in so ljudje bili na varnemt so šele začeE poizvedovati o usoda telefonistke. Iskali so jo po telefonu — brez odziva in še zdaj se ne ve, 6e je rešiteljica tolikih življenj živa alt mrtva.
Tornado je napravil neprecenljivo škodo v državah: Colorado, Wyoming, Nebraska, Kansas in Missouri. V teh krajih ao našteli nad 200 človeških žrtev. Tudi gmotna Skoda je znatna, cenijo jo zaenkrat na 25 milijonov dolarjev. V naraslih rekah j© polnilo precej živine. Samo v Nebraski je utonilo zaradi poplave 85 oseb. Ljudje so v strahu za življenje plezali na atrehe in dre-vesa. Nad tisoč družin je še zdaj brez fctaet-he in žive samo od vladne podpore ponesrečence.
?
i
Povsod, kjer je voda slaba, pretrda ali pre-mehka, bi vsakdo, zdrav, zlasti pa bolan, moral popiti mesečno nekoliko steklenic prvovrstne, prirodne
za botre in birmance
nudimo po najnižjih eeivah.
DRAGO SCHWAB
LJUBLJANA, ALE33SANDBOVA CESTA.
Nesreča na bruseljski razstavi
Na svetovni razstavi v Bruslju se je primerila v ponedeljek huda nesreča. Vlak miniaturne železnice, ki vozi po razstavišču, se je iztiril jn zavozil v čakalnico iz stekla, usmrtil eno žensko ter hudo poškodoval več obiskovalcev razstave, ki so jih morali takoj odpeljati v bolnišnico.
V ^nekaterih državah Severne Amerike
so povzročili veliki nalivi prošle dni katastrofalne poplave. Nesreča se je začela s tornadom v mestecu Roggan (Colorado). Človeških žrtev neurja bi bilo nedvomno mnogo več, da se ni znašla ob uri viharja v poštnem uradu malega mesta pogumna telefonistka, ki je iz uradnega poslopja, v katerega je že vdirala voda, nevtrudno budila iz sna vse telefonske naročnike ter jih potem, ko jih je zdramila iz spanja, opo-
Nov rekord v skakanju s palico
ANEKDOTA
Ko je Emil Jacniaga, revesn. kakor cerkvena mg, prSet do svojega prvega an-gažmana, mn Je dejaJ ravnatelj:
»Angažiram vas za sedaj na positnSn^o.«
Nato Jannioga: »Preden prfwcžim, vas prosim na poskufojo za predujem.«
VSAK DAN ENA
stZakaj pa si ne ostrižeš dolge brade?« »Samo iz štedljivosti, prijatelj! Dokler imam to brado, ne potrebujem kravate, čiste srajce, telovnika, prtiča, žepnega robca in, če mi brada še nekofiko zrase, nttt ne kognfedh ., ^
SENZACIONALNA
KOLONJSKA VODA
Vremensko poročilo
Številke za označbo fcraja pomenijo: I. Caa opazovanja, 2. stanje barometra, t-temperaturo. 4. relativno vlago v odstotkih, 5. smer ln brzino vetra, 6. oblačnost 0—10, 7. padavine v taaa, 8. vrsto Dad&vln, Temperatura: prve številke pomenilo najvišjo, druge najnižjo temperaturo. 5. junija
LJubljana 7, 760.1, 16.4, 77, 0, 7, dež, 0.6 Ljubljana 13, 758.0, 25.3, 46 SW!3, 5, —, — Maribor 7, 758.3, 17.0, 80, S2, 6, —, — Zagreb 7, 761.1, 17.0, 70, E2, 0, —, — BeogTad 7, 761.7, 21.0, 60, SE1, 5, —, — Sarajevo 7, 764.3, 13.0, 80, 0, 6, —, — Skoplje 7, 764.5, 21.0. 70, 0, 0, —, -Kumbor 7, 764.3, 20.0, 90, 0, 3, —, — Split 7, 761.7, 22.0, 60, SE6, 4, dež, 3.0 Rab 7, 759.5, 20.0, 70, S«, 4, —. — Temperatura: LJubljana 26.0, 14.4; Maribor 22.0, 16.0; ZagTeb 25.0, 15.0; Beograd 25.0, 16.0; Sarajevo 26.0, 5.0; Skoplje 30.0, 12.0; KumboT 26.0, 17.0; Split 21.0, 19.0;
B I
H M A N S K A DARILA
po nizkih cenah pri
J. VILHAR
urar
LJUBLJANA Sv. Petra cesta 36 pri Zmajskem mostu
VRTNE SOLNČNIKE
izdeluje Bela Fett-mann, Zagreb Ma-sarykova cesta 9.
Prevzema tudi preobleke Zahtevajte brezplačen ilustriran cenik.
TEHNIČNA PISARNA
Ing.
Borštnar Ognjeslav
poobl. civ. strojni inženjer
LJUBLJANA, PRAŽAKOVA UL. 8-L vrši vse strojno-inženjerske posle ter dobavlja vse vrste strojev predvsem 5104
Vsakodnevna pijača
tistih, ki se hočejo ohraniti sveže in čile je in ostane znamenita
ROGAŠKA SLATINA
Najprijetnejše letovišče na morju nudi
HOTEL
VILA LUCiJA
Aleksandrovo na otoku Krku
Pension oa Din 50 naprej (vse takse vštete). Sezona od 1. maja do SO. septembra. Restavracijska terasa nao samim morjem. Hotel je lasi renoml-rane slovenske tvrdke. — Zahtevajte brezplačne prospekte pri Putniku ah pa pri direkciji hotela 143
g V®
oieci
i
KART0LEUM
vajjefkinija zastirka ' za. slabi podL
STANOVANJSKE POTREBŠČINE VELESEJEM PAVILJON »E«
„VEKA" MARIBOR
5119
SO fltCUH - - -
NAJNOVEJŠI MODELI ZA BINKOŠTI
145*- i /Zk 165*«
Lahki Seriji, rjavi, Kuba peta,. Isti beli nubui Din 105.—
Elegantni trotteur Seriji iz rjavega ševT. Isti iz črnega, rjavega ali sivega nubuka od Din 185.—
Pazite na gornjo znamko
195'-
Poletni čevlji iz belega nubuka, 6 per-foriranim prednjim delom. Ifcti rjavi ali sivi Din 175__
Odobni trotteur čevlji. Kombinacija rjavega in belega usnja.
Praktična eandala iz usnja raznih barv.
RAZEN GORNJIH MODELOV IMAMO 6E VELIKO IZBIRO MNOGO DBTTGIH VRST.
„MODA" Zelo elegantni čevlji« modrega nubuka e kovinskim nakitom.
Hoški polčevlji H rjavega ali črnega boksa. Isti beio šivani, rjavi ali črni Din 148.—. Najboljša izdelava Din 195.— in Din 165-—
PETO VTA Ljubljana, Tyrševa cesta štev. la Maribor, Gosposka ulica štev. 17 Celje, Aleksandrova cesta štev. la.
PREDILNICA ZA ZIMO
VILKO MASTEBL
STRAŽIŠČE PRI KRANJU — DRAVSKA BANOVINA
IZDELUJE NAJFINEJŠO ŽIMO ZA 2IMNICE, OTOMA-NE, FOTELJE, DIVANE I. T. D. NAJVEČJA IZBIRA RAZNIH VRST ŽIME ZA TAPETNIKE IN SEDLARJE.
VZORCI FRANKO IN BREZPLAČNO! — CENE NIZKE!
LJUBLJANSKI VELESEJEM PAV. F
Prenehajo v 3 minutah
Ne obupajte, zakaj dnevi neznosnih bolečin so minuli. Danes se lahko hitro rešite najhujših vnetij, oteklin in bolečin v preobčutljivih nogah, ne glede na to, iz katerega vzroka so nastale. Nabavite si zavojček Saltrat Rodella in vsujte ga polno pest v toplo vodo. Takoj, ko boste pomočili noge v to zdravilno kisikovo kopel, bodo vnetja »ginila, razvneto tkivo pa se bo oblažilo in osvežilo. Pravilna cirkulacija krvi bo urejena in Vaše noge bodo oživele v novem življenj«. Ta enostavni recept prinaša dnevno tisočerim ljudem, ki so že mislili, da ni rešitve *a njihove muke, v kratkem roku od 3 minut popolno olajšanje. Kurja očesa m trda koža se omehčajo ter se lahko popolnoma odstranijo. Saltrat Rodell nikdar no odreče. Nabavite si Saltrat Rodell pri svojem lekarnarju še danes in poslužhe se ga takoj zvečer.
t, GOSTILNIČARJI IN RESTAVRATERJI ?
Obiščite paviljon „H" na velesejmu!
l?vrdka B. MARINKOV iz Fruške gore, Sremski Karlovci,
je razstavila svoj lastni proizvod:
Bermet vino črnino iz Fruške gore
Vino je odlikovano s prvimi nagradami in zlatimi medaljami na mednarodnih razstavah. Je najboljše zdravilno vino naše ziemeljske krogle. Bermet vino nudi tvrdka v sodčkih od 50 litrov naprej. Cene bagatelne, sodi na posodo. Pridite in pokusite Bermet vino iz Fruške gore. Zahtevajte ponudbe od B. MARINKOV, Sremski Karlovci, Fruška gora.
uspehov
na
en oglas v
»JUTRU«
Javljamo tužno vest, da je naš ljubljeni šef, gospod
FRANC OSET
VELETRGOVEC
po kratki zavratni bolezni nenadoma preminil. Ohranimo mu trajen hvaležen spomin.
Ljubljana, dne 5. junija 1935.
""ELJFKiJZr4 Nameščenstvo Daj-Dam.

Kupimo lokomotivo
za normalni tir starega tipa, v dobrem stanju, za uporabo na zasebnem industrijskem tiru. Ponudbe s točnim tehničnim opisom, sliko, letom izgraditve ter ceno pošljite na oglasni zavod »Publicitas d. d., Zagreb, Ilica štev. 9, pod »Lokomotiva«.
5136
č§3

Po težkem trpljenju je preminil včeraj v graškem sanatoriju naš nad vse ljubljeni in skrbni soprog, oče, tast, ded, brat in stric gospod
ANC OSET
veletrgovec in posestnik v Sv. Petru v Sav. dolini in solastnik avtomatičnega buffeta „Daj-Dam" v Ljubljani.
Blagopokojnika prepeljemo v Ljubljano, kjer se vrši pogreb v petek, dne 7. junija t. L, ob 4. uri popoldne izpred mrtvašnice, Stara pot štev. 2 (Leonišče), na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. Peter-Vransko-Ljubljana-Zagreb, dne 5. junija 1935.
ŽALUJOČI OSTALI.
O&oč, ki
vcu> nifboCi ne puhti na cediCui
VIKTOR BOHINEC. Liubliana, T.vrševa cesta 21 - Telefon št 23-09
B, L Stereu9on:
49
NAI\T-VVES
Prigode francoskega ujetnika na Angleškem
A vendar, kolikanj različen se mi je zdel od bledega besneža, ki sem ga bil snoči videl v Amershamu! Čil, zaripel, kodrast kakor Bakh, je stal nekaj trenutkov pred menoj, vzravnan na stopainiku svoje kočije, ves gospodar samega sebe, smehljajoč se z izrazom, ki je bil kar zoprno milostljiv. Spominjal me je vsega hkratu: princa kraljevske krvi, postarnega komedijanta in giz* davega zobodera, nezakonskega sinu preproste matere in pleme« nitega očeta. Se trenutek, in njegova kočija je po snegu tiho zdrčala z dvorišča.
Oddahnil sem se. S hvaležnim srcem sem spoznal, kako srečno je bilo naključje, da sem bil stopil v hišo s hlevskega dvorišča namestu skozi prednia vrata, in kolikanj imenitno priložnost, da srečam svojega bratranca, sem bil zamudil s tem. ko sem bil kupil bordojskordečo kočijo. V naslednjem trenutku sem se bil snomnii, da stoii zdraven mene eden izmed gostilniških strežajev. Gotovo me je bil videl, ko sem se potuhnil za čajno posodo.
»Povejte mi, sem rekel, »ali ni bil ta, ki se je pravkar od= peljal, nečak grofa Carwella?«
»Da, gospod. Vikonta Carvella ga imenujemo.«
»A, mislil sem si. Vrag naj vzame vse Francoze, pravim jaz!«
»Prav imate, gospod.« je pritrdil strežaj. »Vsekako je njih vedenje takšno, da bi se ga angleški gentleman sramoval.«
»Jeznorit je. kaj?« sem vprašal.
»Je, gospod. Ogabno se vede,« je zlovoljno pritrdil strežaj. »Mislite si, prav danes pri zajtrku je sedel tamle in bral časnik. Mislim, da je naletel na kako politično novico — morda je bilo tudi kaj zastran konj — zakaj mahoma je udaril s pestjo po mizi in zahteval cura?ao. Kar strah me je izpreletel, tako nenadoma je to storil. In vidite, gospod, takole pravim: te sorte navade utegnejo biti na Francoskem dovoljene, a reči moram, gospod, da jih tu pri nas ne trpimo.«
»Časnik je bral?« sem rekel. »Katerega neki?«
»Tegale, gospod. Najbrže mu je zdrknil iz žepa.«
Pobral je časnik s tal in mi ga pomolil. Bil sem popolnoma pripravljen, saj sem vedel, kaj me čaka; a vendar mi je ob pogledu na časnik zastalo srce. Časnik je bil odprt prav tam, kjer je bilo poročilo o Clauselovem prijetju! Čutil sem, da bi se tudi meni prilegel kozarček curagaoja; a premislil sem se in rajši naročil konjak. In da bi bila nesreča popolna, sem zdajci videl, kako je strežaj zamežikal z očmi, kakor da bi bil opazil mojo podobnost z Alainom. Kar mraz me je izpreletel ob misli, da sem spet napravil neumnost. Ravnal sem bil tako. da ni bilo moči zgrešiti moje sledi, če bi Alain poizvedoval v Avlesburvju. Ker je prav ta mah obstala pred vrati moja gosposka kočija, sem se še tem bolj zavedal pomena svoje lahkomiselnosti. In tako sem sredi zajtrka vstal, se poslovil in zdrdral na sever takisto naglo, kakor moj bratranec Alain proti jugu. zakaj vse moje upanje je bilo v tem, da uberem nasprotno smer in dosežem enako hitrost.
Pri »Zelenem dragoncu« me je čakal Rowlev s prtljago na hišnem pragu; takoj sem videl, da ves koprni od nestrpnosti, da bi mi zaupal skrivnost.
»Kaj mislite, gospod, koga sem našel tu?« je zasopel izpre*
govoril, kakor hitro sva spet zdrdrala po cesti. »Rdečeprsnike!« Pri tej besedi je pomembno pokimal.
»Rdečeprsnike?« sem ponovil. V svoji omamljenosti na prvi mah nisem razumel izraza, ki sem ga bil že tolikrat slišal.
»Da,« je rekeL »Rdečeprsnike. Beriče! Opravnike z Bow» Streeta! Kar dva sta bila, in eden izmed njiju je bil sam Lavender, eden izmed najbolj znanih. Razločno sem slišal, kako je drugi rekel: ,Nu, če ste pripravljeni, gospod Lavender?' A zdaj je že vse v redu: tisti, ki sta mu za petami, niste vi. Dal sem jima zelo dragocene podatke — vsaj gospod Lavender je tako rekel in mi stisnil šestico v roko, in zdaj sta se odpravila v Luton. Pokazala sta mi tudi lisice — se pravi, oni drugi mi jih je pokazal — celo na roke mi jih je nataknifc grdobijo grdo. Oh. nihar ne zamerite, gospod Anne « je dodal in se v mojo veliko zabavo spet izpremenil iz fanteta. ki je pravkar odrasel šoli, v spodobi nega. spoštljivega gosposkega služabnika.
Nu. ne bom se bahal. Težko bi trdil, da mi je bil ta pogovor o lisicah zelo po duši; in to je bilo menda edini vzrok, da sem ga bolj strogo, nego je bik) potreba, pokaral zaradi njegove zmote z imenom.
»Da, gospod Ramornie.« je rekel ubogi fant in ponesel roko k čepici. »Lepo prosim, ne zamerite. Do tega trenutka sem zmerom pazil. Samo zareklo se mi je, gospod!«
»Prijatelj,« sesm dejal z imponujočo resnobo, »žareči se ti ne sme nikoli nič. Bodi tako prijazen in misli na to, da gre za moje življenje.«
Sam seveda nisem porabil te priložnosti, da bi mu bil povedal, koliko podobnih zmot se mi je bilo že pripetilo. Moje načelo je, da ga častnik nikoli ne polomi.
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za beseda, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino rta S.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi te ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo Dtn 2.— davka za vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Ein 20.—. Vsi ostali ociasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo. Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 1".—.
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra«	m
odgovor, priložite V1H J« v
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.542, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek ^Jutra", Ljubljana«
Beseda 1 Din. davek 2 Die. Hi Šifre ah dajanje naslova 5 Dta Najmanjši meseS 17 Din
Trs. sormdnika
•tM-ejšega. dobre izurjene-p v mar.cfakturi. speceri-ji, ietemini. usnju, steklu m drobnarijah. sprejme N'Brfc. Zanier i sin. i-v. P«*er. Sar. dolina. 131S2-5
Besed: 1 Din. davek ! Din. ta Sifrr »!• dajanje naslova 5 Din. *aiinan.iš znesek r Din
Glonarjev
Poučni slovar ic PmsP: vedei. piatno. prodam za polovično ceno. Nasiov t veet poslovalnica! ».hitra« 13-jf
Frizerko
prvovrstne sprejme tako; frizerski salon v Celju — Glavn: trg št. IS. ikst-l
Mesto družabnice
pri gospodu dob: mlada dama. Ozira se na ponudbe e točnimi podat-I fci, popolnim naslovom, ' zahtevo plače, katere je poslati osi. odd. ^ut-rac
: pod »Zaupno«.	13796-1
'—~————
Jelonošo
miado in prikupljivc. per-! fektnr v nemščini. dovoli
I inteligentno. s popolnim znanjem serviranja. za julij in avg-ust potrebuje note!-pension Starki. Bled.
Gospodinjo
izobraženo, snažno, mlajšo, išče samski gospod. Ponndbe i osebniir. opisom na ociasni od'.eiek »Ju-
I tra« poc
»Vd^a«.
12635-1
Bismi 5C Bara. davek t ' Din. aa Hfrr ti! aajanjf ■ukn J Din Najmar.is aewt ti Din
Steklar, pomočnik
dti+r-e izurjen. i mojster-afcjr ispitom. išče službo. : Cenjene ponndbe na osri.
»Jutra« poč širrc »Steklar«.	:3Ž(i4-°
V nadurah
ttfeem »poplitve. Ponudbe na ogiasr. oddeiek Jutra pne »C ra. dni ca. S«. ISJEET-i
Plačilni natakar
STi ie« star. venirar. v re- i stavrari' ir kavarni, išče ifW s 16. junijem. Gre j trc-i. v letovišče Cenjene j POiiudbe noč »(Plačilni« na počruinioc »Jutra: v Maribor«.	13S*i-2
Stalno službo
dobi tisti, ki poseduje knji-iico kakršnekoli hranilnice z vlogo 120.000 Din. Fo-nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »industrija«.
12234-1
Mizar, pomočnika
samostojnega. ta boljše
furnirano pohištvo, iščemo za Dalmacijo. — Pojasnila daje Peter Angelo d. z o. z.. Frančiškanska ulica 4.
18382-1
Prima športne suknjiče po 98 Din
in pnmparict po 4? Din
dobite le pri Preskerju oa Sv. Petra cesti štev. 14.
a:-e
Otroški
vozički
znižane cene od 1. do 10. junija
S. REBOLJ
i
in drug:
Ljubljana Gosposvetsks IF j in velesejem paviljon H ' zunaj.	10&-<>
Parkete
I prvovrstne, hrastove in bn-, kove dobavlja in polaga
Ferdo Primožič
Ljubljana, Cesta 2? oktobra (Rimska cesta) št. 16.
Popravila in struženje starih parket. Delo solidno, cene zmerne. — Telefon: Škafar. 2S--2S.	13094-6
Večjo množino vreč
! od kakava in sladkorja. ' prodamo. — Ponudbe pod »Vreče 23ft?« na oglasni ; oddeiek »Jutra«. 13:25-3

Službo dobi
B<«Pd> 1 Din. davek : Din. aa ittrc al! dajanje na«lov£ S Din. Najmanjši mesefc T Din
Uslužbenca
sprejmem v burev. Spretni it marljivi na; stavijo ponudbe na oglasni oddelek »Jncra« poč šifre »Tako; nastop«.	IS'. 77-1 I
8 mladih postrežnic ■proccli m veSffii. sprejmem za Sa? Evh ari stičnega kongresa. Predstaviti se j* v četrtek f.. t. m. por-cldne
1. in R. uro. Naslov j r vsat poslovalnicah Jutra ;
Beseda 1 Din, davek 2 Din. Z2 šifro ali daianje oaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Radio zs vrt
kupim. Ponudbe z opisom na ogiasni oddelek Jutra pod »Cena«.	1317S-S
Radio-aparat
prodam, fen-e-nični tok In-
?elen T" 4T-. Naslov v vseh Lvosiovalnicat vjutra«.
F»hrie: Mita F.istif Sinovi — Niš, potreban je glavni
tka č ki ma.jstor
ffl^erme^steT^.. Na^tup oo-mah. Trerveni. savesn'' i srosobn. refiektanti neka podnest pismemi ponudu aa prerisima uverenjs i ns.znakom usiova. 181^-'.
3esedf 1 Din. d s vek ? Dir, st SIfre afi dajan ie nasiovr 5 Oin N^jmaniSi tne«eV H Din
Pozor!
Cenj. občinstvu na.znanian: da prodajam
razno\Tstno meso
sveže in prekajeno. in sicer po najnižji dnevni ceni. kakor volovako I. vrst« po ft—S Din. teletino po 6. 8 in 1.0 Din. svinjsko po 10—,12 Din. slanino po 12 Din in prekajeno meso po 14—16 Din. Se vljudno priporočata Prane in Elizabeta Jagodic, Trnove — K oruaova 5.	13224-6
Ueseds 1 Din. davek 2 Din
i£ iilro ali daianje naslovi c Din Najmanjši znesek t" Din
Avto Busratti
Grand-Sport. 2 sedla. 8 cvi. brzina. 180 fcm na : uro prodam ali zame-j nja-n za večji. Vpraša -j ti pri portlrjn ho*,e! Metropol.	12975-10
93mm
3eseda 1 Din. davek 2 Din. u šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši mesek 17 Din.
Rabljena kolesa
ženska in moška, šivalne stroje, otroške vozičke in nešteto drugih dobro ohranjenih predmetov naprodaj pri »Promat«, nasproti kri-ževniške cerkve. 13183-il
Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Dtn. Najmanjši tnesek f? lik.
Motor
na vpojni plin. oč 70—90
j ks. želi kupiti, ponudbe: Zemun. Radnička L
1S296-7
Seseda 1 Din. davek 2 Din. t» šifro al< dajanje naslova S Din. Najmanjši znesek *7 Din.
Gostilno
dobro vpeljano, t posestvom. na cesti Ljubljana— Sušak, pol ure oč Kočevja PTodam pp dogovoru — samo proti gotovini. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.	' 33169-30
Va hranil, knjižice
vse>h zavodov, zidam nove hiše. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Rentabilno«. — Priložite ananikc za odeovor.
13231-30
Vrednote
Beseda 1 Din. davek 2 Din. ia šifro all dajanje oaslova 5 Din. Naj-nanjš! tnesek 7 D»n.
Vsakovrstno zlato
fcnpnje pc najvišjih eenat
teme — juvelir Ljubljana, Wolfova ulica S
Dija\ike sobe
Beseda 1 Din. davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
4 mlajše dijakinje
sprejmem v macifi penzi-ionat. Cenjene ponudbe na ogias. oddeiek »Jutra« poč »Vestna oskrba«. 13212-2E
MMiMNMI
Beseda 1 Dtn. davek S Din. za šifro all dajanje naslov« 5 Din Najmanjši tnesek
r n«. Dvosob. stanovanje
v centru m<*ta Bčem is
takoj ali pozneje. Plačam lahko za delj časa naprej. Ponndbe n* ocias. oddeiek »Jntra« pod šifre »Ugodno stanovacje«. 13196-žl/a
Dvosob. stanovanje
soln č.do. s pritiklinami in balkonom, po6ebeo vbod. oddam odraslim osebam v Zeleni jami — Tovarniška
ulica aa.	13197-a:
Enosob. stanovanje
ma-niardno. oddan i avgustom. Ogiedati mod 1C. ie
I 12. ter 15. in 16. na Blei-»eisovi cesti 9TI, levo.
lfi£2?-ai
Dvoetob. stanovanje
takoj nddam r Židovski
' steai št. 4/1H (poleg uni-verxe>.	12^39-31
r /
'i/ j
Beseda 1 Din. davek 2 Din, ta šifro ali dajanje naslova 5 Dm. Najmanjši tnesek 17 Din
Starinska skrin ja
politirana. z iepimi vložki
in rogovje jelena
naprodaj v skladišču pri »Levu« na Gosposvetsk: e. (dvorišče).	ISčiS-lS
Beseda 1 Din. davek 2 ">tn. ti šilrc ali dajanje naslove ! 5 Din Najmanjši tnesek 17 Din
I
G. Th. Rotman:
Pobegli cvetlični lonec
Vložne knjižice
cLmetske posojil, in liestae hranilnice v Ljubljani, kupim večje in manjše vloge proti plačilu po dogovoru Oenj. ponudbe na og;asni oddeiek »Jutra« pod šiiro »Za lastno obveznost«.
13167-16
Vlogo Posojilnice Konjice
40.000 Din, prodam radi nujnosti za samo 25. "OO Din pri takojšnjem plačilu. ! Kreditbiro, Zagreb, Juri-I šičeva 7.	13190-16
Beseda 1 Din, davek 2 Din ta šifre ali dajnnje naslov* 5 Din. Najmanjši tnesek H Din.
Modno trgovino
dobro vpeljano, v sredini mesta, i nizko najemnino, prodam. Polovica lahko knjižice. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šiiro »Rad: odhoda«. ' 13305-19
Trgovino
mešanega blaga, oddam v prometnem industrij, kraju Ž*?lo primerno za začetnika Naslov v vsefc poslovalnica!. »Jutra«.	13Č&>-1£
Beseda 5t para. davek 2 Din. ta šifro tli dajanje naslova 3 Dtn Najmanjš-tnesek 12 Din
Prazno sobo
iščem v bližin: Miria.. — Mirje 36.	;3201-23/»
Prazno večjo sobo
fr=to. i elektriko in postrežbo. v centra mesta išče solidna gospa. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« poč šifro »Stalna in mirna soba«. 132U1-2S-a
Separirano sobo
čisto, v centru ali bližnji periferiji išče gospod za čas od 12. do 30. junija. Ponudbe na oglas, oddeiek »Jutra« pod »iDorust«
13251-2S.1
Glasbila
Beseda 1 Din, davek t Din. is Mfro ali aajanje naslova 5 Din. Naima-jii tnesek 17 Din
Gramofon
(omarica) nov, irboren. t
novim: ploščami naprodaj za 3000 Din. — Naslov v vsefc poslovalnica*; »Jutra« 13196-26
Obrt
Beseda 1 Din. davek 2 Din. ta Utre ali dajanje naslova S Dtn. Najmanjši inesek T Dtn
Entel-ažur-plise
irvrši ekspresne listek & Mikei. Ljubljana — poleg 1 notaia Štrukelj.	90-30
Sobo odda
Obiskovalci velesejma
Oglejte si krasno razstavo pohištva t pav. »E-c 54—58. Jedilna soba iz orehovih korenin v baročni obliki, povsem zfio okusno in precizno izdelano od domače tvrdke
ANTON KOS
STAVBENO IN STROJNO MIZARSTVO KRANJ—KLANO
Beseda 5« para. davek 2
Din. ta iifre ali dajanje oaslova S Din Najmanjš: tnesek 12 Din.
Sveženj 5 ključev
sem izgubil. Najditelj na; jih proti nagra-i: odda na poHcijj.	13300-Sfc j
Beseda 2 Din. davek 2 Dir
zs šifro a!i dajanie naslova 5 Din. NaimanjS tnesek 20 Din.
Beseda I Din davek 2 Din ta šifre ali dajanje naslov« S Dtn Najmanjši tnesel 17 Din
Lepo, ceno sobo
> vso oskrbe oččam. Na- j slov v vset poslovalnicah ' »Jutra«.	13iai-2£
Prazno sobo
oddaa v Oooov", ulici 10.
1S199-22 i _
Sobo
lepo opremljene, i posebnim vhodom, oddam na Miklošičevi cest 34.111 — aesna vrata.	I3i06-2B
Sobo
t telefonom in kopalnica oddam na MikioSičevi ce- ! rc 36H. desno. 13210-3S
Separirano sobo
v iračni vili poceni od- i dsm. Naslov v veet pe-sicvaiucah »Jutra«.
Opreml.ieno sobo
soJnčno. takoj oddan solidnemu gospodu. Borštni- j kx>v trg 2 ^goetilnai.
132U-2S !
Pozor!
Pozor!
Beseda 1 Din. davek 2 Din ta šifre ali dajanje aaslove 5 Din Najmanjši tne«ek n Din
Restavracijo
obstoječo iz 3 velikih sob. točilnica, velika klet. velik vrt, kuhinja in stanovanje. v najprometnejši ul. centra Ljubljane oddam takoj v najem. Mesečna najemnina 1500 Din. Večletna poirodba. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 1333Č-17
Turisti, Ljubljančani in Gorenjci!
Izlete oh nedeljah in tudi ob ielavnikih pc najnižjih cenah v Avstrije ali Italijo in po ostalih kraiič naše države. Priglasite se potom dopisnice na naslov: J. Cuznar. Rateče. Gorenjsko.	169-3S
Telefon
2 9 § i
PREMOG DRVA in KARBO-PAK ETI
IV. SCHT7M1 Dolenjska oesta
ilt.
Beseda 1 Din. davek 2 Din. ta šifre ali dajanje oaslova
5 Din Najmanjši tnesek H Din
Žagini odpadki
hrastovi, bukovi in smrekovi po najnižjih cenah vedno na zaiogi pri Lav-renčič" & Co.. Ljubljana. Vošjaakova ulica štev. 16 13:75-15
Beseda 1 Din, davek 2 Dtn te iifre all dajanje naslovi
5 Din Najmanj^ »nese t r Dtn
Dvosob. stanovanje
v centru mesta takoj od-i <iam. Pojasnila daje JL Sobs, Mestni trg 18/39.
isieo-21
Sobo
opremljene in prazno *t«r
enosobno stanovanje
takoj oddam. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 13307-21
Dvosob. stanovanje
soinčno. pa-rketirano, s 1. julijem oddam v Rožni ulici 27/13.	13316-21
Dvosoh. stanovanje
i kopalnico oddam. Naslov v vseh poslovalnica! Jutra 1323S-3:
Veliko prazno sobo
• plinom, elektriko in po- i sebnim vhodom s stopnišča j ivkoj oddam. Pripravna za 1 društva ir mirno obrt. — j Pojasnila daje Ravtar. Stari trg 19.	13380-28 j
Elegantno sobo
fHerrenzimmeT,i z moder- i nnt pohištvom in souporabo kopalnice, v sredini mesta oddam solidnemu gospodu. — Naslov v vseh : poslovalnicah »Jutra«.
33:79-3£»
Prostorno sobo
lepo. t posebnim vbodom oddam f L juiijem enemu • ali dvema gospodoma v i Šiški. Ceruetova ulica 9.
13250-28
Važno za rudarska in indu< strij&ka podjetja in lastnike rudarskih koncesij!
Rudarsko u druženje Rakv-Globoko v Selnici proda:
KOMPLETNO
VRTALNO IHil
za iskanie nafte (siroveg-a olja), zemeljskega plina, rud, premoga ali vode z vrtalnim stolpom in vso strojno opremo za pogon in razsvetljavo.
Vrtalno dvigalo sistema *Raky-Bohrkrar VH< za vrtanje do 1200 m. Razer tega je naprodaj popolni vrtalni materia; za vrtanje do 1200 m. kakor tudi drogi za vrtanje, raznovrstni svedj-i in krone za vrtarje z vsem priborom ter cev: za zaščito iz vrtnin v vsefc dimenzijah, nekoliko tisoč metrov.
Nadalje par Junkersovih Dieselovih motorjev 60. 40 in 25 HP. kakor tud: nekaj el. motorjev ic kompletna oprema za proizvajanje ei. struje za pogon in razsvetljavo.
Navedeni material lahko ogledate v skladišču uo.ru-ženja Rakv-Globoko v Selnici, pošta Mursko Središče (Savska banovina), ki daje interesentom tudi vse ostale pobližje informacije.	5087
Zahvala
Zdravnik g. dr. B&jželj, Dalmatinova 3, me je rešil dolgotrajnih bolečin in mi popolno-na odstranil hemoroide (zlato žilo) in to brez vsake operacije. Zato se mu tem potom naj-iskreneje zahvaljujem in ga istočasno toplo priporočam.
Ljubljana.
5. junija 1935.
Peter Bltenc,
železniški uradnik
Vidovdanska c. 2.
5187
5253
Uslužbenci tvrdke Fran Oset
Peter v Sav. dolini.
»Glej, glej!c je zdajci vzkliknila Tinka, ki je žvečila kos medenjaka in gledala BKozi okno. Priskočila sem in zagledala zunaj prevoznika, kako je s cvetličnim loncem v naročju sedel na kote in se odpeljal. Planili sva k vratom, da bi jo ubrali za njim. A vrata so bila zaklenjena.
□ □ □
=1 □
□ □
VLOGE PRVE HRVATSKE ŠTEDIONE
in SRPSKE BANKE
V	VIŠINI do 5000.- DIN (ORIGINALNE) PREVZEMAMO DO NADALJNEGA
V	VREDNOSTI 100% PRI NAKUPU BLAGA PRI NAS, A BREZ PO VIŠKA CEN
IZKORISTITE TO PRODAJO
j______w r
TURNER I PESIC
SPECI J ALN A TRGOVINA ANGLEŠKIH TKANIN
Telefon 20-49 ZAGREB,
V sredi neumornega dela je preminil naš ljubljeni tn dobri Šef. gospod
FRANC OSIET
VELETRGO\"EC V IT. PETRU V SAV. DOLINI IN SOLASTNIK AVTOMATIČNEGA BIFEJA »DAJ-DAM« V LJUBLJANI
v Grazu dne 4. junija.
Na njegovi zadnji poti ga spremimo dne 7. junija ob 6. uri na pokopališče k Sv. Križu.
Bodi nepozabnemu šefu ohranjen večen spomin I
Peter v Sav. dolini, dne 5. junija 1935.
J DDDDDDDDDDDD3 i g B n 1 ii M! B i! m i= O H a I B H 1 t P i' r O « I i » I; B t 11 t i I » I r n n n i ii i^nnHHrTTTTinrrTHnrii t r I! t II nnrrnrrrri: Mirni itttti-tttttti-i-t-
□ □ □ — □ □ □ □ □ □ □ □
0 Telefon 20-49 3
□
mmnmmiimrE
Urejuje Davorin Ravijen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodne tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. — Za tnseratnl del Je odgovoren Alojz Novak. — Val t Ljubljani