Posi.i Leto LXXIi., si. 181 a Ljubljana, petek H« Cena Din SLOfENS Izhajo vsck dan popoldne izvzemii nedelje in praznike. // Inserati do 80 petit vrst č Din % do 100 vrst d Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, vec|i inserati petit vrsta Din . Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. // slovenski Narod velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.— // Rokopisi se ne vračaio. Naitissie sestanka Hitler-Mussolini: UREDNIŠTVO IN UPRAVNI5TVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica štev. S fefefem: 31-22, 31« 31-% 31« In 31-26. Podruinie«: MARIBOR, Grajski trg it. 7 // NOVO MESTO, Lublianska cesta, telefon h. 26 // CELJE, celjsko uredništvo: Srrossmaverjeva ulica 1, telefon st. 65; Stružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon it. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // OVENJ GRADEC, Slomškov trg 5 U Postna hranilnica v Liubliani it. 10.351. Konferenca Ciano - Ribbentrop v Solnogradu Docela nepričakovano sta se danes sestala na nekem gradiča pri Sotoogradv italijanski in nemški zunanji minister — Italijanski Ust napoveduje zelo valne odločitve glede na mednarodni položaj Berlin, 11. avgusta, br. Silno pozornost v vsej javnosti je zbudila vest o nenadnem sestanku italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana z nemškim zunanjim ministrom Ribbentropom. Grof Ciano je snoči s posebnim vlakom in z večjim spremstvom vcdilnih uradnikov zunanjega ministrstva odpotoval v Solnograd, kamor je prispel danes dopoldne ob 11. Na kolodvoru #a je pozdravil zunanji minister Ribbentrop z lokalnimi predstavniki oblasti. Takoj nato sta se grof Ciano in Ribbentrop odpeljala na gradič Kuschel-berg, kjer so se pričeli razgovori. Z grofom Cianom je prispel iz Rima tudi nemški poslanik Maekensen, prav tako pa je prišel v Solnograd tudi italijanski poslanik v Berlinu Attolico. Kako dolgo bodo trajala ta posvetovanja, še ni znano. Po končanih razgovorih se bosta grof Ciano in Ribbentrop odpeljala v Berchte.sgaden, kjer bosta poročala Hitlerju o doseženem sporazumu in sprejetih sklepih. Uradna komunikeja, ki sta bila izdana o tem sestanku obeh zunanjih ministrov v Rimu in Berlinu, samo naglasa ta, da I stavnJku Nemčije, ds Je doba »izvršenih - . mm M _____ -m T j___ a____v______» »_ . — ninili mm^mm JI ~ Ka bodo na tem sestanku razpravljali o vprašanjih, ki se tičejo skupne politike osi Rim-Berlin ter da bodo proučili mednarodni položaj. Nemški listi ne objavljajo nobenih komentarjev. Izmed italijanskih pa edino »Giornale d'Italia« piše, da odgovarja ta sestanek duhu zavezništva med Italijo in Nemčijo. Važen je tem bolj, ker prihaja v času, ko se odigravajo dogodki, ki so za usodo Evrope največjega pomena. Trenutek je zelo težak, ker pred* stavlja politika obkoljevanja, ki jo izvajajo Anglija, Francija in Amerika proti Italiji, Nemčiji in Japonski, za bodočnost v mrak zavito neznanko, ki zahteva neprestane obrambne ukrepe, ker se je ta politika pokazala v zadnjih tednih zelo bcjaželjno. Rim, 11. avg. AA. Reuter. Pred odhodom grofa Ciana v Solnograd, kjer se bo danes sestal z zunanjim ministrom v. Ribbentropom, je imel britanski rimski poslanik krajši razgovor z italijanskim zunanjim ministrom. Značilni komentarji nemškega tiska Gdansk. 11. avgusta, br. Snoči ie bilo napovedano protestno zborovanje, ki ga je sklical vodja gdanskih narodnih socialistov po svojem povratku iz Berchtesga-dna. Udeiežba pa ni bila tako velika, kakor so pričakovali Prebivalstvo ie zaradi dogodkov zadnje dobe zelo preplašeno. V slavnem so se zborovanja udeležili člani SS- in SA-oddelkov ter hitlerjevci, ki so prišli v zadniih tednih iz Nemčije. V svojem govoru, ki so ga prenašale vse nemške in eečke radijske postaje, je Forster hudo napadel Poljsko, češ da s svo-jama grožnjami izziva. Citiral je pisanje raznih poljskih listov ter izjavil, da se Gdanci prav nič ne bojijo poljskih groženj, ker se zavedajo, da niso sami. marveč da stoji za njimi vsa Nemčija s Hitlerjem na čelu. Priznal je tudi. da je Gdansk. dasi proti doln'bam mednarodnih pogoub. zopet vojaško utrjen in pripravljen, da odgovori na vsak napad. Svoj govor je zaključi! z zagotovilom, da ni več daleč čas. ko se bo duhovno že zcdi-njeni Gdansk tudi formalno združil z Nemčijo. Berlin. 11. avg. br. Današnji nemški listi obširno objavljajo včerajšnji govor Fdr^terja v Gdansku in v svojih komentarjih še boli jasno kakor Forster pod-črtavajo odločnost Nemčije, da če treba tudi z orožjem izvojuje priključitev Gdan-ska k Nemčiji. »Volkischer Beobaehter« piše med drugim: Će se bodo poljski listi zopet povzpeli do trditve, da obstoja samo izbira med poljskim Gdanskom in vojno, potem je včerajšnje zborovanje dokaz za to, v čem je resnična rešitev. Poljskim grožnjam se bo Gdansk zoperstavil v zavesti, da bo na pni strel planila vsa Nemčija. Gdansk ni osamljen, marveč je samo v sprednji liniji 80-milijonskega nemškega naroda, ki neomajno zaupa Hitlerju in njegovim odločitvam. Včerajšnje zborovanje je dokazalo, da jc Gdansk že združen z Nemčjo »Berliner Borsen-Zeitung« piše. da mora nemški tisk vsak dan zavračati poljska izzivanja in grožnje. Toda sedaj je nemške potrpežljivosti konec. Nemški Gdansk je spregovoril. Njegov klic: Nazaj k Nemčiji! se bo in se mora izpolniti, ker to nemško mesto brez združitve z nemškim gospodarskim in življenjskim prostorom ne more živeti. Forster je snoči jasno napovedal, da se bliža ura osvoboditve. S tem je govoril vsemu nemškemu narodu iz srca. »Deutsche AUgemeine Zeitung« pa na kratko ugotavlja: Kdor se bo dotaknil Gdanska. se bo moral boriti z vso Nemčijo in njenimi zavezniki. Na Poljskem nobenega posebnega vtisa Varšava, 11. avgusta, e. Poljski politični krogi ne pripisujejo mnogo važnosti snočnjemu govoru Forsterja. ker ne zavzema nobenega službenega položaja in ker je samo v službi narodno socialistične stranke. Listi naglašajo, da je v glavnem povedal ono, kar je bilo zadnje čase citati v nemškem tisku. Govor je bil bolj namenjen Nemčiji, kakor pa inozemstvu. V splošnem so Poljaki Forsterjev govor sprejeli popolnoma hladnokrvno Diplomatski sestanki v Varšavi Varšava, 11. avg. br. Zunanji minister Beck je sprejel včeraj angleškega in francoskega veleposlanika ter imel z njima dolg razgovor o mednarodnem položaju. Oba poslanika sta imela po tem sestanku telefonske razgovore z zunanjim -ministrstvom v Parizu odnosno Londonu. Gdansk samo krinka? Mnenje berlinskih diplomatskih krogov — Mnogo bolj nevarna žarišča so drugod v Evropi Berlin. 11 avgusta br. V tukajšnjih diplomatskih krogih spremljajo solnograški sestanek italijanskega in nemškega zunanjega ministra z največjo pozornostjo. V dobro informiranih krogih zatrjujejo, da je ta sestanek nadomestilo za prvotno nameravani sestanek Hitlerja in Mussolini-ja na Brennerju. Ker pa je Mussolini med manevri zbolel — dobil je hud srčni na-pad — in so mu zdravniki zabranili potovanje in naporno delo, je bil med Rimom in Berlinom dogovorjen sestanek zunanjih ministrov. Gonja, ki se je pričela zadnje dni okrog Gdanska, zlasti pa včerajšnje protestno zborovanje v Gdansku ima samo namen, da odvrne pozornost javnosti od mnogo važnejših in dalekosežnejših dogodkov, ki se pripravljajo. Gdansk je samo navidez- no žarišče nemirov in nevarnosti v Evropi, v resnici pa se za diplomatskimi kulisami kujejo docela drugi načrti. Diplomatski krogi v Londonu in Parizu so začeli s skrbjo zasledovati razvoj dogodkov na Madžarskem, na Slovaškem in na Balkanu. Vse bolj se utrjuje prepričanje, da se pojavljajo nova ognjišča nevarnosti. Pri tem opozarjajo zlasti na naraščajočo nacistično propagando na Madžarskem, proti kateri se je madžarska vlada že pritožila v Berlinu. Madžarski vladni krogi ne prikrivajo, da je Madžarska odločena upreti se z vsemi sredstvi tujemu vplivu, ki bi ogrožal njeno neodvisnost. Enako pa tudi balkanske države izdajajo ukrepe, ki kažejo na to, da so pripravljene z vsemi sredstvi braniti svojo nevtralnost in neodvisnost. Novo svarilo Londona Doba »izvrženih dejstev44 je minila London, 11. avgusta, br. V londonskih političnih in diplomatskih krogih pozorno, a hladnokrvno slede razvoju mednarodnega položaja. Vedno bolj se utrjuje prepričanje, da bo evropska kriza v kratkem dosegla vrhunec ter da bo prišlo do končne odločitve. Sestanek v Solnogradu londonskih krogov ni presenetil, ker je bilo znano, da so se že pred tem vršili posveti v Rimu in Berlinu med državni- ki in voditelji vojske in da obstoja med Italijo in Nemčijo najtesnejše sodelovanje. Angleška vlada je jasno opredelila svoje stališče glede vseh obstoječih mednarodnih problemov ter je tudi v vojaškem pogledu pripravljena na vse. Tema Je dal izraza tudi zunanji minister lord Halifax ob priliki sprejema nemškega poslanika Dlrcksena. Lord Halifax Je v imenu ■■tirfv- vlade sporočil dejstev« končnoveljavno minila, ter da bo vsako tako dejanje s strani Nemčije naletelo na složen odpor mirovne fronte. To velja ne samo glede morebitnega napada na katerokoli evropsko državo, marveč tudi glede Gdanska. Nemški poslanik je takoj po tem sestanku z letalom odpotoval v Berlin, da obvesti o tem sporočilu nemško vlado Solnograški sestanek utegne biti koristen za mir v Evropi« če... Ncsnčija in Italija imata po sodbi pariških krosov dovolj povoda, da skrbno proučita mednarodni položaj Pariz, 11 vse večjo avg. br. Francoski tisk kaže zaskrbljenost zaradi razvoja mednarodnega položaja. Včerajšnji govor Forsterja v Gdansku, o katerem sodijo, da Je bil sestavljen v Berchtesgadnu, tolmačijo kot dokaz in znak, da se bližajo važne odločitve. V zvezi s tem komentirajo listi zlasti tudi včerajšnji govor poveljnika nemške vojske generala Brau-chitscha v Dusseldorfu, kjer je v nagovoru na delavstvo največje nemške tovarne municije med drugim izjavil, da se oborožuje Nemčija ne samo zato, da se brani pred napadom, marveč da si pribori potrebni Življenjski prostor. Francoski listi naglašajo, da je nemški general s tem morda nehote izdal prave cilje Nemčije. Kar se tiče sestanka v Solnogradu. pišejo vodilni francoski ilsti, da ni to nič presenetljivega. Nemčija in Italija imata povoda dovolj, da proučita mednarodni poloiai. To utegne samo koristiti mira v Evropi, če niso v Rimu in Berlinu že popolnoma zaslepljen L Pogajanja v Moskvi so tik pred zaključkom in mirovna fronta je s tem strnjena ter pripravljena na obrambo. V treh tednih bo podpisan v Moskvi politični in vojaški pakt. Ce pa bi dogodki prehiteli podpis tega sporazuma, stopita obe pogodbi avtomatično v veljavo. Francija pozna silo mirovne fronte in zato mirno gleda v bodočnost. Gobbels v Italiji Benetke, 11. avgusta, br. Ob priliki otvoritve mednarodne filmske razstave v Benetkah sta se sestala nemški in italijanski minister za propagando Gobbels in Alfieri. O tem sestanku je bil izdan uradni komunike, da sta razpravljala o nadaljnji poglobitvi sodelovanja na polju tiska, filma, gledališča in propagande. Sprejeti so bili zelo važni konkretni sklepi zlasti v pogledu vistosmerjenja tisk« in propagande z ozirom na dogodke, ki jih je pričakovati v Evropi in drugod po svetu. Kanada vedno na strani Anglije Ottaua, 11. avgusta, e Kanadski ministrski predsednik Mackenzic King Je imel včeraj govor, v katerem je poudarjal, da ostane v primeru izbruha vojne v Evropi Kanada zvesta temeljnim načelom svobode in demokracije. V borbi proti naslju je treba uporabiti nasilje. Naglašal je, da je Kanada proti vsakemu nasilju in da se bo v primeru konflikta v Evropi odločno postavila na stran Anglije. bile posadke že pred tremi tedni znatno ojačene. Tudi Oto Habsburški pristavlja svoj lonček London, 11. avgusta e. »Daily Herald« objavlja poročilo, ds bo v najkrajšem času prispel v London Oton Habsburški, ki bo skušal pridobiti angleške vladne kroge za restavracijo Habsburžanov na Madžarskem. Kakor zatrjujejo listi, bo Oton zahteval, da se čim prej reši to vprašanje. Nemška brošura v Londonu Varšava, 11. avgusta, e. Poljski listi objavljajo iz Londona vest, da je London preplavljen z nemško propagandno brošuro pod naslovom: »Gdansk? — Za kaj gre?«, ki jo je napisal šef presbiroja v gdanskem senatu Listi poudarjajo, da je glavna misel te brošure, da ie treba hkrati pretresati ves problem Poljske, kar dokazuje, da je za Nemčijo vprašanje Gdanska samo navaden izgovor, da bi na dnevni red spravila tudi probleme, ki so v brošuri navedeni. Se loo milijonov dolarjev za letala v Ameriki Washington, 11. avg. e. Vojno ministrstvo je dalo naročilo za dobavo letal v vrednosti 100 milijonov dolarjev. To je največje naročilo, ki ga je kdaj oddalo vojno ministrstvo. Podrobnosti niso znane, vendar domnevajo, da je bilo naročenih najmanj 1000 letal raznih vrst. Amerika bo imela v kratkem 5000 najmodernejših vojnih letal. Izgon Polfakov iz Nemčije Dunaj, 11. avg. br. Izgoni poljskih državljanov z Dunaja se nadaljujejo. Mnogi so prejeli odlok, da morajo odpotovati v 24 urah. Prav tako odpovedujejo hišni lastniki v velikem številu poljskim najemnikom stanovanja. Odvzem orožja Čehom Praga, 11. avg. br. Vlada protektorata je objavila odredbo, po kateri se mora izročiti oblastem vs.a razstrelivna sredstva in orožje, tudi lovske puške in lovske nože. Za prestopek te odredbe je zagrožena stroga kazen z ječo. v posameznih primerih pa celo s smrtjo. Uredba se utemeljuje z namenom, da se prepreči uporaba orožja "m razstreliv po nezanesljivih elementih. Dopisnik United Presta izgnan iz Italije Kim. 11 avs br. Dopisnik tiskovne .is^nei.ie »1'nited Press« je bil na Izrecno cdredbo Mussolinija izgnan iz Italije, ki jo je moral zapustiti v nekaj urah. Poslovanje agencije v Italiji se more dovoliti v bodoče le z izrecnim pristankom fašistične vlade. Pol Anglije je bilo snoči v temi Letalske in obrambne vaje so odlično uspele London, 11. avgusta. AA Reuter. Pol Anglije ie bilo snoči v temi in tako so Angleži v mirnem ča^ii doživeli tisto, kar je najbolj podobno razmeram v volni. Na ozemlju 27.000 kvadratnih mili ni bilo sploh nobene luči. ves promet se ie pa vršil z zasenčenimi žarometi Posebne vojaške in policijske patrulje so strogo pazile na to, da ni bilo nobeno okno razsvetljeno in da 5« na ulicah ni videla nobena luč. Medtem ko so prihajali bombniki Eastlanda. so na vseh letališčih in tudi drugod bili v akciji reflcktrri\ ki so izsledili večino sovražnih- lotal Piloti obrambe so bili na svojih mestih v kar najkrajšem času. kakor hitro so dobili signal, da se približujejo eastlandski bombniki. Obrambni obroč okoli Londona ni bil še nikdar tako čvrst, kakor snoči Pomnožili so ga še s r>00 baloni, privezanimi z jeklenimi žicami. Prav tako stroge varnostne ukrepe so izvedli tudi v londonskem pristanišču. Zarota na Japonskem? RniriK^ia mobilizira? Berlin, 11 avgusta br DNB porota iz Bukarešte, da je Rumunija poklicala za 15. avgust pod orožje deset letnikov rezervistov. Štiri armade bedo na ta način dobile popolno vojno številčno stanje. Ministrski predsednik Calinescu, ki začasno vodi tudi vojno ministrstvo, je včeraj inspiciral oboroževalno industrijo, ki dela s polno paro. Ti obsežni vrjsški ukrepi v Rumuniji so bili izdani zaradi napetega mednarodnega položaja. Turčija vpoklicala 12 letnikov Ankara. 11. avgusta, br. Turška vlada je vpoklicala nadaljnjih osem letnikov rezervistov na orožne vaje, tako da je skupno pod orožjem pole? aktivne vojske ie 12 letnikov rezervistov. Večina rezervistov je bila poslana v Trakijo. Vpoklici tudi v Grčiji Atene, 11. avgusta br Za 15. avgust so vpoklicani trije letniki rezervistov. Razporejeni bodo predvsem po obalnih utrdbah ter na albansko-griki meji. kjer so Tokio. 11. avgusta e. Japonec Koiniša Homa. ki je bil že leta 1932 zapleten v atentat na predsednika japonske vlade Inuhaja, je bil ponovno aretiran, in sicer v zvezi z odkritjem zarote proti vodećim japonskim osebam. Oblasti drže podrobnosti v največji tajnosti. Smatrajo, da je bila zarota naperjena proti politikom, ki so za sporazum z Anglijo. 20. julija pa je bila, kakor se sedaj doznava, odkrita še druga zarota, v katero so bili zapleteni flani raznih manjših patriotičnih društev, ki so pri zasliševanju izjavili, da so imeli namen ubiti aneleškega veleposlanika, v Tokiu Craigie-a in japonskega veleposlanika v Londonu Macudeira. Nova španska vlada V" ?rld, 11. avgusta A A. Reuter. General Franco je imenoval novo vlado. Njen predsednik je on sam s pravicami, kakršnih ni imel nikoli noben predsednik vlade Razen njega so v vladi zunanji minister polkovnik Beigreder, notranji minister Suner. vojni minister general Va-rela. mornariški minister general Moreno, letalski minister general Yague, pravosodni minister Bilbao, finančni minister I^aras. minister za industrijo in obrt de la Lsstra, kmetijski minister Belju-mea. prosvetni minister Martin in gradbeni minister Alfonso Bef. Razen tega so stopili v novo vlado s činom ministra tajnik stranke general Munos Grande in ministra brez portfelja Masas in Camero del Castillo. Spor med Španijo in Čilom Santiago de Chile, 11. avgusta, e. Spor med Španijo in republiko Chile zaradi zahteve generala Franca, da čilska vlada izroči španske begunce, ki so se zatekli v prostore čilskega poslaništva, se vedno bolj zaostruje. Čilski zunanji minister Or-tega je te dni podal izjavo, da bo pred. lagal, da vlade vseh ameriških držav španskega materinega jezika napravijo skupni korak v Madridu Poudarjajo, da zahteva slede izročit ve političnih beguncev, ki so se zatekli v poslaništvo, pravno ni utemeljena in je nemoralna. V nekaterih političnih krogih je izraženo mišljenje, da bo ta spor lahko dovedel do prekinitve diplomatskih odnosa jev med Španijo in republiko Chile. 6.000 društev na Dunaju razpuščenih Dunaj. 11. avg br. Uradni list je objavil odredbo, po kateri se rarpušča na Dunaju izmed še obstoječih 10.000 društev nadaljnjih 6000, med njimi društvi Prijateljev Francije in Anglije, posebno veliko število pa katoliških organizacij, med drugimi Katoliško šolsko društvo. Zveza katoliških deklet itd. Polovico premoženja razpuščenih društev pripade narodni socialistični stranki, polovica pa ostane pod prisilno upravo Potres ▼ Bolgari}! Sofija, 11. avgusta, e. Včeraj so občutili močan potres na ozemlju v širini kakih 800 kvadratnih milj v centralni Bolgariji. Prizadeta so bila zlasti mesta Cir-pan. Stara Zagora, Kumov srad, Plovdiv itd. Potres je bil me.-toma tako močan, da je popokalo zidov.je in so se rušili dimniki. človek z ieklenitni pljuči se je poročil Čikago, 11. avgusta. AA Reuter F red Snyte, človek z jeklenimi pljuči, se 1« včeraj poročil s 25 let no Te rezo Larkin-govo, s katero je že od otroških let velik prijatelj. Fredu je danes 29 let Kakor je znano, je pred tremi leti zbolel v Sangha-ju za otroško paralizo in od tistih dob živi stalno v posebnem an;iratu. ki mu umetno dovaja zrak v pljuča V takšnem stanju je prepotoval že na deset tisoče milj. Sele pred kratkim se je vrnil z romanja v Lurd. Medene tedne bo Fred Snyte prebil s svojo ženo v posebni avtomobilski prikolici, izdelani nalašč za njegova jeklena pljuča. Curili, 11. avgusta. BeogTad 10—, Pariz 11.73, London 20.7275. New York 442.875, Bruselj 75.225, Milan 23 3C Amsterdam 236.30, Berlin 177.70, Praga 15.175, Varšava 83.40, Bukarešta 3.25. Stran 2 ►SLOVEMgKI M A ROD«, petek, H. 1939. Stev. 181 Razvoj mariborske industrije, trgovine in obrti Zanimive ugotovitve ob letošnjem Mariborskem tedra razvoja Maribora — Optimizem gleda bodočega Maribor, 10. avgusta Poljedelsko in vinogradniško razstavo na Vili. Mariborskem tednu, razstavo preprog, vrtnarsko razstavo, razstavo malih živali in druge številne razstave, smotrno dopolnjuje velika razstava tekstilne industrije, ki je nameščena v dvoranah So-kolskega doma. splošna industrijska razstava, velika obrtna razstava ter velika trgovska razstava. Ce si pokličemo v spomin razstave industrijske 'n obrtniške produktivnosti ter marioorske trgovine na prvih Mariborskih tednih, opažamo silen napredek m razvoj, ki so ga povojne pril.ke prinesle Mariboru na torišču industrije, trgovine in obru. Glede industrije na^ v polni meri prepričuje o tem velika razstava mariborske in okoliške tekstilne jidustme v dvoranah Sokolskega doma. To je doslej največja razstava te vrste v Mariboru. AranžerjV strokovnjaki iznajdljivi arhitekti so napravili načrte za sijajno opremo, velikopotezno priredbo, ki zbuja pozornost in pohvalo. Celo tujci ki ho prišli na letošnje prireditve m razstave Mariborskega tedna, odkrito priznavalo, da niso videli tako krasne In prvovrstno urejene tekstilne razstave, kakor je letošnja tekstilna razstava. Tako so mariborski tekstilni indu-strijci žrtvovali velike zneske v prid slovesu Maribora ter njegove industrije. Urejenost razstavljenih predmetov kaže globok čut. za estetiko, smotrnost in lepoto. Napram dosedanjim tekstilnim razstavam na Mariborskem tednu kaže letošnja ogromen napredek tako da je v ospredju in središču letošnjih razstav. Svoj delež so prispevale za to razstavo malodane vse mariborske in okoliške tekstilne tvornice, tako da lahko rečemo, da je na njej amsto-pana vsa naša tekstilna industrija, ki ne vrat v našem obmejnem goopodarakem življenju samo gospodarsko komercialnih funkcij, ampak tudi socialne, saj zaposluje naša tekstilna industrija danes as preko 8.000 delavcev m delavk in skoraj 1000 nameščencev. Zelenje m druga okrasja ze-io povzdigujejo prijetno sliko celotne razstave. Tudi mariborska trgovina je na letošnjem Mariborskem tednu častno zastopana. Kakor se opaža v tehniki ter modernizaciji naših mariborskih izložb napredek naše mariborske trgovine ki je bila še do preobrata izrazito provinc al na in malo-mestna. tako se lahko ob letošnji razstavi mariborske trgovine znova prepričamo o njenem zadovoljivem napredku in razmahu. Mariborska trgovina se odlikuje po svoji solidnosta smislu za sodobne potrebe in zahteve, vsestranski ustreznosti. O vseh teh in drugih odlikah mariborske trgovine nam pričajo številni razstavljeni predmeti, ki Sirijo njeno dobro Ime. Tudi letos je razmeščena velika trgovska razstava v prostorih osnovne šole v Razlago-vi ulici. Mariborsko obrtništvo pa si je oriborilo solidnost v izdelavi, mojstrsko izvežbanost in konkurenčno sposobnost v velikih konkurenčnih trenjih v predvojni, pa tudi v povojni dobi. Mariborski narodni obrtnik je moral skozi težke preskušnje vsakdanjega življenja, ki se jim je pridružila nasprotna, pred letom 1918 privilegirana konkurenca, da se je v povojni iobi lah- i ko vzpel do stopnje primnja potrebne in vredne krmllteUiosti. Mariboraka narodni obrtnik Jo tudi na svoji letošnji veliki razstavi ▼ okviru VTIL Mariborskega tedna, ki se nahaja v prostorih H. dekliške meščanske iole v Cankarjevi ulici, pokazal, kaj premore njegova pridnost, njegov idealizem njegov« ljubezen do poklicnega dela. Ta razstava pa nam govori tudi o temeljiti strokovni usposobljenosti, ki ne zaostaja za tujim kvalitetnim delom, o složni vzajemnosti mariborskega obrtništva, ki je zmerom pripravljeno sodelovati, kadar gre za obče stanovske interese. kadar gre za koristi in sloves >a£ega Maribora. Naše obrtništvo je s to svojo prelepo razstavo znova izpričalo svojo zrelost .svojo stanovsko zavest in globoko ljubezen do dela lastnih rok in lastnih produkcijskih sposobnosti. Ves čas letošnjega Mariborskega tedna se opaža ves dan v prostorih velike tekstilne, trgovske in obrtne razstave živahno vrvenje. Tisoči in tisoči obiskovalcev si jih ogledujejo ter se vneto zanimajo za razstavljene predmete in proizvode. Ogledujejo št jih s priznanjem, saj je sloves, napredek mariborske industrije, trgovine in obrti obenem tudi napredek vsega Maribora v korist in prid vsemu mariborskemu prebivalstvu. Z razvojem m napredkom mariborskega gospodarstva stoji in pade razvoj Maribora samega. V fera pogledu nam letošnja velika tekstilna razstava, velika trgovska in velika obrtna razstava vlivajo mnogo upanja in mnogo optimizma, s katerim motrimo lahko nadaljnji razvoj Maribora in vsega njegovega zaledja. Letošnja sadna letina v Sloveniji Za p@i*abo sa Ljubljana, 11. avgusta Tudi v Sloveniji se letos obeta precej debra sadna letina; da bo pa lep pridelek sadja v resnici blagoslov za splošnost in zlasti za kmeta, so potrebni mnogi ukrepi. S samim izvozom sadja vprašanje vnov-čenja rn porabe letošnjega sadnega pridelka še ne bo rešeno. Potrebna ie zlasti ši-rokopotezna propaganda za čim večjo porabo sadja doma. Poraba pa bo tem večja, če bomo čim več sadja konzervirali za zimo. Izgledi za sadno letino so bili nekaj časa še lepši in zdaj se ne obeta več tako dober pridelek v nekaterih zahodnih okrajih, n pr. v logaškem, kočevskem in škofjeloškem. Vendar bo v splošnem letos v naši banovini še vedno dobra sadna letina. Prav dobra, da ne rečemo celo rekordna, pa bo v naslednjih, kakor kažejo poročila ob koncu julija: v crnome1 jskem. lendavskem in laškem, a delno tudi v ptujskem, slovenjgraškem. krškem, celjskem, brežiškem, šmarskem in litijskem. Nekoliko slabša letina se. žal, obeta v obeh mariborskih okrajih. Maribor levi in desni breg, od koder izvažamo približno tretjino sadja, kljub temu pa bo Še vedno dobra. Slabša letina bo v kamniškem, škofjeloškem, kranjskem in konjiškem okraju. Dobro so obrodile skoraj vse sadne vrste ne le jablane, temveč tudi hruške, slive in zlasti bc mnogo orehov. Orehi bodo letos obrodili zelo dobro v vseh okrajih razen v kamniškem. Na pridelek seveda še lahko vplivajo ujme, pa tudi razni škodljivci. Tako se je n. pr. v Prekmurju pojavil zelo nevaren škodljivec, znan pod imenom San Jose, a s strogimi in takojšnjimi ukrepi se jim bo nedvomno posrečilo omejiti ter zatreti širjenje tega škodljivca. Baje bodo posekali okrog 500 dreves, sadje pa porabili za mošt. Ljudje bodo seveda prejeli odškodnino in olajšana jim bo nabava mladih sadnih dreves. Izvoz sadja je bil doslej še precej v zastoju, odnosno ni bil vsaj tako živahen kakor bi si želeli sadjarji m izvozniki. Vendar je upanje, da bomo letos izvozili vsaj toliko sadja iz Slovenije kakor lani. Izvoz seveda zavisi od določitve kontingentov, zlasti za Nemčijo. Priznati je treba, da so bile dosedanje intervencije Prizada v splošnem uspešne in lahko pričakujemo, da bodo letos doseženi nekoliko večji kontingenti Glede nakupovanja in obiranja sadja so bili letos izdani zelo strogi ukrepi in primerna navodila. Sadje morajo obirati ob pravem času, prestopke oblasti kaznujejo po zakonu o živilih. Strogo nadzorstvo je uvedeno pri izvozu na nakladalnih postajah in so sadni kontrolorji prejeli posebna navodila v ta namen Vsi ti ukrepi so potrebni, da naše sadje obdrži, odnosno 6i pridobi primeren sloves, kajti brez slove«a ne moremo tudi pričakovati večjfga izvoza. Pozdraviti je trebi, da so bile uveden« posebne legitimacije za nakupuvalce sadja. Glede nakupovanja sadja ie bil dosežen primeren sporazum med oblastmi in legitimnimi izvozniki, da bo uveden tudi v tem pogledu red ter da nc bodo razni prekupčevalci zopet odiral' kmetov. Zdaj prihajajo v poštev za izvoz predvsem zgodnja jabolka Ona se Giblje okrog 1.5 din kg in tudi nekoliko vi*e Zanimanje pa je tudi že za zmukn fabofka. Kakor rečeno pa s samim izvozom še ni rešena poraba vsega sadja Oblasti posvečajo zadnje čase posebno pozornost propagandi domače porabe sadja, predvsem na deželi. V ta namen ie bilo tu
  • išo. Mldeniča sta nato s koli razbila všna vrata Ko sta skušala vdreti v hišo. ?a so pnšli na pomoč sosedi, nakar sta Dobegni^a Z zadevo se pečajo orožniki — r>oslej še neznani storilci so se vtihotapit v stanova n le banovinskega cestarja Lo. .-renca Rečnika iz Vurmata pri Selnici ob Oravi ter mu odnesli iz nekega predala v nalniei 650 din gotovine. — Mariborska -vittcija 1e aretirala Spletnega Jakoba Šeligo, k: se je noiavil v Mariboru navzlic :emu da je bil dne 7. januarja 1939 za lobo treh let izgnan in Maribora in oko-;ice šerugo, ki ima na vesti neko tatvino sc oddali v zapore tukajšnjega okrožnega sodišča. — Na Grajskem trgu se je pojavila starejša ženska, ki je imela do. ~ela raztrgano obleke, tako da sc se ljudje zgražali. Izkazalo se je da gre za 681etno Marijo Z iz Sv Jurija ob Pesnici. Poslali =?o jo v domovno občino. — Na Vodnikovem trgu je neki kolesar povozil 51etnega ivana Gregoriča s Koroške ceste, ki je >biežai s poško,-hami na nogah in rokah. — Na križišču Meljske in Aleksandrove ceste sta trčila dva kolesarja Pri tem sta oili kolesi močne poškodovani. Hujše nesreče ni bilo. — Nočno lekarniško službo imata še danes Minafikova lekarnp pri Orlu na Glav. nem trgu. tel 25 85 ter Remsova lekarna pri sv Roku na vogalu Aleksandrove n Meijske ceste tel 25 —32. — Odprta noč in dan so jrToba vrata... V splošni boln-ri ie umrl zasebnik Simon Mesaric, star 76 let. v Zolgerjevi ulici upokoieni železničar Franc Gusel. star S7 let. v Tvrševi ulici št. 24 je umrla zasobnica Marija Vremšak. stara 90 let. 2alujc<*im n?še erlobnko sožalje. _" prireditve Mariborskega tedna. Dre- vi od 20.30 do 22. promenadni koncert na razstavišču. Jutri ob 8. zjutraj začetek teniškega turnirja na teniških igriščih ISSK Maribora. Od 16.30 do 18. prome-nadni koncert na razstavišču, od 20.30 do 22. promenadni koncert na razstavišču. V nedeljo bodo v okviru Mariborskega tedna poleg nlavalnih tekem še sledeče prireditve: vp7'ka propagandna kolesarska dirka okoli Pohorja s pričetkom ob 5. Start in cilj v Koro^čevi ulici pred parkom. Ob 8. nadaljevanje teniškega turnirja, ki traja ves dan do zaključka. Od 11. do 12 30 pro. n&rnađttl ko-icert na razstavišču. Ob 11.30 novorka kol^sariev skozi mesto in sicer po Korošcev: ulici, Aleksandrovi cesti do razstavišča Marivorske2ra terlna. Ob 15. letalski dan na tezenskem letališču. I^eti in akrobacije jcdralnih letal kakor tudi vojaških in" C1'v:ln:"h motornih letal. Leti tudi za občinstvo. Od 16.30 do 18. prome-oadni koncert na razstavišču. Za vse prireditve je veliko zanimanje. _ >I^ri!)^r=ko vreme. Maksimalna tem. pera tura 26.4 minimalna 11-3. — V pravi je utonil v Krčevini pri Vur-bergu lSlrtri kmečki sin Blaž Bezjak. Doma se je *prl s svojim očetom, nakar je navalil na oOeta z nožem, nato pa stekel oroti Dravi in se vsedel v čoln. Kmalu nato se je čo!n prevrnil. Blaža Bezjaka pa j a zacrnilo valov je. _ 'Goriovi gorijo. Pr! Prasrerskem je Pričelo goreti v gozdu posestnika Franca feršuha Ogenj je prešel na gozd posetni-:ov Štefana Beraniča in Katarine Šumareve. Gasilcem iz Jabloncev se je posrečilo, 'a so preprečili večjo požarno nevarnost tn da so ogenj lokalizirali. — Lep uspeh malih hajrooiu»arjev. Ob :liki svoje turneje po južnih delih naše ižave so pri sneli naši mariborski mali nrmonikarji r Sarajevo, kjer so želi ve-k uspeh in odobravanje. Iz Sarajeva na-'nl-tajBJo svojo turnejo v Mostar in Du. — vrik. orodje. Med drugim je priznal, da je bil soudeležen pri vlomu v domačijo posest, niče Marije Razborškove pri Celju. Zasliševanje se nadaljuje. — Pomembna 20leinica. V Mariboru so se zbrali maturantje iz leta 1918. Tedaj je bila v mariborski klasični gimnaziji prva slovenska matura, ki so jo polagali pretežno dijaki-vojaki, ki so se vrnili s fron. te. — Vlomilci na Aleksandrovi cesti. Vče_ raj popoldne okoli 4. ure je bil izvršen v stanovanje posestnika Alojzija Lenca na Aleksandrovi cesti 67 drzen vlom. Ko se je namreč A. Lene nahajal v kuhinji, se je z druge strani stanovanja splazil v spalnico neki zlikovec, ki je prebrskal vse omare in predale kjer je našel 2 zlata prstana, zlate uhane, uri, zlato verižico in druge predmete, vredne preko 5000 din. S plenom je tat izginil. Na kraj vloma se je podala policijska komisija. Policijski daktiloskop g. Grobin je posnel prstne odtise. — Prodoren uspeto »»nočnja^ga koncerta. V Mestnem parku se je zbrala snoci veh-ka množica narodnega občinstva h koncertu umetnih in narodnih pesmi, ki ga je priredila v okviru Vin. Mariborskega tedna I pevčeva pevska župa v Mariboru. Godbenl paviljon je bil za to priliko razkošno razsvetljen. Pelo je 200 pevcev in nastopilo je 8 pevskih društev, in sfteer: Bistrica, Kobanci iz Karnnice, »Poštni rog« in »Zarja« iz Pobrežja, trgovski pevski zbor, > Drava«. >Nanos« m > Jad ran«. Ob zaključku so potem nastopili zjdruženi zbori Ipavčeve pevske župe, ka so ubrano odpeli Adamičevo »Zdravico«, Vilharjevo >Ix bratskog zagrljaja« in še eno pod vodstvom pevovodje Albina H rova ta. Občinstvo je pevcem prisrčno in navdušeno vzklikalo. — Sokolsko društvo Rače proslavi K>- letnico svojega obstoja v nedeljo. 13. t. m. Ob tej priliki bo razvilo tudi svoj novti društveni prapor. Slovesnost bo združena z javnim nastopom. rečo v pikova razbojniška tolpa se kr- i. Orožnikom se je posrečilo zajeti 401et-sga Alojzija Grebenška. ki pripada zlo-lasni Pečovnikovi razbojniški tolpi, ki strahuje v zadnjem času Pohorje in vso o m uiui • . okolico. Pri Grebenšku so našli poleg pi- djem. Njihova zelenjava 1 stole nekaj gotovine in razno vlomilsko ki oskrbujejo mesto in tudi okolico z zele njavo in ranim sa Mariborski teden in sport Maribor. 10 avgusta Nedelja dne 13. avgusta bo v okviru MT prinesla izredno bogat in pester športni spored. Poleg letalskega meetinga, finalnih iger za teniško prvenstvo Slovenije bo Mariborski plavalni klub dopoldne ob 10. uri izvedel tekmo na Dravi od Mariborskega otoka do Kristijanovega kopališča (3 km), za katero se je prijavila poleg cele vrste mariborskih plavačev tudi močna skupina iz Celja, Ljubljane Zagreba, Ptuja itd. Popoldne pa bo na Mariborskem otoku medmestni dvoboj reprezentanc Zagreba in Maribora. Zagrebčani nastopijo v najmočnejši postavi z znanimi rekorderji Inž- Gaz-zarijem in Strmacem na čelu. Domačini pa bodo ojačeni z nekatt rimi odličninii Člani SK Ilirije Iz Ljubljane (Pestevšek in Ziherl). Odigrala se bo tudi medmestna vvaterpolo tekma. Senzacija prireditve pa bodo nedvomno ekshibicijski skoki, pri ka_ terih bo poleg domače garde nastopil eden najboljših skakačev Evrope, dolgoletni državni prvak in olimpionik. simpatični Branko Ziherl, ki bo tudi nekaj časa vodil trening mariborskih talentiranih skakačev. Občinstvu se bo s to prireditvijo nudila prilika, prisostvovati nadvse zanimivim plavalnim tekmam, ki naj pokažejo da je mladi Mariborski plavalni klub v do. sedanjem marljivem delovanju dosegel ž« lepe tehnične in organizatorne uspehe. V nedeljo vse na Mariborski otok! Podprimo mariborski plavalni sport.' Iz škofje Loke — Sokoli tn Sokoliće, čifajtef Bratsko *o-kolsko društvo v Železnikih proslavi v nedeljo 13. t. m. 301etnico svojega obstoja. Škofjeloški Sokol je sklenil udeležiti se tega redkega slavja sosednega društva pol-noštevilno, zlasti še zato. ker je zlet v Železnikih zlet vscaa škofjelo kega sokolskoga okrožja in pridejo tega dne v Železnike poleg ostalih gostov tudi društva iz Sele, Gorenje vasi, Poljan in Sovodnjega. Sokolsko društvo v Železnikih razvije ob svojem jubileir"*™ leta Hmštveni prapor, krasno l._____ ..... ki mu bo kumoval br. Engelbcrt Gangl. Prireditev bo le popoldne. Zletne značke sc dobe pri br. hišniku Vraničarju po 5 din, s čimer ima udeleže nec prost vstop k telovadbi. Obeta se lepa sokolska manifestacija, ki naj iznova potrdi, da navzlic vsemu krepko živimo, delamo in napredujemo. Naj ne bo v nedeljo nikogar, ki bi izostal, naš zbor, bratje in sestre, je v Železnikih! Zdravo! — Pretep. Osem obtožencev pride na zatožno klop. Vsi zaradi razgrajanja, kaljenja nočnega miru in pretepa, ki so ga povzročili v eni preteklih noči v Retečah in Gorenji vasi pri Škofji Loki. 28-letni hlapec Anton in njegov drug, tovarniški delavec Vinko sta ubirala pot iz Gode&iča proti Gorenji vasi. Tam sta naletela pred znano restavracijo na družbo in okrog 22. so si bili že v laseh. Iz ostrih besedi se je razvil prepir in nazadnje pretep. Petra, delavca so močno vrezali z nožem v levo roko. zlasti pa se je osem ponočnjakov odlikovalo v kričanju in razgrajanju, tako da je zbudilo njihovo početje splošno zgražanje, zlasti še, ker so pripravili menda vse ljudi ob spanje. Po poklicu so bili junaki noči kaj pestro zbrani. Poleg delavcev s»o pomagali sinovi posestnikov, v pisani druščini se je znašel tudi en mizarski pomočnik in celo en dijak. Ker je zdaj v Retečah mnogo letoviščarjev. je početje ponočnjakov tem večje graje vredno. Kriv seveda ni nihče. Vinko in Tone dolžita ostale, ostali pa ta dva. Torej čisto v redu: z vsemi pred sodišče, da se zadeva razčisti. PRI ZJJRAVNTKTJ Zdravnik stopi v čakalrrioo tn I jiiidN I — Kdo čaka najdlje? — Jaz čakam ie pol leta Ogovori krojač in mu pokale ra/nin.