Poštnina plačana v gotovini. ŠTEV. 215. V LJUBLJANI, petek, 23. septembra 1927. LETO IV. Posamezna številka Din 1,— l L Izhaja vsak dan opoldne, izvzeroši nedelje in praznike. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 30'—. Neodvissn političen list. UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. UrRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 28o2. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. Krive informacije. Čez dober teden bodo v Ljubljani občinske volitve in zato se ni čuditi, če piše naše strankarsko časopisje tudi malo bolj borbeno, ko po navadi. Enako pa se ni čuditi, če strankarski listi sedaj še z večjo vnemo slikajo razvoj političnih dogodkov v Beogradu tako, kakor je za njih stranko ugodno. Preznane so slabosti našega strankarskega časopisja, da bi kdo mogel od njega pričakovati v času volivne borbe res objektivnih informacij. Kar doživljamo zadnje čase in kakor informira esdeesarski tisk v zadnjem času slovensko javnost, pa presega vse meje in kaj sličnega še nismo doživeli. plasti včerajšnje »Jutro« se je v tem oziru proslavilo. Sestavljena je bila nova vlada in mislimo, da zaenkrat v Jugosla-v,ji še nismo tako daleč, da bi v naši notranji politiki bil mogoč pomembnejši dogodek, kakor je rekonstrukcija vlade. Saj je vse naše politično življenje reducirano na dogodke v vladi in na boj za vlado. »Jutro« pa, to veleimenitno glasilo še bolj veleimenitne SDS, pa poroča kot rezultat zadnjih političnih dogodkov, da je Davidovič sprejel borbo. Ta vest pa je popolnoma neresnična. iObzor«, ki je v precejšnjem nasprotju l vlado in ki je glasilo neprimerno bolj informirane hrvatske inteligence, kakor pa je slovenska, piše, da pomeni z Davi-^ovičevim pristankom izrečna rekonstrukcija vlade, kapitulacijo Davidoviča. Mogoče je beseda »Obzora« malo prehuda, toda dejstvo je, da je g. Davidovič še na zadnjem sestanku z g. Marinkovičem izjavil, da je proti nameravani rekonstrukciji vlade in zlasti še proti temu, da ostane g. Vukičevič ministrski predsednik, da pa je moral pozneje na pritisk drugih krogov pristati na izvršitev vladne rekonstrukcije, pa čeprav ni bil za njo podan noben nov argument. Kakor poroča esdeesarski tisk krivo 0 dogodkih v vladi, tako poroča krivo tudi o dogodkih v opoziciji. Tako piše ta tisk dan na dan, kakor da bi bil demokratski blok že gotova stvar in kakor da bi bila fuzija SDS in DS že izvršeno dejstvo. 1’udi to je absolutna neresnica. Je sicer res, da ima vsa opozicija interes na tem, da vrže vlado — katera opozicija bi sploh mogla biti brez tega interesa! — To pa je tudi vse, kar veže opozicijo. Enako je le prazno govorjenje, da se bo SDS fuzinioniiala z DS. Da je pri SDS ta volja, o tem ni dvoma, prav nobenega dokaza pa še ni, da bi bila ista volja tudi pri demokratih. Nasprotno je jasno, da bi v istem hipu nastal v demokratski stranki razkol, kakor hitro bi hotel del demokratov z Radičevo in Pribičevičevo pomočjo instalirati prečansko vlado. Enako gotovo pa je tudi to, da velik del demokratov ni pozabil na dogodke iz leta 1924 in 1925 in da bi R .Davidovič tvegal razkol lastne stranke/ če bi šel s SDS. Vse to so skoraj samoposebi umevne stvari in prav res ni treba biti nikomur poseben politik, da te očividne resnice ugane. Ne tako del naše inteligence, ki misli, da ni politične modrosti razven one, ki jo servira »Jutro. Naj bo ta modrost še tako plitva, naj sloni še na tako napačnih informacijah, vse to te čudne inteligence uič ne briga, ker so postali duševno tako leni, da so izgubili vsak kriticizem in je za njih samo eno mnenje, ono mnenje, ki je natiskano v"»Ju-triu. Je to duševna revščina, ki je sramotna za navadnega volivca, kaj pa šele za človeka, ki pravi o sebi, da je inteli-gent. Po zaslugi esdeesarskega tiska je danes v Sloveniji kriva informacija — naj- Pozicija vlade je trdna. Beograd, 23. sept. Po končani rekonstrukciji vlade je včeraj v političnem življenju zavladalo prilično zatišje. Politični krogi menijo, da bo sedanji položaj oslal v tej obliki do sestanka skupščine. Parlamentarne skupine pa bodo dotlej delovale v oni smeri kakor pred rekonstrukcijo vlade. Misli se, da rekonstrukcija vlade še ni razčistila vpra-: sanj; rešeno je samo vprašanje vstopa SLS v vlado. Kar se tiče bistvenih političnih dogodkov, jih je rekonstrucija samo odgo-dila za negotov čas. SLS bo sodelovala z radikali. Sedaj čakajo na sestanek med dr. Korošcem in Vukičevičem, na katerem se bo tudi formalno določila skupnost z radikali in se bo izbralo skupno predsedstvo kluba. Opozicija sodi, da bo imela vlada težave o priliki debate v verifikacijskem odboru, vladni krogi pa so prepričani, da bo vlada vse težave sigurno prebredla. Vlada se bo lrudila, da izkoristi čas, ki ga ima še na razpolago do sestanka verifikacijskega odbora in da v tem času pridobi kolikor mogoče mnogo ljudi za sebe. Še eno vprašanje je, za katero so se politični krogi včeraj zanimali, to je vprašanje razdelitve podfajniških mest. Ta mesta se bodo razdelila po sporazumu med Vukičevičevim, Marinkovičem in Korošcem. Vprašanje ne bo tako hitro rešeno. Ulegnilo bi priti do težav, zlasti pri demokratih, ki imajo veliko število kandidatov za državne podtajnike v notranjem in v finančnem ministrstvu. Dr. Marinkovič ne bo mogel tega vprašanja rešiti, ne da bi izzval slabo razpoloženje pri članih svojega kluba. Izgleda, da bo vrašanje podtajnikov postalo eno od sredstev, s katerim bosta dr. Marinkovič in Vukičevič pridobila poslance za svojo politiko. Spaho za palitiko Marinkoviča. Sarajevo, 22. septembra. »Pravda«, glasilo Jugoslovanske muslimanske organizacije, je objavila zelo značilno politično notico, v kateri pravi, da je bila sedanja rekonstrukcija vlade izvedena na temelju rezultatov volitev in da ni nobenega vzroka, da bi se ta kombinacija zamenjala za kako drugo, dokler veljajo rezultati zadnjih volitev. »Pravda« piše nadalje o vstopu SLS v vlado in pravi, da je to notranja zadeva radikalov, ki so v zavezništvu z JMO. Demokratska zajednica je bila tudi preje v najbolj konkretnih odnoSajih s Slov. ljudsko stranko in nima ne volje in ne potrebe, da bi nasprotovala njenemu vstopu v vlado. NEMCI ZA VLADO. Beograd, 23. sept. Včeraj je predsednika vlade Vukičeviča na njegov poziv posetil poslanec nemške stranke dr. Mo-ser. Predsednik se je informiral, kako se bo nemška stranka držala napram vladi in ali bi bilo mogoče, da bi ta stranka v parlamentu glasovala za vlado. Konference se bodo danes nadaljevale. JUGOSLOVANSKO-MADJARSKA KOMISIJA PRIČELA Z DELOM. Beograd, 23. sept. Včeraj popoldne je začela z delom jugoslov.-madj. mešana komisija, ki naj prouči celo vrsto-vprašanj za ureditev sosednih od-nošajev. Prvo svečano sejo je zaradi odsotnosti zunanjega ministra otvoril s kratkim nagovorom pomočnik zunanjega ministra Stevan Pavlovič. Prav tako kralko je odgovoril tudi predsednik ma-djarske delegacije dr. Nicki. Nato se je na predlog predsednika Bakotiča, načelnika oddelka v ministrstvu zunanjih zadev, komisija razdelila na dve sekciji. Ena sekcija — pod predsedstvom dr. Bakotiča — se bo bavila z vsemi vprašanji, ki so v zvezi z izvrševanjem mednarodnih pogodb, druga pod predsedstvom univerzitetnega profesorja dr. Milana Todoroviča pa se bo bavila z vsemi drugimi vprašanji. Določen je tudi red. Slednjič je bilo sklenjeno, da se bosta izmenoma posvetovale prva in druga sekcija. MADJARSKI IREDENTISTI NEPOBOLJŠLJIVI. Budimpešta, 23. septembra. Včerajšnji Esti Kurir« prinaša uvodni članek, v katerem polemizira s člankom bivšega večji adut. In skoraj bodo »inteligenti; ponosni, čim bolj napačno so informirani. Če bi posledice te nevednosti zadele le te inteligente same, ne bi nič rekli, toda vsled te nevednosti mora pasti nivo vsega našega političnega življenja in zato je boj proti krivim informacijam narodna dolžnost. madjarskega zunanjega ministra Gustava Grafa, ki ga je napisal v beograjskem »Vremenu«. V tem članku veli pisec: »Jaz sem tisti, ki sem .se v resnici zavzemal za zbližanje z Jugoslavijo. Kakor Madjarska nima nobenih ekspanzivnih namenov, tako tudi Jugoslavija nič ne teži na sever. Obe državi imata skupen interes in skupno preteklost. Madjarska pa se more sporazumeti z Jugoslavijo samo tedaj, če Jugoslavija prizna krivice, ki so se zgodile Madjarski s trianonsko pogodbo. Ta točka se ne sme preiti. Graf pa je vse drugače opisal stvar. On ni od Jugoslavije ničesar zahteval. Na koncu članka pisec sprašuje, ali je Graf govoril v imenu madjarske vlade ali ne. URADNE URE V ZIMSKEM ČASU. Beograd, 23. septembra. Ker se bliža zima, so bile v ministrstvu javnih del za zimsko dobo določene tele uradne ure: od 7. do 12. in od 4. do 6. Ta razpored bodo bržkone prevzela tudi druga ministrstva. PREPOVEDAN LIST. Beograd, 23. septembra. Notranji minister je prepovedal za našo državo list »Makedonia , ki izhaja v Solunu v grškem jeziku, ker prinaša lažnjive vesti proti naši državi. KRALJ BORIS SE SESTANE S FERDINANDOM. Sofija, 23. sept. Bolgarski kralj Boris, ki ima na svojem potovanju po Evropi namen, poseliti Rim, kjer ga bodo svečano sprejeli, se bo na povratku iz Rima na Tirolskem sestal s svojim očetom, bivšim bolgarskim kraljem Ferdinandom. DIPLOMATSKI ODNOšAJI MED POLJSKO IN RUSIJO VZPOSTAVLJENI. Berlin, 23. sept. Listi javljajo iz Rige, da je sovjetska vlada imenovala bivšega tajnika ruskega poslaništva v Londonu Bogomolova za odpravnika poslov v Varšavi. NeSa nota Bolgarski. Beograd, 23. sept. Glede na atentat, ki so ga izvršili komitaši, prišedši iz Bolgarije čez mejo na naše ozemlje, je po ukazu naše vlade naš poslanik v Sofiji Ljuba Nešič že izročil generalnemu tajniku bolgarskega zunanjega ministrstva noto, v kateri poudarja, da je bilo s preiskavo naših oblasti ugotovljeno, da so se znani napadi bolgarskih komitašev izvršili po iniciativi z bolgarskega ozemlja. V noti se posebno naglasa, da taki dogodki ne morejo koristiti zboljšanju odnošajev med obema državama, ki je naša država iskreno želi. Dalje se opisujejo v noti vse težave in vsa škoda, ki jo povzroča akcija makedonskih revolucionarnih organizacij. Bolgarska vlada naj izvede lojalno vsestransko anketo na osnovi dokumentov, ki ji jih stavlja naša vlada na razpolago glede formiranja revolucionarnih akcij proti naši državi. Prav tako anketo bo izvedla naša vlada na našem ozemlju. Glavni tajnik bolgarskega zunanjega piinistrstva je izjavil Ljubi Nešiču, da ne more ničesar odgovoriti, predno se ne izvede preiskava. Poudaril je svoje mnenje, da ta revolurcionarna akcija proti Jugoslaviji ni započeta z bolgarskega ozemlja. SEJA SVETA ZVEZE NARODOV. Pariz, 23. septembra. Na včerajšnji seji Zveze narodov, so bili predloženi nekateri krajši referati. Tako je perzijski delegat podal referat o konferenci strokovnjakov za tisk. Ju^oslovenski delegat Gjurič je podal poročilo o delu finančnega odbora. Prišla so na vrsto še nekatera druga poročila. Vsi referati so bili po kratki razpravi brez večje opozicije sprejeti. O vprašanju grškega posojila je poročal italijanski delegat. To posojilo bi znašalo 6 milijonov funtov šterlingov in bi se porabilo za grške begunce, za stabilizacijo grškega denarja in po možnosti tudi za uiavnovešenje proračuna. LEPA GESTA BOLGARSKE VLADE. Sofija, 23. sept. Bolgarska brzojavna agentura javlja, da bo jugoslovenski avion, s katerim je poletel neki jugoslovanski podčastnik in se spustil v Bolgariji na lla popravljen in da mu bo dovoljeno, povrniti se po zraku v )ugo-slavijo. ROTHERMEROV LIST P$t)TI CHAM-BERLAJNU. London, 23. sept. »Daily Mail« zelo ostro napada Chamberlaina zaradi njegovega stališča, ki ga je zavzel v Ženevi v vprašanju madjarsko-rumunske-ga spora. Nečuveno je, pravi, da angleški minister zastopa načelo, da ima kaka država pravico odvzemati tujo privatno lastnino, če tudi bi šlo za inozem-ce. Chamberlain ob istem času zahteva od Rusije, da povrne angleška posestva, čeprav Rusija ni postopala tako enostransko, temveč je na temelju zakona zaplenila imelje vseh svtojih in tujih državljanov. Anglija mora že enkrat opustiti svojo nejasno politiko, ki je zakrivila tudi svetovno vojno. Kajli če bi bil sir Ed\vard Grey leta 1914 imel pogum, takoj odkrito izjaviti, da bo Anglija branila Belgijo, ne bi nikdar prišlo do vojne. MATCH CAPABLACA — ALJEHIN. Buenos Aires, 23. septembra. Tretja partija med Capablanco in Aljehinom je bila po 40 potezi prekinjena. Za Capablanco je stanje partije zelo nepovoljno. Stran 2. »NARODNI DNEVNIK«, 23. septembra 1927. Štev. 215. Avtonomija Ljubljane in komunalni politika (I* govora dr. V. Ravniharja na shodu Napredne gospodarske liste.) Z novimi nadanni gremo na občinske volitve, z upanjem namreč, da pride' Ljubljana v normalne razmere, da se nikdar več ne vrnejo časi, kakega lahkomiselnega razpusta občinskega sveta, ki ni samo na škodo občini, ampak v nečast državi sami, temveč da bo nastopila doba stalnosti, reda, mirnega razvoja ter zdravega napredka na solidnih gospodarskih temeljih. Naj sledi doba, ki bo enakovredna dobam dolgoletnega županovanja Petra Grassellija, Ivana Hribarja in dr. Ivana Tavčarja, katere dobe imaja vsaka svojo signaturo v razvoju ljubljanskega mesta in vsaka se more ponašati z mnogimi dobrinami v korist oni občini slovenski, ki je prav s temi dobrinami pridobila in zaslužila svojo posebno oznako kot politično, kulturno in gospodarsko središče slovenskega naroda. Ne branimo se pojma politika, ko ga spravljamo v zvezo z občino. Zakaj sleherna občina je prvenstvena (politična zadeva, politična v širšem in visokem pomenu besede. Občina je samo del celote, je stanica, iz kakršnih sestoji država. Državi ne more biti vseeno, kako izgledajo te stanice, kakšen je fundament, >ia katerem stoji ona sama. Občina mora torej biti v najožjih odnosih do države in umevno je na drugi strani, da si država svoji neko vrhovno nadzorstvo nad občinami. Ti medsebojni odnosi so odlično političnega značaja. V našem slučaju tembolj, ko hočemo in nam to priznavajo, da bodi Ljubljana ena izmed prestoli« naše države. Namenoma ne rečem tretja prestolica, ker nočem pustiti domneve, kakor da je Ljubljana na tretjem mestu in ne enakovredna prestolici naroda hivatskega in prestolici naroda srbskega. Politika je tudi, ako opredelimo razmerje Ljubljane do naroda slovenskega, ki si jo je bil izbral za svoje politično središče ter za sivoje kulturno in gospodarsko žarišče. Ni samo v interesu Ljubljane, ampak v interesu vseh Slovencev, pa najsi prebivajo to- ali i ust ran državnih meja, in še posebej v interesu države je, da to ostane tudi v bodočnosti. Vseh nas dolžnost je, da to naše središče izgradimo do popolnosti in da se upremo vsakemu poizkusu, ki bi hotel Ljubljano v tem pogledu demontirati. Takih poizkusov je bilo že nekaj, ne naposled takrat, ko so nam hoteli vzeti univerzo, ali pa takrat, ko so Slovence delili na dve oblasti ter Ljubljano degradirali na stališče malopomeinbne-ga provincialnega mesta. Znano vam je, kdo lina to okrnjenje na svoji vesti, kaj bi o tem govoril; Na našem programu je, in to bodi odkrito povedano, da Ljubljani ne samo zopet pridobimo vse izgubljene pravice, ampak da jej pridobimo še novih, vseh, kar ji jih js potrebnih kot naravnemu centru naroda slovenskega. Toda, če je vse to politika, ki jo koncedira-mo občini, so s tem tudi že dane meje, do katerih imej politika svojo besedo v občini. Do tu in ne dalje. Občini in njenemu gospodarstvu mora biti tuja ona malenkostna politika, ki jo diktira strankarstvo. Tu kličemo politiki prav resno: hands off! Dosti škode žt je napravila taka politika naši mestni občini. Vse, kar se je v njej dogajalo poslednjih pet let, gre na račun nesrečnega strankarstva. Zakaj temu strankarstvu ni šlo za dobrobit občine, ampak edino za oblast, za to, da dobi eno politično postojanko več, ki bi bila njemu uslužna brezpogojno. Vsako tako stremljenje v kali zadušiti, je v našem programu. Ako govorimo posebe o občinski, komunalni politiki, tedaj pojmujemo s tem politiko v najboljšem pomenu besede, namreč predvidevati čiim lepši razvoj občine v kulturnem, gospodarskem in socijalnem pogledu, potem pa — kar je še večje vrednosti — najti sredstva, kako bi dosegli oni cilj brez preobremenitve bodisi celote, bodisi tudi samo enega dela meščanstva. V tem je ves problem. Razne skupine, ki se potegujejo za mandat občinskega gospodarstva, vam bodo predložile razne komunalne programe. Ti programi so zelo po ceni in si bodo v bistvu podobni kakor jajce jajcu. Same samoposebi umevne stvari bodo v teh programih. Da je treba dovršiti regulacijo Ljubljanice, da je treba izgraditi sedanjo nezadostno elektrarno s pomočjo hidroelektrične naprave, da je treba električno železnico izpeljati na razne strani preko pomerija ljubljanskega mesta ter to napravo eventualno dopolniti s prometom z avtobusi, da je treba rešiti in izvršiti stanovanjsko akcijo, da je treba ljubljanski trg preskrbeli z zadostnimi in cenenimi živili itd. — vse to so stvari,, ki jih pojmuje vsak Ljubljančan. Takega komunalnega programa lahko napolnite celo knjigo, to ni ni-kaka umetnost, da bi se mogla ž njo ponašati katerakoli stranka. Umetnost komunalnega programa pričenja šele pri vprašanju, s kakšnimi sredstvi hočemo izvršiti vse te samoposebi umevne stvari in kako hočemo gospodariti z nam na razpolago danimi sredstvi. Nam 'gre za stvarno, resno delo, imajoč pred očmi samo en cilj, korist občine, korist celote, dobrobit vsega prebivalstva brez razlike strank, brez razlike njegovega socijal-noga položaja. Hočemo vsestranski napredek naše bele Ljubljane, hočemo, da ona ne zaostane za napredkom modernih mest, toda hočemo to doseči z umnim, poštenim, pa varčnim gospodarstvom. Ne brez namena torej, a tudi ne brez upravičenosti imenujemo svojo listo Napredna gospodarska lista. Imena, ki so na tej listi, vam jamčijo, da to niso prazne besede. Iz vseh krogov ljubljanskega meščanstva, iz več političnih strank smo izbrali kandidate, ki imajo poleg stfo-* ovnega znanja dobro voljo in resen namen, da uresničijo vse to, kar so si bili zapisali kot svoj komunalni program. Prezrli nismo nobenega izmed slcjev. Imeli smo pred očmi demokratično načelo, da so vsi sloji po svojih odposlancih poklicani, da sodelujejo na občinski upravi. To tembolj, ker stojimo tudi na tem demokratičnem načelu, da noben sloj ne sme živeti na račun drugega, ampak da je dolžnost vse celote, da spravi v ravnovesje in v zdravo razmerje križajoče se interese vseh v poštev prihajajočih interesnih skupin. Na teh načelih je zasnovan naš program, po teh načelih se hočemo ravnati v občinskem svetu ljubljanskem. Mislim torej, da ni nobena drznost, ako apeliramo na zaupanje Ljubljančanov in ako pričakujemo, da nam bc to zaupanje tudi dano. Politične vesti. = Demokratski esdeesarski blok še vedno straši po nekaterih glavah. Zanj se je začel v zadnjem času zlasti ogrevati St. Radič, nasi esdeesarji pa mu navdušeno ploskajo. Tako so vsaj naši esdeesarji dokazali vsemu svetu, da je bila laž vsa njihova volivna agitacija proti Radiču in da se tudi oni prav radi s tem nevarnim »boljševikom, separatistom družijo, samo če ta njih družbo hoče. Tako neresen je1 ves ta esdeesarski demokratski blok, da o njem ne bi niti pisali, če ne bi bilo še vedno polno ljudi, tudi inteligentov, ki verjamejo vsaki neumnosti, samo da je zapisana v /.Jutru-. Ti ujetniki esdeesarskega tiska pa so vzrok, da je iued Slovenci danes nemogoč vsak kulturen pokret in da pada nivo našega političnega življenja vedno nižje in nižje. In samo zato zopet opozarjamo ljudi, da ne nasedejo praznim kombinacijam o es-deesarskem bloku, ker je ta čisto in docela nemogoč. ... Grška se približuje Bolgariji. Budim-peštansko časopisje zelo piše o sestanku zunanjih ministrov Grčije in Bolgarije, Mihalo-kopulosa in Burova. Časopisje trdi, da je ta sestanek velikega političnega pomena, ker se dela med obema državama ne samo za go-- spodarsko, temveč tudi za politično zbližanje. V začetku prihodnjega meseca se bodo vršila pogajanja med Grčijo in Bolgarijo za sklenitev trgovinske pogodbe, ki naj bo znak zboljšanih odnošajev med .obema državama. — Uumunija je zadovoljna. Vse rumunsko časopisje se peča z zmago rumunskega sla lišča na zasedanju Zveze narodov v Ženevi. Neodvisni list >Adaverul piše: Ako bo Ma-djarska sprejela cdlok do decembra meseca, kar je le malo verjetno, bo imelo arbitražno sodišče omejeno delo, ako pa se bo Madjar dni je prišlo do krvavega boja med ustaši in policisti. Vstašev je 20 mrtvih in 50 ranjenih, ubit pa je tudi en aimerikanski vojak in en policist Nicarague. Ker zahtevajo Zedinjene države Sev. Amerike od Francije brezpogojno v carini pravico največje ugodnosti za vse izedlke in pridelke, ne da bi dale za to kako koncesijo, obstoji nevarnost carinske vojne med Ameriko in Francijo. Tudi seje poljskega senata je cdgodil predsednik republike za 30 dni. Lira bo stabilizirana na podlagi tečaja 90 za funt, kakor je izjavil drž. podtajnik v finančnem ministrstvu Biri. Šahovskega velemojstra Capablanco je imenovala kubanska vlada za svojega poslanika brez stalnega sedeža, da se bo mogel voziti Capablanca na šahovske turnirje na državne stroške. Turška vlada sporoča, da ni bila^ v Carigradu odkrita nobena zarota, temveč je policija samo prijela neko roparsko tolpo, ki se je branila in je zato prišlo do kratkega boja. Anton Pesek pred peroto. trolirati le nedržavna podjetja. Vsa akcija se je vsled tega zadrževala. Sedaj pa je francoski delegat Jouhaux ponovil predlog salvadorskega delegata in prišlo je do soglasja. Vendar pa se bo kontrola pričela izvajati šele drugo leto ali tudi kasneje, kar pa se v resoluciji evfemistično glasi »čim preje;. — Lloyd George bodoči mož v Angliji. — Stranke so že pričele priprave za volivni boj, ki se prične drugo leto. V liberalni stranki računajo, da izgube konservativci večino, prav tako pa vsled komunistične protiagita-cije ne dobi večine delavska stranka. Zalo so liberalci mnenja, da bodo oni sestavili prihodnjo vlado in Llovd Gorge je v ta namen že pričel sondirati teren, če bodo podpirali konservativci ali pa delavska stranka liberalno vlado. Konservativci bedo to najbrže storili, ker hočejo, da je Lloyd George naj-spretnejši taktik v angleškem parlamentu in bi bile njegeve kritike rešeni, če hi nanj padla odgovornost. — Kdaj bomo pri nas tako daleč, da bodo opozicionalne stranke vodile lojalno borbo proti nasprotni stranki, ki je v vladi. — Priznanje kurije fašistovski vladi — Ker so se udeležili evharističnega kongresa v Bologni tudi zastopniki vlade in je vlada kongres podpirala, je objavil službeni »Osser-vatore Ucmano- uvodnik, v katerem pravi med drugim: Nasilnost in neprijaznosti, katere se je uporabljalo proti cerkvi, so sedaj popustile. Trdost protiklerikalnega preganjanja je minula in to je zasluga sedanje^ vlade, ki zasluži zato priznanje in odkritosrčno polivalo vseh onih, katerim je blagor cerkve in družbe važnejši ko vse politične stranke.« = švedska sodba nad Mussolinijem. Švedski socialnodemokratski list »Arbetet« je na- šanju tudi Chamberlain odločno stališče. — Lupta piše, da more Rumunija mirno pričakovati decembersko zasedanje Sveta, ko se bo spor z Madjarsko končno rešil,-ker bo odlok Sveta vsekakor v soglasju z interesi Ru- Kontrola oboroževalne industrije. Ze lansko leto je predlagal salvadorski delegat na zasedanju Zveze narodov, da • ,, kontrola nad oboroževanjem. Njegov j pa lani ni prodrl. Države, ki nimajo n°be,uh državnih orožnih podjetij, so namreč zahtevale, da se kontrola razširi tudi na državna oboroževalna podjetja. Temu pa so se uprle te države, ki so zahtevale, da se prične kon- pa je nastopil dokaz resnice in bil nato od sodišča v Malmo oproščen. — Pri nas v Jugoslaviji ne bi imel te sreče. Kratke vesti. Nemška vlada je sklenila, da poveča uradnikom plače za 25%. Ahmed beg Zogu je pomilostil 371 albanskih emigrantov, med njimi jih je tudi nekaj, ki so obtoženi veleizdaje.' General Zagorski je po javnem mnenju Poljske — ubit. Tudi službeno časopisje trdi, da se ne ve, kje se Zagorski nahaja. Nemiri v Nicaragui so zopet izbruhnili. Te Včeraj, v četrtek, dne 22. t. ni. se je pričela velika porotna obravnava proti izdajatelju nekdanje rJugoslavije« in bivšemu ljubljanskemu županskemu kandidatu Anionu Pesku radi njegovih manipulacij pri »Ljubljanski posojilnici« in pri »Jugoslovanski zavarovalni hranilnici«. Senatu predseduje v. s. s. Vehovar, votirata v. s. s. Mohorič in s. s. Kralj, -zapisnik vodi dr. Grobelnik. Državni pravdnik je dr. Mastnak, obtoženčev branitelj pa dr. Tuma. Od pol tO. pa do tričetrt na 11. je trajalo samo čitanje 48 strani obširne obtožnice, ki očita Antonu Pesku, da je kot predsednik »Ljubljanske posojilnice«, zadruge z omejeno zavezo, kot dolžnice več upnikov, malomarno povzročil njeno plačilno nesposobnost, posebno s tem, da je čez mero trošil in v dobi od 12. julija 1924 dalje lahkomiselno sebi dal kredit v skupnem znesku 1,811.780 Din. Kot predsednik »Ljubljanske posojilnice« je malomarno oškodoval njene upnike s tem, da je, poznavajoč njeno plačilno nesposobnost, od začetka leta 1925 pa do 2. julija 1926 sprejemal vloge in s tem najemal nove dolgove ter da ni pravočasno predlagal razglasitve konkurza. Kot predsednik Ljubljanske posojilnice« je namenoma povzročil popačenje njenih poslovnih knjig s tem, da je koncem decembra 1924 znesek 50.000 Din dal neupravičeno vpisati v blagajniški dnevnik kot gotovino, v knjigi o posojilih pa kot posojilo, vrnjeno od »Slovenske premogokop-nr družbe« znesek 250.000 Din pa dal pri-isti priliki neupravičeno vpisati v knjigo o posojilih kot posojilo, vrnjeno od »Slovenske premegokopne družbe«, v knjigi .o naloženem denarju pa kot naložbo pri »Gospodarski pisarni«. V novembru ali decembru 1925 je dal posojilo v znesku 60.000 Din, dovoljeno »Slovenski premogokopni družbi«, vpisati na ime »Prometne banke«. Poleti 1928 je dal vpisati v knjigah »Ljubljanske posojilnice' naložbo »Jugoslovanske zavarovalne hranilnice. v znesku 220.000 Din kot svoje lastno doplačilo. Dne 12. septembra je dal neupravičeno vpisati, tla je v »Ljubljansko posojil-nico« vložil 800.000 Din, »Slovenska premo-gokopna družba« pa 200.000 Din. Kot predsednik, torej član načelstva »Ljubljanske po-sojilnice«, je podal koncem decembra 1924 v bilanci z dne 31. decembra 1924 vedoma napačne navedbe, s tem da je dal neupravičeno v njo postaviti 50.000 Din kot prejem blagajne in isti znesek kot vrnjeno posojilo »Slovenske premogokepne družbe«, ter znesek 250.0C0 Din kot vrnjeno posojilo »Slov. prem. družbe« in isti znesek kol naložbo pri gospodarski pisarni. Kot predsednik »Jugoslovanske zavarovalne hranilnice«, zadruge 7. neomejeno zavezo v Ljubljani, kot dolžnice več upnikov, malomarno povzročil njeno plačilno nezmožnost posebno s tem, da je v dobi od 29. marca do 30. novembra 1926 lahkomiselno naložil v -Ljubljanski posojilnici« njenega denarja v znesku 305.269 Din, sebi f a dal kredit v znesku -25.(100 Din. V dobi od 12. julija 1926 dalje je z zvitim prigovarjanjem, da jih bo vzel v službo ako vlože denar,' odnosno z zvitim zatrjevanjem, da sta oba omenjena denarna zavoda zanesljiva in pa z obljubo visokih obresti izvabil iz desetih oseb denar v skupnem znesku 393.243 Din in je s tem zakrivil pre-grešek malomarne krivde po §§ 486, točka 1, 2 iu 3 kaz. zak., pregrešek po § 89 zadr. zak. in hudodelstovo goljufije po §§ 197, 200 in 203 kaz. zak. Življenska pot Antona Peska. Anton Pesek je bil rojen leta 1879 v Dra-čevcih pri Ptuju. Pristojen je v Ljubljano. Dovršil je učiteljišče v Mariboru in je 12 let služboval na Štajerskem in na Koroškem kot učitelj ter je leta 1910 zapustil učiteljski stan in vstopil v službo Prve češke zavarovalnice v Ljubljani, obenem pa je začel izdajati »Slovenski ilustrovani tednik«, ki je izhajal do vojne. Leta 1915 je kupil z izposojenim denarjem tiskarno v Krškem za 15.000 K, leto dni pozneje pa za 60.000 K, in sicer zopet z izposojenim denarjem tiskarno Dragotina Hribarja v Ljubljani, katero pa je leta 1917 zamenjal za Zadružno tiskarno na Starem trgu v Ljubljani in dobil pri teni znatno doplačilo. Tiskarno v Krškem je kmalu nato preselil v Ljubljano in jo združil z Zadružno tiskarno, katero je odslej imenoval .»Zvezno tiskarno«. Spomladi 1918. leta pa je kupil v Wolfovi ulici v Ljubljani hišo za 350.000 K, v katero svrho si je moral zopet izposoditi celih 300.000 K. V to hišo je s Starega trga preselil svojo »Zvezno tiskarno«. . Da bi bila tiskarna bolj zaposlena. J®, dolženec začel izdajati koncem leta dnevnik Jugoslavija-. denarnih Ker pam imel dovolj >staitiskarne i„ sredstev, da bi ugodil zahtev , , , dnevnika »Jugoslavija. .s^:karn0 v obrito žiti, ako je hotel obdrzaU jiskarno v obiato- vnniu in nadaljevati z izdajanjem časopisa. Ve okolnosti so v Pesku vzbudile misel, da bi pač najlažje dobival kredit, ako bi sam osnoval denarni zavod, pri katerem bi imel odločilno besedo. Vsled tega je sredi leta 1919 ustanovil »Jugoslovanski kreditni zavod« v Ljubljani in postavil sebe za predsednika. Predsedniško mesto je obdolženec dobro izkoristil s tem, da si je pri vsaki priliki i<> o vsaki potrebi dovoljeval posojila, ki so niu bila potrebna za njegova podjetja. Predsednik tega zavoda je bil obdolženec tri let8' t. j. do sredi leta 1922, ko ga je občni zb°r prisilil, da se odpove predsedstvu, to pa ker se je bil pri zavodu zadolžil za 9,000# kron. : Začetki m leta 1921 je obdolženec kup premogokop v Ključarovoih pri Ormožtf 'D sicer za 650.000 K. Seveda si je tudi ta denar izposodil pri ravnokar omenjenem JugoslO vanskem kreditnem zavodu. Iz rudarske knjige je posneti, da se je obdolženi Anton Pesek dne 31. marca 1921 dal vknjižiti k®* lastnik premogokopa, da pa je dne 13. novembra 1925 dal lastninsko pravico na njeni prepisati na takozvano »Slovensko premog?" kopno družbo z omejeno zavezo v Ljubljani«- . Istega leta je ustanovil z nekaterimi svojimi znanci »Jugoslovansko gospodarsko unijo«, zadrugo z omejeno zavezo, ki bi naj se pečala predvsem z razpečavanjem 1 vagona čevljev, naročenih s Češkega. Ta špekulacija pa se je ponesrečila, ker se je vrednost češke krone dvignila na 3 Din in je ta obdolženčev dolg znašal končno okoli 1.293.204 dinarjev. Ta obveznost in pa drugi njegovi do1g°v> so obdolženca prisilili, da je svojo hišo ^ \Volfovi ulici z zvezno tiskarno in knjigo''®1” nico vred prodal dne 1. julija 1922 takratui Jadranski banki v Ljubljani za 15,000.000 -K, približno eno leto pozneje pa tudi kiijigaiim . za 573.549 Din ali 2,294.195 K. Po izplačilu njegovih upnikov mu je a ha11"-*} izplačala v osmih obrokih l,43iS.l>4<) K ali 359.660 Din. Kaj je storil s tem denarjem, ni dognano, ker pa je v istem času na račun svojega dolga plačal Jugoslovanskemu kreditnemu zavodu zneska 45.000 K in 35.000 K, je verjetno, da je to del izročene mu kupnine. -S Obdolženec pa ni imel nikakega kapitala, da bi vlagal v premogokop, pa tudi ne kredita, ker ni imel več hiše. Zato je leta 1924 ustanovil »Ljubljansko posojilnico«, da ima kredit takorekoč doma>r V tem zavodu je imel popolno in edino besedo le on sam. V njegovih rokah in v posesti njegove družine je imel sam 1074 deležev, vsi ostali člani pa le 49 deležev. Tudi načelstvo je bilo popolnc-ma v njegovih rokah. Sebi je dal funkcijo predsednika in ravnatelja, svojemu sinu pa funkcijo podpredsednika in tajnika. Uradništvo »Ljubljanske posojilnice« so tvorili ali njegovi sorodniki ali pa oni, ki so položili visoke kavcije. Ker je razvijal za svojo posojilnico spretno reklamo in je ponujal po 6 do 12% obresti, je _ našel mnogo ljudi, ki so vložili v njegov zavod denar. Dne 30. septembra leta 1926, ko je bij aretiran, je znašala vsota vlog v Ljubljanski posojilnici« 2,723.472 Din. Posojila pa je dovoljeval le sebi ali pa svojim podjetjem, kakor rudniku in gospodarski pisarni. Svoj rudnik v Ključarovoih ceni Pesek zelo visoko na 8 do 10 milijonov, dočim ceni sodni izvedenec prof. Kropač njegovo sedanjo vrednost le na 3,000.000 Din. Pesek je dobro vedel, da ne bo mogel plačati svojih dolgov, ki so nastali z »Ljubljansko posojilnico , če ne dvigne rentabilnosti svojega rudnika. In da dvigne njegovo rentabilnost, je jemal zopet denar iz »Ljubljanske posojil; nice«. Jasno je, da tak circulus vitiosus ni mogel dolgo trajati. Na vrata so pričeli trkaj ti razni revizorji z vedno močnejšo zahtevo, naj Pesek predlaga pri sodišču konkurz, dokler ni bilo res uvedeno septembra lanskega leta proti njemu konkurzno postopanje. Vsi vlagatelji v »Ljubljanski posojilnici« izgube svoje naloženo imetje. Med temi je tudi mnogo takih, ki so vstopili pri Pesku v službo in položili visoko kavcijo. Pesek je namreč petom inseratov v »Jutru« in na drug način izvabil od več privatnih uradnikov visoke zneske, obljubljajoč jim službe v svojih podjetjih, toda le pod pogojeni, če nalože denar pri njem. Peskov -zagovor. Citanju obtožnice je sledilo zasliševanje obtoženca in njegov zagovor. Anton P®sek je na razpravi sprva malo zmedeuv.P°^neJe Pa se- kmalu zopet najde v ravno*® J11 m odgovarja na vprašanja mirno, mestoma pa tudi dovolj temperamentno. Pesek potrdi vpraf«^ e..sen?f.n?gji Prednika, če je f Ljubljanske po- sojilnice 8 krattolm »Da!« Predsednik vpraša: Iz kakih razlogov pa ate ustanovili »Ljubljansko posojilnico ? pesek: Razlogi so bili splošni... Predsednik: »Kaj mislite s tem?alje izpove Pesek, da je imel ob ustanovitvi zavoda denarja 150 do ‘200.000 Din. Lokal, je plačal s svojim denarjem. V svoj rudnik v Ključarovcih je vložil nad 1,000.000 dinarjev. ... ... predsednik: »Ali niste ustanovili posojilnice zato, da bi 'krili investicije v svojem rudniku?- . Pesek: Že, ne tajim tega. Kupil sem rud- nik zato, da mi donaša dobiček, če pa sem hotel dvigniti rentabilnost, sem moral \loziti v rudnik kapital. Tega sem si izposodit v Ljubljanski posojilnici«. Oškodovati m«’" hotel s tem vlagateljev, ker sem hote Štev. 215. »NARODNI DNEVNIK«, 23. septembra 1927. Stran 3. pošteno vrniti v posojilnico.« To bi se mi tudi posrečilo, če me ne bi aretirali.,: Predsednik: »Ali občutite zmožnost za vodstvo takega zavoda?« Pesek: Seveda, po svoji izobrazbi in po svoji praksi. Kot učitelj sem na Ptujski gori ustanovil posojilnico, ki še vedno lepo uspeva. Tam sem bil tajnik. Pozneje sem učiteljsko službo zapustil, ker sem bil zapostavljen »d nemškutarskih uradnikov. Pozneje sem se udejstvoval kct zavarovalni akviziter. Za vodstvo takega zavoda iri treba šol, ampak je potreben organizatorski talent! ‘Predsednik: »Zakaj ste prodali hišo v \Vol-fovi ulici?« Pesek: »Leta 1918 — po vojni — sem pričel izdajati dnevnik »Jugoslavija , ki je dosegla naklado 12.500 izvodov. Sprva je Jugoslavija« zelo lepo uspevala. Pozneje so me zalibog premotili narodni socialisti, da sem spustil v boj s sam. demokrati. Naklada je padla na 65C0 izvodov. Moral sem prodati hit o v VVolfovi ulici, nakar sem se znebil vseh dolgov, razen enega pri »Jugoslovanskem kreditnem zavodu;:, ki pa je pomenil le malenkost, kakih 300 do 4CO tisoč kron. Ves denar, kar mi ga je od predaje še ostalo, je šel v rudnik. Narodni socialisti so tedaj ustanovili, oziroma smo ustanovili, ker tedaj sem bil tudi jaz narodni socialist, — gospodarsko podlago za našo stranko, to je bila s Jugoslovanska gospodarska unijam, ki naj bi pomenila za nas isto, kot Gospodarska zveza« za SLS. Unijo jo vodil neki Zalar, financiral sem jo pa jaz. Naročili smo vagon čevljev iz Češkoslovaške, radi dvigov češke krone pa sem zgubil pri njem 5,000.000 kron. Tedaj so bile tudi županske volitve v Ljubljani in razne homatije, ki so nastale krog moje osebe, so me ovirale, da nisem mogel dovolj skrbeti v tej zadevi. Povrhu tega me je zadela še leta 1923 nesreča v rudniku: podrl se je namreč rov,- Inženir Heidemann od TPD je ocenil rudnik, da bi v polnem obratu donašal letno milijona kron čistega dobička. Delali smo nove rove. nismo pa našli prave smeri. Ravno, ko sem zopet oživotaril rudnik, so mi ga vzeli upniki iz rok in ga prodali na javni p*-ažbi. Toda ta dražba ni veljavna in rudnik J® še danes moj. Dobil ga bom, ko plačam dolg Jugoslovanskemu kreditnemu zavodu . Predsednik: »Investicije v rudniku so veljale denar, — kje ste ga dobili?« Pesek: »Nekaj sem ga imel, nekaj sem ga vzel na kredit! Dalje prizna Pesek, da je izdal samo za reklamo za »Ljubljansko posojilnico« 72.000 dinarjev. Preveč osobja ni imel v teni zavodu, pač pa se je pogosto menjalo. Predsednik: »Lahkomiselno ste jemali zase kredit iz zavoda!« Pesek: »Če mi ne bi inženirji dejali, da lahko dobim iz rudnika 4,500.000 kron letnega dobička, bi ga ne jemal. Denar sem pa * zavaroval z raznim svojim imetjem.« Predsednik: »Kako ste mogli vendar tako gospodariti, da je prišla posojilnica na boben?« Pesek: »Kriv je bil ljubljanski sistem hujskanja preti »Ljubljanski posojilnici«.« Nato obravnava predsednik plučaj Škafar. Temu ni hotel takoj izplačati vloženih 130.000 dinarjev. Pesek odvrne, da je imel s Škafarjem dogovorjeno lldnevno odpoved. Predsednik preide k drugemu delu obtožil ice. »Kdaj ste prišli -sojilnice« pri investicijah za rudnik zabeleženo vsoto 650.000 Din, ni pa našel postavke za jamski les, ki je vendar pri vsaki rudniški bilanci najvažnejša. Pesek' pripomni, da so upoštevani pri tem znesku le oni izdatki, ki so se plačevali v rudniški pisarni sami, ne pa oni, ki jih je plačeval direktno iz Ljubljane. Razprava se je nato ob en četrt na 14. uro prekinila in se je nadaljevala ob pol 15. uri. Popoldne je bil prvi zaslišan kot sodni izvedenec bančni uradnik G o 1 ni a j e r. Podal je obširno izjavo, ki jo je sproti spremljal z raznimi ostro akcentuiranimi pripombami, obremenjajočimi Peska. Zasliševanje Golmajerja je trajalo dobro uro in pol. Očrtal je, kako je Pesek plačal za 75.000 Din deležev »Ljubljanske posojilnice« s tem, da je za ta znesek zaračunal lokal in omenjeno vsoto na papirju plačal »Slovenski gospodarski pisarni , torej sebi. Vsi Peskovi otroci so imeli hranilne knjižice »Ljubljanske posojilnice«. Hranilne vloge je obrestoval — na papirju seveda — velo visoko po 16% in še več odstotkov. Posojila sebi pa je vpisoval še po višji meri: po 30 odstotkov. Na sled Peskovim čudnim transakcijam je prišel Gol majer le slučajno, ko je malo za revizijo »Ljubljanske posojilnice« revidiral tudi drugi Peskov zavod: . Jugoslovansko zavarovalno hranilnico«. Kar je Pesek delal s knjigami, za to komaj še zadostuje izraz »popačenje knjig«. Razmerje med režijskimi stroški ter prometom in premoženjem - Ljubljanske posojilnice« ni bilo normalno. Pesek ostro protestira proti izpovedbam izvedenca. Trdi, da v letih 1924 in 1925 ni bil zavod nikoli v denarni zadregi. Da se ubrani kritike javnosti je celo povečal jamstvo z desetkratne na stokratno kvoto vsakega deleža. Med braniteljem dr. Tumo in Golmajerjem nastane nato oster besedni dvoboj o pojmovanju zadružnega zakona in poslovanja denarnih zavodov. Ko izjavi Golmajer, da mu je naročil šef trgovskega registra naj zapečati Peskovo jjo-sojilnico, izjavi dr. Tuma: »To je dobro, ker potem pade ves odi j tega runa nanj.« Četrti scydni izvedenec, bančni uradnik P r e m r o v poda točno izcizelirano skico pravilne, bančne bilance, ki se v bistvenih točkah loči od onih, kakor jih je delal Pesek. Izjave pric. Slede izjave številnih prič. Prva priča, predsednik »Jugoslovanskega kreditnega zavoda« g. Urbančič prizna, da je ta zavod pripravljen vrniti Pesku njegov rudnik, če ta poravna svoj dolg pri zavodu v znesku 1 milijon 50C.0C0 dinarjev. Za Urbančičem pridejo na vrsto one priče, ki jih je Pesek s svojimi denarnimi manipulacijami težko oškodoval. Vrste se žalostni prizori, ko priča za pričo razkrinka Peskove ti ike, radi katerih so prišle ob svoj zadnji denar. Poleg uboge starke, ki je prinesla v svoji naivjiesti svoje priberačene vinarje, ču-jeino izjavo poklicnega bančnega uradnika, ki je ravno tako nasedel Peskovim mahinacijam ter vložil pri njem svoj izposojeni si denar. Publika ne kaže mnogo umevanja za tiagiko teh žrtev ter se mnogo bolj zabava ob paradoksni iu neverjetni naivnosti oškodovancev. Posamezniki so sem ter tja ginjeni, priče pa večinoma mirne in topo udane v svojo usodo. Priča Marija Staretova je prenesla iz Trgovske banke — ki se ju tedaj ni zdela dovolj varna — v Ljubljansko posojilnico 3200 dinarjev. Zmotile so jo velike zlate črke na napisu zavoda. Dejala je: »Mislila sem, da banka vedno prej propade kot posojilnica!« Mislila je nesti še nekaj sto dinarjev notri, pa ni mogla, posojilnica je bila že uradno zapečatena ... (Publika prasne v smeh.) Priča Avgust Taborski je iskal potoni časopisnega oglasa službo in je ponujal visoko kavcijo. Oglasil se je Pesek, ki mu je ponudil službo sluge. Taborski je vložil v ' Ljubjansko posojilnico« kavcijo 31.400 Din. Pozneje je nekaj dvignil ven, propadlo pa je. 27.470 Din. Plače je dobival 800 Din. Pesek: »Ali se imate kaj pritožiti glede službe? Veseli morate biti, da smo vas tedaj rešili brezposelnosti!« Taborski: »Kaj bom vesel, — saj ste me plačevali iz mojega denarja! V dvorano prilepa ob palico oprta mala izključena postava — 63-letna Katarina Aličeva, o kateri so nedavno pisali časopisi, da so jo našli ponoči zmrzujočo na cesti. Pri Peskovi posojilnici je izgubila skupno 7460 dinarjev, še celo, ko je bilo povsem jasno, da J‘‘ »Ljubljanska posojilnica* v konkurzu, je nevedna starka vložila še 716 Din. I - ne ve, koliko ji dolguje ‘ ,>Naj ne zamerijo, gospod, naj sami j .gledajo, ne vem koliko je skupaj denarja. in moli predsedniku hranilne knjižice, obenem s časopisnim izreskom z notico o njeni žalostni usodi. Predsednik prečita številke v knjižici m notico, starka pa prosi: »Prosim, naj mu ukažejo, naj da moj denar nazaj k Občinstvo molči. V vsej dvorani nastane tesnoba. Ganjen je celo Pesek, ki izjavi svečano: »Od vseh oškodovancev se mi smilite vi najbolj. Prvi denar, ki ga dobim, ga vrnem vam. Takoj, ko prodam svoj rudnik!« Sledi še izjava Karla Cotniana, od katerega je Pesek s pomočjo časopisnega oglasa in pod pretvezo službe izvabil znesek 14.000 dinarjev, ki ga je naložil Cotman v »Ljubljanski posojilnici« in znesek 1500 Din, ki ga je enailožil v »Jugoslovanski zavarovalni hranilnici«. Dnevne vesli. — Kralj v Topoli. Kralj je odpotoval v Topolo, kjer se mudi, kot smo poročali, trenutno tudi kraljica s prestolonaslednikom Petrom. — Prihod kraljevske dvojice v Zagreb. Kot smo svoječasno poročali, namerava preživeti kraljevska'dvojica letošnjo zimo v Zagrebu. Vest se sedaj uradno potrjuje. Zagrebško mestno zastopstvo pošlje v kratkem h kralju posebno delegacijo, ki bo kralja povabila, da počasti Zagreb s svojim bivanjem. V Zagrebu se vrši tudi letošnji dvorni ples. — Iz ministrstva za narodno zdravje. Ker je izvoljen dosedanji pomočnik minisira za narodno zdravje dr. Dušan Ivetič za poslanca, je odložil svoje funkcije. Te funkcije 'Vodi zdaj načelnik dr. Nikola Ristič. — Ob zaključku kongresa kirurgov je bil sprejet predlog, da se osnuje jugoslovenSko kirurško društvo. Tako se bo uresničila misel, ki se je že pred 20 leti porodila na prvem sestanku naših kirurgov. Kato je bil izvoljen odbor, ki naj določi kraj, čas in temelje četrtega kongresa za operativno medicino. — Gradnja novih stanovanjskih hiš v Rogaški Slatini. Ker je vladalo v Rogaški Sla-, lini za časa sezone občutno pomanjkanje stanovanj, je sklenil mariborski oblastni odbor, da zgradi *v Rogaški Slatini par stanovanjskih hiš. Z gradnjo prično spomladi. — Oddaja kolodvorske okrepčevalnice v Dravogradu-Meži. Direkcija državnih železnic razpisuje oddajo kolodvorske'okrepčevalnice na postaji v Dravogradu-Meži v trileten zakup. Licitacija se vrši dne 29. oktobra 1927 ob 11. uri pri direkciji državnih železnic v Ljubljani. Podrobnosti glej v »Uradnem listu« št. 97 z dne 20. septembra 1927. — Mednarodni kongres invalidov se vrši letos na Dunaju. Kongres se prične dne 29. t. m. Naše invalidsko udruženje bo zastopal na kongresu njegov predsednik polkovnik Petar Lazarevič. — Tudi na Japonskem sc uvede latinica. »Večer« poroča: Kot je izjavil japonski profesor Tanakadate v institutu za mednarodno kooperacijo, so se Japonci odločili, da uvedejo latinico. Doslej uporabljajo Japonci način pisanja, ki je tako kompliciran, da rabi, kdor se ga hoče naučiti, kakih šest let. Dejstva, da uvedejo Japonci latinico pa ni smatrati za koncesijo evropski kulturi, temveč so se odločili Japonci zato iz praktičnih vzrokov. Hieroglifi se bodo še nadalje uporabljali za gotove važne državne listine in v poeziji. Izobražen Japonec bo moral torej poznati bolj ali manj hieroglife in obvladati latinico. t — Kombiniran zračni promet London— Ncapolj. V kratkem bo otvorjen kombiniran zračni promet med Londonom in Neapljem. /Promet bo kombiniran na ta način, da bodo potovali potniki iz Londona do Pariza z aeroplanom, iz Pariza do Ženeve z brzovlakom, iz Ženeve v Neapelj pa s hidro-planom. Potovanje iz Londona v Neapelj bo trajalo en dan. — Sužnost v angleških kolonijah še ni popolnoma zatrta. Kot poročajo, eksistirajo v angleški koloniji Sierra Leone še vedno sužnji. Nedavno je izreklo neko sodišče, da je gospodar upravičen, da si da sužnja, ki mu je pobegnil, privesti nazaj. Ta sodba je vzbudila v londonskih kolonialnih krogih veliko nejevoljo. Kolonialni minister je dal kolonialnemu zakonodajnemu svetu nalog, da se nemudoma sestane ter izda uredbo, s katero naj se vsaka sled sužnosti korenito zatre. Zakonodajni svet se je včeraj sestal: Rezultat seje še ni znan. Računati je, da. so bili nekateri člani sveta zoper to, da se suženjstvo zatre, da pa je glasovala večina za to. Število sužnjev v koloniji Sierra Leone znaša še 120.000. M ~ Senzai-ijonalno ozdravljenje raka. Dr. Maks PleBch razpravlja v -Munchener Medi-riMf0 Wochenschrift' o nenavadnem slu- Ženska W,ZI\ ŠŠteri,ni je °b°lela 331etna * 1 v* x poljedelca. Operirana je bila na trebušnem t umoru, -Ko m oac pravili prvo zarezo, se jim je nudila Uničena slika raka, ki je že močno napredoval Izrezali so le nekaj težje obolelih unest, ki' bi jim služili za opazovanje. Pod mikroskopom se je izkazalo, da je pristen rak. Zdravniki so izjavili, da ni upanja, da bi rešili bolnico. Zato so opustili vsako nadaljnjo operacijo, samo rano so zašili in bolnica je bila prepuščena usodi. Bolnici pa se je položaj vidno boljšal, tako da je v razmeroma kratkem času zapustila bolnico. Kirurg ki je izvršil operacijo, je povpraševal čez cas pri zdravniku, ki se je nahajal v kraju, kjer je živela bolna ženska. Zdravnik mu je sporočil, da se imenovana ženska piav dobro počuti, še več, da bo v kratkem ta^u srečna mati. Štiri leta po operaciji je kazala ženska zopet popolnoma normalne telesne oblike ter je odpravljala najtežja !)0 isa dela. O tem se je kirurg sam pre-piical. Od tega časa pa pacijentke ni več videl. »Profesor dr. Flesch -je tega naziranja, da v tem slučaju ni misliti na »spontano ozdravljenje raka, pač pa, da je v tem slu-<•‘>.111, ki se redko pojavi, nastal nekak zastoj pri napredovanju te bolezni. Zdravniška veda pozna že več slučajev takega zastoja, k' je trajal več desetletij, kjer so še celo zdravniki preje zapustili dolino solz. kot j>a pacijentka, ki je bila po njih mnenju zapisana smrti. V zvezi s tem slučajem navaja dr. Flesch izjavo nekega zdravnika, ki pravi: »Življenje lahko zgubijo moji pacijenti, samo upanje na okrevanje ne!« Na to je »e pristavil, da tudi tej bolnici niso jemali upanja da bo okrevala. — Kaznjenec kot preiskovalni sodnik. Iz Linča poročajo: Dunajčan Viktor Zadrazil, ki je odsedel pravkar v kaznilnici v Gollers-dorfu dveletno ječo, je izvršil te dni v Schlierbachu originalno lopovščino. Prišel je v hišo nekega kmeta na Hochkoglu, se izdal za preiskovalnega sodnika in policijskega uradnika iz \Viener Neustadia ter kmetovega hlapca aretiral, ker ni mogel plačati kavcije 200 šilingov (1600 Din), ki jo je zahteval od njega. Med potjo na orožniško postajo v Kirchhofu se je jel hlapec upirati, toda Zadrazil mu je pokazal brovvning ter mu zagrozil, da ga na mestu ustreli, če se bo upiral. Končno je hlapec gospoda preiskovalnega sodnika« pregovoril, da sta se vrnila domov, češ da mu bo mogoče kmet posodil zahtevanih 200 šilingov. To se je v resnici tudi zgodilo, ^iato je izjavil Zadrazil, da mora iti hlapec kljub temu ž njim, da -bo dobil v Kirschdorfu poboinico. Ko sta prišla v Kirschdorf je izjavil Zadrazil, da si je sivar premislil in da bo stvar z orožniki sam uredil ter da pride čez tri dni zopet na Hocli-kogel; odtlej pa naj preskrbi hlapec za »predsednika deželnega -sodiščar. v VViener Neu-stadtu gos, dve raci, 5 kg surovega masla in 60 jajc, češ da izpade poiem obravnava zanj mnogo bolj ugodno. Čez tri dni je prišel Zadrazil res zopet na Ilochkogl. Dal je poklicati hlapca ter izjavil, da mora položiti še 390 šilingov (3120 Din) za sodne stroške. Nato je gnal hlapca v Kirschdorf na orožniško postajo, kjer je nastopil pravtako kot preiskovalni sodnik; vendar pa tu ni imel sreče: Orožniki so ga razkrinkali in utaknili slante pede v luknjo. — Kaznjenec, ki žrtvuje kri za človeštvo. Millonotha, ki ima presedeti 7 let v iNe\tyor-ški ječi, so pred dnevi prepeljali v bolnico Bellevue, kjer mu bodo odvzeli kri ter jo vbrizgali njegovemu sinu, ki je obolel na težki bolezni. Bolezen zahteva transfuzijo krvi, ker je sicer okrevanje izključeno. Je to že drugi slučaj, da se je ta kaznjenci; žrtvoval za človeštvo. Pred meseči je rešil, s tem, da je žrtvoval svojo kri, življenje nekemu starčku. Po transfuziji bo ostal kaznjenec še 1 dan v bolnici, nato pa ga bodo zopet prepeljali v kaznilnico. — Levine se je zopet pojavil. Kot listi javljajo, se je Levine, ki je v soboto nenadoma iz Londona izginil, zopet pojavil v Parizu. Prisostvoval je slavnostim, ki jih je Pariš priredil ameriškim legijonarjem. .Njegov pilot Hinchcliffe ga je iskal brezuspešno v Londonu. Dan nato s? je Levine zopet vrnil v London in upa, da bo še letos poletel v Indijo. — Samomor gimnazista. Pred dnevi je nenadoma izginil v Linču 151elni petošolec Franc Kriiger. 19. j. m. so ga našli v Sehvvar-zach-St. Veit težko ranjenega. Izvršil je samomor. Težko ranjenega so prepeljali v bolnico, kjer je po 10 .minutah preminul. Pred dnevi je polagal ponavljalni izpit. Misleč. da je pri izpitu padel, si je pognal kroglo v glavo. V resnici je Kriiger izpit srečno prestal. — Tovorni avtomobil pogorel. Potnik Johann Davvid se je pred dnevi vozil s tovornim avtomobilom, ki ga je vodil vozač Ludvig Heter iz Orlovata v Debeljačo. Spotoma je eksplodiral motor in voz je bil hipoma v °Knju. Davvid je dobim močne opekline po vsem telesu. ~ Svojo 14 letno hčerko zapeljal. Na Dunaju je živel ključavničarski pomočnik v divjem zakonu z žensko, ki mu je .rodila 4 otroke, ki so stari od 4 do 14 let. Matejčič, tako se pise pohotnež, je zapeljal nekega dne ?vojo 14 letno hčerko. Ko »o »e pokazale posledice, jo je odpeljal v Brno, kjer naj bi otrok povil otroka. V bolnici pa je nesrečna deklica izdala očeta, ki je bil na povratku na Dunaj aretiran. —Posebnost konjske dirke v Ljubljani dne 24. in 25. t. in. Posebna atrakcija sobotnih in nedeljskih konjskih dirk bo nastop konjeniškega podpolkovnika Vladimirja Seu-niga iz Beograda. Ime tega izbornega jahača je znano v športnih krogih vse Evrope. Podpolkovnik Seunig se je udeležil zadnja leta ueštetih meduarodnih konjskih dirk in turnirjev ter je bil 09 krat odlikovan. Jahalne) šolo je dovršil v Šoumueru v Franciji in v dunajskem Reitlebrerinstitutu«. Prvič je nastopil v inozemskem hipodromu leta 1910. Pozneje je posvetil ves prosti čas praktičnemu in teoretičnemu vežbanju v konjskem športu. S svojimi konji Benit, Medin in Ko-heilan je odnesel na medna rodnih konjskih dirkah že 29 nagrad. Zmagal je tudi na veli-iv* m?dnarodnh dirkah 1925, na, takozvani I V olimpijadi na Holandskem, kjer je natopilo nad 4000 jahačev in vozačev vsega sveta. Prvo nagrado je odnesel tudi pri lanskih mednarodnih konjskih dirkah na Dunaju, kjer sta dobila njegova konja Sara in J Koheilan tri prve nagrade. 20% popust pri gledaliških vstopnicah k vsem predstavam za čas II. Pokrajinske razstave od 17. do 26. septembra imajo po-setniki kulturne razstave: »Gledališče — Ljudstvo — Družba«, ki se nahaja v paviljonu K na sejmišču. Vsak posetnik te kulturne razstave dobi pri vhodu v paviljon listek, ki ga naj dobro shrani. Na podlagi tega listka ima pravico, da zahteva pri gledališki blagajni 20% popust. Ljubljana. — Stanovanjsko sodišče I. stopnje v Ljubljani naznanja, da se bodo prihodnje razprave za dodelitev stanovanj vršile dne 26. in 28. septembra t. I. Razpis 18 stanovanj, ki se bodo nakazovala, je nabit na uradni deski stanovanjskega sodišča, soba št. 0, kjer se vlagajo tudi prošnje za ta stanovanja. 1— Trgovsko dobrodelno društvo Pomoč« v Ljubljani obvešča vse interesente, da se sprejmejo v društvo do konca leta izjemoma še oni člani, ki niso prekoračili 60. leto starosti. Po 1. jan. 1928 se bodo sprejemali le oni člani v društvo, ki niso prekoračili 50. | leta starosti. Ker je v poslednjem času opa-j žati znaten porast čkinov, pozivamo vse one, ; ki se še niso prijavili, da to čimpreje store. 1 'Odbor. — Velike konjske dirke v Ljubljani. Kolo jahačev in vozačev priredi v soboto 24. in v Stran 4. »NARODNI DNEVNIK«, 23. septembra 1927. Štev. 215. 1 nedeljo ‘25. t. m. na vojaškem vežbališču jahalne in vozne dirke, ki bodo največje, kar smo jih imeli doslej v Ljubljani. Občinstvo bo imelo priliko občudovati spretnost in hitrost najboljših konj, kar jih imamo v Sloveniji. V soboto je na programu kot prva točka Ljubljanska dirka, to je dirka za konje, rojene v Sloveniji. Dirkalna proga znaša 2000 m. Za to dirko so razpisane štiri nagrade. — Razstava plemenskih konj bo prirejena v nedeljo, dne 25. t. m. na prostoru Ljubljanskega velesejma. Začetek ob 8. uri zjutraj, dopoldne se bodo tudi razdeljevale premije. Na razstavi bodo zastopane vse pasme, kar jih goji ljubljanska in mariborska oblast, v jako lepem številu in samo najizbranejše živali. S to razstavo je zvezan tudi konjski sejem. Maribor. m— Kako se je gospodarilo? Zagrebški »Mcrgenblatt« piše: Te dni je bila pri okrajnem sodišču v Konjicah sodna dražba bivšega Steinbeissovega posestva, čegar lastnik je bil neki Pušič. Kot edin kupec je nastopila mariborska Mestna hranilnica in kupila okoli 360 ha veliko posestvo za 1,350.000 dinarjev. Posestvo obstoji večinoma iz gozdov, ki so ipa v glavnem že izsekani. Po mnenju strokovnjakov je kupna vsota veliko previsoka, hranilnica pa je bila prisiljena kupiti posestvo, ker je prejšnji (esdeesarskl, op. ur.) upravni svet hranilnice posodil lastniku posestva g. Pušiču na menice skoraj 3 milijone dinarjev. Kakor izvemo, bo elektrarno, ki tudi spada k posestvu, kupila od mestne hranilnice mariborska oblast, ki je lastnica zdravilišča Dobrna. Kljub temu izgubi mestna hranilnica vsled lahkomišljenega postopanja prejšnje (esdeesarske) uprave nad 500.000 dinarjev.« — In da je mariborska Mestna hranilnica izplačala to vseskozi neugodno posojilo, je morala plačati še nekemu esdeesar-skemu prvaku in advokatu skoraj 200.000 dinarjev provizije. — Tako so gospodarili. Nad 1000 volilcev pa je pri zadnjih volitvah glasovalo za SDS menda zato, ker so s takim gospodarstvom zadovoljni. I11 med njimi so celo ljudje, ki bi bili razžaljeni, če bi podvomili o njih inteligenci. Smo res radovedni, kaj bi ti narobe-naprednjalci dejali, če bi kaj sličnega zakrivili nasprotniki SDS. CELJE. c— »Samo pri nas...« Pod teni naslovom piše celjsko glasilo stare dobe dolgo modrovanje o uspehu nemške liste. Moramo priznati, da je samo pri nas še mogoče, da ljudje prebirajo tako neverjetno stare fraze. Samo pri nas pa 'je tudi -mogoče, da si upa glasilo stranke, ki se je tako žalostno proslavila z nacionalizacijami, očitati drugim narodno izdajstvo. In samo pri nas je mogoče, da ostane nekaznovan polom Jadranske, Sla-venske in drugih zavodov in samo pri nas je mogoče, da tudi vse afere od svinčene naprej še niso izpametovale ljudi. Samo pri nas je končno še mogoče, da pred besedo »klerikalec« izgube nekateri zadnji košček pameti. Samo pri nas je tudi mogoča »Nova doba«, kot glasilo stare dobe. c— Prav žal nam je, če sNcva doba« nima pojma o ruščini in če ji ne gre v glavo, da ?e je g. Aljehin pisal nekoč Aljošin. UDELEŽENCI MEDNARODNEGA KONGRESA ZA TUJSKI PROMET V LJUBLJANI. Kot smo poročali, se vrši mednarodni kongres za tujski promet, ki je bil otvorjen predvčerajšnjim v Beogradu takorekoč v etapah. Včeraj so prispeli udeleženci kongresa v Ljubljano. Kongresa se udeležujejo delegati iz vseh držav Evrope. Avstrijo zastopa g. Demlein, Češkoslovaško g. Matoušek, Nemčijo g. We-ber, Belgijo g. Duchaine, Anglijo g. Sutton, Holandsko g. van Deventer, Švico g. Junod, Italijo g. Bognetti, Bolgarsko g. Velev, Turčijo g. Mumir Ibrahim. Našo državo zastopajo dr. Žižek, načelnik ministrstva za trgovino, g. Dragutinovič, pomočnik šefa štampe v notranjem ministrstvu, Mtjepan Mihajlovič, tajnik ministrstva za trgovino in industrijo in dr. Cerič, šef Tourisi Office-a. Kongres pretresa predvsem vprašanje enotne organizacije tujsko-prometne propagande, vprašanje ustvaritve tesnejših stikov med tujsko-prometnimi organizacijami po-edinih držav, dalje vprašanje upliva igralnic na tujski promet, vprašanje unifikacije tujsko-prometnih znakov itd. Po prihodu v Ljubljano so si ogledali udeleženci kongresa najpreje pokrajinsko razstavo »Ljubljana v jeseni«, kjer so poklonili vrtnarji damam šopke. Nato so si .ogledali udeleženoi kongresa mesto in njega zanimivosti. Izrazili so se o Ljubljani zelo pohvalno. Dopoldne je priredila mestna občina udeležencem kongresa v restavraciji glavnega kolodvora zakusko. V imenu vlade jih je pozdravil veliki župan dr. Vodopivec, v imenu mestne občine pa vladni komisar dr. Mencinger. Zahvalil se je švicarski delegat, bivši minister g. Junod. Razven zastopnikov oblasti so prisostvovali zakuski dvorni svetnik dr. Marn, šef Zveze za tujski promet dr. Ad-lešič za oblastni odbor, dr. Jerič in ravnatelj Tourist Office-a g. Pintar. Borze Devize in valute. Ljubljana, 22. sept. Amsterdam 22.78— 22.84 (22.81). Berlin 13.5125 — 13.5425 (13.5275), Curih 1094—1007 (1095.5), Dunaj 7.9918—8.0218 (8.00025, 8.0075), London 276.025—270.285 (276.425), Ne\vyork 56.72 — 56.74, Praga 168.023-168.823 (168.40, 168.425, 168.46), Trst 308.375 — 310.375 < 300.375). Zagreb, 22. sept. Amsterdam 22.77—22.83, Duuaj 7.9914—8.02,14, Berlin 13.5225—13.5525, Milan 308.625 — 310.625, London 2(76.05-276.85, Newvork 56.620—56.826, Pariz 222— 224, Praga 108.05—168.85, Curih 1094—1097. Curih, 22. sept. Beograd 9.1325, Berlin 123.5125, Ne\vyork 518.65, London 25.23, P®-riz 20.35, Milan 28.26, Praga 15.37, Budimpešta 90.65, Bukarešta 3.215, Dunaj 73.075. Efekti. Ljubljana, 22. sept. Celjska 164—0, Ljubljanska kreditna 140—0, Praštediona 850—0* Kreditni zavod 160—0, Strojne 0—70, Vevže 135—0, Ruše 260—270, Kranjska industrijsk*1 420—0, Stavbna 56—0, šešir 104—0. Ljubljanska blagovna borza (22. t. ®-V Les: Tendenca neizpremenjena. Zaključeni so bili 3 vagoni, in to 1 vagon tramov 7-9, fco vagon naklad, postaja po 260 in 2 vag<®4 suhih bukovih drv, fco vagon meja po 22-Deželni prideki: Zaključkov ni bilo. X Ruinunsko gradbeno ravnateljstvo z* neve železnice je izdelalo načrt za zgradibo 1590 km novih železniških prog, ki bi bile dolge od 15 do 165 km. Stroški za zgradbo teh prog so proračunjeni na 23 milijard lejev. X Čehoslovaška družba Vacuum Oil Oropanj' je povišala svojo glavnico od 20 milijonov na 60 milijonov čeških kron. Družba je imela lani 6 milijonov čistega dobička. lija Erenburg: 40 Ljubezen Jeanne-e Ney. (Iz ruščine prevedel 8. L.) — Ona? Ne, ona ni Lisette. Ona je Jeanne. Kako veselo, kako lepo se je slišalo to ime! — No, na zdravje vaše Jeanne! Poitra je vzdignil kozarec z mladini vinom. Andrej se je nasmehnil in izpil. Da, na zdravje Jeanne-e! Mlado, veselo vino! Bilo je gorje, pa kje je zdaj? Pa ločitev? Ali je morda ločitev strašna, če je pred človekom še toliko let, če ni treba trepetati nad urami, ka-kar trepeče samotar iz ulice Sanpeur? Ne, tudi ločitev se ne šteje! Samo ljubezen! Na zdravje Jeanne-e torej! Seveda, mlado vino postane staro. Takrat postane celo dražje. Poznavalci bodo v njem iskali »aroma«. Plesnjive steklenice bodo vaba za gastronome in snobe. To staro, drago, v temnih kleteh vzdržano vino bodo ljudje začeli ceniti, kakor cenijo zdaj starega Jule-sa Lebona. Pili ga bodo pri slavnostnih banketih in takrat se bo staro vino večkrat izkazalo kot žalostno vino in se bo ko kamen zavalilo na srce zvitega ministra, prekinjalo spomine sivolasih krasotic in prisililo plakati .pesnike, ki že zdavnaj živijo od gole slave. Mogoče bo tudi Andrej tak. Mogoče se bo tudi on spomnil, ko bo takrat ipopil kozarec starega vina, na Jeanne-o, na ta večer v mali gostilnici, kjer je godel avtomat, gospodinja pa ob .njegovem taktu plesala; spomnil se bo in bo postal otožen. Mogoče! Danes pa ljubi Danes je vesel. Ampak da-lfes ... Danes imamo mlado vino! Če ne verjamete, vprašajte Overnjaka! Overnjaki nikdar ne lažejo. 17. Kako so dirjali k sreči v gosti. So jasni dnevi, so pa tudi mračni in deževni. Kaj bi pa rekel o tem dnevu? Še dopoldne je šel namreč vsaj desetkrat dež in je spet posijalo solnce. Na vsak način je bil to zelo muhast dan. Dame niso imele niti dovolj časa, da bi odpirale in zapirale dežnike. Hodniki so se v hipu posušili in postali sve-tlosivi, celo praSni; .pa so se spet zasvetili v mokroti, ko da so jih navoaCili celi polki Italijanov, ki so s podvihaninii .nogami sedeli na vogalih s celimi baterijami ščetk najrazličnejših kalibrov. Taki dnevi so samo v februarju, ko še ni jasen izid vojne med zimo in pomladjo. Pravzaprav je izid že mogoče kemu jasen, ampak ne oblaki, ne soSice in ne hodniki ne vedo prav ničesar o meteorologiji. Kratki februar je lahko vse: velika sezona, prava letna doba. Navadno pa ni iz njega nič in gre mimo, okrnjen, ko splošen nesporazum. To je bil pravi februarski dan. Nudil je v enaki meri radost in nadlogo. Ob enajstih se je še uglaševalec klavirjev iz ulice Tibcumairy, čmeren revmatik, smehljal zroč na tanki, urni žarek, ki se je pritihotapil na temno dvorišče. Ob četrt na dvanajst so pa že plašno drhteli dečki, ki so na luksemburškem vrtu v parku Monseau spuščali papirnate zmaje in jih je premočilo do kosti. Dečki so se torej zmotili: pozimi namreč ne spuščajo zmajev, ampak se gredo skrivalnice. Ali je to zima? Glej, že spet sije solnce. Pa je mogoče vendar-le pomlad ? Mogoče ... Vendar je pa v častiti pisarni na ulioi Ti-boumairy bila brezpogojna zima. Še celo najbolj iznajdljivi in najbolj pretkami žarčki niso tja ipronikli. Lahko bi se tam obesilo kraju primerno objavo: ljubosumneži, špijoni, spletkarji, prah, megla: vstopite, prosim! A •solnce . . . Ne, solnce — to je nekaj tujega, solncu je vstop -prepovedan. Ravno taka žalostna, z ničemur ukrotljiva zima je bila v srcu male kontoristke, nad katero so se vsi znašali: gospod ravnatelj; odpadli nos, gostje, še celo rujavičasta peresa. Malo kontoristko so klicali za Jeanne-o: ona namreč še dozdaj ni mogla zbežati v Moskvo! Morala je poslušati zdaj očitke, zdaj umazane laskavosti Rajmonda Ney-a, vpisovati papirje in čakati. Čakati! Česa pa? I seveda, samo čudeža! Ali ni morda po čudežu prišel ono strašno noč k njej dobri Zaharkovič? Andrej je rekel: Jaz pridem. In vsakokrat, ko so se odprla vrata pisarne, je Jeanne zatrepetal4. Nanjo so pa mračno pogledali le novi klijen-ti, v skrbeh samo za svoje sleditve in naklepe. Andreja pa ni hotelo biti. Mogoče je izgubil naslov? Mogoče ga je ustrelila kakšna razvjedka? Prišlo je tako daleč, da se je Jeanne nekoč, ko je obupana brodila po Parizu, zazrla v Seno. Samo ko bi vedela, da Andreja ne bo! V Seni je mnogo mirne in temne vode. Tisti februarski dan, ko so dame razburjeno podstavljale roke — ali naj zapro dežnik? ali naj odpro dežnik? i- je Jeanne sedela otopela in prazna nad kupom papirjev. Ail bi jo hotela Jeanne spremiti do trgovine? Vstopila je Gabrijela. OMerkur< odgovoren: Andrej Seter. Vsi v Ljubljani. Itdajatelj: Aleksander Želeinikar. - Urejuje: Vladimir Svetek. - Za tiskar«« >»»er»