Številka 2. TRST, v četrtek 2. januvarja 1908 Tečaj XXXIII IZHAJA VSA?I DAN ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj Posamične številke se prodajajo po 3 nv6., (6 stotink) ▼ mu gib lol Hkt.ix:ih v Tr.-tu in okolici, Ljubljani, Gorici, t racij f, t-L Petru, i-ježat.i. NaLreŽini, Sv Luciji, Tolminu, Ajdovščini. Postojni, Dorn erg'i. Solkanu itd. rEh't OGLASOV pe računajo po vrstah »'široke 7't mm. vinoke mm); za trgovinske ir obrtne ogla-ie po *J0 stotink; za osmrtnice. zah\ale, poe.lan ce, oglase derarnih zavodov pi> 50 sto t. Za ogluee v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka na-eirfjna vrtta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa 41 stot. — Ogluše sprejemu „Ir.peratni oddeJek: uprave Edinosti'. — Piučuje »e izključno le upravi Edinosti". Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč ! NAROČNINA ZNAŠA za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece ti K —, na naročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Naročnina na neielis&o udarne .Edinosti1 stane: celoletno K5-20,pclleia --ti® Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo in rokopi-i se ne vračaj*«. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: al. Giorcio Galatti 18 (Narodni d »ro>. Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konzorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstn, ulica Giorgio Galatti 5t IS. - PoŠtno-hranilnični račun št. 841-6*2. — == Telefon itev. 1157 == iMIl VESTL Novo leto na dvoru. DUNAJ 1. Cesar je danes p>-edpoludoe v cesarski palači vsprejfmul novoletne čestitke. Čestitali so nadvojvode Fran Ferdinand, Karol Fran Josip, Ferdinand Karol, Fran Salvator, Friderik, Efgen in Rainer. Potem ie vsprejel v posebni avdijenci princa Leopolda Avgusta Saško Kcburškega. Ob 11. uri so cesarja Čestitah najviši dvorni dostojanstveniki in generalni adiutanti. Nocoj je cesar priredil v Schonbrunu rodbinski diner, katerega sta se udeležila nadvojvoda Fran Ferdinand in soproga ter vsi tukaj bivajoči nadvojvode in nadvojvodinje. Novoletna voščila med Aehrsnthalom in Tittonijem. RIM 1. „Agencija Štefani" poroča: Avstrijski minister zunaujih stvari je poslal na italijanskega ministra za vnanje zadeve sle- brzojavko : Spominiaje se z veseljem toli prisrčnih odnošajev, ki mi jili je bilo privo-ičeno gojiti tekom 1. 1907 z Vašo Ekscelenco, polagam veliko ceno na to,[da Vam izražam svoje ■ajprisrčnejše voščilo za dobro in srečno novo Isto. Naj bodi pričenjaj oče leto ugodnj najinemu skupnemu prizadevanju, da tesneje 8po-jiva vezi prijateljstva in zaupanja med naji-ftima deželama. — Minister Tittoni mu je odgovoril analogno. j Belgijski ministerski predsednik. DUNAJ J. Iz Bruselja poročajo : Sinoči ©b 8 in pol uri je umrl ministerskt predsednik Trooz. Ta smrt utegne imeti težke politične posledice, ker ni vprašanje Konga še rešeno. Trooz je bil star še le al let. Leta je bil imenovan ministrom za notranje utvari, a meseca maja rainolega leta je postal pa mioisteriki predsednik. Njegova smrt je vzbudila splošno obžalovanje. Sneg na Francoskem. PARIZ 1. Tukaj snr-ži ves dau. Tudi iz mnogih krajev Francoske poročajo o snežnih n.etežib. Shod francoskih škofov odložen. PARIZ 1. „Figaro" piše, da se je imel vrniti nov shod francoskih škofov koncem meseca iebruvarija. Na papežev ukaz je pa ehod odložen na pozneji čas. Maroko. LONDON 1. Iz Tangerja poročajo ».Tribuni" : Zagotovlja se da je Francija ponudi a su'tanu Abdul Azizu dovoljno število čet, da se more povrniti v Fez, kjer vlada še vedno razburjenje. Jtovo leto v Budimpešti. Programni govor ministerskega preds dr. VVekerla. BUDIMPEŠTA J. Člani koalicijskih strank so so se dostavili danes v presidiju ministerikega sveta, da izrazijo vladi voščila za novo leto. Poslanec dvorni svetnik Sagby je po zdravil člane vlade v daljšem nagovoru v katerem je zlasti povdaril zasluge vlade na re-sitvi nagodbe, ki se je posrečila ob posebno rsžkih okoliščinah, ki pa da prinese deželi gospodarske in državnopravne koristi in ob enem zagotavlja za 1. 1917 uresničenje popolne gospodarske neodvisnosti. Ministerski predsednik dr. Wekerle se ;e najprej zahvalil na prisrčnih voščilih in izrekel potem koalicijskim strankam srčno priznanje za njihovo podporo. Po pregledu boj ev zadnjih let pokazal je ministerski pred- PODLISTEK sodnik na težkoče v Hrvatski, kakor tudi na 4 postopanje narodnosti in poudaril, da najvažnejša naloga obstoja v tem, da se gospodarske razmere, ki dajajo smer političnemu življenju, postavi na globljo podiago. Ministerski predsednik je nato pokazal na -meri, po katerih mora nastopati Ogrsko v gospodarskem pogledu. Naznanil je za bližjo pnhodnjost vrsto zakonskih načrtov, tako na primer predlogo glede davčne reforme. glede užitninskib davkov in davka na špirit, nadalje refjrmo poslovnika in volilno reformo. Izjavil je da vlada nima nikakih tendenci] zatiranja ali zaplenjanja pravic, ampak da želi politiko sporazumljenja, Po tej politiki sporaznmljenja — dejal je ministerski predsednik — dajemo se tudi voditi nasproti Hrvatski (?). Neainemo narediti hrvatsko politiko odvisno od poedinih individuov in njihovih individuelnih naziranj ter pogajanj in vplivanj. Moramo postaviti to politiko na pravno podlago, ki jo bode mogel vsak ogr-rski državnik zastopati neizpremenjeno * bodočnosti. Ministerski predsednik je zaključil po ponovni zahvali s prošnjo da se dado ob reševanju teh za prihodnjost Ogrske tako velevažu:h vprašanj voditi edinole po ozirih državnega interesa. Izvajanja ministerskega predsednika so bila večkrat prekinjena po živahnih pohvalah in eljen-klicih, ki so se ponovili ob zvršetku. Neodvisna stranka pri Kossuthu. BUDIMPEŠTA 1. Člani neodvisne stranke eo se priglasi'i pod vodstvom podpredsednika Ludvika Hollo pri trgovinskem ministru Kossuthu. da izrazijo istemu novoletna voščila. — Trgovinski minister Kossuth se je toplo zahvalil in dal zlasti izraz zadovoljstvu, da je neodvisna stranka prestala sijajno ono veliko skušnjo, kateri je bila izpostavljena. Trgovinski minister upa, da pride do samostojne narodne banke potom sodelovanja neodvisne stranke in ostalih koalicijskih strank. Vprašanje volilne reforme, ki pride do rešitve v spomladi t. 1., se mora rešiti na tak način, da obstoji Ogrsko za večne čase kakor domovina državo vzdržujočega ogrskega (t. j. madjarskega) naroda (! !) — Minister je zaključil : Sreča in blagor domovinevda je tudi njegova sreča in njegov blagor. (Živahna pohvala in ploskanje). Novoletne čestitke v ljudski in ustavni stranki. BUDIMPEŠTA 1. Členi ljudske stranke so prišli danes za novo leto čestitat takore-koč voditelju stranke grofu Ferdinandu Zichy ju. Na nagovor posl. Zboraya se je grof Zicby zahvalil za požrtvovalnost stranke ter naglašal, da se ni menjal program stranke. Zaključil je z besedami : Živela domovina ! Živijo kralj ! Živela rimsko-katoliška cerkev ! Dolgotrajna navdušena pohvala in elj en-klici). Stranka je brzojavnim potom čestitala svojemu predsedniku ministru a Iatere grofu Aladarju Zichy-ja, ki se uradno mudi na Dunaju. Ustavna stranka je povodom novega leta poslala svojemu voditelju ministru grofu Andrassy-ju iskreno čestitko, v kateri ga zagotavlja svojega zaupanja ter mu obljublja, da mu hoče slediti tudi v bodoče po potu označenem od Frana Deaka in njegovega slavnega očeta. Minister se je za izraženo zaupanje zahvalil ter je izrazil svoje zadovoljstvo da soglaša stranka z njegovo politiko ki je ose-gurala deželi njeni 40-letni krepki razvoj, ki je povrnila kralja narodu, kralju pa zopet dala nazaj srce naroda. Ostanimo zvesti Sveti Anton. Povest iz nemško-francoske vojne, QUY DE MAUPA88ANT. Imenovali so ga svetega Antona, ker mu je bilo ime Anton, in morda tudi, ker je rad dobro živel, bil vesel in uganjal burke, veliko jedel in veliko pil in norel za deklami, šepruv je imel že čez šestdeset let. Bil je kmet iz koškega kraja, rdečeližen, širokih prsi in močnega života, nasajenega na dolge noge, ki so se zdele malo presuhe za težo njegovega trupla. Bil je vdovec, živel s svojo gospodinjo in dvema hlapcema sam na svoji kmetiji, na kateri je bil skrben gospodar. Njegova sinova in tri na dobro omožene hčere so živeli v okolici in so bili vsak mesec enkrat pri očetu na kosilu. Slovel je po vsej okolici zaradi svoje moči, tako da si slišal često pregovor: „Močan kakor sv. Anton." Ko so prišli Prusi v deželo, je obetal sveti Anton v krčmi, da bo pobil na svoj račun eno celo armado, kajti kakor pravi Normanec se je rad bahal in širokoustil. Udaril je s pestjo na mizo, da so poskočili kozarci, in kričsl z rdečim obrazom in z narejeno besnostjo gostilniškega junaka : „Grom-ska strela, jaz jih že premikastim, iz par njih moram narediti močnik !" V svojem srcu se je zanašal, da ne pridejo Prusi nikoii do tega kraja. Ko pa je slišal, da so že v bližnjem mestu, ni šel več i iz hiše, ampak je prežal iz svojega kuhinj-; skega okenca neprenehoma vun na cesto, kakor bi pričakoval vsaki hip, da se zablis-kajo tam bajoneti sovražnikov. Ko ie nekega jutra s svojo služinčadjo sedel pri zajutrku, so se odprla vrata in noter je stopil občinski predstojnik z vojakom, ki je imel na glavi črno čelado s svetlo špico. Sveti Anton je bil kakor bi trenil pokoncu ; hlapci in dekle so se ozrli vanj in pričakovali, da bo Prusa pri tej priči raztrgal na kose. A storil ni drugega nego da je stresel roko županu, ki je dejal smeji: „Tu je eden I izgledu naših velikih ki so sklenili nagodbo ! StiriHesetletflica rojstva Primoža Trubarja. „Slov. Narod" je priobčil v štev. od 31. m. m. sledeči proglas : Slovenskemu narodu ! Prihodnje poletje poteče 400 let, odkar se je porodil na Rašici, v ponižni vasi dolenjski, Primož Trubar. Kaj je Primož Trubar storil za svoj narod, je znano vsakemu izobražencu. Stoletja se je zgrinjala nad našo ubogo domovino nepredorna tema. Nobene zvezde, nobenega žarka, nobenega upanja da se obrne na bolje. Stoletja se je pogrezal slovenski narod v smrtonosno spanje in nibče ga ni budil, nihče dramil, bilo je videti da je zapadel pogubi, zapadel pozabnosti. A tedaj je vstal mož, ki se mu je zasmilil ta narod, vstal je mož, ki je v svoji veliki eneržiji, v svoji železni volji sklenil, da mu postane začetnik boljše bodočnosti. In ta mož je bil Primož Trubar ' Primož Trubar je bil prvi, ki je prižgal luč in posvetil v grozne temine, on je bil prvi, ki je pokazal svojemu narodu rešitve pot, pot do pro svete. Po stoletjih je bil Primož Trubar Slovencem zopet prvi učitelj, on je sestavil prvi abecednik, on je bil prvi, ki je priredil slovenski pravopis, prvi, ki je pisal slovenske knjige. Trubar je bil prvi tndi, ki je delal na to, da bi naklonil svojemu narodu blagodati šole in omike, za njegovega časa so se tiskale prve slovenske knjige, za njegovega časa ustanovila prva tiskarna v naši beli Ljubljani. Primož Trubar je prvi naš slov-btvenik, on je bil prvi, ki je povzdignil toliko vekov zanemarjeno slovenščino do časti književnega jezika ter položil temeli slovenski književnosti, ki je poglavitno pogoj narodni posveti. Za Trubarja se je pojavila prvič tudi vzajemnost med južnimi Slovani. Trubar sam je pospeševal razvoj književnosti hrvaške in srbske, najboljši dokaz, da se je čutil Slovenca in Slovana ! Najsi bodo misli o nagibih, ki so do-vedli Trubarja da tega, da je začel pisati slovenske knjige, tudi različne, eno je gotovo: faktičnega uspeha na polju prosvetnega delovanja mu ne more odrekati nihče in nihče mu ne more oporekati velike ljubezni do naroda, kajti le ljubezen je zmožna tolikega napora, tolikega truda, tolike požrtvovalnosti. Ogromno je delo, ki ga je zvršil Primož Trubar, ako upoštevamo težkoče in ovire, ki mu jih je bilo premagati in le mož velikega poguma in izrednih duševnih sil je zmožen, skončati kaj takega. Še dva dni pred smrtjo je delal Trubar na slovenski knjigi. Velika je bila njegova vnema, velika njegova ljubezen, velik njegov pogum in velik uspeh in zato ga po pravici prištevamo k svojim velikim možem. Brez njegovega delovanja bili bi zaostali Slovenci v prosveti in napredku za stoletja. Vsak narod bi slavil takega moža ! Mi Slovenci pa smo čakali, da se je približala štiristoletnica njegovega rojstva in nismo se zmislili, da bi dali vidnega znaka hvaležnosti, ki smo ga dolžni temu možu nasproti. Štiristo let poteče prihodnje poletje od rojstva velikega moža in začne se peto stoletje, a mi naj bi se še vedno ne iznebili sramotečega očitka, da ne spoštujemo svojih velikih mož ? Ne, čast slovenskega naroda zahteva, da se zamujeno popravi! V Ljubljani se je sestavil za te. sveti Anton. Prišli so nocoj. No, zdaj pa nikar ne delaj neumnosti; kajti govore, da bodo morili in požigali, če se zgodi najmanjša stvar. Upam, da si to zapomniš. Daj mu kaj jesti, videti je čisto dobrodušen fant. In zdaj z Bogom, moram še naprej, vsak v vasi dobi enega." S tem je odšel. Sveti Anton je bil prebledel in je gledal svojega Pru^a. Bil je krepek fant, rdečeličen in dobro rejen, modrih oči, plavih las in brade in je izgledal nekoliko plašno, neumno in dobrodušno. Zlobni Normanec je vedel takoj, s kom ima opraviti, in mu je pomirjen ponudil stol. Potem je vprašal : „Ali hočete juhe?" Tujec očividno ni razumel besedice francoski. Tedaj je poslal Anton naenkrat velike drznosti poln, porinil mu je do roba nalit krožnik pod nos in dejal: „Tu, žri, svinja debela." Vojak mu je odgovoril: „Da" in začel jesti z velikim apetitom, dočim je kmet triumiujoče pomežikaval svojim poslom, ki so sedeli tu polni straha, ob enem pa jih je lomil smeh. Ko je bil izpraznil Prus svoj krožnik do odbor za proslavo Trubarjeve štiristoletoice in ta odbor je sklenil med drugim, da naj se postavi tem povodom v Ljubljani našemu prvemu književniku primeren spomenik, ki naj bi tudi naše potomce opozarjal na njegove velike zasluge. To namero more seved* odbor izvršiti le tedaj, če mu do;de pra^o-časno dovolj denarnih prispevkov. Obračamo se torej do vseh izobražencev našega naroda, do vseh, ki imajo zmisel za veliko delo Trubarjevo z vljudno prošnjo, da nam priskočijo na pomoč in da vsak po svo]i moči prispeva k stroškom, brez katerih seveda ni možn* izvršitev naše namere. Cas je kratek in z*to je nujno treba, da vsakdo brez odloga stori svojo dolžnost. Trubarjevega slavja se udeleže vsi slovanski narodi. Tem povodom bosta zborovali v Ljubljani avstrijsko slovansko časnikarsko društvo in društvo jugoslovanskih književnikov in časnikarjev. Sramotno bi bilo, če bi morali reči našim slovanskim gostom : Nameravali srno poata viti našemu prvemu književniku skromen spomenik, a naš klic med narodom ni našel odziva, naš narod 3e ni mogel povzpeti do tolikega navdušenja za svojega prvega slov-stvenika, da bi bili mogli uresničiti tu namero ! Prispevki naj se blagovolijo pošiljati blagajniku podpisanega odbora, gosp. polkovniku v p. M. Lukancu p!. Savenburg v Ljubljani, Marije Terezije cesta št. 10. Odbor za proslavo Trubarjeve štiristoletnice: Časftia predsednica : Franja dr. Tavčerjeva, predsednica „Splošnega slovenskega ženskega društva". Častni predsednik : Iyan Hribar, župan ljubljanski in državni poslanec. Predsednik: dr. Fran Zbašnik, predsednik „Društva slov. književnikov in časnikarjev". I. podpredsednik : dr. Fran Ilešič, predsednik „Slovenske Matice"'. II. podpredsednik : prof. Rajko Perušek, predsednik „Pisateljskega podpornega društva". Blagajnik : M. Lukanc pl. Savenburg, c. in kr. polkovnik v pokoju. Kapital in hranilnice. V listu „Der Kapitalist" Čitamo nastopni članek : Kako merodavna vloga je pripadla hranilnicam v razvoju narodnega premoženja, o tem nam priča oficijelna statistika o hranilnicah, izišla te dni v novem zvezku, ki razpravlja dobo od leta 1901 do 1905. Ravno zato je posebno zanimiva, ker v to razdobje pada na eni strani veča depresija, na drugi strani pa naraščanje obrestne mere, ki se je pa v letu 1905 še le nekako plašno pojavilo. Taka sprememba v denar-stvenih razmerah, ki se je že koncem leta 1905 jela napovedovati, pa ni vsikdar ostala brez vpliva na pritok novih vlog v hranilnice. Ta vpliv se kaže vsikdar, ko se diferenca med obrestno mero na javnem trgu in med obrestno mero vlog razširja, V takih časih postaja tempo v pomnoževanju vlog v hranilnice kolikor toliko počasneji, med tem ko se večajo vloge v bankah, ker te morejo že po svoji naravi laglje slediti spre- zadnjega, je porinil sveti Auton predenj drugega, čigar vsebina je izginila ravnotako naglo. Pri tretjem pa se je vojak ustavil, dasi ga je hotel kmet skoro prisiliti, da bi izpraznil tudi tega še. in mu ponavljal : „Na, zbaši si tudi to še v trebuh. Tukaj se moraš zrediti in tudi vedeti, zakaj. No, hajdi, svinja ti mastna." Vojak, ki je razumel samo, da mu kmet prigovarja, naj še je, se je smejal z zadovoljnim obrazom in je kazal z znamenji, da ima dovolj. Tedaj ga je potapljal sveti Anton, že čisto domač z njim, po trebuhu in vpil : „Moj prašič se je torej nažrl ?" Naenkrat pa se je hotel zadušiti od smeha, postal je rdeč v obraz kakor da ga je hotela zadeti kap, in ni mogel spraviti besede iz sebe. Prišla mu je bila namreč misel, ki se mu je zdela tako komična, da ni vedel kam od smeha... No — zdaj so imeli ljudje svetega Antona s svinjo. „To je moj prašič," ga je predstavil, in posli so udarili istotako v glasen grohot. (Dalje.) Stran TI »EDltfOttT« «t. 2 V Trstu, '-ae 2. januvaija 5 8 membam na denarnem trgu. Vzlic temu pa so se tudi v letu 1905 vloge v avstrijskih hranilnicah jako izdatno pomnožile, namreč za več nego 174 milijonov kron. Seveda so k teinu pomnoženju pripomogle tudi kapitalizirane obresti 98*55 milijonov. Vštevši pripiske na obrestih so se pomnožile skupne vloge avstrijskih hranilnic koncem leta 1905 na 4748 milijonov, iu ker se pomnožitev vlog za leto 1906 more ceniti na okroglo 150 milijonov, so utegnili ob zaključku minolega leta prihranki prebivalstva, zaupani hranilnicam, iznašati okroglo 4900 milijonov. Ako računamo še, da je bilo v istem času pri avstrijskih bankah uloženih 534 milijonov, prihajamo do svote več nego 5400 milijonov vidnih prihrankov avstrijskih državljanov, katerim se pridružujejo še Številne milijarde, ki so investirane v vrednostnih papirjih, o katerih visokosti nimamo natanjčnih podatkov in je možno le cenjenje, ki nikakor ni zanesljivo. Najvažneje vprašanje, ako gledamo im-ponujoče številke hranilniških vlog, je seveda to: v koliko da so milijarde, ki tu prihajajo v pošte v. stavljene vslužbo domačih gospodarskih interesov? O tem daj a statistika o hranilnicah jedrnatega pojasnila. Po tej stati- j stiki zavzemlje investicija vlog in lastnega! premoženja hranilnic v hipotekah še vedno prvo mesto med modalitetami nalaga- j nja. kajti koncem leta 1905 so bila sredstva j v skupni svoti 5154 milijonov, ki so bila hranilnicam na razpolago, naložena: v po-1 aojilih na hipoteke 3097 milijonov, v meničnem eskomptu 195*5, v lombardnih predujmih 85, v posojilih na personalni kredit 2 5, v vrednostni papirjih 1336, v realitetah 85.6, pri kreditnih institutih 300 milijonov, dočim je bilo gotovega denarja v blagajnah 40 milijonov. Glavni akcent svoje investicijske politike polagajo torej hranilnice kakor vedno tudi danes v dovoljevanje posojil na hipoteke in pridobivanje vrednosti, ki se trdno obrestujejo. Po odstotkih je spadalo koncem minolega lega od skupnih aktiv hranilnic na posojila na hipoteke 59*30 odstotkov, na efekte 25*59 odstotkov, na menični ekskompt pa le 3*74 odstotkov. Kakor znano, se je že mnogo ventiliralo vprašanje, ali bi ne bilo možno, da bi se hranilnice stavile bolj v službo trgovine in industrije, nego so se do sedaj? In ni manjkalo tudi poskusov v tej smeri, ne pa da bi bilo prišlo do kakega praktičnega rezultata. Seveda ima biti hranilnicam pred vsem ta naloga, da pri njih vložene vloge tako porabljajo, da ni nikakega dvoma glede njih varno.ti. in le na flant naSim domačim hranilnicam treba konstatirate da so se vsikdarin v polni meri zavedale te svoje največe dolžnosti. Ta dolžnost pa je tudi tem resneja, ako se pomisli, da je koncem leta 1905 od hranilnikih vlog v znesku 4748 milijonov kron več nego 3 milijarde spadalo na mule in srednje vloge. Na skupni svoti vlog so namreč participirale vloge manje nego 200 K s 133, ona od 200 do 1000 K s 657, 1000 K do 2000 s 674, 2000 do 4000 K z 957, od 4000 do 6000 K s 589 milijoni. Več nego 1700 milijonov so iznašale ve če in velike vloge, med katerimi tigurirajo tudi take z 10.000 do 20.000 K s skupnimi 658 milijonov, dočim vloge nad 20.000 K presegajo višino 435 milijonov. Ali že ob prejšnjih prilikah smo povedali, da ni ne v gospodarskem, ne v interesu hranilnic, ako se kapitali, ki dosezajo neko gotovo višino, odtezajo individuvalnemu podjetniškemu duhu ter prepuščajo kumulativni uporabi. Da so velike vloge hranilnicam včasih deloma tudi nadležne, izhaja iz tega. da je za take vloge navadno določeno niže obresto^anje, nego za male vloge. Na vsaki način ue more biti naloga in namen hranilnic, da bi služile v podlago komoditeti večih kapitalistov. (Zvršetek pride.) mizerno svobodo uradništva v Bosni in Hercegovini, a ob enem je [degradirala uradnike v ljudij, sposobne za Spijone in denuncijante. Aneksija Bosne in Hercegovine. Neki francoski listi so priobčili vest, da se Avstroogrska tajno pripravlja, da koncem leta 1908 anektira Bosno in Hercegovino. Istočasno se ti listi podrobneje bavijo z av-stroogrsko upravo teh zasedenih dežel ter strogo obsojajo pregajanje časnikarstva, ki ne vživa nikake svobode. Hrvatska. Ministerski svet o hrvatskem vprašanju. Iz Budimpešte javljajo, da se bo takoj po novem letu vršil ministerski svet, da sklepa glede hrvatskega vprašanja. Govori se, da pride o tej priliki v Budimpešto tudi ban dr. Rakodczay, isto tako da dospe te dni v Budimpešto več politikov različnih „unijonistič-nih" skupin. Ogrska. Avtonomni carinski tarif. Iz Budimpešte poročajo od 30. m. m.: Današnji uradni list je objavil zakon o avtonomnem carinskem tarifu. Minister za poljedelstvo dr. Ebenhoch je naslovil na gozdarske in do-inenske direkcije naredbo, s katero nalaga gospodarskim organom v dolžnost naj bodo uljudni in dobrohotni v občevanju s prebivalstvom. V naredbi je rečeno : „Polagam veliko važnost v to, da se ne stavlja z odurnim in gosp jdovalnim na topanjem prebivalst a na deželi v neprijetno nasprotstvo do drž. gozd. uprave in da se ne otežuje s tem potrebnega kon-ciliantnega občevanja; pričakujem za trdno, da se toliko s tieznim osebno taktnim vplivanjem, kolikor v slučaju potrebe energičnim r»ast rbe pripozcava absolutno in nasproti vsem! ltalijani-mu-čeniki v Tridentu ne morejo zadobiti simpatij ni uaših, ni nikogar druzega, dokler so na isti način zločinGi nasproti naši deci in našemu narodu. Lega bo mogla odbijati Schulverein tedaj, ko bo pravičneje zastavljala svoje moči : ko ne bo raznarodovala nas, ko branimo svoje ! Čast njegovemu spominu! Iz želez-mčarskih krogov smo prejeli : Dne 30. decembra m. 1. je preminol v visoki dobi 73 let delovodja na državnem kolodvoru g. Ivan P e 1 z e r. Pokojn'k je doživel visoko starost 73 let, vendar nas je smrt njegova bolestno i presenetila in žalovanje po njem je med nami . resnično, iskreno. Pokojnik je bil dobra blaga i duša, dober tovariš, uljuđen in plemenitega ! srca. Nikomur ni žalega storil, pač pa dobro, če je le mogel. Pokojnik pa je bil tudi zvest sin svojega naroda. Čim se je ustanovila i „Narodna delavska organizacija", bil je že ! pokojnik nje člen. Ljubil je svoj rod, ljubil je slovanskega sodelavca. Zato je naše žalo-; vanje po njem iskreno, resnično. Ohraniti mu hočemo blag spomin. Naj počiva v miru. Komisije za pridobninski in za osebno-dohodninski davek. Pod vodstvom predsednika Jakoba pl. Kuhacevioh oziroma podpredsednikov Pavla Baričević, Alfonza Schai-fenhauer in Arona Craglietto so dovršile komisije za pridobninski davek razprave g'ede obdačenja za dvoletno dobo 1908—1909 in komisije za osebno dohodarino razprave glede obdačenja za leto 1907. Plačilne Kaloge za pridobninski davek, ki se izdado na podlagi zaključkov komisij, se bo moglo vračati še le potem, ko bo znan rezultat razprav kontingentne komisije na Dunaju. Do vročitve novih plačilnih nalogov se mora plačevati davek po obstoječih predpisih, na podlagi odmerjenja za leto 1907. V komisiji za osebno dohodnino okolice je g. Aleksander Schroder, in v oni za mesto g. dr. Evgen Brunner v imenu dotičnih komisij izrazil zahvalo predaedništvu, referentom in računskemu osebju za njih hvalevredno sodelovanje. Dopolnilne volitve v komisije za osebno dohodarino se bodo vršile v kratkem, in sicer v ono za okolico dne 8., 9. 10. januarja in v ono za mesto dne 11., 13. in 15. januarja 1908. — Nove poštne znamke. Včeraj so sto pile v promet nove jubilejne poštne znamke po 1, 2, 3, 5, 6, 10, 12, 20, 25, 30, 50 in 60 stot., ter po 1, 2, 5 in 10 kron. Posamične znamke nosijo nastopne podobe : po 1 stot. cesarja Karola VI. (pod njegovo vlado je vlada prevzela pošto v svo,o upravo); 2 stot. cesarico Marijo Tereziio; 3 stot. cesarja Josipa II., 6 st. cesarja Leopolda II., 12 st. cesarja Franca I., 20 st. cesarja Ferdinanda I., znamke po 5, 10, 25, 30, 35, 50, 60 stot., od 1 krone do 10 kron imajo podobo cesarja Fran Josipa I. v raznih starostih in raznih pozah in uniformah ; one po 2 kroni predstavljajo grad Schonbrunn ; po 5 K cesarsko palačo na Dunaju. Sedanje znamke bodo še v uporabi do 31. maja; s 1. Jjunijem jih poštna uprava umakne iz prometa. Tekom leta 1908 se izdajo tudi druge poštue vrednote v novi obliki. Napisne tablice. Ministerstvo za notranje stvari je izdalo odredbo, da se napravijo na vseh točkah, kjer presekavajo državne ceste deželne meje med Koroško Štajersko, Koroško - Kranjsko. Kranjsko - Štajersko in Kranjsko-Primorsko, daleč vidne tablice, ki naj opozarjajo, kje je deželna meja in ki bodo obenem služile voznikom v pouk, na kateri strani naj se vozi. Ta odredba je izšla izla-sti radi nesreč, ki so se dogajale vsled avtomobilov. Odbor za prireditev slavnosti za petindvajsetletnico drž. poslanca prof. Matka Mandiča ima danes ob 7 uri in pol zvečer v prostorih „Slovanske čitalnice1' sejo, na katero so vabljeni vsi členi odbora. Večerni tečaji za odrasle prično v sv. Ivanu v četrtek 2. januarja ob 6 in pol pop. v poslopju slov. ljudske šole, na kar opozarjamo ponovno. Nedeljski ponočni tečaj na ljudski šoli na Opčinah prične v nedeljo ob 8. uri zjutraj, in ne ob 9. zvečer kakor je bilo včeraj javljeno. Državna podpora za nabavo krme. Ministerstvo za poljedelstvo je dalo c. kr. na-mestništvu v Trstu na razpolago 79.000 K, da olahča nabavo krme kmetom v krajih, kjer je bilo lansko leto malo sena. Leto 1908 je prestopno leti ; šteje v celem 301 delavnikov, 52 nedelj in 13 praznikov. Petkrat bosta nedelja in praznik skupaj, o prihodnjem Božiču bodo celo trije skupaj. X Roparski napad. Aulre; Borštuer stanujoči v ulici sv. Marka št. 25, je prijavil včeraj na policiji, da sta ga predminolo noč ob 11. uri v isti hiši napadla dva neznana lopova in mu vkradla novčarko, v kateri j« imel 16 kron denarja. X Slabo je prestal preskušnjo. 34-letnemu Antonu J., doma iz Pazina, ki je bil izgnan iz Trsta, je bilo pred več meseci dovoljeno, da biva v Trstu, in sicer za poskušnjo do 31. decembra m. 1. No, nesrečnež je bil aretovan ravno zadnji dan te poskušnje, to je predvčerajšnjim : delal je v svobodni luki i« tam je ukradel 4 kg kave. Okraden v kavarni. 25-letni Ferruceio della Pietra. stanujoči v ulici Carpison it. 16, je prijavil včeraj na policiji, da mu je preminolo noč v kavarni ,,Franceso" neznan tat vkradel listnico, v kateri je imel 40 kron denarja. Loterijske številke izžrebane dne 31. m. m.: BRNO 55 74 35 37 3« INOMOST 58 62 57 76 90 Smeinlca. Ropar, (ko je oropal nekega davčnega uradnika): Vidite, sedaj pa enkrat tudi vi, kako t o diši, gospod kolega! Koledar ln vreme. — Danes: Makarij opat. — Jutri: Genovefa. — Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -J- 12° Cels. — Vreme vSe«aj: oblačno. _ Društvene vesti. Narodni pipčarski klub od Sv. Jakoba priredi, kakor je bilo že objavljeno, svoj prvi plesni venček v dvorani „Trgovskega izobraževalnega društva" v ulici S. Fram-cesco d'Assisi št. 2. v s o b o t o, dne 4. januarja 1908 zvečer od 9. ure naprej. Društvo „Zvezda" na Dunaju priredi dne 5. I. 1908 v dvorani „Lehrerbaus" VIII. Josefsgaase 12, zabavni večer s prijaznim sodelovanjem g. Karol Jeraj-a (gosle), g. dr. Prijatelj-eve (glasovir) g. dr. Rado Posega (bas solo) in si. društva ,,Prijatelji tambure v Bečuu. Začetek ob sedaii uri zvečer. Slovanski gostja dobro došli. Tržaški Sokol naznanja, da prične telovadba v novem letu v petek o. t. m. in sicer : za žen*ki oddelek v torek in pe'ek od 5 in pol do G in pol pop., za naraščaj v sredo in soboto od 3—4 popoldne, za čla»e v ponedeljek, sredo in petek od 8 in pol do 10. zvečer. Polaga se ae enkrat na srce vsem slovanskim roditeljem v Trstu, da vpiftejo svoje otroke v telovadbo, od katere bodo imeli veliko korist. — Na zdar ! Tržaška mala kronika. X Poskus samomora. Predsinočnjim ob 7. uri se je vstrelil z revolverjem v prsi 20-letni Marij Del Tin, brat onega Karola Del Tina, ki jc bil meseca avgusta m. 1. več dni v zaporu, ker je Lil na sumu, da je on morilec kečijažev. Tedaj je bil aretovan tudi Marij Del Tin, Marij Del Til je bil prenesen v mestno belnišnico, kjer so zdravniki izjavili, da je jako težko ranjen. X Krvavo novo leto. 21-letni Jernej Kralj v Trebčab, je bil šel včeraj popoludne voščit srečno in veselo novo leto nekemu svojemu sovaščanu, s katerim sta bila že več ča3a sprta. Kralj si je mislil : „Grem mu voščit srečno novo leto, in tako se bova poravnala !u A oni ni mislil tako. Ko je Kralj prišel k njemu, je Oni — nismo mogli še zve-vedeti, kdo da je — prijel srp in z istim j zadal Kralju 3 rane, in sicer vse tri poleg levega ušesa. Kralj je prišel potem v mesto na zdravniško postajo, kjer mu je zdravnik obvezal glavo. Naše gledališče. Snegulčica. V bajne čare pravljiškeg.i sveta nas je včeraj sprovedlu dram. društvo. Hiša ie bila polna, polna občinstva, ki se je z neko naslado o ldajalo bajnim slikam, zibaj« se v spominih na svoja fantazije polna detin-ska leta. V prvih vrstah v pritličju in posebno na balkonu in v ložah je spremljal venec luštnih in srčkanih otročičev raznobojno in čarovite slike na odru. ki so bile jako dobro režirane in spretno in dostojno inscenirane, v kolikor to dovoljujejo ozke in tesne razmere našega skromnega odra. Slikovitost so posebno poveličevali krasne in bogate obleke, kraljevske in dvorjanske, in elegantni kostumi sedmih škrateljčk >v. Lepše grupe so bile še vrhutega obsevane z čarobno lučjo raznobojnih reflektorjev. Igralo se je prilično jako dobro. Palmo je odneslo sedem škrateljnov, ki so s svojo vnemo, živahnostjo, preciznostjo in korektnim in korajžnim nastopom nadkriliii z nekaterimi izjemami cslo velike igralce. Občinstvo, odraslo in mladinsko, ]e uživalo ob vsakem nastopu teh bradatih samozavestnih gnomov in jih obdarilo pogostoma z hvaležnim in burnim aplavzom. V ulogi Snegulčice je debutirala nova igralka, gca. Ilonka. Za njen prvi nastop na odru je bil isti zelo dostojen in siguren. Izgovarjanje njeno je jako jasno in blago-zvonko, semiutja nekaj pretiho. igra in kretnje mirne in ubrane ; poskušati bi morala biti nekai bolj živahna in izraziteja. No, debu-tantki nedostaje še popolnoma rutina. Ob jednem s to smo prepričani, da si pridobi tudi bolj spretni in markantneji nastop. Tako smo tudi uverjeni, da bo igralka ob reprizah dala več mimičnega izraza nekaterim prizorom, posebno onim dvojnim, ko vsled kraljičine nakane omedli. Marljivost in ljubezen v pripravljanju te uloge sta nam porok, da se bo debutantka kmalu vidno spopolnila in zato upamo, videti jo še v tej iu v drugih igrab. Škoda da se ne moremo istotako izraziti o kraljici (g. Veblevi). Njen nastop je pač kazal, da je bila slabo pripravljena. Njen govor in mimika so bili zelo pomanjkljivi in negotovi, nejasni. Težave v izgovarjanju se dado pač z nekaj vneme in marljive vežbe odpraviti. Pravilen in jasen izgovor pa bi bil za to igralko že skrajno potreben, posebno ko smo jo tekom časa že večkrat opozorili na to in ko je tudi sama ob drugih nastopih pokazala, da bi se labko vsaj do gotove mere dviguda. Zakaj naj bi Vsled teh nedo-statkov trpela ne samo njeua vloga, nego tudi sploh igra ? Dober in jasno začrtan je bil kraljevič (g. Lesič). Iitotako primerno in dostojno so bile izvedene drugo manjše uloge. Večer je bil jako lep in vsem prisotni« posebno mladinskemu avditoriju v zadoščenje. Naj se to pravljico du še parkrat, morda i« V Trstu, dne 2. januvarja 190S »EDINOST« str. 2 Stran 117 bolj zgodaj popoldne, in jo specifično posveti mladomu rodu, ki se bo gotovo zajedno tudi z odraslim, rad odzval. In prepričani smo, da bodo reprize, ako se Bpopolnijo še posamezne točke, še bolje in sijajneje vspele. — K svršetku omenjamo pohvalno šentjakobski orkester, ki je poskrbel medaktno godbo in diskretno spremljal melodramatične prizore. L Pr. Darovi. Možki podružnici družbe bv. Cirila in Metodija v Trstu so darovali za novo leto člani slovenskega domino v kavarni „Com-mercio" 1 K 20 vin. Srčna hvala. Za BožiČnico so nadalje darovali: Sokolt Koper. Dovgan, Marija Bruckner, Anton Klun po 3 K. — Štefan Jenko Podgraje (Istra) 2 K 40 vin. (xabrijelčič, Marjeta Skok obitelj, I. Stolfa Sežana, Belle Rakek. Miroslav Pless Devin, I. Vatovec, Antonija Gre-gorič, V. Dugulin, Hrovatin, Franjica Bradelj, Josipina Petelin, Valerija Košir, Evelina Va-lentič, Marija Daneu. Iva Sabadin, Manca Vinšek, Josip Loj (Rečica ob Paki), g. Dolenc Sežana, Mici Pavlovič, Svetoivančan v Mokronogu, Sigmunda Wendler roj. Kraševec Gradec po 2 K. — Milan Nabergoj K 1.50 st. — J. Sever Volosko K 1.20 st. — Ana Štrukelj Trebče, P. Zvitter, rodoljubka, Antonij eta Kravos, [Stefanutti Trebče, Pakiž, Trobec. Franjo Vendramin, naduč., Dutovlje po 1 krono. Vesti iz Goriške. Nov pevski zbor so osnovali v Kron-bergu pri Gorici, ki šteje nad 40 pevskih moči. Umrl je v torek v Gorici Friderik Hack, najemnik hotela „Siidbahn". Iz Tolmina. Dne 30. dec. 1907 vršil ne je občni zbor „Narodne Čitalnice" v Tolminu še ob precejšni vdeležbi in živahnosti. Poleg običajuega dnevnega reda sprejeli so se nastopni predlogi soglasno : 1) Narodna čitalnica v Tolminu pristopi kakor členica k „Zvezi slov. nar. društev". 2) Svojo knjižnico odstopi snujoči se ljudski knjižilici v Tolminu. 3) Dolgoletnega predsednika Andreja Vrtovca imenoval je občni zbor za zailu^e v Čitalnici častnim členom. Zopet poštna zveza Gorjansko Kostanjevica. V štev. 359 „Edinosti" od dne 31. dec. 1907 se nekdo jako zanima za oa-prošeno poštno zvezo Gor.aneko Kostanjevica, ozir. Opatjeselo. Le žal, da je ali napačno informiran, ali pa bi rad kaj razdrl. Sod mo raje prvo, vsaj po nekaterih resnicah v cit. dopisu. Tako na pr. da „Gorjanci lovijo po i-piEe sosednjih občin". To ni res, ampak nasprotno — iz sosednjih občin so se možje pri županstvu v Gorjanskem zglasili in napi osili za potrebne korake. Dalje trdi dopisnik. da potem Zagrajčani in Vo.iščičani ne bodo na bol em. To je zopet neresnica, ker ravno to se nameruje, da bo vsakdanja vozna posta opravljala ves poštni promet v vsaki vasi, koder vodi zdaj skladovna cesta. Nočemo trditi, di nema ideja dopisnika glede zveze Stanjel-Komen-Kostanievica-Go-rica nikake vrednost', toda razloček med to zvezo, in med zvezo Gorjansko-Zagrajc-Voj-š**ica Kostanjevica-Opatjeselo, za katero prosijo hosedne občine, je ta, da je poslednja zveza v doglednem ča^u vendarle možna, med tem pa ko se za prvo niti dopisnik sam, niti kdo drugi ni nikdar zganil. Po našem mnenju ;e vendar bolje nekaj manjšega narediti, nego pa nekaj večjega samo — misliti in ne izvesti. Ako bi se pa kdaj res imela ideja dopisnika uresničiti. ne bo naš načrt pač ni česar oviral. Skušajmo torej doseči, kar se da doseči, da ne bomo s premogočnim govorjenjem podobni norcu, ki si ponosno natika na glavo kraljevsko krono — iz papirja. Več Gorjanskih mož. Gospodarstvo. Ustanovila se je moravska agrarna in industrijska banka na Moravskem s sede žem v Brnu. Razne vesti. Trikrat oz^ešsn — obsojen na dosmrtno jeco — izpuščen na svobodo. Mestca februtirija 1885 je bila na Angleškem umorjena 70-letna hišna posestnica Erna AVhitehead K y,e. Sum je letel na njenega slug j Lee a, na katerega obleki so našli tudi sle.love krvi. L2e je vzlic temu dokazu trdil, da je nedolžen. Ko je bila izrečena obsodila : smrt na veslih, je ostal povsem miren. To je s dnike začudilo, no, See jim je povsem mir jo od-mil, da zaupa v božjo previdnost. Prišel je dan umorit^e. Obso;enec je povsem mirno stop'1 pod vešala, rabelj mu je vrgel vrv okolu vrata ter mu na to izpodmaknil podnožje. Ali naprava ni delovala. Po.>kušali s » v drugič — in zopet je stroj odpoveda1. Pozvali so tesarje, ki so pregledali vislice in ko ?.o našli vse v redu. to poskušali Lee-a obesiti v tretjič, a stroj je tudi to pot odpovedal. Videč, da ne morejo obesiti Lee a, ki je ostal povsem miren, odvedli so ga v zapor, in smrtna kazen mu je bila spremenjena v dosmrtno ječo. Letos je sodišče revidiralo kazenski proces in Lee-ja spustilo na svobodo. Ne samo božično viljo izšel je iz ječe ter se povsem mirno podal v svojo roditeljsko hišo v Torquanu v Devonshiru. Malo loterijo odpravijo? V finančnem ministerstvu razpravljajo načrt, bi Ji ne kazalo odpraviti malo loterijo ter uvesti razredno loterijo, kakor obstoja v drugih državah. Tema evropskih vladaric. Najlažja je nizozemska kraljica Viljelmina, ki tehta le 59 kilogramov, malo težja je ruska carica, ki tehta 60 kg, portugalska kraljica 80 kg, grška kraljica pa 84 kg. Dom srbskih deklet v Budimpešti Veleposesnik Dungjerski daroval je 250.000 kron za gradnjo duma srbskih deklet v Budimpešti, a v spomin pokojne cesarice Elizabete. Dne 27. m. m. so položili temeljni kamen. Novo vseslovansko društvo. V Moskvi se je ustanovilo novo vseslovansko društvo pod imenom : „ Aksakovljevo društvo". Utemeljitelj dru5tya je bivšj sotrudnik Aksa* kovljev imenom Sarapov. Sarapov je napisal mnogo pansHvističnih sp'sov. Šestdeset ločitev zakona na en dan. V nobeni deželi na -»vetu se ne loči več zakonov nego v Ameriki. Statistika dokazuje, da se v samem New-Yorku loči na leto nad 2000 zakonov in kar je najzanimiveje, največ teh ločitev se nabere okolu Božiča. Dan pred božično viijo in na samo viljo se je letos razpravljalo pred sodišči 180 pravd za ločitev. Ločenih je bilo samo 60 parov, druge razprave za ločitev so bile odložene. Okoln sveta v 3 urah in 23 minutah. Danski list „Politiken" priobčil je nedavno temu zanimiv primer hitrega urado-vanja. Iz Kodanja je b:la odpoilana brzojavka okolo zemeljske krogle zopet v Kodanj. Ena brzojavka je bila odposlana v vztočni, druga v zapadni smeri. Vsaka brzojavka je itela pet besed. Po 3 urah 23 minutah je do spela brzojavka odposlana v vztočni smeri Druga je prišla po 4 in pol uish. Vsaka brzojavka je bila do osemkrat pretelegra-firana. — Lepota ali eleganca ženske ? Dunajska „Zeit" je v svoji božični številki priobčila vrsto izjav najuglednejih dam svetovnega glasu o vprašanju, se ima li prvenstvo dati lepoti ali eleganci žensk ? Odgovori so vrlo različni, nekoliko jih podamo: Grotica Loi-yay (bivša prestolonas'ednica avstrijska) daja prvenfctvo elegfcncji, kir ista ne minetfek > brzo kakor lepota ; kneginja Gabrijela "SV; e !e pravi, da je prvenstvo v eleganci, ker je ista izraz individualnosti, dočim je lepota slučajen dar prirode ; gospa Salzberger meni, da je prvenstvo v lepoti, ker je nekaj naravnega, dočim je eleganca umetna; Kristina Hebel daje prvenstvo lepoti; kneginja Marija Lu-bomirska pravi, da je uajbolie biti lep in eleganten. Ostali odgovori so podobni tem, eni za eleganco, drugi za lepoto, a tretji za oboje. — Umorstvo na pruskem majorju. V vztočno pruski obmejni garniziji Allenstein je bil 26 t, m. v svoji sobi zavratno umorjen major Schonebeck. Zločin je bil izvršen ,najbrž iz osvete. Zaprli so stotnika Gobena na katerega leti sum. Potres pod morjem. Trgovske ladije, ki prihajajo iz Meksikanskt ga zaliva v druge luke, poročajo o velikih spremembah morskega dna okolu jukanskega obali, kar je posk-dica zadnjih vulkanskih izbruhov in podmorskih potresov. O priliki zadnjega podmorskega potre-a je bilo na milijone rib usmttenih, a morsko dno se je povsem spremenilo. Tam, kjer ]e bilo morje globoko, je sedaj povsem plitvo, a kjer je bdo plitvo, tamkaj to nastale iiine globcčine. Več malih otokov pri obali je povsem izginilo. Trgovina s pohištvom DpfOF IPffli Trgovina s pohištvom vvlllJ wwv wvw alica Uincenzo Bellini 13 ter uogal ulica Sv. Katerine Pohištvo od navadne do naj fine je vrste po jako nizkih cenah. -j?-—- f rs asje ] Ako hočete, da Vam lasj zrastejo in postanejo lepi, Ako hočete, da Vam ne bodo lasje Izpadali, Ako hočete odpraviti z glave luskine, rabite edino le znamenito CHININA • i • • SALOS Na prodaj v parfimerijah, mirodilnicah in brivnicah v buteljkah po K 1-20 in K 1-80. Paziti Je na ponar^jinja. I Neštevilo spričeval dokazuje izbornost In vspsh. flrlfinsi nujno slovecscine in nemščine po-uuyuji: USJIOcl polnorna zmožos. s tako naobrazbo, da more pomscali dvema <>trokr>mx pri po-navljaoju ljudrkošolskih medmetov, iSčese k slovenski družiui v prijetnem nemškem raesfecu rm Štirakem. ObJirne t onudbe a prepisi spričeval, ki i=e ne vračajo ter z natuiičDimi rahuvami jtlede p;uče poJ „Nastop čim prej" na In?er:»tni odd. Edinosti. 1375 Dr. ERNEST MENZEL Slina iz tujine- FRANJO KRAŠEVEC Usoda življenja me je zanesla v poren-sko metropolo Kolin, ali kakor so jo Rimljani nazivali : „Colonia*. Slovenci pa to mesto kaj radi nazivamo Kelmoraju. Spomi- Skladišče vin - likerjev S. »EBiglER di LUiGB prodaja na d-belo in drobno. Trst; ulica Beivedere št. 40 SPECIJALITETA Creina in Rozoiija, Teraontli lip Torino Neprekosijivi Amaro d' Istria. Istrski in furlanski tropinovec, ograki slivovec, RUM JA3IAICA. Direitoa uvažanja. — Zastopniško in zaloga MARAŠKE CHERRY LIQUOR ('Maraškst Wlii&ky Distillerr Established iS6y) Posebni popusti preprodajalcem. Poulards, race, purani, štajerske kokoši. Račja mast. Slanine, maslo, konzerve. Dnevni dohodi. Gene jako zmerne. — Postrežba na dom. Trst, ulica Campanile št. 15. r s ■ a specijalist za otroške bolezni prej azistont otroške bolnišnice dunaj. poliklinike sprema od 4.-5. popol. : : TRST : : Trg Sv. Caterina štev. 2. s v ________ Serrava!!o-vo železnato kina vino za bolehne otroke in rekonvalescente Frovzrcča voljo do jedi, utrjuje želodec? j i a rtjačuje organizem. Priporočeno oci najsloveeih zdravnikov v vseh slučajih, kadar je treba se po bolezni ojaeiti. Odlikovano z 22 kolajnami na raznih razstavah in z nad 5009 zdravniškimi spričevali. S I. SERRAVALLO ^ EEEzzz TRST = Pekarna in sladžičarna VINKO SKERK, Trst Ulica flcquedo«ol5 Injj 3-lcrat na ilaa sr ci kruh. Veliko i r bero LiJkolov in bombonov za Oaj. — Moke vi najboljših mlinov. Bombone i/ ćokol&lo in ua]>oliijeuv z iiajliiie^Siiui likeri. Sprejema naročil.i z* vsakovrstn«« torte in krukante, ter iloraža vse na lom iu franev. Pe^ertna viu a v Uitiijkah in raznovrstne likere. Veliko izbero predmetov ta božično drevo po nizki o i Fodružnlda ulica Slir&mar št. 9 'ir i, f w iiv žaassaesfe^ Svoji k svojim Tržiška lovama za cuja, m^ziio za uozoue, Kemiski proizuoui | Kollasr & Bireitaer f Tovarne: Katram, Asfuir, Karton za poferivanje, lesni Cement, | Karbolinej, Nafralina „GK0SS0L" itd. itd. za sedaj priznano kakor najbolje In naj-trajneje mazilo, ki ohranja nove !n etiro plasti na asfaltičnih kartonih, ekrilnib ploščah In vsakovrstnem lamarinu. i Asfaltirani kartoni, iaolatorni kartoni, lesni cement, karbolinej, karboina kislina, asfalti in drug-i proisvodi ix asfalta in katrama, opolsla olja, mast sa atrojo, mašila *a vozove, priznane in n&jbolje snamke (regiBtrir«i«) mast sa va^oce, sne.st-vgL3elina sa kože, mast za orožje, voščilo x* čevlje itd, Tovarnu iv. pisarnn * TSŽIČV (MonfalcoocJ pri Trstu. s KOSIVA 3E V V3Jga TEROn in GODINfl & m m t Tisa® ^sda JRil scUa St&k* fr Ir> * i geto. raSirip i jtOfr** aaate* 1 * fiMtilijiifi » ' Stran IV. »EDINOST« šiv. 2 V Trstu, 2. janlivarja 1903. c ara se, s kako slastjo sem kakor gimnazijcc požiral knjigo „V Kelmorajn", ki jo je izdala -horjeva družba. Mesto proteka velereka Ren, vestfalski Slovenci jo navadno nazivajo »Rajna". Zgodovinska je ta reka za nas Slovane s tem, da je bil vanjo vržen pepel po fv žganem mojstru Janu Husu . . . Ob bregovih starega Rena, ki je pogoltnil pozemske ostanke enega največjih Slova-i >v, stoji najlepši spomenik pozne gotike : i.-jlinska stolnica. Bila je nedelja popoludne. Mogočne prostore stolnice je še napolnjeval dišeči dim kadila. Sveče na oltarjih so že pogasnile in rrglje so pravkar dozvenele. Pobožnost je dovršena. Ljudstvo se je polagoma razhajalo in tu pa tam je nekateri od pobožnih pogle-ti.il na mesto, kjtr je klečal* v molitev za-g obijena, mlada, žalno oblečena dama, ker ji je pajčolf-a zakrival lice . . . Polagoma so se ljudje razšli in razven nje je ostalo v cerkvi le še nekoliko stark, ki so klečale v temnem kotu, kjer je stala spovednica. Neka medla starka, oprta ob bergljo, se je pravkar »povedala. Mlada dama se je seda) za nekoliko korakov približala k sj ovednici. Stopala jo i eodločno, skoro se je zapotekala, kakor »9 bi imela dovolj srčnosti. Prišla je v cerkev z namenom, da se skesano izpove vsega, s čemer je svojo dušo omadeževala in da pove svečeniku vso žalo-igro svojega življenja. Roditelji jej niso hoteli čovoiiti, da bi postala žena brezimetnega 4«istnika, ki ga je vzljubila vsem žarom svoje duš«1. Našli so za njo drugo partijo, ugod-rejšo za njih, ki jih je težko življenje spravilo v nižino. Branila se je, ali zastonj. Primorali t- > •. da je šla k oltarju in tam prisezala z estobo drugemu možu, petičniku, ki jo je •boževal. Ali ona ga je mrzila, ker je uničil fen nje mlade duše. A prva njene misel je •ila, ko je zapuščala oltar, kako bi se osvobodila vezi zakonskih . . . Zastonj se je trudil soprog, da bi si pridobil njeno naklonjenost ; zastonj jo je •Hsipaval bogastvom. Ni mu mogla odpustiti, da se je kakor črna senca vrinil med njo in *,eno srečo . . . Nekega due, premagavši mnoge zapreke, tc-š 1 \ se ie zopet se svojim ljubljencem. Objokovala sta svojo iiesrečao ljubezen in on pana ■adeje v bolišo bodočnost, odloč:la sta se podati v skupno smrt. Ali v poslednjem t-enotku ie v njih zmagalo hrepenenje po *?ljenju. Zakaj umirati, zakaj se umikati s pota drugim, ko pa njiju ljubezni še smehlja rešitev, bilo to tudi za ceno — zločina ? ! In sestajala sta se pogostoma, javno, r,e ozirajoča se na nevarnost. Ljubljenec sam, od nje podpihovan si je ž ki spora z njenim soprogom in ostri pre pir, ki se je vnel med obeaia, je končal pozivom na dvoboj . . . Ko je mlada vdova tako sestavljala svojo i izpoved, opustila je starka z bergijo klečaio j v spovednici; mlada dama bi bila mogla na- j Etopiti nje mesto, ali ni imela srčnosti k 1 temu in druga ženska je zavzela nje mesto, j „— — — Mogla sem dvoboj preprečiti j — tako je urejevala svoje tužne misli dalje j ali ni storila tako. Drugi dan je videla: bvojtga moža v smrtnem boju. Prinesli so ga; se strelno rano v prsih, blizu srca, ki je poslednjimi svojimi udarci spadalo njej. Bil je to grozen pogled na njegovo od bolesti za-trivliero lice; ali ona ni občutila žalosti, prej nekakšno zadovoljstvo. Molče je zrla na nie £ ovo trpljenje in hrepeneče pričakovala tre-l otka, ko ugasne lesk njegovih oči, ki so zrle nanjo z ozirom neizmernega trpljenja. . . Izdihnil je . . . Bila bi v tem trenotku t koro zavriskala, da je bila sedaj svobodna, aev imel zagotoviti brezskrbno bodočnost... Takšne misli so jo omsm:?e nekoliko d^i po smrti soproga. Ali kmalu po pogrebu so izgubile svojo čarobno moč in prvič se jej je prikazala v duši postava nienega moža, ki ga ie satna dognala v smrt. Glas vesti se ie od-zv.-.l v njej ter skalil vso zasanjano srečo.... Vi dno je videla obraz umirajočega moža in slišala njegovo stoki ne. Cim je vstopila v svojo spalnico videla je, kako se od vseh strani opira vanjo osivelo obličie njenega moža, in ver.clar, ako je pristopala bliže, je spoznala, da je to negibčna soba, ki jej krasi bivališče. Tema jo je strašila in ako ;e nehala goreti lu<\ ,e videla v vsakem predle!u njegovo postavo.... Ko pa se jej je zagrnilo lice z odejo, da bi ničesar ne videla, tu se jej ie dozdevalo, kakor bi se sklanjal mrtvi soprog nad njo in c: a je čutila pritisk njegovih rok na 6Voji odeji. V takšnih trenotkih jo stiskal grozen »•rak njeno notranjost, da ni mogla niti dihali. Strgala je odejo konečno z lica in izbu- ! Ijt aih oči se zagledala pred se domnevajoča, d« zagleda svojega ranjkega moža. Ali nikogar ni tukaj.... Oddahnila se je globoko ter hotela iznova uleči, ko je v tem zaslišala sluh ium, kakor bi nekdo stopal po preprogi. Vzravnila se je na postelji in zagledala nekakšno 6enco, ki se je umikala za zastor ter zrla na njo skozi tanke čipke zastora. Tre-notek je sedela j>r«-p!:iJera ia ko strah le ni izgininil, dodala si je srčnosti in šla od-grnit zastor. Ali nikogar ni bilo tu... Zagledala se je v temo noči in tu vidila v daljavi ležati svojega umirajočega moža in videla brizgali kri iz njegove rane. In rana ee -je dozdevala vedno večja in večja, dokler ni videla vsega v krvi zapravljenega. Od vseh strani je slišala klicati svoje ime: „Antonija, Antonija ! To jo bil glas njenega moža, to je bil njegov poslednji dih. V takšnem stanju je padala v nezavednost in zjutraj jo je našlo* služabr.ištvo brez zavesti. In prihajal je zdravnik, zdravil jo in zagotovljal sorodnike, da se napadi ne bedo opetovali. Ali jako se je motil! Njena bolezen je bila neozdravljiva, ker njena vest ni našla nikjer miru in utehe. Zato je prišla sem po brezsenih nočeh, da se svečeniku izpove, se z Bogom pomiri in zadobi odpuščenje. Ali tudi sem, v posvečene prostore božjeg* hrama, jo preganja grozepolna postava soproga se smrtno rano pri Srcu. Stopa k -njej iz podob svetnikov, prihaja od oltarjev, iz raznih kotov ia vrat — vidi ga povsodi.... Svečenik, ki je medtem že dal zadnji spokorjenici cdve>;o, je čakal nekoliko v spovednici, opazovaje duševni boj mlade žene. Konečno je izstopil ter se ji približal, hoteč jej dodati sičnosti. „A[i bi vam ne bilo všeč, da se izpove-ste in si olajšate srce?" je gororil prijazno. „Ne, no morem, kriknila se sedaj obupno. ^Za moj greh na tem svetu ni odpusčenja . . Izgubljena sem. izgubljena.... Vidite to krvavečo postavo ? Vidite njegovo rano v srcu, že priba a k meri, odganja me od spovednice, grozi mi — sega po meni — branite me — rešite me — jaz sem ga ubila ! Obupno, v smrtnem strahu je mahala .okolo sebe rekami, kak r bi odganjala straš-, no postavo in nje klicanje se je spremenilo v ; grozen krik. Iu naglo kakor podsekana koso, , zgrudila se je na mramor hladnega tlaka. Starikavi svečenik in drugi ljudje so se > sešli, pogledali jej v lici in videli, da je — j — zblaznela. I op prostoren magaiin s pisarno, se po nizti ceni • v sredini mesta takoj lahko odda. Naslov l pove „Inseratni odd. Edinosti". 1702 i UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov Izdiranje zobov brez i = vsake bolečine v zobozdravniškem kabinetu Dr. ]. Čermak in j. Juscher T K S T ulica della Caserma štev 13. il. nadst. BKmni f S £judska posojil, in hranilnica za tržaški občino V SV. Ivanu pri Trstu reBiž* • zadruga z neomejan m poroštvom. javlja, dLa se je preselila v „DOM ' „Obrtnega in komumnega društva,, ===== štov 8IO (pri cerkvi) av. Ivan ===== Uradne ure: wH dan od 11.- 12. dop. ic 5.-7. pcpsl., ob nedsljali 11—12 00 prazniM se ne ur*. Hranilne vloge obrestuje po 4Vac,g [ Na 60 dnevno odpoved po 4*/,»•/«. Pri višjih vlogah. ctyi m IM. M. SLIKAH - DEKORATER in o •Rscni Trst, ul. Ugo Poscolo štev. 9 izvršuje vaakojako slikanje «o'j v različnem modernem sklada . — Tapeciranje s papirjem. I IiELO SOVBŠNO. OESE ZMEBSI ^ Prodajalnica jestvin Peter peternel9 ulioa Giulla 76. Prndaja : kavo, rlž, testenine, sladio.-, meko. r a do, milo, olje, sveže In suho sadje,kostanj, otrob i,so6iv]e iul-J Poštne pošiljatve na deželo od 5 kg naprej, abolka in kostanj na drobno In debelo v vsaki m. ožini Vsaki dan sveže blago. BOGOIVffL PIN0 bivši urar v Sežani ima avojo novo pročajalnico ar --v TESTU = iJloa Vlneeiizo Beilini štev. 1?J fer ' nasproti ccrkre §v. Aiiiona nove^« ?rodaja ob priliki novoletnih praznikov ure, vsakovrstne verižice po pravih tovarniških cenah. ANTON S KER L rsoh&nift. s*prlsr.£<,R2 ^vcdoao«. Trst - Carlo Goldouijer trg n. - Tr»t Zastopsii ttranejAjB ja meterajss „M" Napeljava ju zaloga »vlektriĆDit zvončkor n prodaja irramofonov. /onofonov in fonogr^!j» ZaJoga priprav ta toniti pivo. Lantaa aifhiaita' •jfflaviiicjt. za popravljanje «ivajaik »trojer, atowj.koles itd. Ve!iha zaloga prlpadkev po totfirnllklh cenah TELEfOM Itev. 1734. HatscM Asbestov CemeotniS^nit vi — --------(JCP KJ je najboljši materijal za pokritje hišnih streh, dvoreev in tovarn. Pošiljajo se povsod lastni delavei, da potrebno delo toeno dovršijo. Pripravni materijal zavarovanje zida proti mokroti. ZALOGE V VSEH GliflVNlH MESTIH- ====== Vprašajte vzorce in kataloge v ===== Portlsndcemeninih tvornic Dovje (Lengenfeld) Jrst, Scala gelveflere št. 1, čele/on 1057 MOTJKLi BALKAI UOT£L BALKM