Pupkin Kabarett »promovira« SSG ¥ ^ »a Jkj 5 Karabinjerji razlagajo, da je kaznivih dejanj na Tržaškem vse manj Z digitalnim oddajanjem bodo v Italiji ugasnili slovenski TV programi Primorski SandorTence Marsikdo se gotovo še spominja skupine glasnih in bojevitih Rezijanov, ki so med obravnavo deželnega zakona za slovensko manjšino trdili, da niso Slovenci in da z nami nočejo imeti nič skupnega. Za njimi je stala desnica, a tudi nekateri zastopniki leve sredine, ki so dosegli, da se v deželnem zakonu izrecno omenja nadiška narečja in rezijanščino. Illyjeva uprava je za vrednotenje teh »lokalnih govoric« namenila 100 tisoč evrov, Ton-dova pa letos 80 tisoč evrov. Za Sklad FJK za Slovence ni bilo denarja, za nadiščino, rezijanščino pa se je le našlo 80 tisoč evrov. Takšna je situacija, žalostno in neverjetno pa je, da se javni denar, ki je namenjen narečnim in lokalnim oblikam slovenščine uporablja v bistvu proti Slovencem. To se v teh dneh dogaja v Reziji, kjer tamkajšnja občina postavlja nove cestne table, na katerih so slovenske črke odstranjene oziroma zamenjane. Dvojezične table so čez noč dejansko postale enojezične z italijanskimi in s popačenimi imeni vasi. »Spontane« demonstracije Rezijanov v in pred deželnim svetom niso bile tako nedolžne, kot so naivno mislili nekateri. Če pogledamo nazaj gre za dobro načrtovane pobude, vse jasnejše obrise pa dobivajo tudi stališča, ki sta jih na nedavni videmski okrogli mizi o izvajanju zakona za jezikovne manjšine 482 zagovarjala senator Saro in predsednik videmske Pokrajine Fontani-ni. Kdo bo na vrsti po Reziji? ALPSKO SMUČANJE Jerman in Tina junaka belih strmin BORMIO/LIENZ - Slovenski alpski smučarji so pripravili prijetno novoletno presenečenje. Smuk v Bormiu je prepričljivo dobil Tržičan Andrej Jerman in tako dosegel 54. slovensko zmago v alpskem smučanju. Za 31-letnega smučarja je bila to druga zmaga v karieri. Slovenski uspeh je na 15. mestu dopolnil Andrej Šporn. V Lienzu pa je tačas najboljša slovenska smučarka Tina Maze v slalomu osvojila odlično četrto mesto, kar je njen doslej najboljši rezultat v tej disciplini. Zmagovalni oder je zgrešila le za 15 stotink. Na 16. strani dnevnik SREDA, 30. DECEMBRA 2009 Št. 307 (19.676) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € teheran - Iranske oblasti s trdo roko nad protestnike Parlament zahteval • • V • V I • najvišje možne kazni Med več sto aretiranimi tudi sestra nobelove nagrajenke za mir Širin Ebadi trst - SKGZ ocenila položaj slovenske manjšine ob koncu leta »Institucionalni prezir« do Slovencev V Reziji brez »slovensko zvenečih« črk TRST - Tako v Rimu kot v Fur-laniji-Julijski krajini prihaja do »institucionalnega prezira« do Slovencev, kot da bi bili »nevidna manjšina«, meni Slovenska kulturno-gospodar-ska zveza, ki je včeraj v Trstu prire- dila srečanje z novinarji ob koncu leta. SKGZ poudarja potrebo po reformah v manjšini, trenutna situacija pa terja oblikovanje stalnega skupnega predstavništva. Medtem pa je v Reziji tamkajšnji župan z denarjem za manjšino dal zamenjati dosedanje dvojezične table z novimi, kjer so domača imena vasi zapisana brez »slovensko zvenečih« črk (npr. namesto »Ravanca« piše »Ravanza«). Na 3. strani TEHERAN - Iranski parlament je zahteval najvišjo možno kazen za opozicijske protestnike, prav tako je obsodil »gnusne komentarje« vlad zahodnih držav glede nedeljskih krvavih demonstracij, v katerih je umrlo najmanj petnajst ljudi. Iranski poslanci pa so bili blažji do vodij opozicije in so od njih zahtevali zgolj, naj se distancirajo od protestov. Parlamentarci so napadli tudi Baracka Obamo zaradi njegove izjave v prid »tej skupini, ki je na (šiitski praznik) ašura zagrešila protiverska dejanja«. Iranske varnostne sile pa so aretirale tudi več sto ljudi. Na 11. strani Josipovič in Bandič že sklepata zavezništva Na 2. strani Kocijančič: Potni stroški iz Trsta v Trst Na 3. strani Gabrovec solidaren s Pahorjem Na 5. strani EMA 2010: tudi Ylenia Zobec in Martina Feri Na 8. strani Krčenje denarja za rajone udarec za društva in šole Na 13. strani Po Goriški sta razsajali izkušeni goljufinji Na 13. strani 2 Torek, 29. decembra 2009 ALPE-JADRAN / zagreb - Nakazujejo se že prva zavezništva za drugi krog predsedniških volitev Liberalci za Josipovica, pravaši na strani Bandica Po prvi javnomnenjski raziskavi velikanska prednost za kandidata socialnih demokratov ZAGREB - Koalicijska Hrvaška so-cialno-liberalna stranka (HSLS) bo v drugem krogu predsedniških volitev 10. januarja podprla opozicijskega socialdemokrata Iva Josipovica, je v ponedeljek zvečer sporočil predsednik liberalcev Darinko Kosor. Podporo Josi-povičevem protikandidatu Milanu Ban-dicu pa je obelodanila zunajparlamen-tarna stranka HSP dr. Ante Starčevic. Predsednik HSLS Kosor je pojasnil, da v prvem krogu zaradi korektnosti do koalicijskih partnerjev niso podprli nobenega izmed 12 predsedniških kandidatov, za Josipovica pa so se odločili sedaj, ker so ocenili, da je boljši kandidat od Bandica. Kosor je dodal, da gre za navodilo vrha stranke, sicer pa bodo člani odločali po svoji vesti. Medtem se je po petih letih v HSLS vnovič vpisal nekdanji predsednik stranke Dražen Budiša, ki je bil dvakrat drugi na predsedniških volitvah, Prvič se je pomeril s pokojnim predsednikom Franjom Tudmanom, nato pa s sedanjim predsednikom Stipetom Mesicem, ko je slednji leta 2000 osvojil svoj prvi petletni predsedniški mandat. Minulo poletje so se celo pojavila ugibanja, da se bo Budiša vključil tudi v letošnjo predsedniško tekmo. Iz Bandicevega volilnega štaba so včeraj sporočili, da bo neodvisnega kandidata in zagrebškega župana podprla Hrvaška stranka prava (HSP) dr. Ante Star-čevic, ki se je po prejšnjih parlamentarnih volitvah ločila od Hrvaške stranke prava (HSP). V novi stranki pravašev je približno 5000 nekdanjih članov HSP, na čelu stranke pa je nekdanja poslanka Ruža Tomašic. V ponedeljek sta Bandica podprla tudi splitski župan Željko Kerum in njegova Hrvaška državljanska stranka (HGS), ki jo je ustanovil po majskih lokalnih volitvah, na katerih je v Splitu zmagal. Josipo- Socialno-demokratski kandidat Ivo Josipovič (levo, v pogovoru s predsednikom socialnih demokratov Zoranom Milanovičem) bi po rezultatih prve javnomnenjske raziskave v drugem krogu dobil kar trikrat več glasov kot njegov konkurent Milan Bandič ansa vica pa je posredno podprl predsednik Me-sic. Pred sedežem SDP v Zagrebu sta včeraj podporo Josipovicu javno potrdila tudi predsednika opozicijskih Hrvaške narodne stranke (HNS) Radimir Čačič in Istrske demokratske skupščine (IDS) Ivan Ja-kovčic. Predsedniška kandidatka HNS Pusiceva je obenem pozvala svoje volivce, naj v drugem krogu podprejo Josipovica, ki ga bo podprla tudi koalicijska Samostojna demokratska srbska stranka (SDSS), kot so v izjavah za srbske medije napovedovali vodilni predstavniki največje stranke srbske manjšine na Hrvaškem. Predsednica hrvaške vlade Jadranka Kosor pa je včeraj ponovila, da za HDZ ni predsedniškega kandidata, ki bi ga priporočil svojim volivcem. Kot je dodala, je dolžnost vsakega državljana, da odda svoj glas, kar bo storila tudi sama. Začeli pa so tudi z objavljanjem prvih predvolilnih anket. V primeru, da bi drugi krog hrvaških predsedniških volitev potekal včeraj, bi po javnomnenjski raziskavi agencije TotusOpinionmetar Ivo Josipovic dobil 52,5, Milan Bandic pa le 14,7 odstotka glasov. Kar 32,8 odstotka vprašanih je zaenkrat neodločenih. Telefonska anketa je še pokazala, da 61 odstotkov državljanov 10. januarja prihodnje leto želi priti na volišča. Volilna udeležba bi bila tako za dobro četrtino večja kot v prvem krogu predsedniških volitev v nedeljo, ko je Josipovic dobil 32,42, Bandič pa 14,83 odstotka glasov. Takrat je na volišča prišlo 43,96 odstotka volilnih upravičencev. "Glede na dosedanja stališča državljanov so obeti za udeležbo na volitvah v drugem krogu veliko bolj optimistični, kot so bili v prvem," poudarjajo v agenciji za tržne raziskave TotusOpinionmetar. (STA) Stečajni upravitelj Infond Holdinga preklical januarsko skupščino MARIBOR - Družba Infond Holding, za katero je mariborsko okrožno sodišče v ponedeljek uvedlo stečajni postopek, je včeraj preklicala skupščino, napovedano za 4. januar. Skupščino sta sicer sklicali družbi Center Naložbe in Infond Holding, na njej pa naj bi lastniki odločali o dokapitalizacijah. Stečajni upravitelj finančne družbe Infond Holding Marko Zaman je v sporočilu za javnost zapisal, da družba skupščino preklicuje zaradi začetega stečajnega postopka. Zaman ni želel ničesar komentirati, nedosegljiv za pojasnila pa je bil tudi tržaški poslovnež Pierpaolo Cerani, prvi mož Infond Holdinga. Ta skupaj z nekdanjim prvim možem Pivovarne Laško Boškom Šro-tom obvladuje družbo Kolonel, ki ima v lasti največjega Infondovega lastnika, družbo Center Naložbe. "Igre je konec, skupščine ne bo," je Cerani povedal za včerajšnjo izdajo Dela. Kot je dejal, se lahko vodstvo Infonda na odločitev mariborskega okrožnega sodišča pritoži v 15 dneh, vendar v ponedeljek po pisanju časnika še ni vedel, ali se bo odločil za to. V Radovljici odprli mladinski hotel RADOVLJICA - Mreža mladinskih hotelov v Sloveniji je postala bogatejša za še en mladinski hotel. V ponedeljek so namreč odprli mladinski hotel v Radovljici, so včeraj sporočili iz Popotniškega združenja Slovenije. Mladinski hotel je v hiši iz leta 1634 v samem središču Radovljice ter ustreza najvišjim standardom, tako da je uvrščen v najvišjo kategorijo petih modrih trikotnikov. To je tudi prvi mladinski hotel v Radovljici in peti na Gorenjskem. Ta ima namreč mladinske hotele tudi na Bledu, v Kranjski Gori, na Bohinju in na Voglu. ROP FESR 2007 - 2013 REGIONALNI CIU KONKURENČNOSTI IN ZAPOSLOVANJA Furlanija Julijska krajina RAZPIS ZA DODELITEV PRISPEVKOV ZA UTRJEVANJE OBSTOJEČIH RAZPRŠENIH HOTELOV RAZPIS ZA IZKORIŠČANJE GEOTERMIČNIH VIROV S POMOČJO NAPRAV ZA TOPLOTNO IZMENJAVO IN TOPLOTNE ČRPALKE Prispevki, ki jih predvideva razpis, so namenjeni utrjevanju obstoječih razpršenih hotelov s povečanjem števila ležišč v okviru integriranega projekta. Posegi predvidevajo obnovo in ovrednotenje privatnih in javnih nepremičnin z namenom, da se realizira ali prilagodi bivalne enote v razpršeni hotel, da se izvede omejene infrastrukturne posege urbane opreme v korist dejavnosti razpršenega hotela in prilagodi/izboljša sprejemni urad in skupno sobo že obstoječega razpršenega hotela ter, v primeru projektov za utrjevanje razpršenih hotelov z ločitvijo prostorov, realizaciji sprejemnega urada in skupne sobe novega razpršenega hotela. Koristniki prispevkov tega razpisa so lahko občine, kot lastnice nepremičnin oziroma struktur urbane opreme na lastnem občinskem območju; podjetja, kot lastniki nepremičnin v občinah vključenih v pobudo razpršenega hotela, in privatniki, kot lastniki in/ali solastniki nepremičnin v občinah vključenih v pobudo. V sklopu tega razpisa bodo financirani projekti, ki predvidevajo realizacijo objektov in infrastruktur za izkoriščanje geotermičnih virov z napravami za toplotno izmenjavo in toplotno črpalko, za namene povezane s klimatizacijo okolja, pripravo tople vode in za tehnološke potrebe. Projekti morajo zagotoviti visoko učinkovitost toplotne črpalke oziroma toplotno črpalko, ki mora zagotavljati koeficient učinkovitosti (KU); če aparat nudi tudi storitve poletnih klimatskih naprav, mora zagotavljati indeks razmerja energijske učinkovitosti (REU) vsaj enak ustrezni minimalni vrednosti, določeni v prilogi I k odloku Ministrstva za gospodarstvo in finance z dne 6. avgusta 2009 (Določbe v zvezi s olajšavami za nastale izdatke pri energijski sanaciji obstoječih stavb, v skladu s 349. odstavkom 1 .člena zakona št. 296 z dne 27. decembra 2006). Za financiranje lahko zaprosijo le občine, pokrajine in gorske skupnosti. Višina razpoložljivih sredstev za financiranje znaša 3.080.000.00 evrov, brez deleža sofinanciranja v breme koristnikov. Financiranje je dodeljeno v obliki nepovratnih sredstev in ne sme presegati 77% upravičenih izdatkov. Prispevek za posamezni projekt lahko znaša največ 300.000,00 evrov, brez deleža sofinanciranja v breme koristnikov. NALOŽBA V NAŠO PRIHODNOST REGISNE AUT0NSM4 FRIULI VINIZIA CIUUA Razpisna dokumentacija je na voljo na spletni strani dežele (www.regione.fvg.it) v sekciji namenjeni ROP FESR. / ALPE-JADRAN Sreda, 30. decembra 2009 3 manjšina - SKGZ ob koncu leta kritično o položaju Slovencev v Italiji »Institucionalni prezir« tako v Rimu kot pri nas Ne-odnos državnih in krajevnih oblasti - Nehati z notranjo konfliktnostjo - Za stalno skupno predstavništvo TRST - Slovenci v Italiji smo od italijanskih oblasti tako na državni kot na krajevni ravni deležni »institucionalnega prezira«, kot da bi bili »nevidna manjšina«, dokazov za to pa je cela vrsta, od izničenja vsote v deželnem skladu za Slovence in neupoštevanja predlogov deželne komisije za slovensko manjšino pa do polemik okoli težav s podelitvijo častnega meščanstva Trsta Borisu Pahorju in zahvale župana Rezije Sergia Chineseja, da Kanin ločuje Rezijo od Slovenije. K temu je treba dodati še notranje polemike med Slovenci samimi, medtem ko bi morali stremeti, da se duhovi pomirijo in da se oblikuje stalno skupno predstavništvo manjšine. To je ocena Slovenske kulturno-go-spodarske zveze o položaju slovenske narodne skupnosti ob izteku leta 2009, ki so jo predstavniki te krovne organizacije podali na včerajšnjem srečanju z novinarji na sedežu SKGZ v Trstu. Deželni predsednik Rudi Pavšič ter pokrajinska predsednika za videmsko in goriško pokrajino Luigia Negro in Livio Semolič (slednji je nastopil tudi kot deželni tajnik, medtem ko sta bila prisotna še Marino Marsič in Boris Mihalič) so podali nič kaj laskavo oceno o odnosu državnih in krajevnih oblasti do naše skupnosti, ki se izraža predvsem v nekem ne-odnosu, tako da manjšina nima sogovornika. Zato kriza Slovenskega stalnega gledališča, ki je vzbudila tolikšno pozornost, ni nekaj edinstvenega, ampak je le kamenček v mozaiku širše problematike, ki nastaja zaradi omenjenega zadržanja. To pa še ni vse, saj je treba v medijih tudi brati o »notranjih manjšinskih zdrahah«, kot je Pavšič imenoval polemike, do katerih je prišlo na in po seji deželne komisije za Slovence in predmet katerih sta tudi krovni organizaciji, kot da bi bili le-ti krivi vsega. Če ni strategije v civilni družbi, kot se očita SKGZ in Svetu slovenskih organizacij, je prav tako ni niti v politiki, je dejal predsednik SKGZ, ki prav na političnem področju zaznava politično, vsebinsko in kadrovsko šibkost. Vse to se odraža tudi pri upravljanju slovenskih občin, kjer so župani po Pavšičevih besedah prepuščeni samim sebi. Javne polemike oddaljujejo ljudi od naših organizacij, zato je treba nehati z notranjo konfliktnostjo in združiti sile ter pustiti ob strani tiste posameznike, ki po Pav-šičevih besedah skušajo dražiti naše organizacije: SKGZ, ki je pred časom predlagala ustanovitev Zveze Slovencev, meni, da si je treba omisliti stalno skupno predstavništvo. Glede sodelovanja med SKGZ in SSO, organizaciji delujeta v dveh realnostih, v določenih trenutkih pa se vodstvi srečujeta in dogovarjata, to pa je trenutno tudi največ, SKGZ: Zaradi ne-odnosa državnih in krajevnih oblasti slovenska manjšina nima sogovornika kroma kar lahko storita. Vsekakor SKGZ misli vztrajati na poti reform: te so potrebne, meni Pavšič, ki je opozoril predvsem na potrebo po spremembi organiziranosti in sistema financiranja manjšine, a to pod pogojem, da je podpora v organizacijah in pri ljudeh. Posebej o položaju v videmski pokrajini je govorila Luigia Negro, ki je opozorila, kako tamkajšnja politika noče priznati slovenskega izvora krajevnih narečij, zaskrbljena pa je tudi zaradi napovedane reforme krajevnih uprav v FJK, ki bi utegnila vplivati na način podeljevanja denarnih sredstev iz zaščitne zakonodaje: potrebno bi bilo, da bi jih dobile občine ali kaka druga ustanova (ne pa pokrajina). Negrova, ki se je tudi spomnila desetletnice zaščitnega zakona št. 482/1999, vsekakor polaga veliko upanje v projekt Jezik, ki bo, če bo sprejet, pomagal uresničiti projekt slovenskega kulturnega centra v Špetru. SKGZ vsekakor želi še naprej delovati kot aktivna sooblikovalka in povezoval-ka obmejnega prostora, kar je dokazala tudi na Goriškem s skupnimi srečanji s predstavniki istrskih beguncev, je opozoril Livio Semolič in dodal, da organizacija deluje v oporo županoma Gorice in Nove Gorice Et-toreju Romoliju in Mirku Brulcu za nadaljevanje in nadgradnjo sodelovanja med mestoma. Občina Gorica si zdaj prizadeva za ustanovitev medobčinske evropske skupine za teritorialno sodelovanje, ki bi utegnila nastati že januarja. Ivan Žerjal sdgz Pripravili okrožnico o finančnem zakonu TRST - Pred božičem je parlament dokončno odobril finančni zakon za leto 2010 in povezani manever, ki predvideva sveženj novosti, prijetnih in manj prijetnih. Strokovna služba podjetja Servis doo-srl, ki deluje v sodelovanju s Slovenskim deželnim gospodarskim združenjem, je pripravila pregled najvažnejših ugodnosti in obveznosti, ki so že operativne oz. pridejo v poštev v prvih mesecih 2010. SDGZ pa opozarja vsa podjetja, ki poslujejo s tujino, da čimprej ažurirajo podatke podatkovne baze »Italiancom« pri pristojni Trgovinski zbornici. Dodatna pojasnila dobijo zainteresirani v uradih Servis - SDGZ na tel. 0406724810 oz. spletnih straneh www.servis.it, www.sdgz.it. SDGZ in podjetje Servis obveščata vse člane in stranke, da bodo uradi na sedežu v Trstu in podružnice v Dolini, Zgo-niku in Čedadu jutri (31.12.2009) popoldne zaprti. rezija - Nove dvojezične table brez »slovensko zvenečih« črk Ravanca? Ne, »Ravanza«! Postaviti jih je dal župan Sergio Chinese z denarjem, ki je bil namenjen slovenski manjšini Stare dvojezične table v Reziji so bile za župana Sergia Chineseja očitno moteče TRST, REZIJA - V Reziji imajo nove krajevne table, s katerih so odstranili »slovensko zveneče« črke. To je na včerajšnji tiskovni konferenci SKGZ ob koncu leta v Trstu dejala pokrajinska predsednica SKGZ za videmsko pokrajino in vidna kulturna delavka iz Rezije Luigia Negro, ki je opozorila, da je sedanji desnosredinski župan Sergio Chinese dal postaviti nove dvojezične table, na katerih pa ne piše več npr. »Prato - Ravanca«, ampak »Pra-to - Ravanza«. To je storil, je dejala Negrova, z denarjem, ki je namenjen slovenski manjšini, in brez posvetovanja s strokovnjaki, kot je nasprotno leta 1994 storila uprava Luigija Palettija. dežela - Kocijančič proti novim finančnim dodatkom za deželne svetnike »Potni stroški za vožnjo iz Trsta v Trst« »Dežela je pozabila na Trst«- Desna sredina: Zastopnik levice je bil med sprejemanjem finančnega zakona odsoten ali pa je mogoče zadremal TRST - Deželni svetniki si v zadnjem finančnem zakonu sicer niso povišali plač, pač pa bodo z novim letom prejeli višje finančne dodatke za potne stroške. Poslanci izvoljeni v tržaški pokrajini bodo tako za »potovanja v Trst« dobivali 180 evrov neto višji finančni dodatek (vključuje tudi stroške za hrano), ki bo še trikrat višji (povišek namreč) za tiste, ki prihajajo iz Tolmeča in iz pordenonske pokrajine. Igorju Kocijančiču (Mavrična levica) se ti novi dodatki zdijo ne samo neupravičeni, temveč tudi nemoralni za te krizne čase. Svetniki Mavrične levice in Italije vrednot ter odbornica Alessia Rosolen so edini, ki so glasovali proti temu ukrepu. Kocijančič je prepričan, da ta ukrep ni v čast tistim, ki so ga odobrili, in meni, da ga deželni parlament lahko še vedno zamrzne. Dežela ne more po eni strani ocenjevati vse hujše posledice ekonomske krize in ugotavljati stalno naraščanje brezposelnih, po drugi pa dopustiti takšne neupravičene de- Igor Kocijančič (Mavrična levica) narne odškodnine. V ta namen je Kocijančič pisal predsedniku sveta Edouar-du Ballamanu in vlade Renzu Tondu ter ju pozval, da nekaj ukreneta. Tudi zato, ker sta oba predsednika javno izja- vila, da nasprotujeta vsem poviškom plač in raznoraznih dodatkom deželnim poslancem. Deželni svet pa je bil očitno drugačnega mnenja. Vodja Mavrične levice je na včerajšnji novinarski konferenci vsekakor znova ostro kritiziral vsebino finančnega zakona FJK. Gre za ukrep, ki po njegovem odraža popolno pomanjkanje idej in načrtovalne politike Tondove uprave. »Ta finančni zakon je podoben kirurškemu posegu zdravnika in ni odraz političnih ali proračunskih izbir,« je prepričan Kocijančič. Po njegovem gre za najslabši finančni zakon v zgodovini Furlanije-Julijske krajine. Kocijančič obtožuje Tondovo vlado in desno sredino, da sta popolnoma pustili na cedilu Trst in njegovo pokrajino. Navedel je brezbrižnost do pristanišča in do ljudskih stanovanj, edina svetla točka, a ne za zastopnika levice, je denar, ki ga je Dežela namenila načrtu za morski park. »Desnica si polni usta s tržaškim pristaniščem, ko gre za konkretna dejanja pa ne naredi ničesar za njegov razvoj,« je poudaril še vodja Mavrične levice v deželnem parlamentu. Njegove besede so precej zbodle deželne svetnike desne sredine, ki zavračajo vse obtožbe in nasprotno trdijo, da je v finančnem zakonu 2010 več koristnih ukrepov za tržaško območje. Maurizio Bucci, Piero Tononi in Bruno Marini navajajo ne samo milijon evrov za morski park, temveč tudi 56 milijonov evrov, ki jih proračun FJK namenja preustroju bolnišnice na Katinari. Sprašujejo se, kje je bil Kocijančič, ko je deželni svet sprejemal finančni zakon, »morda je bil odsoten ali pa je zadremal«. Tržaški predstavniki desne sredine tudi izpostavljajo pozornost, ki jo Rim namenja tržaški ustanovi za ljudske gradnje (Ater). Slednja naj bi od državne vlade dobila 4,5 milijona evrov izrednega prispevka. To je nezane-marljiva vsota, menijo Bucci, Marini in Tononi, s katero bo tržaška ustanova Ater lahko ohranila sedanje kvalitetne servise in storitve. Gabrovec in Kocijančič navzoča na vseh sejah TRST - Deželni svet se je v letu, ki se izteka, sestal 75 krat, slovenska predstavnika Igor Kocijančič in Igor Gabrovec sta bila navzoča na vseh zasedanjih. Najbolj odsoten je bil Bruno Zvech (Demokratska stranka), ki je manjkal kar na 21 sejah. Odsotnosti oziroma navzočnosti na sejah se uradno merijo ob posameznih glasovanjih in ne za začetku zasedanj, kjer je navadno odsotnih več svetnikov kot pri glasovanjih. Največ zakonskih osnutkov (šest) sta v letu 2009 vložila Roberto Asquini (mešana skupina) in Antonio Pedicini iz vrst stranke Ljudstva svobode. 4 Sreda, 30. decembra 2009_MNENJA, RUBRIKE odprta tribuna - Knjiga Vaticano S.p.A. O ozadju finančnih poslov politikov in predstavnikov Cerkve Lani septembra je izšla knjiga »Vaticano S.p.A.« časnikarja Gianluigi-ja Nuzzija. Na podlagi svežih, doslej tajnih dokumentov razkriva ozadja finančnih poslov politikov in predstavnikov Cerkve. Na spletni strani jih je mogoče prebrati. Avtor izrecno poudarja, da njegovo pisanje ni napad na Vatikan. K pisanju so ga privedli predvsem škandali okoli teh poslov, pranja denarja, povezave s politiko in mafijo, v katere so bili vpleteni visoki predstavniki Cerkve, države in finančnih institucij. Tega pisanja sem se lotil zaradi podatka, navedenega v knjigi, da je pred kratkim umrli slovenski veleposlanik pri Svetem sedežu Štefan Falež, ki je dvakrat pripeljal papeža Wojtylo v Slovenijo, po navedbi v knjigi, 1992. leta prejel denarno pomoč »za razvoj katoliškega tiska v Sloveniji.« Denar je prejel tudi zagrebški kardinal Franjo Kuharič ter predstavnik albanske manjšine v Prizrenu. V knjigi niso navedene vsote. Zagotovo niso bile ne majhne in ne edine. Kdo ve, kako so v času osamosvajanja tuje države pridobivale na svojo stran predstavnike »pomladnih strank«, da so postale navzoče, da so širile svojo oblast in vplivale na državno politiko? Ključna osebnost pri razkrivanju škandala je msgr. Renato Dardozzi (1922-2003). Rodil se je v Parmi in se je šele pri 51. letu (leta 1973) odločil za duhovniški stan. Diplomiral je iz matematike, inženirstva in teologije. Preden je stopil v duhovniški poklic, je imel za sabo izredno uspešno poslovno pot. Bil je na visokih položajih v telekomunikacijskih družbah, postal je generalni direktor SIP in vodja Višje šole za telekomunikacije. Tekoče je govoril pet jezikov. Preko poznanstev z visokimi cer- kvenimi dostojanstveniki je ob prestopu v Cerkev hitro napredoval in postal član papeževega tajništva. Takratni papežev tajnik Casaroli ga je določil za nadzornika takrat že sumljivih poslov v IOR, do takrat nepoznani papeški banki, kjer se je prepletal ves cerkveni denar, tudi donacije vernikov. Papež ga je osebno povabil k sebi na kosilo, čeprav je imel rajši Poljake: tudi Jaša Gawron-skega je povabil, kot smo slišali na njegovem predavanju v Gorici. Dardozzi je 20 let skrbno spravljal vse dokumente in jih skrival v Švici, kjer jih je po njegovi smrti dobil v roke časnikar Nuzzi. V celotni zgodbi sta pomembni dve osebnosti: Giulio Andreotti in Paul Marcinkus. Začenja se v času hladne vojne, v 50-tih letih, ko se kardinal Spell-man iz New Yorka izkazuje s svojim protikomunizmom. Marcinkus, zaradi njegove velike postave so mu rekli »gorila«, je iz revne ameriške četrti v Chi-cagu, kjer je vladala mafija, prišel v Rim, kjer je diplomiral na gregorijanski univerzi. Hitro se je vzpenjal, postal je nadškof, predsednik banke IOR, o kateri takrat nihče ni ničesar vedel. Po papeževi volji se je kmalu znašel v družbi dveh bančnikov, Sindone in Calvija. Skupaj so začeli manipulirati milansko borzo, prati denar, sklepati kupčije z mafijo, ker je navrglo Vatikanu blazne denarje. V javnosti so se pojavljali škandali. Banco Am-brisiano so spravili na kolena. Vsi italijanski državljani smo plačali ta dolg. Sledilo je podkupovanje, propad tradicionalnih strank in prve republike, pojav »čiste roke«, samomori, umori itd. Če malo pobrskamo po našem zgodovinskem spominu, se nam bo kdaj posvetilo. V vseh teh poslih je prisoten An-dreotti, v dokumentih pogostokrat brez priimka. Bolj zanimiv je njegov politični vzpon. Andreotti je nesporno najbolj markantna osebnost v Italiji po padcu fašizma. Uveljavljati se je začel že med vojno. Po Aldu Moru je prevzel vodstvo FUCI, organizacije katoliških univerzitetnih študentov. Na ta položaj ga je postavil Alcide De Gasperi, ki je že med vojno, ko se je skrival v Vatikanu, snoval Krščansko demokracijo, stranko, ki je dejansko vodila Italijo skoraj do konca 90-tih let. Zakaj je Andreotti najpomembnejši italijanski politik, ki je bil predsednik vlade, zunanji in notranji minister, samo predsednik države ni postal? Odgovor na to vprašanje je mogoče dati samo takrat, ko so znane njegove povezave z Rimsko-katoliško cerkvijo. An-dreotti pripada tistemu cerkvenemu sloju, ki je po nastanku združene Italije hitro odpravilo liberalno jedro, ki je združilo Italijo, in se polastilo oblasti v Rimu in po vsej državi.Cerkev je sicer izgubila vojno z Italijo pri Porti Pii, vendar je uspela ohraniti svojo moč in vpliv. S konkordatom, ki ga je podpisal Mussolini, je v Italiji Cerkev postala paralelna oblast z državo, kar naj bi za kakšnega cerkvenega dostojanstvenika bilo merilo za določanje evropskega standarda.V tej cerkveni plasti, ki je skozi stoletja nastajala z nepotizmom, kupovanjem funkcij itd., so bili odvetniki, notarji, zdravniki, birokrati, aristokrati, ljudje, ki so živeli od rente in niso nič investirali. Poznana je pod imenom »generone«. Andreotti prihaja prav od tam, piše Giordano Bruno Guerri v svoji knjigi "Italijani pod Cerkvijo'. Če poznamo te stvari, nam je razumljivo marsikaj, kar se danes dogaja v Italiji. Gorazd Vesel PISMA UREDNIŠTVU Besede in dejanja Pred par tedni je med maso v neki cerkvi na Tržaškem izzvenel stavek: "Za nas duhovnike je nujno, da smo sveti, drugače smo faliranci." Če izvzamemo osebo, ki je ta stavek izrekla in nekatere redke primere, ki jih osebno poznam in niso iz naših krajev, o svetosti med duhovniki ni ne duha ne sluha. Iz tega potemtakem sledi vznemirljiva ugotovitev, da so velika večina duhovnikov, ki jih poznamo, v bistvu faliranci. Pri tem svetost ni mišljena kot nekaj statičnega in absolutnega, temveč kot izbira tiste poti, ki zahteva pogum in človeku omogoča, da priznava lastne napake in se je z njimi pripravljen soočati. Stavek, ki ga je izrekel duhovnik, je bil izjemno učinkovit, na nek način brutalen, kljub temu ali celo prav zaradi tega pa je izzvenel evan-geljsko. Lahko bi se zdelo, da gre za enega izmed tistih stavkov, ki jih nekateri spretni duhovniki uporabljajo pri pridigah, da bi naredili močan vtis. Vendar pa poznavajoč back-ground duhovnika, ki je ta stavek izrekel - to je njegova konkretna dejanja v vsakdanjem življenju in njegovo preprosto, skromno držo - v tem primeru ni šlo za nikakršno izumetničeno retoriko. Ne, šlo je za nekaj veliko bolj pristnega in globokega, v bistvu za nekaj duhovnega, ob čemer se mi zdi vredno, da se zaustavimo. To, kar najbolj pretrese pri tej izjavi, sta: 1. jasno in odločno razločevanje med svetostjo in polomom 2. dejstvo, da je bil stavek izrecno namenjen samo duhovnikom. Kajti pridigar bi lahko tudi rekel mi kristjani, mi katoličani, mi ljudje, itd.. Pa ne, rekel je "mi, duhovniki". V zvezi s prvo točko, in sicer, da so nedopustne vmesne poti, so sloviti teologi (v skladu z vrsticami 14 - 16, 3. poglavja iz Apokalipse) istega prepričanja, da je vmesna pot, pot povprečneža in mlačne-ža, v očeh Boga veliko bolj nevarna, kot greh sam na sebi. V grešniku, ki zaradi svojega klavrnega stanja občuti močno grenkobo in nemir, se lahko prebudi želja po spreobrnitvi, lahko najde Gospoda, kajti, "kjer se je pomnožil greh, se je se veliko bolj pomnožila milost" (Rim 5, 20). Za mla-čneža, ki se poleg vsega še čuti brez napak pred Gospodom in pred brati, pa ni nobene rešitve, saj Gospod ni prišel klicat pravičnih, ampak grešnike (Mt 9, 13). Kar se tiče druge točke, in sicer, da je stavek namenjen izključno kategoriji duhovnikov, je to vezano na dejstvo, da so -kot pravijo tudi nekateri znani teologi - religiozne oblasti edina vrsta ljudi, ki lahko grešijo zoper Svetega duha. Duhovniki imajo eno odgovornost več od drugih, v kolikor, če na eni strani lahko delajo veliko dobrega, lahko na drugi strani delajo veliko hudega. Če namreč govorijo o Božji besedi in v Njenem imenu, vendar pa v Njenem imenu ne delajo, temveč jo izkoriščajo v lastne namene in za ohranjanje lastnih privilegijev, oz. če čisto preprosto ne naredijo ničesar, da bi Božjo besedo udejanjili, so sposobni oddaljiti preprostega človeka od Boga, v kolikor prikažejo dobro kot nekaj slabega in slabo kot nekaj dobrega. Nazarenec je rekel, da tega greha ni možno odpustiti. Kljub temu pa je tudi ta greh popravljiv. A v tem primeru velja pregovor, ki pravi, da skrajno hude bolezni zahtevajo skrajno huda zdravila. Zdravilo je nakazano prav v tej pridigi, katero mi je bilo dano poslušati. To se pravi, pogum, s katerim priznati lastne napake in sprejeti resnico lastne polomije. Seveda je to treba uresničiti z dejanji, ne z besedami. Adam Selj M «v • • V I • • Ponižani in razzaljeni Nanašam se na pismo uredništvu, ki ga je napisal gospod Vanja Lokar, objavljenem v PD 22. decembra. Strinjam se z njegovim razmišljanjem o utemeljitvi priznanja Odličja boja in dela 70-letnemu slavljencu, pa ne zaradi osebe kot take, ampak zato, ker se mi zdita besedi BOJ IN DELO tako važni, da bi jih ne smeli uporabljati tja v en dan ampak le z velikim premislekom, kakšno vrednost in težo imata. Afera zaradi kraka TKB ni izginila v pozabo, kot to marsikdo misli, ampak nenehno tli v nas in nas mori, da smo imeli med nami take ljudi, ki so si to »igrico« lahko privoščili, ki je tako hudo prizadela našo skupnost, in nas imeli za norca. In vprašujem se: ali ste res tako naivni, da smo pozabili? O kakšnem boju in delu so mislili na Zvezi, ki je to odličje podelila, in s kakšnim merilom: morda zaradi spretnosti v upravljanju, morda v prikrivanju resnice, ki se je pripravljala pred izbruhom, ali zato, ker se je kdo v boju za banko hudo ranil... ? Ali se ni nihče zavedal, koliko porabnikov banke so takrat spravili v težave (konkretneje bi rekli »v drek«), da so morali iz dneva v dan iskati posojila, da so lahko krili življenjske stroške. In ne nazadnje: imeli smo našo banko !!! Ne gospodje, to ne tone tako na lepem v pozabo, samo se delamo, da smo pozabili. Koliko oseb je med nami, ki bi bili resnično vredni ODLIČJA BOJA IN DELA ! Pa naj mi slavljenec ne zameri, ker ga ne mislim omalovaževati in podcenjevati, naredil je, kar je mogel! Sicer pa je beseda »dostojanstvo« povsem izginila pri ljudeh in tega dostojanstva bi bile potrebne naše ugledne osebnosti. Zato razmišljajte, dolgo razmišljajte, preden koga povzdignete na Olimp! Marjuča Offizia Priznanje Dariju Cupinu V pismu uredništvu se g. Vanja Lo-kar sprašuje o umestnosti izročitve priznanja Dariju Cupinu ob njegovi 70-letnici. Povedati želim, da smo Dariju Cupinu priznanje SKGZ izročili za njegovo izredno dolgo in uspešno aktivnost v vrstah našega gibanja, ki se je začela že v študentov-skih letih in se zaključila s pomembnimi zadolžitvami v samem vodstvu krovne organizacije. Nagrajenec se tako pridružuje 46. dosedanjim prejemnikom priznanja, katerim se SKGZ iskreno zahvaljuje za velik doprinos, ki so ga prispevali k rasti naše organizacije in predvsem za vsesplošno uveljavitev naše narodne skupnosti. S spoštovanjem Rudi Pavšič, predsednik SKGZ Slike, ki niso le spomin Pripravlja: Filip Fischer Lingva franka, rezervati, vinčestrovka in kalumet Leta 1912 se je v nekem rezervatu Indijanec v svoji noši ponosno nastavil fotografu. Da bi izpričal pripravljenost braniti svojo identiteto, se je slikal z vinčestrovko v desni roki, v levi pa s kalumetom, to je s tradicionalno pipo miru. Domnevamo, da se je pogovarjal s fotografom s pomočjo znakovnega jezika, ki je veljal takrat med domorodci in bledimi prišleki za lingvo franko. In sedaj k dogodku, ki mi je narekoval objaviti prav to sliko: Po vodenem ogledu neke razstave v Trstu se nas je nekaj znancev ustavilo in komentiralo v slovenščini to, kar smo videli in slišali. Bili smo razočarani, ker je vodnik govoril o nacizmu, niti enkrat ni omenil njegovega "starejšega brata" fašizma. Ko se nam je pridružila italijansko govoreča Tržačanka z visokošolsko izobrazbo, smo vsi Slovenci presedlali na lingvo franko, ki je v naših krajih italijansko tržaško narečje. Ker je slišala, da smo se malo prej med sabo pogovarjali po slovensko, nas je prijazno vprašala, iz katere tržaške okolice prihajamo. Rekli smo ji, tudi mi kar se da prijazno, da smo vsi vsaj štiri generacije "čistokrvni meščani', vsi rojeni v Trstu. Potem smo ji skušali dopovedati, da je s tem vprašanjem freudovsko izpričala napačno predstavo o nas: da vsi Slovenci prebivamo v rezervatih na Krasu oziroma sodimo tja z našo slovenščino. Zato smo ji svetovali, naj sama skuša ugotoviti, odkod ta njena napačna predstava o nas. Ker je obljubila, da bo opravila to kulturno operacijo, smo na koncu virtualno prižgali kalumet miru in skupaj z italijansko govorečo Tržačanko potegnili iz njega dim. STARI SLOVENSKI PRIIMKI NA TRŽAŠKEM Lonjer Za Lonjer, ena od dvanajstih tržaških predmestnih vasi (oz.za-selkov), najdemo podatke tako v arhivih župnij, katerim je pripadal (najprej Sv.Just, nato Gročana in nazadnje Katinara), kot tudi v zgodovinskih arhivih tržaške občine. Tu je v popisu iz l.1575 omenjen tudi priimek de Manda, ki se potem ne pojavi več. V istem stoletju je še en Pahor leta 1598, ki pa prav tako takoj izgine. V letu 1575 je v Trstu že prisoten priimek (del) Zoch, ki ni nič drugega kot današnji Čok. V Lonjerju je zagotovo že vsaj leta 1600 in je seveda najstarejši še danes obstoječi lo-njerski priimek. V 17. stoletju se pojavijo in takoj izginejo še Gardulich (Gerdo-lič oz. Gerdol), Marcouig (Marko-vič), Suetaz (Svetec) in Zaffaran (Žafran). Od še danes obstoječih je leta 1647 tu prisoten le Kjuder. Na druge značilne priimke moramo počakati do naslednjega stoletja: tako na primer Afrič (od 1704, prisoten celo stoletje), Barovina in Ferluga (od 1714 oz. 1720, oba prisotna v 18. in 19.sto-letju), Lavrenčič (vsaj od 1720) , Pečar (vsaj od 1707) in Gombač (vsaj od 1773), ki so prisotni do danes. Prve mavhinjske priimke najdemo že v devinskem urbarju iz leta 1494, ko je tu omenjen kmet Valentin Pernaczicz (Pernarčič), ki se ohrani še do 20.stoletja. Tedaj so tu še priimki Piuenczen, Go-decz in Russicz, ki pa kaj kmalu izginejo. Ker smo šele v obdobju nastajanja priimkov, so to mogoče le vzdevki. Več stoletij prisoten priimek Kolman je na začetku (1525) mogoče lastno ime. Leta 1578 pa so tu že priimki Furlan (ki obstane vsaj do 20.stoletja), Svetlič (ostane do 18.stoletja) in Šušteršič (takoj izgine). V naslednjem stoletju (vsaj 1675) se pojavi Terčon, v 18. stoletju pa Gabrovec (1718), Uršič (1748) in Legiša (1737). V 19. stoletju pa so tu, med drugimi, Gruden, Metlikovec, Širca, Urdih in Žužek. Ti podatki utegnejo biti nepopolni, ker so v župniji Šti-van, kamor je vas pripadala, med prvo svetovno vojno izgubili vse starejše knjige. Marko Oblak Ulica dei Montecchi 6 r^l tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu Sreda, 30. decembra 2009 5 APrimorski ~ dnevnik kulturni dom - Pupkin Kabarett »Kupite abonma SSG, pa čeprav ne boste nič razumeli« Hudomušen poziv italijansko govorečim Tržačanom, ki so v ponedeljek zvečer s slovenskimi soobčani zapolnili teater Tržaški Kulturni dom je s polno dvorano dobro razpoloženih gledalcev, ki s trdnim prepričanjem, da se bodo odlično zabavali, niso nič nergali nad nekajminutno zamudo, je v ponedeljek zvečer ob 21.21 ali malo čez pričakal nastopajoče Pupkin Kabaret-ta, ki so s svojo predstavo na vabilo Slovenskega stalnega gledališča dali znak za začetek letošnjega delovanja te ustanove. Prijetno vzdušje, ki se je ustvarilo ob tako številnem in raznolikem, slovenskem in italijanskem občinstvu, med katerim so vsekakor prevladovali mladi, naj bo tudi znak za uspešno abonmajsko kampanjo, ki bo sledila januarja po predstavitvi programa. Te želje so med predstavo večkrat ponovili tudi člani priljubljene tržaške kabaretne skupine, saj je »slovensko gledališče v Trstu pomembno, kajti nimajo ga nikjer drugje v Italiji,« kot so hudomušno poudarili in povabili vse prisotne, naj si kupijo abonma, pa čeprav mislijo, da ne bodo nič razumeli, »Me-nia si ga je že kupil,» so navrgli in dvorana je bruhnila v smeh. Zametki skupine Pupkin Kabarett segajo v leto 2001, ko sta se Stefano Dongetti in Alessandro Mizzi, predstavila z alternativno zamišljenim prostorom gledališkega ustvarjanja na pol poti med gledališko delavnico in kabaretnim lokalom. Zamisel je takoj navdušila gledalce; Dongettiju in Mizziju sta se pridružila Massimo Sangermano in Laura Bussani, glasbeni duo, ki ju je spremljal na začetku, se je sčasoma povečal v nekoliko večjo Niente Band, in tako je nastala »nestalna« skupina, kot se sami označujejo in ki se lahko pohvali s številnimi zvestimi oboževalci. Poleg naštetih so v Kulturnem domu nastopili še Ivano Zerbinati in Fulvio Falzarano, kan-tavtor v tržaškem narečju Stefano Schiraldi in v video posnetku »dvomljivi« komentator Rado Štrukelj, kot »guest star« pa Aljoša Saksida, član Kraških ovčarjev. V dobri Niente Band so igrali pianist Riccardo Morpurgo, saksofonist Pietro Purini, trobentar Fla-vio Davanzo, bas kitarist Andrea Zulian, tolkalist Lu-ca Colussi in harmonikar Stefano Bembi. Predstava je spravila v dobro voljo gledalce, ki so, kot rečeno napolnili parter in balkon, tako da ni ostalo niti eno prosto mesto. Predvsem pa je bilo v dvorani zelo prijetno vzdušje, ki so ga ustvarili prav gledalci: bilo je polno pozitivne energije, ki je vse navdajala z optimizmom in zaupanjem. (bov) P Desno Dongetti in Mizzi na odru Kulturnega doma, spodaj pa dobro razpoloženo občinstvo kroma anketa pd - Večina za komedijo Kateri žanri bi privabili v SSG največ gledalcev? Pred dvema tednoma smo objavili anketo, v kateri smo bralce spraševali, kateri žanri bi privabili v Slovensko stalno gledališče največ gledalcev. Kar 70 se jih je opredelilo za komedijo, 48 je glasovalo za operete in muzikale, slovenski in svetovni klasiki so se uvrstili na tretje mesto s 24 glasovi, sodobna dela so najbolj primerna po mnenju 12 glasovalcev, 6 pa jih je izbralo odgovor drugo. Za oceno teh podatkov smo vprašali umetniškega vodjo SSG Primoža Beblerja, ki nam je dejal, da je izbira skorajda pričakovana, saj je to nekaj, kar se tudi na nek način priporoča. »Če pogledamo televizijske programe, lahko vidimo, da se forsira komedijo. Mislim, da je to bolj stvar občutka, da se pride v teater za sprostitev. V bistvu je to nekaj, kar imaš v podzavesti: zabaval bi se rad. Če pa ti od tega malo ostane in drugi dan pozabiš, kar si sploh gledal, potem je vseeno ali boš gledal po televiziji komedijsko nadaljevanko ali boš šel v teater. V končni fazi pa tisto, kar se resnega doživi, je kar traja in kar človeka pravzaprav privleče nazaj v teater.« Sicer pa Bebler ločuje med komedijami; »lahko so zelo zabavne in imajo hkrati neko težo in en smisel, so pa tudi take, ki nimajo drugega namena kot to, da se nasme-ješ, brez smisla in brez kakršnegakoli odnosa do realnosti.« Slovenski in svetovni klasiki (24) Sodobna dela (13) Komedije (70) Operete in muzikali (48) Drugo (6) 14 % 8 % 46 % 29 % M k i 3 % www.primorski.eu stalisce igorja gabrovca Borisa Pahorja žal nekateri še vedno imajo za nacionalista V zvezi z dogajanji ob nepodelitvi zaslužnega tržaškega meščanstva Borisu Pahorju nam je deželni svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec poslal naslednji dopis: Zgodba okrog podelitve zasluženega meščanstva profesorju Borisu Pahorju je postala že prava farsa in ponovno kaže na klimo psihodra-me, ki vlada v Trstu in ki zaznamuje dober del njegovih upraviteljev. Cincanje v zvezi s tem odlikovanjem je samo na sebi že dovolj zgovorno. Pričelo se je z raglašanjem na veliki boben nato se je zadeva zaustavila, sledila so pogojevanja in nato še zaviranja k podelitvi priznanja enemu izmed najbolj imenitnih Tržačanov vseh časov. Prof. Pahor je s svojim življenjem, trpljenjem in klenim značajem živa priča dvajsetega stoletja. Pahor je Človek z veliko začetnico, saj se je pokončno spoprijel z divjanjem totalitarnih režimov, katerim je marsikdo klonil ali jim celo služil. Tudi Pahorjeva kulturna in umetniška dimenzija pripovedujeta o pisatelju, ki ni prišel takoj do zaslužene slave samo zato, ker se je izražal v jeziku, ki ga je domače trgovsko mesto obravnavalo za drugorazrednega in tudi ker je s svojimi deli vztrajno pripovedoval in pričal o dogodkih in vsebinah, ki jih je italijanska javnost hotela pozabiti ali zanikati. Med slednje spada prav gotovo obdobje fašizma, ki bi ga mnogi radi še danes označili kot nek lahkoten, bežen in nedolžen izpad. Zal se še vedno tudi pojavlja skrajno krivično in nespoštljivo označevanje pisatelja Pahorja kot nacionalista, kar vzbuja bolečino in bes saj ostaja za nekatere (beri Spadarove izjave v včerajšnjem Piccolu) profesor Pahor tisti, Igor Gabrovec ki je »dal tradicionalni slovenski nacionalistični interpretaciji naše polpretekle zgodovine glas in dostojanstvo.« Boris Pahor, ki mu odlično leži latinski rek "nemo propheta in patria', ima srečo, da je dosegel visoko starost. Tako je doživel visoka priznanja po vsej Evropi, kar je pripomoglo, da so ga naposled spoznali tudi v državi, kjer je doma. In še za to imata morda največje zasluge posebna občutljivost in daljnovidnost voditelja televizijskih oddaj RAI Fabia Fazia. Prof. Pahor je bil že odlikovan s številnimi pomembnimi priznanji in nagradami, med katerimi je tudi sprejem v francoski red legije časti. Italija, država v kateri se je rodil in živi, pa se ni izkazala niti s podelitvijo osnovnega viteškega naslova, ki ga večkrat delijo s preveliko žlico. Zupan Dipiazza in njegovi pajdaši naj si zato kar obdržijo svoje pločevinaste medalje in naj prenehajo nadlegovati Človeka, ki s svojimi skoraj 100 leti življenja vsak dan neutrudno dokazuje, da je pravi steber družbe, ki bi sicer bila zelo revna. Nam je v čast, da smo njegovi soobčani. resolucija Petaros (SSk) o vodnih virih Voda je dobrina človeštva in mora ostati pod javnim nadzorom. Tako je rajonski svetnik Slovenske skupnosti Sergij Petaros zaključil svoj poseg med razpravo o poskusih lastninjenja vodnih virov, ki jo je v rajonskem svetu za Škedenj, Čarbolo, Sv. Soboto in Naselje sv. Sergija sprožila resolucija levosredinske opozicije. Na zadnji rajonski seji so svetniki Demokratske stranke, Slovenske skupnosti in Stranke komunistične prenove v dokumentu pozvali župana, naj v občinski statut vključi pravico do vode kot primarno človekovo dobrino in jo prizna kot skupno javno dobrino. Prav tako bi morale vodne vire upravljati javne ustanove, in to brez zasledovanja dobička, saj gre za človeku neobhodno in neodtujljivo primarno potrebo. Resolucija je tudi pozivala župana naj na občinskem ozemlju spodbudi kulturo o zaščiti vodnih virov in naj si prizadeva za zmanjšanje porabe vode ter predvsem zlorabe vodnih virov. Dokument levosredinske opozicije je bil aktualen, saj je senat prav pred kratkim odobril zakonski predlog o dejanskem lastninjenju vodnih virov, sedaj pa bi ga morala dokončno odobriti še poslanska zbornica. Zasebniki bodo prevzeli upravljanje vode v svoje roke, kar bo nujno privedlo do podražitve vode, kajti zakonski predlog ne predvideva ustanovitve nadzornega organa, ki naj bi urejal tarife vode, je opozoril svetnik Petaros. Ko bi predali vodo v roke zasebnikom, bi nastal pravi kaos, saj bi le-ti lahko vsilili svoje cene vode, je še zažugal predstavnik Slovenske skupnosti. Razprava v rajonski skupščini je bila zelo živahna. Svetniki opozicije so skušali nakazati, kakšne kvarne posledice bi imelo izglasovanje spornega zakonskega predloga za italijanske družine, kar pa ni streznilo desne sredine. Večina njenih svetnikov je nasprotovala resoluciji. Nekateri so jo zelo omalovaževalno ocenili celo kot bebavost. Edinole svetnik Forze Italia Giovanni Castel-lo in svetnik sredinske UDC Rendi Micoli sta se ogradila od nasprotujočih mnenj desnosredin-ske večine ter podprla stališča le-vosredinske opozicije. Kljub temu resolucija o pravici do javnega upravljanja vodnih virov ni prodrla. Zavrnjena je bila z desetimi glasovi desnosre-dinske večine proti devetim glasovom levosredinske opozicije, ki sta se ji tokrat pridružila tudi omenjena svetnika večine Ca-stello in Micoli. 6 Sreda, 30. decembra 2009 TRST / varnost - Letni obračun tržaškega pokrajinskega poveljstva karabinjerjev V Trstu in okolici iz leta v leto bolj varno v Število kaznivih dejanj se stalno zmanjšuje, letošnji upad 18-odstoten - Ena večjih preglavic so vinjeni vozniki Trst je po skupnih podatkih vseh sil javnega reda iz leta v leto varnejše mesto. Število prijavljenih kaznivih dejanj se od leta 2004 stalno zmanjšuje, v letu 2009 pa je bil upad celo drastičen: število kaznivih dejanj je bilo v tem letu celo za 18 odstotkov manjše kot v letu 2008. To so najbolj pomembni podatki, ki so jih na včerajšnji tiskovni konferenci omenili tržaški karabinjerji. Na pokrajinskem poveljstvu v Istrski ulici so predstavili obračun iztekajočega se leta. Pokrajinski poveljnik Carlo Tar-taglione je poudaril, da so lestvice, ki jih v tem času objavljajo časopisi, zavajajoče, ker ne prikazujejo dejanskega položaja (v teh dneh je dnevnik Sole24Ore objavil lestvico o varnosti v posameznih pokrajinah, Trst pa se je znašel nekje na sredini). »Vsi vemo, da se v Trstu kdorkoli mirno sprehaja po mestu, tudi v nočnih urah. To se seveda ne dogaja v vseh mestih,« je povedal polkovnik Tartaglione. Tovrstne lestvice pogosto temeljijo na številu prijav. Znano je, da so ljudje na Tržaškem (in v ostalih pokrajinah Furlanije-Julijske krajine) zelo vestni in da prijavijo silam javnega reda prav vsak prekršek, medtem ko se prebivalci raznih drugih mest, zlasti na jugu, nikoli ne obrnejo na policijo in ka-rabinjerje. Statistika torej ne odraža vedno dejanskega stanja. »Tisoč oči bolje vidi od stotih. Vse občane še naprej pozivam, naj brez sramu odtipkajo številko 112 ali 113, ko zaslutijo, da se nekaj dogaja. Naše delo je, da se na njihove klice odzivamo,« je dejal Tartaglione. Karabinjerji so v letu 2009 aretirali 180 ljudi, 1480 pa so jih prijavili na prostosti. Polkovnik Tartaglione je povedal, da so podatki na splošno pozitivni in razveseljivi, saj so bili kara-binjerji uspešni tako z represivnimi kot s preventivnimi dejavnostmi. Letos so se prvič spoprijeli z novim kaznivim dejanjem nadlegovanja in zalezovanja (t. i. stalking, 612. člen kazenskega zakonika): aretirali so tri ljudi, četrtega priprli po nalogu tožilstva, še osem ljudi pa so prijavili na prostosti. V letu 2009 so zasledili okrog sto nezakonitih priseljencev, zaplenili 16 kilogramov mamil, poleg tatov pa povzročajo še največ skrbi vinjeni vozniki. V dvanajstih mesecih so karabinjerji zaradi vožnje pod vplivom alkohola odvzeli kar 540 vozniških dovoljenj, se pravi skoraj eno in pol na dan. (af) Podpolkovnik Luciano Summo in polkovnik Carlo Tartaglione na tiskovni konferenci karabinjerjev kroma kvestura - Nasveti za varno zabavo Previdno praznovanje s petardami in raketami V pričakovanju novega leta se obsedenost za petarde, rakete in umetne ognje stopnjuje. Policija opozarja, da je tovrstna zabava dovoljena, če se spoštujejo pravila. Na tržaški kve-sturi so policisti našteli nekaj nasvetov za varno praznovanje. Petarde so svojo moč v teh dneh že pokazale na jugu Italije, kjer se je devetletna deklica hudo poškodovala. V Italiji so pred in po novem letu 2008 zabeležili 483 poškodb, leto pozneje 408, eden od ranjenih je umrl. V Trstu so se ob novem letu 2008 poškodovali trije, lani pa štirje mladi med 11. in 16. letom starosti. Slednji so si lažje opekli roke oziroma noge. Glasnica tržaške kvesture Manuela De Giorgi in predstavnika policijskega oddelka pirotehnikov Daniele Tasinato in Elisa Ruscillo so povedali, da se nesreče pripetijo zaradi napačne uporabe petard in raket. Pazljivo moramo prebrati navodila, raket ne smemo izstreliti v vetrovnem vremenu, obleke iz sintetičnih vlaken (npr. trenerke) pa niso primerne. Igramo se samo na odprtem, petard pa ne smemo pobirati s tal: raje pokličimo policijo, ki bo na prizorišče poslala pirotehnike. Smodnika in ostalih sestavin ne smemo premešati ali spreminjati, starši pa naj se igrajo skupaj z otroki. Rakete in petarde delimo v tri glavne razrede. V 4. in 5. kategoriji so naprave, ki jih polnoletniki kupijo v orožarni. Ostali predmeti so na prodaj v trafikah in supermarketih, ne smejo pa jih kupovati mladi pod 14. letom. Tu so še ilegalne naprave, ki nimajo etikete in lahko povzročijo hujše nesreče. (af) kvestura - Člani dijaške konzulte Dijakinje in dijaki obiskali kvestorja Gostje prejeli solidarnostni koledar policije za leto 2010 - Tudi predstavnici liceja Antona Martina Slomška Kvestor Francesco Zonno je prejšnjo sredo sprejel vodjo pokrajinskega šolskega urada Licio Satta Pavanello in sedem dijakov ter dijakinj višjih srednjih šol, sicer članov in članic dijaške konzulte, ki so zastopali vse višje srednje šole v tržaški pokrajini. Ob udeležbi prof. Sabrine Be-nussi (referentke konzulte) je Zonno vodji Pavanello in sedmim dijakom podaril stenski koledar policije za leto 2010, ki ga je konec novembra v Rimu uradno predstavil poveljnik italijanske policije Antonio Manganel-li. Koledar je bil tudi v prodaji, in sicer v dobrodelne namene. Namen pobude na tržaški kve-sturi je bilo utrditi odnose med policijo in mladimi, ki sploh niso neuravnovešeni, je povedal Zonno. Med dijakinjami, ki so v imenu tržaških šol prejele koledar, sta bili Veronika Don in Eva Kragnac, ki sta zastopali pedagoški in družboslovni licej Antona Martina Slomška. Dipiazza danes v TV oddaji Uno mattina o Trstu Tržaški župan Roberto Dipiazza bo danes gost televizijske oddaje Uno mattina, ki jo na prvi italijanski televizijski mreži Rai vodi Michele Cucuzza. Govoril bo o Trstu, ki ga je italijanski gospodarski dnevnik Il sole 24 ore uvrstil na prvo mesto lestvice pokrajin, v katerih se najbolje živi. Začetek županovega posega je predviden ob 9.05. Poštni žig ob tramvajski razstavi Tržaška občina obvešča, da bo mogoče danes v železniškem muzeju v Ul. Giulio Cesare 1 v okviru razstave o tramvajih pridobiti poseben poštni žig italijanske pošte. V ta namen bo vstop v muzej od 9. do 15. ure prost. Zaprte izpostave Tržaška občina sporoča, da bo popoldanska služba v vseh občinskih izpostavah jutri začasno ukinjena. Prav tako bo jutri v popoldanskih urah zaprt informacijski urad Europe Direct v Ul. Procureria 2. Urad za priseljence Tržaška kvestura sporoča, da bo jutri popoldne urad za priseljence zaprt. Uradi Trieste trasporti Prevozno podjetje Trieste tra-sporti obvešča, da bodo jutri uradi za javnost v Ul. Lavorato-ri 2 delovali le od 8.30 do 10.30. Zdravstvene usluge Zdravstveno podjetje sporoča, da bodo okenca za storitve v glavni bolnišnici in v bolnišnici na Ka-tinari jutri odpri od 6.50 do 13. ure, telefonski center pa bo deloval od 8. do 13. ure. Okenca za storitve v Nabrežini pa bodo zaprta do vključno jutri. Kosilo za revnejše Prvo kosilo je naslov pobude, ki jo na novo leto ob 13. uri prireja združenje Un'altra Trieste -Drugi Trst v župnijskem središču S. Domenico savio v Ul. Vespucci 12. Člani društva bodo pogostili sedemdeset potrebnih ljudi s sredstvi, ki so jih zbrali med društveno večerjo v začetku decembra v restavraciji Pri pošti v Bazovici. Priseljenca v zapor V ponedeljek ponoči so policisti potrkali na vrata stanovanja na Drevoredu XX. septembra, kjer sta se bivša partnerja sprla. 28-letnega senegalskega državljana so aretirali, ker ni spoštoval odločitve tržaškega kvestorja. Slednji mu je 11. decembra ukazal, naj do 16. t. m. zapusti Italijo. Mestni redarji pa so v ponedeljek popoldne iz podobnih razlogov odvedli v zapor senegalskega državljana, ki se je v vinjenem stanju opotekal na Velikem trgu. Globe za reveže Tržaški občinski policisti so v ponedeljek popoldne v Ulici San Lazzaro v Trstu denarno kaznovali tri ljudi. Senegalske-mu uličnemu prodajalcu so napisali plačilni nalog v višini sto evrov, ker je prodajal v prepovedanem območju, srbskemu in romunskemu državljanu pa so naložili po sto evrov globe, ker sta beračila. / TRST Sreda, 30. decembra 2009 7 camerata strumentale italiana - V dvorani Tripcovich Igrivi praznični koncert prijetno pozabaval občinstvo Letošnja prireditev na Štefanovo je bilo že deseto glasbeno darilo Tržačanom Kulturno društvo Camerata strumentale italiana je pred desetimi leti krstilo projekt brezplačne glasbene matineje na Štefanovo. Občinstvo je že od začetka sprejelo pobudo z velikim navdušenjem, saj se je prireditev že po prvih treh izvedbah morala seliti iz avditorija muzeja Revoltella v večjo dvorano Tripcovich. Na teh desetih izvedbah so se zvrstili tematski koncerti, ki so vsako leto ponudili nove glasbene spodbude. Letošnji, jubilejni koncert, je obarval klasični repertoar, da bi se tudi tržaški orkester lahko poklonil oble- tnici smrti Josepha Haydna, a v okviru čisto posebnega, zelo igrivega in ironičnega konteksta. Prijetno vzdušje so nasmejani or-kestraši že od prvih not delili z otroki, ki so jih povabili na oder, da bi sodelovali pri izvedbi Simfonije igrač Leopolda Mozarta. Dirigent Fabrizio Ficiur je ob svojih glasbenikih vodil tudi otroke, ki so v določenih trenutkih prispevali k izvedbi z ropotuljami in glasbili, pri zadnjem stavku pa je otroku prepustil celo taktirko. Naslednja, Mozartova karikatura kmečkega, razglašenega orke- Tokrat so z orkestrom sodelovali tudi otroci kroma stra diletantov Ein Musikalischer Spass pa je postala spodbuda za parodistično izvedbo, pri kateri sta tudi v igralskem smislu imela izstopajočo vlogo dva hornista, ki sta stopila na oder s pršu- ti in klobasami, ki so med izvedbo »krasile« dirigentski oder. Koncertni mojster orkestra Stefano Furini je tudi v tej šaljivi, a nelahki izvedbi pokazal izvajalske sposobnosti, ki mu dajejo vodilno vlogo v orkestru. Glasbene matineje se je udeležil tudi gost, mehiški pianist Rodolfo Ritter, ki je z eleganco in smislom za zvočno ravnovesje zadel bistvo klasične govorice Josepha Haydna in njegovega koncerta v D duru. Orkester si je privoščil še zadnjo norčijo pri izvedbi znane Simfonije slovesov istega avtorja, ki je kot znano pravi sindikalni protest v glasbi, s katerim je Haydn, s postopnim odhodom glasbenikov s prizorišča dosegel, da je delodajalec, princ Esterhazy, dal svojim dvornim glasbenikom zasluženi dopust. Izvedbo skladbe je obogatil še scenski dodatek, in sicer postopno ugašanje svečk, ki so jih člani orkestra, po običaju 18. stoletja, prižgali nad pultom. Spored so kot običajno povezovala pojasnila dirigenta Fabrizia Ficiu-ra, ki se je ob koncu zahvalil pokroviteljem (Trgovinska zbornica, Občina Trst in dežela FJK) in sponzorjem. Dolg aplavz publike je uvedel v obvezni dodatek, ki so ga glasbeniki, v živahnem tonu zaigrali z rdečimi božičnimi kapami na glavi. (ROP) Alpi Giulie Cinema: jutri zapade rok Jutri zapade rok za prijavo na natečaj za nagrado Alpi Giulie Cinema, ki jo razpisuje združenje Monte Analogo, ki prireja tudi istoimenski filmski festival. Nagrada je namenjena filmskim produkcijam in avtorjem z goratih območij Furlanije-Julijske krajine, Slovenije in Koroške za dela, ki so posvečena goram, obsegajo pa področja športa, kulture in okolja. Prijavo je treba poslati na naslov Monte Analogo Alpi Giulie Cinema, Via Fabio Severo 31 - 34133 Trst-Italija. Na voljo so telefon oz. faks št. 0039-040-761683, e-mail info@monteanalogo.net in spletna stran www.monteanalogo.net. Znanstveni imaginarij bo 6. januarja odprt Znanstveni imaginarij v Grljanu, ki je odprt vsako nedeljo od 10. do 20. ure, bo izjemoma odprt tudi na praznik Sv. treh kraljev 6. januarja, prav tako od 10. do 20. ure. Ogledati si bo mogoče vse tri sekcije tega znanstvenega muzeja: sekcijo Fenomena z njenimi interaktivnimi postojankami, sekcijo Kaleido z multimedij-skimi razstavami (v tem okviru bo v božičnem času na ogled tudi razstava Tempi&Stratempi o meteoroloških pojavih) in planetarij Cosmo. Otroci od 4. do 11. leta pa se lahko vsako nedeljo ob 10.30 v večnamenskih učilnicah zabavajo z izdelovanjem igrač na »znanstveno« temo in se s tem na dinamičen in ustvarjalen način približujejo znanosti. OBČINI DOLINA IN MILJE - Socialna služba Božično kosilo starostnikov miljske in dolinske občine županstvo - Srednjeveški pečat v dar Obisk švicarske častne konzulke Paole Vogrich Pred dnevi je tržaški župan Roberto Dipiazza na županstvu sprejel častno konzulko Švice, odvetnico Paolo Vogrich. V imenu dolgotrajnih in tesnih odnosov, ki povezujeta Trst in Švico, je župan svoji gostji poklonil srednjeveški pečat tržaške občine. Tržaški sedež konzulata je zagledal luč v daljnem letu 1802, Vo-gricheva pa v njem zastopa Švico že trinajst let. Po več kot dvajsetletnem zaprtju je sedež v Ulici Battisti 18 spet zaživel, ko je odvetnica leta 1996 kot svetnica švicarske zbornice v Italiji, zgrabila vajeti urada in spet spodbudila odnose s tržaškim dogajanjem in ... rezultati so danes vidni. Da se odnosi razvijajo, pričajo namreč števil- ne dejavnosti, ki jih konzulat spodbuja: od predstavitev knjig švicarskih avtorjev, do raznoraznih kulturnih dogodkov in pa praznovanj, kot je bilo na primer tisto ob dvestoletnici konzulata; tudi nova železniška povezava med Trstom in Zurichom je sad želje po vse tesnejšem sodelovanju. Pri vsem tem pa velja opozoriti še na letno skupščino predstavnikov vseh švicarskih veleposlaništev in konzulatov, ki bo potekala prihodnje leto ravno v Trstu. »Nedvomno bo to enkratna priložnost za spoznavanje tega prelepega mesta ob meji, ki je za nas zanimivo tudi z gospodarskega in kulturnega vidika,« je na srečanju poudarila konzulka. Osrednji namen pobude je pripraviti starejšim občanom prijeten dan Socialna služba Okraja 1.3 Občin Milje in Dolina je v petek, 9. decembra priredila slavnostno božično kosilo, katerega se je udeležilo preko sto starostnikov. Pobuda spada med projekte, ki jih predvideva posebni protokol, sklenjen med tržaško pokrajino, Okraji 1.1 (Občine Nabrežina, Zgonik in Repentabor), 1.2 (Občina Trst) in 1.3 (Občine Milje in Dolina) ter tržaškim zdravstvenim podjetjem za uresničitev koordiniranih in integriranih dejavnosti namenjenih socializaciji starostnikov. Projekte finansira pokrajinska uprava z gmotno podporo Fundacije CRTrieste. V prejšnjih letih sta Občini Milje in Dolina prirejali ob koncu leta ločeni praznovanji za svoje starejše občane. Letos, ob znatni okrepitvi delovanja Socialne službe na celotnem teritoriju Okraja 1.3., pa so socialni delavci priredili skupno slavnostno kosilo in ga namenili predvsem starostnikom - uporabnikom Službe za oskrbo na domu, nepokretnim in tistim, ki v naslednjih prazničnih dneh ne bodo imeli drugih možnosti in priložnosti za družabnost in praznovanje. K sodelovanju so povabili tudi domove za ostarele, ki delujejo na območju okraja, in sicer občinski dom v Miljah, dom Brioni v Lazaretu in domova Villa Iris in Casa Tiziana v Logu. Izkazalo se je, da je organizacija pobude kar kompleksna, saj je prevoz tako številnih ne-pokretnih starostnikov, ki so na vozičkih ali pa morajo uporabljati palice, težavna zadeva. Številne prevoze so opravili zaposleni v miljskem domu z ustrezno opremljenimi vozili. Na pomoč so priskočili tudi prostovoljci Rdečega križa iz Milj in Športno društvo Rari Nantes s svojimi vozili in osebjem. Cilj tovrstnih projektov je namreč tudi krepitev sodelovanja prostovoljcev in kulturnih društev za uresničitev solidarnostne mreže v korist starejših občanov. S tem namenom je socialna služba zaprosila za pomoč kulturno društvo Fran Venturini od Domja, katerega številni člani so se ob tej priliki res potrudili in izkazali. V prodajno razstavnem središču na Dolgi Kroni so primerno opremili in okrasili dvorano, postregli z odličnim kosilom in poskrbeli tudi za primeren kulturni program. Gostom je zaigral mladi harmonikar Marko Manin in požel navdušen aplavz zadovoljnih poslušalcev. Sledil je še nastop harmonikarskega ansambla Orchestra Silvano Vidmar in ob veselih zvokih se je marsikdo tudi zavrtel. Pri- sotnim je pripravila presenečenje tudi znana branjevka - venderigla Tonca - Tatjana Turco. Simpatični Dedek mraz je vse obdaril s priložnostnimi darili. Ni manjkalo smeha in petja, predvsem pa kramljanja, saj se marsikateri starostniki niso srečali že dalj časa, ker so nekateri zaradi zdravstvenih težav priklenjeni doma, drugi pa živijo v raznih domovih za ostarele in so zato večkrat odtujeni. In prav to je bil cilj pobude: nuditi tem osebam, čeprav za kratek čas, priložnost za srečanje, kramljanje, obujanje spominov v prijetnem in sproščenem vzdušju. Pomen teh ciljev in vrednot je v svojem nagovoru poudarila pokrajinska od-bornica za socialno politiko Marina Gu-glielmi, ki je pozdravila tudi v imenu predsednice in kolegov pokrajinske uprave. Vse prisotne sta nagovorila tudi odbornika miljske občine Giorgio Kosic in dolinske občine Tatjana Turco, ki sta pozitivno ocenila pobudo in voščila za božične in novoletne praznike vsem prisotnim, v lastnem imenu in imenu svojih uprav in županov z željo, da bi se lahko še velikokrat srečevali ob tovrstnih priložnostih in res ustvarili mrežo solidarnosti okrog starejših občanov. 8 Sreda, 30. decembra 2009 TRST / skd škamperle - Pestro društveno delovanje ob koncu leta Prešerni december v znamenju najmlajših Otroke iz vrtca obiskal Miklavž in prisluhnili so pravljici - Osnovnošolci pa so spoznali Evelino Umek in Ameriko V svetoivanskem društvu Škamperle se je december odvijal prešerno, adventnemu času primerno, in kot se spodobi, so bili obdarovani samo najboljši! Najmlajši iz vrtca in prvega razreda osnovne šole so dočakali srečanje z Miklavžem v društveni dvoranici že 4. decembra. Med živ-žavom je dobrohotni prijatelj otrok vsakega posebej malce pokaral, jim priporočil poslušnost in učenje in jim pustil droben dar, oni pa so mu v zahvalo veselo zapeli, da bi tudi prihodnje leto prinesel s seboj le vrečo sladkarij in bi nekje tam daleč ostali parkelnji, o katerih vedno govori! Naslednjo soboto, 12. decembra, so se spet veselili najmlajši. Po telovadbi se jih je 21 odpravilo v društveno dvoranico in tam sta jih pričakali Petra Furlan in Biserka Cesar, obe igrivo razposajeni, ker so za naslednje dni vremenoslovci napovedovali hud mraz in je torej sama narava poskrbela za pravo razpoloženje. Pravljica Nekega zimskega dne (avtorjev C. Butler in T. Macnaughton) govori namreč o ježku, ki mu veter odnese gnezdo in se revež znajde na mrazu. Uspe mu pograbiti le še rokavice, kapo in šal, potem se prestrašen odpravi iskat zavetja k prijatelju jazbecu. Zebe ga, pa se mu vseeno zasmilijo ži-valice, ki jih srečuje in so še bolj premražene od njega. Bliže je jaz-bečevemu brlogu, manj stvari ima GLASBA - Slovenski izbor za Eurosong 2010 EMA z Ylenio in Martino Ylenia Zobec že četrtič, Martina Feri pa prvič na prestižnem izboru popevk C/ Do 14. decembra je bil čas, da se pevke in pevci prijavijo na javni razpis za slovenski izbor popevk EMA 2010, ki bo zmagovalca popeljal na popularni evropski festival Eurosong. Slednji bo konec maja v norveškem Oslu. Na izbor EMA se je prijavilo 111 izvajalcev, strokovna komisija pa je v nekaj dneh poslušala in ocenila vse skladbe. V elito štirinajstih izbrancev sta se uvrstili tudi zamejski pevki Ylenia Zobec in Martina Feri. Strokovno komisijo, ki so jo sestavljali Mojca Menart, Urška Čop, Andrea Flego, Miha Vardjan in Drago Mislej Mef, sta prepričali tako Ložanka Ylenia kot Openka Martina. Medtem ko bo prva nastopila na izboru EMA že četrtič, bo za Martino Feri to prva preizkušnja na omenjenem tekmovanju. Izbor bo potekal marca meseca, predvidoma na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Ylenia Zobec (na sliki levo) je na EMI doslej nasto- pila v prav tako sodih letih 2004, 2006 in 2008, po vrsti s skladbami Tvoj glas, Hokus pokus in Našel si me. Tokrat se bo predstavila s pesmijo Priznam. Besedilo je napisala sama, pesem pa je uglasbil Tadej Mihelič. Martina Feri (na sliki desno), ki ima bogate izkušnje z jazz, folk in rock glasbo ter z opernim petjem, bo skupaj s Tomažem Ne-dohom nastopila s skladbo Le en dan. Besedilo sta podpisala Nik Papič in Polona Oblak, glasbo pa Tomaž Nedoh. Ostali udeleženci slovenske selekcije v organizaciji RTV Slovenija so Nina Pušlar, Martina Šraj, Zadnji Taxi, Vaso & D Plejbeks, Petra Pečovnik, Marko Vozelj, Ansambel Roka Žlindre & Kalamari, Sara Kobold, Brigita Šu-ler, Langa, Manca Špik in Saša Zamernik. (af) Praznično v devinsko-nabrežinski občini V devinsko-nabrežinski občini so pripravili niz januarskih prazničnih prireditev. V torek, 5. januarja bo ob 19. uri koncert Srečno novo leto Devin Nabrežina. Prireja ga uprava Občine Devin Nabrežina s prispevkom fundacije Fondazione Crt. Koordinator dogodka je društvo Proloco Mi-treo. Gre za Večer operet, ki so ga pripravili v sodelovanju z mednarodnim združenjem operete FJK, nastopila bosta Maria Giovanna Michelini (sopran) in Andrea Binetti (tenor). V sredo, 6. januarja bodo ob 15. uri pričakovali Befano z glasbenimi točkami in animacijo za otroke in mlade, pobudnik je Lions Club Devin Nabrežina v sodelovanju z društvom Proloco Mitreo, skupino Ajser 2000, društvom Tennistavolo Trieste Sistiana, skavtsko skupino Agesci, Le ra-gazze del Sorriso in drugimi krajevnimi športnimi ter kulturnimi društvi. V četrtek, 7. januarja bo ob 19. uri na sporedu gledališka predstava »Atmosfere d'Avanspettacolo«. Avtor je Marcello Crea, nastopajo pa Marcello Crea, Livio Cecchelin, Andro Merku, Francesca Bergamasco, Yasmin Anouby, Lavinja Skerlavaj. Produkcija Nuova Compagnia di prosa. V petek, 8. januarja bo ob 20. uri Praznik kulture in športa 2009 z nagrajevanjem športnic in športnikov, ki so v sezoni 2008/2009 dosegli vidne rezultate in uspehe. Priznanja prejmejo tudi vsa športna in kulturna društva Občine Devin Nabrežina za delovanje v letu 2009. Na prireditve je vstop prost. Včeraj danes Danes, SREDA, 30. decembra 2009 EVGEN Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.30 - Dolžina dneva 8.45 - Luna vzide ob 14.56 in zatone ob 6.29. Jutri, ČETRTEK, 31. decembra 2009 SILVESTER VREME VČERAJ: temperatura zraka 9,2 stopinje C, zračni tlak 1012,1 mb raste, brezvetrje, vlaga 83-odstotna, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 9,7 stopinje C. Čestitke Žoga je končno obtičala v naročju našega vratarja in smo prepričani, da mu tokrat ne bo več zbežala. Dobrodošel mali SEBASTJAN (že poimenovan Frey). Nogometna ekipa Kosovel. 26. decembra pomemben je dan, na ta svet privekal je mali SEBAST-JAN, čestitke družini in tople želje, da sinek bi staršem bil vedno v veselje. Kolektiv Dijaškega doma S. Kosovel. [d Osmice na sebi, kapo je oddal, šal tudi in prav tako rokavice. Pa saj je jazbec njegov prijatelj in mu nudi zatočišče za eno noč. Ko se naslednji dan skupno odpravita iskat primerno zatočišče za ježka, ju živa-lice presenetijo: iz hvaležnosti so ježku našle nov domek, ker dobrota ni sirota. Če je že bilo za najmlajše poskrbljeno, je bilo treba kaj postoriti tudi za ostale osnovnošolce in za to je pravzaprav poskrbela Evelina Umek. Društvo se je domenilo z učiteljicami svetoivanske osnovne šole Oton Župančič in v torek, 22. decembra, na zadnji dan pouka, je bilo na šoli veselo in razigrano. Evelina Umek je namreč zbrala, uredila in pripravila spremno besedilo za kratke zgodbe Marice Nadlišek in založba Mladika je poskrbela za natis knjige, ki jo je ilustrirala Živa Pahor. Tako je doživela knjiga z naslovom Amerika predstavitev v okolju, od koder so doma vsi avtorji: Marica Nadlišek, ki je šolo obiskovala in na njej učila pred 100 in več leti, Evelina Umek in Živa Pahor pa sta jo obiskovali kot pridni učenki. Samo Nadja Roncelli od založbe Mladika ni bila Svetoivan-čanka, pa se je zato odkupila s primerno razlago o nastajanju knjig, pomenu založb in branju nekaj zgodb. Evelina Umek je pripovedovala o svojem delu in odnosu do Marice Nadlišek in predstavnici društva je bilo pravzaprav zelo lahko usklajevati potek, ker so učiteljice skrbno pripravile otroke. Z vprašanji o avtorici in njeni dobi so popestrili srečanje. Za zaključek so učenci še veselo zapeli pod vodstvom Samante Mazziero, tako da so se učiteljice in učenci izkazali v zadovoljstvo vseh. (BK) OSMICA je odprta v Borštu pri Danjelu Glavini z domačo suho hrano. Tel. št.: 040-228421. OSMICO je odprl Paolo Pernarcich, Medja Vas 21. V LONJERJU je odprl osmico Damjan Glavina. Tel. 348-8435444. V PREČNIKU je odprl osmico Radovan Šemec. V SALEŽU na kmetiji Perčič so odprli osmico. Toplo vabljeni. Loterija 29. decembra 2009 Bari 50 67 43 44 73 Cagliari 60 31 82 21 83 Firence 67 26 25 32 6 Genova 82 7 56 12 30 Milan 45 51 20 11 86 Neapelj 25 60 74 89 64 Palermo 36 75 63 38 39 Rim 30 19 83 37 52 Turin 20 54 28 46 21 Benetke 52 65 7 57 48 Nazionale 54 66 14 21 89 Super Enalotto Št. 156 11 16 21 62 70 84 jolly 24 Nagradni sklad 4.067.587,02 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 110.419.640,51 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 16 dobitnikov s 5 točkami 38.133,63 € 1.531 dobitnikov s 4 točkami 398,52 € 65.900 dobitnikov s 3 točkami 18,51 € Superstar 4 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 16 dobitnikov s 4 točkami 39.852,00 € 428 dobitnikov s 3 točkami 1.851,00 € 5.005 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 31.724 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 68.243 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € Praznični fm fotoutrip Okrašene ulice in izložbe nas opozarjajo, ^V da se naglo bliža čas božičnih in novoletnih počitnic. Zagotovo so to dnevi radosti, sprostitve, izletov^ ali zimovanj, spokojnega življenja v toplem objemu družine ali pa »nore« zabave. Vse kar boš zanimivega ali nenavadnega ujel v svoj objektiv, pošlji na spletno stran www.primorski.eu, tako da klikneš rubriko fotografije bralcev. Tvoje prispevke bomo rade volje objavili. / TRST Sreda, 30. decembra 2009 9 Restavracija Savron Devinščina 25 - Zraven Mobili Elio SLAVNOSTNA VEČERJA za SILVESTROM Četrtek, 31.12.2009 ob 20.30 "Avstroogrski paštičo", ribje, mesne in druge poslastice * * * Glasba v živo • Posebne cene Rezervacije na tel. 040225592 [13 Lekarne Do četrtka, 31. decembra 2009, ter v soboto, 2. januarja 2010 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Mazzini 43 (040 631785), Ul. Fabio Severo 122 (040 571088), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Mazzini 43, Ul. Fabio Severo 122, Ul. Combi 17, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Combi 17 (040 302800). Petek, 1. januarja 2010 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Mazzini 43, Ul. Fabio Severo 122, Ul. Combi 17, Žavlje - Ul. Flavia 39/C, Fernetiči (040 212733). Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Mazzini 43 (040 931785), Ul. Fabio Severo 122 (040 571088), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Mazzini 43, Ul. Fabio Severo 122, Ul. Combi 17, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Combi 17 (040 302800). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Navodila za prostovoljne prispevke Vsem bralcem in naročnikom sporočamo, da prostovoljne prispevke sprejemamo v tajništvu Primorskega dnevnika v Trstu, ul. Montecchi, 6 (2 nadstr.) in v Gorici, ul. Garibaldi 9 ter v uradih Kruta v ul. Cicerone 8, kjer je darovalcu na razpolago ustrezen obrazec. Darovalec lahko tudi nakaže prispevek na bančni tekoči račun družbe DZP Prae, ki bo poskrbela za naknadno nakazilo prispevka prejemniku: če darovalec želi, da se v tem slučaju prispevek objavi v časopisu, mora naši redakciji posredovati (tudi po faksu) ustrezno dokumentacijo (kopija bančnega naloga) iz katere so jasno razvidni točni podatki darovalca in prejemnika. Prispevek lahko darovalec izroči neposredno prejemniku v gotovini ali z bančnim nakazilom na njiegov bančni tekoči račun: v tem slučaju, če želi da se prispevek objavi, mora nam posredovati (tudi po faksu) kopijo bančnega naloga, iz katerega so jasno razvidni njiegovi podatki in podatki prejemnika, ali potrdilo s strani prejemnika o prejemu prispevka s podatki darovalca. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. M* Kino M Izleti S Poslovni oglasi AMBASCIATORI - 15.15, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Natale a Beverly Hills«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Welcome«. CINECITY - 15.15, 17.30 »Piovono pol-pette - 3D«; 14.45, 17.15, 19.50, 21.00, 22.15 »Sherlock Holmes«; 14.35, 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Natale a Beverly Hills«; 14.40, 16.35, 18.30 »La principessa e il ranocchio«; 17.20, 20.00, 22.15 »Brothers«; 18.25, 20.20, 22.15 »Io & Marilyn«; 14.40, 16.35, 20.00, 22.00 »A Christmas Carol-3D«; 14.30, 16.25, 18.20, 20.15, 22.10 »Hachiko«; 20.10, 22.20 »Brothers«. FELLINI - 15.30, 22.30 »Arthur e la vendetta di Maltazard«; 19.00 »Il canto delle spose«; 17.15, 20.45 »Amelia«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.00, 17.50, 19.45, 21.50 »Die-ci inverni«. GIOTTO MULTISALA 2 - 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.10 »La principessa e il ranocchio«. GIOTTO MULTISALA 3 - 15.45, 17.20, 19.00, 20.40 »Hachiko, il tuo miglio-re amico«. KOPER - KOLOSEJ - 13.10, 15.00 »Planet 51«; 20.00 »Avatar«; 12.00, 15.10, 18.20, 21.30 »Avatar 3D«; 13.00, 14.40, 16.20, 18.00 »Jelenček Niko«; 16.50, 19.00, 21.10 »Ljubezen se zgodi«. NAZIONALE - Dvorana 1: 15.50, 18.00, 20.10, 22.20 »Sherlock Holmes«; Dvorana 2: 15.45, 17.20, 20.40 »Piovono pol-pette 3D«; 15.30, 19.00, 22.20 »A Christmas Carol 3D«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Io e Marilyn«; Dvorana 4: 17.00, 18.45, 20.30, 22.20 »Brothers«; 22.15 »A Serious Man«. SUPER - Film prepovedan mladim pod 18. letom starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.30, 17.20, 20.10, 22.20 »Natale a Beverly Hills«; Dvorana 2: 15.00, 16.50 »Pio-vono polpette - 3D«; Dvorana 3: 15.00, 16.40 »La principessa e il ra-nocchio«; 20.00, 22.10 »Amelia«; Dvorana 4: 16.00, 18.00, 20.20, 22.10 »Io e Marilyn«; Dvorana 5: 15.20, 17.40, 20.00, 22.15 »Sherlock Holmes«. KMETIJA PIPAN -GSM 00386(0)51/634877 Sveto 45, Komen, Slovenija Ponujamo vina: teran po 2,20 eur, belo po 1,25 eur, krompir po 0,50 eur in drugo. Degustacija brezplačna! Vabljeni! H Šolske vesti RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A.M. Slomška sporoča, da bodo uradi zaprti v četrtek, 31. decembra, ter soboto, 2. januarja. DTTZG ŽIGE ZOISA sporoča, da bodo uradi zaprti v soboto, 2. januarja 2010. NA LICEJU FRANCETA PREŠERNA bodo uradi zaprti v soboto, 2. januarja 2010. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO DOLINA obvešča, da bodo v obdobju vpisovanja v otroške vrtce in osnovne šole potekali informativni sestanki. Informativna srečanja se bodo odvijala po sledečem razporedu: OV Mavrica Milje - 11. januarja ob 16.30; OV Mi-školin Boršt - 11. januarja ob 16.30; OV Kekec Boljunec - 11. januarja ob 16.30; OV Pika Nogavička Dolina - 11. januarja ob 16.30; OV Palčica Ri-cmanje - 20. januarja ob 16.30; COŠ »M. Samsa« Domjo - 8. januarja ob 17.00; OŠ »P. Voranc« Dolina - 11. januarja ob 16.15; COŠ »F. Venturini« Boljunec - 11. januarja ob 17.00; COŠ »A. Bubnič« Milje - 11. januarja ob 17.30. Tajništvo sprejema prošnje za vpis vsak dan od 9.00 do 13.30; ob ponedeljkih do 16.30. Rok vpisovanja se zaključi 27. februarja. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je ministrstvo za šolstvo razširilo paleto naslovnikov za vključitev v prednostne sezname učnega osebja. Tudi suplenti, ki so bili v š.l. 2008/09 imenovani iz zavodskih lestvic za nepretrgoma za 180 dni, smejo namreč vložiti tozadevno prošnjo, in sicer do 8. januarja na tajništvo šole, na kateri so poučevali. Obrazci so na razpolago na spletni strani ministrstva za šolstvo. Dodatne informacije na tajništvih šol in na Uradu za slovenske šole. OGLED JASLIC V LJUBLJANI v organizaciji Mladinskega doma Boljunec in Slomškovega doma Bazovica bo danes, 30. decembra. Odhod avtobusa iz Boljunca ob 14.00 s postankom v Bazovici in Pesku. Po ogledu jaslic in stojnic nas bo popestril prihod Dedka Mraza. Večer sklenemo z večerjo v gostilni. Povratek približno ob 22.30. Program ni naporen in primeren za družine z otroci. Vpis čimprej na tel. št. 335-8045700 (Albert). H Mali oglasi DVOSOBNO STANOVANJE delno opremljeno dajem v najem v Štivanu. Tel. št.: 040 - 208989. OB PRILIKI POLNOČNICE sem na Re- pentabru izgubila predragi spomin, zapestnico iz belega in rumenega zlata. Poštenega najditelja prosim, da me pokliče na tel. št.: 00386-31684137 (Ivica). PRODAM čistokrvni psički nemškega ovčarja po zelo ugodni ceni. Tel. št. 339-5472406. PRODAM ekološki teran PTP in belo vino Malvazija-Vitovska, s certifikatom. Tel. št.: 00386-57668245. PRODAM hrastova drva za kurjavo. Tel.: 335-5319333. PRODAM stenski klavir črne barve v dobrem stanju. Cena ugodna po dogovoru. Tel. št.: 040-417735 (ob večernih urah). PRODAM traktor Goldoni Compact 654. Tel. št. 335-6950945. ZA SV. ŠTEFAN sem izgubil šop ključev od 10.30 do 11.00 v Mačkoljah pred pokopališčem ali v Boljuncu na 'Gorici' v bližini telefonske kabine. Poštenemu najditelju nagrada. Prosimo, če jih pustite pri Nataši v baru ali v Mačkoljah v župnišču. Ü3 Obvestila AŠD SK BRDINA obvešča, da se bodo tudi v letošnji zimski sezoni odvijali tečaji smučanja. Informacije lahko dobite na sedežu društva, Repentabrska ulica 38 na Opčinah, ob ponedeljkih od 20. do 21. ure. Tel. št. SK Brdina: 347-5292058, Valentina Šuber 3474421131; www.skbrdina.org, in-fo@skbrdina.org. BREZSKRBNE BOŽIČNE POČITNICE ZA OTROKE IN STARŠE! SPD Krasje ponuja osnovnošolcem in nižješolcem delavnice, na katerih bodo pod strokovnim vodstvom pisali naloge, brali in se pogovarjali v angleščini. V prijetni družbi se bodo lotili tudi umetniških in razvedrilnih dejavnosti. Srečanje bo v Ljudskem domu v Trebčah danes, 30. decembra, od 9. do 13. ure. Za info in prijave pokličite čimprej na tel. št. 333-1176331 (Nidia Sivitz). Število razpoložljivih mest je omejeno! NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA bo v četrtek, 31. decembra, zaprta. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in Zadruga »L'albero Azzurro« obveščajo, da bo brezplačna ludoteka delovala v Igralnem kotičku »Palček« v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih popoldne od 16. do 18. ure. Ludoteka je namenjena otrokom od 1 do 6 let starosti. Delavnice predvidene v naslednjih tednih so: danes, 30. decembra: »Zavite pripovedke«, »Igre in pripovedke pod drevcem«. Za informacije se lahko obrnete do Igralnega kotička Palček na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. OBČINSKA KNJIŽNICA v Saležu bo danes, 30. decembra, zaprta in v ponedeljek, 4. januarja, odprta. SKD BARKOVLJE - Ul. Bonafata 6, prireja silvestrovanje z glasbo v živo, domačo hrano in družabnimi igrami. Vse informacije dobite na tel. št. 040411635 ali 040-415797. DELAVNICA KITAJSKIH VEŠČIN -AŠK Kras vabi na uvodne treninge kitajske energetske in borilne veščine v športno kulturnem centru v Zgoniku: 3., 4. in 5. januarja ob 9.30 osnove kitajskih borilnih veščin za under 25, ob 11.30 energetske veščine za zdravje in dobro počutje za vse starosti. Vpis in dodatne informacije www.mitja.svab.name/mhz/sl tel: 328-4253103 (Mitja). AŠD SK BRDINA organizira ob priliki smučarskih tečajev v Forni di Sopra, v nedeljo, 10. januarja, avtobusni prevoz za člane društva. Vpisovanje in informacije dobite 4. januarja na sedežu društva (Repentaborska ulica 38) na Opčinah od 20. do 21. ure. Tel. 347-4421131 (Valentina Suber), 3475292058 (SK Brdina). KRUT obvešča, da bodo društveni prostori zaprti v ponedeljek, 4. in v torek, 5. januarja, medtem ko bodo 7. in 8. januarja odprti od 9. do 13. ure. Od 11. januarja dalje se bodo dejavnosti odvijale po ustaljenem urniku. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sporoča članom in strankam, da bodo uradi zaprti do 6. januarja. OBČINA DOLINA obvešča, da bo ob ob priliki božično -novoletnih praznikov občinska knjižnica zaprta do 7. januarja. Urnik delovanja ostaja za enkrat naslednji: ob sredah od 15. do 17. ure. SK DEVIN vabi na predstavitveni večer ob začetku nove smučarske sezone, ki bo potekal v dvorani kulturnega društva Igo Gruden v Nabrežini v četrtek, 7. januarja, ob 19.30. Predstavitev vseh tekmovalnih ekip in trenerjev, uradnih in promocionalnih tekem ter udeležencev svetovne olim-pijade masterjev Bled 2010, tečajev smučanja, novega kombija in letošnjih sponzorjev. OBČINSKA KNJIŽNICA V NABREŽINI obvešča cenjene bralce, da bo zaprta za dopust do nedelje, 10. januarja. Svoje duri bo redno odprla s ponedeljkom, 11. januarja. SKD VIGRED sporoča, da so društveni koledarji na razpolago v gostilni Gruden v Šempolaju, v kavarni Gruden in v knjigarni Terčon v Nabreži-ni ter pri društvenih odbornikih. SMUČARSKI ODSEK SPDT bo tudi letos priredil sobote na snegu za osnovnošolce v januarju in februarju 2010. Podrobne informacije bomo objavili na Primorskem dnevniku in na spletni strani ww.spdt.org. SC MELANIE KLEIN v sodelovanju z deželno zbornico kliničnih pedagogov ANPEC obvešča, da se bodo tečaji v bazenu za dojenčke začeli v petek, 15., oz. v soboto, 16. januarja, s sledečim urnikom: skupina 0 - 12 mesecev ob petkih zjutraj, skupina 12 - 36 mesecev ob sobotah popoldne. Sprememba dnevov po dogovoru. Za prijave in informacije:info@melanieklein.org, www.melanieklein.org, tel. 328 -4559414. Število mest je omejeno. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina prireja tečaj degustacije, ki daje možnost pridobitve diplome uradnega poku-ševalca. Tečaj (18 lekcij) se bo začel v ponedeljek, 18. januarja, in bo vsak ponedeljek in četrtek, od 20.30 do 22.30 v športno kulturnem centru v Lonjerju. Prijave ob ponedeljkih od 18.00 do 19.00 na sedežu. Informacije dobite na spletni strani: www.onav.it. ali na tel. št. 3347786980, email: trieste@onav.it. Prireditve ŽUPNIJA SV. ROKA v Nabrežini prireja tradicionalni božični koncert v nedeljo, 3. januarja, ob 17. uri v cerkvi sv. Roka. Nastopila bosta mešani zbor iz Sežane in zbor Kraški šopek. Toplo vabljeni. V NABREŽINSKI ŽUPNIJSKI DVORANI bo do 6. januarja na ogled tradicionalna razstava jaslic iz vsega sveta. Urnik: četrtek, sobota in prazniki od 16. do 19. ure. V cerkvi pa so tudi na ogled jaslice, ki so vsako leto drugačne. SKD TABOR v sodelovanju z ZSKD -Openska glasbena srečanja v nedeljo, 10. januarja, ob 18.00 v Prosvetnem domu na Opčinah novoletni koncert s pihalnim orkestrom iz Komna, dirigent Simon Perčič, Uroš Pavlovič, trobenta. Vljudno vabljeni! ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju z USCI vabi na niz koncertov v sklopu revije Na-tivitas: Milje, Stolnica, 10. januarja, ob 15.30 nastopata DPZ Kraški slavček-Nabrežina (dir. Mirko Ferlan) in Kvartet Nomos-Trst (umetniški vodja Aljoša Tavčar). Prispevki V spomin na Avguština Kalca darujejo svakinje in vnuki z družinami 100,00 evrov za cerkev na Padričah. V spomin na Avgustina Kalca daruje Eda Zupančič 20,00 evrov za cerkev na Padričah. V spomin na draga Marijo Čuk Pavle-tič in Ivana Čuka daruje Vojka Ukmar 30,00 evrov za KD Prosek-Kontovel. Namesto cvetja na grob drage Angele Baša vd. Legiša darujeta Sabina in Elvira 50,00 evrov za cerkev v Mavhi-njah. Namesto cvetja na grob Mariota Bati-ča daruje žena Delka in nevesta Elena z družino 100,00 evrov za NK Kras. V spomin na drago Angelo Baša vd. Le-giša daruje Mavhinjski cerkveni pevski zbor 100,00 evrov za domačo cerkev. V isti namen daruje Zvonka 30,00 evrov za Mavhinjski cerkveni pevski zbor. V spomin na strica Egona Emilija darujeta Willy in Ombretta 20,00 evrov za Godbeno društvo Prosek. V spomin na Nešto Majovski por. Ukmar darujeta Franco in Vanka Cipol-lino 20,00 evrov za Godbeno društvo Prosek. 30.12.2004 30.12.2009 Drago Bogatec Čas mine, bolečina ostane. Praznino nadomeščajo le spomini in v naših srcih živiš. Tvoja družina Ob izgubi dragega očeta IVANA sočustvujemo s kolegico Saro Zuccoli ravnateljica, učno in neučno osebje srednje šole Kosovel Ob boleči izgubi drage mame NADIE izreka Petru in družini občuteno so-žalje Zveza slovenskih kulturnih društev Predraga Nadia, spomine iz najine mladosti bom trajno nosila v srcu. Alenka Ob boleči izgubi drage Nadie izrekamo družini iskreno sožalje. Družini Castellani in Panjek Peter, v tem težkem trenutku smo ti ob strani. Bivši sošolci V.a Dragemu Petru topel objem v tem težkem trenutku. Tržaška klapa 10 Torek, 29. decembra 2009 KULTURA / ljubljana - Raziskava Marjana Dolgana Nova presenečenja iz Kosovelove zapuščine Prepisanih okrog 200 doslej neobjavljenih rokopisov pesmi Razkrivanje pesniške zapuščine Srečka Kosovela je zgodba, polna presenečenj. Pesnik je umrl prezgodaj, da bi dočakal objavo kakšne svoje zbirke, kaj šele kritične odmeve nanjo. Le redki so sploh vedeli, da pesni, nihče pa ni povsem dojel njegovih verzov. Za njim je ostala kopice neurejenih rokopisov in osnutkov ter obsežna korespondenca. Prijatelj Alfonz Gspan je leto po Srečkovi smrti iz zapuščine, ki jo je poznal, sestavil zbirko Pesmi, štiri leta pozneje pa so izšle Izbrane pesmi, ki jih je uredil Anton Ocvirk. V njegovi redakciji je v letih 1946-1977 izšlo še Kosovelovo Zbrano delo I-III. Razpon dobrih treh desetletij priča, da razkrivanje Kosovelove poezije nikakor ni bilo lahko delo; dokaz več je bila Ocvirkova odločitev, da 1. zvezek Zbranega dela čez 18 let - z mnogimi dopolnili - izda še enkrat. Med poglavitnimi razlogi za tolikšno odlašanje in celo zavračanje Kosovelove poezije v teh letih je bila nenaklonjenosti povojnih oblasti vsem oblikam avantgardnega ustvarjanja. Tudi zato so bili Integrali leta 1967 slovenska kulturna in literarna senzacija. V Zbranem delu že trideset let pokojnega pesnika torej ni bilo zbrano celotno njegovo delo. Gspan je najprej objavil odmeven članek o neobjavljenem gradivu in kritične pripombe na uredniško delo Antona Ocvirka, leta 1977 pa še izbor Kosovelovih pesmi in konstrukcij s študijo Lina Legiše. Monografija Ikarjev sen, ki sta jo ob stoletnici pesnikovega rojstva pripravila Ludwig Hartinger in Aleš Berger, je z bogatim slikovnim gradivom in različnimi dokumenti prinesla, za marsikoga presenetljivo, tudi vrsto dotlej neznanih Kosovelovih pesmi iz njegove zapuščine v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. Vsebina petnajstih fasciklov, kot se kaže zdaj, tudi s temi odkritji še ni bila do kraja pregledana. Literarni zgodovinar Marjan Dolgan se je lotil izjemno težavnega in zamudnega dela: tran-skribiral in za natis je pripravil skoraj 200 v Zbranem delu neobjavljenih rokopisov pesmi, ki doslej - razen nekaterih v Ikarjevem snu - niso bile javno predstavljene. Razdelil jih je v deset sklopov, od pesmi za otroke do religioznih pesmi in pesmi o smrti, ob strani pa je za poznejše raziskovalce pustil vsa neobjavljena prozna besedila in morebitne pesmi v prozi. Urednik v spremni razpravi in opombah pojasnjuje, kako se je pri rokopisno zahtevnejših Kosovelovih pesmih odločal o njihovih naslovih, verzih, kiticah ter različnih variantah in pomenskih vprašanjih, ter opozarja na možnosti drugačnega branja. Ob nejasnosti in težki berljivosti mnogih rokopisov - tudi zaradi pesnikovega varčevanja s papirjem - se je pogosto moral zanesti na lastno presojo in tvegati določanje, kje se v posameznih primerih začne sorazmerno zaokrožena pesem in konča njen fragment ali osnutek. Iztok Ilich dol pri vogljah - Sporočilo v steklenici Fotografski zapis Borisa Prinčiča V prijetnem okolju gostišča Ruj v Dolu pri Vogljah, le streljaj od bivšega mejnega prehoda pri Re-pentabru, so v četrtek odprli fotografsko razstavo, ki jo je postavil Boris Prinčič, član fotokluba Sku-pina75 iz Gorice. Gre za prikaz umetniških fotografij iz izpopolnjenega niza z naslovom Sporočilo v steklenici, ki jo je avtor postavil julija letos v vinoteki v Zgoni-ku. Goričan Boris Prinčič, ki ima svoj fotoatelje na Proseku, živi pa v Dutovljah, je v gostoljubnem gostinskem lokalu Ruj že razstavljal pred kakim letom, ko sta s prijateljem fotografom Bogdanom Maca-rolom postavila razstavo o odpravljanju shengenske meje. Tokrat pa gre za samostojno razstavo, ki bo na ogled do februarja 2010. Kritično noto o razstavi je pripravila Tržačanka Lorella Klun, ob odprtju postavitve pa jo je prebrala Jasna Jurečič. O Sporočilu v steklenici je Klunova zapisala, da nam včasih steklenica pove več, kot sama njena vsebina. Dogaja se namreč, da si zaradi stalnih reklamnih bombardiranj, zaželimo nekaj bolj zaradi izgleda, kot zaradi dobrot, ki jih vsebuje embalaža, v tem primeru steklenica. Včasih se počutimo povsem potešene že s tem, kar smo okusili z očmi, veliko pred zaznavo z drugimi čutili. Tudi vino nam najprej pokaže steklenico, s katero se ponosno odeva, še preden razkrije barvo in ponudi njegov bouquet vonjav. Ne glede na naslov razstave, se sporočilo ne nahaja zgolj v steklenicah, ki so vselej prazne, temveč ga moramo poiskati v dinamikah, ki jih avtor postavi v ospredje: to, kar je prazno, lahko gledalec napolni tudi z nečem, ki spominja na sanje ali na želje. Prinčičeve steklenice, je še zapisala Lorella Klun, se nam razo-denejo kot celovite figure, ki se izkazujejo na objemajočih ozadjih. S spremembo kota fotografiranja se avtor usmeri v iskanje geometričnih struktur, ki so pri steklenici strogo krožne in cilindrične. Doda jim tudi svetlobne švigajoče učinke, ki jim ob igri senc in odsevov začrtajo obris. Posebno pozornost je avtor posvetil barvi, ki dobro deluje pri menjavah perspektive. Od živordečih in rumenih barv se prehodi usmerijo v modre odtenke, vse do kovinskega bleska daljne prihodnosti. Svojo strokovno presojo je Klunova zaključila z spoznanjem, da kompozicije poplačajo radovednost oči. Obenem pa silijo gledalca k razmisleku, pri čemer pridobi avtorjeva raziskava na teži. (VIP) mladinsko-otroške revije Decembrski Pastirček • v praznično naravnan Prazničnim vsebinam je ostala zvesta tudi duhovna revija za otroke in mladostnike Pastirček, v kateri je urednik s sodelavci tokrat zbral vsebine, ki nas bodo popeljale po poti adventnega časa. Decembrsko obarvani so tudi različni prispevki, s pomočjo katerih lahko mladi uporabniki izvajajo različne dejavnosti z navodili oziroma napotki, ki jih otroci lahko izvajajo samostojno ali skupaj s starši. O tem, kakšen je duhovni pomen decembra, v uvodni besedi razlaga urednik Marijan Markežič, ki pravi, da nas adventni venček in njegove štiri svečke opozarjajo, da se bliža božič. Urednikovemu voščilu sledi pesmica Vojana Tihomirja Arharja z naslovom Zimska. V njen lahko mladi bralci spoznajo vse zimske dogodivščine. Simpatična je tudi pesmica Berte Golob Klicaj, naj omenimo tudi pesmico Miškin repek, ki je nastala pod peresom Barbare Rustja, poleg otroških pesmi v besedilni obliki pa je mogoče prebrati tudi dve pesmici v notni obliki. Pod pesmico Decemberska se je podpisala Berta Golob, njo pa bodo otroci lahko zapeli ob instrumentalni spremljavi, kar omogoča popolnejše glasbeno doživetje. To velja tudi za uglasbeno pesmico Dominika Krta z naslovom Jaslice v kotu. Zimsko vsebino ima tudi pravljica Dolores Vižintin z naslovom Čarobni snežak, ki pripoveduje o dečku Flo-rijanu in njegovemu pričakovanju božičnega večera. Da bi mu čas hitreje minil, je deček sklenil narediti velikega sneženega moža, ki pa je v božični noči oživel ... Več o njunih dogodivščinah bodo mladi bralci lahko izvedeli v prihodnji številki. Med pravljicami naj omenimo še zgodbico z naslovom Petrov prvi nastop, pod katero se je podpisala Damijana Čevdek Jug, pripoveduje pa o Pe- trovem prvem glasbenem nastopu in njegovi vznemirljivosti. Del revije je tako kot vedno namenjen poučnim duhovnim prispevkom. V tokratni številki je mogoče izvedeti veliko o Jezusovem rojstvu, pastirjem, ki so se prvi poklonili Jezusu, omenjeni pa so tudi trije kralji, ki so sledili zvezdi repatici. Božično razpoložen je tudi pujsek Bine, ki tokrat pripravlja okraske za smrečico, Mariza Perat pa je prispevala zgodbico z naslovom Razgovor ob jaslih. V nadaljevanju je mogoče brati še v obliki stripa pripovedovano zgodbo z naslovom Fof. Pastirč-kove strani bogati še ustvarjalna delavnica, ki tokrat deli še zadnje nasvete, kako izdelati jaslice. V tej številki se bodo otroci naučili izdelati Marijo, sv. Jožefa in Jezusa. Vzgojna vloga revije se nadaljuje še z dopolnjevankami, križankami in matematičnimi igrami, zelo poučna pa je tudi rubrika Halo?, ki tokrat pripoveduje zanimive podrobnosti o tem, kdo je pravzaprav bil sv. Miklavž. Pastirček pa seveda ne bi bil pravi Pastirček, če ne bi redno objavljal pošte naših učencev in učenk, v kateri so na enem mestu zbrani vtisi in doživetja naših otrok. (sč) V Neaplju razstave Povratek k baroku V Neaplju so pripravili sklop šestih razstav, posvečenih ustvarjanju v obdobju baroka. Osrednja razstava je na ogled v znamenitem Muzeju Ca-podimonte, kjer je mogoče občudovati slike nekaterih največjih baročnih mojstrov, kot so Caravaggio, Lu-ca Giordano, Francesco Solimena in drugi. Razstave časovno pokrivajo obdobje 150 let, začenši z letom 1606, ki ga zaznamuje Caravaggiov prihod v Neapelj. Na njih je predstavljenih več kot 350 eksponatov, od katerih so bili mnogi restavrirani pred kratkim, nekaj pa je takšnih, ki jih ima javnost le redko priložnost videti. Med eksponati so poleg umetniških del - slik, risb in kipov, tudi nakit, pohištvo, dekorativne tkanine, keramika in porcelan. Razstava v Muzeju Capodimonte pokriva obdobje od leta 1606 do 1750, stilno pa so vanjo vključena tako dela, ki so nastala pod vplivom Cara-vaggiovega naturalizma, kot klasična baročna in rokokojska dela. V gradu S.Elmosta postavljeni dve razstavi. Na prvi so predstavljene slike, kipi in pohištvo iz 17. stoletja iz različnih cerkva in muzejev v mestu. Na drugi so na ogled fotografije Luciana Pe-dicinija, ki je v njih dokumentiral barok v Neaplju, od manjših, skoraj skritih detajlov do veličastnih arhitektur. V kartuziji in muzeju sv. Martina (Certosa e Museo di San Martino), ki je veličasten baročni arhitekturni kompleks, so postavljene tri razstave. Prva je posvečena zgodovini tega arhitekturnega kompleksa, na drugi so na ogled slike domačih in tujih umetnikov, ki so upodobili nekatere baročne arhitekture v mestu. Z deli so zastopani Gaspar van Wittel, Didier Barra in Antonio Joli. Na tretji so na ogled kipi, ki sta jih ustvarila Franceso Celebrano in Giuseppe Sanmartino. Za razstavo so jih v mesto pripeljali iz okoliških cerkva. V Muzeju vojvode Martina (Museo Duca di Martina), so na ogled slike, kipi, predmeti uporabne umetnosti, pohištvo, porcelan in izdelki iz srebra. Razstava v Muzeju v vili Pi-gnatelli (Museo di Villa Pignatelli) je posvečena tihožitju. med umetniki, katerih dela so razstavljena, sta denimo Luca Forte in Jacopo Nani. V nekdanji kraljevi palači (Palazzo Reale) so na ogled zemljevidi, risbe in fotografije, ki pričajo o razvoju mesta. Prav tako si je mogoče ogledati nekdanje kraljeve sobane, v katerih so ohranjene stenske poslika-ve, tapiserije in pohištvo. V palači pa so razstavljene še jaslice z 210 figurami, ki so jih okrog leta 1700 ustvarili vidni umetniki tistega časa. Razstave v sklopu iniciative Povratek k baroku bodo v Neaplju na ogled do 11. aprila. Benetke: restavrirali kip sv. Teodorja Končano je restavriranje stebra s prvotnim zavetnikom Benetk sv. Teodorjem. Steber s sv. Teodorjem na vrhu skupaj s stebrom, ki nosi krilatega leva, simbol sv. Marka, stoji ob Doževi palači in gleda na Bacino di San Marco. Teodor je bil vsemu slabemu vremenu navkljub restavriran v rekordnem času, so sporočili iz združenja Benetke za Benetke. Skupaj z omenjenima stebroma so v času doža Domenica Michiellija leta 1125 v Benetke iz Bizanca pripeljali še tretji steber, a jim je ta pri razkladanju z ladje zdrsnil v morje in potonil. Druga dva stebra so postavili na Molo. Teodor v znamenje zmage in prevlade Benetk nad vzhodnim Me-diteranom stoji na egipčanskem svetem krokodilu. Sv. Teodor je bil prvi zavetnik Benetk, sv. Marko ga je nadomestil leta 829, ko so v mesto v laguni prenesli relikvije tega svetnika. Teodor je bil najbrž rimski vojak. Domnevajo, da je umrl leta 306. Doma je bil bojda v grškem mestu Ama-sea, danes Amasya v Turčiji. Je eden od redkih grških vojaških svetnikov iz 4. stoletja. / DNEVNE NOVICE Torek, 29. decembra 2009 1 1 teheran - V Iranu so se oblasti odločile za trdo roko do opozicije Parlament zahteva najvišje možne kazni za protestnike Obsodba vlad zahodnih držav in Baracka Obame - Aretirali sestro Nobelove nagrajene Širin Ebadi TEHERAN - Iranski parlament je včeraj zahteval "najvišjo možno kazen" za opozicijske protestnike, prav tako je obsodil "gnusne komentarje" vlad zahodnih držav glede nedeljskih krvavih demonstracij, v katerih je umrlo najmanj petnajst ljudi. Iranski poslanci pa so bili blažji do vodij opozicije in so od njih zahtevali zgolj, naj se distancirajo od protestov. Parlament v Teheranu, v katerem imajo večino konservativci, je protestnike tudi obtožil, da so njihova dejanja v nasprotju z vero in kontrarevolucionarna. Iranski poslanci so napadli tudi ameriškega predsednika Baracka Obamo zaradi njegove izjave v prid "tej skupini, ki je na šiitski praznik ašura zagrešila pro-tiverska dejanja". Ta po mnenju parlamentarcev spominja na njegovega predhodnika Georgea Busha. Obama je v ponedeljek od Irana zahteval, naj izpusti pridržane protestnike, iransko opozicijo pa je nagovoril z besedami, da je zgodovina na njeni strani. Ravnanje iranskih oblasti so kritizirale tudi številne druge zahodne države. Proti iranskim oblastem so včeraj potekale demonstracije tudi ponekod po Evropi. Nekaj sto iranskih izseljencev se je zbralo tudi v Hamburgu ansa Zaradi tega je iranski zunanji minister Manušer Motaki včeraj zahodne države posvaril, naj ne podpirajo "van-dalske manjšine", ki ne priznava demokratičnih volitev. Še posebej se je obregnil ob britansko vlado, ki naj bi širila laži. Zaradi tega bodo v Teheranu na zagovor poklicali britanskega veleposlani- ka, ki naj bi mu v prihodnje sledili tudi veleposlaniki drugih držav. Iranska revolucionarna garda in islamska milica Baisdž pa sta v ponedeljek sporočili, da sta pripravljeni ukrepati proti Ahmadinedžadovim nasprotnikom. Revolucionarna garda je na čelu iranskih oboroženih sil, milico Basidž (Mobilizacija) pa tvorijo prostovoljci, zagrizeni podporniki iranskega vrhovnega vodje ajatole Alija Hameneja. Iranske oblasti pa so za danes prebivalce pozvale na shod v Teheranu, na katerem bodo protestirali proti tistim "ki niso spoštovali vrednot ašure". Opozicijska spletna stran Džaras je včeraj poročala, da so po zadnjih protestih iranske oblasti aretirale več uglednih posameznikov, med katerimi je tudi sestra Nobelove nagrajenke za mir Širin Ebadi, predavateljica na teheranski zdravstveni šoli Nušin Ebadi, ter novinar Mašalah Šamsolveazin. Ebadijevo so aretirali v ponedeljek zvečer, domnevno zaradi dejavnosti njene sestre, saj sama ni dejavna v politiki. Je pa Džaras zanikal govorice, da naj bi oblasti aretirale tudi nekdanjega iranskega predsednika Mohameda Ha-tamija. Po nedeljskih nemirih so v Teheranu skupaj aretirali 300 protestnikov. Po nepotrjenih informacijah je bilo ob tem v mestih Isfahan in Nadžafabad v osrednjem Iranu aretiranih še 500 ljudi. Minister Ljajic odstopil s položaja vodje skupine, ki je lovila Mladica BEOGRAD - Srbski minister za delo in socialno politiko ter vodja nacionalnega sveta za sodelovanje s haaškim sodiščem Rasim Ljajic je odstopil s položaja koordinatorja skupine, ki je bila zadolžena za prijetje nekdanjega poveljnika vojske bosanskih Srbov in haaškega obtoženca Ratka Mladica. Ljajic je v pismu srbskemu premieru Mirku Cvetkovicu pojasnil, da odstopa, ker Mladic do konca letošnjega leta ni bil izročen Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu. Skupina za uresničevanje akcijskega načrta za končanje sodelovanja s haaškim sodiščem, ki jo je skupaj s tožilcem za vojne zločine Vladimirjem Vukčevicem vodil Ljajic, je bila ustanovljena leta 2006 z nalogo izslediti in prijeti preostale haaške ubežnike. Ljajic in Vukčevic sta večkrat napovedala, da bo Mladic aretiran do konca leta. Ljajic, ki ostaja na položaju vodje nacionalnega sveta za sodelovanje s haaškim sodiščem, je septembra dejal, da bo odstopil, če Mladic do 31. decembra ne bo izročen haaškemu sodišču. Mladic in bivši predsednik samoo-klicane Republike Srbske krajine Goran Hadžic sta zadnja dva haaška obtoženca, ki sta še na begu, oba pa se domnevno skrivata v Srbiji. toskana - Dramatična situacija zaradi neurja Puccinijevo jezero prestopa bregove in ogroža okolico Jezero Massaciuccoli naj bi predvidoma preplavilo okolico v petek, 1. januarja ansa milan - Rehabilitacija? Craxi razdvaja Bodo po njem poimenovali eno od mestnih ulic? - Di Pietro protestira MILAN - Slabih deset let po smrti v tunizijskem Hamametu Bettino Craxi še buri milanske duhove. Najnovejšo polemiko o nekdanjem italijanskem predsedniku vlade je izzvala milanska županja Letizia Mo-ratti, ki je predlagala, naj bi eno od mestnih ulic poimenovali po Craxiju. Najbolj razkurjen je bil lider Italije vrednot (in nekdanji milanski javni tožilec, ki je tudi Craxija svojčas zaslišal) Antonio Di Pietro. Dejal je, da je to podel poskus rehabilitacije osebe, ki je bila pravnomočno obsojena zaradi korupcije in nezakonitega financiranja strank. Če pa mu že hočejo posvetiti ulico, morajo na ulično tablo napisati »Bettino Craxi, politik, obsojenec, ubežnik«, je predlagal Di Pietro, ki je tudi pozval predsednika republike Giorgia Napolitana, naj se ne udeleži morebitne komemoracije Bettina Craxija v senatu. Tudi nekdanji milanski glavni to- žilec Francesco Saverio Borrelli je bil jezen na predlog. Poimenovanje ulice, ceste ali trga po obsojencu, ki je zbežal roki pravice, je žaljivo, je ocenil. Di Pietru je odgovoril minister za kulturo Sandro Bondi. Po njegovem mnenju so bila izvajanja predstavnika opozicije vulgarna. Vodja poslancev Ljudstva svobode, nekdanji socialist Fabrizio Cicchitto pa je pozval Demokratsko stranko, naj se ogradi od Di Pietrovih stališč. Nekdanji milanski župan (in Craxijev svak) Paolo Pillitteri (tudi on obsojen v preiskavi Čiste roke) je menil, da je »rehabilitacija dobro delo«, podobnega mnenja pa je bil tudi nekdanja Craxijeva desna roka Claudio Martelli. Vprašljivo pa je, ali bo predlog županje Morattijeve uspešen. Vodja Severne lige v občinskem svetu Mat-teo Salvini jo je že pozval, naj »pusti zadevo in naj se posveti bolj pomembnim opravilom.« LUCCA - Jezero Massaciuccoli v pokrajini Lucca je na tem, da prestopi bregove. Po napovedih naj bi do tega prišlo v petek, 1. januarja, prebivalci tamkajšnjih vasi pa se pripravljajo na evakuacijo. Prehod iz starega v novo leto je za to območje vse prej kot prazničen. Krajevne uprave so načrt za evakuacijo že pripravile in če bodo napovedi potrjene, bodo krajane odselili v četrtek zvečer. Včeraj so se v nalivu nadaljevali posegi za učvrstitev bregov jezera, ki bi lahko poplavilo Viareggio, Ca-maiore in Lucchesio. Na delu so vojaki in prostovoljci. Predstavniki krajevnih uprav se strinjajo, da bi bila mogočna poplava pogubna, saj bi uničila cela naselja in tamkajšnje gospodarstvo, jezero Massaciuccoli, ki je znano zaradi skladatelja Giacoma Puccinija (slednji je imel hišo ob jezeru), pa bi lahko celo izginilo. Neurje povzroča težave na širšem območju okoli jezera. V Pisi je civilna zaščita vzpostavila krizni štab, saj je industrijska cona Migliarino poplavljena, bližnje stanovalce pa so odselili v razne hotele. Bregovi reke Serchio so v bistvu že popustili, voda pa je ustvarila novo jezero, ki bi se lahko v nekaj dneh združilo z jezerom Massaciuccoli. Vremenske napovedi so slabe, dež naj ne bi pojenjal, na jezero pa je včeraj v šestih urah padlo skoraj 13 milimetrov vode. Vse kaže, da bo 1. januar dan strahovite ujme. milan - Sumljiv paket na glavnem milanskem letališču Bombni alarm na Malpensi Iz prelepjenega paketa štrleli žica in radijska antena - Policisti so ga uničili s pomočjo vodnega topa - Eksploziva ni bilo MILAN - Bombni alarm na milanskem letališču Malpensa. Strokovnjaki za deaktiviranje bomb so včeraj uničili sumljiv paket, za katerega pa se je kasneje izkazalo, da ni vseboval razstreliva. Paket so našli letališki uslužbenci na moškem stranišču na delu letališča, namenjenem registraciji potnikov za čarterske lete. Velik je bil 20 krat 10 centimetrov, bil je cel prelepljen s samolepilnim trakom, iz njega pa naj bi molili žica ter manjša radijska antena. Policisti so ga uničili s pomočjo vodnega topa oziroma z vodo pod visokim pritiskom. Razstreliva v njem ni bilo, kakšna točno je bila njegova vsebina, pa še ugotavljajo, je povedal predstavnik letališke policije Giovanni Pepe. Do zamud zaradi lažnega preplaha na enem največjih letališč v Evropi ni prišlo.Pepe je poleg tega razkril, da so paket našli v bližini dela terminala, kjer poteka registracija potnikov, namenjenih v ZDA. Milansko letališče Malpensa ansa 1 2 Sreda, 30. decembra 2009 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu gorica - Osnutek občinskega proračuna za leto 2010 Dežela krčila prispevke, občina ob dva milijona Na denarju, ki ni vinkuliran, bo krčenje med 20 in 25-odstotno - Davkov in tarif ne bodo višali Občino Gorica bo v letu 2010 hudo prizadelo krčenje deželnih prispevkov. Na celotnem seštevku tekočih dohodkov bo v goriške blagajne z dežele Furlanije-Julijske krajine priteklo 1.900.000 evrov manj rednih prispevkov kot v letu 2009. Podatek sta včeraj posredovala goriški župan Ettore Romoli in odbornik Guido Germano Pettarin, ki sta predstavila osnutek proračuna goriške občine za leto 2010. Finančni načrt je že odobril občinski odbor, pred 25. januarjem pa bo o njem razpravljal tudi goriški občinski svet. »Dežela bo krčila redne prispevke za skoraj 2 milijona evrov, kar je izredno veliko. Če gledamo na skupni seštevek dohodkov, bo krčenje 4-od-stotno, v resnici pa bo udarec hujši. Treba je namreč upoštevati, da je le 8 odstotkov deželnih prispevkov mogoče prosto uporabiti za storitve in druge dejavnosti, ostalih 92 odstotkov pa predstavljajo obvezni stroški. 37,6 odstotkov - 16.089.913 evrov - je stroškov za osebje, 14,7 odstotkov je stroškov za plačevanje obresti posojil, 40 odstotkov preostalih obveznih stroškov pa ima občina za vzdrževanje doma za ostarele, socialne prispevke in službo, jasli, športne objekte, avditorij, menze, elektriko, plin, vodo, itd. Preostane nam torej le 8 odstotkov - približno 4 milijone evrov -, ki niso vinkulirani; na le-te bo krčenje deželnih prispevkov vplivalo za 20 oz. 25 odstotkov,« je povedal Pettarin, Romoli pa je dodal: »Zato je naša uprava z zdravo pametjo skušala prihraniti, kjer je bilo mogoče. Viden prihranek smo na primer ustvarili z znižanjem stroškov za občinske uslužbence: ko se je naša uprava umestila, jih je bilo 465, danes pa 429. Pred tremi leti so stroški za osebje "bremenili" občinsko bilanco za 42,16 odstotkov, kar je kršilo pakt o stabilnosti, danes pa za 37,6 odstotkov.« Župan je izpostavil, da je uprava kljub znižanju prispevkov sklenila, da ne bo povišala davkov in tarif, ki jih plačujejo občani. »Kot v zadnjih dveh letih bo davčni pritisk ostal nespremenjen, tokrat pa se bomo odrekli tudi 2,5-odstotnemu povišku, s katerim smo leta 2008 in 2009 proračun pri- Ettore Romoli bumbaca lagodili inflaciji. Pomembno se nam zdi, da občanom ne sežemo dodatno v žep,« je podčrtal Romoli in izpostavil, da je občina vzporedno povišala sredstva za socialo, kateri je v osnutku proračuna namenila 10.041.068 evrov. »V proračunu nismo pozabili niti na naložbe v javna dela, katerim bomo kljub gospodarski krizi namenili 163.977.595 evrov,« je povedal Ro-moli. gorica - Program javnih del za leto 2010 Obnova Verdijevega korza se bo začela jeseni prihodnjega leta. Tako je včeraj povedal goriški župan Ettore Romoli, ki je ob osnutku proračuna prestavil tudi program javnih del v letu 2010. Med najbolj pričakovanimi posegi je prav gotovo preureditev prvega dela Verdijevega korza med lekarno Orso bianco in križiščem z Ulico Petrarca, ki se bo po Romolijevih besedah začela med septembrom in oktobrom. Dokončni načrt predvideva, da bo cestišče ožje od današnjega: vsak vozni pas bo namreč meril le 2,75 metra. Vzdolž pločnikov iz nabrežinskega kamna, ki bodo visoki le dva centimetra, široki pa približno dva metra, bosta speljani meter in pol široki kolesarski stezi (pri baru Teatro bosta sicer široki le en meter), ki bosta tlakovani s porfirnimi ploščicami. Župan je povedal, da se bo do konca junija začela tudi obnova Drevoreda D'Annunzio, do takrat pa naj bi dodelili še dela za obnovo Trga Seghizzi. Kot smo že poročali, se bo do konca junija zaključila tudi ureditev osrednjega dela Travnika, v istem obdobju pa bi se morala začeti tudi gradbena dela za obnovo predora Bombi in dostopa na grad. Med večjimi gradbenimi posegi, s katerimi želi občina začeti v prihodnjem letu, so tudi posodobitev palače De Grazia ter trga in parkirišč v Štandrežu. »Najkasneje do aprila naj bi se zaključila dela na trgu pred županstvom in v Ulici Mazzini. Obnovilo ju bo podjetje, ki je v zadnjih mesecih delalo v Ulici Garibaldi. Delavci se bodo vrnili na delo 7. januarja, podjetje pa bo odločilo, če se bo prej lotilo obnove trga pred županstvom oz. Ulice Mazzini,« je povedal župan. Ettore Romoli je podčrtal, da bo občinska uprava v prihodnjih mesecih prerezala številne trakove. Namenu bodo predali novo skladišče na goriškem tovornem postajališču, strukturo, s katero so prekrili Koren in preprečili širjenje smradu v nekaterih predelih mesta, obnovljene zidove goriškega gradu ter Trg Sv. Antona, ki naj bi bil dokončan že februarja. Načrt že financiranih javnih del v letu 2010 predvideva še serijo drugih posegov, ki gredo od obnove cest in parkirišča v Ulici Manzoni in novega ekološkega otoka do obnove državne ceste št. 56 v smeri proti Mošu. Proračun se izniči pri 163.977.595 evrov. Župan je omenil prispevek, ki ga bo občina namenila Tržaški in Vi-demski univerzi (150.000 evrov) ter prispevek 70.000 evrov za goriški univerzitetni konzorcij. »Visok je tudi znesek, ki ga predvidevamo za evropske projekte, v katerih smo nosilec oz. partner. Skupno znaša ta postavka 1.500.000 evrov,« je opozoril Pettarin. Aleksija Ambrosi Jeseni na vrsti Korzo Osrednji del Travnika bo zaključen do konca junija, ko naj bi se začela tudi dela v predoru Bombi Verdijev korzo čaka na urbanistično preureditev bumbaca Vlagajo v dvorec Coronini Občino Šempeter-Vrtojba je včeraj obiskal državni sekretar v kabinetu predsednika slovenske vlade Rado Genorio. Z zanimanjem si je ogledal dvorec Coronini, ki je eden redkih kulturnozgodovinskih objektov v občini in ki ga obnavljajo tudi s sredstvi iz čezmejnega programa. Ob tej priložnosti sta se z županom Draganom Valenčičem pogovarjala o možnostih koriščenja nepovratnih evropskih sredstev za ta objekt. Državni sekretar je županu obljubil pomoč pri črpanju evropskega denarja in z njim soglašal, da je dvorec Coronini eden najpomembnejših objektov v tem prostoru in bo - ko mu bodo dodane tudi kulturne vsebine - predstavljal osrednjo točko družbenega dogajanja v občini in širši okolici. Umrl g. Silvano Piani V ponedeljek je umrl dolgoletni ločniški župnik Silvano Piani. Bil je rojen v Roža-cu 21. julija 1924, v duhovnika pa ga je pri 23. letu starosti posvetil nadškof Carlo Margotti 22. junija 1947. Najprej je bil kaplan v Viscu in Ronkah, leta 1954 je prišel v Ločnik, štiri leta kasneje pa je postal tamkajšnji župnik. Na tem mestu je ostal 48 let, do 1. septembra 2006, ko se je umaknil iz zdravstvenih razlogov. Umrl je v Gorici, njegov pogreb pa bo jutri ob 10.30 v cerkvi sv. Jurija v Ločniku; obred bo vodil nadškof Dino De Antoni. Rok za negovalke na domu Še samo do jutri bo čas za ureditev statusa negovalk in oseb, ki z oskrbo na domu pomagajo družinam in ki niso bile ustrezno registrirane do konca septembra. Informacije in obrazec za vložitev prošnje so dosegljivi na spletni strani https://nullaostalavoro.interno.it ali na tel. 06-48905810. Omejitve za tovorna vozila Goriška prefektinja Maria Augusta Mar-rosu je včeraj podpisala odlok, na podlagi katerega je bil za leto 2010 določen koledar omejitev v prometu zunaj naselij, ki veljajo za tovorna vozila, težja od 7,5 ton. Odlok je bil izdan na osnovi cestnega kodeksa in skladno z odlokom rimskega ministrstva za promet in infrastrukture, njegov cilj pa je zagotavljati večjo varnost v prometu. Odlok in koledar sta objavljena na spletni strani www.prefettura.gorizia.it. V Gradišču danes Lady Lab Zaključuje se izobraževalni projekt Lady Lab, ki je bil namenjen druženju žensk in njihovemu preživljanju prostega časa. Zadnji laboratorij bo danes v komercialnem centru Isonzo v Gradišču, kjer bodo udeleženke izdelovale okraske za sil-vestrsko večerjo. škocjan - V cerkvi sv. Prota Našli srednjeveška okostnjaka V cerkvi sv. Prota v Škocjanu so našli okostnjaka iz srednjeveškega časa. Dan pred božičem so sredi cerkvice odkrili dobro ohranjen skelet moškega, visokega 1,75 metra, ki je bil zakopan v zemljo, z glavo, usmerjeno proti vzhodu. Zaradi dneva najdbe so mu nadeli ime Natalino. Poleg njega so arheologi v ponedeljek ob južni steni našli še grob s skeletom dekleta z okraskom na glavi. Odkrili so še tretji grob, ki je bil prazen, arheologi pa pričakujejo, da bodo nadaljnja izkopavanja prinesla nova odkritja, saj je bil kraj, kjer so v petnajstem stoletju postavili cerkvico, nekoč pokopališče. Najdena okostnjaka bodo preučili na inštitutu za anatomijo Videmske univerze. Odkritje so uradno predstavili včeraj. Med drugim so predstavniki Tržaške univerze, ki vodijo izkopavanja v Škocjanu, pojasnili, da bodo v prihodnjih dneh zaključili z raziskovanjem morebitnih srednjeveških struktur. Županja Silvia Caruso pa je napovedala, da so vložili prošnjo za pridobitev denarja iz sklada Interreg Italija-Slovenija, s katerim naj bi omogočili javne oglede arheoloških najdišč. gorica 82-letnik skočil z okna bolnišnice Včeraj je v goriški bolnišnici v Ulici Fatebenefratelli tragično umrl 82-letni Goriča. Daniele Clains-cechn, ki se je že več kot en teden zdravil na oddelku za medicino, je okrog 14. ure skočil z okna v četrtem nadstropju splošne bolnišnice; padel je naravnost na notranje dvorišče, zaradi hudih poškodb pa ni preživel. Moškega, ki je živel sam v Ulici Montasio v Gorici, je pri tragičnem dejanju videla ženska, ki pa je bila izven stavbe bolnišnice in ji zato ni uspelo pravočasno poklicati na pomoč. Vodja letečega oddelka goriške policije Massimiliano Ortolan, ki je posredoval na kraju, je povedal, da je šlo za samomor. Moški, ki je bil sam v dnevni sobi oddelka za medicino, je odprl okno, stopil na stol in skočil v praznino. Včeraj popoldne je sodni zdravnik že opravil obdukcijo, zeleno luč za pogreb pa bo sodnik dal najkasneje danes. Eden od dveh najdenih skeletov altran gorica - Srčna kap v športni palači Bigot 21-letni košarkar umrl, starši darovali organe Prijatelji in znanci pretreseni - Morebitne odgovornosti bo razčistila preiskava Matteo Molent ni zmagal svoje najpomembnejše tekme. Košarkar iz kraja Azzano Decimo, ki ga je med tekmo v športni palači Bigot v Podgori pred desetimi dnevi zadela srčna kap, je v ponedeljek zaradi komplikacij umrl v Videmski bolnišnici. Starša sta že v ponedeljek zvečer privolila v darovanje organov mladega sina, ki je v družini, prijateljih, soigralcih ekipe Bluenergy iz Codroipa in znancih pustil neizmerno praznino. Eksplan-tacijo organov so izvedli včeraj zjutraj. Molenta je slabost obšla 20. decembra med tekmo, ki sta jo v športni palači Bigot odigravali ekipi Nuova Pallaca-nestro Gorizia in Bluenergy. 21-letnika je trener postavil v prvo peterko, v četrti minuti pa ga je zamenjal. Molent je sedel na klop, nekaj minut kasneje pa se je nezavesten zgrudil na tla. Mladeniča so oživljali z defibrilatorjem - preiskava bo ugotovila, ali so v telovadnici razpolagali z napravo oz. če je le-to s seboj prineslo šele osebje rešilne službe 118 -, potrebnih pa je bilo tudi nekaj injekcij adrenalina. Oživlja- Matteo Molent nje je trajalo skoraj pol ure. Nato so mladeniča prepeljali v goriško bolnišnico, v prejšnjih dneh pa v Videm. Njegovo stanje je bilo stacionarno, v ponedeljek pa je prišlo do komplikacij, ki jim mladenič ni bil kos. Družini in dekletu so včeraj izrazili solidarnost pretreseni člani in navijači košarkarskega društva iz Codroipa, na spletni strani Facebook pa so prijatelji ustvarili skupino »Matteo Molent, sempre nei nostri cuori!«, na kateri je okrog 900 oseb izrazilo bolečino in osuplost nad smrtjo priljubljenega mladeniča. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 31. decembra 2009 13 gorica - Občinska uprava zagovarja proračunske izbire Krčenje denarja za rajone udarec za društva in šole Bandelj: To vodi v ukinitev rajonskih svetov - Gentile: Pripravljam pot zmanjšanju njihovega števila Giancarlo Karlovini bumbaca Walter Bandelj bumbaca Marjan Brescia bumbaca Leto 2010 bo rajonskim svetom v Gorici prineslo dodaten finančni udarec. Zaradi manjšega priliva deželnega denarja v občinsko blagajno bodo prispevki za rajone nižji za 20 odstotkov, trdijo na občini. Z drobižem bo izredno težavno upravljati rajone, prikrajšani pa bodo predvsem društva, šole, vzgojne dejavnosti itd., ki jih rajonski sveti finančno podpirajo. Prispevke zanje bodo zmanjšali ali ukinili. Druge poti ni, pravijo predsedniki rajonskih svetov, ki so se v torek sestali z občinskima odbornikoma za proračun in za decentralizacijo, Guidom G. Petta-rinom in Fabiom Gentilejem. Razprava je bila vroča, saj sta odbornika jasno povedala, da mestna uprava ne bo povišala dajatev, niti ne bo zmanjšala denarja za socialo, v ta namen fara Lokostrelec za tarčo izbral kozo Lokalna policija goriške pokrajine preiskuje najdbo koze, ki si jo je neznani športni lokostrelec izbral za tarčo. Puščici so našli na njenem vratu in na trebuhu. Ranjeno in preplašeno žival so prijeli 24. decembra v bližini kraja Villanova di Farra po zaslugi lovca iz Ločnika, ki je obvestil pristojno pokrajinsko službo. Puščici, ki sta bili najdeni na živali, ne pripadata lovcem, ki uporabljajo lok, temveč so primerne za lokostrelska tekmovanja; dolgi sta 81 centimetrov s premerom 22 milimetrov. Če dosežejo živo bitje, ne da bi poškodovale vitalnih organov, ne povzročijo smrti, temveč hude bolečine in trpljenje. Zato gre za primer barbarskega trpinčenja živali, opozarjajo na goriški pokrajini, kjer vodijo preiskavo, da bi izsledili avtorja nerazumljivega dejanja; z dogodkom so seznanili tudi sodne organe. Pokrajina pa naslavlja na vse poziv, da ji pri tem priskočijo na pomoč. Da bodo čim prej prišli na sled krivcu, prosijo ljudi, ki bi kar koli s tem v zvezi vedeli, da se obrnejo na osebje pokrajinske službe (na tel. 348-6562607 ali na naslov elektronske pošte ste-fania.zandigiacomo@provincia.go-rizia.it), ki bo vse indice pozorno preverilo. Posredovalci informacij bodo ostali anonimni. pa mora odtegniti nekaj denarja iz drugih postavk, na primer iz sklada za kulturo in za rajone. Odbornika sta tudi potrdila, da je usoda rajonov negotova in da bo dežela FJK predvidoma v letu 2010 odobrila nov zakon o preureditvi lokalnih uprav. »Gorica je v italijanskem vrhu po številu rajonskih svetnikov na število prebivalcev - imamo enega na 230 ljudi -, takšen položaj pa je nevzdržen,« pravi Gentile. Krčenje denarja je povzročilo ogorčeno reakcijo predsednika rajonskega sveta v Podgori, Walterja Bandlja, ki mestnim upraviteljem očita, da prikrivajo resnico: »Leta 2009 so rajoni prejeli skupno 54.501 evrov, po novem bodo prejeli 31.510 evrov, kar znaša 42,18 odstotkov manj, nikakor pa ne 20 odstotkov, kot nam je bilo povedano. Dežela bo priliv denarja zmanjšala za 20 odstotkov. Kje pa je razlika? Ne pozabimo, da smo z letošnjim letom že prejeli 50,02 odstotkov manj denarja, kar pomeni, da bodo rajoni prejeli skupno 72,23 odstotkov manj denarja kot pred enajstimi meseci. To vodi v ukinitev rajonov.« Pritrjuje mu predsednik iz Štandreža, Mario Brescia, pri katerem je zaznati malodušje, saj bodo za krčenje prispevkov plačala krajevna društva, predvsem tista, ki se ukvarjajo z mladino, pa še šola in vrtec, kjer nimajo dovolj denarja za nujne potrebščine, zato pa jim je rajonski svet priskočil na pomoč. »Poleg tega je v občinskem proračunu predmestje popolnoma odpisano, niti evra ne bo za nujno potrebna javna dela, ki so bila načrtovana, a še ne financirana,« dodaja Brescia. Zaskrbljen je tudi Giancarlo Karlovini, predsednik rajonskega sveta Svetogorska Placuta: »Z denarjem, ki ga bomo prejeli, bomo lahko pokrivali samo stroške upravljanja rajona, prispevke za društva, šole in župnije pa bomo morali krčiti ali ukiniti. Poskušali bomo obdržati pri življenju vsaj tradicionalne prireditve. Upam, da bo občina med letom namenila rajonom denar iz drugih virov.« »Krčenje denarja za rajone je v skladu s splošno usmeritvijo, ki vodi v racionalizacijo stroškov za lokalne uprave. Kakšna bo njihova usoda, bo znano po odobritvi deželnega zakona. Ne pozabimo, da sta jih Videm in Pordenon že črtala. Od župana sem vsekakor dobil mandat, da pripravim pot zmanjšanju števila rajonskih svetov,« je povedal odbornik Gentile. nova gorica - Digitalno oddajanje V Italiji bodo ugasnili slovenski TV programi »Dober razlog za nakup televizorja v Sloveniji« gradišče - Karabinjerji opozarjajo Aretirani goljufinji sta že na prostosti V Tržiču so aretirali ženski romske narodnosti, ki sta kot po tekočem traku s prevaro skušali okrog prinesti starejše ljudi in uslužbence kavarn. Med dejanjem so ju ujeli karabinjerji iz Gradišča, ki so ponedeljkovo popoldne preživeli v njunem zasledovanju. Po navajanju karabinjerskega poveljstva iz Gradišča sta ženski - sicer sestri, 54-letna A.P. in 52-letna A.P. - stopili v akcijo v Ulici Palmanova v Gradišču. Karabinjerja sta ju namreč opazila, ko sta v ponedeljek okrog 14. ure z manjšo bencinsko kanto v roki nagovarjali starejšo občanko, da je njun avtomobil brez goriva in da potrebujeta pomoč. Karabinjerja sta se jima približala in ju pospremila v kasarno, kjer so ugotovili, da sta bili ženski v preteklosti že predmet ovadb zaradi kraj in goljufij, žrtev katerih so bile predvsem starejše osebe. Ker pa ju niso zalotili pri kaznivem dejanju, ju niso mogli zadržati. Karabinjerji so ju spustili na prostost in jima skrivoma - v slogu kriminalk - začeli slediti. Iz Gradišča sta se ženski ob 15.30 odpravili z avtomobilom - ni bil brez goriva? - v Tržič, med potjo pa sta skušali izpeljati goljufijo v kar petih kavarnah, vsakič na enak način: pokazali sta bankovec po 50 evrov in prosili za njegovo zamenjavo, pri čemer sta z rokohitrsko gesto zmedli uslužbenca ter odnesli tako 50-evr-ski bankovec kot ponujene bankovce. Iz dveh barov so ju zapodili, v treh kavarnah pa po naključju niso imeli bankovcev za zamenjavo. Vsakič, ko sta izstopili iz lokala, je karabinjer v civilni obleki stopil vanj in vprašal, kaj sta ženski hoteli, drugi agenti pa so jima naprej sledili. Preva-rantski podvig jima je uspel pri šestem poskusu, okrog 18.45, v kavarni na Drevoredu San Marco v Tržiču. Ko se je 20-let-na uslužbenka zavedela, da sta jo opeharili, je planila za njima. Prijeli so ju kara-binjerji, ki so ju pričakali v bližini bara, dosegel pa ju je tudi karabinjer, ki je v notranjosti lokala opazoval njuno početje. Nataknili so jima lisice in odpeljali v ka-rabinjersko kasarno v Gradišču. Včeraj popoldne je na goriškem sodišču potekala zoper njiju obravnava po hitrem postopku. Sodnik je potrdil njuno aretacijo, ker pa je gospodinja tržiške kavarne preklicala tožbo, so ju ob 17. uri ponovno spustili na prostost. Zaradi nevarnosti, da aretacija ni zalegla in da bosta ženski spet stopili v akcijo - za sabo imata dolgo vrsto goljufij zlasti na območju Triveneta -, je državni tožilec naročil karabinjerjem, naj s tem seznanijo javnost. »Če bo kdor koli žrtev goljufije ali bo prepoznal modus operandi omenjenih žensk, naj se obrne na kara-binjersko poveljstvo v Gradišču ali naj nas pokliče na tel. 0481-965800,« pravi poveljnik Marco Sutto, ki je pohvalil delo svojih agentov. Alarm so sprožili na vseh karabinjerskih postajah v deželi FJK. Slovenija bo najkasneje 1. decembra 2010 ukinila vse analogne televizijske oddajnike in v celoti prešla na digitalno oddajanje. Včeraj popoldne so delavci Oddajnikov in zvez RTV Slovenija na oddajniku na Nanosu vklopili kodir-nike, ki pretvorijo analogne signale v MPEG 4 format za medijsko krajino Zahod in tako bo mogoče do 1. decembra 2010 programe na prvem multipleksu spremljati analogno in digitalno. Na prvem multipleksu so vsi trije programi nacionalne televizije, Pop Tv, A kanal, Tv Pika, TV3, Tv Koper in Tv Primorka. Kot je včeraj opozorila Nataša Nardin, direktorica TV Primorka, ki ima - tako kot TV Koper - digitalno frekvenco na območju Zahod, so do zdaj z analognimi oddajniki s Skalnice in Trste-lja pokrivali goriško območje tudi onkraj meje, v Italiji, po novem pa bodo z oddajnika na Belem križu vidni tudi na celotnem tržaškem območju. »Digitalni oddajniki so močnejši od analognih in bodo pokrivali večje območje onkraj meje, mi pa bomo sprejemali italijanske programe. Bistveno pa je to, da imajo onkraj meje MPEG 2 format, tako da bomo z MPEG 4 sprejemniki mi lahko videli njihove programe, oni pa nas ne bodo mogli,« je poudarila Nardinova in pojasnila, da bodo morali vsi onkraj meje, ki bodo hoteli spremljati vseh omenjenih devet televizijskih programov na prvem slovenskem multipleksu, kupiti dekoderje za MPEG 4, ki stanejo od 90 do 110 evrov, oziroma nadgraditi svoj MPEG 2 format v MPEG 4, kar pa pri vseh televizorjih ni mogoče. K temu je še pristavila, da bi bilo za vse, ki se v bližji prihodnosti odločajo za nakup televizorja, še najbolje, da ga kupijo v Sloveniji, saj bi s tem lahko spremljali tako slovenske kot tudi italijanske televizijske programe, medtem ko bi jim italijanski televizorji onemogočili spremljanje slovenskih programov. »S prehodom na digitalno oddajanje pridobivamo za 122 odstotkov več potencialnih gledalcev, saj se po zraku širimo na obalno-kraško in notranjsko-kraško regijo,« je še navedla Nardinova in dodala, da se v Sloveniji poleg obstoječega že pripravlja še en multipleks oz. nov paket televizijskih programov. Vse zapisano seveda velja za vse tiste, ki spremljajo televizijske programe preko antene, kdor pa spremlja televizijske programe preko kabelske ali internet televizije oz. satelita, s 1. decembrom 2010 ne bo občutil nikakršne razlike. Nace Novak gorica - Pokrajina Odlagališče pri Krminu bodo zaprli konec 2010 Mara Černic bumbaca Ob koncu prihodnjega leta bodo zaprli odlagališče v kraju Pecol dei lupi. Vanj bo okoljska služba podjetja za javne storitve Iris v prihodnjih dvanajstih mesecih prepeljala še 14.700 ton odpadkov, nato pa bo odlagališče nasičeno. »Z zaprtjem odlagališča 31. decembra 2010 se bo naša uprava držala političnega programa, s katerim se je predstavila na začetku mandata,« je povedala goriška pokrajinska odbornica za okolje Mara Černic, ki bo januarja v odboru predstavila nov pokrajinski načrt o ravnanju z odpadki. Le-ta bo sestavljen na podlagi smernic, ki jih je lani odobril pokrajinski svet. »Pokrajinske smernice predvidevajo, da na Goriškem ne bomo več odpirali odlagališč in sežigalnih naprav, pač pa da bomo povišali stopnjo ločenega zbiranja odpadkov, in sicer na 65 odstotkov do leta 2012. Cilj je dosegljiv, saj bomo že leto 2009 zaključili s povprečnim odstotkom 59 odstotkov,« je povedala Černičeva. Odbornica je pojasnila, da bodo odpadke, ki ne bodo sortirani, po zaprtju odlagališča v kraju Pecol dei lupi odvažali v tržaško sežigalnico. S pokrajino Trst že sklepajo sporazum, ki bo veljal do leta 2015, od takrat dalje pa naj bi nesortirane odpadke že uničevali v napravi za piroli-zo, ki jo namerava pokrajina zgraditi na Goriškem. Pokrajinski načrt predvideva tudi ohranitev količine proizvedenih odpadkov, ki ne bo smela presegati 70.000 ton letno, fleksibilnost sistema zbiranja odpadkov glede na različne potrebe posameznih območij in uvedbo tarife, ki je sestavljena iz fiksnega dela in odstotka, ki ga uporabniki plačujejo glede na količino proizvedenih odpadkov. »Ciljamo na to, da ne bomo ustvarjali dodatnih stroškov za goriške družine,« je povedala Černičeva, po kateri se pokrajina še vedno ni odrekla možnosti, da bi na področju odpadkov prišlo tudi z odlagališčem Stara Gora na slovenski strani meje. »Prevažanje urbanih odpadkov čez mejo je po zakonu prepovedano, koristno pa bi bilo, če bi prišlo do dogovora med državami, ki bi upošteval specifiko obmejnega območja. Dejstvo, da moramo odvažati odpadke v Trst, ko je novogoriško odlagališče bližje, je potratno, obenem pa je negativno z okoljskega vidika,« je zaključila Mara Černic. (Ale) 14 Četrtek, 31. decembra 2009 GORIŠKI PROSTOR / DOBROVO - Na obisku delegacija iz Dolenj z županom V Brdih dozorel čas čezmejnih sinergij V ospredju Idrijca, cestne in kolesarske povezave ter Grad Vipolže Briško občino je včeraj obiskala delegacija iz občine Dolenje z novim županom Diegom Bernardisom na čelu, ki so ga spremljali še štirje občinski odborniki. »Gre za mlade, zagnane ljudi, ki so na občini izrazili prepričanje, da resno računajo na okrepitev čezmejnega sodelovanja na območju Brd,« je o včerajšnjem srečanju, ki je minilo v praznično-prijatelj-skem vzdušju, povedal župan občine Brda, Franc Mužič. »Dogovorili smo se, da se po novem letu, med 10. in 15. januarjem, najverjetneje spet na Dobrovem, srečamo na skupnem delovnem sestanku predstavniki občine Brda, Dolenje in Prapotno, kjer bomo izpostavili za vse aktualno problematiko ureditve vodotoka reke Idrijce, kar bomo skušali nastaviti kot čezmejni projekt,« je vsebino pogovorov strnil Mužič in dodal, da bo na sestanek povabil tudi direktorja Regijske razvojne agencije za severno Primorsko, Črtomirja Špa-capana. Pristavil je še, da se bodo pogovorili tudi o dolga leta zaprtih povezavah, kot je na primer cesta Ruterje-Barba-na, in podobnih čezmejnih poteh, ki so zanimive za pešce in kolesarje, ter drugih povezovalnih projektih in pobudah. Mužič je še navedel, da so že v preteklosti prijateljevali s sosednjimi občinami ob meji, do konkretnejšega sodelovanja pa do zdaj ni prišlo, čeprav bi bilo dobrodošlo še posebej na področju promoviranja skupnega teritorija, ki je geografsko in kulturno enoten. »Mislim, da prihaja čas, ko je treba biti konkreten tudi na teh področjih, in čutim, da bi s to mlado garnituro to lahko steklo,« je svoje prepričanje izrazil briški župan. V zvezi s sodelovanjem je omenil tudi projekt kongresnega, kulturnega in izobraževalnega centra, ki bo zaživel v Gradu Vipolže, za katerega obnovo je že predvidenih devet milijonov evrov, in poudaril, da ta projekt ne bo pridobitev le za občino Brda, ampak tudi za njene sosednje občine na italijanski strani meje. (nn) GRADIŠČE Spet nasilje v centru CIE Operater z zlomljenimi rebri Tudi v božičnem času je bilo nemirno v centru za identifikacijo in izgon priseljencev (CIE) pri Gradišču. Po navajanju pokrajinskega sindikata Fisascat CISL so žrtve nasilje spet bili uslužbenci centra. Pri sindikatu se zato polemično sprašujejo, kdaj bo napočil čas, da bodo zaposlenim zagotovili varne delovne pogoje. »Tudi praznični čas ni minil brez nemirov in nasilja,« pravijo pri sindikatu in povzemajo dogodek: »V dneh okrog božiča je uslužbenec utrpel zlom nekaterih reber samo zato, ker je skušal uveljaviti pravila centra. Koliko uslužbencev bo moralo še doživeti nasilje, zato da bodo pristojne oblasti uvedle ukrepe, ki bodo zagotovilo varnost v centru?« »Nimamo rešitve na dometu roke,« je zadevo včeraj komentirala Elisa Miani, pokrajinska tajnica sindikata Fisascat CISL za Goriško, »vendar odklanjati moramo razmišljanje, po katerem je treba dati v račun nevarnosti oziroma tveganja, v kolikor je delovno okolje v centru CIE izredno delikatno. Pričakujemo, da bodo z nami vsi soglašali, da cilj vseh je zagotoviti varno delovno okolje za operaterke in operaterje, ki dan za dnem vstopajo v center CIE pri Gradišču, zato da opravljajo svoj poklic, hkrati pa tudi pomembno družbeno nalogo.« Franc Mužič foton.n. GORICA - Nocoj Orkester s solistkama v avditoriju Nocoj bo v Gorici že tradicionalni koncert ob izteku leta, ki ga prireja kulturno združenje Lipizer. Z začetkom ob 20.45 bo v deželnem avditoriju v Ulici Roma nastopil sestav Balcan Synphony Orchestra pod taktirko dirigenta Ovidiu Balana, solistki pa bosta južnokorejska violinistka Su Jin Kim, ki je bila nagrajena na letošnjem natečaju Lipizer, in goriška sopranistka Arianna Remoli. Koncert se bo začel z Mendels-sohnom in nadaljeval s Straussom in Offenbachom; vstopnice so naprodaj v agenciji IOT v Ulici Oberdan v Gorici (tel. 0481-533838). Koncert je bil vključen v program Goriškega decembra, s katerim je mestna uprava poskušala poživiti praznični čas. SLOVENSKA SKUPNOST Zdravica ob izteku leta Stranka Slovenske skupnosti (SSk) iz Gorice je v ponedeljek v Roman baru na Travniku priredila zdravico ob zaključku leta. Na neformalnem srečanju se je zbralo lepo število strankinih voditeljev, izvoljenih upraviteljev in somišljenikov; prisotna sta bila tudi deželni svetnik Igor Gabrovec in predstavnik liste Skupaj za Sovodnje Walter Devetak. Priložnostne besede so izrazili pokrajinski predsednik SSk Silvan Primosig, pokrajinski tajnik Julijan Čavdek, deželni svetnik Gabrovec, Walter Devetak in tajnik skupine Prihodnost Simon Koren. Vsem govorom je bila skupna zahvala za opravljeno delo v iztekajočem se letu. »Slovenska skupnost je potrdila in utrdila svojo re-ferenčnost za obrambo slovenskih narodnih interesov ter naravnanost na nadaljevanje politike enotnega in samostojnega političnega nastopanja,« so pri stranki še zapisali v poročilo o ponedeljkovem družabnem srečanju. Strankina družabnost v travniški kavarni Q Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.20 - 17.40 -20.00 - 22.15 »Sherlock Holmes«. Dvorana 2: 15.00 - 16.45 - 18.30 »La principessa e il ranocchio«; 20.15 -22.10 »Brothers«. Dvorana 3: 15.40 - 17.40 - 19.50 - 22.00 »Natale a Beverly Hills«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.30 - 17.20 -20.10 - 22.20 »Sherlock Holmes«. Dvorana 2: 15.00 - 16.50 - 18.45 - 20.40 »Piovono polpette« (Digital 3D). Dvorana 3: 15.30 - 17.20 - 20.10 - 22.20 »Natale a Beverly Hills«. Dvorana 4: 15.00 - 16.40 »La principes-sa e il ranocchio«; 18.30 ; 20.20 - 22.10 »Hachiko - A dog's story«. Dvorana 5: 16.00 - 18.00 - 20.20 - 22.10 »Io e Marilyn«. □ Obvestila KAJAKAŠKI KLUB ŠILEC prireja tradicionalni novoletni spust v petek, 1. januarja 2010. Letos bo zaradi izrednega stanja Soče zbirališče ob 11.30 pri sejmišču Espomego v Gorici, start ob 12. uri in cilj pod mostom avtoceste v Sovodnjah; informacije po tel. 3286333926 (Robert) in tel. 0481-20734. SPDG obvešča, da bo od 17. januarja do 7. februarja 2010 priredilo nedeljske tečaje smučanja v Forni di Sopra in v Zle-beh (Nevejsko sedlo) in poskrbelo tudi za avtobusni prevoz. Prijave bodo sprejemali v petek, 8. januarja 2010, in v ponedeljek, 11. januarja 2010, od 18. do 20. ure na sedežu društva, Verdijev Korzo 51/int. v Gorici. DRŽAVNA KNJIŽNICA v ul. Mameli v Gorici obvešča, da bo do 5. januarja 2010, odprta samo v jutranjih urah do 13.30. FEIGLOVA KNJIŽNICA v Gorici bo zaprta do 3. januarja 2010; 4. in 5. januarja 2010 bo odprta od 15. do 19. ure. FUNDACIJA GORIŠKE HRANILNICE obvešča, da bodo uradi v Gorici zaprti do 3. januarja 2010. GLASBENA MATICA Gorica obvešča, da bodo uradi do 6. januarja 2010 zaprti. Lekcije se bodo ponovno pričele 7. januarja 2010. PRIZNANJE KAZIMIR HUMAR bodo Zveza slovenske katoliške prosvete, Kulturni center Lojze Bratuž in Združenje cerkvenih pevskih zborov podelili društvom in organizacijam ali posameznikom. Predloge za priznanje zbira Zveza slovenske katoliške prosvete na podlagi javnega razpisa. Priznanje za tiste, ki delujejo v goriškem prostoru, se praviloma podeli februarja za ustvarjalne dosežke, za pomemben prispevek k razvoju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, za publicistično delo in za izjemne dosežke pri organizacijskem delu na kulturnem področju. Predloge za priznanje je treba oddati do 31. decembra 2009 na naslov: Zveza slovenske katoliške prosvete - 34170 Gorica-Gorizia, Drevored 20. septembra 85, s pripisom na ovojnico »Predlog za priznanje«. OBČINA DOBERDOB obvešča, sprejetje variante št. 8 k splošnemu občinskemu regulacijskemu načrtu. Sklep bo na razpolago v občinskem tehničnem uradu (od ponedeljka do petka med 8. in 12. uro, ob sredah med 15. in 17. uro) do 31. decembra in v tem roku lahko vsakdo pisno predloži doberd-obskemu županu svoje opombe in nasprotovanja. Poročilo glede okolja in sinteza bosta na razpolago za obdobje 60 dni na tehničnem uradu. OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU bo danes, 30. decembra, in v ponedeljek, 4. januarja 2010, zaprta. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVODNJAH bo danes, 30. decembra, zaprta. URADI ATER v Gorici bodo 31. decembra odprti samo do 12. ure; v Tržiču pa bo okence zaprto do 10. januarja. ZSKD sporoča, da bodo uradi zaprti do vključno 6. januarja 2010. Koncerti [H Osmice M Izleti SPDG vabi na udeležitev pohoda v Dražgoše čez Ratitovec v noči med soboto ,9., in nedeljo, 10. januarja 2010. Obvezna predhodna prijava do nedelje, 3. januarja 2010; informacije in prijave po info@spdg.eu ali po tel. 320-1423712 (Andrej). i? Razstave KUKUKOVI v Doberdobu imajo odprto ob četrtkih, petkih sobotah in nedeljah: tel. 0481-78140. OBČINA SOVODNJE vabi na tradicionalni Novoletni koncert, ki bo v občinski telovadnici v nedeljo, 10. januarja 2010, ob 18.30. Nastopajo dekliška pevska skupina Bodeča neža, ansambel Nomos in oktet Vrtnica. Sledi skupna zdravica. VEČERNI KONCERTI kulturnega združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici: danes, 30. decembra, ob 20.45 bo novoletni koncert Balkan Symphony Orchestra; informacije in rezervacije na lipizer@lipizer.it, www.li-pizer.it. H Šolske vesti URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je ministrstvo za šolstvo razširilo paleto naslovnikov za vključitev v prednostne sezname učnega osebja. Tudi suplenti, ki so bili v š.l. 200809 imenovani iz zavodskih lestvic za nepretrgoma 180 dni, smejo namreč vložiti prošnjo, in sicer do 8. januarja 2010 na tajništvo šole, na kateri so poučevali. Obrazci so na razpolago na spletni strani ministrstva za šolstvo; informacije na tajništvih šol in na Uradu za slovenske šole. V GORIŠKI PODRUŽNICI ZADRUŽNE BANKE DOBERDOB IN SOVODNJE na Korzu Verdi 55 bo do 31. decembra na ogled izviren izvod Slave Vojvodine Kranjske Janeza Vajkarda Valvasorja, katero razstavlja lastnik Roman Gergolet. V PILONOVI GALERIJI V AJDOVŠČINI bo danes, 30. decembra, ob 19. uri odprtje razstave del 7. mednarodnega fotografskega srečanja Castrumfoto 09 Podobe tradicije. 0 Prireditve PRAZNIČNA DOGAJANJA NA BEVKOVEM TRGU V NOVI GORICI: danes, 30. decembra, ob 16. uri nastop dramske skupine prosvetnega društva Štandrež s komedijama Čudna bolezen in Stari grehi; ob 18. uri koncert novogoriške glasbene zasedbe Swarga; v četrtek, 31. decembra, od 19. dalje silvestrovanje; v petek, 1. januarja 2010, ob 16. uri koncert glasbene skupine Happy Day; v soboto, 2. januarja 2010, ob 17. uri koncert skupine Korado & Brendi. Do 1. januarja 2010 potekajo ustvarjalne in pravljične delavnice za otroke med 10. in 12. uro ter med 16. in 18. uro. Na ploščadi med Goriško knjižnico Franceta Bevka in Slovenskih narodnim gledališčem Nova Gorica bo do 10. januarja med 8. in 23. uro 2010 brezplačno pokrito drsališče. SILVESTROVANJA NA GORIŠKEM: v Gorici na trgu Battisti se bo začelo ob 17. uri z nastopom pevskega zbora Sanroccocanta, ob 18. uri bo koncert skupine FVG Gospel Choir, sledili bodo ritmi DJ-ja Radia Matro Maxa Zulegerja, ob 22.30 bo koncert klezmer, balkan in ciganske glasbe skupine Radio Zastava; od polnoči dalje bo na odru DJ Toky s postaje Radio 105. V Novi Gorici bo na Kidričevi ulici od 19. ure dalje koncert skupin Rock Partizani in Orleki. V občini Šempeter-Vrtojba so pripravili silvestrovanje na Trgu Ivana Roba, ki se bo začelo ob 22.30 z nastopom ansambla Megamix. V Šmartnem v Goriških Brdih bo nastop plesnega ansambla Argonavti in DJ-thorta. V Ajdovščini bodo praznovanja na Lavričevem trgu od 21. ure dalje s skupinama Rok'n'band in Dj Omis. Pogrebi DANES V GORICI: 9.00, Fausta De Cecco iz bolnišnice Sv. Justa v stolnico in na glavno pokopališče; 9.30, Luigi Bon iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Justa in na pokopališče v Koprivnem; 10.30, Giorgio Lutman iz splošne bolnišnice v stolnico in na glavno pokopališče; 12.00, Giorgio Kerniat iz splošne bolnišnice v cerkev na Rojcah in na glavno pokopališče. DANES V GRADIŠČU: 11.00, Giuseppe Attolino (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Duha in na pokopališču. DANES V ZAGRAJU: 14.00, Mario Cappellari (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 11.00, Maria Zuli-ni (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi Sv. Nikolaja in na glavno pokopališče; 12.15, Millo Benotto iz bolnišnice v cerkev Sv. Jožefa, sledila bo upepelitev. Ob boleči izgubi drage sestre MARISE izrekamo Silvanu Pittoliju in družini iskreno sožalje. K.D. Briški grič / PRIREDITVE Sreda, 30. decembra 2009 1 5 AJDOVŠČINA - Drevi v Pilonovi galeriji Podobe tradicije Razstava del 7. mednarodnega fotografskega srečanja Castrumfoto 09 V Pilonovi galeriji v Ajdovščini bodo drevi ob 19. uri odprli razstavo del 7. mednarodnega fotografskega srečanja Castrumfoto 09 z naslovom Podobe tradicije. Svoja dela bodo razstavili Sara Occhipinti, Enzo Te-deschi, Branko Lenart, Špela Volčič, Martina Kofol, Leo Caharija, Primož Brecelj, Andrej Perko in Damjan Vi-dic. Dela fotografov so nastala na mednarodni delavnici, ki je pod okriljem Pilonove galerije Ajdovščina in vodstvom Breclja, potekala med 11. in 14. junijem. Likovna kritičarka Tanja Cigoj je o fotografijah zapisala, da sadovi letošnjega srečanja devetih ustvarjalcev ponujajo izziv gledalcu, ki želi (v)stopiti v predstavljeno. Brecljevi diptihi, triptihi ali enojne fotografske slike so fizično prevedeni na platno in kot taki v sožitje in sobivanje privedejo dve tehnologiji, dva samostojna in samozadostna medija - fotografijo in slikarstvo, je o Brecljevih fotografijah zapisala Cigojeva. Fotografije Caharije s svojo individualnostjo suvereno stojijo pred gledalcem, pričujoč o lastni samozadostnosti. Uokvirjajo jih spretno «zvrnjeni pogledi», indirektnost zajetega in izčiščeni likovni elementi. Kofoljeva v neorganski svet zliti organskosti na fotografijah GLEDALIŠČE (po)ustvarja podobe, zajete iz dveh kontrastnih sfer z namenom izrekanja sodobnega razumevanje okolja. Črno-bela fotografska serija Lenarta je zaključena v vsebini znotraj zgodbe, s pojavljajočimi se metaforami in konotacijami, ki vodijo k per-cepcijam in dokumentiranju dejanskega dogodka, Occhipintijeva pa v črno-belem diptihu veze «odejo» prizorov iz delavnice in lastnih podob. Diptihe, ki odslikavajo izziv soočanja z vsakdanjim izrazom človeškega dela in njegovega okolja, je Per-ko povzdignil na drugačno raven, svojim stvaritvam pa vdihnil povsem novo življenje in pomenskost. Črno-be-la serija fotografij iz temnice Tedesc-hija pa se je, za razliko od značilne fantastične scenerije njegovih nadrealistično komponiranih fotografskih zgodb, tokrat umaknila v drugačen svet - svet lirike. Pripoved o dnevu življenja v delavnici, ki jo je v fotografijo prenesel Vidic, se odpira s posebno, poudarjeno dinamiko, ki gledalca popelje onkraj zgolj vizualnega. Projekt Volči-čeve pa izrazito posega izven in onstran medija. Njena fotografija je uporabljena kot podlaga in ozadje, ki se iz posnetka realnega odpira v nov stvarni dogodek, je v razstavni katalog zapisala Cigojeva. (STA) TRST - V soboto v gledališču Rossetti Ruski ples in folklora V goste prihajajo člani ruskega državnega gledališča - Pregled ruske zgodovine skozi ples Novo leto se bo v tržaškem gledališču Rossetti začelo v pristnem ruskem duhu. Na pobudo glasbenega združenja Agimus iz Padove bodo v goste prišli člani ruskega državnega gledališča, ki bodo tržaški publiki ponudili pravi spektakel ruskih plesov in folklore Večna Rusija - Ples od antične do nove Rusije. Organizatorji zagotavljajo, da gre za enkratno doživetje akrobatskih plesov, izrednih koreografij, folklornih točk in cir- kuških momentov, ki bodo zaobjeli rusko zgodovino, od nastanka države, mimo burnega vladanja carja Ivana Groznega oz. naprednega obdobja carice Katarine Velike, vse do oktobrske revolucije, sovjetskega obdobja in seveda sodobnega življenja v postkomunistični Rusiji. Skozi ples bo na odru zaživelo pristno rusko življenje, za kar gre zasluga tudi izrednim scenografijam, za katere so priskočili na pomoč strokovnjaki peter- burškega muzeja (in pa ogled filma Ivan Grozni Sergeja Ejzenštejna). Vsi nastopajoči so diplomirali na peterburški gledališki akademiji in odlično obvladajo ples, petje, igranje na inštrumente in pa recitiranje. Plesni spektakel bo zaživel v soboto, 2. januarja, v gledališču Rossetti. Vstopnice so na voljo pri blagajni gledališča do sobote, od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 19. ure. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno gledališče FJK Rossetti Dvorana Bartoli Danes, 30. decembra ob 11.00 in ob 17.00 / »Varieta«. / Ponovitve: v soboto, 2. januarja ob 17.00 ter v nedeljo, 3. januarja ob 11.00 in ob 17.00. V četrtek, 7. januarja ob 20.30 / Luigi Pirandello: »Il giuoco delle parti«. Režija: Elisabetta Curir. Nastopajo: Gep-py Gleijeses, Marianella Bargilli, Leandro Amato, Antonio Ferrante, Franco Ravera, Massimo Cimaglia, Ferruccio Ferrante, Francesco Pupa, Francesco Sgro in Antonella Familiari. / Ponovitve: v petek, 8. ob 16.00, v soboto, 9. ob 20.30 in v nedeljo, 10. januarja ob 16.00. Gledališče Orazio Bobbio - La contrada V soboto, 2. januarja ob 16.30 / Pod sklopom: »Ti racconto una fiaba«, Livia Amabilino in Lorella Tessarotto: »Fac-ciamo pace«, režija Francesco Macedo-nio. Nastopajo: Valentino Pagliei, Paola Saitta in Lorenzo Zuffi. / Ponovitve: v nedeljo, 3. ob 11.00 in ob 16.30, v ponedeljek, 4. ob 16.30, v torek, 5. ob 16.30in v sredo, 6. januarja ob 11.00 in ob 16.30. V četrtek, 10. januarja ob 11.00 in ob 16.30 / Pod sklopom: »Ti racconto una fiaba«, »Sara«. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 30. decembra ob 21.15 in jutri, 31. decembra ob 21.00 Linhartova dvorana / Žanina Mirčevska: »Art Export«. Režija: Eduard Miller. Nastopa Slovensko stalno gledališče Trst: Vladimir Jurc, Danjel Malalan, Violeta to-mic, Petrouška Panizon, Polona Vetrih, Romeo Grebenšek, Lara Komar, Primož Forte in Maja Blagovič. Jutri, 31. decembra ob 19.00 Klub CD / Boris Kobal: »Ločeni odpadki« (narodna komedija), nastopajo: Boris Kobal, Jaša Jamnik, Lotos Šparovec / Miha Brajnik. / Ponovitve: v petek, 8. in v soboto, 9. januarja ob 20.00. SNG Drama Veliki oder Danes, 30. decembra ob 19.30 / Andrej Rozman Roza in Davor Božič: »Ne-ron«. / Ponovitve: v četrtek, 31. decembra ob 19.00. Mala drama Danes, 30. decembra ob 20.00. / Dušan Jovanovic: Življenje podeželskih plejbojevpo drugi svetovni vojni«. Jutri, 31. decembra ob 19.30 / David Mamet: »Bostonska naveza«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 30. in jutri, 31. decembra ob 19.30 / Peter Stone, Jule Styne in Bob Merill: »Sugar - Nekateri so za vroče«. Mala scena Jutri, 31. decembra ob 17.00 / Erik Emmanuel Schmitt: »Mali zakonski zločini«. Šentjakobsko gledališče Jutri, 31. decembra ob 19.30. / Gašper Tič: »Tičja kletka«. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Jutri, 31. decembra ob 18.00 / »Con-certo di fine anno«. Dirigent: Francesco Bonnin. Solisti: Silvia dalla Benetta, Sarah Maria Punga Antonio Siragusa in Alberto Gazale ter orkester in zbor gledališča Verdija. V petek, 22. januarja ob 20.30 / G. Donizetti: »Maria Stuarda«. / Ponovitve: v soboto, 23. ob 17.00, v nedeljo, 24. ob 16.00, od torka, 26. do petka, 29. ob 20.30 ter v soboto, 30. januarja ob 16.00. Dvorana de Banfield Tripcovich V petek, 1. januarja 2010 ob 18.00 / »Concerto di capodanno«. Nastopa pihalni orkester Giuseppe Verdi. V nedeljo, 3. januarja 2010 ob 16.30 / »Marinella«. Glasba M. Sinico. Stalno glefališče FJK Rossetti Danes, 30. decembra ob 20.30 / » Estaba la Madre - Misa Tango«. Dirigent: Luis bacalov. Nastopa Mittelevropejski orkester in zbor Furlanije Julijske Krajine. V soboto, 2. januarja ob 20.30 / »Rus-sia Eterna«. Prireditev akrobatskega, koreografičnega, folklornega in cirkuškega plesa. Nastopa rusko narodno gledališče. V ponedeljek, 11. januarja ob 20.30 / dirigent: Angela Hewitt. / Program: J. S. Bach: »Fantasia cromatica e in fuga«; L. V. Beethoven: »Sonata op 10 št. 3«; J. Brahms: »Sonata op. 5« V nedeljo, 3. januarja ob 18.00 / »Joy-ful Gospel Singers«. TRŽIČ Občinsko Gledališče V četrtek, 14. januarja ob 20.45 / Nastopata: Patricia Kopatchinskaja - violina in Fazil Say - klavir. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 30 in jutri, 31. decembra ob 19.30 Gallusova dvorana / Peter I. Čajkovski: »Hrestač - Božična zgod-ba«.Nastopajo: balet koreografa Yuri-ja Vamosa: dirigent: Marko Gašperšič; solisti: Ana Klašnja, Rita Pollacchi, Anton Bogov in Michal Stipa. / Ponovitve: v nedeljo, 3. januarja ob 17.00 in v torek, 5. januarja ob 19.30. V petek, 1. januarja ob 18.00 Gallusova dvorana / »Novoletni koncert«. Nastopa Orkester Slovenske Filharmonije. Dirigent: Ivan Repušič; solistka: In-va Mula - sopran. Danes, 30. decembra ob 20.30 Kosovelova dvorana / »Razmetane postelje / Unmade beds«. Režija: Alexis dos Santos. / Ponovitve: četrtek, 31. decembra, od ponedeljka, 4. januarja do srede, 20. januarja ob 20.30. V ponedeljek, 11. januarja 2010 ob 19.30 Klub CD / »Le saxtique quartet«. Nastopajo: Sara Rustja - klavir; Matioc Fortuna - sopranski saxofon; Kristina Seražin - tenorski saxofon in Matija Marion - baritonski saxofon. V torek, 12. januarja ob 19.00 Gallusova dvorana / Jacques Offenbach: »Renske nimfe«. Režiser: Manfred Schweigkofler; dirigent: Marko Ga-šperšič. Solisti: Martina Zadro, Urška Žižek, Elena Dobravec, Mirjam Kalin, Branko Robinšak, Ivan Andres Arnšek, Jože vidic, Saša Čarno, Slavko Sekulic. Nastopajo tudi solisti, operni in baletni zbor ter orkester SNG Opera in balet Ljubljana. / Ponovitve: v četrtek, 14. in v soboto, 19. januarja ob 19.00. V sredo, 13. januarja ob 19.30 / »Zvoki šestih strun 2010«, nastopa kitarist Antonello Desiderio. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Narodna in študijska knjižnica: do 10. februarja 2010 je na ogled razstava Tanje Kralj »Mandale«. Urnik: ob delavnikih od 9. do 18. ure. Tržaška knjigarna: je na ogled razsta- va umetnika Deziderija Švara, pod naslovom: »Nenapisana pisma«.Urnik: od 8.30 do 13.00 in od 15.30 do 19.00. Zaprto ob nedeljah in ponedeljkih. Umetniška galerija S. Glusto (ul. Con-ti št.1): do 13. januarja je na ogled razstava novejših del na papirju Jasne Merku. Urnik: od ponedeljka do petka od 18.00 do 20.00. NABREŽINA Kavarna Gruden: do konca januarja je na ogled razstava mozaikov »Kraški in istrski motivi« Megi Uršič Calzi. Možnost ogleda v času odprtja kavarne. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA V Podružnici Zadružne Banke Doberdob in Sovodnje (na Korzu Verdi 55): bo do 31. decembra na ogled izviren izvod Slave Vojvodine Kranjske Janeza Vajkarda Valvasorja, ki ga razstavlja lastnik Roman Gergolet. _SLOVENIJA_ SEŽANA V MC Podlagi: je na ogled razstava digitalnih ilustracij pod naslovom »~KN@«. SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). Štorževa galerija (Štanjel 29): je na ogled razstava Antona Rupnika »Olja na platnu«.Razstava je na razpolago do aprila. Urnik: odprta v sobota, nedelja in praznikih ter po dogovoru tudi ostale dneve. Galerija Pri Valetovih: je na ogled razstava Akademije Lepih umetnosti iz St. Petersburga. AJDOVŠČINA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Pilonova galerija: v sredo, 30. decembra, ob 19. uri odprtje razstave del 7. mednarodnega fotografskega srečanja Castrumfoto 09 Podobe tradicije. Svoja dela, nastala na srečanju, ki je potekalo v Ajdovščini in njeni okolici med 11. in 14. junijem, predstavljajo foto-grafinje in fotografi iz Italije, Avstrije in Slovenije: Sara Occhipinti, Enzo Te-deschi, Branko Lenart, Špela Volčič, Martina Kofol, Leo Caharija, Primož Brecelj, Andrej Perko in Damjan Vidic. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Cankarjev dom (Mala galerija): Do 17. januarja je na ogled fotografska razstava Rajka Bizjaka pod naslovom: Zvezdni prah - inkarnacije«. Cankarjev dom (Prvo preddverje): v sredo, 6. januarja, bo otvoritev pregledne razstave članov Društva oblikovalcev Slovenje, pod naslovom: »Oblikovanje za branje«. Ogled bo možen do 2. februarja. 1 2 Sreda, 30. decembra 2009 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu ALPSKO SMUČANJE - V Bormiu moški smuk, v Lienzu pa ženski slalom Andrej Jerman prismučal 54. slovensko zmago S startno številko 5 do druge zmage v karieri - Tina Maze s 4. mestom dosegla svoj najboljši rezultat v slalomu BORMIO/LIENZ - Za slovensko smučanje je bil včeraj srečen dan. V Bormiu je v smuku prepričljivo zmagal Tržičan Andrej Jerman in tako dosegel 54. slovensko zmago v alpskem smučanju. V avstrijskem Lienzu pa je tačas najboljša slovenska smučarka Tina Maze v slalomu osvojila odlično četrto mesto, kar je njen doslej najboljši rezultat v tej disciplini. Na legendarno progo v Bormiu se je 31-letni Jerman podal z ugodno številko 5. V zgornjem delu je zaostajal za Mariem Scheiberjem, v sredinskem delu proge na prečnem prehodu pa je Trži-čan pridobil štiri desetinke, do konca pa je z brezhibno vožnjo prednost povišal na zavidljivih 44 stotink. Drugega Schei-berja so po koncu včerajšnjega smuka naposled diskvalificirali zaradi sporne opreme (previsokega čevlja), tako se je na drugo mesto zavihtel švicarski veteran Didier Defago, ki pa je za Slovencem zaostal že več kot za pol sekunde. Jerman je bil premočan tudi za tretjega Michaela Walchoferja (+1,03) in vodilnega v smu-kaškem seštevku Didierja Cucha (+1,28), ki je osvojil peto mesto. Slovenski smukač, ki je včeraj dosegel drugo zmago v karieri (prvič je na najvišji stopnički stal 23. februarja 2007 v Garmisch Partenkirchnu) je že na treningu dokazal, da mu dolga proga leži. Šestnajstemu smukaču minule zime v letošnji olimpijski sezoni sicer ni šlo nič od rok tako, kot si se zastavil v pripravljalnem obdobju. Njegova edina uvrstitev med trideseterico v letošnji sezoni je bila 5. decembra, ko je bil 18. na smuku v ameriškem Beaver Creeku. Naposled pa se je sezona obrnila na glavo. Po hudem padcu v Val Gardeni in krajšem premoru je najboljši slovenski smukač ponovno opozoril nase. »Pred tekmo sem imel dober občutek, vendar se mnogokrat zgodi, da to ni dovolj za vrhunski dosežek. No, danes se je vse izšlo. Za mano je izredno težka sezona, zato mi ta zmaga pomeni še več. Ko sem prišel v cilj, sem vedel, da bo to vrhunski dosežek, po številki 22 pa je bilo bolj kot ne jasno, da sem zmagal. Na tej progi, ki spada med najtežje v svetovnem pokalu, sem vedno dobro tekmoval!«, je povedal Jerman. Slovenski uspeh je na 15. mestu dopolnil Andrej Šporn (+2,01), Andrej Križaj je bil 23. (+2,55), Rok Perko pa 37. (+3,91). Italijanski tabor pa je ostal pred novoletnim premorom praznih rok. In-nerhofer, ki je pred letom dni slavil zmago prav na Stelviu, je bil šele 14. Tina Maze tik pod vrhom LIENZ - Najboljša slovenska smučarka Tina Maze pa je včeraj presenetila z odličnim četrtim mestom v slalomu, ki mu je letos v pripravljalnem obdobju posvetila veliko pozornosti: »Vedela sem, da sem lahko konkurenčna najboljšim, vendar občutka gotovosti še ni bilo, sedaj pa ga imam ... Tekmovala bom po svojih močeh še naprej in potem bomo videli, kakšen bo razplet v skupnem seštevku pokala,« je dejala Mazejeva po tekmi, ki je bila prvič tako blizu stopničk. Slalom je tokrat pripadel Avstrijki Marlies Schild, druga je bila Francozinja Sandrine Aubert (+1,83), tretja pa Avstrij-ka Kathrin Zettel (+2,19). »Že na začetku sezone se je videlo, da smo dobro delali. Vesela sem, da se to stopnjuje in da napredujem. Smučam dobro in veliko mi pomeni, da lahko kontroliram smuči. Pomembno je tudi to, da imam progo v glavi in jo presmučam tako, kot sem predvidevala. To mi daje gotovost in je super občutek,« je še dodala Črnjanka, ki je za tretjou-vrščeno zaostala le 15 stotink. Desno: Andrej Jerman je 3.270 metrov dolgo progo presmučal najhitreje. Odlično pripravljenost je pokazal že na treningih, ko je bil na prvem treningu drugi, na drugem pa prepričljivo najhitrejši. Spodaj: Tina Maze postaja konkurenčna tudi v slalomu. Tokrat je stopničke zgrešila le za 15 stotink ansa Schildova je prepričljivo vodila že po prvi vožnji, saj so vse tekmovalke za njo zaostale več kot sekundo. Zettlova je bila druga (+1,02), tretja Finka Tanja Poutiainen (+1,04), Mazejeva pa je bila šesta (+1,54). Mazejeva je po dveh 12. mestih in 16. mestu na treh slalomih v tej zimi prvič doslej v pokalu dobila dobro startno slalomsko številko. Včeraj je startno številko 17 in dodobra izkoristila prvo priložnost, da v boljših razmerah poseže med deseterico tudi v tej disciplini. Dvanajsti mesti sta bili doslej njeni najvišji uvrstitvi, skupaj pa je bila le petkrat med dvajseterico, točke pa je dobila desetkrat. Preostali Slovenki pa se nista uvrstili v finale. Maruša Ferk je bila 43. (+5,77), Ana Drev pa ni prišla do cilja. Med »azzurrami« je bila najboljša Manuela Molgg na 10. mestu, Nicole Gius pa je bila šele 28. Včeraj je nastopila tudi Američanka Lindsey Vonn. Po hudem padcu na ponedeljkovem veleslalomu je zaradi poškodovanega zapestja vozila previdno. Na koncu je bila 18., kljub temu pa obdržala prvo mesto v skupnem seštevku pokala (594 točk) pred Rieschovo (549), Zettelovo (489) in Mazejevo (360). To je bila zadnja tekma pred novoletnim premorom. Bela karavana se bo januarja zbrala v Zagrebu: 3. januarja bo ženski, 6. pa moški slalom. ODBOJKA Državni pokal: na igrišču tako Loris kot Matej RIM - Danes (ob 20.30) bodo v italijanski odbojkarski A1-ligi igrali četrt-finalne tekme italijanskega pokala. Mo-dena, kjer nastopa Loris Mania, bo gostovala Macerato. Černičeva Perugia pa bo na gostovanju igrala proti Trentu, ki tačas vodi na prvenstveni lestvici. Vse kaže, da bo novi trener Di Pinto (od 25. decembra ekipe ne vodi več Andrea Sartoretti) lahko računal tudi na gabr-skega odbojkarja, ki je stopil na igrišče že v nedeljo. Po Tv: Treviso - Piacenza (igra Tine Urnaut, Rai Sport Piu). SLOVENSKI POKAL: Galex-mir - Calcit Kamnik 3:2; Marchiol vodi - ACH Volley 2:3. Danes v Novi Gorici ob 20.00 finalna tekma Galex-Mir - ACH Volley. NBA - Phoenix je v osrednji tekmi severnoameriške košarkarske lige NBA na domačem igrišču prepričljivo premagal Los Angeles Lakers s 118:103. Goran Dragič je za zmagovito ekipo v 23:07 minute dosegel 14 točk, dve podaji in skok, Saša Vujačič pa je za poraženo ekipo v 19:08 minute prispeval 5 točk, skok in podajo. Beno Udrih nadaljuje z učinkovitimi predstavami, slovenski branilec je za zmago Sacramenta nad Denverjem s 106:101 v 40:12 minute dosegel 17 točk, sedem podaj, pet skokov in dve ukradeni žogi. Philadelphia je slavila v Portlandu s 104:93, Primož Brezec pa ni bil v postavi zmagovitega moštva. NHL - Los Angeles Kings - Minnesota Wild 3:4 (Anže Kopitar: dva strela v 21:59 minute za Los Angeles). HOKEJ NA LEDU - Izidi lige Ebel: Acroni Jesenice - KAC Celovec 1:3 (0:3, 0:0, 1:0); VSV Beljak - Tilia Olimpija 3:2 (2:0, 0:0, 0:2; 1:0). PREMIKI - David Suazo, ki je doslej igral (sicer bolj malo) pri Interju, bo lahko od januarja igral za Genoo. Floc-cari pa se je iz Genove preselil k Laziu. BANKROT - Belgijsko nogometno prvenstvo se bo v letu 2010 nadaljevalo le s 15 ekipami. Excelsior Mouscron, ki je na robu bankrota, danes naj ne bi odpotoval na gostovanje k Westerloju, s tem pa tvega dokončno izključitev iz lige.Mouscron ni odigral že zadnjih dveh tekem proti Courtraiju in Cercle-ju iz Brügga ter ju za zeleno mizo izgubil z 0:5. Bormio, izidi moškega smuka: 1. Andrej Jerman (Slo) 2:00,32; 2. Didier Defago (Švi) + 0,53; 3. Michael Walchhofer (Avt) + 1,03; 4. David Poisson (Fra) + 1,23; 5. Didier Cuche (Švi) 1,28; 6. Marco Büchel (Lih) + 1,31; 7. Tobias Grünenfelder (Švi) + 1,51; 8. Klaus Kröll (Avt) 1,61; 9. Hans Grugger (Avt) + 1,68; 10. Manuel Osborne-Paradis (Kan) + 1,71; 14. Christof Innerhofer (Ita) + 2,00; 15. Andrej Šporn (Slo) 2,01, 23. Andrej Križaj (Slo) + 2,55, 37. Rok Perko (Slo) + 3,91. Skupni seštevek, moški: 1. Carlo Janka (Švi) 577 točk' 2. Benjamin Raich (Avt) 565; 3. Didier Cuche (Švi) 481; 4. Aksel Lund Svindal (Nor) 454; 5. Michael Walchhofer (Avt) 393; 6. Didier Defago (Švi) 336; 7. Ted Ligety (ZDA) 317: 8. Manuel Osborne-Paradis (Kan) 268; 9. Romed Baumann (Avt) 259; 10. Marcel Hirscher (Avt) 235 Lienz, izidi ženskega slaloma: 1. Marlies Schild (Avt) 1:57,65 (59,00-58,65); 2. Sandrine Aubert (Fra) + 1,83 (1:00,29-59,19); 3. Kathrin Zettel (Avt) + 2,19 (1:00,02-59,82); 4. Tina Maze (Slo) + 2,34 (1:00,54-59,45); 5. Sarah Schleper (ZDA) + 2,78 (1:01,45-58,98); 6. Ana Jelušic (Hrv) + 3,08 (1:01,64-59,09); Šarka Zahrobska (Češ) + 3,08 (1:00,78-59,95); 8. Christina Geiger (Nem) + 3,09 (1:01,45-59,29); 9. Maria Pietilä-Holmner (Šve) + 3,31 (1:01,11-59,85); 10. Manuela Mölgg (Ita) + 3,49 (1:01,51-59,63); 28. Nicole Gius (Ita) + 32,33 (1:00,47-1:03,52). Skupni seštevek, ženske: 1. Lindsey Vonn (ZDA) 594 točk; 2. Maria Riesch (Nem) 549; 3. Kathrin Zettel (Avt) 489; 4. Tina Maze (Slo) 360; 5. Anja Pärson (Šve) 346; 6. Kathrin Hölzl (Nem) 311; 7. Elisabeth Görgl (Avt) 298; 8. Maria Pietilä-Holmner (Šve) 253; 9. Sandrine Aubert (Fra) 240; 10. Marlies Schild (Avt) 220. SMUČARSKI SKOKI - Prva preizkušnja novoletne turneje Kofler zmagovalec, Ahonen skakalec tekme, Damjan sedmi OBERSTDORF - Avstrijec Andreas Kofler je zmagovalec uvodne preizkušnje novoletne turneje smučarskih skakalcev v Oberstdorfu. Drugo mesto je osvojil »povratnik« na tekme svetovnega pokala Finec Janne Ahonen, tretji pa je bil Avstrijec Thomas Morgenstern. Najboljši Slovenec je bil s sedmim mestom Jernej Damjan. Uvodna tekma novoletne turneje smučarskih skakalcev je vsaj v slovenski tabor prinesla nekaj nasmejanih obrazov. Vsekakor je bilo tega videti pri Jerneju Damjanu, ki je bil včeraj najuspešnejši slovenski predstavnik. Na Damjanovo srečo se je žirija zaradi slabih pogojev po številki 11 odločila serijo ponoviti in dvigniti zaletišče, saj sta tekmovalce ovirala veter v hrbet in deževje. Startno mesto so z 19. dvignili na 23. in serijo ponovili. Damjan je bil v prvem poskusu prekratek, doskočil je pri 99,5 metra in osvojil le 71,7 točke, Poljak Stefan Hula pa je bil s 111 metri in 94,8 točke prepričljivejši. V ponovitvi serije se je slika obrnila, Damjan pa je »eksplodiral» v pravem trenutku. Doskočil je pri 121,5 metra in si s četrtim mestom zagotovil odlično izhodišče za drugo serijo. Tam je uvrstitev nekoliko pokvaril, a vseeno osvojil zadovoljivo sedmo mesto. Andreas Kofler Po prvi seriji sta dobro opravila tudi Robi Kranjec, ki je s skokom 115 metrov prepričljivo ugnal neposrednega konkurenta Nemca Andreasa Wanka, in Mitja Mežnar. Slovenca sta si v prvi seriji delila 13. mesto, na koncu je bil Kranjec 16., Mežnar pa 18. Edini Slovenec brez finala je bil Peter Prevc na 32. mestu. Pohvaliti velja Finca Ahonena, ki se je po letu premora brez večjih težav ansa vrnil med najboljše, na tokratni tekmi pa si je z drugim mestom prislužil tudi naziv »man of the day« - skakalec tekme. Naslednja tekma novoletne turneje bo v petek, ko se bodo skakalci na tekmi pomerili v Garmisch-Parten-kirchnu, kvalifikacije bodo na sporedu dan prej. Turneja bo 3. januarja gostovala v Innsbrucku, s četrto tekmo pa se bo končala 6. januarja v Bischofshofnu. / ŠPORT Torek, 29. decembra 2009 17 IZREDNI OBČNI ZBOR - ŠD Primorje se za zdaj ni odpovedalo upravljanju domače Roune Načrt ni prepričal Prosečanov Pri Primorju zahtevajo pojasnila Člane proseškega društva skrbi, zakaj se Občini Trst tako mudi OBISK V REPNU - Slovenski reprezentant Zlatko Dedič gost NK Kras □ Obvestila Odločitev (še) ni padla. Člani Primor-ja so bili na ponedeljkovem dobro obiskanem izrednem občnem zboru proseškega društva precej skeptični do načrta, da bi z denarjem Dežele na stari peščeni Rouni zgradili igrišče za ragbi. Predsednik Primorja Roberto Zuppin je na samem začetku orisal načrt in povedal članom, kako naj bi se do leta 2012 (takrat naj bi v naši deželi gostili veteransko evropsko prvenstvo) spremenila proseška Rouna, ki je last proseških jusarjev. Načrt predvideva, da bi na peščenem igrišču na Rouni zgradili igrišče za ragbi (z umetno travo) s tribuno. Obnovili naj bi tudi ostale športne objekte na Rouni. Ampak to v naslednji fazi. Člani in ostali so bili precej skeptični, ker bi se moralo Primorje - zaradi pritiskov z Občine Trst (tako je dejal predsednik Zup-pin) - najprej odpovedati upravljanju Rou-ne, ki bi v prihodnji fazi mogoče prešla pod okrilje tržaškega ragbi društva Venjulia (prisoten je bil tudi predsednik tržaškega društva Andrea Boltar), ki je z Deželo in Občino Trst tudi glavni nosilec projekta. Seveda z dogovorom proseškega jusarskega odbora. Vsaj tako je bilo rečeno na občnem zboru. »Ta načrt je po eno strani zelo zanimiv, čeprav moramo biti zelo pazljivi, saj je hkrati precej pomanjkljiv. Dobro se zavedamo, da so tu interesi veliki in da moramo biti ob takih številkah (Dežela naj bi skupno za športni center prispevala 3.600.000 evrov) zelo pozorni,« je dejal Zuppin. Predsednik Zup-pin je opozoril, da so doslej Primorju obljubili sodelovanje pri tem načrtu (konkretno tri treninge tedensko na novem igrišču z umetno travo, igrali pa bi še naprej na Er-vattiju). »Čeprav le ustno. Zahtevamo tudi pisna zagotovila, saj se je treba z Občino in tržaškim društvom dobro zmeniti. Škoda, da na občnem zboru ni bil prisoten predsednik proseških jusarjev Bruno Rupel, ki bi lahko povedal svoje mnenje. Bil bi nam v veliko pomoč,« pravi Zuppin. Pogodba Primorja s proseškim jusom je veljavna devet let, podpisali pa so jo šele pred kratkim. Prvi korak za izpolnitev načrta bi moralo storiti Primorje, ki bi moralo razveljaviti pogodbo z lastniki zemljišča, pro-seškimi jusaj In to, tako so potrdili na ponedeljkovem občnem zboru, do danes. Debata je bila zanimiva in pestra. Oglasila sta se občinski svetnik iz vrst opozicije Stefano Ukmar, ki je tudi predsednik kon-tovelskih jusajv, in nekdanji deželni svetnik Igor Dolenc. Ukmar je upravičeno opozoril predsednika Zuppina, čemu se Občini Trst in Deželi tako mudi. »Do 15. februa^a proračun ne bo na dnevnem redu občinskega sveta,« je dejal Ukmar, ki je prisotne spomnil, da so tovrstni nenapisani dogovori zelo tvegani. »Lep primer je dogovor o bazovski fojbi in openskem strelišču. V Bazovici so zgradili muzej, medtem ko je na Opčinah vse ustavljeno,« je dejal Ukmar. Nekdanji deželni svetnik Igor Dolenc je Primorje opozoril, da je tveganje veliko. »Preden se razveljavi katerokoli pogodbo, je treba stokrat temeljito pomisliti. Tudi sam sem se spekel na lastni koži in drago plačal,« se je spomnil Dolenc in dodal: »Ko je pri načrtu udeleženih več partnerjev, se je treba pogajati in posrednik bi morala biti Servisna konferenca, ki jamči določeno transparentnost. Ne bi rad videl, da bi Primorje speljali na led.« Predsednik tržaškega društva Venjulia Andrea Boltar je dejal, da podpira projekt v prvi vrsti sam deželni odbornik za šport Elio De Anna, ki je bil nekoč kapetan italijanske državne ragbi reprezentance. »De Anna se zavzema, da bi zgradil športni center, ki bi obenem gostil neke vrsti Balkanski pokal v ragbiju za mladinske reprezentance U21. Načrt je zelo ambiciozen. Če bo izpadla prose-ška lokacija, potem bodo ta športni center zgradili v Fontanafreddi,« pravi Boltar. Po skoraj dve uri in pol trajajoči debati, so se člani Primorja odločili za prvi korak. Načrtu se niso odpovedali. Zahtevali pa so pojasnila, predvsem s strani Občine Trst. Enoglasno pa so dejali, »da brez pismenih, natančno napisanih dogovorov ter ustrezne protivrednosti ne bo šlo!« Predsednik Zup-pin se bo najbrž že v naslednjih dneh, skupaj z občinskim svetnikom Ukmarjem, sestal s predstavniki Občine. (jng) Lep sprejem za Zlatka »Trdo in marljivo delo jamči uspeh« - Po golu proti Rusiji postal bolj zanimiv za medije Zlatko Dedič (na sliki KROMA, v črni majici med Krasovimi cicibani), ki smo ga pred kratkim intervjuva-li za naš dnevnik, je bil sinoči v Repnu vseskozi nasmejan. Pri nogometnem klubu Kras so slovenskemu reprezen-tantu in napadalcu nemškega prvoliga-ša Bochuma pripravili lep sprejem. Mladi nogometaši Krasa, pa tudi ostalih ekip naših društev, starši in odborniki repenskega društva so junaka na zadnji kvalifikacijski tekmi proti Rusiji (dosegel je odločilni zadetek) oblegali s prošnjami za avtogram in za fotografiranje. Dediča je v Repen povabil nekdanji trener pri mladinskih ekipah v Kopru in njegov osebni prijatelj Marino Kragelj, ki letos trenira Krasove mladince. Dediča je Krasovim mlajšim cicibanom in cicibanom predstavil Maurizio Vidali, odgovorni za mladinski sektor pri Krasu in občinski svetnik. Najbolj zanimiv in pester pa je bil pogovor med koprskim nogometašem, ki je kar nekaj sezon igral v Italiji, in Krasovimi nogometaši ter ostalimi prisotnimi. Dedič jim je povedal marsikaj zanimivega. Dejal je, da je vedno marljivo in trdo treniral. »Pred začetkom treninga sem sam vadil vsaj eno uro, podobno pa po treningu,« je razkril 25-letni Dedič. »Tudi vi lahko uspete. Treba je veliko trenirati in se odreči marsičemu. Predvsem žurkam,« je mladim nogometašem svetoval Zlatko, ki je še dodal, da je nemška Bundesliga bolj zanimiva od italijanske Serie A. V Nemčiji se Zlatko rad druži s slovenskima reprezentančnima soigralcema Brečkom in Novakovičem. Dedič, ki je nato vsem mlajšim razdelil novoletna darila, je še dodal, da je po golu proti Rusiji postal zelo zanimiv za medije. »Stalno me prosijo za intervjuje,« je zaključil Zlatko. več fotografij na WWW.primorski.eu AŠD SK BRDINA organizira ob priliki smučarskih tečajev v Forni di Sopra, nedeljo, 10. januarja 2010, avtobusni prevoz za člane društva. Vpisovanje in informacije dobite 4. januarja 2010 na sedežu društva (Repentaborska ulica 38) na Opčinah od 20. do 21. ure. Tel. 347-4421131 (Valentina Suber), 347-5292058 (SK Brdina). SK DEVIN vabi na predstavitveni večer ob začetku nove smučarske sezone, ki bo v dvorani kulturnega društva Igo Gruden v Nabrežini, v četrtek, 7. januarja ob 19.30. Predstavitev vseh tekmovalnih ekip in trenerjev, uradnih in promocionalnih tekem ter udeležencev svetovne olimpijade masterjev Bled 2010, tečajev smučanja, novega kombija in letošnjih sponzorjev. SK DEVIN prireja vsako soboto in nedeljo avtobusni izlet ob smučarskih tečajih v kraj Forni di Sopra, od 9. oz.10. januarja dalje. Odhod s trga v Nabrežini ob 7.00, iz Štivana ob 7.10, povratek okrog 18.ure. Prijave na info@skdevin.it ali na 3402232538. ZSŠDI obvešča, da bosta urada v Trstu in Gorici zaprta vključno 31. decembra 2009. SPDG obvešča, da bo od 17. januarja do 7. februarja 2010 priredilo nedeljske tečaje smučanja v Forni di Sopra in v Žlebeh (Nevejsko sedlo) in poskrbelo tudi za avtobusni prevoz. Prijave bodo sprejemali v ponedeljek, 28. decembra, v petek, 8. januarja 2010, in v ponedeljek, 11. januarja 2010, od 18. do 20. ure na sedežu društva, Verdijev Korzo 51/int. v Gorici. ŠK KRAS vabi na uvodne treninge kitajske energetske in borilne veščine v športno kulturnem centru v Zgoniku: 3., 4. in 5. januarja 2010 ob 9.30 osnove kitajskih borilnih veščin za under 25, ob 11.30 energetske veščine za zdravje in dobro počutje za vse starosti. Vpis in dodatne informacije www.mitja.svab.name/mhz/sl tel: 328-4253103 (Mitja). ŠZ MLADOST prireja pod strokovnim vodstvom profesorja Daria Frandoliča, od 2. do 6. januarja, zimski nogometni kamp »Čarobni nogomet na snegu«. Celoten pedagoški proces se bo odvijal v kulturno-naravnem okolju ter v športni dvorani Danica in Vodnem parku v Bohinjski Bistrici. Vabljeni so otroci od 6. do 15. leta starosti. Za starše in druge družinske člane, ki med drugim hočejo izkoristiti bližnja smučišča Koble in Vogla se nudi za isto obdobje polnopenzionske pakete po zelo ugodni ceni. Informacije in vpisnina na tel. +393356041844 ali info@juren.it. ŠD SK BRDINA obvešča, da se bodo tudi v letošnji zimski sezoni odvijali tečaji smučanja. Informacije lahko dobite na sedežu društva, Repentaborska ul. 38 na Opčinah, ob ponedeljkih od 20.00 do 21.00 ure. Tel.: 3475292058 (SK Brdina), 347-4421131 (Valentina Suber), www.skbrdina.org,info@skbrdina.org. AO SPDT obvešča, da bo plezalna stena v športnem centru Zarja v Bazovici odprta s sledečimi urniki: ponedeljek: 19:00 - 21:00; torek: 20:00 - 22:00; sreda: 10:00 - 12:00 in 20:00 - 22:00; četrtek: 20:00 - 22:00; petek: 20:30 - 22:30. Informacije po telefonu: 3408597787 (Goran) ali na www.spdt.org/stenca/dettaglionews/id/256. SMUČARSKI ODSEK SPDT bo tudi letos priredil sobote na snegu za osnovnošolce v januarju in februarju 2010. Podrobne informacije bomo obavili na Primorskem dnevniku in na spletni strani ww.spdt.org. Eva Carli NAMIZNI TENIS - Državni turnir Eva Carli in Lisa Ridolfi vTurinu do polfinala Krasove namiznoteniške igralke so pred kratkim nastopile na državnem turnirju 1. in 2. kategorije v Turinu. V 2. kategoriji so nastopile Eva Carli, Martina Milič in Tjaša Kralj. Slednja je izpadla v kvalifikacijah, potem ko je sicer premagala Auro Bertocchi s 3:0. Martina Milič je v osmini finala morala priznati premoč Valentine Macario, čeprav je bila tekmo zelo izenačena in končni rezultat je bil 3:2. Eva Carli pa se je prebila vse do polfinala. Tu jo je s 3:1 premagala Cristina Semenza. V četrtfinalu pa je v slovenskem obračunu med Ano Bržan (Norbello) in Liso Ridolfi (San Do-natese) zmagala slednja s 3:1. Ridolfije-va je nato v polfinalu s 3:0 klonila proti Alessii Arisi, ki je nato v finalu tudi zmagala. V 1. kategoriji je Martina Milič v če-trtfinalu izgubila proti Semenzi s 3:2. Krasova Kitajka Yuan Yuan pa se je uvrstila do polfinala, kjer je morala priznati premoč rojakinje Zhang Mo. Slednja je slavila zmago s 3:1. Do polfinala se je prebila tudi Lisa Ridolfi, ki pa je nato izgubila proti kasnejši zmagovalki Kitajki Wang Yu s 3:0. Krasove mladinske ekipe pa so na- kroma stopile na mednarodnem mladinskem turnirju Alpe Jadran v Tržiču v Sloveniji, na katerem so sodelovale ekipe iz Avstrije, Slovenije, Hrvaške in iz naše dežele. V kategoriji U19 sta nastopila Tom Fabiani in Simone Giorgi, v kategoriji U15 Johana Milič, v kategoriji U12 pa Katarina Milič, Dana Milič, Claudia Mico-laucich in Kevin Bruni. Najboljše se je odrezala perspektivna Claudia Micolau-cich, ki je na turnirju v Tržiču osvojila 5. mesto. Tudi ostali so v težki konkurenci pokazali lep napredek, čeprav se jim ni uspelo prebiti iz kvalifikacij. V soboto in v nedeljo bodo nekateri krasovci nastopili na mladinskem turnirju v Lignanu. PLAVANJE - V Trstu zadnja preizkušnja Borovi plavalci so se izkazali Tržaški bazen Bianchi je bil prejšnji teden prizorišče četrte in zadnje preizkušnje pokrajinske faze. Plavalni klub Bor je na tekmovanju sodeloval s sedmimi tekmovalci v kategoriji začetnikov B, med starejšimi tekmovalci (začetniki A) pa tokrat ni nastopil nihče. Tokrat je med plavalci Bora izstopal Patrik Zettin, ki se je izkazal na 50 m prosto in 50 m hrbtno. V 25-me-trskem bazenu je v prosti tehniki osvojil 13. mesto med 30 tekmovalci. S časom 37,04 je bil najboljši med plavalci letnika 2000. Na 50 m hrbtno pa je bil med 28 nastopajočimi zelo dober deveti. Razdaljo je preplaval v času 44,60 in bil drugi med letniki 2000. Na enakih razdaljah so se preizkusili še drugi Borovi plavalci. Na 50 m prosto je bil Dimitri Zettin 17. (39,06), 22. Mattia Blasina (42,00), 26. Jan Kalc (44,30). Na 50 m hrbtno je bil Mattia Blasina v času 46,80 13., 14. Di-mitri Zettin (47,10), 19. Jan Kalc (50,20), 26. Elia Pelizon (56,10). Vsi so plavali v času osebnih rekordov. Med začetnicami B sta nastopi- li Sara Zuppin in Andreja Tul. Na 50 m prosto je bila boljša Sara na 22. mestu (44,60), Andreja pa je bila 26. (nastopilo je 29 tekmovalk). Na 50 m hrbtno pa je bila Andreja 18. (53,20), Sara Zuppin pa 24. (54,20) (nastopilo je 28 tekmovalk). Tekmovanja so se udeležili tudi drugi slovenski plavalci, ki nastopajo v italijanskih klubih. Na stopničke sta tokrat stopila začetnika A Luka Zac-cagna (Triestina nuoto) in Kristjan Vi-dali (Rari Nantes). Luka je bil na 1500 m s časom 20:14,70 prvi. Kristjan pa je bil tretji na 200 m hrbtno v času 2:57,70. Borovi plavalci bodo do polovice januarja prosti, nato pa bodo začetniki nastopili na drugi fazi tekmovanja, ki bo medpokrajinskega značaja. Moči bodo merili s plavalci iz Gorice. KOŠARKA - Promocijska liga, ažuriran vrstni red: Intermuggia 12, Barcolana*, Sokol, Cus, Virtus 10, 69-ers, Ferroviario-Scoglietto 8, Bor, Sky-crapers* 4, Salesiani Don Bosco 2 (Bar-colana in Skycrapers s tekmo manj). 634 Nedelja, 27. decembra 2009 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno 6 rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6VdT nevihte veter megla rahel sneg z sneg gtg§ sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona **antidldona VREMENSKA SLIKA A 1020 1010 1020 1000 990 _ DUBLIN o C TUT—LONDON O O O _ 2/6 K0BENHAvN ¿CV ,-3/4/iff O - ' HELSI OL« mi LIZBONA O 17/18 O KIJEV -1/1 1010 BEOGRAD o 2/5 A O SOFIJA 1/13 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. SPLIT —'¿11/13 SKOPJE O va • ,vatene - . _r , J2/17 O-»-.. C Danes in jutri bosta na vreme prinas vplivali dve vremen- Nad zahodno Evropo je obsežno ciklonsko območje. Z ju-ski fronti; v višjih plasteh ozračja bo pihal močan jugoza- gozahodnim vetrom doteka nad naše kraje v višinah ne-hodnik- koliko toplejši in vse bolj vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.30 Dolžina dneva 8.45 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 14.56 in zatone ob 6.29 BIOPROGNOZA Danes bo vremenski vpliv močno obremenilen. Veliko ljudi bo imelo značilne vremensko pogojene težave. Spanje v noči na četrtek bo moteno. PLIMOVANJE Danes: ob 2.29 najnižje -8 cm, ob 8.17 najvišje 51 cm, ob 15.18 najnižje -68 cm, ob 22.09 najvišje 32 cm. Jutri: ob 3.19 najnižje -9 cm, ob 9.01 najvišje 52 cm, ob 15.56 najnižje -72 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin.................125 Piancavallo............35 Vogel..................30 Forni di Sopra.........60 Kranjska Gora.........40 Zoncolan..............40 Krvavec................45 Trbiž...................50 Cerkno................30 Na Žlebeh...........130 Rogla..................40 Mokrine...............85 Mariborsko Pohorje . .30 Podklošter............55 Civetta...............130 Bad Kleinkirchheim . 100 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER J TOLMEČ O - 1/5 o GRADEC -3/5 J5>3 TRBIŽ O - 2/4 o -3/4 KRANJSKA G. 54. /fV VIDEM o 2/9 O PORDENON 3/8 ČEDAD O 3/8 CELOVEC O -2/0 O TRŽIČ 0/6 _ O KRANJ o-2/5 S. GRADEC CELJE 1/10 O MARIBOR o 0/9 PTUJ O M. SOBOTA 0-1/10 LJUBLJANA GORICA rt O N. GORICA 3/8 5/9 3/7 POSTOJNA fa- O 4/6 N. MESTO 1/10 O ____ ZAGREB 4/12 O KOČEVJE .0 j ČRNOMELJ REKA 8/12 ^NAPOVED ZA DANES Prevladovalo bo oblačno in deževno vreme. Več padavin bo na obalnem območju in na vzhodnem pasu. V Alpah bo snežilo nad okoli 800 m nadmorske višine, v Predalpah pa nad 1300 m. Danes bo pretežno oblačno. Na vzhodu bo zjutraj megla, čez dan delno jasno. Predvsem v zahodnih krajih bo deževalo. Zapihal bo jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od -3 do 3, ob morju okoli 6, najvišje dnevne od 4 do 10. O GRADEC -2/6 CELOVEC O -1/4 TOLMEČ O 0/6 TRBIŽ O -1/5 o -2/4 KRANJSKA G. /\ VIDEM O N? 3/10 O PORDENON 4/9 O TRŽIČ tyy 3/8 0 ČEDAD O KRANJ O N. GORICA 6/9 POSTOJNA 6/9 O 5/8 0-1/6 S. GRADEC CELJE 4/10 O MARIBOR 01/9 PTUJ o M. SOBOTA O 0/9 GORICA O 6/10 O LJUBLJANA 5/9 N. MESTO 4/11 O ___ ZAGREB 6/13 O (NAPOVED ZA JUTRp Na zadnji dan leta bo po nižinah in ob morju prevladovalo oblačno vreme; na vzhodu bo rahlo deževalo, v hribih pa bo spremenljivo.Popoldne se bo vremensko stanje poslabšalo, pojavljale se bodo padavine.V Predalpah bo snežilo nad okoli 1500m, v Alpah pa nad 800m nadmorske višine. Po nižinah in ob morju bo prevladovalo oblačno vreme; na vzhodu bo rahlo deževalo, v hribih pa bo spremenljivo. Popoldne se bo vreme poslabšalo, pojavljale se bodo padavine. peking - Kljub številnim pozivom po pomilostitvi Na Kitajskem usmrtili duševno bolnega britanskega državljana PEKING - Na Kitajskem so včeraj usmrtili britanskega državljana Akmala Shaikha, ki je bil obsojen na smrt zaradi tihotapljenja mamil. Kitajske oblasti so 53-letnika z duševno boleznijo usmrtile kljub pozivom uradnega Londona, organizacij za človekove pravice in svojcev, naj tega na storijo. Usmrtitev je že obžaloval britanski premier Gordon Brown. Britansko veleposlaništvo v Pekingu je sporočilo, da je bil Shaikh, ki je pakistanskega porekla, usmrčen ob 3.30 po srednjeevropskem času v Urumqiju v zahodni kitajski provinci Xinjiang. Usmrtitev so nato uradno potrdile tudi kitajske oblasti. Kot je poročala kitajska tiskovna agencija Xinhua, je bil Shaikh usmrčen s smrtonosno injekcijo. Že pred tem so na spletni strani vlade v Pekingu izvršitev smrtne kazni upravičili kot svarilen ukrep, saj da je "smrtna kazen za izjemno grozeča in resna kriminalna dejanja, vključno v povezavi z mamili, koristna pri vcepljanju strahu in preprečevanju kriminalnih dejanj, povezanih z mamili". Prav tako so poudarili, da je bi- la Shaikhova duševna bolezen - trpel naj bi za bipolarno motnjo - "nezadostna" za preprečitev usmrtitve. Britanski premier je v odzivu na usmrtitev sporočil, da je zgrožen in razočaran. "Usmrtitev Akmala Shaikha najostreje obsojam, zgrožen in razočaran sem, da so bile naše vztrajne prošnje za milost neuslišane," je v izjavi, objavljeni v Londonu, navedel Brown, ki je o primeru Shaik-ha osebno govoril s kitajskim premierom Wen Jiabaom. Usmrtitev je obžaloval tudi britanski zunanji minister David Miliband. Usmrtitev Shaikha je ostro obsodila tudi EU. Švedsko predsedstvo je v imenu unije izrazilo razočaranje, ker se Peking ni zmenil za pozive EU in Velike Britanije k znižanju Shaikhove kazni. EU je ob tem ponovila svoje nasprotovanje smrtni kazni. Tudi v mednarodni organizaciji za zaščito človekovih pravic Amnesty International so ob usmrtitvi Shaikha izrazili zgroženost. Ob tem so mednarodno skupnost pozvali, naj Peking opomni na izpolnitev obveznosti na področju človekovih pravic. "Usmrtitev je resnično klofuta v Arhivski posnetek britanskega državljana Akmala Saikha, ki so ga včeraj usmrtili na Kitajskem po smrtni obsodbi zaradi posesti štirih kilogramov heroina ansa obraz mednarodne skupnosti," je izjavila direktorica AI za Azijsko-tihomorsko območje Roseann Rife. London je Peking vztrajno pozival, "naj stori pravo stvar" in prepreči usmrtitev. Še v ponedeljek sta Shaikha v zaporu v Urumqiju obiskala tudi njegova bratranca, ki sta mu razložila, kaj se dogaja. "Ni se zavedal, kaj se dogaja, in je upal na pomilostitev," je povedal njegov bratranec Soohail. Shaikh je bil aretiran septembra 2007 v Urumqiju s štirimi kilogrami heroina. Njegovi zagovorniki trdijo, da mu je drogo podtaknila kriminalna združba. Na smrt je bil obsojen lani po polurnem sojenju. Z usmrtitvijo je Shaikh postal prvi državljan Evropske unije, v zadnjih 58 letih usmrčen na Kitajskem. Po podatkih Amnesty International Kitajska vsako leto usmrti več ljudi kot ves preostanek sveta. Lani naj bi bilo po podatkih AI na Kitajskem usmrčenih več kot 1700 ljudi. Kolikšna je ta številka dejansko, pa ni jasno, saj je to državna skrivnost. (STA) bonn - Na mednarodnem parketu Nemški zunanji minister o začetni negotovosti BERLIN - Nemški zunanji minister Guido Westerwelle (na posnetku Ansa) je bil po prevzemu funkcije v prvih nastopih na mednarodnem parketu negotov. V pogovoru za nemško revijo Stern je namreč priznal, da se je predvsem zelo trudil, da ne bi naredil kakšne napake. Tako je na primer pred predsedniško palačo v Parizu pri sebi razmišljal: »Upam, da na preprogi ni kakšne gube, da se ne bi spotaknil.« Svojo negotovost je minister, ki je posle prevzel po septembrskih parlamentarnih volitvah, pojasnil z besedami: »Pač nisem zrasel v kakšnem gradu, ampak v hiši v starem mestnem jedru Bonna.« Potožil je tudi, da ga je jezila zloba, ki jo je občutil v prvih dneh na položaju. Tega sovraštva pa Westerwelle, ki odkrito priznava svojo homoseksualnost, ni pripisal homofobiji v Nemčiji. »Nočem verjeti, da ima to v Nemčiji kaj opraviti s tem, da živim z moškim.« Primorski »naval« na Sanremo 2010 SANREMO - Selekcije za nastop na festivalu italijanske popevke Sanremo, ki bo od 16. do 20. februarja, so letos tudi slovensko, točneje primorsko obarvane. V širšem izboru kandidatov v kategoriji »Nova generacija« sta namreč tako izolski glasbenik Rudi Bučar (na sliki) kot portoroška skupina Sons. Prvi se predstavlja s pesmijo Amore di frontiera, za katero je besedilo prispeval kan-tavtor Gappa iz Modene, Sons pa kandidirajo s pesmijo, ki nosi naslov 3. Vse pesmi lahko poslušamo (in jih ocenimo) na spletni strani www.sanremo.rai.it. / RADIO IN TV SPORED Torek, 29. decembra 2009 19 18.40 20.25 20.30 20.50 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 Čezmejna TV: Primorska kronika Tv Kocka: Risanka Tako Pako -Pingvin na sankah Deželni TV dnevnik Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.10 6.30 6.45 9.35 10.00 11.00 11.25 11.30 12.00 14.00 14.05 14.10 17.10 18.50 20.30 21.10 23.25 1.10 Nad.: 8 semplici regole Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije Aktualno: Unomattina Aktualno: Linea Verde Meteo Verde Aktualno: Verdetto finale Aktualno: Occhio alla spesa 16.55 Vremenska napoved 13.30, 17.00, 20.00, 23.20 Dnevnik Variete: La prova del cuoco Dnevnik - Gospodarstvo Aktualno: La rosa dei venti - L'isola che c'è Variete: Festa italiana Film: Un desiderio è un desiderio (kom., ZDA, '97, r. C. Jarrott, i. M. Rogers, R. Stewart) Kviz: L'eredità (v. C. Conti) Kviz: Affari tuoi Dok.: Speciale SuperQuark Glasb. odd.: Ancora una notte in-sieme - Speciale Pooh Nočni dnevnik in vremenska napoved Rai Due 6.00 Tg2 Costume e societa 6.20 Dokumentarec: Sardegna isola del vento 6.45 Aktualno: Tg2 Zdravje 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 9.45 Nan.: Tracy & Polpetta 10.00 13.00 Dnevnik in rubrike 11.00 Variete: I fatti vostri 14.00 Aktualno: Il fatto del giorno 14.45 Aktualno: Italia sul Due 16.10 Nan.: La signora del West 17.40 Variete: Art Attack 18.05 Dnevnik - Kratke vesti in športne vesti 18.30 20.30, 23.25 Dnevnik 19.00 Variete: Secondo Canale 19.35 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 21.05 Nan.: Desperate Housewives - I segreti di Wisteria Lane 22.40 Nan.: Brothers & Sisters - Segreti di famiglia 23.40 Film: FBI Oprazione tata (kom., ZDA, '06, r. J. Whitesell, i. M. Lawrence) Rai Tre 6.00 8.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.30 Deželni dnevnik 8.15 1.05 Dok.: La Storia siamo noi 9.15 Aktualno: Figu - Album di persone notevoli 9.20 Aktualno: Cominciamo Bene 12.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 12.25 Aktualno: Tg3 Agritre 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 12.50 Aktualno: Geo & Geo 13.10 Nad.: Vento di passione 14.00 19.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo, sledi Tgr Neapolis 15.10 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 15.15 Variete: Trebisonda 15.20 Nan.: Zorro 16.00 Tg3 GT Ragazzi 16.35 Variete: Melevisione 17.00 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo 18.10 Vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Nad.: Le storie di Agrodolce 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Dnevnik 21.10 Nan.: Medicina generale 23.00 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved 6.50 7.20 8.20 9.45 10.30 11.30 11.40 12.30 13.30 14.05 15.10 16.15 17.00 19.35 20.30 21.10 22.30 Nan.: Vita da strega Nan.: Quincy Nan.: Hunter Nad.: Bianca Nan.: Giudice Amy 17.35 Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije Nan.: Wolff - Un poliziotto a Ber-lino Nan.: Un detective in corsia 18.55 Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Popoldanski Forum Nan.: Hamburg Distretto 21 Nad.: Sentieri Film: Niagara (dram., ZDA, '53, r. H. Hathaway, i. M. Monroe, J. Cotten) Nad.: Tempesta d'amore Nan: Walker Texas Ranger Aktualno: Melaverde - Speciale (v. E. Bagordo, E. Raspelli) Film: L'uomo del giorno dopo (fant., ZDA, '97, r.-i. K. Costner, i. W. Patton) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Film: Michael (fant., ZDA, '96, r. N. Ephron, i. J. Travolta, W. Hurt) 10.00 Dnevnik - Ore 10 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik, okusi, vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.05 Resničnostni show: Grande Fratel-lo pillole 14.10 Film: Un regalo in valigia (kom., ZDA, '08, r. S. Polk, i. B. Bostwick, C. Ladd) 14.50 17.15 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 16.30 Film: La fabbrica di Natale (kom., Kan., '07, r. R. Oliver, i. M. Keena, T. Mehler) 18.15 Resničnostni show: Grande Fratel-lo 18.50 Kviz: La Stangata (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Striscia la notizia - La voce dell'influenza (v. E. Greggio, E. Iacchetti) 21.10 Variete: Brignano con la O (v. E. Brignano) 23.30 Variete: Zelig Off C/ Italia 1 6.35 7.00 7.30 9.20 10.20 11.20 12.25 15.20 16.20 17.10 19.30 20.05 20.30 21.10 22.10 23.10 Nan.: Undeclared Nan.: Sabrina, vita da strega 13.40, 17.45 Risanke Nan.: Un genio sul divano Film: Sir Simon - Il mio amico fantasma (kom., Nem., '05, r. I. Kleefeld, i. M. Kurz) 18.30 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Dnevnik - športne vesti Nan.: Wildfire Nan.: Il mondo di Patty Nan.: Cory alla Casa Bianca Nan.: La vita secondo Jim Risanke: Simpsonovi Kviz: La ruota della fortuna VIP Nan.: CSI Miami (i. D. Caruso) Nan.: The Mentalist (i. S. Baker) Nan.: Eleventh Hour ^ Tele 4 12.00 12.05 13.00 13.20 14.05 14.35 17.00 19.00 20.00 20.05 20.10 20.30 21.00 12.15 23.35 23.50 16.00 Dnevnik - kratke vesti 14.50 Dokumentarec o naravi Aktualno: Pagine e fotogrammi 23.40 Gas Natural Aktualno: ...Attualita Aktualno: Videomotori Risanke Rotocalco ADN Kronos Športne novice Aktualno: Qui Tolmezzo Aktualno: Musa Tv Deželni dnevnik Aktualno: Consigliando Film: Domani passo a salutare la tua vedova (western, '72, r. J. Wood, i. P. Sanchez, C. Hill) Tg Montecitorio Klasična glasba LA 6.00 7.30 10.10 10.25 11.30 12.30 13.00 14.00 16.35 17.05 18.00 19.00 20.00 20.30 21.10 22.05 La l Dnevnik, horoskop in prometne informacije Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Rewind Punto Tg, sledi Due minuti in un libro Nan.: L'ispettore Tibbs Nan.: Le inchieste di padre Dowling Dnevnik in športne vesti Nan.: Jag - Avvocati in divisa Film: L'appartamento (kom., ZDA, '60, r. B. Wilder, i. J. Lemmon, S. MacLaine) Dok.: La 7 Doc - The Hunt for Amazing Treasures Dok.: La 7 Doc - Sea Hunter Nan.: Stargate SG-1 Nan.: The District Dnevnik Dok.: La Gaia Scienza Resničnostni show: S.O.S. Tata Resničnostni show: S.O.S. Adolescenti: istruzioni per l'uso 7.00 8.30, 13.30, 16.30, 19.30, 23.02 Dnevnik 8.05 Pregled Tiska (t Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 10.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05, 9.05 Dobro jutro 10.10 Risani film: Pravljica o zobku in stričku Božičku 10.40 Pozabljene knjige naših babic: Muca Copatarica (pon.) (pon.) 10.55 Odd. za otroke: Bukvožerček 11.05 Ris. film: Larina božična zvezdica (pon.) 11.50 Ris. film: Izgubljen in najden (pon.) 12.20 Otr. nan.: Kot ata in mama 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.15 Tarča (pon.) 14.25 Slovenski magazin (pon.) 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Ris. film: Čarli in Lola: koliko minut je še do Božiča? 16.05 Kviz: Male sive celice 17.00 Novice, slovenska kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.20 19.55 Gledamo naprej 17.30 0.20 Dok. odd.: Pepin vrt 18.00 0.50 Dok. odd.: Razširjeni prostori ateljeja 18.25 Žrebanje lota 18.40 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 20.05 Film: Kandidatka in šofer 21.35 Kratki igrani film: Gregor Božič 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Omizje 1.15 Nad.: Strasti (pon.) {T* Slovenija 2 6.30 1.20 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.35 Izobraževalna serija: To bo moj poklic (pon.) 9.00 Iz arhiva TVS - TV dnevnik 30.12.1991 9.25 Brez reza: spomin na Demos (pon.) 10.25 Dok. odd.: Človek - Bogat je tisti, ki daje (pon.) 10.50 80 let Slavka Avsenika (pon.) 11.50 Spet doma (pon.) 13.35 Hri-Bar (pon.) 15.35 Knjiga mene briga (pon.) 15.55 Glasbeni večer (pon.) 17.10 Mostovi - Hidak (pon.) 17.40 Črno beli časi 18.00 Nad.: Kingdom (pon.) 18.45 O živalih in ljudeh - Oddaja Tv Maribor 19.00 Na vrtu - Oddaja Tv Maribor 19.25 Z Damijanom 20.00 Nova Gorica: odbojka (m), finale slovenskega pokala, prenos 22.00 Šport v letu 2009 23.00 Aleksej Arbuzov: Staromodna komedija, Tv priredba predstave SNG Drama Ljubljana 0.40 Slovenska jazz scena Koper 13.45 14.00 14.20 14.50 15.20 16.00 17.30 18.00 18.35 18.40 19.00 19.20 19.25 20.00 20.40 21.10 21.45 22.20 22.50 23.20 Dnevni program Čezmejna TV - TG R FJK - deželne vesti Tednik Globus Vas tedna Biker Explorer Vsedanes - vzgoja in izobraževanje Minute za... Vremenska napoved Primorska kronika 22.05, 0.10 Vsedanes - TV dnevnik Šport Slovenski magazin Pogovorimo se o ... Dok. oddaja: Sergio Endrigo 22. Mednarodno srečanje pevskih zborov Canto de strada - s skupino Rudi Bučar & Calegaria Artevisione Srečanje z... Iz ahiva po vaših željah Tv Primorka 8.00 9.00 9.05 10.05 11.00 15.50 17.00 18.00 18.40 20.00 20.30 21.00 Dnevnik Tv Primorka, borzno poročilo, vremenska napoved in vi-deostrani 10.00 Novice 19.00, 23.30 Mozaik 16.20 Hrana in vino 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Video-strani z novicami Predstava Gledališke skupine Mak: Semenke Športni ponedeljek Mlad. odd.: Mavrica pogledov Pravljica 23.00 Dnevnik Tv Primorka, kultura in vremenska napoved Objektiv Koncert: Los Caballeros RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Koraki do dobrega počutja: poti klinične pedagogike; 9.00 Medpraznični radio paprika; 10.00 Poročila; 10.10 Odprta knjiga; 11.00 Studio D; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Čustvena inteligenca; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Glasbena skrinjica; 18.00 Istrska srečanja; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 Skrivnosti lepote in dobrega počutja; 12.10 Nagradno vprašanje: Planet 47; 12.30 Opoldnev-nik; 13.30-15.00 Na rešetu; 14.45 Obračun; 16.15 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Jagodni izbor; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Slovenci ob meji: Vojmir Tavčar, dolgoletni novinar in urednik Primorskega dnevnika; 21.00 Zborovski utrip; 22.30 Crossroads. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Commento in studio; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Chiac-hieradio; 14.10 Leto šole; 14.45 Italo heroes; 15.05 Pesem tedna; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Et-nobazar; 19.00 Le note di Giuliana; 20.00 Radio Capodistria Sera; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.30 Commento in studio; 23.00 Prosa; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.40 Priimkova delavnica; 7.55 Iz sporedov; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Violinček; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 11.45 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.10 Izlivi; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Avtomobilsko prometne minute; 11.35 Obvestila; 12.00 Kje pa vas čevelj žuli; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.20 Obvestila; 14.40 Glasbena uganka; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.45 Sredin klicaj; 17.15 Evropa osebno; 17.45 Šport; 18.00 Express; 18.50 Večerni sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Na piedestal; 23.30 Težka kronika. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Danes smo izbrali; 14.05 Ar-sov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Sodobna umetnost; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Radijska igra; 18.15 Rondo; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Zvočna iskanja; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.0012.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Cotizo obrtni bolina vamželi srečno inveselo 201m ZONA akti Ldj. ra Bandi Boris & C. Snc B.B. di Bandi Boris&Co. Sne Obrtna Cona Dolina - 34018 Dolina Tel.: 040 228983 - Fax: 040 8326154 www.bbartigrafiche.com M MARIO VI DAK & C. MARIO VIDAK & C. Sne Obrtna Cona Dolina - 34018 Dolina Tel.: 040 227032 - Fax040 227032 BETOnFER BETONFER Sne di Pangerc Aleksandra & Co. Obrtna Cona Dolina - 34018 Dolina Tel.: 040 227078 - 227084 - Fax: 040 228539 E-mail: betonfer@iol.it - www.betonfer.com OTA & C. OTA & C. Sne di Ota Emilio & C. Obrtna Cona Dolina - 34018 Dolina Tel.: 040 228109 -Fax: 040 228109 E-mail: info@otaimpianti.it -www.otaimpianti.it BREG di Kozina Severino Obrtna Cona Dolina - 34018 Dolina Tel.: 040 228563 - Fax: 040 228090 info@carpenteriabreg.com OTA M. & Figli Sne di Ota Carlo Obrtna Cona Dolina - 34018 Dolina Tel.: 040 228253 - Fax: 040 228253 E-mail: info@ota.it - www.ota.it SijJI^PLMl COMECdiSmotlakSasa Obrtna Cona Dolina - 34018 Dolina Tel.: 040 227034 - Fax: 040 227095 OTACAR di Ota David & C. Snc Obrtna Cona Dolina - 34018 Dolina Tel.: 040 228359 - Fax: 040 228359 COMECPLAST Sri Obrtna Cona Dolina - 34018 Dolina Tel.: 040 227034 - Fax: 040 227095 Ml P M. L. Precision ■ ■ Mechanics - ■. Laboratory FORAUS Snc di Foraus Paolo & C. tWfl-f&i-- Obrtna Cona Dolina - 34018 Dolina Tel.: 040 8325010 - Fax: 040 8325010 E-mail: paforaus@tin.it - www.foraus.it P.M.L. Sas di Igor e Ivo Krizmancic & C. Obrtna Cona Dolina - 34018 Dolina Tel.: 040 228881 - Fax: 040 8326273 E-mail: pml@pml-ts.com -www.pml-ts.com SALVI SALVI Snc di Slavec Roberto &Adrijan Obrtna Cona Dolina - 34018 Dolina Tel.: 040 228083 - Fax: 040 228083 E-mail: salvisnc@interfree.it AUTOFFICINA G.&G. AUTOFFICINA G. & G. di Grippari M. & C. Obrtna Cona Dolina - 34018 Dolina Tel.: 040 228169 - Fax: 040 228169 Qfiraphart GRAPHART Sri 34018 Dolina Tel.: 040 8325150 - Fax: 040 8324530 www.graphart.it 5r IMPRESA COSTRUZIONI Geom. IDLE TUL & C. Obrtna Cona Dolina - 34018 Dolina Tel.: 040 818141 -Fax040 0642156 E-mail: impresatul@fastwebnet.it Sne GlIoEoIc M.E.C. Sne Obrtna Cona Dolina - 34018 Dolina Tel.: 040 8325150 - Fax: 040 8324530 SIS.LI Sistemi Lignei Sne Sisl-i Obrtna Cona Dolina - 34018 Dolina Tel.: 040 228877 - Fax: 040 8326196 E-mail: info@sisli.it - www.sisli.it VIP-CAR di Sancin Damjan Obrtna Cona Dolina - 34018 Dolina Tel.: 040 228264 - Fax 040 228264 i m mo ÍIJU-I in WILMASrl Obrtna Cona Dolina - 34018 Dolina Tel.: 040 228530 - Fax: 040 228530 E-mail: lavandería wilma@libero.it ZERJAL Sne di Zerjal L. & Figli Obrtna Cona Dolina - 34018 Dolina Tel.: 040 228201 - Fax: 040 228711 E-mail: zerialserramenti@alice.it AMINGOTsp MINGOT Srl Obrtna Cona Dolina - 34018 Dolina Tel.: 040 8327127 - Fax 040 227087 ŽIVEC Sne di Živec Stanislao & C. Obrtna Cona Dolina - 34018 Dolina Tel.: 040 228091 - Fax: 040 228389 E-mail: zivecsnc@libero.it Obrtna Cona Dolina, 507/3 - 34018 Dolina (TS) - Tel. 040 228537 - Fax 040 8326217 - www.zoneart.sdgz-ures.it