D 91/1981/s[5 ] MI 199507244 mehanotehnika izo/a MAREC 1981 glasilo delovne organizacije m. /fr \ t .marec <£%«• c ^ ^ Jy A mVIMivliniAREC 03UVIAI S* tl \ 03uvw MAREC oiueui .mar ŽENA - MATI - DELAVKA KAJ TI POMAGA, DA SI NEŽNEJŠA, OBČUTLJIVEJŠA? NA RAMENIH PRENAŠAŠ BREME - TO, DA SI ŽENA. MATI, DELAVKA. IN RAVNO ZATO TE VELIKOKRAT NE CENIMO TOLIKO, KOLIKOR BI SI SICER ZASLUŽILA. IMAMO TE RADI - PA NE LE TAKRAT, KO TI ZA VSE DNI NAZAJ PRINESEMO SKROMEN šopek rož. oajeiu Drage žene, matere, dekleta — ob 8. marcu — dnevu žena, sprejmite iskrene četitke z željo za dobro zdravje in zadovoljstvo na delovnem mestu in doma. rezervirano za: Uredniški klepet Preden se odpošlje gradivo za vsako številko v tiskanje, se uredniški odbor sestane in pregleda prispele članke. Na uredniškem odboru se tedaj tudi ugotavlja, koliko je od planiranih „zadolži-tev“ izpolnjenih, oziroma bolje rečeno konkretiziranih v obliki članka. V zadnjem času ugotavljamo, da se giblje ta realizacija okoli 80 %, kar je še kar zadovoljivo. Vendar kljub vidnim premikom ne moremo še biti povsem zadovdjnji. Še vedno je treba nekatere člane našega kolektiva „prositi“ za članke. In si (urednik) človek v takih primerih misli: „Če že ne čuti potrebe, da ga sam napiše, naj ga vsaj zato, da ga ne bom več sitnaril! “ In po večjih in manjših mukah (prošnjah) je pred vami letošnja prva števil-, ka, s katero želimo predvsem počastiti praznik žena, namenjena pa je vsem zaposlenim. Moramo se opravičiti, da še ni objavljena tema o zdravstvu. To pa zato, ker še nismo uspeli dobiti ustreznega gradiva od pristojnih zdravstvenih institucij. Obljubo nameravamo izpolniti v eni prihodnjih številk. Pričakujemo, da bo prihodnja številka izšla že ob 1. maju, zato vas že danes pozivamo (prosimo) za vaše prispevke. Kar mislite napisati, napišite že danes in ne odlašajte na jutri. Zupan Rita žena — mati — delavka Menim, da vrstni red zapisanih besed pravzaprav ni pomemben. Pomembno je to, da je večina naših žena zaposlenih, da so v svojem vsakdanjiku delavke in gospodinje in da so po naravnem poslanstvu tudi žene in matere. Danes lahko zapišemo, da se ženska enakopravno vključuje v življenje in delo na vseh področjih, vendar pri tem velikokrat pozabimo, da nekoč ni imela nikakršnih socialnih, še najmanj pa političnih pravic in možnosti..' Ženska pravica je bila izključno gospodinjenje, rojevanje in vzgoja otroka. Volilno pravico, odločanje o delu in rezultatih dela, možnost za pridobitev ustreznega poklica oz. izobrazbe in sploh uveljavljanje njenih hotenj v družbi, si je morala vztrajno in odločno izbojevati sama. Danes je malo žena, ki so zadovoljne samo s svojim materinstvom, kajti zavedajo se, da razvoj naše družbe zahteva tudi popolno in enakopravno udeležbo in sodelovanje žena pri izgrajevanju socialisti-: čnega in samoupravnega sistema. Draga žena, mati, delavka, kaj naj ti podarim ob tvojem prazniku? — Šopek rož je le< priznanje tvoji nenehni ustvarjalnosti, aktivnosti pri delu in neizmerni družinski toplini, ki jo daješ svojim najdražjim. Da boš na delovnem mestui sproščeno in brezskrbno opravljala delovne naloge in da ne boš nenehno obremenjena s skrbmi za dom in otroke, ki jih zaenkrat žal, povzroča še nezadostno urejeno otroško in zdravstveno varstvo, družbena prehrana, ipd., pa mora biti skrb in prizadevanje vseh nas skozi celo leta Prijateljske vezi med našimi upokojenkami • • • Prijetno presenečena sem bila, ko sem pred kratkim obiskala 58-letno upokojenko Vončina Ceciljo in pri njej srečala tudi 64-letno Surina Pavlo, prav tako upokojenko Mehanotehni-ke. Dokaz več, da se naši delavci, ko prenehajo delati v našem kolektivu, ne pozabijo kar tako, temveč kaj radi skupno obnovijo spomine na Mehanotehniko. Kmalu je stekel sproščen pogovor, ki se je nanašal predvsem na praznik žena — 8. marec. Ob tem pa niso pozabile poudariti, da so obiska zelo vesele, pravzaprav prijetno presenečene, saj danes vsi skupaj kar radi pozabimo na tiste, ki so ustvarjali današnjo Mehanotehniko. „ Vključevanje ženske v družbo je bilo postopno, začelo se je s tem, da smo sploh dobile zaposlitev, kasneje pa smo se začele boriti za svoje enakopravne pravice. Med NOB smo odigrale pomembno vlogo v boju z okupatorjem in pri izgrajevanju socialističnega sistema. i' jffrriSš ' J § Kasneje smo začele prevzemati odgovorne naloge in sč enakopravno vključevati v življenje in delo. Boj ženske za socialne in tudi politične pravice je bil dolgotrajen in postopen, zato je bil 8. marec nekoč pomembnejši. Danes je pomen dneva žena izbledel, saj pomeni praznovanje 8. marca v bistvu samo zabavo. Čutiti je tudi, da ni prave povezanosti, vedno bolj pozabljamo na solidarnost. Moški bi morali biti vsaj na naš praznik nekoliko bolj pozorni,, bolj srčni, saj danes ženska opravlja kar trojno vlogo v naši družbi, predvsem je mati, gospodinja, prav tako je redno zaposlena in nenazadnje se mora polno vključevati v družbe-no-politično življenje." 25-letna kuharica, zaposlena v Mehanotehniki od leta 1973, ima 2 otroka različnega spola, stara 2 in 5 let. „Moja zaposlitev je take narave, da zahteva dvoizmensko delo, zato moram gospodinjstvo in družinske razmere prilagoditi delovnemu umiku, seveda mit pri gospodinjstvu veliko pomaga mož, prav tako lahko v službi dobim zamenjavo. Danes ima ženska vse možnosti vključevati] se v družbeno-politično delo-’ vanje in samoupravljanje, vendar ji za to ostane premaloi časa. Otroka sta sicer še majhna, vendar ju že od vsega začetka vzgajam v duhu enakopravnosti, razumevanja in medsebojne pomoči. Nikakor ne morem dopustiti, da bi se ločevala „moška“ in „ženska“ dela, otroci morajo biti naučeni in navajeni vsega, da bodo lahko samostojno in zdravo stopali v življenje. Menim, da 8. marcu kot prazniku žena, ni treba posvetiti ne vem kakšnih zabav. Skromna, majhna pozornost doma in v službi naj bi naš praznik zadovoljno obeležila." Jež Mira zaposlena v DE 1200 od leta 1970, stara 29 let, sestavljalka pakovalka, ima 2 otroka, punčko 6 in fantka 2 leti starega. „Z varstvom otrok nimam nobenih težav, saj sta oba dobro preskrbljena v času, ko sem v službi. Poleg dela v delovni organizaciji, ki ga moram opravljati vestno kot moški, me doma čaka domala vse gospodinjstvo, družinsko življenje je predvsem odvisno od ženske same. Več ah manj sem z otroki sama in jih moram samostojno vzgajati, saj ima mož terensko delo in ga često ni doma. Pri .(Nadaljevanje na 3. strani) vzgoji in navajanju na delo in red ne delam bistvenih razlik med sinom in hčerko, saj se' morajo tudi fantje naučiti gospodinjskega dela. Včasih pa le nekoliko bolj obremenjujem hčerko, pa ne zato, ker je ženska, temveč zaradi starostne razlike. Za 8. marec si želim, da bi mi v družini posvetili nekoliko več pozornosti in da bi bil vsaj ta dan resnično moj.“ Pogovor z delavkami v TOZD „K.ovinski izdelki'1 — Šircelj Anico, Plaveč Marijo in Runko Ličo „Danes lahko ženska opravlja različna dela in naloge od najbolj enostavnih do zelo odgovornih. Včasih seveda ni bilo tako, delala je lahko le na manj zahtevnih delih, pri odločanju in samoupravljanju ni imela nikakršnih pravic in ni mogla izpovedati svojih hotenj in želja. Včasih so bili porodniški dopusti kratki, zelo neurejeno je bilo otroško varstvo. Danes se je seveda bistveno spremenilo na bolje, vendar bi se morali še naprej boriti, predvsem za skrajšanje delovne dobe, za zadostno ureditev otroškega varstva, za še boljše delovne pogoje, saj je ženska v tem trenutku celo preobremenjena. Delavke v Me-hanotehniki smo glede delovnih pogojev lahko kar zadovoljne, drugače pa je v tistih delovnih organizacijah, kjer so pogoji dela težki npr. v Delamarisu. Ženske smo zelo občutljive na večno rastoče cene, saj moramo družinski proračun v glavnem voditi same. Mlajša generacija ima sicer več možnosti-, saj jim tempo življenja v naši družbi nudi in narekuje potrebo po nenehni angažiranosti, izobraževanju in usposabljanju, pri tem pa često trpi njihova umirjenost in strpnost v družini. 8. marec — dan žena naj bi proslavili s krajšim izletom in obiski predvsem v „ženske kolektive , kjer bi se z delavkami lahko tudi kaj pogovorili in vzpostavili prijateljske vezi.“ ALEKSANDRA GRBEC novo iz TOZD Razvoj elektroerozije Od prvih odkritij elektro-erozijskega efekta leta 1866,' odkril ga je Joseph Priestly, pa do praktične uporabe, je minilo okrog 100 let. Leta 1943 je zakonski par Lazarenko prvič objavil rezultate svojih raziskav, ki so obetali novo tehnologijo v industrijski proizvodnji. Pred dobrim desetletjem pa se je postopek obdelave z elek-troerozijo močno razširil zlasti v industrijsko razvitih deželah. V Jugoslaviji, kakor tudi v Sloveniji, se je elektroerozija pojavila v samem začetku njenega razvoja. Seveda so to bili redki primeri. Danes pa je malo orodjaren oz. podjetij, ki izdelujejo orodja in nimajo elektro-erozijske obdelave. To dovolj zgovorno priča o pomembnosti elektroerozijske obdelave in njene nenadomestljivosti v teh-i nološkem procesu pri proizvod- nji orodij (kokil, rezilnih orodij, vlečnih orodij, idr.). Osnovne značilnosti obdelave na elektroeroziji: Postopek obdelave s pomočjo elektroerozije je karakterizi-ran s tem, da je odvzemanje, delcev na materialu — obdelo-vancu z i razelektrevanjem . Pri tem sta obdelovanec in orodje spojena z virom električne energije (pulzirajoči enosmerni tok) in potopljeno v posebno tekočino. Energija v reži med elektro-doma (obdelovancem in orodjem) se sprošča v obliki toplote, zgoščene v zelo majhni prostornini. Material obdelovanca in deloma tudi elektroda se zaradi te toplote zmehča, raztali ali razpade in deloma izpari. Od- Orodjar Gregorič Doiko ob elektroerozijski napravi ‘-rdra*>v ; z i / \ ^ \ oUIclovanoc Na sliki st roja. 1 je shematsko prikazano delovanje elektroerozijskega vzeta prostornina materiala se odstrani mehanično ali elektrodi nam ič no. Kaj lahko delamo na elektroeroziji? Izdelujemo razne oblike za kokile, rezila in vlečna orodja; ravnamo (brusimo) in režemo. Pri tem velja poudariti, da trdota obdelovanca ni pomembna. Izdelava orodij — elektrod pa je enostavna, saj se najpogosteje zato uporablja Cu 99,9, grafit in WCu, ki se lahko obdeluje. V Mehanotehniki smo o elektroeroziji in njeni uporabi pričeli razmišljati takoj po njenil (Nadaljevanje na 4. strani) vključitvi v industrijsko proizvodnjo v Zahodni Evropi, od koder smo dobivali določene informacije o njeni uporabnosti. Žal, pa je minilo skoraj 10 let, da smo naše želje realizirali. Pred 2 letoma smo nabavili prvi tovrstni stroj od švicarske firme CHARMILLES. Danes pa razpolagamo že z dvema elek-troerozijama. Načrtujemo, da bi vključili v naš srednjeročni plan še en stroj, z nekoliko drugačnimi lastnostmi. Valjanje profila na tračnicah Izdelana analiza tržišča igrač je pokazala dokaj stabilne količine prodaje programa električnih železnic na domačem trgu in tudi v izvozu. Sestavni del tega programa so tirni elementi. Pojavljajo se kot elementi v garniturah vlakov in posamezno. Analiza vrednosti kot sestavni del razvojno-tehnološkega elaborata je pokazala, da ta program ni rentabilen. Vzrok nerentabilnosti se je kazal predvsem v previsoki lastni ceni profila za tračnice, na katero se kljub naporom ne da vplivati na večjo in boljšo produktivnost. Poleg tega je to bil izključno uvoženi material. Pod temi pogoji seveda nismo mogli biti konkurenčni tujim proizvajalcem tračnic, ki so profil kupovali od istega dobavitelja kot mi po nižji ceni, medtem ko so ga nam prodajali po višji, na katero smo morali plačevati še carinske dajatve. Pri iskanju tehnoloških rešitev se je izkazalo, da obstaja oprema, s katero je možno izde-lovati profil iz domačega materiala. Z nabavo te opreme smo dosegli predvsem: — pocenitev proizvodnje tirnih elementov. — zmanjšanje odvisnosti od uvoza, — povečanje izkoriščenosti strojnih kapacitet, ki za drugo proizvodnjo niso primerne (vertikalni stroji). Kako sploh izdelujemo profil? Iz okrogle žice z določenim premerom, določeno trdnostjo in z oblikovanimi valji, valjamo profil, vendar morajo za končni rezultat biti pri tem izpolnjeni vsi pogoji. Oblika profila ima določene dimenzije, ki jih je potrebno upoštevati, sicer pri brizganju nastopajo težave. Lahko se Zgodi, da profil ne gre v orodje ali pa ga preveč zaliva. Profil tračnic ne sme biti iz premehkega ali pretrdega materiala, sicer se težko avtomatsko brizga, profil pa se pri tem zvija ali slabo ravna. V začetku so se pojavljale začetne težave, ki jih običajno’ ima vsaka nova proizvodnja. Težko je bilo določiti pravilen se pri valjanju razvije temperatura, je potrebno uporabiti hladilna sredstva, ki nam žal, povzročajo dodatne nevšečnosti - razmaščevanje. Upamo pa, da bo v kratkem odpravljena tudi ta težava. LUCIJAN GARDINA sejem v svet naše okno material za predelava Čeprav, obstaja veliko literature za smernice, je bilo potrebno s poizkusi določiti točen premer žice in trdnost. Ko smo to dosegli, so nastale nove težave, ker nam dobavitelji niso dobavili materiala po zahtevanih karakteristikah. Delo pri samem stroju je, dokaj enostavno zahteva pa natančnost in odgovornost, da ne pride do škarta. Postavljamo kolobar žice na odvijalni boben, povlečemo žico skozi ravnalne valjčke usmerjevalne šobe in štirih oblikovanih valjev, od katerih sta dva pogonska z oblikovanimi valji, ki se dajo premikati pravokotno na os ter tako oblikujemo zahtevano obliko. S šobo pa usmerjamo žico v pravilno smer pod valje, tako da ne pride do ostrih robov. Ko dobimo profil pravilne oblike, ga pritrdimo v navijal ni boben in vključimo sinhrono delovanje Jaljev in navijal nega bobna. Ker' Kot že vrsto let doslej, smo se tudi letos udeležili sejmov igrač, ki so bili organizirani v Milanu, Nuernbergu in Parizu v času od 27. januarja do 20. februarja 1981. Na takšnih sejmih se običajno zberejo »najmočnejši" svetovni proizvajalci igrač, ki s svojimi izdelki privabljajo številne kupce. Sejma v Milanu in Parizu sta namenjena predvsem lokalnim kupcem — Italijanom in Francozom. V iNuernbergu pa se zberejo proizvajalci in predvsem kupci iz vseh držav. Zlasti močna konkurenca prihaja iz držav Daljnjega vzhoda. Gospodarska kriza, ki vlada trenutno v svetuje precej prizadela tudi sektor igrač, saj jo je bilo zelo čutiti prav na sejmu v Milanu, ki je bil letos slabo obiskan. Mnogo naših konkurentov v proizvodnji igrač, predvsem v Italiji in Angliji, je zašlo v hude težave prav zaradi nezadostne prodaje. Nemalo delovnih organizacij — proizvajalk igrač, je v prisilni upravi, nekatere pa so morale svojo proizvodnjo popolnoma ustaviti. Mehanotehnika ima na srečo širok in predvsem dober izbor igrač in jo upadanje povpraševanja na svetovnem tržišču ni prizadelo. Nasprotno — pričakujemo, da se bo izvoz letos v primerjavi z lanskim letom povečal za 15% (v dolarjih US). Veliko povpraševanje po naših igračah je bilo čutiti predvsem pri kupcih iz Severne Amerike in držav v razvoju, zato lahko pričakujemo povečan izvoz prav v te dežele. Letos smo se na sejmih pojavili z nekaterimi novostmi, ki so bile zelo dobro sprejete pri naših kupcih. Predvsem sta pozornost in navdušenje pritegnili muzikalni elektronski telefon in nov šivalni stroj z odličnim dizajnom. Novost je bil tudi radijsko vodeni Mercedes GD 280, nad katerim so bili zlasti navdušeni Nemci. Pripravili smo tudi nekaj variant tramvajev — lokomotiv. V glavnem lahko rečemo, da nam je tudi letos v ostri mednarodni konkurenci uspelo utrditi sloves Mehanotehniki kot solidnega proizvajalca „otroških radosti" z načrtnim razvojem, ki ga kriza ni prizadela, temveč uspešno nadaljuje s svojo pospešitvijo izvoza. JADRAN STANIČ novi proizvodi TOZD »Tehnične igrače« Za leto 1981 predstavlja TOZD „Tehnične igrače" kar precej novih igrač. Omenili bomo predvsem tiste, ki bodo imele največ teže v našem proizvodnem procesu. ELEKTRIČNE ŽELEZNICE — pri naši najstarejši tehnični igrači so novosti naslednje: „HO" program — parna lokomotiva serije MIKADO — podobna je naši US RA lokomotivi, vendar s precej zahtevnejšim podvozjem; — CABBOSE — vagon, ki je zlasti v Ameriki na koncu vsake kompozicije: „N" program — v „N" skalo smo pomanjšali naš tramvaj T—030 ter tako pridobili enega najmanjših tovrstnih izdelkov na tržišču; — Diesel lokomotiva F 40 z dvojnim pogonom in novimi sklopkami; — Diesel lokomotiva F—3 z DUMMY enoto; TELEFON Razen novih barvnih variant je na področju telefonov novost elektronski telefon. Za ta telefon je uporabljeno spremenjeno ohišje telefona E—135. Ima novo slušalko in novo tastaturo ter elektronsko vezje, ki omogoča poleg pogovora tudi igranje raznih melodij. Telefon ima tudi spomin in tako lahko ponavlja igrane melodije. Elektronsko vezje je ravno tako kot pri fliperju razvila ljubljanska elektro fakulteta. AVTOMOBIL - PORSCHE CARRERA, zelo lep avtomobil odkupljenega programa Schuco, ki smo ga prekonstruirali na pogon z ročico; - C—111 v novi konstrukcijski izvedbi — nove gume, nov pogon; - BMV - TURBO v novi izvedbi na radijsko vodenje; - MERCEDES 280 GE -terensko vozilo na radijsko vodenje, ki so ga nekateri lahko že videli na dvorišču pri tako imenovanem „avtotestu". Ko že govorimo o avtomobilih, moramo predstaviti tudi novo avtopisto, ki bo imela kot! bistveno novost tudi števec prevoženih krogov in zelo lahek sistem sestavljenja. ŠIVALNI STROJI Na tem področju predstavljamo za konec leta novost — cik—cak šivalni stroj v zelo lepi, moderni obliki. SPLOŠNE IGRAČE Predvsem moramo predstaviti novost, ki bo letos v proizvodnji — to so vozila na vzmet. TEO. Predstavljajo jih 4 avtomobilčki lepih oblik, ki imajo vgrajen motorček. Ta se navija tako, da avto zadrsamo nazaj in ga spustimo. Novost je tudi garnitura „SONCE'' . to je nova kanglica s priborom, primerna za igro na prostem ali v zaprtem prostoru. Našteli smo nekaj pomembnejših novosti, ki jih bomo najverjetneje videli že letos na naših tekočih trakovih. JANKO GOBBO prostorske pridobitve v naši delovni organizaciji Uspešnemu minulemu poslovnemu letu 1980 lahko pripišemo tudi nekaj pridobitev, ki so vizuelno morda najvidnejše, to so novi proizvodni (poslovni) prostori. V vseh primerih lahko poudarimo racionalno vlaganje sredstev, tako pač, kot od nas zahteva stvarnost sedanjega obdobja v razvoju naše delovne organizacije. Velik del pridobljenih proizvodnih površin je rezultat naporov za dosego enega od dolgoročnejših razvojnih ciljev naše delovne organizacije — čim popolnejši izkoristek že obstoječih proizvodnih površin in zemljišča, ki nam je odmerjeno. Največja dogodka minulega leta sta bila pričetek proizvodnje v novih prostorih TOZD-a „Pliš igrače" in TOZD-a „Ko-vinski izdelki". Naš TOZD iz Materije je bil preseljen v popolnoma nove in nekajkrat večje prostore. Stavbno celoto sedaj sestavljajo: — Proizvodna hala v velikosti 756 m2. Poleg glavnega proizvodnega prostora sov omenjeni hali še prostori, „pnevmatična polnilnica", pomožni skladiščni prostor, „kadilnica", manjša delavnica ter v prizidku kotlarna in prostor, v katerem so sesalne naprave. — Upravno poslopje s pomožnimi prostori (delna etaža) v skupni velikosti 481 m2. V pritličju se nahajajo hodnik, vratarnica, jedilnica, kuhinja, pomožni prostori, predprostora za moške in ženske garderobe s sanitarijami in umivalnicami. V nadstropju so upravni prostori, v kletnih prostorih pa garaže. — Stara zgradba služi za skladišče izdelkov, izdelovalnega in pomožnega materiala, poleg tega pa je v njej še nekaj pomožnih prostorov. Tudi TOZD „Kovinski izdelki" že proizvaja v novih prostorih- Prej neizkoriščena proizvodna hala livarne je bila razpolovljena tako, da je sedaj v adaptirani polovici celotni proizvodni del vijakarne, v drugi polovici pa se odvija proizvodnja livarne. Površina proizvodne hale s prizidkom in spremljajočimi prostori, obratno pisarno, pros- (Nadaljevanje na 6. strani) natečaj za ime novemu proizvodu V razvojnem oddelku marketing sektorja pripravljamo nov proizvod, za katerega pa še nimamo ustreznega imena. Želimo si, da bi vsi zaposleni v delovni organizaciji spoznali naše delo, oziroma sodelovali z nami. Pozivamo delavce Mehanotehnike, da sodelujejo pri „krstu" našega novega proizvoda, ki ga prikazujemo na slikif in mu poiščejo primerno ime. Ime naj bo lahko izgovorljivo, z možnostjo prevajanja v domače in tuje jezike, predvsem pa naj bodo v njem upoštevane lastnosti in namen modela: Namen modela: Vsemirsko ali futuristično vozilo za grobe terene. Lastnosti modela: goseničar na elektro pogon, pri katerem je vsako gosenico možno upravljati samostojno, ne glede na smer. Vozilo se lahko na ta način obrača tudi na mestu. Upravljanje vozila je na radio komando, kar daje modelu svojstveni čar igranja. Svoje predloge oddajte v nabiralnik „MI" pred sindikalno sobo najkasneje do 1. 5. 1981. Čaka vas nagrada! SREČKO BARIČIČ torom za čiščenje izdelkov, skladiščem orodja, remontom in prostorom za termogen, meri 1000 m 2. V objektu, kjer je bila bivša skladiščna lopa, se nahaja skladišče proizvodnega materiala, pakirnica, garderobe ter sanitarni prostori za ženske in v delni! etaži upravni prostori, vse skupaj na 600 m2. Sedanja druga faza gradnje zajema nove garderobne in skupne prostore za moške ter dve delno zidani steni skladišča livarne. TOZD „Tehnične igrače" je adaptiral proizvodne prostore in skladiščni prostor. Na mestu bivše vijakarne sta sedaj na 1000 m2 oddelka šivalni stroji' in oddelek avtomobilov na vo-. denje. Podoben način adaptaci-l je je v naslednjih letih predviden za vse proizvodne prostore! TOZD „Tehnične igrače", skladno z razpoložljivimi sredstvi in potrebami- Podobna dela kot v TOZD „Tehnične igrače" se končujejo tudi v TOZD »Pisarniške potrebščine". Kljub temu, da so dela površinsko manj obsežna, pa moramo poudariti izredno pomembnost investicije. S temi prostori bo TOZD končno pridobil tako pričakovane primerne in enotno locirane prostora Prostorska stiska je bila za TOZD ,,Pisarniške potrebščine" poleg drugega velika ovira pri dosegu zastavljenih proizvodnih ciljev. Na adaptirani površini 400 m2 bodo razporejeni: montaža, pakirnica, pisarniški prostori ter ženski in moški sanitarni prostori. Kaj lahko pričakujemo novega v bližnji in daljnji prihodnosti? To kar smo in si še bomo zaslužili. Zavedati se moramo, da vedno, pri vsaki odločitvi obstajata na široko povedano dvoje - „za" in „proti", ki ju pogojujejo razmere v delovni organizaciji in razmere v naši ožji in širši družbi. Kakorkoli že, poleg omenjenih nadaljnjih adaptacij obsto- ječih proizvodnih prostorov, je v planu že letos začetek gradnje nove hale TOZD „Orodje—remont", skladišče vnetljivih sno- vi in morda kasneje prvo zaklonišče. Vsekakor pa lahko tudi tu pride do krajše ali daljše časovne odložitve, morda celo spremembe projekta zaradi restriktivnih ukrepov v našem gospodarstvu, ki smo jih dolžni izvajati vsi. Na vsak način pa se bomo trudili končati in vsaj delno opremiti nove prostore ambulante. STANE RUSTJA S strani inšpekcije dela in požarne inšpekcije so bile stalne pripombe na založenost delovnih prostorov, transportnih poti, na požarno obremenitev. Dejansko je stanje takšno tudi bilo, saj je proizvodnja v zadnjih letih skokovito naraščala, s tem pa kopičenje velikih količin materiala v istih prostorih. To so najbolj občutili prav delavci v proizvodnji, ki so se vsakodnevno srečevali s temi' problemi in se v nekaterih oddelkih srečujejo še danes. V tako založenih prostorih so se delavci s težavo gibali in delali, oviran je bil transport, poškodbe s tem v zvezi pa so naraščale. Z izdelavo plošče v ekspeditu in postavitvijo napihnjenega skladišča, še posebno pa s preselitvijo vijakarne v adaptirani del livarne ter adaptacijo prostorov stare ..vijakarne" za potrebe TOZD „Tehnične igrače", pa se je stanje vidno izboljšalo. Delovni prostori so bolje urejeni, niso zasičeni z materialom, prostora za manipulacijo je več, boljša je razsvetljava, s tem pa je možnost za tipične poškodbe manjša. Proste površine za hojo in transport zagotavljajo varnejše gibanje delavcev, neoviran transport, s tem pa tudi nemoten potek proizvodnje. Nenazadnje so proste površine (transportne poti, poti za hojo) pomembne za intervencijo ali evakuacijo delavcev v slučaju potrebe. Prepotrebne prostore, ki se adaptirajo, bo pridobila tudi TOZD ,,Pisarniške potrebščine" in tako bodo tudi tukaj rešili prostorsko stisko. Prav tako je prostorska zagata in s tem tudi velika požarna obremenitev rešena v Materiji, kjer je zgrajena nova hala. Delovni pogoji so neprimerno boljši, kar so pokazale tudi ekološke meritve Tudi sama tehnološka razporeditev je takšna, da zagotavlja proste površine za hojo in transport ter odlagalna mesta za Pripravništvo je posebna oblika priprave bodočega delavca za delo, ki v okviru izobraževalnega programa ni vseboval praktičnega pouka, proizvodne prakse ali dela v takem obsegu, da bi bil zmožen opravljati delo samostojno. Letos se v Mehanotehniki uvaja program pripravništva, katerega osnovni namen je: — spoznati pripravnikove sposobnosti za delo in primernost, — spoznati delovni red, delovne pogoje, pravice in dolžnosti ter pravila, spoznavanje samoupravljanja, — načrtno uvajanje pripravnika v področje dela, v katero se vključuje in spoznavanje organizacije ter njeno poslovanje. Pripravnik se takoj v začetku pripravništva seznani s programom dela v pripravniški dobi. Program se deli na splošni in posebni del. Splošni del zajema naslednje točke: 1. Vloga in položaj Mehano-tehnike v regijskem gospodarstvu, opredelitev panoge; 2. Zgodovinski razvoj Meha-notehnike, 3. Struktura in poslovna organizacija dela danes, 4. Proizvodno poslovni programi in razvojni načrti, 5. Poslovna, strokovna, družben o-politična in upravna povezanost, 6. Osnove pravnih predpisov, družbeni dogovori, samoupravni sporazumi, polizdelke in gotove izdelke, s tem pa tudi večjo varnost na delu in neovirano intervencijo oziroma evakuacijo delavcev v slučaju potrebe. Z investicijami, ki so še predvidene, pa je pričakovati še nove prostorske in druge ureditve, s tem pa večje, boljše delovne pogoje in večjo varnost delavcev pri delu. MILOVAN VIDMAR izpit /. Samoupravna organizira nost in uresničevanje zakona o združenem delu, 8. Pridobivanje in razporejanje dohodka, 9. Varstvo pri delu, 10. Delo in organiziranost družbenopolitičnih organizacij, Posebni del programa pa je prilagojen področju dela, na katerem se pripravnik usposablja in vsebuje naslednje bistvene točke: 1. Zaporedje postopka glede na delovni cilj, opisi delovnih postopkov v fazi priprave, opis in karakter proizvodov, na katerih sloni proizvodnja, ipd- , 2. Sredstva in predmeti dela, 3. Sistem in organizacija kontrole kakovosti, 4. Osnove za delo, dokumentacija — način komuniciranja, 5. Pooblastila, obveznosti in odgovornosti za delo, 6. Inovacijska dejavnost, 7. Dela in naloge, ki jim je potrebno posvetiti posebno pozornost ter roki za izvrševanje posameznih nalog, 8. Vodenje pripravniškega dnevnika ter ostala določila, Med pripravniško dobo se pripravnik usposablja za samostojno delo oz. naloge. Praviloma daje pripravniku naloge mentor. Ena izmed osnovnih nalog je vodenje pripravniškega dnevnika, v katerega pripravnik zapisuje svoja nova spoznanja, (Nadaljevanje na 7. strani) Pred izpitom se je potrebno še o maisičem pogovoriti... Skladiščno—odpremna služba v novih prostorih iz priprave na strokovni vi vprašanje — mi odgovor (Nadaljevanje s 6. strani) mnenja, ipd. Dnevnik naj bi v glavnem vseboval: — beležke o spoznavanju delovnega področja, — delovne naloge, metode po katerih dela, — podatke o spoznavanju aparatur, strojev., — beležke o pripravniških sestankih, sejah samoupravnih organov, sejah v družbenopolitičnih organizacijah, — o težavah med pripravništvom, — strokovne napotke mentorja, o sodelovanju z delavcem službe za izobraževanje, Dnevnik, ki ga vodi pripravnik, je eden izmed dokumentov, ki služi pri ocenjevanju pripravnikovega dela in je hkrati tudi temeljni dokument, s katerim pripravnik dokazuje, da je izvršil program strokovnega usposabljanja. Pripravniški staž se določi v skladu z določili samoupravnega sporazuma, oz. pravilnika c delovnih razmerjih. Pripravnika se lahko razporedi samo na takšna dela oz. naloge, ki ne zahtevajo neposrednih, samostojnih odločitev in ki so pod nadzorstvom vodje ali mentorja, terjajo pa določeno znanje. Mentor je lahko strokovni delavec, ki je izbran iz vrst strokovnjakov za posamezna! delovna področja, njegove osnovne naloge pa so: — seznaniti pripravnika s potrebnim študijskim in delovnim gradivom, — ocenjevanje pripravnika v uspešnosti in strokovnosti, pa tudi kot osebnosti, — dajati strokovna navodila za delo in za uvajanje v novo delovno okolje, — predlagati inštruktorje za pomoč pri izvajanju pripravniškega programa, — spremljati pripravnika pri delu, pregledovati dnevnik, — poskrbeti mora, da se pripravnik najmanj 7 dni pred iztekom pripravništva prijavi za opravljanje preizkusa znanja. Pripravnik mora pred iztekom pripravniške dobe opraviti strokovni izpit pred tro-člansko komisijo. Člani komisije so običajno' mentor, strokovni delavec tistega področja dela, za katerega se pripravnik usposablja in zunanji član, ki je potrjen pri Gospodarski zbornici. Strokovni izpit zajema vprašanja iz splošnega in posebnega dela programa. Pripravnik, ki uspešno opravi pripravniški - strokovni izpit, lahko prične samostojno opravljati delo, za katerega se je usposabljal med pripravništvom. DORJANA GREGORIČ Objavljamo nekaj odgovorov na vprašanja, ki jih zaposleni često postavljajo in upamo, da bo odgovor zanimal še koga. Vprašanje: Ali delavki, ki je sklenila delovno razmerje za določen čas in je ob preteku tega časa noseča, preneha delovno razmerje? Odgovor Sedaj veljavni zakon o delovnih razmerjih določa v 36. členu, da preneha delovno razmerje, sklenjeno za določen čas delavcu z dnem, ko opravi delo oziroma nalogo, za katero je sklenil delovno razmerje za določen čas. V primeru, ko je delavec sklenil delovno razmerje za določen čas zaradi nadomeščanja začasno odsotnega delavca, mu delo preneha z dnem, ko se vrne začasno odsotni delavec. Delavcu, ki je sklenil takšno delovno razmerje za točno določen čas, preneha delovno razmerje s potekom določenega časa. Nosečnost delavke nima torej na prenehanje delovnega razmerja, ki je bilo sklenjeno za določen čas, nobenega vpliva. Zato je treba na postavljeno vprašanje, odgovoriti pozitivno. Vprašanje: Če je poskusno delo določeno za 2 meseca, koliko časa prej je potrebno obvestiti delavca, da ni uspešno opravil poskusnega dela? Ker temelji naša demokratična in samoupravna družba na kolektivnem odločanju, so zato sestanki nujen člen v procesui pripravljanja in sprejemanja odločitev. Naši napori se morajo usmeriti predvsem v to, da bodo tel oblike demokratičnega mehanizma dosegle več smotrnosti, racionalnosti in učinkovitosti. V primerih, ko gre za sesta-' nek zaradi sestanka, ko že vnaprej vemo, da sestanek ne bo ploden, ali ko se zaradi slabega" vodenja sestanka izrodi v „ kavarniško diskutantstvo", govorimo o sestankarstvu. Najpomembnejši element sestan- Odgovor Načelo je, da mora biti poskusno delo ocenjeno pravočasno, to je v okviru roka za poskusno delo. Če je ocena negativna, potem mora v istem roku delavec tudi prejeti sklep komisije o prenehanju dela zaradi negativne ocene poskusnega dela. Če sklep o prenehanju dela na podlagi negativne ocene ni sprejet in vročen delavcu pred potekom časa, ki je določen za poskusno delo, se šteje, da je delavec uspešno izpolnil zahteve poskusnega dela. V konkretnem primeru mora delavec prejeti sklep preden potečeta 2 meseca poskusnega dela. Vprašanje: Ali se lahko premesti delavca na podlagi internega razpisa iz ene TOZD v drugo? Odgovor: Institucija „internega razpisa" ni urejena v zakonu, zato je ni mogoče uporabiti, če ni urejena v internih samoupravnih aktih- Naš interni samoupravni sporazum o urejanju delovnih razmerij določa, v katerih primerih je možno delavca razporediti iz ene TOZD v drugo TOZD oz. DSSS in obratno. Zato se interni razpisi lahko uporabijo za razporeditev delavca iz ene TOZD v drugo TOZD oziroma DSSS. MILAN VUGA kov je vsebinska plat in zato sploh ni priporočljivo postavljati na dnevni red točke, pri katerih nimamo še nakazanih in proučenih rešitev in predlogov. V primerih, ko se predlog rešitve šele išče, je najbolj smotrno zadolžiti posameznike. Ti naj glede na svojo strokovnost in odgovornost predlagajo možne rešitve problema pred sestankom in jih podajo v gradivu za sestanek. Ta rešitev se nam zdi neprimerno boljša, kot pa iskanje rešitve šele na sestanku. S tem se izognemo ponavljanju že izrečenih misli, kar deluje izredno zaviralno. Ker so sestanki usmerjeni v bodočnost, se nikakor ne sme zgoditi, da bi ostale razprave brez rezultatov, ki bi resnično opravičili utemeljenost sestankov. Upam si trditi, da je smisel sestankov družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov takrat, ko pride do izraza volja vseh sodelujočih, izražena na kratek in razumljiv način in usmerjena z vsem bistvom na sprejemanje odločitve. Če ne upoštevamo nekatere materialne stroške sestankov (porabljen papir, električna energija, ogrevanje, ipd), predstavlja ostali del stroškov porabljen (delovni) čas, torej — ure postavke udeležencev. Cesto se dogaja, da so udeleženci sestanka po več urah sestankovanja psihično in fizično utrujeni, naveličani in zato nekritični. Zato se zmanjšuje tudi koncentracija in potrebna mera kritičnosti, ki mora biti prisotna pri sprejemanju odločitev. Te ob koncu dolgih sestankov pogosto niso niti demokratične niti najboljše, ker jih večina ni sprejela premišljeno in dovolj kritično. Rešitvi sta samo dve: krajši dnevni red in hitrejši tempo, ki ga vodja razprave vsili že v prvem delu, da je sestanek vseskozi hiter in učinkovit. Vsi, ki se udeležujemo sestankov, takih ali drugačnih oblik, bi se morali zavedati, da je glavna faza ustvarjalnega procesa šele delo, ki naj uresniči zamisli sestanka in ne sestanek sam. Uspešnost sestanka se lahko ocenjuje le na podlagi doseženih rezultatov v praksi. Kljub še tako dobremu namenu, prepogosti sestanki bolj škodujejo kot koristijo — saj se v takih primerih več govori kot dela. Pripravljale! gradiv in vodje sestankov, bi se morali zavedati, dejstva, da je ključ uspeha vsakega sestanka, dobra priprava tega. Okvirni normativi za sestanke (+ ali — 15 minut) zbori delovnih 'iUc*' 30 —60 minut delavski sveti 60- 150 minut komisije (izvršilni organi) 30— 60 minut sestanki OO ZSS do 45 minut sestanki OO ZKS 30 do 90 minut mladinski sestanki 30 do 60 minut M(ILAN) V(UGA) Prijateljevo odkrito besedo cenimo. Ce pa drugi povedo, kaj mislijo, imenujemo to nesramnost. (A. Maurois) preveč (praznih) besed na sestankih ali (ne)ekonomična izraba časa no smo se že tedaj uspeli prebiti predvsem na svetovni trg. Povpraševanje po telefonih se je nenehno večalo in kmalu so tedanji prostori postali pretesni. Leta 1972 Smo se preselili v sedanje prostore DE, vzporedno s tem pa smo prešli tudi na novo organizacijsko obliko delovne enote. Jakin Valter — vodja delovne enote „Telefoni“ Vzdrževalec montažnih naprav v delovni enoti, Marsič Guerino predstavljamo vam DE »Telefoni« Delovna enota »Telefoni" se je na začetku imenovala DE »elektromotorčki" Prvi zametki te enote segajo v leto 1959, v začetku leta 1960 pa se je pričela organizirana proizvodnja elektromotorčkov. Prostorsko se je DE nahajala v sedanji DE »stiskalnica" (šivalni stroji). Montaža elektromotorčkov je štela cca. 15 delavk—cev, vključno z vodilnim kadrom omenjene enote. Postopoma se je proizvodnja širila, s tem so se razvijale tudi nove organizacijske oblike. V začetku 1963 leta se je enota preselila iz stiskalnice v sedanjo brizgalnico DE »elektrovlaka". Ob večanju asortimana elektromotorčkov se je temu primerno večalo tudi število delavcev. Izdelovali smo elektro-motorčke, minijature, reduktorje, krmne izvenladijske motorčke (Baby in Delfin), montirali pa smo tudi motorne čolne. Seveda so ob vsem tem bili tudi trenutki, ko ni bilo naročil, zato so se morali delavci v tej enoti prilagajati na nova dela kot so npr: montaža lestencev, avtomobilskih prtljažnikov in prav tako izvažamo tudi v Anglijo, južno Ameriko, Avstralijo in v dežele v razvoju. Kljub velikemu poudarku na izvoz naših izdelkov, tudi domačega trga ne zanemarjamo. Leta 1973 je DE »Telefoni" postala sestavni del TOZD »Tehnične igrače", dve leti kasneje smo v delovni enoti odprli nov oddelek »Fliper" (igralniki). S tem proizvodom smo prav tako v začetku imeli precej težav, vendar smo se zi vztrajnim delom in z odpravljanjem razvojnih napak kmalu Pogled na skibne delavke ob tekočih trakovih Sama DE naj bi bila ekonomsko zaokrožena celota. Dobili smo brizgalne stroje in uvedli kontinuirano delo v brizgalnici. Hitro in natančno delo na tekočem traku — delavke izdelujejo »Režija" v montaži telefonske slušalke podobno. Veliko prostih nedelj pa tudi noči je bilo potrebno posvetiti delu v proizvodnji, velikokrat so nam na pomoč priskočili delavci iz skupnih služb, da smo lahko pravočasno dostavili kupcem naše izdelke in se tako postopoma prebijali na domačem in tujem trgu. Leta 1964 so bili izdelani prvi telefoni. Na začetku so se' pojavljale velike težave v kvali-' teti samega proizvoda. S popolno prizadevnostjo vseh, ki so sodelovali pri razvoju telefona, so bile težave kaj kmalu odpravljene. Tako smo že leta 1965 pričeli s proizvodnjo telefona na tekočem traka Dnevna količina izdelanih telefonov je dosegla številko —720 garnitur. Z dobro kvaliteto in primerno ce- Zaradi velikih naročil smo tudi organizacijo montaže korenito spremenili, nabavljeni so bili dodatni tekoči trakovi, prvi v dslovni organizaciji smo uvedli WF sistem in napravili analizo vrednosti ter racionalizacije na samem artiklu. S tem smo proizvod še bolj pocenili in količinsko skoraj podvojili. Dnevna količina je bila že tedaj 2400 garnitur. Tako smo se prebili v sam vrh proizvajalcev telefonov na svetu. Danes proizvajamo cca. milijon garnitur različnih tipov telefonov letno. Naši telefoni se prodajajo na razna svetovna tržišča, eno najpomembnejših tržišč so ZDA, na evropskem tržišču pa: Nemčija, Francija, ^talija in skandinavske dežele,, uspeli uveljaviti na svetovnem tržišča Delovna enota ima danes dva oddelka iTiontaže s svojo brizgalnico in skupaj z vodstvom delovne enote šteje 257 delavcev. Samoupravna organiziranost DE se kaže predvsem preko delegatov, ki zastopajo stališča DE v vseh samoupravnih telesih v TOZD in delovni organizaciji, poleg tega ima svojo osnovno organizacijo sindikata, 00 ZSMS in zbor delavcev. Pri razvoju delovne enote, realizaciji postavljenih planskih nalog v sami proizvodnji in doseganju rezultatov gre zahvala predvsem delavkam in delavcem DE, prav tako tistim, ki so včasih delali v naši DE in nenazadnje vsem, ki so se po delovni dolžnosti zalagali in se še zalagajo za nadaljnji razvoj delovne enote. Justiranje telefona — Dobrinja Adrijana Jakomin Nadja in Pavlič Alma urejujeta in vodita evidenco delavcev v delovni enoti Vestno, pa vendar sproščeno ... temeljna pravila varne vožnje „Režija“ v brizgalnici Spretne roke naših delavk v pakirnici Voznik motornega vozila mora poznati osnovna (splošna) pravila o dobri in varni vožnji, ki zmanjšujejo število nesreč. Navedemo naj samo nekatera: 1. Voziti je treba tako, da je najracionalnejšo hitrost možno obdržati na čim daljši relaciji. Z Ne smemo prekoračiti gospodarskega območja hitrosti, zgornja meja je približno pri 2/3 največje hitrosti, ki jo vozilo lahko razvije. 3. Čim manj je treba zavirati, ker vsako aktiviranje zavor pomeni izgubo energije. S pravočasnim odvzemanjem plina ali , menjanjem prestave se doseže isti učinek. 4. Dodajati je treba samo toliko plina, kolikor je potrebno za pospešitev oziroma za vzdrževanje enakomerne hitrosti. S takim načinom vožnje ima motor najugodnejše število vrtljajev. 5. Izogibati se je treba nepotrebnim konicam hitrosti, saj ne ustvarjajo nobenega prihranka na času. Poraba goriva pa se s takim načinom vožnje znatno poveča, hkrati pa se povečajol tudi možnosti za prometne nesreča 6. Voznik naj vozi previdno' in tekoče. Prava umetnost vožnje je v tem, da voznik vse zapreke in nastopajoče situacije na cesti pravočasno opazi in spozna, jim prilagodi potek vožnje in s tem preprečuje nesreče. 7. Voznika je treba prepričati, da je bistvo v tem, da opravi določeno transportno nalogo v okviru in po zahtevah zakonskih predpisov in notranjih normativih aktov svoj«? organizacije združenega dela. Pri takem načinu vožnje se bo število nesreč na cesti, deloviščih, gradbiščih, zunanjih prostorih proizvodnje bistveno zmanjšalo. Vendar ni dovolj, da ta pravila voznik pozna, mora jih predvsem izvajati v vsakem času in v vsakem položaju. MILOVAN VIDMAR / Tako izgleda montaža telefona na tekočem traku Brizgalka Kandus Berta ob stroju za brizganje plastičnih mas ko dobimo v roke naše glasilo... delovanje delegacije v zbor združenega dela Prav neverjetno je, kako radi, brez večjega premišljanja »deli-mo" različne pripombe in kritike, pri tem pa največkrat niti ne pomislimo, da je bilo potrebno za vsak, pa lahko tudi nekoliko slabši prispevek vložiti veliko truda, dobre volje in angažiranosti. Pa saj to sploh ni pomembno, pomembno je predvsem, da pač znamo vsi kritizirati in si' lahko to pravico kadarkoli privoščimo". Vendar vseeno. ..., kako se obnašamo in koliko posluha imamo takrat, ko je potrebno predvsem kaj storiti, kakšno stvar izboljšati, med drugim tudi naše glasilo, ki je tako pogosto predmet spotike? In ti, ki ob prejemu glasila brezbrižno pripomneš: „pa saj je vse brez veze, v tem našem „cajtengu" nimaš kaj prebrati, vedno je „narejen" po enem in istem kopitu ", koliko prispevaš in pripomoreš, da boš v svojem glasilu našel tudi kaj zase? Ob vsem tem pa bi vam rada predstavila, kako sploh nastaja naše glasilo. Uredniški odbor, sestavljen iz članov zadolženih za posamezna interesna področja kot npr: za proizvodno in samoupravno področje, za gospodarstvo, za družbeno—politično delovanje, za področje kadrovanja in medčloveških odnosov, za razvedrilo ter šport in kulturo, na svoji seji predlaga in izbere vsebinsko zasnovo časopisa, ki vglavnem zajema vsa interesna področja. Za pripravo prispevkov, ki bodo obravnavali izbrano tematiko, odbor zadolži posameznike ali strokovne službe in jim določi rok oddaje člankov. Do tukaj je pravzaprav vse lepo in prav, a kaj, ko se takoj' zatem pričnejo najtežji porodni krči" nastajanja glasila. Vljudno in s „spodbudnim nasmeškom" opozoriš zadolžene, naj čimprej napišejo in oddajo svoje prispevke in jim seveda ne pozabiš povedati, da si pač vezan na roke, ki jih postavljajo v tiskarni. Po vsem tem te običajno „po hitrem postopku" odslovijo s kančkom upanja, da bodo prispevke napisali jutri, ta jutri pa postaja vse daljši in daljši in se navadno raztegne v deset in petnajst Jutri." Med tem pa navadno sam pišeš članke, iščeš ustrezno gradivo, saj te nenehno spremlja skrb, da ti bo navsezadnje zmanjkalo gradiva in se ti bo v tiskarni „nesramno režal" pra- zen, snežno bel prostor v časopisu. Vztrajno, dan za dnem prosiš in »gnjaviš" dokler običajno z zamudo le uspeš zbrati vse prispevke. Z vso naglico in prijateljem slovarjem začneš pregledovati in predvsem slovnično popravljati članke in včasih, žal, spregledaš ali celo narediš kakšno napako. Pregledane članke moraš pretipkati (naj za predstavo poudarim, da je za 16 strani obsežen časopis potrebno zbrati približno 80 do 85 tipkanih strani gradiva — seveda velik razmak med vrsticami) in kasneje odpraviti vse morebitne tipkarske napake. Potem skličeš uredniški odbor, ki prispelo gradivo ponovno pregleda. Ob vsem tem ti iz tiskarne sporočijo, da si zamudil rok za oddajo celotnega gradiva in potem ponovno prosiš in moleduješ naj vendar kako, »stisnejo" tudi naš Ml. Čaka pa te še veliko dela; na tako pripravljeno gradivo moraš še označiti tipe, velikosti in oblike črk, ki jih želiš imeti, širino stolpca, po katerem bo besedilo tiskano, poudariti moraš posamezne odstavke, pri vsem tem ne smeš pozabiti na označbo fotografij, podnapise k fotografijam in izpise ter označbe naslovov posameznih člankov. Ko končno vse urediš in pripraviš, pošlješ gradivo po najkrajši poti v tiskarno v Ljubljani, navadno kar s tovarniškim tovornjakom, ki ima progo preko Ljubljane. V tiskarni gradivo po naših označbah prepišejo v stolpce, s tehnično urednico pa se nato z' občutkom olajšanja, da je »najhujše" za nami, odpraviva v Ljubljano, kjer glasilo tehnično urediva. Vendar se pri urejanju kaj rado , »zatekne" in potem porabiš uro ali dve, da vse skupaj razvozlaš in glasilo končno urediš. Nestrpno in zaskrbljeno, pa vendar s polno mero upanja, da le nisi naredil kakšne napake ali pa, da ti niso v tiskarni kaj izpustili, prejmeš težko pričakovani časopis. Ko obračaš liste in prebiraš sestavke, se ti zdi vse skupaj še kar imenitno, vendar kaj kmalu zazvoni „ta vražji" telefon in na drugem kohcu žice zaslišiš: »zakaj si pa tako , zakaj nisi raje tako " ALEKSANDRA GRBEC Ne bi pisal o delovanju delegatskega sistema, ampak kako praktično poteka delo delegacij v zbor združenega dela (ZZD) Skupščine občine Izola ter s kakšnimi težavami se srečujemo na tem področju v naši delovni organizaciji. Prva in največja težava nastane pri predelovanju gradiva, ki je na dnevnem redu skupščine. Če nekoliko številčno to podkrepim, bi navedel, da je v sedanjem mandatnem obdobju (od leta 1978 do danes) bilo 30 skupščinskih sej. Povprečno število točk dnevnega reda je nad 10, da pa ima vsaka točka določeno vsebino in pomen, ni potrebno navajati. Delegat, ki želi opravljati svojo funkcijo, se neizbežno sreča s precejšnjim delom. Kako delamo? Izvoljene so osnovne delegacije po TOZD in DSSS. Vsaka delegacija TOZD/DSSS šteje 9 članov, le delegacija TOZD »Tehnične igrače" sestoji iz 14. delegatov. Ker pride v občini Izola približno na 250 zaposlenih eno delegatsko mesto v ZZD, je Mehanotehnika dobila 6 delegatskih mest. Znotraj Me-hanotehnike so porazdeljena tako, da ima DSSS 1 delegatsko mesto, TOZD »Tehnične igrače" 4 delegatska mesta, TOZD' »Pisarniške potrebščine", „Ko-' vinski izdelki" in »Orodje— remont" skupaj 1 delegatsko mesto. Delitev je opravljena na podlagi »števila zaposlenih. Ker imajo TOZD—II, IV in VIII skupaj eno delegatsko mesto v zboru, je na tem nivoju oblikovana konferenca delegacij. Ostale delegacije s to konferenco tvorijo skupno konferenco na nivoju delovne organizacija Na začetku smo razmišljali, kako naj bi delali. Vsak v svojem TOZD smo sklicevali sejo delegacije, kjer smo predelovali gradivo, določili delegata in v zoženem številu (delegiran delegat in vodja delegacije) šli na konferenco delegacij na ravni delovne organizacije. Tam smo mnenja in pripombe pred odhodom delegatov na skupščino, uskladili. Pri tem so se pojavljale določene težave in sicer največ pri obrazložitvah gradiva. Na sejah delegacij smo želeli slišati tudi dodatne obrazložitve od občinskih upravnih organov, oz. predlagateljev gradiv. Dogajalo se je, da so morali vabljeni prihajati v Mehanotehniko in razlagati isto problematiko na vsaki delegaciji posebej. Iz tega razloga smo stopili skupaj, se pogovorili in sklenili, da uvodne obrazložitve h gradivu poslušamo skupno na nivoju delovne organizacije. Izkazalo se je, da je tak način dela najprimernejši, zato po tem načelu danes delegacije tudi delujejo. To načelo smo pravno—formalno vnesli v sporazum o oblikovanju konference delegacij na ravni delovne organizacije. Konferenca delegacij v ZZD sodeluje s službo za samoupravljanje in po potrebi z ostalimi strokovnimi službami in družbenopolitičnimi organizacijami- Udeležba na sejah konference delegacij je zadovoljiva in težav s sklepčnostjo skorajda nimamo. Obstojajo pa objektivne težave pri nekaterih delegatih, ki delajo v večizmenskem delu in se zaradi tega ne morejo vedno udeležiti sej. Delegati, ki so navedli, da iz določenih razlogov ne morejo opravljati funkcije, kakor tudi tisti, ki so zapustili delovno organizacijo, so bili nadomeščeni. Naj ne zveni kot samohvala, vendar je prav, da zapišem, da so se o delu delegacije pohvalno: izrazili predstavniki skupščinskih organov. Za zasluge gre vsekakor priznanje tudi bivšemu vodji konference, tov. Vinku Šelju. Delegacija v ZZD v Mehano-tehniki se trudi, da bi prenesla mnenja, probleme, želje in interese delavcev in krajanov v skupščino, torej na mesto, kjer naj bi se ti problemi v okviru možnosti tudi usklajevali in reševali. MIRKO BELAC Prihodnost odkupujemo s sedanjostjo. (Samuel Johnson) Nihče ne mara za čenče, vendar jim vsakdo rad prisluhne. (J. Conrad) Tu so moji trije zakladi. Varujte jih in jih ohranite. Prvi je sočutje, drugi skromnost in tretji, odvračanje misli od želje, da bi postal prvi od vseh stvari pod soncem. (Lao - Tse) 10. STRAN-Ml nesreče pri delu V letu 1980 je bilo gibanje nesreč pri delu v delovni organizaciji nekje umirjeno — 93 nesreč pri delu, od tega 8 na poti na delo in 2 na poti iz dela. Pripetilo se je nekoliko več nesreč kot v letu 1979, ko jih je bilo 86. Število ni zaskrbljujoče, saj znaša le 7 nesreč več in to pri povečanem povprečju zaposlenih za 24 delavcev. Na 100 zaposlenih se je v letu 1979 ponesrečilo 5 delavcev, v letu 1980 pa je število nekoliko naraslo, na 100 zaposlenih seje ponesrečilo 5,5 delavcev. Z razliko od leta 1979 je krepko naraslo število izgubljenih delovnih dni, ker sta bili dve nesreči težjega značaja, nekaj lažjih pa je zahtevalo daljše zdravljenje. Najdaljši izostanek z dela je trajal 146 delovnih dni, sledijo pa še izostanki s 76, 50, 44 ... dni odsotnosti z dela zaradi nesreč pri delu. V letu 1980 je bilo zaradi nesreč pri delu izgubljenih 1372 delovnih dni, kar je za 528 delovnih dni več, kot v letu 1979. Najpogostejši vzroki nesreč pri delu so bili: — neurejenost in založenost delovnih prostorov DIAGRAM - I. POGOSTOST (ŠTEVILO NESREČ PRI DELU NA 100 ZAPOSLENIH ZA OBDOBJE 10-tih LET) Leto diagram - II. RESNOST (število izgubljenih dni na eno nesrečo) 22 20 18 16 14 10 Leto 80 TABELA I — primerjava nesreč pri delu v delovni organizaciji v zadnjih enajstih letih leto povpr. št zaposl. število nesreč št. izg. de. dni resnost št.izg.d.d. na 1 neer. pogostost št.nesreč n;, ICC za’j. na delu na poti skupaj 1970 1228 77 18 95 1496 15,78 7,74 1971 1305 109 29 138 2070 14,89 10,6 1972 1463 111 21 132 22^2 16,92 9,02 1973 1639 119 18 137 1800 13,14 8,35 1974- 1673 125 . 27 152 1641 10,79 9,08 1975 1638 105 15 120 1406 11,72 7,33 1976 1496 .80 15 95 1104 11,62 6,35 1977 1561 88 20 109 1514 14,00 6,92 1978 1624 60 20 80 1336 16,7 4,93 1979 1700 74 12 86 8844- 9,8 5,05 1980 1724 83 10 93 1372 1^,75 5,39 TABELA II — primerjava nesreč pri delu po posameznih TOZD za leto 1980 TOZD I II IV VI VIII DSSC DO povpr. št. zaposl 1030 65 127 84 108 311" 1724 nesreče na delu 39 2 19 5 9 9 83 na poti 6 1 1 1 / 1 10 skupaj nesreče 45 3 20 6 9 10 93 izguba dal. dni 663 58 • 364 35 133 119 1372 resnost (iz^.d.d. na 1 n.] 14,73 19,3: ■ 18,2 5,8; 14,77 11,9 17,75 pogostost (št.nesr. na 100) 4,36 4,6] 15,7' ■ 7,14 8,33 3,21 5,39 — pomanjkljiva zaščita delovnih priprav in naprav — površnost in nepazljivost pri delu — neuporaba osebnih zaščitnih sredstev Veliko je že bilo storjenega, da bi se stanje varstva pri delu izboljšalo. Izostanki z dela niso majhni, zato ne bi smeli zapostavljati varstva pri delu in s tem skrbi za boljše delovne pogoje delavcev, s tem ko rečemo, da smo na tem področju naredili dovolj. Zavedati se moramo, da še ni dovolj storjenega, saj nesreče še vedno nastajajo. Predvsem s trudom vseh nas, vsakogar na svojem področju dela, bomo lahko število nesreč in s tem tudi izostanke z dela zmanjšali. Iz diagrama I je razvidno, da gibanje nesreč pri delu na 100 zaposlenih v zadnjih letih upada. Svoj minimum je bil dosežen v letu 1978, ko se je ponesrečilo 4,9 delavcev na 100 zaposlenih. V letu 1980 je to število nekoliko večje, na 100 zaposlenih se je poškodovalo 5,5 delavcev. V diagramu II vidimo, da je število izgubljenih delovnih dni na eno nesrečo z razliko od prejšnjega leta narasla V letu 1980 je vsaka nesreča pri delu terjala 14,7 dni izostanka z dela. VLADO MAGLICA Dediščina Bogat mož je hotel na smrtni postelji svoje premoženje razdeliti med sinova, opazil pa je, da sta drug drugemu zavidala in bila naposled oba prepričana, da se jima godi krivica Oče je poklical notarja in mu narekoval oporoko: „Po moji smrti naj moj starejši sin vso zapuščino razdeli na dva dela tako, kot se mu zdi pravilno. Moj mlajši sin pa ima pravico, da si kot prvi izbere svojo polovico. Tako bosta menda oba zadovoljna." Tako se je odločil oče in njegova želja je postala pravnomočna. • • • „Ko sem bila mlada, sem imela gladko lice in nagubano krilo,“ je rekla stara igralka. „Zdaj je ravno narobe!" • • • V kavarni sem nekoč sedel poleg moža, ki je ob kavi hrustal kekse. Čez nekaj časa sem ga vprašal, ali se je morda pred kratkim odvadil kaditi. Presenečen me je pogledal: „Sem - od kod pa veste? " Nasmehnil sem se: „Ker zlepa nisem videl človeka, ki bi zmečkal keks v pepelniku!" ob delavčevih jubilejnih prelomnicah Že deset let Že deset let DELA v kolektivu pomeni slehernemu delavcu veliko, kaj šele, če kdo izpolni' dvakrat ali trikrat večjo »vsoto" delovnih let. V pričujočem seznamu podajamo spisek delavcev, ki so 10, 15, 20 in 25 let z ramo ob rami z drugimi zaposlenimi iz dneva v dan skozi leta prispevali svoj delež s prizadevnim delom. In ne samo za boljši jutri, temveč za zanesljivejšo prihodnost svojega ožjega in širšega okolja, vse delovne organizacije, celotne naše družbe. Letošnji jubilantje so bili priče takih in drugačnih gospodarskih obdobij. In prav spreminjajoči se gospodarski tokovi, privedejo skorajda sleherno panogo gospodarskih (in drugih) organizacij v bolj ali manj krizna obdobja, iz katerih se ni moč izkopati drugače, kot tako, da je treba „zategniti pas". S tem je mišljen celoten sklop (stabilizacijskih) prizadevanji vseh zaposlenih v delovni organizaciji in ne zgolj uresničevanje pogojev, ki nam omogočajo doseganje določene, zaželene rasti povprečnega življenjskega standarda. Skladen mozaik pravilnega gospodarskega obnašanja je sestavljen iz prizadevanj slehernega zaposlenega, ne glede kje opravlja svoje naloge. Čestitke našim jubilantom naj pomenijo tudi izraz hvaležnosti za njihov delček mozaika, ki so ga vgradili v celoten razvoj naše »Mehanotehnike". Jubilantom 1980 iskreno čestitamo, želeč jim še nadaljnjih jubilejev v naši stedini. 25 let TOZD „Tehnične igrače" 1. Črnac Viktoria 2. Ivanovič Cvetka 3. Kos Darko 4. Mezgec Marija 5. Pugliese Albina 6. Trebec Alojz TOZD „Kovinski izdelki" 1. Ambrožič Justina 2. Markovič Dragica 3. Pečar Stanislava 4. Rožac Dušan 5. Trajbar Antonija 6. Trebeč Pavla TOZD „Orodje—remont" 1. Drenikovič Andrej 2. Jagodič Martin 3. Pavline Karel 4. Lovrečič Albin DS „Skupne službe" 1. Andrijašič Marija 2. Bologna Mirela 3. Buršič Rudolf 4. Čehovin Vera 5. Maljukan Armida 6. Pirjevec Olga 7. Zager Rozka 20 let TOZD „Tehnične igrače" 1. Ambrožič Pavla 2. Bembič Lucija 3. Černeka Terezija 4. Fantinič Silvo 5. Grando Magdalena 6. Gržinič Nerina 7. Jakin Valter 8. Jakomin Marija 9. Jerman Palmira 10. Kleva Gvido 11. Klobas Santina 12. Kocjančič Angela 13. Kranjčevič Štefka 14. Mikac Dalija 15. Miklavec Marija 16. Mljač Bruna 17. Pavlič Modra 18. Rihter Avrelija 19. Rupnik Mirela 20. Štule Guerino 21. Zadnik Luciana TOZD »Pisarniške potrebščine" 1. Filipčič Vida TOZD „Kovinski izdelki" 1. Raspolič Franc 2 Novak Matevž TOZD „Pliš igrače" 1. Hrvatin Franc Z Komac Vlado TOZD „Orodje—remont" 1. Valenta Josip DS »Skupne službe" 1. Bečaj Franc 2. Cetin Marjan 3. Gerk Sonja 4. Grbec Albin 5. Kaligarič Rudolfa 6. Kodarin Dorina 7. Levak Josip 8. Martinčič Petra 9. Mekiš Marija 10. Miško Franc J1. Poljak Franc 15 let TOZD „Tehnične igrače" 1. Klobas Marija 2. Lakošeljac Rudolf 3. Lober Terezija 4. Vouk Drago 5. Slama Vinko TOZD „Kovinski izdelki" 1. Davide Bruno TOZD »Pliš igrače" 1. Mezgec Frančiščka TOZD »Orodje—remont" 1. Barut Jadran 2. Mahne Franc DS „Skupne službe" 1. Brnobič Drago 2. Cerkvenik Branko 3. Puhar Durda 4. Sosnik Pero 5. Tavčar Veronika 6. Kukovec Janez TOZD „Tehnične igrače" 1. Basaneže Lina 2. Bizjak Ivanka 3. Bordon Dragica 4. Božič Eufemija 5. Hlaj Nevija 6. Janič Cvetka 7. Jež Mira 8. Kaligarič Gracijela 9. Lakošeljac Rada na 10. Ogrizek Matevž 11. Premec Slava 12. Stronič Ivanka 13. T rebec Milena 14. Zorič Gojko 15. Ban Darij 16. Dujc Andrej TOZD »Pisarniške potrebščine" 1. Čehovin Jožef Z Kodre Alojz 3. Zorič Ana TOZD »Kovinski izdelki" 1. Širca Franc 2. Vuk Klavdij TOZD »Orodje—remont" 1. Benkovič Franjo 2. Jelušič Anton 3. Kadič Faruk 4. Prelac Silvio DS »Skupne službe" 1. Bajrektarevič Mehmed Z Demojzes Mirela 3. Klanjšček Marija 4. Koren Marjan 5. Krepek Anton 6. Mihelič Josip 7. Miletič Dragoljub 8. Strehovec Majda 9. Tomažič Emilija 10. Vatovec Ondina kadrovski utrinki RAZREŠENI V DECEMBRU TOZD »Tehnične igrače" 1. Gregorič Valter, DE 1200, disciplinsko raz. 2. Mačak Duro, DE 1300, sporazumno 3. Pavletič Viktoria, DE 1300, invalidsko upokojena 4. Bajrektarovič Suada, DE 1400, disciplinsko raz. 5. Božič Pejo, DE 1500, disciplinsko raz. TOZD »Kovinski izdelki" 1. Santin Vladimir, DE 4200, sporazumno PRIŠLI V DECEMBRU TOZD »Tehnične igrače" 1. Stojnič Dragoja, DE 1500, oskrbovalec strojev DS »Skupne službe" 1. Milivojevič Vladimir, SM 9130, kontrola materiala RAZREŠENI V JANUARJU TOZD »Tehnične igrače" 1. Baruca Marjan, SM 1010, invalidsko upokojen 2 Perviz Hazim, DE 1400, odhod v JLA TOZD »Kovinski izdelki" 1. Zimerman Valter, DE 4200, odhod v JLA TOZD »Orodje—remont" 1. Grbec Dorjano, DE 8100, odhod v JLA 2. Antonac Silvano, DE 8100, odhod v JLA DS »Skupne službe" 1. Stojkovič Predrag, SM 9260, odhod v JLA PRIŠLI V JANUARJU TOZD »Pisarniške potrebščine" 1. Gregorič Danilo, DE 2000, orodjar — nastavljalec DS »Skupne službe" 1. Kocjančič Edi, SM 9210, sam. kom. za izvoz — pripravnik spomnite se še kdaj na nas Ob koncu lanskega leta in v januarju 1981 smo obiskali naše delavce, ki so se upokojili v letu 1980. Večkrat Smo morali potrkati na ena in ista vrata, saj naši upokojenci v glavnem ne ždijo doma, temveč so skoraj vsi še vedno aktivni. Veliko jih dela na svojih vrtovih, ženske — upokojenke pa pridno varujejo svoje vnuke, hodijo po nakupih in se ukvarjajo z ročnimi deli. Enotni so si, da jim delo še vedno pomeni veliko, da si z njim napolnijo prosti čas, ki je nastopil po upokojitvi. Pravijo, da delo krepi telo in duha. Ko smo jih povprašali po željah, so si v glavnem zaželeli veliko zdravja, Mehanotehniki in njenim delavcem pa veliko uspehov in zadovoljstva. Ob koncu niso pozabili poudariti, da radi prebirajo naše glasilo in se tako sproti seznanjajo z uspehi in problemi Mehanotehnike. Tršinah Bariča — v Mehanotehniki od 12. 5. 1977 do 30. 11. 1980 na delih in nalogah ekstrudista in sestavljalke — pakovalke Podgorelec Marta — v Mehanotehniki od 8. 2. 1972 do 30. 11. 1980 na delih in nalogah brizgalke in sestavljalke - pakovalke Cerut Dušan — v Mehanotehniki od 1. 4. 1964 do 30. 6. 1980 na delih in nalogah revizor — analitik, v. d- vodja obratovnega knjigovodstva, ob koncu vodja kontinuirane inventure Maglica Karlo — v Mehanotehniki od 11- 5. 1970 do 28. 2. 1980 na delih in nalogah' skladiščnega delavca, transport-l nega delavca, ob koncu pa ko-misionarja 1980 na delih in nalogah vodja priprave materiala, manipulant, oskrbovalec in orodjar — na-stavljalec Jagodič Martin — v Mehanotehniki od 1. 5. 1955 do 30. 11. 1980 na delih in nalogah brusilca Širca Franc — v Mehanotehniki od 30. 6. 1970 do 31. 10. 1980 na delih in nalogah strojni ključavničar Trebeč Pavla - v Mehanotehniki od 2. 11. 1955 do 31. 5. 1980 na delih in nalogah prebiral ke v vijakarni Primožič Zdenka — v Mehanotehniki od 7. 2. 1972 do 30. 4. 1980 na delih in nalogah brizgalke in sestavljalke - pakovalke Cek—Vatovec Nada — v Mehanotehniki od 8. 4. 1963 do 30. 11. 1980 na delih in nalogah sestavljalke — pakovalke Žeger Katica — v Mehanotehniki od 2. 11. 1962 do 31. 7. 1980 na delih in nalogah sestav Ijalke — pakovalke Blaško Vera — v Mehanotehniki od 15. 1. 1964 do 28.-5. 1980 na delih in nalogah sestavljalke Štancar Valter — v Mehanotehniki od 18. 10. 1954 do 30. 11. 1980 na deljh in nalogah skupinovodja vzdrževanja, vodja vijakarne, vodja proizvodne operative Jurič Silva — v Mehanotehniki od 28. 8. 1964 do 31. 10. 1980 na delih in nalogah brizgalke in sestavljalke — pakovalke Vuga Franc — v Mehanotehniki od 1. 10. 1959 do 30. 6. 1980 na delih in nalogah skladiščnika Očašič Marta — v Mehanotehniki od 9. 5. 1963 do 31. 3. 1980 na delih in nalogah snažilke Knez Jožef — v Mehanotehniki od 14. 10. 1957 do 31. 10. spomnite se še kdaj na nas Ventin Leandro — v Mehano-tehniki od 1. 9. 1964 do 30. 6. 1980 na delih in nalogah strojni ključavničar in vodja izmene v livarni Bertok Izidor — v Mehanotehni-ki od 20. 6. 1961 do 31. 10. 1980 na delih in nalogah transportnega delavca in vratarja — čuvaja športna dogajanja Uspehi izolskega nogometnega kluba Začetki nogometa v Izoli segajo v čas po prvi svetovni vojni. Skupina meščanov je leta 1922 osnovala športno društvo „Virtus", ki je imelo nogometno in telovadno ekipa Prvo pravo nogometno igrišče pa je bilo zgrajeno leta 1934 in je v bistvu pomenilo prelomnico nogometnega udejstvovanja v Izoli. Leta 1936 so nogometaši Izole tekmovali v italijanski C ligi. V sezoni 1952/53 se je klub uvrstil v Slovensko—Hrvatsko ligo, v kateri je igral sorazmerno kratko obdobje, saj je v tem času prišlo do vojaških in političnih mo- Starc Darko — v Mehanotehniki od 2. 4. 1956 do 31. 8. 1980 na delih in nalogah vodja izmene, oskrbovalec, obratni planer, vodja izmene v livarni Crnac Angela — v Mehanotehniki od 31. 10. 1962 do 31. 3. 1980 na delih in nalogah bar-varke in sestavljalke — pakoval-k 6 VOJKO MAHNIČ mentov med Italijo in Jugoslavijo. Klub je nadalje tekmoval v Ljubljansko—Primorski ligi vse do sezone 1958/59, ko je bila ustanovljena enotna slovenska nogometna liga. Od leta 1969/70 je ekipa stalno tekmovala v Slovenski nogometni ligi do časa Portoroških sklepov, ko klub ni več sam, neposredno sodeloval na tekmovanjih, ampak je bilo igrišče kluba matično igrišče V. sel., ki je tekmovala pod imenom OBALA. Ekipa je bila v tekmovalni sezoni 1978/79 pred zadnjo tekmo na prvem mestu v slovenski nogometni ligi in s tem tudi resen kandidat za vstop v II. zvezno ligo, kar ji žal, s porazom v zadnji tekmi ni uspe- lo. Po tej zelo uspešni sezoni je NK Izola postal spet samostojni klub, saj je bila osnovana piramida STŠ Izola—Piran, ki je zelo uspešno tekmovala v sezoni 1979/80 in zasedla ob koncu tekmovanja tretje mesto. Uspešni nastopi NK Izola so posledica pravega pristopa k delu z mladimi, saj je skozi klub šlo na stotine in stotine igralcev. V sezoni 1980/81 nastopa NK Izola v STŠ z lastno piramido, kar pomeni, da je v klubu toliko več selekcij, ki delujejo po pravilniku o strokovno— pedagoškem delu, pod strokovnim nadzorstvom naših trenerjev. Tako sedaj v okviru štirih I. selekcij (mlajši pionirji od 10. do 12. leta) aktivno trenira 50 pionirjev v štirih skupinah. V okviru II. selekcije (4 ekipe — pionirji od 12. do 14. leta), trenira 60 tekmovalcev. Za III. selekcijo (kadeti od 14. do 18. leta) pa redno trenira 35 nogometašev. V IV. selekciji (mladinci od 16. do 18. leta) trenira cca. 20 mladincev. Za V. selekcijo (člani, ki tekmujejo v slovenski nogometni ligi) redno trenira 20 nogometašev. V kolikor zgoraj predstavljene selekcije seštejemo, ugotovimo, da se preko 180 igralcev v klubu aktivno ukvarja s treningi. K temu bi lahko prišteli še vse trenerje po kvalifikacijah in sicer: — 1 višji trener — 1 trener prvega razreda — 6 trenerjev — 6 trenerjev—inštruktorjev V klubu je formiran- izvršni odbor, ki šteje 9 članov, strokovni svet s 17. člani in različne komisije kot npr.: — mladinska komisija — komisija za V. selekcijo — gospodarsko—tehnična komisija — finančna komisija — propagandna komisija — komisija za športne objekte in naprave — nadzorni odbor V klubu dajemo velik poudarek delu z mladimi, saj uspešno sodelujemo s šolskim športnim društvom „Galeb". Enako uspešno sodelujemo tudi z zamejskimi Slovenci in drugimi klubi izven naših meja, saj so naši mladinci že nastopili v Passau — ZR Nemčija. Rezultati, ki sojih naše ekipe dosegle v STŠ 1979/80 so naslednji: V. selekcija (člani) 3L mesto IV. selekcija (mladinci) 5. mesto lil. selekcija (kadeti) 2. mesto II. selekcija in „Galeb" 2. oz. 3. mesto I. selekcija Izola 3. mesto I. selekcija „Galeb" 5. mesto I. selekcija „Galeb II" 6i mesto Klub je za svoje delo z mladimi, naravnanost in družbeno pomembno delo že prejel vrsto priznanj in pohval, med kateri-' mi je najpomembnejše — „Sre-brni znak osvobodilne fronte slovenskega naroda." V nogometnem klubu Izola redno trenira in se ukvarja z nogometom precej naših sodelavcev in sicer: Kaligarič Silvo, Šukljan Valdo, Gregorič Dorko, Lovrečič Fabio, Gropajc Livijo, Jakopič Miran, Radman Marino — igralci, Gerk Rudi — trener mladincev. DUŠAN SOSIČ V smislu nadaljevanja dobrega in vsestranskega sodelovanja s pripadniki naše vojne mornarice, je izvršni odbor konference Sindikata v sodelovanju s Koordinacijskim svetom OO ZSMS organiziral srečanje v malem nogometu in šahu. Rezultati tekmovanja: Naša ekipa je v malem nogometu prepričljivo premagala ekipo PC 133 z rezultatom 6:1. Srečanje v šahu je bilo odigrano dvakrat na 5 tabelah, rezultat pa je bil neodločen 5:5. Ob tej priložnosti nam je posadka patruljnega čolna 133 kot priznanje za vsestransko dolgoletno sodelovanje podarila zelo lepo stensko sliko tov. Tita. KI RO JORDANOVSK1 ©V EC. NAPOVEDOVAL. PR /Poti. ,'TE/1" KUSU VZAPAR LUKA V L1RAELO sism. mrb ČESr/r oo e HAUCU SL. HE3TC’ GANE BEL. 6. A LOUIS M./ME OD/SEJ. S>PU. po&ko- MA- momte- A/O CE~TO- P/5 REG. KOPRA RE&. OSJEkA ftČRKA A6ECE. koša e.. KLUfi VODA/A Ž/t/AL ČLOVE5. fHESTOL oec Jez. post. ■VAK012 M H/JA A/.SAO VEDA 0 G/M-A/JU VE7W/ ->Op/( HOKEJSR, KLt/R TVV4RVA tonrciut ficv CD MOZ. PEt/AZ&Z PAR- AVWA/. O/pke SOS PR/7/h5 ZNA/V -KA M-TCtV vama* '/rvaSr/ čvsrvo 3/0/ GtOZDHO GOSP. MT LVDV/8 UHLANO F/LMSRA 7EHM*A d, '(V/ NJA ~JJJ'.-JZN/ TeAUSP. SLA6A u&r/K&j JZ.UL A«*- VEDA ZA NOSMHO C,£LO 1 /vo 6L/VEHA P/g<*AL GLMES® GRČIJE SEVER. ANGLE- ŠKO SOGLA5 PRlDlo$ A/A PERNATA jt/VAL l/OELE- JfA/EC /A/DOS. RAS n. ER P 'Sft K e-v. ■ HoRJA K/S/fj KARE- A/J//VA LVOVA VARO& 'Ul f}. 7Z/Z1-E AHPER SAHOj. JV/VAK AAT POKROV DESKE VEOA o GCVoO-WŠn v ■400 K Zea/sk/ /&-.6MS LLO//CA VEZV.4*» ŠPM '. -1 efwtjS£ v/He v/sott &R//ISK PSE&. ■iA/z/t» /I/o , Pem/d Sl Ž£M /*e NAPpO •V-f.-v S.ČRKA Abe- CEOE RIHSKl fumm KAL A J -t6?KKA- A6EC. . V O/JA Ms/to ftette AS./ vesel stari vici za dobro voljo Dva prijatelja, precej „v rožcah" se vračata domov. „Kako si želim, da bi bil miš!“ ,,Zakaj pa? “ ,,Ker se moja ženi miši boji!“ »Natakar, te žemlje so trde kot kamen." „Ne nergajte. Leta 1945 bi jih bili še kako veseli.1' ,,No ja, takrat so pač bile sveže.“ • • • „No prijatelj, kako se počutiš zdaj, ko si poročen? “ »Če ti po pravici povem -tako kot takrat, ko sem bil v puberteti: kadim skrivaj, pijem skrivaj, od doma hodim zvečer skrivaj.. mi mehanotehnika — izdaja delovna organizacija „Mehano-tehnika" Izola. Glasilo izdaja uredniški odbor; BOLHA Jože, Dujc Andrej, MAHNIČ Vojko, LOVREČIČ Albin, POPOVIČ Željko, SOSIČ Dušan, SLOSAR Boleslav. Glavni urednik: GRBEC Aleksandra Tehnični urednik: FLAJS Brigita Odgovorni urednik: VUGA Milan Fotografije: JOVIČIČ Žika Naslov uredništva: Ml „MEHANOTEHNlKA" Polje 9-66310 Izola, telefon 62—121, interno 205. Priprava za tisk: IBM-Dnevnik Ljubljana, tiska tiskarna Delavska univerza v Domžalah v nakladi 2000 izvodov. Po mnenju republiškega komiteja za informacije SR Slovenije št. 421—1/72 z dne 2. 9. 1980 je glasilo Ml Mehanotehnika oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov (7. točka 1. odstavka 36. člena zakona o obveščanju proizvodov in storitev v prometu) . (Uradni list SFRJ 33/72). ' J€ C £ Domov; :Yv.- KURILNO OLJE D RA 2 P R€ toCGA ,DRV yt! PoORAilTCV KOMUNAL STORI uv — Gotske Khai&EjCZ vrča/ g-— *......... fBISPEVKI EKONOHtKE 3 V.-.v:-. e i ki a ’• '• "• Solidarmosiui MN PO»MZlTC \J *IVIt 2 0 Jo'/. '/tfJA tAtl HA \ VOtl 1^1« pil \ 5<.v.p0L0q, Nekateri pa pravijo, da branje človeka razveseljuje ...