PesaaiMna številka Din 1.—, LETO ra. feitnina plačana v gotovini. SVEV. 204. V LJUBLJANI, ponrteljek, dne 13. septembra 1926. tt'«sc«aMH»em«BaaaRmKBNBaHH9Mm^ct9MS»£u^j3?«*^^ s-^«8»aBJSi««a^i^^>sa*s3aw®anaB6J8XiaK2toaJBBai«»*«^a*w - :-■••■■ .•>.■*...■*• ^.vs^soasers**.s: a&ajai vsak dan opoldne, isvacaaSi nedelje in praznik*. ■••ečna naročnina: V Ljubljani ta P° pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 80"—« Mes&vlsen političen list, UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. IS. TELEFON ŠTEV. 552. © UPBAVKISTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. S. ftokoplsi se n* vračajo. — Oglasi po tarilu. Pismenima vprašanjem naj se priloži vaxmk& zb odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 18.888, Pregrupacija. V uvodniku z dne 5. septembra se zavzema Jutro« za neko pregru pačijo strank, ki baje leži' jako na srcu g. Svetozarju P ribi če vicu. Ta pregrupacija naj bi se izvršila tako, da bi imele stranke svo-. je jasne politične, linije, kakor jo ima n- P1’- — samoobsebi umevno — SDS. Odtod poduk in poklon NHS. Poleg tega llaj bi se izvedla ustava v vseh svojih detajlih. Nekdo je rekel nekoč, da je politika umetnost možnega. Ta nauk naj bi si SDS dobro premislila. Kajti da ima ona 3 jasne politične linije«, bi ne bilo še ta- lnido. Take linije poznamo že vsaj izza časov policijske države, ko so se li,-n>je diktirale podložnikom od zgoraj ne jla to ali so bile primerne, ali pa strank* S^° izvršlj've- taka liniJa SDS in Sr V ^ teza> so Slovenci, Hrvati ‘ l>0 "pač n& narcd iu ’skrita želiai da ,iai roda Sl efoc*a.ien najmočnejši del nadih* d °Veuski narod sicer ne neha tr-o ^rl ,a |f ^>f)Se!.'en narod, Hrvati isto, da ■ n.] ne govorimo. Ampak linija - I;ilja, in ta SDS linija pravi, da smo si skupaj en narod. Zato bi bilo pri eventualnih p reg ru,pa c Ljah nvarda vendar dobro, da bi se pred postavitvijo takih »linij pogledalo malo v realno življenje in se potem Še-le skladno s tem Postavljale linije, da ne bi bilo treba ubogim državljanom vtepati s silo v glavo stvari, katerih me verjamejo. Druga težka zadeva je ustava. Že sa-•Ho dejstvo, da ustava do danes ni izvedena. bi zadostovalo, da karakterizira Notranjo moč ustave in pokaže, da ni v skladu s težnjami narodov in pokrajin. zato bi bilo morda bolje misliti na lo, kako naj se ustava razmeram primerno /Premeni, kot pa da se neizpremenjena lZvede. Kajti vsi vemo danes, da je usta-Va strogo centralistična, torej ne more .ti dobro za državo, kjer je več narodov in kjer mora na ta način močnejši slabe j-Šega pritisniti ob zid; kajti ravno v tem, da se trdi, da srno eno ie l majorizacije slabejših “»varnost ie za .bi. U6v te"a momenta, na'K'-lir t 1 ra,lstieua ustava nepriilier-^ 1 taka ustava predpostavlja pre-‘ 1 Jsnjp homogenost pokrajin in dober centi ami upravni aparat z dolgoletno tradicijo, česar pa pni nas ni in ne bo še dolgo časa, če bo sploh kdaj. Tretji moment pa je politična in gospodarska samostojnost naroda. Čim bolj - Je vse centralizirano, tem bolj zgublja navaden človek stik s politiko iu z vsem davnim življenjem. S tem pa zgublja ‘■»nnsel za inicijativo in samopomoč. Ker m.u je postala država nekako tuja in vsemogočna sila, s katero nima nobenega razen kadar je treba dajati, pri- vsel'iu' vSe da 11111 bo °na izvedla fuzije svojih -parlamentarnih klubov že v sedanji politični situaciji, I. j. še prej nego lo razmere zahtevajo in piredno postane aktualno vprašanje vstopa demokratov v vlado' Na vsak način pa je ta akt demokratov in muslimanov; tudi, če še ne predstavlja popolne spojitve obeh obeh strank, prav simpatično pozdravila vsa politična javnost, .posebno tudi radikali, ki v tem vidijo brezdvomen napredek v smeri ureditve naših notranjih razmer. S tem je namreč na najpripravnejši način rešen kočljiv veliki problem v Bosni. Brezdvo-ma se je s tem ojačila tudi demokratska stranka in ona vtsopa z ojačenimi pozicijami v nadaljnji razvoj političnih razmer, posebno v zvezi s kombinacijami, ki se v tem pogledu delajo na obeh straneh. UREDBA O NOVINARJIH PODPISANA. Beograd, 13. sept. Minister za izenačenje zakonov dr. Srskič in minister za socialno politiko dr. Milan Simonovič sta podpisala uredbo o novinarjih. Uredba se ta teden razglašena v Službenih ' in bo s tem stopila v veljavo, pravkov Je doživela nekai manjših po- \ pi ašanje novinarskih pokojnin je rešeno na ta nat in, da država priznava pravico do pokojnine do največ 3000 Din. Polno penzijo dobe novinarji po 30 letih novinarskega dela, pravico do penzije pa dosežejo že po 10 letih. Prav tako imajo pravico do pokojnine tudi žena in otroci novinarjev. — Z uredbo so dalje urejeni odpovedni rok in druga važna vprašanja o odnošajih med pcslodajalci in nameščenci. Beograd, 13. septembra. Pašičevci na- j povedujejo v zvezi s povratkom N. Paši- I ca v domovino na jesen veliko akcijo | proti vladi g. Uzunoviča. Predvsem napovedujejo sklicanje velikega kongresa stranke, na katerem bi obračunali z vsemi svojimi nasprotniki ter zopet vzpostavili stari režim. Z ozirom na težko gospodarsko krizo, v kateri se nahaja država, pa je nujno j potrebno, da se ohrani politika sporazuma in zato se je začelo z merodajne strani odločno delovati proti nameram pašičevcev in tudi proti povratku Pasica na vlado. Predvsem pa je skrb vlade, da se obvaruje pred vsakim presenečenjem, če bi skušali pašičevci v parlamentu vreči vlado. V prvi vrsti se hoče obrezuspešiti akcijo pašičevcev s tem, da se ustvari podlaga za tako močno novo vladno koalicijo, da bi tudi od pašičevcev izzvan razkol radikalne stranke ne mogel vzeti vladi večine. Misli pa se tudi na to, da bi parlament še pred radikalnim kongresom izglasoval vladi obsežna pooblastila in bi ta vladala nekaj časa brez parlamenta. Bila bi to neke vrste parlamentarna diktatura. ki bi z uredbami izvedla poleg drugega izenačenje zakonov. Naknadno pa bi parlament odobril vse njeno delo. Nasproti teinu propagirajo nekateri pašičevci iu njih prijatelji iz časov PP režima uvedbe diktature pod vodstvom N. Pašiča. Odpor preti sistiranju ustave in parlamenta pa je tako velik, da ne more biti o diktaturi govora, zlasti še z ozirom ha obstoječo gospodarsko krizo. Najbolj odločno stališče proti pašičev-cem zavzema Nar-tas Petrovič, ki je vsled krize v radikal, stranki pridobil zopet mnogo na ugledu. Zlasti ga priporoča njegova nezlomljiva energija in pa to, da je radikal starega kova in pristaš one radikalne politike, ki je dvignila radikalno stranko. Da pa se povrne Nastas Petrovič na oblast, je potreben pristanek tudi drugih parlamentarnih klubov in v-tem oziru se že tudi vrše konzultacije. Seveda le v zelo intimni formi. Vsekakor pa je gotovo to, da so merodajni krogi odločeni nastopili proti pa-šicevccm z vso energijo in z vsemi sredstvi, če bi li res skušali izvesti svojo akcijo. Čeprav je politična situacija precej, motna, je vendar danes jasno, da o povratku Nikole Pašiča na vlado ne more biti hiti govora. N loga X. Pašiča je za vedno odigrana in besedo imajo v bodoče le ljndje poli-take sporazuma. Ta politika obvelja v vsakem slučaju, pa naj jo predstavlja v vladi St. Radič ali pa dr. Nikič. SPOMLADI BODO OBČINSKE VOLITVE V VSEJ DRŽAVI. Beograd, 13. septembra. Pred državnim svetom bo v kratkem prišla na vir-sto pritožba radikalov proti beograjskim občinskim volitvam. Kakor izgleda, bodo volitve potrjene. Toda v notranjem ministrstvu delajo na osnutku občinskega zakona, po katerem se bodo izvedle občinske volitve v vsej državi. Če na jesen ne bo delal v politiki Pašič kakih zmešnjav, bo občinski zakon še v jesenskem zasedanju sprejet in se bodo občinske volitve nato že prihodnjo pomlad vršile v vsej državi po novem občinskem volilnem zakonu. KONGRES VSEH SLOVANSKIH ZDRAVNIKOV v BEOGRADU. Beograd, 13. septembra. Poleg kongresov ki se vrše te dni, se bo 17. t. m." vršil kongres Narodne Odbrane, 20. t. m. pa kongres slovanskih zdravnikov. Na ta kongres sc povabljeni zdravniki iz vseh držav, kjer prebivajo Slovani. Pridejo ^ U’ C igari in ruski emigran- ti. I c vabljeni so bili tudd zdravniki iz sovjetske Rusije, toda izgleda. da jim ni dovoljen prihod. Zveze ni bilo mogoče debiti z zdravniki v božički Srbiji, s Hrvati na Gradiščanskem iu s slovenskimi zdravniki v NOVA JADRANSKA TARIFA. Šušak, 13. septembra. Te dni bo do-tiskana sprememba jadranske tarife, ki bo stopila v veljavo 1. oktobra t. 1. S to tarifo bo Sušak prišel v ugodnejši položaj, kakor pa je bil pri lanski tarifi, ker je trgovski promet Hrvatske* in Slovenije usmerjen na Sušak. Ta ugodnejši položaj Sušaka za promet iz Slovenije je dosežen s tem, da je s posebnimi tarifnimi določili Sušak v tarifnem pogledu izenačen z Reko oz. s potjo na Reko preko Ljubljane, Sv. Petra na Krasu in Reke. — Odslej dalmatinske luke ne bodo mogle več tako nevarno konkurirati Su-šaku, temveč samo še Reka. Zato bo potrebno, da se na Sušak u znižujejo še pristojbine in doklade, da se s tem doseže čim večji trgovski promet. Albin Prepeluh imenovan za komisarja pri Trboveljski premogokopni družbi. V soboto je trgovinski minister dr. Krajač brzojavno razrešil dosedanjega komisarja pri TPD svoje dolžnosti in imenoval za vladnega komisarja pri TPD g. Albina Prepeluha, bivšega poverjenika za socialno skrbstvo. Novi državni komisar ima obsežna pooblastila od vlade in prizadetih resornih ministrstev ter je imenovanje g. Prepeluha dokaz, da vlada v svojem sporu s TPD nikakor ne misli odnehati. Da to svojo voljo vlada še bolj povdari, je imenovala ravno g. Prepeluha, ki je znan po svoji odločnosti in neodvisnosti. Dekret c imenovanju je bil g. Prepeluhu izročen v soboto. ■ akoj v soboto popoldne je odšel g. Prepeluh v Delavsko zbornico, kjer pa seveda ni našel nobenega kompetentnega uradnika. Take je mogoče, da v nedeljo na protestnem shodu delavci še niso vedeli c imenovanju g. Prepeluha. To bodi ugotovljeno za slučaj, da bi gotovi 'gospodje pri Delavski zbornici hoteli deklamirali e svoji veliki viiemi za delavstvo. *Y nedeljo dopoldne se je zglasil g. Prepeluh pri ravnateljstvu TPD in podal pismeno svoje želje, oziroma zahteve, iz vzrokov javnega miru in reda je zahteval, da Trb. prem. družba takoj preneha z redukcijo obratovanja, z odpuščanjem delavstva in z znižavanjem delavskih mezd. Nadalje je zaprosil za podatke o množini demonirauega premoga, o cenah in množini premoga, ki ga je prodala TPD državi, zasebnikom, industriji in v tujino. Tudi je zaprosil za podatke v višini tantiem upravnih svetnikov, ravnateljev ter o višini čistega dobička. ' ' Imenovanje g. Prepeluha za vladnega komisarja pri 'I PD bo slovenska javnost sigurno pozdravila z ‘zadoščenjem in samo obžalovala, da se to že ni zgodilo preje. Zlasti pa pozdravlja slovenska javnost trdno voljo vlade, da ne odneha v svoji akciji za pocenitev premoga. Naj bo vlada prepričana, da je v tem njenem boju Slovenec:« pa encdušno priporočajo Jelačin-Ogrino-vo listo, kar je najboljši dokaz, da je ta lista nestrankarska in zgolj strokovno-gospodarska. Treba je samo primerjati pisavo obojestranskih listov. Na eni strani mirni in dostojni ton »Nar. Dnevnika«, »Kmetskega lista« in »Slovenca«, na drugi strani psovanje, blatenje'oseb in denunciranje »Jutra« ifi »Slov. Naroda«. Treba samo citati te liste, pa človek koj ve, kje je pravica. Noben glas za SDS-arsko listo združenih trgovcev in obrtnikov. Vsi na plan za Jelačin-Ogrinovo listo! Beograd naj vidi, da je koruptna in nasilna, besedolomna SDS v Sloveniji do-igrala. Kakor je nemogoča vsaka vladna kombinacija s Pribičevičem, tako naj bo konec njegovega vso javnost morečega in ves gospodarski razvoj zadržujočega priveska v Sloveniji.« , Dr. T. Volitve v industrijski odsek. Sporočili smo že, da je SDS tudi za industrijski odsek onemogočila sporazumen nastop. S samo njej lastno trdovratnostjo je zahtevala, da morata biti kandidata tudi gg. Avgust Praprotnik in Franjo Sire iz Kranja. Na vse so pristali zastopniki slovenske gospodarske liste, niso pa mogli iti tako daleč, da bi svojim volivcem predlagali, da volijo Avgusta Praprotnika. In bilo bi tudi vse zaman, če bi to predlagali, ker je več ko gotovo, da se volilci na ta predlog ne bi ozirali. Zato so se morala ta imena črtati in da pokažejo zastopniki slovenske gospodarske liste vso svojo dobro voljo in da obenem povdarijo potrebo skupnega dela vseli slovenskih industrijalcev v zaščito slovenske industrije, so v celoti sprejeli od Zveze industrijcev predlagano listo, razven že omenjenih izpre-memb. Kandidatna lista za industrijski odsek se torej glasi: I. KATEGORIJA. Kandidati: Rihard Skubec, ravnatelj Trboveljske premogokopne družbe, Ljubljana; Avgust \Vesten, industrijalec, Celje; Anton Rojina, tovarnar, Ljubljana; Anton Krejči, tovarniški ravnatelj, Ruše. Namestniki: Ing. Anton Klinar, upravni svetnik Trboveljske premogokopne družbe, Ljub- liaua; . , », • Josip Rosenberg, industrijalec, Man- bor; Mihael Rožanc, ravnatelj tiskarne, Ljubljana; Mirko Gorišek, tovarn, ravnatelj, Kuse. II. KATEGORIJA. Kandidati: Dragotin Hribar, tovarnar, predsednik Zveze industrijcev, Ljubljana, Konrad Gologranc, fetavbenik, Gaber- je pri Celju; Josip Lenarčič, tovarnar, Verd pn V runi ki ; Geza Hartner, lastnik paromlma Murska Sobota. Namestniki: Ing. Milan šuklje, upr. svetnik Stavb ne družbe d. d., Ljubljana; Franc Vehovar, lesni industrijec, Ce- Ing. Oskar Dračar, tovarniški ravnatelj, Maribor. Namestniki: Ivan Avsenek, poslovodja dr. z o. z. Zabret & Komp., Ljubljana; Robert Diehl, tovarnar, Celje; Dr. Mirko Božič, upravni svetnik štora d. d., Ljubljana; Maks Durjava, tovarnar, Maribor. To so kandidati za industrijski odsek in samo te bo volil industrijalec, ki hoče iti s slovenskim narodom, ki se noči postaviti v nasprotje z vem narodom! Somišljeniki! Dolžnost vsakega pristaša slovenske gospodarske fronte je, da se v sedanjem kritičnem trenutku postavi na stran gg. Jelačina in Ogrina in da glasuje za Združeno stanovsko kandidatno listo. Svoje glasovnice izpolnite z onimi kandidati, ki ste jih prejeli od naše volilne pisarne, kandidatne liste, ki ste jih prejeli od gg. Franchettija in Rebeka pa raztrgajte! Glede vseli informacij se obrnite na svojega krajevnega zaupnika ali pa na našo volilno pisarno Kolodvorska ulica 8. Ker so se pripetili slučaji, da ponekod celi kraji, ne vemo po čigavi krivdi, niso prejeli naših kandidatnih list, prosimo, da nam vse take slučaje takoj sporočit«. Vsakega esdeesarskega agitatorja vrzite takoj čez prag! Kjer se pripeti slučaj volilnega terorja ali podkupovanja volilcev, sporočite to nam. Tak slučaj se je prijpetil že v Ljubljani. Sporočite nam tudi vsak slučaj, kjer bodo uradne osebe prekoračile svoj službeni delokrog in agitirale za SDS! Nihče ne sme manjkati v tem zadnjem odločilnem boju za uničenje centralistične SDS. Vsi kot en mož za Združeno stanovsko kandidatno listo. Glasujte vsi za gospodarsko osamosvojitev Slovenije! Glasujte fca neodvinost Zbornice od centralistične SDS. 'je; jega ^ glasu SDS-arski listi. In da je lista takozvfinih združenih trgovcev in obrtnikov SDS-arska in izrazito strankarska, dokazuje najbolje okolnost, da se zanjo obupno zavzemata oba SDS-ai&ka lista »Jutro« in »Slov. Narod«. Vsi ostali slovenski listi vseh strank, kakor »Nar. Anton Kajfež, industrijec, Kočevje; Rupert Pivec, ravnatelj Kristal d. d., III. KATEGORIJA. Kandidati: Fran Bonač, tovarnar, Ljubljana; Fran Lahovnik, predsednik upravnega sveta lesntj industrijske d. d. Korotan, Prevalje; Peter Kozina, tovarnar, Tržič; julij Glaser, stavbenik, Maribor. Namestniki: Vinko Resman, lesni industrijec, Radovljica; v Hinko Pogačnik, tovarnar, Ruse; Franc Ravnikar, industrijec, Ljubija'™; Paul Pirich, tovarnar, Ptuj. IV. KATEGORIJA. Kandidati: Ing. Vlad. Remec, tovarnar, Ljubljana: Dr. Radoslav Pipuš, industrijec, Maribor; Dva modrijana, V volivni boj za Zbornico sta posegla tudi dva modrijana, socialistična »Delavska Politika« in radikalna »Ljudska Samouprava«. Različna po svojem programu in svojih nazorih sta glede volilnega boja v Zbornico, oba lista istega mnenja. Oba sta zajahala visokega konja in sedaj delita z visokega stališča lekcije na levo in-desno. V tej novi pozi visokega cenzorja ki oba lista silno ugajata in mislita, tla sta iznašla kamen modrijanov, kadar se zgražata nad načinom sedanjega volilnega boja. Ker od nekdaj nismo prijatelji poze in ker še manj trpimo takih namišljenih junakov, zato smatramo za svojo dolžnost, da malo pobližje pokažemo visoko stališče obeli novih modrijanov. * . Jasno smo že povedali »Delavski Politiki;; za kaj gre v sedanjem volivnem boju in naravnost škandal je, če kljub temu delavski list daje potuho esdeesarjem. Ali res misli Delavska Politika«, da mora pri vsaki priliki pokazati svoj ministerialni socializem? Ce pa že delala »D. P- očitke drugim, naj najprej pospravi kupe smeti pre svojim pragom. Toliko preklicov, kakoi jih je prinesla D. P. pred in po volitvah v Delavsko zbornico, ni še prinesel noben list, najlepši dokaz, kako je D. P vodila votiven boj. In toliko, kakor pri volitvah v Delavsko zbornico se še ni sleparilo pri nobenih volitvah v Sloveniji. Naj torej D. P. manj zavija oči nad grehi drugih ter raje poskrbi, da sama ne bo glede grehov na prvem mestu. Končno pa bodi D. P.«'povedano še to, da smo prav radi pripravljeni pričeti razpravo o Delavski zbornici in o njenem delu. Pa tudi o nagradah strokovnim organizacijam in o vsem ostalem, kar priča, kako razumejo naši »socialistični generali socialno delo. Povemo D. P. , da se bliža ne samo naša potrpežljivost, temveč tudi ona vladnih krogov svojemu koncu in da ni treba dosti izzivanja, pa bodo gospodje od D. P.« še prekmalu spoznali kako napako so naredili, ko so se na tak način vmešali v volivni boj. da okrožni odbor za volivno okrožje Ljubljana — Novo mesto že od 1. 1924 ni imel nobene redne seje, na 4. strani pa piše, da smatra ta odbor volitve v Zbornico za stanovske in poklicne. Oči-vidno smatra »L. S.« svoje bravce za tako ostroumne, da bi takoj sproti vsako kolono pozabijo. «L. S.« se hoče sicer delati objektivno, kljub temu pa smatra za dobro podpirati tezo SDS. In to je za kočevskega modrijana najznačilnejše. Zakaj L. S.« ve, da so radikali aktivno angažirani v volivnem boju proti SDS, da kandidira cela vrsta njih na Jelačin-Ogrinovi listi, kljub vsemu temu lomi radikalna »L. S.« kopje za esdeesarsko listo. Ta napad na interese lastnih pristašev pa ni več znak modrijanstva, temveč dokaz, da delujejo tu še drugi interesi. In s to konstatacijo zaključujem svoj odgovor kočevskemu modrijanu. Prvi poraz. Slaba prede esdeesarjem pri volitvah v Zbornico, to se najjasnejše vidi v njihovem tisku. Pogumne besede so izostale in nedeljsko »Jutro« že kliče vse obupano: iBojie se konzumarjev! Prestali pa so v »Jutru« tudi vsi klevetniški napadi. Le včasih se še spozabi esdeesarski tisk, da omeni kako kleveto, toda v celoti je moral esdeesarski tisk na celi črti izpremeniti svojo taktiko. Mislili so, da bodo z očitkom prenizkega fatiranja škodovali Jelačin - Ogrinovi listi pa »o škodovali le sebi. Sedaj pa mislijo, da bodo volilci lia te njihove denunciacije pozabili. . Pa se silno motijo, ker nikdar ne pozabi slovenski gospodarski svet, da je davkarsko Jutro« hotelo z denunciacijo o prenizki fasiliji uničiti slovenskega trgovca. Zato pa pravi slovenski gospodarski svet, da se naj navdušuje za esdeesarsko listo davkarija, od davkov izušem trgovci in obrtniki se za njo ne bodo! Bojte se konsumarjev. Tako kliče davkarsko »Jutro«. Mi Va pravimo: Bojte se ag r o m c rk ur- s k i h konzumarjev- in prepričani smo, da vsa Slovenija z nami soglaša! Še bolj žalostno vlogo pa igra janski list iz Kočevja. Na 3- strani Plse še enkrat g. načelnikom gremijev, pristašem SDS. Pozvali smo že gg. načelnike gremijetV, zlasti g. načelnika ljubljanskega gremija da skličejo občne zbore gremijev in jim piredlože v potrditev takozvano gremialno ]ist«> Vendar ne gre, da bodo takozvani gremialni kandidati imenovan, le od par gospodov odbornikov, mesto od g članstva gremijev, ker drugače se /na pripetiti, da bodo tudi samo nekateri gospodje iz načelstva gremijev volili tako-zvane gremialne kandidate, dočim bo vse ostalo članstvo navdušeno glasovalo proti njim. Zato gospodje, skličite občne zbore, da vidimo, kako stoji s takozvammi gremial-nimi listami! Kajpada. Davkarsko Jutro« piše: Za vsakega mislečega in pametnega človeka je jasno, da SDS-arski centralisti, kot nevladna in opozicijska stranka ne nosijo nobene odgovornosti za upravljanje v državi. Lepa nevladna in opozicijska stranka je SDS! Na velikem županstvu v Ljubljani njen eksponent, na velikem županstvu v Mariboru njen eksponent, ^ na ljubljanskem magistratu kar trije njeni eksponenti, v Mestni hranilnici ljubljanski njeni eksponenti, v celi kopi drugih uradov samo njeni eksponenti, a odgovornost naj bi nosili radičevci in radikali! politik Wie sicb der kleine Moritz d»* vorstellt! Davkar agitira *■ . , . , ,zaSluzena slava, da se ,e °,e davčni uradniki eksponi- ponekod oceloa. ^ ^ !,a'(’ ,^‘'dopisi. Resnično, boljše agitacije si*gg- Je^a(,'u iJ1 Ogrin nista mogla izmisliti zase, kakor jo delajo zanju esdeesai-ji. Volivci vedo: lista, za katero agitira davkarija, ta lista ne bo mogla nastopiti resno v davčnem vprašanju, kakor bo nastopila naša gospodarska lista. Zaključek II. pravniškega kongresa v Ljubljani. V sobcto dopoldne je bilo zaključno plenarno zborovanje. Zborovanje je otvcril predsednik kongresa dr. Danilo Majaron. Pozdravil je zborovalce, nakar je prečital odgovor kralja na pozdravno brzojavko. Kralj želi >vrlo važnemu radu« kongresa najlep-ši uspeh. (Viharne odobravanje, klici: Jživel kralji). Načehiik v pravosodnem ministrstvu or. Kavčič je pozdravil kongres v imenu i amestnika pravosodnega ministra, mili istra za socialno politiko Milana Simonoviča, ki obžaluje, da se kongresa ni mogel udeležiti osebno. i.ato je prečital načelnik kongresa dr. •lajaron, številne pozdravne brzojavke ' aznih korporacij in privatnih oseb, med 1 trugim tudi iz Prage in Varšave. Sledilo je sklepanje o resolucijah, ki so jih pripravili v petek odseki. O resolucijah 1. sekcije (bračno pravo) je poročal predsednik višjega deželnega sodišča dr. Babnik, ki je sekciji piedsedoval. Iz njegovega poročila posnamemo, da je bila debata o materiji v odseku zelo živahna, trajala je 3 in pol ure. Nastopilo je 12 govornikov. Odsek predlaga sledeče resolucije: 1. Pravna sigurnost v celi državi nujno zahteva, da se donese še pred uniSikn-eijo civilnega prava enoten civilni bračni zakon, ki določi pogoje za veljavnost in vzroke za razvod braka za vse državljane enako brez razlike vere. 2. Civilni in bračni zakon mora: a) sprejeti civilno formo za sklepanje bra- a m b) določati, da bračnopravne spo-' ‘ izklj„f 110 so(iijo le civilna sodišča. es°lucije so bile sprejete z ogromno vej;mo glasov. v°ngres je sprejel nato resolucijo, nanašajočo se na pravni značaj in tehniko našega finančnega zakona, ki je znana iz našega prvega poročila. Resolucija je '»na sprejeta en bloc. .Sledilo je sporočilo dr. Pliveriča o delu sekcije, ki je obravnavala vprašanje valorizacije. Sekcija ni prišla do enotnega zaključka. 1’redložene so ji bile tri resolucije, od katerih pa ni dobila nobena absolutne večine. Zato je odložil pred-sednik vprašanje valorizacije do prihodnjega kongresa. Rektor ljubljanske univerze dr. Pita-mic je poročal o delu sekcije, ki se je ba-vila z vprašanjem državljanstva. Šlo je med drugim zato ali naj se izgubi državljanstvo ipso iaeto ali je potreben odpust. V sekciji je prišlo do kompromisa: odpust (sekcija je rabila izraz izstop) je Potreben. Resolucija je bila sprejeta en bloc. Proglašeno je bilo najpreje, da se sPfejmejo resolucije en bloc soglasno. Neka pravnica je protestirala, vsled tega velja resolucija kot sprejeta z večino gla-sov. Univerzitetni profesor dr. Gjorgje Ši-ovic je poročal o resolucijah sekcije, ki je pretresala vprašanje odškodnine za neopravičen preiskovalni zapor in pri-tvor. Odškodnina se zahteva tudi za moralno škedo. Od odseka predlagana resolucija je bila sprejeta soglasno en bloc. Dr. Pajnič je glasoval proti. Sledil je referat univerzitetnega profesorja dr. Gjorgja Tasiča o resolucijah, ki lih predlaga sekcija, ki je obravnavala 0 ^organizaciji upravnega sodstva. Pred-'agaiie resolucije, o katerim smo poročali že v prvem poročilu so bile sprejete soglasno en bloc. Glede vprašanja notarijata je bila sprejeta z veliko večino resolucija, ki zahteva ©noten okvirni zakon, ki naj se tudi na Srbijo in Cr-n }' . • ,Q ^ resolucija, ki zahteva uvedbo ostega, modernega notarijata in notarskih zbornic v vsej državi Zoper ti dve resoluciji je giasovalo s3„ mo kakih 10 kongresistov. Resolucija glede uvedbe stolice /.a notarijat na nekaterih fakultetah pa je bila sprejeta le s prav neznatno večino. Nato je prečital predsednik pozdravno pismo društva pravnikov v Trstu. Tržaški pravniki se prisrčno zahvaljujejo zn vabilo na kongres, katerega se žalibog ne morejo udeležiti. (Vzroki so znani.) Prečitanju pisma je sledil viharen aplavz. Drugi* pismo, ki ga je prečital predsednik, je bilo pismo škofa Bonaventure Jegliča. ,§kof žep kongresu mnogo uspeha. Na predlog predsednika je bila nato z velikim odobravanjem sprejeta lista novega upravnega odbora kongresa. Izvoljeni so: za predsednika univ prof. dr. Ladislav Polič (Zagreb), za 1. podpredsednika Rusomir Jankovič, sodnik apel. sodišča v Beogradu in za II. podpredsednika dr. Janko Babnik, predsednik viš. dež. sodišča v Ljubljani. Za čiane: Milan D r a g o v i č, odvetnik, Stojan Stojanovič, sednik, oba v Beogradu, Andrija A n d r i j e v i č, sodnik apel. sodišča v Skoplju, dr. V e r o -n a, podpredsednik slola sedmorice v pok., dr. Ivan P o 1 i t e o , odvetnik, in dr. Dušan P e 1 e š , minister n. r., vsi v Zagrebu in končno iz Ljubljane: okrajni sodnik dir. Rudolf Sajovic, podpredsednik odvetniške zbornice dr. Janko Žirovnik in univ. prof. dr. Metod Dolenc. Novoizvoljeni predsednik dr. Polič se zahvali za izvolitev ter pravi, da se počuti zelo počaščenega, da je izvoljen že drugič za predsednika kongresa ter da se hoče potruditi da bo izvrševal prevzeto važno dolžnost tako, kakor jo je izvrševal njegov prednik. Sledil je zaključni govor dr. Majarona, ki je dejal med drugim: Dovršili smo delo, strokovno in nacionalno. Referati in koreferati tvorijo krasen znanstven material. Ce ne bi imeli drugega uspeha, smo pomnožili našo teoretično in znanstveno literaturo. Sicer pa ne smemo biti pesimisti. Ce bo hotela država doseči konsolidacijo, bo morala poseči po naših dobro premišljenih tezah. Dosegli pa smo tudi lep uspeh v nacionalnem oziru. Prišli ste k nam iz oddaljenih krajev. Hoteli ste videti, kako je pri nas. Ljubav, ki se je razširila te dni med nami nam ni .samo garancija za uspehe bodočih kongresov, temveč tudi zato, da se bo v naši državi polagoma vse uredilo. Mislim, da sporazum, povzet iz inteligence nekaj velja. Stalni odbor gleda z zadoščenjem na svoje uspehe. — Nato se je zahvalil dr. Majaron vsem drugim faktorjem, ki so pripomogli, da je kongres .tako lepo uspel, to so vrhovne oblasti, ministrstvo pravde, ministrstvo sa-obračaja, finančno ministrstvo, društvo »Pravnik-: pod vodstvom dr. Sajovica, ljubljanska mestna občina itd. Tudi novinarjem je izrekel dr. Majaron zahvalo. Pristavil je, da ga posebno veseli, da so izrekli v svojih člankih tudi svoje želje glede kongresa. Dalje je obžaloval smrt ministra Marka Gjuričiča. (Klici: Slava muk' Govornik je zaklical »vsem srčna hvala«. Končal je z besedami: Upam, da bodo tudi bodoči kongresi izpolnili svojo dolžnost: Srečen povratek! Živel bodoči kongres!« Nato se je oglasil k besedi še beograjski advokat dr. Pavlovič, ki je po vda r-jal, da sla bila vlada in parlament do-sedaj gluha za resolucije pravniških kongresov. Parlament še ni sprejel nobenega zakona, ki bi v resnici služil državi. Zato pa je treba skrbeti, da se dovrši uresničenje današnjih resolucij. Končno je nastopil še zagrebški univerzitetni profesor dr. Šilovič, ki je pozdravil v prisrčnih besedah d.r. Majarona ter se mu toplo zahvalil za zasluge., ki si jih je pridobil za uspeh kongresa. (Klici: »Živijo dr. Majaron! Ploskanje.) Končno se je zahvalil dr. Šilovič še vsem drugim, ki so sodelovali pri pripravah za kongres, zlasti pa tudi prebivalstvu Ljubljane za njegovo gostoljubnost (klici »Živijo Ljubljana!«) itd. Njegove tople besede so izzvale burno odobravanje. Nato je dr. Majaron kongres zaključil ter povabil vse udeležence na prihodnji kongres. Kje se. bo vršil prihodnji kongres, še ni določeno. O tem bo sklepal novoizvoljeni odbor. Po kongresu so odšli kongresisti pred Narodni muzej, kjer so se dali fotografirata. Popoldne so odšli srbski in hrvatski gostje večinoma na izlete, ^ zvečer pa so se udeležili slavnostnih gledaliških predstav, ki jim jih je priredila ljubljanska mestna občina. Zborovanje odvetnikov. \ soboto popoldne od 15. do 17.30 se je vršilo v zbornici univerze zborovanje, odvetnikov, ki so se udeležili pravniškega kongresa. Zborovanje, ki mu je predsedoval podpredsednik ljubljanske odvetniške zbornice dr. Janko Žirovnik, je obravnavalo o stanovskih vprašanjih. Soglasno je bila sprejeta sledeča resolucija: Odvetniki kraljevine SHS, udeleženci II. kongresa pravnikov v Ljubljani, zbrani na sestanku 11. septembra 1926, kon- statirajo, da je vsled raznolikosti zakonske uredbe odvetniških odnošajev na teritorijih kraljevine ugroženo funkcioniranje odvetniškega poklica v pravosod-stvu, kar tangira tabo moralno kot ma-terijaluo stanje odvetniškega stanu. Zato zahtevajo: da pristopi zakonodavno telo brez odloga k donošenju zakona o advokatih za celo kraljevino, osnovanega na načelih popolne avtonomije in imunitete. Na podlagi te resolucije se sestane dne 10. oktobra t. 1. v Beogradu posebno od- poslanstvo, obstoječe iz delegatov vseh odvetniških zbornic in organizacij, ki sestavijo na podlagi navodil, prejetih od svojih mandatarjev besedilo najpotrebnejših amandementov k načrtu odvetniškega reda, nakar predlože elaborat kompetentnim faktorjem v Beogradu ter jim raztolmačijo tudi vz/roke. Istočasno se bo dogovorilo odposlanstvo tudi o temeljnih principih ustanovitve enotne organizacije odvetnikov kraljevine SHS. »Nova Pravda" in ljubljanska avtonomija. »Nova Pravila«, najmlajša »Jutrova« filijala, ki pa navaja kot lastnika in izdajatelja Rudolfa Juvana in kot urednika Franja Rupnika, je tudi čutila potrebo, da se je vtaknila v gerentsko vprašanje ljubljanske mestne občine. Prav nič ni imeti proti temu, če se »Nova Pravda« navdušuje za SDS in za esde-esarsko večino v cbč. svetu ljubljanskem. »Nova Pravda« pač deli usodo »Slov. Naroda«, ki je tudi čez noč moral izpre-meniti svoje mišljenje in svoja načela. Toda nesramno je, če N. P. sprevrača resnični položaj ter ne konstatira, da je SDS bila tista, ki je — takrat tudi proti protestom Narodne soeijal. stranke — bila razpustila obe. svet ter Ljubljani odjedla avtonomijo. Se več, ko so lansko leto spomladi bile razpisane obč. volitve, je zopet SDS bila tista, ki je povzročila, da so se že razpisane volitve preklicale. Vsi vemo, zakaj. Ker so se stranke, tudi NSS, združile proti SDS in tako zapečatile njen poraz. In sedaj N. P. z Jutrovo gospodo vred zavija oči, češ radikali in radičeve! ne marajo volitev. Če nekaj gosposkih »narodnih soeijal i-stov,« ki le po nemarnem še nosijo to ime, ne obliva rdečica sramu, da se paj-dašijo z »Julrovci«, pa naj bi vsaj ne načeli vprašanja, p« katerem so bili sami tako zelo udeleženi in sicer proti — mla-dinom. Ne da hi se torej hoteli prerekati z »Novo Pravdo:, bodi jej iz čisto avtentičnega vira povedano, da je vse njeno čvekanje o raznih kombinacijah, o sklepih glavnega radikalnega odbora v Beogradu itd. brez vsake podlage. Če si vsega tega sama ni izmislila, so jo pa Jutrov-ci pošteno potegnili. Tako ljubljanski ra- dikali kakor SKS so zahtevali sporazumno, da se esdeesarsko gerentstvo odstavi, ne samo, ker ne odgovarja polit, položaju v državi, da bi eksponenti SDS igrali vlogo vladnih komisarjev, ampak, ker je SDS v bivšem cbč. svetu bila v taki manjšini napram drugim strankam, da ji gospodarstvo na ljubljanskem magistratu absolutno ne gre. Zlasti pa ne gre, da bi SDS vodila volitve z ljubljanskega magistrata. Zato je bil sporazumni predlog obeh prej imenovanih strank, da naj se mestni občini postavi vladni komisar v osebi drž. uradnika, ki pa naj se mu dodeli sosvet iz zastopnikov vseh strank, torej, celo tudi SDS. Naravno je, da bi bila poglavitna naloga vladnega komisarja, da pripravi volitve. Prav tako pa je naravno, da se bo prej natančno pregledalo poslovanje sedanjega gerent-skega sveta, zlasti finančni položaj, ki ga je ustvaril gerentski svet, tako, da bo še pred volitvami vse razčiščeno. Pri volitvah bomo igrali z odprtimi kartami. Na predlog ljublj. radikalov in SKS je notr. minister Maksimovič pristal ter izdal tudi že dekret v smislu stavljenega predloga. Kasneje je izvršitev začasno preklical z ozirom na kongres pravnikov, bodisi iz lastne inicijative, bodisi da se mu je ta nagib cd izvestne strani sugeriral. Taka je torej stvar, vse drugo pa, o če- mer se N. P. skuša predstavljati kot informiran list, so prazne marnje. N. P. bi si lahko prihranila svoje farbarije za volilni boj, ki jo bo našel, in na to bo vzeli strup, gotovo na strani — SDS, pa 5e-! prav pravi, da noče imeti nobenega stika z onimi, katerih namen je, posluževati se nasilja, da kršijo obč. avtonomijo. Ponesrečen atentat na Mussolinija. Ko se je peljal v soboto dopoldne Mussolini iz vile Torlonia, kjer stanuje, v zunanje ministrstvo, je vrgel neki neznanec na trgu pred Porto Pio-v Mussolinijev avtomobil bombo, ki je eksplodirala. Bomba je ranila štiri pasante, med njimi enega težko, dočim je ostal Mussolini nepoškodovan. Atentator je skušal pobegniti in je’ vrgel še eno bombo, ki pa ni eksplodirala. Policisti so takoj prijeli atentatorja, ki je izjavil, da se piše Erneste Giovannini, da je po poklicu kamnoseški pomočnik in da je prišel iz Franeije z namenom izvršiti atentat na Mussolinija. Pri njem so našli še nabasan samokres z zarezanimi krogljami. Množica je hotela atentatorja linčati, kar je pa polieja preprečila. Mussolini je po atentatu nadaljeval svojo pot in sprejel v zunanjem ministrstvu uradnike, ki so mu čestitali. Nato je naročil vsem prefektom, da za vsako ceno preprečijo nerede. Tudi naj se zaradi njegoye rešitve ne vrše nobene slovesnosti. m To naročilo pa ni imelo posebnega uspeha, ker takoj po atentatu so uprizorili fašisti po Rimu in drugih mestih Italije velike manifestacije, ki niso vse končale mirno. Tako so vdrli fašisti v Milanu v uredniške prostore »Avantija« in jih porušili. V Trstu pa so uprizorili velike protifrancoske demonstracije. Po čudni fašistovski logiki je namreč Francija sokriva na atentatu, ker trpi na svojem ozemlju italijanske emigrante. Seveda so takoj po atentatu hiteli iz vseh strani čestitati Mussoliniju k čudežni rešitvi. Med drugimi je Mussoliniju čestital tudi naš zunanji minister dr. Nin-čič. Ne pade nam seveda na pamet, da bi kakorkoli odobravali atentat na Mussolinija, zakaj vsak atental je obsodbe vreden. Vendar pa bi bil na drugi strani čas, da*hi tudi Italijan, diktator spoznal, da se gede atentati samo v deželah, kjer je ljudstvo oropano svojih pravic. Amerika, Švica, Anglija ne poznajo atenlatov, zato pa so vsi diktatorji v velikem strahu za svoje življenje. Zato pa je tudi smešno dolžiti Frakcijo sokrivde, zakaj glavni krivec je fašistovski režim sam, ki je pognal na tisoče in tisoče Italijanov iz domovine in oropal narod v Italiji vseh pravic. Ni ravno znak državniške veličine, da se je tudi Mussolini po atentatu spozabil, do groženj napram Franciji. Vedno se samo podajati instinktom mase, je znak demagoga, ne pa državnika. S svojimi izpadi proti Franciji se je Mussolini uvrstil med demagoge. Jutrovska logika. Specialiteta čisto izredne kvalitete je logika jutrovske gospode. Tako je »Jutro« na prvi strani ogorčeno, ker sta kandidata Združene stanovske gospodarske liste »velekapitalista« gg. Jelačin in Ogrin, dočim je na drugi strani isto »Jutro« ogorčeno, ker so zastopniki Združene stanovske gospodarske liste odklonili kandidaturo velekapitalista in bankirja Praprotnika. Sicer je pa čisto v redu, da je glavna oseba esdeesarske liste g. bankir Praprotnik in da so se ravno zaradi njega razbila pogajanja za sporazumen nastop v industrijskem odseku. To enostavno logiko bodo volivci v Zbornico čisto gotovo razumeli, dočim bo jutrovska logika ostala Specialiteta, ki je za volilce neužitna. C Tl nww— 11 IM Ul nii>wwi—— Še enkrat opozarjamo državne uradnike in zlasti poštno usluž-benstvo, da se ne pusti izrabiti, od SDS. Izjavljamo z vsem povdarkom, da ne bomo oprostili nikomur in da bomo brezobzirno nastopili proti vsakomur, ki bi v sedanjem volilnem boju pozabil na objektivnost. Dnevne vesti. SEPARATISTI. Zadnjič so imeli beograjski nogometaši tekmo v Novem Sadu. Menda še danes obžalujejo, da. so se odzvali vabilu srbskih Vojvodincev, zakaj tekma je končala zanje zelo neprijetno. Ne sicer v športnem oziru, temveč v drugem. Novosadčani so jih namreč prav dobro pretepli in če jih ne bi rešila policija, bi najbrže obležali na igrališču. Kakor pa je bilo razvidno iz klicev publike, ni veljala jeza Novosadčanov -toliko športnikom, ko pa Srbijancem. Kajti Novosadčani so psovali svoje brate iz Beograda kot »kuferaše« in rabili so tudi take separatistične izraze, da se jih časopisi še zabeležiti niso upali. Sličnih stvari Srbijanci v Sloveniji še nikdar niso doživeli in veudar ima uspeh denunciacija o slovenskih separatistih. Kaj pa so potem vojvodinski Srbi? Ali bi hoteli na to odgovoriti esde-esarski denuncianti in a jih protektorji. Opozoritev volilcem za zbornične volitve. Nekateri volilci rie pošiljajo glasovalnih listin volilni komisiji vposlanih jim službenih kuvertah (bele, modre, rudeče) temveč v zasebnih kuvertah razne barve. Volilna komisija o prejemu zato ne ve, ali taka pošiljka vsebuje volilne listine ali pa morebiti kak dopis (n. pr. prošnjo za duplikat glasovnice, legitimacije ali kaj drugega). Volilna komisija, ki pošiljke z volilnimi listinami odpira šele 22 septembra po 6. uri popoldne, to je po končanem glasovanju,.shranjuje za-to vse pošiljke brez razlike, o katerih je domnevati, da vsebujejo glasovalne listine, do navedenega roka. Da se omogoči redno poslovanje volilne komisije in osobito prepreči, da volilna komisija ne odpre pošiljk z volilnimi listinami ali pa, da pošiljk, ki ne vsebujejo volilnih listin, temveč kak drug dopis, ki ga je treba takoj rešiti, ne shrani do 22. septembra, se opozarjajo vsi volilci, ki pošiljajo glasovnice in legitimacije v svojih lastnih in ne v vposlanih jim uradnih kuvertah, da na te pošiljke narede opazko: »Vsebina glasovalne listine za volitve«. Volilna komisija Zbornice za' trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. — >Uradai list*; štev. 82 z dne 10. t. m. priobčuje tariitno obvestilo o direktnem blagovnem prometu med Italijo in Rumunijo v prevozu skozi našo državo, Madjarsko in Av- nl"l°K(>ktHika('ija razvrstitve državnih uradnikov Ker so bili s prvo razvrstitvijo številni državni uradniki nepravilno razvrščeni so se priložili na državni svet. Draauii svet je mnogim pritožbam ugodil, (dede pristojbin veljajo sodbe seveda tudi pr o prae- loški muzej v Sarajevu. Prosvetno ministrstvo je odredilo, da se geološki muzej v Sarajevu loči od deželnega muzeja iei pretvori v poseben zavod, ki bo .podrejen ministrstvu Sum in rud. — Proboi solunsko fronte )« dogodek, ki si ga je izbralo Udruženje rez. oficirjev, da ob njegovi obletnici obhaja svojo krstno slavo Mariborski pododbor jo proslavi v sredo 15. t. m., na Trgu svobode s parasto-£0m m junake, padle ob proboju. Začetek ob 11 15 dopoldan. Obenem 10 letnica znamenite'bitke na Kajroakčalanu, prvega uspeha v borbi za osvobojen je in u/jeduijenje Jaigo-.lovenov Rezervni oficirji naj prisostvujejo JSu po možnosti v unifornn (^hodnt. z ešarpo in sivimi rokavicami), sicer pa civilu z znakom Udruženja. Vse ostalo prebivalstvo se najvljudneje vabi, da po\eca svečanost z imnogobrojno navzočnostjo. Udruženje rez. oficirjev in bojevnikov, pododbor Maribor. Razpisano mesto. Združena spodnještajerska bratovska skladnica v Velenju odda mesto pogodbenega administrativnega uslužbenca z mesečno plačo po dogovoru. Službo je nastopiti 1. oktobra t. 1. Podrobnosti glej v zadnjem Uradnem listu. _ Glasbena šola v Vrficu sprejme tudi letos večje število pripravnikov. Dečki v sta-Sti 12-16 let, ki žele v to Mo vstopiti, naj se zglase v pisarni muzike Dravske divizijske oblasti, Ljubljana med 13. in 19. sept. v dopoldanskih mah pri višjem kapelniku dr. Jos. Čerinu. P nje za sprejem'in potrebna spričevala nv j prinesejo s seboj. _ I* državne službe. Imenovani so: za šefa okrožnega rudarskega urada v Celju Komel Florjančič, dosedaj prometni upravnik državnega rudnika v Mostaru; za vršilca dolžnosti ravnatelja državnega rudnika v Stankoviči Ferdinand Šinkovec, dosedaj pro-Sni upravnik direkcije državnega rudnika v Velenju; za prometnega upravn^ direkcije državnega rudnika v \ rbmku pa Viktor Šinkovec. — V imenik kazenskih zagovornikov je sprejelo višje deželno sodišče v Ljubljani Leona Tornaga, odvetniškega kandidata v Ljubljani. — Velika ležišča bakra in svinca so bila razkrita v okolici Štipa n Radovi sta. Rudarska direkcija v Beogradu pošlje v omenjene kaje posebno komisijo, da preišče novo razkrita ležišča rude. — Udeležencem velike skupščine »Družbe sv. Cirila in Metoda« je dovolilo ministre! vo saobračaja polovično vozno ceno za čas od 18. do 21. septembra. Vsak skupščina! kupi na vstopni postaji celo vozno karto do Rogaške Slatine ter zahteva obenem na karto mokri žig. V Rogaški Slatini dobi vsak od družbinega vodstva potrdilo, da se je skupščine udeležil. To potrdilo in že kupljena vozna karta, služita za povratek, zato ne sme nikdo oddati vozne karte v Rogaški Slatini. — Kdor se hoče udeležiti skupnega obeda, se mora že poprej zglasiti pri CM podružnici v Rogaški Slatini. (Obed: juha, pečenka, 2 prikuhi, močnata jed in črna kaVa: 26 Din.) V nedeljo, 19. septembra vabimo vse rodoljube in prijatelje družbe na veliko skupščino! — Velika nesreča pri Oinišu. Iz Splita poročajo: V Garmu, v bližini tovarne cementa so popravljali te dni delavci cesto. Nenadoma se je vdrl zemeljski plaz. Osem kubičnih metrov zemlje in kamenja se je jelo valiti z veliko naglico v bližnji jarek. Žemlja je zasula 7 delavcev. Trije so mrtvi, štirje težko poškodovani. — Objesten policaj aretiral sodnika. V Banjaluki je izzval te dni veliko ogorčenje incident med sodnim svetnikom Risto Vu-kanovičem in nekim policajem. Stvar se je odigrala sledeče: Sodni svetnik je hotel najeti izvoščka, da bi se peljal v Slatino. Ker je zahteval izvošček za vožnjo 200 Din, je zahteval sodnik, da mu pokaže tarifo. Medtem je pristopil policijski stražnik. Sodnik ga je vprašal, če mu je znano, koliko znaša tarifa. Stražnik je odgovoril, da ne ve, nakar ga je sodnik opozoril nato, da je izdalo srezko poglavarstvo baš te dni novo tarifo. Stražnik se je razljutil iter zagrozil sodnemu svetniku z aretacijo. Ko ga je sodni svetnik nato opozoril na svoj čin in na dejstvo, da ni vzroka za aretacijo, je zarohnel stražnik nad njim: »V imenu zakona z menoj! Vu-kanov.iču ni preostalo ničesar drugega, kakor tki se je povelju pokoril ter se dal odvesti od policaja na veliko veselje nekaterih tipov v luknjo, iz katere ga je pa rešil kmalu nato odvetnik dr. Šuica, ki je opozoril policijo, na protipoetaVn« postopanje policijskega stražnika. Sodni svetnik .je ovadil zadevo državnemu pravdništvu. — Nezgoda sodnika, ki je potoval na prav-niški kongres v Ljubljauo. U Subotice, po- roča jo: sodnik dr. Martin KluniČ je potoval s svojo soprogo na pravniški kongres v Ljubljano. Da bi pravočasno dospel, je potoval preko Kogojeva. V Bogojevu se je moral prepeljati z motornim čolnom preko reke. Unječa je bila tako velika, da se mu je jedva posrečilo vkrcati se. Ko je hotel dati prevozniku napitnino za prenos prtljage, je opazil, da mu je zmanjkala listnica. Obvestil je o t Mn prisotne orožnike, ki pa se po njegovi izjavi niso dosti pobrigali za si va r, radi česar je imel žepar dovolj časa, da jo je odkuril., Ker dr. Martin Klunič ni imel drugega denarja pri sebi, si je moral izposoditi nekoliko denarja, da se je mogel vrniti vsaj v Subotico. Njegovo listnico so luišu pozneje prazno v kkvsetu vagona, v katerem se je peljal sodnik v Bogojevo. Žeparja Se niso našli. — Stavbnim podjetnikom! »MojmiT«, kreditna in stavbna zadruga^ z o. z., Maribor razpisuje za zgradbo pritlične stanovanjske hiše z mansardo, katera se bode gradila na parceli št. 651 katastr. občine Sv. Magdalena v Kettejevi ulici, kot prvi loterijski dobitek za »Dom vbogih«, zidarska, težaška in vsa profesionistovsika dela. Podkiga za ofert-ni razpis (načrti in proračun) se dobi od 15 septembra 1926 dalje v pisarni kreditne in' stavbne zadruge »Mojmirt z o. z., Rotovški trg 4 L nied uradnimi urami proti povračilu nabavnih stroškov po 60 Din. Ponudbe je vložiti v zadružni pisarni do 20. septembra 1926 do 12. ure v zapečatenem ovitku z označbo: »Ponudba za zgradbo stanovanjske hiše Dom vbogih«. — Dijakinja namlatila pomočnika šefa p®" liciie. Pred sodnim dvorom v Budapešti se vrši te dni kazenska obravnava proti viso-košolki Aliči Videgy radi javnega nasilstva. Dekle je igralo pod komunistično vlado nieu dijaštvom veliko vlogo ter je bilo radi svojega političnega delovanja že trikrat zaprle-To poit se zagovarja Aliče Videgy radi 'tega, ker je napadla meseca februarja tega >e*a v tramvaju namestnika šefa policije Kaba Andrejko 'ter ga premlatila s pendrekom-Glasom zdravniškega spričevala je zadobil pri tem Andrejka teške telesne poškodbe. Pred preiskovalnim sodnikom je obtoženka izjavila, da je pretepla Andrejko zato, ker ie dal svojim organom nalog, da vsakega komunista, ki ga aretirajo, premlatijo na žive in mrtve. Obtoženka trdi, da so tudi njo orožniki slekli do golega ter jo strašno pre-teoli radi česar se je sedaj maščevala nan \ndrejko Sodišče je odredilo, da preiščejo obtoženko psihijatri glede njenega duševne- ga_6*Španski mornar rešil starki v Splitu živijciiie. Te dni je padla v splitski luki pri ukrcavanju na neko ladjo v morje neka stoika ter se jela, ker ni znala plavati, potapljati To opazivši je skočil za njo neki »panski mornar, da bi jo rešil, kar se mu je J »omoči« njegovih tovarišev tudi posrečilo. _ Mestni uradniki v Budimpešti morajo znati stenografirati Budim,klanski mestni magistrat je sklenil, da se odslej ne bodo snreiemali v komunalno službo nobeni uradniki več, ki niso vešči stenografije. Vsi že nastavljeni uradniki bodo uživali pri povišanjih prednost, če znajo stenografirati in pisati na stroju. — Petrolejski vrelec poplavil celo vas. Iz Bukarešte poročajo: Petrolejski vrelec Deana Romana se je te dni razlil ter bruhal po 40 vagonov petroleja na uro. Občina Metlea, ki se nahja v neposredni bližini vrelca je v pravem pomenu besede s petrolejem poplavljena. Petrolej se .je iz neznanih razlogov migal iin ogromni plamen, ki obsega več kvadratnih kilometrov, je uničil vso občino, v kateri se je nahajala tudi velika kaznilnica. t'ožar je udušen. To pa ni zasluga ogromnih čet ognjegascev in tisočev civilnih oseb, k.i so se trudili, da ga uduše, marveč glavni vzrok temu je dejstvo, da je vrelec usahnil. — Koles, in motoc. uuštvo »Sava« v Ljubljani vljudno sporoča da so dvignjeni dobički za sledeče izžrebane številke: 1. dobitek izžrebana štev. 1125 dvokolo, zadela M. Kos iz Zg. šiške; II. dobitek štev. 2355 šivalni stroj, zadel Vid Aberšelj, Ljubljana; III. do- • bitek štev. 4756 luks, otroški voziček, zadel A. Pišot, Ljubljana; 'V. dobitek štev. 1597 je zadel A. Vodičar,^ Ljubljana; VI. dobitek štev. 899 je zadel Ed. Frank, Irg. pomočnik, Ljubljana; VIL dobitek štev. t>61 je zadel Rudolf Gradnik, Dravlje; VIII. dobitek štev. •10 je zadel Dachs, gostilničar, Florijaraska 1 ulica; IX. dobitek štev. 140 je zadel Pod gor- J nik urarski mojster, Ljubljana. — Dvigniti , se imajo še dobitki: IV. dobitek št. 4477 in X. dobitek šttfv.4521. Dobijo se v društveni pisarni. , — jjov kabel med Ameriko in Anglijo, la dni so končali s polaganjem novega kabla med Ameriko in Anglijo. Proga je dolga 3400 morskih milj. . — Preprečen uvoz angleškega premoga v Rusijo. Sovjetski delavski sindikati so sklenili zahtevati od sovjetske vlade, da prepove uvoz angleškega premoga v Rusijo. Protestni shod v Mestnem domu. Na oklic Strokovne komisije se je zbralo včeraj v dvorano Mestnega doma okoli GO delavcev, da protestirajo proti nameravanim korakom Trboveljske družbe, ki hoče radi vladne odpovedi dobave premoga odpustiti večino rudarjev. Shodu je predsedoval Jernejčič, govoril pa je najprej Sedej, ki je podal najprej sliko položaja. Med drugim je tudi omenil, da namerava minister Pucelj postaviti TPD komisarja, od katerega zahteva delavstvo, da bo pravičen naprani njegovim zahtevam. Govornik je naglasil da delavstvo ne bo plačevalo računov v sporu med državo in 1P11. Drugi govornik Marcel Žorga je pozival k vzajemnosti vsega delavstva, zla-Vti k skupni akciji zeieznifnrjev in rudarjev. M. B. Komisar prt TPD je bil imenovan že v soboto popoldne in sicer je to g. Prepeluh. G. Prepeluh se je tudi zglasil v soboto popoldne v uradu Delavske zbornice, kjer je iskal ves informativni material glede delavstva v rudarskih revirjih. Seveda ni bilo v -zbornici nikogar, razen dveh nižjih pisarniških moči. Gg. tajnik, ravnatelj in ravnateljev namestnik pa so bili odsotni. (Op. ui.) Primorsko. Dvoje novih klofut našim Primorcem. V uradnem listu Italije, »Gazzetta Ut ficiale« je objavljen kraljevi odlok, ki vsebuje najnovejše določbe glede pme-ditev oz. prošenj zanje. Doslej se je namreč prosilo za katerokoli prireditev na pod prefekturi. Za našo Goriško je pusla v tem oziru v poštev podprefektura v Gorici, Idriji, Čedadu (katera je sicer ukinjena) in Gradiški (katera pa je tudi ukinjena z zadnjim odlokom o reduk-ciji podprefekturnih mest). Po novih določbah bo treba vložiti tudi za čisto navadne prireditve kot jih imajo n. pi • naša društva prošnjo na prefektuio, \ našem slučaju v Videni, in sicer en mesec pred prireditvijo. O praktični skoio nemožnosti tega novega odloka ne bomo pisali da pa je namenjen vprvo našim razmeram je gotovo. Po vsej Italiji namreč nimajo ne teh in ne talcih prireditev v taki meri kot pri nas. 0 prošnji bo odločeval prefekt sam, kateremu bo pridana komisija, sestoječa iz pol. tajnika liašja v dotičnem kraju, včasih tudi vojaškega ali mornariškega predsednika, kakršna bo pač važnost prireditve. Kako bodo ti gospodje sodili o nas un naših društvih je jasno. Zato Primorcem lahko klone duša, ko vidijo, da jim ». zadnji ostanek svobodnega dela odjedajo »osvoboditelji«. Slovenskih šol ni vež. Mussolinijeva vlada je izdala naredbo, ki določuje ukinitev tudi vsega slednjega šolstva na Primorskem in v r,ir°u*i-Tolminsko učiteljišče, ki je bilo< tos obsojeno k smrti in bi itak 1 ‘ v dveh letih, je ukinjeno. Ravnotako tu- di nižja tehnična šola v Vidmu, katera naj bi nadomestovala idrijsko realko. Drugih srednjih šol pa naši bratje itak niso imeli in še ti dve sta bili italijanski in Slovencem le za pesek v oči. Danes so naši bratje brez vsega šolstva. Ne ljudskega in ne srednjega nimajo več. Otroci že v ljudski šoli ne pridobijo ničesar, ker jih poučuje italijanski učitelj, katerega ne razumejo in ga nočejo razumeti. S tem neznanjem no morejo in nočejo v srednje šole, Jce-r ta m je treba govoriti že v I. razredu italijanski. Primorski Slovenci nimajo več pravice izobraževati svoje otroke. Nagrada kraljevskega fonda za delovanje na pclju narod, prosvete. Uprava kraljevskega fonda, ki ima . glavni cilj, da pospešuje privatno iniciativo v delovanju za narodno prosveto, i smatra, da bi bilo zelo koristno, da se ; pregleda in oceni enkrat na leto stvarno ■ delovanje posameznih društev ali po- • edincev na humanitarnem, prosvetnem, zdravstvenem ali gospodarskem polju za napredek našega naroda v teku enega lela in da se nagradijo oni, ki so se pri tem delu v tekočem letu najbolj odlikovali. To delovanje za napredek našega naroda obsega: Vsako koristno delovanje na zdravstvenem in prosvetnem polju (izboljšanje higienskih razmer v vaseh, širjenje zdravstvenega pouka in ant i a 1 k oho li zni a, izpopolnjevanje domače industrije, ka- ./ kor pletarstva, metlarstva, lesne domače industrije itd., preskrba zdrave pitne vode, okrasitev hiš, izboljšanje življen-skega nivoja, ohranjevanje dobrih domačih običajev in narodnih noš, osnovanje kmetskih, sadjarskih in mlekarskih zadrug, gospodinjskih, delavskih in večernih Šol, pevskih in godbenih društev, čitalnic, gledališč, društev za zavarovanje . živine in poljskih pridelkov, borba proti analfabetizmu in slično), širjenje praktičnih ved ter njihoVo uporabo na gospodarskem polju (osnovanje lepih posest e. v, obdelovanje zemlje, cepljenje in saditev novih vrst sadnih dreves, prepariranje sadja, pogozdovanje brd in goliti ozemelj, boljša reja in koristnejše izk-u/*-ščevauje živine in perutnine, razstavljanje kmetskih proizvodov na razstavah itd.); končno vsako večje delovanje za sportski napredek naše bmladine (začenši od najenostavnejše telesne vaje, ako je sistematična, in sicer metanje kladiva, teki, skoki, plezanje, pa do najbolj dovršene telovadbe). V teh smernicah pa ni izčrpano celokupno delovanje na narodno-prosvetnem polju, temveč je le v kratkih potezah označena ideja kraljevskega fonda. Od teh nagrad torej ni, izključena druga akcija poedmea ali društva na teh polji '• Za društva ali osebe, ki so pokazale največ je uspehe v tem delovanju, se razpisuje nekoliko kategorij nagrad, v katerih more biti nagrajeno toliko oseb ali cLruštev, kolikor jih bo zaslužilo dolične nagrade. Nagrada I. kategorije 25.000 Din. Nagrada II. kategorije 10.000 Din. Nagrada III. kategorije 5.«mokratska zajednica«. V Sara- demotaatske^^111 S0 filr?1k<,Vni;lSko Preskusiti ?n za-mora dl ll Je, taka Priiilofon! • I o ocenjevalnih točkah Si v i« i«- boril 11 doh,'. K'a!'ltete (razni biseri in iz- buteljsko vino° ZakrJ^°- Vin°’i IIL navadn0 bodo objavili pozne ie v ‘ re?uitatl wene ee nriznan-i i-nt J Na splosno pa so bila E vina loPsr^Slpa bute'iska. vl* s1«- Radsone Bouvier-ja iz /gornje I. . 8™, Predvsem mozler (šipon), izbor iz leta 1J23 oranzevka Jetnik 1923 iz Nemškega vrha-ter traminec 1925. štajerska hranilnica iz Podlehnika p,a je dobila prvo odlikovanje za traminec izbor 1925, renski rizling 1925 m renski rizling 1924. Od vin drž vi-narske šole v Mariboru je bil pri poznan nai-bT>ljsiin traminec 1921, dalje burgundec 19°1 in mozler 1921. Gosp. Pfrimer I. in K. Iz an 01,1 je lazsiavil prav dobrega jeruza- rrmuntimi Kmetijska šola na * rviii? *• m,lnec ^924. Vinarska zadruga mozler 1$4 •prav ^?ber Ja*k,‘ rizling 1924, 004 vil ‘n ll,uskatelec istotako iz leta h,™ !1J l>0sebnega in prav dobrega je ■ i nde ® QofCn1924 Ulam iz Klevevfe ter 19r4- G- Attems iz H režic ima prav -S im KlnWl iz leta 1 &2il, g. Bon iz Kr-. bu!?uildca 1921. Kot specialna in lcvaJ?tete so biki priznana tudi vina 19P5 fi ,rškog°rski silvanec iz leta Rujna kapljica slovenskih vinskih goric nam na vinski razstavi na letošnjem vele-eel”lu dovolj spričuje, da naše vinarstvo v I vsakem oziru napreduje. Obiskovalci pokra- j j!l e Zastave ne pozabite na mikaven in : ličen vinski .paviljon ter vsaj pokusite naša : najboljša vina. F. K. , Razprodaja sira. Na Ljubljanskem Ve-lesejmu se vrši danes v paviljonu >E« ■ razprodaja vsega razstavljenega sira na drerbno po cenah na debelo. Interesenti, konsumenti in trgovci naj ne zamudijo prilike si nabaviti po ugodnih cenah primerno sira za prihodnje dni ali tedne. Kokalj Marijana: Mlada Indija- (Dalja) 13. Žene iz Kalkute so ponudile gospodom v Kalkuti v nakup khaddi. Telegram je naznanil, da so bile aretirane tri odlične izmed njih. Upal sem, da bodo prihranili ženam čast — ječe. Bengalski guvernement deluje z navdušenjem proti vsakemu indijskemu gibanju in ne dela razlike v spolu. Potrebno je, da se žene udeležujejo pri zgradbi Svaraj-a kakor možje. Gotovo je, da bo odnesla v tem mirovnem boju žena zmago nad možem. Vemo, da je njena verska požrtvovalnost mnogo večja od moževe. Svetujem indijskim ženam, da sprejemajo brez šuma in ne da bi izgubljale čas imena onih žen, ki so voljne iti v ogenj. Njih žrtve naj bodo posvečene bengalskim ženam in le-te naj čutijo, da so jim pripravljene slediti tudi žene iz ostalih provinc. Narod ne more biti kakor samo ponosen in če se ne žrtvujejo satno nekatere. (15. dec. 1921.) Ali ne daje Gandhi indijski ženi odličnega mesta? S tem pri/jfava njeno dostojanstvo, ki v civiliziranem zapadli vedno bolj in bolj propada. Strinjam se z Gandhijem, da nosi večjo krivdo žena, ki se ne zaveda svojega poslanstva in pa njena vzgoja, ki bazira na zunanjih efektih in .popolnoma zanemarja bistvo žene in njene ženskosti — dušo. Velika vzgojna napaka je tudi ta, da v rodbini, dečke naravnost obožujejo in dajejo tako deklicam drugo, manjvredno mesto. Po eni strani vzgajajo .s tem tirane, po drugi — sužnje*. Stoletja se gode ženi so-cijalne krivice, katere so že pnitirali do nekakih dogem. Zena pa ve, da bazira vse stvarstvo v principu dveh pojmov, teh komponent rezultanta pa je — enakopravnost obeli spolov kot čisto naravna posledica. (Dalje prih.) To ta ono. Bivol v smrtnem strahu. Pred kratkim so gnali v Sudludju (Turčija) bivola v klavnico. Žival je slutila, da ji gre za življenje in v smrtnem strahu il ravno sejm, na katerem je kar mrgolelo ljudi. Med te ljudi je pridirkal bivol, boječ se za svoje življenje. Nastala je silna panika. Otroci so cvilili, ženske tulile, moški pa bežali na vse strani. Na trgu pa je Stal tudi vrli Rifaad Efendi, kashimpašaški detektiv. Bil je velik junak pred Bogom in pred ljudmi, lsi se ni bal niti hudiča, kaj šele bivola, pa njijsi bo tudi v smrtnem- strahu. S stojično mirnostjo je potegnil Rifaad Efendi revolver ler jel streljati na pobesnelega bivola. Strel je padel za sire-tom in kmalu se je valjal bivol na cesti v mlaki krvi. Hrupen izbruh veselja je sledil mojstrskemu strelu. Obenem pa se je začul tudi obupen jok. Ena od krogelj je zgrešila cilj in zadela 12 letno hčerko Sadifa Efendija. Poleg nje je stala njena mati. Ko je videla, kaj se je zgodilo, se je zgrudila tudi ona na zemljo. To pa še ni bilo vse. Žena je bila v blagoslovljenem stanu, zato je od strahu aboTti-rala. Rifaad Efendi, srečni in nesrečni strelec pa je bil na mestu aretiran in sedaj sedi za zamreženimi okni ter čaka sodbe. : Dohodki mesta Leningrada so dosegli v prvi polovici t. I. vsoto 52 milijonov rubljev, d oči m so znašali izdatki samo 4G.5 milijonov rubljev. Mesto Leningrad razpolaga torej v drugi polovici z rezervoarom 5.5 milijonov rubljev. : Otrok, ki je sam plačal stroške svojega rojstva. Te dni je doživel neki londonski zdravnik redko presenečenje. Zdravnik je pripomogel leta 1892 mali deklici do tega, da je zagledala luč sveta. Zato je poslal svoje-časno njenim staršem račun za 5 funtov šter-lingov. Plačila ni prejel. Kajti oče deklice je umrl par dni po njenem rojstvu, mati pa je živela po njegovi smrti v bednih razmerah. Zdravnik je napravil čez svojo terjatev križ ter je že davno nanjo pozabil. Te dni pa se je pojavila pri njem lepa dama, ki je izjavila, da je prišla pred 34 leti z njegovo dobrohotno pomočjo na svet. Stari dokument ,je bila našla med papirji svoje umrle matere. Ker pa noče imeti za vse svoje življenje zavesti, da se je rodila kot beračica, hoče sedaj poravnati račun. : Prenapolnjene ječe v Nevvjorku. Kaznilnice in ječe v državi Ne\vyork so tako prenapolnjene, kot doslej še nikdar. Število kaznjencev znaša 7500, kar je tudi za ameriške prilike rekord. Napram lanskemu letu je naraslo število kaznjencev za 50 odstotkov, Tudi število duševno bolnih zločincev je v ’Newyorku silno naraslo, dasi ne v toliki meri kot število duševno zdravih zločin- &«.- INCdKat to cev. V kazili ln iški umobolnici v mestu Ne\v-yorku se naiKija trenutno 1400 umobolnin j f~ zločincev. ! . - -i : Pobuna kaznjencev na Janiaiki. V kaz- ! nilnici Kingto\ven na otoku Jamaiki so se j i>obunili kaznjenci radi slabe hrane. Več kaZ- . njencev je bilo oboroženih z revolverji. Paz- i ni ki so mali na uporne kaznjence več salv,-ka- j terih efeki je bil, da so obležali 4 kaznjenci j mrtvi, 22 pa težko ranjejiih, 30 kaznjencem tie je posrečilo pobegniti. Domneva se, da se potikajo po biižnji puščavi. Oblasti so pb-slale za njimi močne vojaške oddelke. Modno pismo. Popoldanska jesenska obleka za čajanke in druge popoldanske družabne obveznosti. Material je črni crepe marocain,, nakit je iz istega blaga, samo da je bele barve. Posebno originalen je enostranski aranžma gub, ki daje obleki posebno feminino, metiko noto. Plašč iz sivega svilenega baržuna, ki pregnantno ilustrira prehodno modo. Obrobljen je s sivo lisičjo kožo. Plašč z razno vrsvnimi dvojnimi rokavi, balerc-hrbtom iz violetnega velour de laine s kožuhovino. Jesenski plašč iz kot miš sivega t\vee-da, obrobljen s kožo krta in okrašen z aplikacijami iz blaga. Plašč zjatcrumenega svilenega baržuna z novevrstnimi paujeji, obrobljen s kožo kune. Rudyard Kipling: 39 Knjiga o džungli. Mislim, da sem ga,* je odvrnil Morski Lovec. Samo poglej me! Bil je ves opraskan in je krvavel na dvajset mestih; eno oko je bilo malodane slepo in ves život je bil razmesarjen. Ej, vi moški, vi moški!« je dejala Matka, pahljajoč si z zadnjo plavuto. »Kako to, da ne morete biti pametni in mirno narediti prostora? Tali si, kakor da bi se bil boril s kitom.« Izza srede maja nisem delal drugega; samo boril sem se. Letos je obrežje strašansko prenapolnjeno. Nameril sem na najmanj sto morskih psov iz luckanovske obale, ki so prišli semkaj iskat domačijo. Zakaj ne morejo ljudje ostati tam, kamor spadajo?« »Dostikrat'sem si že mislila, da bi bili vse srečnejši, ako bi odrinili na Otter Island namesto na ta prenapolnjeni kraj,* je odvrnila Matka. >Pah! Na Otter Island hodijo samo holuščiki. Ako bi se mi tja podali, bi vsi rekli, da se jih bojimo. Veš. postaviti se moramo, draga moja. Morski Lovec je ponosno povesil glavo na tolsta pleča in se je delal nekaj časa, kakor bi spal; vendar se je ves čas pozorno oziral, kje bi uzrl priliko za nov boj. Sedaj, ko so bili na otoku zbrani vsi morski psi in njihove žene, je bilo njihovo vpitje, silnejše od najbolj bučnega viharja, slišati milje daleč’na morje. Po najnižjem štetju je bilo na obali več kot milijon morskih psov, med njimi starši, matere, majhui mladiči in lio-luščiki, ki so se berili, prerivali, meketali, lazili in se m.m i i [pimrrTiTFTJT ,'»\iviu! ui'h’M igrali. V rojih in celih polkih so hodili v morje in iz j ga je mladič dobil samo enkrat vsaka dva dni; ali njega, pokrili vsa tla, kamor je doseglo oko, in v raztresenih rojih kobacali po megli. Na Novastožni je skoraj vedna megla, razen takrat, kadar se prikaže solnce, ko se vse vidi kot biseri in mavrica. Matkin mladič Kotikje zagledal luč >veta sredi vse tiste zmede; bilo ga je sama glava in pleča, oči pa so bile blede, vodeno modre, kakršne pač morajo biti pri majhnem morskem psu. Toda njegov kožuh je bil tako poseben, da ga je mati pozorno pcmotrivala. . Tj, Morski Lovec, je dejala naposled, naš mladič bo pa bel.« Prazne školjke in suh morski mah!« je zarobantil Morski Lovec. »Na celem svetu še nikdar ni bilo kaj takega kot bel morski pes.« >Ne morem pomagati,« je odvrnila Matka, »bo pa sedaj,« in zapela je s tihim glasom pesem morskih psov, ki jo njihove majke pojejo svojim mladičem: Ne plavaj, dokler nisi star šest tednov. Sicer ti pete pogreznejo glavo v globino; Poletni viharji in morski kiti So zlo za mlade morske pse. So zlo za mlade morske pse, predragi, Zlo tako kot le more biti zlo; Po vodi brcaj, dokler ne vzrasteš, Potem ne pojde ti slabo, Otrok odprtega morja! Mali mladič izpočetka kajpada ni razumel teh besedi. Brodil in kecal je okoli svoje matere, se naučil iznuizati se s pota, kadar se je oče bojeval /• drugim morskim psom, da sta se oba kotalila in valjala po polžkih skalah. Matka je zahajala na morje po živež, ki RAZGLAS. Pripravljalni odbor za zidavo nove šole v Dvorski vasi pri Vel. Laščah razpisuje natečaj o oddaji gradbenih del pri novi osnovni šoli v Dvorski vasi pri V el. Laščah. Zadevni načrti so razgrnjeni pri predsedniku pripravljalnega odbora v Dvoraki vasi, vsak dan od 7. do 12. ure in se dobijo istotam vsi pripomočki in vsa pojasnila za ponudbe. Ponudniki morajo vložiti odnosno vposlati svoje ponudbe pripravljalnemu odboru v Dvorski vasi v zapečateni kuverti z napisom »Ponudnik N N., ponudba za zgradbo nove osnovne šole v Dvorski vasi pri Vel. Laščah* najpozneje do 11. septembra 1.1. ob 12. uri dopoldne. Pripravljalni odbor si pridržuje pravico oddati delo brez ozira na višino ponudene vsote. O Izidu natečaja se bodo ponudniki po komisijonelnem pregledu vseh ponudb obvestili pismeno. Q ^ ‘ promanadn«, b«l# In barvasto, Ol O. J C/ Vf ovratnike v»®h vrst in (••on, pentlje, *«move*nIc«, lepn* robe«, noyavice v rasnih barvah sa gospod« In dom«, naramnic«, toaletne - - potrebščin«, svilan« trakov«, Mpk« Ih vezenino. - -Nizke e«n«. — Velik* Ublr« samo pri JOSIP PETELINC-U LJUBLJANA ot> vodi ’ Pratemovsga Opr. št. 27.18*2/24 ad 12. RAZGLAS. Gospod minister socijalne politike v Beogradu je s svojim odlokom z dne 29. julija 1926 O broj 167/IV. znižal počenši s 1. avgustom 1926 prispevek za delavske zbornice, določen z odlokom z dne 12 avgusta 1924 S broj 49/1 V., od 0.5 „ na 0.3 „ zavarovane mezde, ki služi za podlago pri odmeri prispevkov za bolniško zavarovanje. • . , . ‘prispevek za delavske zbornice se Dredoisuie samo za one osebe, ki so uvrščene v' VI. do vštevši XVIII. mezdni razred. s prispevek za delavske zbornice znaša v mezdnem razredu: VI. VII. VIII. IX. X. XI. XII. tedaj je pojedel vse, kar je mogel in se je prav dobro redil. Ko je postal nekoliko večji, je zlezel v notranje kraje otoka in tam je našel tisoče in tisoče mladičev y njegove starosti; igrali so se kakor mali psi?1;!, spali > po čistem pesku in se iznova igrali. Starši doma se | niso zmenili zanje, heluščiki so se držali svojih pro- ^ štorov, in tako so se mladiči imenitno zabavali. Kadar se je Matka vrnila z globokega morja, kali i’ je bila sla ribe lovit, se je podala naravnost na njihovo igrišče in klicala K etika, kakor ovci kliče jagnje, in je čakala, dekler se ni oglasil. Tedajci je pohitela po najkrajši poti proti njemu, plahutala s spred-nejimi plavutaini- in prevračala mladiče hea levi in desni. Tamkaj je bilo vedno nekoliko sto mater, ki so iskale svoje mladice po igrišču, tako da je bilo vedno prav živahno. Dekler se ne boš valjal po blatni vodi in dobil garje, dokler se ne boš odrgnil in opraskal po trdem pesku in dokler ne pojdeš plavat v nicrjp. kadar žene velike valove, se ti ne bo nič Zalegi**-prigodilo,>< je učila Matka Kotil a. Majhni morski psi ne znajo plavati kakor ne znajo majhni otroci in so nesrečni, dokler se ne nauče plavati. Ko se je Kctik prvikrat podal sam v morje, ga je val potegnil-v vodo, ki je bila zanj pregloboka; pri tem se mu je velika glava pogreznila, zadnja plavuta pa je š\ignila po konci, prav kakor ga je mati svarila v pesmi; utonil bi bil. da ga ni naslednji val vrgel zopet nazaj. (Dalje prih.) MOBROCE iz najboljšega domačega in fpškega platna, posteljne mreže, zložljive postelje, otomane, dekoracijske patent divane in tapetniške izdelke nudi najceneje RUDOLF RADOVAN, t&petnik Ljubljana, Krekom trg 7. 0.10 0.12 0.14 (U7 0.21 0.25 0.30 XIII. XIV. XV. XVI. XVII. XVIII. 0.61 0.72 0.86 0.36 0.43 0.52 I)in na tsden. Prispevek za delavske zbornice je dolžan plačevati delodajalec, ki ga pa sme v celoti odtegniti od nameščenčevega zaslužka. v , Ob priliki znizanja prispevkov za delavske zbornice je izdal Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu nove tablice prispevkov, ki si jih delodajalci morajo nabaviti pri podpisanem urat u p Din i.— (en dinar) komad. Okrožni urad za zavarovanje «,elavcev v Ljubljani, dne 26. avgusta 1926. Ravnatelj: dr. Bohinjec s. r, Za tretjino cene imate pozimi na mizi sadje in zelenjavo, če jih uku-hate v nedosegljivih VEM- kozarcih in aparatih. Tvorniška zaloga: Fruetus — Ljubljana. Krekov tr* 10. Tudi na obroke! Mali oglasi Za v »ako besedo »e plača 50 par, za debelo tiskano pa Din 1*—. Potnike dobro vpeljane sprejme vinska trgovina. Ponudbe in zahteve naj se požlje na oglasni zavod Kopitar, Ljubljana, Čopova 21/III. pod »vinska .trgovina*:. Stekleno »tiešno op«ta> 1®»J° no v zalogi Zdrgne ope karne * * L,Ubl)nnl Knjigovodja-korespondent popolnoma e a m o s t o - jen delavec, bllancist, t. znanjem slov., srbo-hrv., nemščine iu italijanščine, strojepisja, 10-letno prakso ižče prinerno službo. Ponudbe na upravo li-_ sta pod »Nastop takoj«. Proda se po ugodni ceni dal-aogled »Trider« tvrdke Zeiss, kateri V9' veča š e s t k r a t ■ Jj/fT pove uprava Ir KOKS-ČEBIN 1 /II. - TtMf. 5i. __,. _ u . j,.*-,, t Ljubljani A*Arwj Rever. oraMk ALK BAN DBS — 1» ti*««