181. Mm. trheja rasen pendeSjka tn dneva po prazniku vsak dan epctt£&n. Uredništvo je v Ljubljeni, Frančiškanska ulica et. 6/1., Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in pod* pisati, sicer se ji}a ne priobči. Pokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1‘20. Uradni razglasi, poslano ter no-lice isti prostor K l/fcO. Pri večjem naročilu popust. Pavislnl franko v drlavl SNS. M Uublianl, v torek 10. avgusta 1023. Glasilo lufloslov. sodlslno - domoStrafiln® stranka. Psssmesna itsv. 1 krono. Leto IV. Telefonska št. 312. Naročnina: Po po&ti al? z dostavljanjem na dom za celo leto K 240, za pol leta K 120, za če!rt leta K 60, &a mesec K 20. Za Nemčijo celo leto K 312, za ostalo tujino in Ameriko K 360. Reklamacije za list so poštnine proste. Uprsvniltvo je 7 Ljubljani Frančiškanska ulica It.G/f., Učiteljska tiskarna. Vojašnica. Grozne številke nove države in brez primere v Evropi. Finančni minister je dne 2. julija t* J. Predložil v ministrskem svetu naslednji proračun za 1. 1920—21 glede državnih potrebščin za posamezna ministrstva: (Šteje se v dinarjih, ne v kronah!) Vojna 1.120,804.560.14 uprava 963,919.971.03 finance 703,220.238.14 Promet 324,524.887.60 iustica 44,036.560.30 Poduk 15S.921.279.60 kult 12,909.540.05 notranje 39,135.226.45 zdravstvo 69.762.593.10 zunanje 7,601.880.— ,z«rdabe 105.202.620.25 $0šta 121,377.332.65 Poljedelstvo in vode 56,156.292.55 Sume in rude 106,532.019.65 trgovino in industrijo 16,761.462.09 Za soc. skrbstvo 74,420.760.50 za agrarno reformo 43,870.242.40 za konstituanto Rezerva 20.5uu.— Skupaj dinarjev): 3,969.632.004.50, torej skupaj približno 4 milijarde dinarjev. ali 16 milijard kron! Človek bi mislil, da se bo država Do šestletni vojni otresla vojske in posvetila vse svoje moči zdravstvu, i Zgradbam, soc. skrbstvu. Toda poglejmo: za vsa ta velevažna ministrstva je predvidenih skupaj samo 250 milijonov dinarjev, vojaštvu na 1 mi-hiardo 120 milijonov, torej štirikrat toliko! ■ Da, Jugoslavija — ti si velika kasarna! Nacljonalistični junak — krvoses naroda. Trst. 8. avgusta. (Izv. por.) V vseh tržaških sloiih. zlasti Da med delavstvom so zbudila vel »to zanimanje zadnja odkritja socialistične-ga »Lavoratora*. V daljših člankih jt »Lavoratore« začel razkrivati o ne-zaslišanih škandalih, ki so se dogodili v takozvanem aprovizaciiskem uradu za osvobojene zemlie. Gotov nacionalistični junaki — fašisti so se znali dokopati do vplivnih in plodo-nosnih mest v tem uradu. Ta mesta na so zlorabljali v svoie brezvestn« špekulacije. Tekom nekaj mesecev so postali povojni milijonarji. »Lavo-rafare« sedal obširno ooisuie maur-pulaciie kapitana Boccuzzija, ki je bil načelnik urada za moko. testenine slanino in mast. Ta mož ie znal organizirati družbo verižnikov. ki so i kar v vagonih spravljali za narod v osvobojenih (oropanih) zemliah določena živila v Avstrijo in Celnjslo-vaško. Manipulacijam te družbe so sedaj Drišli na sled. Vlada pa skuša vso snrnMiivo ;i Želja na to komisijo. Jugoslovanski ko- misar je general Anton Piivelič, ki mu bo prideljeno potrebno število ekspertov Glasom mirovnih pogodb imajo delimltacijske komisije nalogo, da fiksirajo na licu mesta: a) najprej meje, opisane v mirovnih pogodbah: b) nato meje, ki bodo določene po raznih plebiscitih, kakor so predpisane v omenjenih pogodbah. Vsaka plebiscitna komisija bo določila čim nastopi funkcije In če bo potreba, v podrobnosti meje plebiscitnega ozemlja. One imajo vso oblast, ne le glede določanja odsekov definiranih pod imenom linij, ki se morajo določiti na mestu, ampak tudi glede revizije frakcij, določenih z upravnimi mejami, z izjemo mednarodnih meja od avgusta leta 1P14, kjer mora komisija edinole vzposta- viti stebre in mejnike, če zahteva to revizijo kakšna interesirana država in če smatra ter odobri komisija to kot oportuno. One smejo celo v primerih, ki niso predvideni v specijalnih pogodbenih stlpulaci-jah, spremeniti pripadnost kraja, imenoma označenega v pogodbi, pod pogojem, da le ta sprememba samo neznatne važnosti in če se kaj takega skleue v komisiji soglasno. Ono morajo gledati na to, da se v več slučajih kar mogoče največ držijo definicij v pogodbah ter se ozirajo kolikor mogoče na upravne meje in lokalne gospodarske interese, izključujoč kakršenkoli nacijonalen jezikoven ali verski razlog. V njihovo kompetenco spada sestavitev zapisnikov in ureditev vsakoršnih juridičnih vprašanj, ki bi nastala vsled demilitacijc; ti zapisniki in te ureditve pa postanejo definitivno in obli-gatorično za interesirane sik šele potem, ko jih te sile odobre. Konferenca ambasadorjev kostitulra in organizira delimitacij-sko komisijo ter zasleduje njihovo poslovanje. + Gospodarska konferenca v Belsra-du. Te dni prideta v Belgrad češkoslovaški minister za zunanje posle dr. Beneš in romunski minister Jonescu. Teinu pose u pripisujejo veliko važnost. Jonescu pose pri tej priliki Atene, nakar odpotuje v Pariz in London. M , + Bojkot proti Ogrski preklican. Mednarodno tajniSvo strokovnih organizacij v Amsterdamu je preklicalo bojkot proti Ogrski. Dne 8. t. m. je bojkot odpravljen. Dasi bojkot ni imel popolnega uspeha, je vendar pokazal novo orožje mednarodnega prolc-tarijata, ki utegne ob dosledni Izvedbi biti dovolj krepko orožje za odvrnitev krivic, Beli teror na Ogrskem še ni odpravljen ali njegov greben je znatno prikrajšan. +• Madžarska vlada pomaga Poljski. Madžarska vlada le ponudila poljski vladi j po dve diviziji pehote in konjenice. Vpra- > šanje, kako bi spravili te divizije na polj- | sko fronto, je pa zelo težko. + Poljski revolucijski komite Je našlo- j vil na poljsko delavstvo poslanico, v kateri mu pojasnuje namene rdeče vojske, ki ni prišla, da bi mu kratila svobodo, ampak da | ustvari mir med Rusko In Poljsko, ki ga ie mogoče skleniti le med delavskimi so’ ,eti obeh držav. + Italijanske čete ostanejo v Skadru. Agencija ^Stefani« poroča, da Je bil podpisan znani dogovor z albansko vlado v Tirani, po katerem bodo italijanske čete zapustile Valono. Italijanska posadka v Skadru ostane še nadalje v mestu. + Italijanska zbornica. Po razdelitvi poslancev v politične skupine so le te imenovale svoje zastopnike v komisijo za vnanje stvari. Danes se jc nadaljevala razprava 0 nadaljnih gospodarskih ukrepih in sicer o zakonskem načrt«, W vsebuje ukrepe za olajšavo kredita delavskim zadrugam In korporacijam ter s zakonskem načrtu za izboljšanje plač nižjemu poštnemu osobju. V načelu sta bila oba zakonska načrta sprejeta. Nadaljevala se je razprava o ukrepih za pobijanje višanja cen In - kar ne manjka na nobeni seji o interpelacijah zaradi krvavih izgredov. + Rusija in Nemčija Kakor poroča »Matin« iz Londona, je Krasin izjavil, da Rusija ni sklenila z Nemčijo mkake pogodbe. 4- Odvetnik Italijanskega poslaništva v Parizu ubit. Maurlclo Sicare, odvetnik italijanskega poslaništva v Parizu je bil najden mrtev na Mozartovi ulic.. Odvetnik je bil ustreljen'iz revolverja Najprej se je go. vorilo o samomoru, toda točna preiskava je dokazala, da je samomor izključen. Italijan, ski poslanik je prosil ministra vnanjih stVa. ri, naj uvede strogo preiskavo, kar se je tudi zgodilo. -!- Opozicljonalnl socijallst Labriola. Kakor javljajo listi, jc socljalističnl minister 1 abriola pristopil k socijalistično-reformi-stični skupini. Znano je, da je za vojne bival Labriola dali časa v Rusiji in da je tam skušal potom Masarjka doseči sporazum med jugoslovanskimi emigranti in italijanskimi neodvisnimi sccijalisti za skupen na- St0I>’+ Vojaška vlada na Romunskem. Bukarešti list »Isbanda« poroča, da je romunski parlament razpuščen in da je kralj poveril sestavo novega kabineta generalu Avarescu. 4- Romuui se upirajo mobilizaciji. Iz Velikega Bečkcreka poročajo, da je prefekt rttmunskega Banata pozval občinske bilježnike na zaupno posvetovanje radi mo-robitne mobilizacije. Na posvetovanju so vsi občinski biijcžuiki soglasno izjavili, da je ljudstvo proti mobilizaciji in da ne morejo prevzeti odgovornosti za morebitne posledice, ako bi se mobilizacija proglasila. Obenem je 400 navzočih občinskih biljež-nikov slavilo preiektu na razpolago svoja mesta ter izjavilo, da nočejo ljudstvo objaviti mobilizacije. -f Mednarodni kongres rudarjev je včeraj enoglasno sprejel resolucijo glede vojne. Sklenili so, da bodo skušali v bodoče vsak tak zločin, kakor je to bila svetovna vojna, preprečiti z vsemi mogočimi sredstvi, ki so jim na razpolago. + Boji med Angleži In domačini v Mezopotamiji.' Uradno poročil ' i.’ Londona pravi, da se nadaljujejo Izgredi v dolin' Evfrata. Nekoliko angleških posadk je bilo napadenih. Posadka v Dimagni se je umek-nila proti lbailiju. Neka močna kolona je bila napadena na poti iz Hilk od domačinov in sc je morala umeknitl po hudem boju, v katerem je izgubila 60 mož. Vladna kriza. Krha sc bliža koncu? Belgrad, 7. Na današnjem sestanku delegatov parlamentarne zaled-dnice dr. Vesniča in dr. Ninčiča ter delegatov demokratske zajednice Liube Pavidoviča in Svetozarja Pri-bičeviča so se razoravliala vsa sporna vnrašania. toda glede vprašanla izvoza ni došlo Jo popolnega sporazuma. tako da se bodo pogaianla še nadaljevala. Belgrad. 7. V parlamentarnih krogih trdiio. da }e dosežen sporazum med voditelii Doeraiani demokratske in parlamentarne zajedniee erlede vnrašania Člena 15. volilnega zakona, ki daie pasivno volilno pravico samo ministrom in Drofesor-iem oravnih fakultet. Kar se tiče vnrašania agrarne reforme, bi se imel hak izplačevati od 1. septembra za leti 191S. in 1911).. ter bi se imel nadalie ustanoviti agrarni odbor ministrstva. Kar se tiče vprašanja izvoza. bi bil dovollen svoboden izvoz dosedai odobenega izvoza raznih kmetiiskih rindelkov. kakor koruze masti itd. Izvoz DŠenice bi bil omejen ter bi imela nad njim nadzorstvo centralna uprava. Rešitev uradniškega vprašanla nai bi se izvedla v vladi sami ter v zvezi z vorašaniem , pokrajinskih vlad. Zagreb. 7. -»Novosti« poročajo, da ! le iziavil Ljuba Davidovič. da bo do j Dooolnega sporazuma traialo še ka-! kih 5 ali 6 dni. V političnih krogih govore. da se parlament ne bo sestal ; pred 1. septembrom, četudi pride prei do sestave nove vlade. Iz vlade. Da sc preprečijo špekulacije tujih tvrdk, pri padanju kurza našega denarja, je finančni minister odredil, da ne sme noben denarni zavod niti prodati uiti dati kredita Inozemstvu brez njegovega predhodnega dovoljenja. Vsako nasprotno dejanje bo kaznovano najstrožje z denarno globo In prepovedjo poslovanja. Vlada je sklenila s češkoslovaško republiko novo pogodbo, po kateri sc bo prodalo 260 vagonov moke ter bo Češkoslovaška dovolila kot protikompenzacijo izvoz večje količine premoga. Odobreno je, da sc izvozi vsak dan gotov kontingent živil v Celovec za prehrano plebiscitne komisije. Dovoljen je svoboden Izvoz živine za klanje In sicer volov, starih nad 10 let, ter. konj, starih nad 16 let. Ruskc-poljska vojna, Pariz, 7. Po vesteh iz Varšave se vrši napredovanje boljševiških čet polagoma. Poljaki drže še vedno Ostrolenko in progo Gdansko-Var-šava. Varšava, 7. »Kurijer Warsza\v-ski poroča: Poljski pogoji za premirje so: 1. Priznanje suverenosti poljske države. 2. Sovjetska vlada se obveže, da se nc bo vmešavala v notranje zadeve poljske države. —1 Prvotni načrt, odposlati takoj mirov-* nega delegata v Minsk, se je opustil. Berlin, 7. Po vesteh iz Varšave so posamezna poslaništva ravnokar pričela s preselitvijo svojih kolonij n Varšave. Tudi nemško poslaništva 't dobilo tozadevno povelje in se je na podlagi tega že včeraj pričelo seliti. Tudi je pričelo intenzivno misliti na to. kako bi odstranilo nemško kolonijo iz Lotlza. LDU Varšava, 8. avgusta. Poljski komunike od 6. t. m. se glasi: V odseku Sere-ta je stanje neizpremenjeno. V središču se umikajo naše čete na črto Buga brez stika s sovražnikom. Nai e čete so evakuirale Ko-vel. Radi obrambe črte Buga se razvijajo silni boji, ki potekajo za nas povoljno. Severno odseka Rakitno Samski so rdeče čete zavzele Oerov. V južnem odseku smo na novo zavzeli Brody In okraj Mikulince. Uničili smo polk boljševiške pehote. Zaplenili smo 23 strojnic in oklopen avtomobil. Po zavzetju Lomze so boljševiki napadli Ostrolenko. Napad boljševiških čet je bil odbit. LDU Nauen, 8. avgusta. (Brezžično.) Rusko topništvo obstreljuje od petka zjutraj severne utrdbe Varšave. Poljsko topništvo odgovarja. Poljska zveza za obrambo dežele je proglasila obal nad Vislo in severno vzhodno Galicij za vojno ozemlje. Pod zastavo so pozvani vsi sposobni moški do 40 leta. LDU Nauen, 8. avgusta. (Brezžično.) Clanl poljske vlade so došli v Krakov, kjer. Je bila v petek seja kabineta in sveta za obrambo dežele pod predsedstvom Pilsud-skega. London, 7. (DunKU-Brezžično.) Včeraj je bila priobčena nota Kameneva na Lloj d Georga. Nota poudarja, da sovjetska vlada ni nikdar nameravala In tudi sedaj ne namerava združiti pogajanj premirja z onimi glede končnoveljavnega miru med Poljska In Rusijo. Sovjetska Rusija bo spoštovala neodvisnost Poljske In pravo narodov do samodločevanja, zato določbe premirja ia miru, poljskemu narodu nikakor ne bodo v, kvar. Ruska vlada meni, da bodo neposred* na pogajanja med Poljsko in Rusijo interesom obeh narodov najlolj ugodna in ponav-li n d S k V s i o tej noti. Pariz, 7. (DunKU-Havas.) Londonski dopisnik xMatina« smatra da se je položai v pogajanjih z Rusijo Izboljšal. Pomembna Je, da sta se Karnenev .. v pogovo- ru z Lloyd Georgem izrazna , npravljcna, še zvečer brzojaviti Ljenlnu o uspehih pogajanj. Sovjetska zastopnika sta izrekla na-do, da bosia v nedeljo dopoldne o priliki sestanska z Lloyd G^njeom lahko sporočila odgovor m •oiiuviice vlade. j Vesti LDU.) NAVODILA ZA PRESTOP KOROŠKE DEMARKACIJSKE ČRTE. Ljubljana, 7. Ljubljanskemu to* pisnemu uradu Dorocaio iz Čelov ca! Glede osebnega Drometa ie do prihodnjega torka tako določeno, da izdajajo identitetne izkaznice občine, in sicer- Občine cone A za vstop v cono B. občine cone B za vstop v cono A. Te identitetne izkaznice pa mora potrdili ententna okrožna komisija Od torka naprej se vpelieio posebne, v obeh conah enake tiskovine, ki iih bo dajala občinam okrožna ententna komisiia na razpolago. Vsak mora na demarkacijski črti pokazati te lee*“* maciie službujočemu orožniku, i -stop demarkacijske črte v masah ali v veeii!i skupinah le prepovedan. Osebe cone B. ki nimaio pravice glasovanja v coni A, ne smeio go\oriti na shodili, niti v splošnem delati aktivne propagande. Nihče ne sme žaliti te ali one narodnosti, državo ali njenih predstavnikov, kralja ali kraljevske hiša. predsednika ali oblasti republike, samoobsebi se razume, da JSStran 2. N&PRU Ste v. 181. tudi ne plebiscitne komi site in menili organov. DEŽELNIM VLADAM PRAVICO IJGOVORA1 Bclg'-ad. 7. Demokratski klub k< sklenil zahtevati, da se mora vsaka ookraiioska vlada, ki bi se ne zado-voliiia s sklepom posameznega ministrstva, obrniti na ministrski svet. Do nove rešitve pa bi morala izvrševati ukaz dotičneea ministrstva. TAJNA POGODBA MED AV' STRI.fO IN RUSIJO? Pariz, 8. Iz New Yorka brzojav-liaio: Državni tajnik za zunanje stvari obiavlia taino oosrodbo. sklenieno tekom prošleca meseca med Avstriio in Rušilo. Glavna določila pogodbe se glase: Avstrija se obvezuie. da ostane nevtralna v primeru vojne proti sovietski Rusiii. Votnega gradiva. namenjenega ncnriiateliem Rušile, ne bo pustila prevažati preko svo-eiea ozemlja. Gospodarsko-trgovski odnošaii se takoi vzpostavijo. Komi-sarli bivše madžarske vlade, ki se nabalaio v Avstriji, se izpuste na svobodq ter se jim nudi pomoč, da prideio v Rušilo. MOKA V CEHOSLOVAŠKI BO DRAŽJA. LDU Praga. 7. Moka in žitni produkti nove žetve bodo dražji kakor so bili doslej. Cene za oddano žito se bodo zvišale. Za zasebne nastav-ljence, katerih družine nimajo večjih letnih dohodkov, kakor 20.000 kron, plačajo razliko med dosedanjimi in novimi cenami delodajalci, za državne nastavljence pa država. Osebe, ki imajo nad 20.000 K dohodkov, plačalo vso razliko same. Producenti plačajo poseben davek, čigar znesek cenijo na 200 milijonov kron. PROTEST PROTI VMEŠAVANJU V RUSKO-POL.1SKO VOJNO. Pariz. 7. Tajnik angleške delavske stranke. Henderson. ie poslal pridruženim organizacijam brzojavko. v kateri poživile krajevne skupine stranke, da protestiralo orot! vmešavanju Anglije v rasko-poiisko volno, kakor tudi oroti dobavlianiu orožja in municije. dalie zahteva uki-pjenle blokade in vzpostavitev trgovskih odnošajev. WRANGEL PRODIRA? Rim. 7. Po poročilih iz Carigrada jUtdaltule general Wrangel svoje pro-lilranie iz Mariamnoia. RUSIJA SE POGAJA Z ARMENIJO. Pariz. 7. Po vesteh iz Carirada Je odposlala moskovska vlada v Erivan posebno misijo, ki nai se pogaja z Armenijo radi sklepa miru. \ TURČIJA ŠE NI PODPISALA > MIRU. Pariz. 8. Podpis mirovne pogodbe s Turčijo le zopet odgoden. Datum podpisa še ni definitivno določen. Sodilo. da bo minovrtt Pogodba poduk sana v torek. Povod odgoditvi so italijansko-grška pogajanja, ki potekalo počasnejše kakor se le pričakovalo. dovolitev ruskega agenta v Italiji In italijanskega v Rusiji, ki bodeta delovala za razvoj medsebojnih gospodarskih stikov v skupno korist. Ruskega agenta, gospoda Vorovskega, pričakujemo te dni. V Italiji bo vži-val popolno gostoljubje, kakor tudi italijanski v Rusiji. Gotovo je, da moskovska vlada obstoja in mi ne moremo misliti na to, da bi Evropa ignoriia Rusijo. Minister Sforza je dalje omenjal tudi težkoče jadranskega vprašanja. Način rešitve tega problema pa je zavil v citate in tradicije velikih Italijanov Danteja, Mazzinija in Cavourja, povdarjajoč, da italijanska mejna potreba sloni na najčistejših od gorenjih formuliranih tradicijah. DEl AV8TVO PROTI VOJNL London, 7. Manifest, ki ga le podpisalo 8 članov delavske stranke in voditeliev strokovnih organizacil svari angleško ljudstvo pred mož-nostio. da se zaplete dežela v novo vojno. Poljska ie obdolžena, dia io le zapHal pohlep po zetnlii. Manifest slovesno iziavlia. da angleško delavstvo odklanja, pomagati Poljski v tei volni. GENERAL PELLE GRE POROČAT V PARIZ. LDU Praga, 7. General Pelle Je odpotoval danes zjutraj preko Nemčije v Pariz, da poroča francoski vladi o položaju v Srednji in Vzhodni Evropi ter stališču čehoslovaške vlade. RUSKO-POLJSKO VPRAŠANJE. Praga, 8. (Izv. poroč.) Praški listi so zadnje dneve objavili vest, da odpotuje zunanji minister dr. Beneš v Beograd, kamor pride tudi romunski Take Jonescu. Sestanku teh ministrov so pripisovali namen ustvaritve male antante med Čehoslovaško —Romunsko—Jugoslavijo, ki naj bi bila kot protiutež proti pritisku Francije. — Odhod ministra Beneša pa se je moral preložiti do torka. Francija je namreč Čehoslovaški poslala noto glede vprašanja madžarskih vojaških transportov na Poljsko. Po dališih oosvetovanlih ie čehoslo-vaška vlada sklenila ohraniti popolno nevtralnost v rusko - poljskem sporu in ne dovoliti nikakih transportov preko svojega ozemlja. — Glasom praških listov je Francija izposlovala za Madžarsko vojaški kontingent 500.000 mož. od katerega naj bi bilo gotovo število na razpolago Poljski proti Rusiji. ITALIJANSKE CETE ZA POLJSKO? Milan, 8. »Avanti« odločno in ostro protestira proti nameri Francije. da bi se poslale italijanske čete na Poljsko. RUSKO-POLJSKI MIR? London. 8. Kakor javlja »Dally Mali« je odpotovala poljska mirovna delegacija v Minsk. Dnevne vesti. ITALIJA IN RUSIJA. Trst, 8. (Izvir, poroč.) K uvodu k otvoritvi splošne debate o sanžer-menski mirovni pogodbi in o anek-sijskem zakonu le italijanski zunanji minister na zahtevo socijalistične parlamentarne skupine podal v petkovi popoldanski seji zbornice obširno poročilo o zunanjepolitičnem položaju. Med drugim je minister Sforza podal stališče Italije napram sovjetski ruski vladi in ruskopolj-8kem vprašanju. »Poljska je napravila napako z ekspedicijo proti Kijevu. Sovjetska vlada bo gotovo naklonjena skleniti s Poljsko časten mir. Z današnjo Rusijo sem s svojega stališča za svobodne stike. Z moskovsko vlado smo že sklenili Sladkor po 30 kroni Neverjetno, ali resnica! Ne pišemo morda tega. ker bi bili zoper to, da se cene sladkorja znižajo na 30 ali pa na 10 kron za kilogram, ker bi to vsi z veseljem pozdravljali, temveč to napišemo zato, da bodo vsi proletarski trpini in tudi oni, ki Še danes capljajo za klerikalno stranko, videli, kako da se klerikalna buržoazija norčuje iz revnega ljudstva. Po »Večernem listu« in »Slovencu« pišejo klerikalci o svojem »velikem prijateljstvu« do delovnega ljudstva in inu na papirju obljubljajo deveta nebesa, za hrbtom pa mu pulijo zadnji vinar iz žepa in mu ne dajo od vsega tega, kar mu obljubljajo, ničesar, čeprav so sedaj na Slovenskem neomejeni gospodarji in čeprav komandirajo s Pro-tičem in Vesničem vred v Beogradu. Za militarizem, za kapitaliste, za kadetnice ruskih protirevolucijonar-nih častnikov v Sarajevu in drugod ima država dosti denarja, za soci-jalne potrebe ljudstva ga pa nima. Delovni sloji morajo vse najdražje plačevati in poleg tega se zanostav* Halo celo za elementi, kakršni so n. pr. ubegli ruski kapitalisti, ki jih mrgoli v Jugoslaviji. Klerikalni Žitni zavod razpošišlja ruskim ubežnikom po Sloveniji sladkor (in morda tudi še druge stvari) po 30 K za 1 kg, ruskim kapitalistom, ki stanujejo po najlepših vilah, delovno ljudstvo pa mora sladkor plačevati po 54 do 57 kron za kilogram. Nismo morda nevoščljivi darov ruskim priseljeni-kom, če bi bili recimo ti ljudje revni, tako pa vemo, da Unajo v Jugoslaviji celo svoje banke, organizirajo proti-revolucijonarne kadre itd. Klerikalna gospoda torej lahko podpira tuje elemente, za domače ljudstvo pa pravi, da ie dovolj, če ga vleče za nos in lovi ib volitvah glasove nerazsodnih ljudi... le n ec Leopold Leskovar. USU se )« pri pe- j kovskem mojstru Franju Koreuu. S to ne- srečo je izgubil Koren pridnega in zanesljivega vajenca ln starši dobrega sina. Bil je član Svobode. Pogreb se je vršil v ncdello ob 16. uri iz mestne mrtvašnice. Zemlja mu naj bo lahka. Predenica. Mestni magistrat ljubljanski opozarja na razglas o zatiranju predenice, ki je nabit po mestu. Vozne olajšave posetnikom zdravilišč ukinjene. Kakor nas Zdravstveni odsek za Slovenijo In Istro obvešča, je ravnateljstvo državnih železnic v Zagrebu sporočilo, da z naredbo ministrstva saobračaja z dne 17. julija 1919 št. 9885 dovoljene vo-ne olajšave posetnikom zdravilišč za leto 1920 nima več veljave. Pojasnilo. Prejeli smo naslednje pojasnilo: »Ni res, da Ima g. Fantini dve prazni lepi podstrešni sobi, ki bi bile pripravne posebno za stranke z bolehnimi otroci. Rodbina g. Fantlnlja obstoji iz dveh sinov v starosti 13. in 6. let, torej prlštevšl še služkinjo — Iz sedem oseb. Stanovanje g. Fantlnlja v I. nadstropju ima samo 3 sobe, vsled česar mora starejši sin g. Fantlnlja spati v eni podstrešni sobi, katera služi g. Fantlniju obenem za pisarno. Drugi podstrešni prostor pa ni soba, temveč navadna podstrešna shramba, katera gre vsaki stranki In ki tudi ni prazna, temveč jo uporabila g. Fantini kot shrambo, ker va.e-d pretesnega prostora v svojem stanovanju ne more tam shranjevati vseh svojih stvari. Označene razmere so dobro znane stanovanjskemu uradu in mestnemu magistratu, katera sta že ponovno ugotovila, da nista omenjena podstrešna prostora uporabna za stanovanjc, ker nimata niti vodovoda, niti peči, niti stranišča in da jih tudi ni mogoče preurediti v stanovanje, ker stavba tega ne dopušča.« Zahvala železničarjem celjske in velenjske skupine, ki so medseboj nabrali in ml izročili svoto 350.40 K kot solidarno podporo v moji sedanji brezposelnosti. — J. Umek, železničar. — »Dle rote Faltne«, dunajski komunistični list je za Jugoslavijo prepovedan. Tako je odredila belgrajska vlada. Ljubljanski komunisti so imeli včeraj v Ljubljani shod pred Slonom. V Ljubljano so povabiii tuje delavstvo In štiri godbe, ker so priredili popoldne veselico na nekdanjem Koslerjevem vrtu. Na shodu so govorili znani Vencajz kot predsednik, Kaurič, Petrič in Markovič. Povedali niso nič novega, razvijali so program kot socijaln! demokrati, samo nazadnje so govorniki vzklikali, da ne marajo demokracije, ampak diktaturo: tore) ne da ljudstvo odloča, ampak manjšina, par oseb eventuelno. Shod |e bil še dobro obiskan; večina obiskovalcev shoda so bili tujci. Vtonll Je v Celja pri kopanju v Savinji v petek popoldan 17 let stari pekovski va- Iz stranke. Danes zvečer ob 8. tiri se bo vrnila sela aeltačncsra odseka za orlre-dltev dne 15. avgusta. Udeležite se «anes!jivo. Vse Uublianske zaunnike. vab ono na sestanek, ki se bo vršil kakor vedno kitri (torek) 10. t. m. ob 20. uri v mah dvorani »Mestnega doma;. Sela Uublianske kovinarske podružnice se bo vršila v torek, dne 10. avgusta zvečer takoj do delu v društvenih prostorih. Prireditve. Vabijo se vsi brez razlike stanu in čina, ženskega in moškega spola, vsi iz zasedenega ozemlja na prvi občni zbor kluba »Soče«, ki se bo vršil dne 14. avgusta t. I. ob 20. uri zvečer v veliki dvorani v »Mestnem domu«. — Dnevni red: 1. Nagovor sklicatelja iu pojasnila o namenu ustanovitve kluba »Soče«; 2. poročilo blagajnika; 3. volitve; 4. slučajnosti. — §hod bodo posetili poslanci iz zasedenega ozemlja. — Pridite vsil Gospodarstvo. = Gospodarska pogajanja med Avstrijo In Romunijo. V Bukarešti so se pričela med avstrijskimi delegati in romunsko vlado vlado pogajanja o začasnem trgovinskem dogovoru. Iz Slovenile. Kočevje. Pri rudniku so nastavljeni trije penziionirani orožniki, ki so poleg tega tudi še stanovanjski oskrbniki. Kot taki pa ne vedo, kako je treba postopati z rudarjem, če naglo oboli tako, da sam ne more zdravniku. Ti trije možakarji se za prav nič ne brigajo. Mislimo, da je stanovanskib oskrbnikov dolžnost, da vsak dan pregledajo sobe. Toda to se ne zgodi in tako le bil neki naš sotrpin, ki je že dalj časa bo lan ležal, in se ni nS.če pobrigal, da bii poklical zdravnika, šele ob svolih za n) vzdihih prepeljan v bolniščnlco, kjer Je po noči umrl. Nujno zahtevamo od merodajne oblasti, naj napravi takoj red glede pošlo vanja teh treh gospodov. Vec prizadetih delavcev. Zabukovlca pri Celju. Dne I. avgusta t. L ob treh popoldne se je vršil pri nas komunistični shod, ki ga je otvorll komunistični kolovodja Jazbec. Podal le besedo študentu Klemenčiču, ki je prav po šolarsko udrihal čez sociialne demokrate, ker je seveda mislil, da je tudi v tem kraju brez skrbi pred »socllalpatr!]oti«. Ploskali so mu tudi, seveda le s štirim! rokami. Potem, ko mu le zmanjkalo tistega, kar se je ta učenec čez noč naučil, se ie oglasil k besedi naš sodrug Koren Iz Celja. Povedal mn Je, kaj da zabukovški rudarji o komunistih mislijo. Nam vsem Je sodrug Koren Iz srca govoril, o čemur je pričalo vedno pritrjevanje navzočih rudarjev. Koren je Klemenčiču povedal, kar Je le-ta pozabil povedati, da so se namreč komunisti na vukovarskem kongresu malone skoraj med seboj krvavo stepli. Najlepši je bil pa konec tega shoda, čeprav so komunisti vse moči napeli, agitirali ves teden, poživljali rudarje pismeno in jih vabili na shod. Toda zaman. Prišlo jih je samo okoli 50, pa še od teh e bilo naših okoli 40, kajti zabukovški rudarji se ne dajo od komunistov več za nos vleči. Potem ko le učenec Klemenčič pobral svoje zvezke, ie vodja Jazbec rekel, da naj bi se volil komunistični odbor. Ali strah, kaj se Je zgodilo! Naši rudarji so mu pokazali hrbet in odšli; predobro ga namreč poznajo, ko je bil še delavski zaupnik in pa od časa stavke sem! No, sedaj naj le zopet piše »Rdeči Prapor«, koliko je komunistov v Zabukovici! Drugič pa naj svoj shod pod »marelo« skličejo. — Več delavcev. Ptuj. Glasilo odvetnika dr. Gosaka »Ptulskl list« se v številki 29. repenči ter nekam lokavo povprašuje poverjeništvo za socijalno skrb, na kateri podlagi so se ukl-nill vsi predpis: bolniških blagajn, ter pravi, da so še stari zakoni veljavni! Na tako otročje-neumno vprašanje odgovarjamo, da so predpis! in zakoni o bolniških blagajnah še vedno isti in da so Se le odbori teh blagajn odstavili na Isti podlagi kakor občinski odbori po.Sloveniji. Povemo pa temu gospodu, da imajo ravno pri bolniških blagajnah poleg delavcev tudi gospodarji pravico govoriti, ker obstoja načelstvo in nadzorstvo v Ljubljani. Da so sc bolniške blagajne po deželi spremenile v poslovalnice, Je itak pravilno, ker stojimo na stališču, da so le močne in centralizirane blagajne v stanu zadostiti vsem potrebam nje članov. Gospodje bi radi, da bi se oni zlati časi vrnili, ko so oni imeli veliki boben v rokah in so Hm služile bolniške blagajne kot molzna kriva. Svet se suče ht tako Imajo danes tudi delavci v svojih zavodih besedo, ker vendar plačujejo dve tretjini prispevkov. Kar se pa tiče poznanja krajevnih razmer, povemo, da mora uradništvo poznati zavarovalni zakon ter pravila blagajne. Ako zadosti uradnik tem predpisom, je napravil več kot svojo dolžnost Da pa bodo gos-kodle mirno spali, jim lahko pvemo, da ie okrajno glavarstvo napravilo že dvakrat revizijo blagajne, ki Je vedno našlo vse v redu. Nadalje llm povemo, da je vseh pet bolniških blagajn skupaj Izkazalo ob koncu I 1918. 93.373 K Imetja, od katerega je odšteti 60.000 K ničvrednega vojnega posojila. Sedaj pod novim vodstvom pa ima ptujska poslovalnica 242.932 K imetju. — To si dobro zapomnite vi »odreševale!« ljudstva, da ne pozabite! — Parvus. St Jakob v Rožu. Pri nas širi kmetski bogataš »Vidman« kulturo — s klofutami. Služkinji jih le »pripeljal« kar osem, tako da je morala k zdravniku. Sla bo pa tudi k sodišču, kjer bo dobil olikani mož »nagrado« za izvrstno »pojmovanje« za odpravo sociialnega zla. Mi sl ga zapomnimo za tiste čase, ko se bo hvalil, koliko da je deloval za slovensko stvar... Bistrica na Koroškem. V nedeljo dne 18. VII. popoldne smo imeli pri nas shod JSD stranke, kateremu je predsedoval s. Slapnik. Poročevalec s. Gabrijel se je v daljšem govoru bavil z napredkom socia- lizma v drugih državah ln pri nas. Nalogai jugoslovanskega proletarijata je, da svoj« moči zbira v enotnih organizacijah. Vsako cepljenje je škodljivo dobri stvari proletark jata.'Koroški proletariat ima predvsem tež« ke razmere radi izjemnih razmer, ki vlada« jo v plebiscitnem ozemlju. Predsednik sho« da Je v zaključnemu govoru v toplih bese« dah poživljal proletarijat, naj se združi 7! močno organizacijo. Shod je bil dobro ob« iskan. — Predstoječi plebiscit vznemirja duhove, meščani agitirajo zelo nerodno, ta« ko da skoraj več pokvarijo kakor pridobe, Pesmica, katere uče dekleta tudi ni posebno okusna: »Ne maram Nemčurja, ki imai same kosti, imam rajši Slovenca, ki Je polil masti... Po plebiscitu pa se bodo hvalllt« kaliko žrtev so prinesli domovini na oltaiV Mi jim povemo že danes, da ako bi bilo W malo dvomljivo glede slovenske večine, P* bi gotovo »zafurali« s svojo nerodnostjo. Besedo ima »Korošec«. Izdalateli: Ivan Mlinar. Odgovorni urednik: Jak. Vehovec« umu. nusKi ona na f = EBBTUflll ZtDRDDl I OKEJEKO ZAVER. == TISKOVINE ZA SOLE, ŽUPANSTVA IN URADE. NAJMODERNEJŠE PLAKATE IN VABILA .s ZA SHODE EN VESELICE LETNE ZAKLJUČKE NAJMODERNEJŠA UREDBA ZA TISKANJE ČASOPISOV, KNJIG, BROŠUR ITD. LITOGRAFIJA. STEREOTIPUA. v \{<» d« ti1.^ f Sli * 7 >!* ? ~;'c /Jn « * »N * * 'i' j ^ iv. Dl z&čne 6. avgusta zopet redno ordinirati vsak dan popoldan od 1 do 3 Cankarjevo nabr. št. 5. Naznanilo I Cenjenim urarskim kolegom naznanjam, da sprejemam popravila ur vseh vret od njih iz mesta ln z dežele. I. Seliškar, urarski mojster, Ljubljana, Pot ▼ Rožno dolino fit. 10. Dvokolesa, nova, komplet, z dobro pnevmatiko od K 2200*—. Pnevmatika po znižani ceni. f. BAIJEL UBBLJM. »ari kB it. ZB. Izšla ie knjiga Novo! »Nažrt ustave". Ustavni načrt g. Stojana Protiča, ministra za ustavo-tvomo skupščino in izenačenje zakonov. Ustavni načrt ustavne komisije, katero tvorijo pravniki — profesor!* univerz. Autentično izdanje s predgovorom s- s*°Jana Protiča. — Naročbe sprejema *»Toin Knjigarna Geča Kolin, Seograd, Cena 9 dinarjev. **•* Mihajieva ufi«a 9. [OSIILKHIIE IISI-KI-TIIL Odplov parnikov z Trsta: 14. avgusta ....»• poštni parnik BELVEDERE, 15! avgusta....brzoparnik AMERIKA, 21. avgusta....brzoparnik PRES. WILSON, 26. avgusta ...... poštni paruik COLUMBIA. Odhod od LjubBJsne 3 dni poprej. Vozne liste prodaja in prostore za potnike iz Slovenije pripravlja edinole: Simon Kmetec, Ljubljana, ECoSodvorska ulica 26. mmmmmmmmmmmeamm "T Ibk »Učatifch* Mobltant.