St. 149. V Mariboru, četrtek 21. decembra. IY. tečaj. 1871. SLOVENSKI NAROD Izhaja trikrat na teden, vtorek. četrtek in soboto, ter velja po pošti prejeman, a,i v Mariboru s pošiljanjem na dom. ia celo loto 10 gold., za pol lota 5 gold.. za četrt leta 2 gold. 60 kr. — Za oznanila 8e plačuje od navadne četiristopne vrste 6 kr. Če se oznanilo enkrat tiska. 5 kr. če bo dvakrat in 4 kr. Čs bo tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat ac plača štempelj za 30 kr. — Dopisi naj so izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo jo v Mariboru, v koroški ulici hišn. štev. 220. Opravništvo, na ktero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, oznanila, t. j. administrativne reči, je v tiskarnki: F. Skaza in dr., v koroški ulici hišn. št. 229. ^linistcrstvo po volitvah. Beremo o pobožnih puščavnikih Trapistib, da čudno življenje žive j ne govore ničesa, razumevajo se samo z znamenji, doklicujejo si „me-mento mori!" (spominjaj se da umrješ)—in da so tega vedno v svesti, kopljejo si sami svoje grobe. In prav politične trapiste zdaj imamo na Dunaji na čelu vlade. Od kar so svojih 10 vrst programa od sebe dali, ni duba niti slnba o njib, kakor skrički (hamster) tiče v svojih novih mini-sterskih prostorih, in ko bi njib prostovoljni glasniki z divjim krikom ne švigali nemško-časopis-nega tomahavka nad skalpi avstrijskega slovan-stva, bilo bi jim zimsko spanje prav privoščiti, ker njib „memento mori" ne more dolgo črez spomlad glasiti se, potem bode grob vporabljen, kterega si kopajo. In da bode grob kmalu pri pravljen te politične trapiste v sebe vzeti, kažejo vsa znamenja, s kterimi se med seboj razumevajo, in ktera se na avstrijskem političnem obnebji pri k a z Djej o. Ustavoverei vidijo, da stanujejo v stekleni koči, ktere streha se takoj nad njihove glave raz ruši, ako se od zunaj kak dosti zdaten zalet v njo zgodi. Zato čujemo, kako se med seboj rotc, naj slepo in gluho pa lahko stopnje hodijo za minister-stvom. V kronovine pa pošiljajo svoja najmogoč-neja orodja, da bi narode pri volitvah s kruto silo potisnili, naj ee ne vzdignejo proti umetni zlomljivi - in strljivi zgradi, — letos na novo zloženi iz ostankov in trhlenih tramov poslopja, ki so ga zidali Beust, Giskra, Fotocki itd. In njim na strani stoji rnngjarski vitez Andrassv, .,v eni roki oves, veni ko robae" (kakor je sam te dni rekel), da bi izgubljene federalistične ovec v hram dceemberske ustave zvabil. Kakor so dovršene volitve dokazale, bode vse rizadevanje ustavoveruo življenje zdatno podaljšati brez trajnega vspeha. Glasoviti sabljar Kollcr a Češkem ni mogel zabraniti, da so Čelu zmagal a celem bojnem polji, — tudi v velikem posestvu Tsi napori kranjske birokracije niso na Kranjskem arodni stranki niti enega mesta izpulili in tudi anjški vitez, znan iz časa nedolžno umorjenega lovenca Rodeta, Aleksander Auersperg, bode, ako ride na čelo kranjske vlade, kakor naš denašnji jubljanski dopisnik poroča, toliko opravil, kakor c opravil kot brezobzirni okrajni glavar v Litiji ko so z nepoštenimi sredstvi monicntanen dobiček eli ustavoverei na zgornjem Avstrijskem , Morav kem in Bukovini, — ni to nobena odvaga nasproti Sobičku, kterega ima zdaj naša federalistična stvar Stališče ustavovernosti je dan denes vse dru Nače nego je bilo prej. Za O iskra in Bcusta so lili Slovenci, Tirolci, Vorarlberžani v državnem Iboru, Zdaj jih nc bode več, in zdaj ne bode Hniu tudi čeških v cl i k o p o se s t n i ko v Jp'bij je narod na gornjem .štajerskem in goru IAvstrijskem federalističen, zdaj tudi Poljaki nc IkmIo svoje kože za to ceno prodali, ktero jim itavoverci ponujajo. 1» ako so sami Cehi vrgli še ilno Bcust-Giskrovo poslopje, več kot čudo bi ■ o, da ne bi tako močno narasla federalistična '•janka vrgla zgrado iz ostankov in trhlenih tramov a prvega poslopja sezidano. To čutijo in si med seboj gotovo tudi s stra 'iii priznavajo ustavoverei s svojim ininisterstvom za to njih postopanje in trapistični klic „memento mori", ki se Čuje iz vseh njihovih korakov in iz po-ložja, ktero jih obdaja. Nam pa mora to pogum dajati, da smo pripravljeni na vse in da sicer mirno čakamo, kedaj pride zopetna neizgibna katastrofa, ki dozdanjim sencam za vselej konec stori, Iz deželnih zborov. ■»(»žolni zftior kruiijfeki. (I. seja dne 1K. decembra.) Začetek ob 'j uri dopoldne. Galerija jako napolnena. Pri vratih sredi dvorane ustopijo narodni poslanci, na-zdravljeni viharnimi živio- in slavaklici. Ko za njimi vstopijo pri druzih vratih ustavoverei, nastane vris, kašljanje in hrkanje, da ustavoverni poslanci za trenutek ospneni obstoje. Ko se hrup poleže poprime besedo dež. pred sednik pl. Wurzbach in predstavi zbornici v nem škem jeziku (dr. Razlag zakliče: slovenski!) predsednika grofa A. Auersperga in podpredsed nika Fetra Kozlerja (Živio Kozler! živio Kozler!) Po storjeni obljubi v roko dež. predsednika nagovori dež. glavar Auersperg zbornico v nem škem jeziku, v kterera pravi, da stališča ustave zapustil ne bode ter prosi, da ga bi dež. zbor in dež. odbor blagovoljno podpirala. Takoj po prvih njegovih besedah nastane gromovit krik: „slovenski! slovenski!" vines se čuje zamolklo kašljanje in mrmranje. Glas se mu je itak že nekako tresel, da niti kratkemu iz malo besed obstoječemu govoru ni bil kos, a ko začno iz galerije vikati ..Janjce, Janjče" in najde ta klic odmev med poslušalci, mora prenehati v svojem govoru, kar daje poslancu Kromer-ju priliko se oglasiti: „Ilerr Priisident haben das GclObniss geleistet, handcln Sie Ihres Amtes und lasscn Sie die Galleric ritumen." Obrnen k galeriji : ,,Und Sie, vvenn Sie nicht schweigen, gcheu Sie hinaus!" Vriš se poleže za toliko , da je predsedniku mogoče v slovenskem jeziku okorno predlagati: ,,Bog ohrani našega presvitlega cesarja! Živio!" kteri predlog najde med poslušalci in poslanci trikratni navdušeni odmev. Bere se potem dopis dež. predsednika za-stran volitev v državni zbor. Potem je na dnevnem redn obljuba poslancev. Gosj). predsednik prebere dotične formalne ter kliče poslance po abcednem redu, da store obljubo njemu v roko. Kadar pokliče narodnega poslanca, vname se med poslušalci navdušeno živio- in slavaklicanje, ktero se še pomnoži pri imenih Mlehveis, Costa, Razlag, Rudcž, Zarnik i. t. d., nasproti pa se nazdravi vsak ustavovern poslanec sikanjem, kašljau-jem in mrmranjem, tako, da mora predsednik poslušalce opominjati kredu, sicer jih bode odstranil. Kot reditelja so potem izvolita dr. Savin-š c k in dr. F o k 1 u k a r , kot veritikatorja D c ž-m a u in C o s t a. Prihodnjo sejo odloči dež. glavar sprva na sredo, po utemeljenem ugovoru dra. Coste pa na jutri (lit. t. m.) ob 10. uri dopoldne. Iz Ijlllil i a ii«'. 18. decembra. [Izv. dop. j Ma siktera nganjka ima nepričakovano rešitev, tako t:tdi ta o našem dež. glavarji. Dolgo se je ugibalo, bode-li vzet iz večine dež. zbora, a nenadoma se nam javlja, da je naš dež. glavar grof Aleksander Auersperg, do zdaj ces>. kral. okrajni glavar v Litiji in zbog dogodeb in svojega divjanja na Janjcem pri nas v najslabšem spominu. Kako pa je prišel do te velečestne stopinje, naj razložim na kratko: Vlada je nameravala nam za dež. glavarja imenovati dr. Snppan-a in grofa A. Auersperga za dež. predsednika mesto Wurzbacha. Ker pa ni vedela, bode-li dež. zbor kranjski potrdil volitev dr. Suppana v Ljubljani, se je bala blamaže, da bi utegnila imenovati kot glavarja tacega moža , ki niti poslanec ni. Brzojavno tedaj vlada popraša v Ljubljano, se je li v istini od strani društva Slovenije pred ljubljansko volitvijo vložil protest proti sestavi volilnih listin itd. — Po dobljenem odgovoru si je mislila vlada: ..DieSachc ist nicht ganz koseher!", narodnjaki utegnejo volitev dr. Suppana in Kaltcneggerja ovreči in potem — bo vrag. Vlada je tedaj grofa Al. Auersperga imenovala dež. glavarja s pridržkom, da ako bi se volitev dr. Suppana v Ljubljani potrdila, bode pozneje on dež. glavar a Auersperg dež. predsednik. Imenovanje Auerspergovo pa je uzročilo v vseh krogih občo nevoljo, kajti mož pri nas ni ravno priljubljen in j, Janjče", k j e r je ta grof z golim mečem v r o k i in ves penastih ust od jeze v hrt bike vasi st ur m al, je še v pre-živem, ncizbrisljivem spominu. Ta nevolja seje tudi včeraj pri otvorenji dež. zbora obelodanila, kajti mrmranje sikanje in razni klici, vsi so bili v prvi vrsti namenjeni dež. glavarju Auerspergru. Naš narod čuti moralično zaušnico , ktero mu je dala nemška vlada z njegovim imenovanjem in naš narod je tako občutljiv, da če že ravno vračati ne more, vsaj zaušnice tiho v žep nikdar vtaknil ne bode. Nemčurji so bili vsled te dogodbe jako vznemirjeni, osnpneni in srditi. Grozili so se raznimi načini. Da pa besede mož, kakor stotnik Schu-sters nikomur ne delajo sivih las, niti njemu samemu nc. ker nosi parovko — jc že vsacemu znano. Se erib anekdoto iz dež. zbora. Gosp. baron Apfaltern zagleda namreč med poslušalci neko gospo in spremljevalca c. kr. nadstotnika. Gre tedaj med poslušalce in se usede med omenjeno dvojico. Vname se naslednji razgovor: A pfaltern : ..Nun, wie bat Umen frilher das Živiorufen ange-schlagcn?" Častnik molči. Apfaltern nadaljuje: r Wai ten Sie nur, w i r w e r d e n d i e s e n slove-niseben D i c k s e h ši d c 1 n schon das lland-vverk le gen!" — Ne vem, je li gospod baron čul opombo tik njega sedečega narodnjaka ali je le ni hotel slišati, toliko pa vem. da dalje ni nič enaeega več govoril, ker se mu je ..Dickschadel" vrnil /. obresti. Dodajem še, da prvi nastop novega dež. glavarja Auersperga ni bil ravno srečen. Da parlamentarnega življenja ni vajen, se mu vidi prvi hip, pokazal je pa tudi, da ni nikak govornik, kajti jeclja in skoro vsako besedo ponavlja po dva in trikrat, kar je bilo morda vsaj nekoliko našle-1 bila. Mi Ribničanje protestujemo zoper to postavo dek ujemu namenjene, nenavadne in jako glasne Da bi si naši nemškutarji svoj žolč vsaj nekolik,, demonstracije. —Sicer je ta Auersperg pravi urtipus izpljuvali udrihajo zdaj v svojdi šepastih „Origi-sredovečnega fevdalca. nal-Correspondenzah aus Reifniz and Gottschee" Iz Kaiilllika. 17. dee. flzv. dop.] To po duhovščini, zlasti po kaplanih, kteri za narodno se mora pustiti našim Kamničanom, da so pravi idejo delajo. Ne zdi se nam vredno, pobijati njih vrli možje. Ni mnogo mest na Slovenskoj, ktera nevezane in grde laži; kajti, ko bi nam ljubljan bi hranila v sebi tako složne, tako hrabre'vojake ski Tagblatt hvalo pel, bila bi naša čast in nase za bran narodne časti, kakor so Kamničani. Živ | poštenje jako dvomljivo. Samoto vam odgovorimo, srečno dokončane volitve dokaz temu so ravno Šest mil je pot dolg od našega žiškega kurnjaka, zima, da se skozi nobeno okno ne vidi in po cesti cvili pod nogo; ali mi nismo gospodje! da na ta način si nikdar nc pridobite mesta do Tr-1 zaupanja in veljave pri našem narodu. Mi duhovniki smo sinovi naroda, med narodom in za narod živimo, in vi, ki niste iz naroda'in za narod. hoteli, da bi se naši majki Sloveniji utrnila ni ste se pri volitvah zadnjih dovelj prepričali, ko-ena solza nad svojimi nezvestimi sinovi. Komaj liko naši možje verjamejo vašim besedam. Pri vsi je odbila ura dvanajst ponoči, že se je začel šum vaši živahni agitaciji in kljubu lepim obljubam, in ropot po našem mestu, — budilci hodijo od 18 kterimi ste sleparili naše kmete, vlovili ste le 5 hiše do hiše volilce iz spanja klicat in oh 2 uri nevednih Loškipotočanov in 2 Ribničana, kteri go-popolnoči zaropočeprvi voz skozi mesto in za njim tovo v drugoč ne bodo šli več na vaše litnance. še 36 drugih vozov Tr/iškimi „Cimbri, Ob 9 To vam je ari smo bili že med Naši možje jih zdaj imenujejo „finfarje". Po moji čuden narod. Ka-1 misli še tega imena ne zaslužijo, ker so morebiti kor da bi živel sred Teutoburškega boršta, meni še ceneje, kot za 1 tinfar prodali svojo značajnost, nemškutarski Tržičan, da se svet okolo njega Vse bolj redno se je vršila volitev za mesto suče kajti nemškutarska kultura mu je misli za- Kočevje in ribniški trg. Zastopana jo bila tu vsa pečatila. Tržiški Hefaist Ankernius in veliki us- ribniška in kočevska inteligenca; zato je pa niarski politik Dcu sta dva tržiška bogova, se vc Fladung svojo pred 2 dnevi izdano strogo poste avo tih eno njarski p< da bolj ordinarne sorte ; po njunem žvižganji mora nekoliko polajšal, voliti je smel vsak že pri 24 le Tržič plesati. Bog se jih usmili! R*ller> das ist vvas anders! Izvolili so si e Kakor že drugače ni mogoče, je tudi pri tej glasno deželne uadsodnijo svetovalca Kromar-a volitvi se pokazala nemškutarska kultura. V krčmi Vendar so se nas nekoliko bali, dasiravno je bilo g. Klandra niso pustili nemškutarji nobenega voza že popred sklcneno, da se narodnaki ne udeležimo na dvorišči niti Kamničana v izbo, da bi se bil za volitve. Pobrali so vse svoje privržence po Ribniei, svoj denar okrepčal; okolo 100 malih zastavic, in jih vlekli v Kočevje. Za nekega davkarskega ktere so bili v papirji zavite pri nekem Kamni- uradnika so najeli voz iz Doberletovega zavoda čanu zapazili, so na drobne kose raztrgali in siLpomp funeber", ker si ga v nobenem ribniškem ohladili s tem junaškim kulturnim činom svojo vozu niso upali živega pripeljati do Kočevja. Čemu sveto srd: za nami odidšim so žvižgali. Vse to I mučite bolehnega gospoda? veselje jim iz srca privoščimo, saj vemo, da se O«! TivIhim^u. 17, dec. [rzv. dop. svinja najrajše po blatu valja: v surovosti, so si Trebenjska volitev 12. dec. t. 1. se je kon- vsi nemškutarji enaki. I čala, kakor je znano , sijajno za narodno stvar. Volilna komisija je bila razen enega čisto nami Izvoljeni so dr. Zamik, Tavčar in grof Barbo, nasprotna. Kjer je mogla nam kaj ovreči, nam je I Volitev je bila mirna, samo komisijna volitev pre-ovrgla. Pooblastila niso veljala zastran žensk, našlcej viharna. Reči se mora7 da se je c. k. komisar notar Kronabethvogel pa je hotel glasovati namesto I g. Ekcl zunaj nekterih malenkosti še precej taktno našega župana, ki ni bil pričujoč. Razume se, da I vedel. Sme se pa reči, da ko bi bila „Slovenija" smo mu mi drugače dokazali, tako da se mu je I kterega zgovornega govornika, kteri bi bil volilccm noB sramote povesil. Omeniti še moram, razjasnil, čemu zopet volimo, v Trebnje poslala, da nam Slovencem je I bili bi naši poprejšnji poslanci skoraj gotovo dal lotos Tržič 10 glasov, lani samo 7, kar nam I e n o gl a s n o voljeni. priča, da začno uekteri sami misliti. Iz Radoljiccl To se tako ve, da so bili „črni" marsikte-smo imeli 18 glasov. Iz Kamnika se je udeležilo I remii na poti in brez surovih psovk na du-volitve t> nemškutarjev in ti so: okrajni glavar I hovščino dandanes nobeua volitev izpod rok Klcnčič in jegov komisar Fischer, od davkarije j ne gre. Nektera fakta. Ako je prišel kak duhov-Lilcgg (ali ne Lilek?) in Zaje, potem „šavra" injuik, kteri nij imel volilne pravice, v volitevno sobo, mestjan Gilberth, kterega so si neki nemškutarji I se jo moral brž umakniti: ko je pa nevolilci za 3 goldinarje kupiti — prav dober kup okrajni zdravnik v ravno takem poslu se med In tako smo ohranili kljubu prevelikoj kri-1 volilci gnječil, tu pa ni bilo nobene ovire in kon vici volilnega reda, kljubu Thurnovemu podkupo-1 sekvenec! vanju prostor v narodnem zboru, kteremu volimo Prvotna volitev je bila v nekem kraji, kakor vspešno delovanje in od kterega terjamo energično I je ondotni volilec pravil, napovedana ob dveh po- postopanje. Iz l«liij«'. 15. dec. poldan: prišel pa je komisar še le ob petih zve-[Izv. dop. j Pri naši I čer, bil bi pa lehko pred prišel. Kako težavno je volitvi jako huda borba. Ncmčurji so delali dolto bilo za nektere prvotne volilce se iz tega vidi, groze, a Slovenci so stali, kakor hrabri vojaki, ker so bili dve uri in pol daleč doma. Isti ko-Uradniki so agitirali strašno in strastno; svojim misar, misleč, da se pri teh „svojih" znajde, si podložnim delavcem, ki so tudi volilci, grozili so je prav lep spominek uradniške omike postavil, in protili. Se sam rudniški predstojnik L. rojen rekši: n Ljubši mije najbolj zabiti kmet, kot se Slovenec, bivši slovenski poslanec, ni bil čisto ne-Itako brihten farški mul'c", to Vam g. Š. prav radi velaven za — protivnega poslanca Trinkcrja. I verjamemo, da bi Vi najrajši „zabite" kmete pred Zlasti pa se jo odlikoval njegov adjutaut G., kteri seboj videli, pa ni več tako. Kadar boste še o seje še pri vsaki volitvi moško potezal, da bi si I takih zadevah po svetu hodili, se Vam pamet pridobil v Idriji kaj zaslug za uemško mater —I nejše obnašanje priporoča. Še bi se dala nektera Germanijo. Pa še vsikdar mu je izpodletelo, ako- fakta navesti, pa naj bo tu dovelj, ker se nam ravno je delal z jezikom in peresom na vse kriplje. dobro zdi, da smo le tako zmogli. Poscbuo dobro Iz II i 1» n i««.'. 17. dec. [Izv. dop.) Dasi-1 in neprestrašeno so se obnašali volilci iz litijskega ravno si je naš c. k. okrajni glavar po Kočev- in zatiškega okraja, tudi Krčanje in Žužcnber skem nabral samo modrih iu polnoletnih mož za čanjc dobro; najslabše pa volilci iz trebanjskega volilce, propadli so vendar. Izdal je namreč gosp. j iu mokronoškega okraja z majhnimi izjemami Fladung za Kočevje novo postavo, vsled ktere ©ti h ike na Dolenjskem, 11. dec. [Izv nobeden Kočevar nc sme voliti v deželni zbori dop.] Kljubu vsemu trudu nemškutarskih uradni pred spolnenim 30. letom. Gospod Fladung mora I kov so volitve za deželni zbor nam ugodne bile svoje Kočevarje že dobro poznati; gotovo bi ueI Dobro je, da so pri nas samo cesarski uradniki bil oklical to postave, ko bi zanje potrebna ne|po kanclijah nam nasproti. Pa uradniki se ne stavijo samo politično v uasprotje z narodnim blagrom, tudi v svoji službi se nosijo tako, kakor bi bilo ljudstvo zato na svetu, da jih redi in v zahvalo njih surovost posluša. V pojasnilo tega stavka moram povedati to-le junaško delo ok rajnega sodnika v Žužemberku. Nek užituinski opra-vitclj je imel služben opravek pri okrajnem sodniku gospodu Lapajne-tu. Gre v njegovo pisarnico, pa ko noter stopi, ga gospod divje pogleda in mu na moč zauptje: „hinaus!" Tako gospod okrajni sodnik zadeve tukajšnjih prebivalcev rešuje. Kakor v Žuzeubcrku tako so tudi v Zatičini c. kr. uradniki nasproti kmetom obnašajo še tako kakor da hi živeli v časih tlake in desetine. Ni čuda da potlej nemajo njih besede pri volitvah nobene veljave; kar je prav. Od JIottroilOjBTll. na dolenjem Kranjskem) 15. dec. flzv. dop.] Trebanjci, Trebanjei, kaj ste vi storili našim dne 12. decembra t. 1. ktere smo vam iz Mokrouoga poslali, da bi tam narodno volili poslance v deželni zbor ljubljanski? Pa ste nam jih tako pokvarili , da vsi so volili nemčurske Tomšiče, Bcme, Klemenčiče „ustavo-verne" ! ? In to tem več, ker smo si bili svesti, da smo pravo zadeli, ko smo vendar volili svojega župana novega g. J. Penica. Ta mož so bogat strojbar v našem trgu, imajo več v smeteh, nego kdo drugi v pesteh, kramljajo lepo kranjski-slovenski, nemški pa lomijo zasratno, in vendar so volili — nemčurski! Naš prejšnji župan gosp. J. Wisjak, tudi premožni strojbar, prodajajo usnje večji del samo Slovencem , govore prav lično slo-enski, kaže se jim za zelo govor nemški iu vendar tudi oni so glasovali — nemčurski. G. J. Weibel, mlad, brhki kupčevalcc z raznovrstnimi dišavami, klinčki , milom in koloinazom , govori slovenski in nemški prav lepo in gladko, a volil je nemčur-ki , pa se je tudi baje zagovoril, da ue prodaja več svojih dišav kranjskim Slovencem , temveč le Nemcem, boječ se, da se mu ne skrha lep jezik nemški. G. Antou Pižcm, sloveč krojaški mojster, ki zastopa naš trg v raznih zadevah, govori gladko 1 o venski, pa strahovito grdo Ionu jezik ueiu-k i; trguje tudi z vinom in kruhom, to pa prodaja večidclj samo trdim kranjkim Slovencem u vendar je volil — nemčurske ,,u*tavoveree.u G. II. Klička, rojen Čeh, Slo vati. veliki opaldar, ki razprodaja c. kr. duhan povečjeui samo Slovencem na debelo iu drobno, ne kramlja ni „ne-mecki" dobro, ni slavjauski umevno, a vendar je »lil tudi ta — nemčurski, pa se je pridušil, da bode tako „liberal", da prodaja duhan „všecko jedno" Slovencem in Nemcem. Živeli torej ti peteri naši mokronoški volilci. vi juuaki nemčurski, mi se ne skladamo z vami, kajti došli ste po noči nazaj v Mokronog domu, jabaje vsak svojo svinjko, ki ste jo zavedli v Trebnjem volivši ustavoverne nemčurje, sovražnike sprave, nesoči vsak v svoji roki uha tistega Zajca, ki vas je pri volitvi motil in mamil, da ste izgrešili načelo slovensko : „Vse za domovino!" Čestitamo pa vam, vi pošteni drugi volilci slovenski v Trebnjem, ki vas je stalo močna falanga 125 mož za našega Zamika in J. Barbota, stalo 1<>3 za našega dosedajnega poslanca M. Tavčarja trdno iu verno. Ta stanovitni vaš značaj je opravičil vse zaupanje, kterega so stavile v vas cela slovenska Krajna, hrabri slovenski Stajcr. celi slovenski Goratan , vsi goriški. tržaški Slovenci, vsi brezštevilni otroci velike majke Slavo zato slava vam volilci spravoljubni iu stanovitni, slava vam — slava na veke! Vi pa prečastui gospodje v uoviČ potrjeni poslanci naši, pomuite vsigdar, da ste za Krajno rojeni , za Krajno voljeni , »S Kranjo poslani, pa vsegdar Slovanje, bodite odločni v politiki; če boste možato, neustrašeno zastopali nas cel slovenski in slovanski program, mi Doleujci stojimo za vami! Ofl Drnvo, 1<>- dec. |Izv. dop.] (Ljubljanskim uemčurskim učiteljem) V svojen zadnjem dopisu sem razodel veselje o ustanovitv slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani, i koliko manj radosti, koliko manj mika ima to nov Priloga „Slov. Naroda" 11 št 149., 21. dec. 187t: društvo že'deues zame, ko čitam \ „slov. Narodu" prežalostno vest o ljubljanskih mestnih učiteljih — 0 teh slovenskih odpadnikih. — Znano je, da pri vsakem društvu . ki hoče kaj koristnega učiniti je prvi pogoj — delavni , domoljubni in ne-ustrašljivi odbor. V odbor pa je treba voliti po večjem može, ki stanujejo v kraji, kjer ima društvo sedež. V odbor novega slovenskega učiteljskega društva trebalo bode Voliti torej nekaj Ijubljan-skih učiteljev. A kje vzeti v Ljubljani značajne slovenske učitelje za.odbornike slov. učit. društvu? Žalostuo je torej da morejo učitelji mladine slovenske, učitelji, rojeni pravi Slovenci, učitelji, ki so se „Slovence" zvali, učitelji, kteriui so slovenski tovariši že večkrat zaupanje ikazali — da e ti možje morejo tako očevidno iu nesramno — 1 z n e v e r i t i svojemu narodu ! Zapomnilo si torej slovenski učitelji po raznih slovenskih krajinah, da pri priliki ustanovitve, novega slov. učit. društva ne volite takih brezna-rajnih odpadnikov v dotični odbor; kajti tein no Inistuje čast odboruištva iu ti ne bi storili /.a las ue za povzdigo važnega društva , kakor tudi do sedaj niso ničesar pomogli pri kranjskem učiteljskem društvu ! Iz 1JlltOlll4»|-«k4k Ol44»li€*4>. I S. dec. A—. Jlzv. dop.I Poslednji dopis i/, ljutomerskega rga govoril je o naši narodni stvari, o ljutomerski italuici. Mnenju, ktero je dopisnik takrat izrekel, iritrjnjemo mi domoljubi iz okolice popolnoma, in rčno želimo, da hi se ljutomerska čitalnica v istini sopet oživela, ter tudi okoličanom kaj koristila, s em, da nam bodo v čitalnici časniki vsikdar n? •nzpnlaganje, in da se napravi jajo večkrat besed' u zabave. Za denes sem rc pa namenil, nekoliko ljutomerske »einčurje opisati. Ti so postali v poslednjem lasu ako predrzni, da ue rečem nesramni. Ne famot la njih ,,feuerwehr", ki ni nič druzega kakor nem-ftatarska demonstracija, zaničuje vse kar ja slo-ensko; tudi v važuejih rečeh izkušajo škodovati lovenski naši stvari. V poslednji seji Jrajnega olskega sveta v Ljutomeru bilo jo na dnevnem eda tudi posvetovanje zarad šolskega avnatelja. 'rije nemškutarji, ki so v tem svetu, potezali so e za učitelja 3. razreda, kteri sam ne hrepeni io tej službi, ker se mu ne ljubi opravljati ta osel in ker mu tudi ni za doklad>, ki je zVc-ana z ravnateljsko službo ; in to so storili zavoljo ua, da ne bi bil voljen učitelj|4. razreda, ki .je na-ideu in sposoben skoz in skozi, kar po o prvem lei ne moremo. Mislimo pa, da se pri imenovanji ivmitelja, ktero stvar ima okrajni šolski svet, ne ode oziralo na želje noinštutarjcv, ampak na pravičene želje nas Slovencev, ki stanujemo v kolici, ki moramo tudi plačevati šolski denar, ki anio pravico terjati, da se mladina naša pod lunini šolskim vodstrom izredi za praktično rabo> ašiui kmečkim potrebam primerno. Končno naj povem še neko nesramnost lju-merskih ueinškutarjcv, ktero sem denes v trgu vedel. Ljutomerska čitalnica napovedala je 20 t. m. esedo s tombolo. Komaj so nasprotniki to izvedeli, koj so sklenili taisti dan tudi oni napraviti toni olo v neki nemčurski gostilniei, da hi nam tako rotili in ljudi samo na svojo stran vlekli. Toda opomnite si, do boste kmalu izgubili še to malo asih prijateljev, ki bodo gotovo spoznali vaše. oinačinoni sovražne namene. Iz UTozirju. 17. dce. [Izv. dop.] Letos [« v našem kraji v drugi polovici meseca avgusta uda griža nastala in je nehala še le v prvi po vici oktobra. Začela se je v ročiški in nazorski ri, kjer je tudi mnogo krepkih ljudi prezgodaj brala. Potem se je še tudi v mozirski fari pa filialo pokazala. Zanimive so sledeče številke e za umno ravnanje pri taki bolezni dovolj 0 govore: Od 308 griževib bolnikov, kateri )|e pustili od tukajšnega zdravitelja zdraviti •Je umrlo 23. Vseh pa je za grižo umrlo 02; torej d tistih griževib bolnikov, kateri so se sami se ve da napačno zdravi ali pa pomoč pri ma-začili iskali. Kolikor f da po črez račimiti je bilo čez 400 v griži belili. I mrlo je torej hli/.o 3d*/0 tistih bolnikov, |»0 mesto zdraviteljeve pomoči drage iskali ali le pa sami zdravili, od zdravitelja zdravljenih p I« S"/„. Da ljudje v taki bolezni tako zelo lujejo, je večidel kriva trmoglavost , nevednost/n pa tudi nemarnost. Dosti bolnikov je bilo ta* h , ki so v začetku svoje bolezni trmoglavo opijali zdraviteljevo pomoč, ter mislili, da jih ho<» močne pijače, kakor žganje, rum iu droge no'nne mešanico, ki so za griževe bolnike strup, aic zdravilo, nevarnosti rešile. Od takošuili bolnikv je skoraj vsak umrl , pa tudi tistim se je tai> godilo, ki so po zdravitelja še le poslali, ka-'ar j i ni je smrt že na vratu sedela. Nemarnostjo da ljudje, ki niso ubogi, neiuajo pravih postoj in druge potrebne priprave, da se po klopeh h zunaj valjajo brez odeje, kjer s«; prehlade, Pole invtakošnji nemarnosti tudi teško ozdrave. Tako je našel zdravitelj nekaj bolnikov v hudi g/ži brez odeje vzelo žalostnem stanu na goli zeuiji ležati. — Mazačcm tukaj prosti ljudje zelo rafl verujejo. Potrebno se mi t o raj zdi, da oporna^ izvrstne knjižice: dr. Srnčev Nauk v gospodinjstvu", katero je letos izdala družba sv. Mohca. Na strani 25. najdemo sledeče besede, kater/ so vredne, da si jih naši ljudje zapomnijo: „laž je, da včasih mazači vedo za skrivna zdraha. Karkoli so je dalo dosehnial izvedeti o na-uvnib močeh, o zdravilni moči kakošne trave ali zeli, ali živalske ali rudne snovi, — vse to jc izvedela prava znanost. Sto iu sto let se je zapisovalo, kar so izvedeli učeni in pametni ljudje, o zdravilstvu, in po več let se je učil zdravnik tega kar se jc po mnogih izkušnjah potrdilo za zanesljivo zdravilo. Mazač pa hoče vse to tudi vedeti, on pravi, da je enoliko izkusil? To nikoli ue more hiti. Nekaj je morebiti izvedel od starih bab, nekaj laži še sam prideva." i. t. d. Ta knjižica (I. del) popisuje z jako lepo, ladko in jasno besedo bogati šopek za gospodarstvo prevažnih resnic in jc; vredna, da bi se v ljudske šole vpeljala, se ve, ako bi se, nekoliko mladini primerno predelala. Iz <«ori«'«». 15. decembra. [Izy. dop.]*) (G. Novičncinu dopisniku 50 I- „N." t. 1. svojo in „Soči no" obrambo.) 50. list „Novie" se čudi, kako to, da „Soča" pohvaljuje (> narodnih poslancev iu da (indirektno) graja ono četvorico (Crne itd.), ki ni postopala z onimi šoste-rimi poslanci, - ampak večjidel z vlado - šestorico kterim jc zbor zahvalo zarad pogumne hrambe narodnih pravic v poslednji sesiji izrekel; iu ob enem, da je češkim rodoljubom za podpiranje iste vlade in Ilohcuvvartove politike zahvalo hrzojavil. Ker „Novice," tega „pregruntati" ne morejo, naj jim jaz razjasnim, da smisel besede „vlada" v teoriji in praksi je pri nas Slovencih oddaljena kot nebo od zemlje. Da pa nismo onih 1 poslancev pohvaliti mogli izhaja iz tega, ker se je nam gor. Slovencem vlada s svojimi predlogi o prena-redbi volilnega roda dozdevala, da nas hoče po ltaljanib majorizirati in da nas vedoč ali nevedoč hote ali nehote, tudi drugod v dejanji igno-ruje, kar nam plitko izvrševanje 1!» tf. jasno do kazuje. Oni izrek „Soče", da ne pohvaljuje onih 4 poslancev ima svoj uzrok v tem, ker se je vlada nagibala k našim protivnikom iu negovala s svo j i m i [i r e d logi o no v eni volil u e in r e d u Labe, prepustivši Slovencev majoriziranju ene laške tretjine. To so „Novice" ob svojem času, če se zelo ne motim, same konstatirale. In s tem se ni mogla ujemati „Soča", kakor je že v prejšnjih listih sporočeval njen organ. V obče pa šo le smo obljubljeno (nota bene) a ne še uresničeno spravno politiko lloliemvarta odobravali, ker zmaga vrlih noutrudljivih čehom bi bila poslednji? tudi naša zmaga; a v praksi, kakoršno je vlada tudi za časa njegovega miuisterstva na Goriškem rabila, se nismo mogli ujemati (nota bcue! mi *) Zakaj h njeno. I'redu goriški Slovenci) ker se nam je dozdevalo i u sumničili smo, da nas h> Italijanom (boljše rekši Purlanom, ker pravili Italijanov je komaj peščica na Goriškem) v žrelo prepušča, morda iz pozaMji rosti. In temu se oni 4 uiso dovolj ustavljali. Iz kušnja jo najboljša učiteljica vsacemu uarodu iu zrcalo za bodočnosti —Nadalje mora biti vsacemu slov. politiku tudi znani razloček mod smislijo po črki i u d janji bečke vlade, ki uam redne enakopravnost na listinah zagotavlja, iu v praksi nam s zloglasnim §. 19. ligo kaže. Tako naj izvč-Nov." dopisnik, da razlikuje rSočau in njen do pisnik vlado v teoriji iu y djanji\ kajti znano mora biti slehernemu, da je EIohenwartjpadel po nemško-magjarskih zadrgah prodno se je imela nje gova spravna politika v življenje uvesti. Toliko za sedaj v razjasnenje onemu „Nov." dopisniku, — kterega „Soča" dobro pozna — iu v obrambo svojo in Sočinega poslednjega obe. zbora. 1'osled njič naj opomnim, da je on iu marš]kteri v družbi ,.Soče" zalo, da ne kaže svoje vzvišenosti, ampak le zato, da bi le rad podiral, kar dru štvo zida. — Čudno so na u zdi, kako je to, da „Novice" že od nekdaj „Soči" polena pod nogo mečejo, društvu, ki je največ storilo za vzbujo slo venskega naroda na < loriškoni. Zdi se nam, kakor da bi ona brca Noviška bila namenjena poleg „Soče" tudi »Slov. Narodu" — prod začetkom novega leta. (Ne mara da se niste zmotili. Vendar ue bojte se, zdaj so take redne ljubeznjivosti „pred kvartalom" že neškodljive. Urodn.) Iz Ktl^rcba, 19. dec. |lvv. dop.] Leto so h koncu bliža, čudno leto v ktereni nismo Hrvati imeli nikakega zastopstva, v ktereni so je ustavnost — od praveka v naši slovanski zemlji ohranjena — nogami teptala, v ktereni seje s cinično brutalnostjo azijatskih pripotuikov Magjarov v obraz bilo poštenju, pravici in morali. Že od maja meseca imamo narodne zastopnike izbrane, enoglasno je narod izrekel, da neče iga nositi, kojega so mu naložili Magjari. Z novim letom se mora tej nezaslišani situva ciji konec storiti. Ali bode vlada vendar enkrat be sedo držala iu 15. januarja sabor sklicala, ali pa ga razpustila preduo jo skupaj bil. V prvem slnčaji se. dozdauje gojilo stanje mora zrušiti pod gromom in strelami, ktere bodo letele navzoči celega sveta od poštene narodne stranke na vladno in magjarsko nepoštenje ; v drugem slučaji pa bodo voljeni ravno isti poslanci iu pnložje je enako. Na to, da utegnejo Magjari sabor razpustiti, smo že pri [navijeni. Agitacija se je započela, organizacija je gotova, nauki iz poslednjih volitev so upotrebljeni, iu niagjaroni ue morejo — kljubu svojim činovničkim skupščinam nič opraviti. Tako upamo da bodo občna slovanska stvar naše monarhije s prihodnjem lotu tudi nas v vrste dobila. Iz J*l*MK4k« 10. dec —š— I Izv. dop.] Ako je magjarska kamarila pri razpisanji direktnih volitev na Ceskem mislila, da S takim sredstvom poreže vsaj nekaj korenin češkemu življu, bila je gotova s slepoto udarjena. Kako bodo tu volitve izpadle, vedela je že naprej, toda rajhsrat" potrebuje tudi nemške poslance v pomoč, in to je bil povod , in ker jc so tudi Kollerju dozdevalo, da bi se velikoposestuiki dali izneveriti narodu, bajd razpišejo „direktne." A volitve včerajšnjega dne iu denes, po deželi in po mestih izpadle so za narodno stran zopet si jajno — vsi deklaranti zopet večidel enoglasno voljeni! Narod Češki jc zopet očitno pokazal s svojimi volitvami, kot jedcu mož, da prote stuje proti zavratueniu ravnanje dunajskih abso lutistov. Lev česki jc ta dan zopet ponosno otre sel grivo, da so morali njegovo rujovenje slišati v poslednjej dvorani cesarskega gradu na Dunaji! V stari Pragi so pokazali narodni mestni Volilci podavši lep izgled drugim mestom po deželi, da je Slovan neupogljiv 1 Borba jc bila sicer huda tu, kajti „ustavoverui" so ravno tu hoteli pokazati , da imajo „impozantno manjšino", ter uik ii.'Loel! v d n a r o d n a p o 1 i t e h u i č u a r a z-tava) bode, kakor znano, se odprla 11. junija (po pravoslavnem koledaru 30. maja) 1*72 v Moskvi. Ona bode obsegala vse stroke uaravoslovskih iu tehničnih vednosti, ktere se dotikajo vsakodnevnega življenja in njegovih praktičnih potreb, toraj surovine, polovičiut, popolne izdelke, mašine, ktere se morajo tako razstaviti, da se lahko saieno. Prostor za razstavilo se ue plačuje , razstavila se morajo napovedati do 13. januarja 1*72 (po pra-oslavnem koledaru 3'i. dec. 1871) in poslati do 11. junija (30. maja) v Moskvo. Na ruskih želea« uicab je tarifa za v razstavo namenjene reči zni-žaua in bode odbor tudi na drugih železuicah za priboljške prosil« Za najboljše razstavljeno izdelke so namenjene zlate, sreborue in bronzasto svetinje. Med sodnike bodo vzeti tudi tujezemci. Nove iznajdbe uživajo ves čas razstavo privilegijsku varstvo, ako razstavljalee pri ruskem finančnem ministerstvu za to prosi. — Temu naznanilu pristavljamo, da je že veliko število izdelkov iz Avstrije napovedanih : ta razstava ui strašilo našim fabrikautom, kakor je bila etnografična 1. 18G7. * (Nove pesmi) slovenske iu nektere lir vatske bode izdal pod naslovom „Potočnicc mladosti" osmošolec Matija Gršič v Zagrebu. Cena 40 kr. * (Nov humoristi cen list v Trstu.) Ob novem letu bode v Trstu izhajal, politično-huinorističcn list v nemškem jeziku „Dor Ulitz". kteri bode brez ozira na rod. jezik in vero bičal lahosti v javnem življenji. Ta list velja za četrt leta 50 kr. ; izhajal bode dvakrat v mesecu in pošiljajo se naročila administraciji ..lilitza" itis-karuica Peternelli & Mortera) v Trstu. * (Slika II o h c n\v ar to v a) je prišla na svetlo pri Pokornem v Pragi in bode nieuda se v velikem številu prodala, ker bodo mnogi radi okinčali sobe s podobo moža, kteri je pošteno in nesebično se trudil za zadovolitev avstrijskih narodov. * ^Ljutomerska čitalnica,/ napravi na sv. Štefana dan. 2o. t. m. ob 6, uri zvečer besedo s sledečim programom: 1. Govor o kmetijstvu: 2. deklamacije: 3. tombola z mnogimi in mičnimi dobitki v Portugalovi gostiluici. — K tej besedi se uljudno vabijo p. n. družabniki in domoljubi naši. a k tomboli tudi splošno občinstvo. Odbor. * (Nameravano obropanje železniškega vlaka.) Pripovedujejo, da je pred kratkem no n«»či težko obložen tovoren vlak se počasi peljal iz Pragerskega v Račje. Nadzornik, ki se jc z vlakom peljal, za-liši ropot p;i zadnjih vozeh in ko se ozre, vidi, da so pri enem vozu vrata že odprta in da nekoliko mož zraven jako počasi idoeega vlaka leti. Da znamenje, na vlak obstoji in tatje so ubežali. Iz voza še niso nič dobiti mogli, pa morebiti bi vendar bili dosegli svoje želje. ako bi nadzorovalno osebje bilo manj pazljivo. Podajte sreči roko! 100,000 M. Crt. v najsrečnejšem slučaji kot najvišji dobitek ponuja iiiiJniMcj-c Klllio zrrnanje drnnrJeV. ktero je od visoke * lad> dovoljeno in garantirano« Koristna naredba r.ov-^a načrta je taka. da se teku ma'ih mesecev v rt žrebanjih t?.000 dobitkov j.' >!ovo do'.oći, med temi bo glavni dobitki od eventueino tolarjev IOO.OOO. spe i-'.i:o pa eO.OOO, 40.000. eo.ooo. 15.000. it.oeo. io.ooo. vooo. 7.000. ».«00. a.OOO. i ono. 1500. I56krat 1000. 211 krat •aOO. 888krat too. n.iookrat 41 itd. prva vzdigatev dobitkov tega veli-garantiranega žrebanja denarjev, je Prihodnja kega od države uradno določena in bnde že 25. in 26. januarja 1872 n veja za-njo 1 cela izvirna srečka samo gld. T. 1 poloviena izv. srečka . . 31 ,. 1 četrtna . srečka . - la ,. Vsa naročila se precej z največjo skrbjivostjo >re In ctoM onem podvzrtji povsod na živo ade-letno z gotov »tjo račun iti: naj se torej blagovoli že zarad bil ne vzdigatve vait naročila kar najhitreje direktno poslati tirmi S. Steindeeker & Comp., Bank- und Wech.selgesch.aft in Hamburg. Kupujejo in prodajejo se vse vrste državnih obli-iraeij. železniških delnic in posojilnih sreček. ■*. Zahvalujemo se s tem za nam darovano zaupanje, vabimo oh začetku novega žrebanja k udeležiti in se bodemo tudi za naprej trudili, z vedno promptno in reelno postrežbo polno /.adovoijieist .-vojih spoštovanih interesentov doseči. O. Dunajska borsa 2Q decembra. Enotni drž dotgf bankovcih . ifl gld. M kr Enotni drž. dol g v srebru . 68 . 40 . Kreditne akcije..... 319 ,. 30 „ tMO dri, pojoJBo .... .101 „ 40 „ Akcije narodne bank-* . . 8 ■ 1 » . 118 . — . Srebro........ 117 . 18 , 9 . 35 . V najem (ali stant) se dajeta dva velika skupaj stoječa magazina v |o.]irejšui tvornici za mažo (Schmiertabrik prav blizu kolodvora v Ljubljani od 1. januarja HT2. leta poSenSi za letno najemnino od 240 gld. Vse se bolj natanko pozve pri gosj). Audreju Poschl-u ravno tam.1 88—1) Epileptieni krč * božjast zdravi pismeno z zdravilom, ki je ž> več ko sto ljudem pomagalo A. Wltt. 90—10 Linden-Strasse 18. Berlin. Starši in prijatelji slovenske mladine! Naročite se prav obilno na „Verte««S časopis s podobami za slovensko mladost. ..Vertec" izhaja 1. dne vsacega meseca na velikej tiskani poli v osmerki in velja za vse leto s poštnino vred 2 gld. 60 kr.. brez pošte 2 gld. 40 kr.. za pol leta se plača polovica. Naročuiua naj se pošilja na Uredništvo ..Verteca■■. Sentpetersko predmestje, št. 15 v Ljubljani (Laibach). (-3G—1) K< vaue uradno preiskavane itt*rt»»ntt»te vtMff0* eeti ti oglate oblike: Nositeljna moć: l "J :l f> iO L6 cent. Cena. gid.: Nositelji i moč: Cena. gid.: IS 20 4."» 60 80 90 100) 110. KO 80 35 40 oo. en t. 80 fnt. To Ifi ix. 80 fnt. ilfmlnttvišitf »«//#•.- N*ositeljna moč: 1 'J 4 10 Cena. gld.: 5 C 7.50 Nositeljna moč: 40 50 80 Cena. gid.1 ilo -'2 -Jo -27.5U 30 l«gr*r *«» ifvino i ž -lezniiu obročjem in ut-'^'i geviliti: Nositeijna moč g 15 20 '2b 30 40 50 cent. Cena. gld.: 160 170 200 'J30 oOO 350 Nositeljna moč: 50 60 «0 80 100 cent. Cena 350 190 150 460 •ji >0 500 600. 300 cent. gld.: Nositeljr.a moč Cena. gid.: £00 0573 750 VMJtjT Buguniv & Coilip.. fabrikanti vag in utegov. Daije v»e Marte arufff* vape i m uteot. Naročilom proti pošiljanju denarja ali na poštno poduzetje ustreže precej : (11—44) Dunaj, mesto. Singerstrasse Nr. 10. + i I si* S S) s Za «11 a delije zob se priporočuje anatherlnova voda z« iiHta gospoda dr. J. (4. Popp-a, C. k. dvornega zdravnika za zobe na Dunaj i. mesto, lioj-m r_'a-->- Nr. J. kakor težko kako drugo zdravilo, ker nima nič zdravju škodljivega v sebi. brani zapaho-vanje zob in varuje, da se ne naredi zobni kamen, da zobje ne bolijo in ne gnjijejo it; Oe so se te bolezni že prikazale, jih v kratkem času zboljša in odpravi. Cena za steklenico gld. 1.40 avst. veij. Y<-;?oml>ili< <>ii i»ruli za zobe. Ta osnaži zobe tako, da. če se vsaki dan rabi, zgine navadno tako 9itni zobni kamen in glazura postaja vedno bolj bela in nežna. Cena za škatlo 03 kr. a. v. Aiiucli4-iino>a pustu zu zobe. Ta pasta za zobe se sme po pravici, po vrednosti, namenu primernih poseb-n.>>ti. kot najboljša pasta za zobe priporočiti, ker. če se rabi. pusti v ustih prijeten okus in lahen hlad. in pomaga za slabi duh v ustih. Kavno tako se lahko onim ta pasta priporoča, kterih zobje niso snažni ali pokvarjeni, ker. Če se ta pasta rabi. odpravi se na zobeh BO držeči, tako škodljivi zobni kamen in zobje ostanejo v dno beli. zobno meso vedno zdravo in čvrsto; prav koristno je to zdravilo mornarjem in prebivalcem na morskih bregovih, kakor tudi onim. ki po vodi potujejo, ker škrobuta varuje. 96—4) Cena za škatlo 1 gld. 22 kr. a. v. Dobi se v Mariboru v Bankalarjevi lekarni, pri g. A. W. Kiinigu. lek Marija pomod&ica, pri g. F. Kolletuigu in v Tauehmann-ovi bukvarniei \ v Celjipri Orla perju in vBanmoachovi lekarni; v nemškem Landabergu pri A. L. Miil-lerju. lekarju; v Gleichenbergu pri F. pl. Feldbaehu. lek.; v Konjicah pri C. Fisbherju. lek.: Leibnitz. lek. vdove Kretzig; Ljutomeru lek F. Pessiak; Murek lek L. pl, Steinberg; v Ptuju lek. E. Belthammer; Radgoni lek. F, Bcholl in J. VVcitzinger; v lirežcah J Sobniderscbitach5 Rogatec lek. Krisper; v K i s 1 i v o d i v lekarni: 5? t a i n z V. Timonsek. lek.; Si. Bistrici J. Di-nes. lek.; Slov. Gradou J. KaligariS; PodSetrtek Vaanlik lek. Varaždinu A. Šalter, lekamici. Povabilo zaiiakup. v> izimni.InnsbriiSkihtako zvmui.Tirolskih sreCek, kiere, kakor v poznejšem razloženo, so boljše, ko gotovi denar, in ktere bodo prvič in prihodnjič že 3. januarja 1872 vzdigneue. l'ml[iisunit mpnjavnicu i>i s U-m »lovoljuje jvojlm f-cnj'-niiti F. T. privatnim [>r.'0'iii n i kotu m |.o>iNknn prijat. Iji-n. i -..iznaiiiti. <1:i prevrela uJ »letalnega m M ta Umbruckt najeto posojilo v uMkl ".1 1 milijona irold. avatr. velj. in prosi, naj H bla^OVOUOO stori, da dotična prijazna naroČila ali vpraiar.ja satuo podpisani inenjavniel dojdejo. Kratek razkaz ntklt-rih koristi, kteri- to posojilo .laje: 1. To posojilu znaia vkup .■.amo l milijon (coldinarjer in »e z IjSVJlO g\d. a. r. v *0 letih vrne in 2. Je razdiajeno v delne aoUIne liste, kterih viak mora biti vsaj p.. ... nl.i a. v. izžreban. 3. Bodo ti4krat na leto v zdi en eni z g lavnimi dobitki od a>.N>o. 12000. VMiOO. 1000«) j?ld. a. t. itd., dal • t Oaj.-io ..ni. n.- irle.U- na t". «la je .b-i.-ltio glavno mesto lnnsbruck prevzelo pla«"al*ko dolžnost, kar jrotovo vso ffaraneijo daje. še s tem. da je deiele frlavno me*(o z vsem svoiiin pri-m.ikliiviin in nepremakljivim 11 reruoženjem v »i.dm.L.....njeni vrednosti nad 800000 gld. in z vsemi davki in dohodki, ki mu tfredo. porok, vsako sigurnost, ki Je niocoOa in se more želeti ali misliti in tako se lahko v»aki dru«i snCki na stran stavijo. Oa M trojim P, T. prejemnikom dokazala, kako podpisan« tnenjavnica sama o vrednosti in gotovosti tega papirja kot založnega kapitala misli, je sklenila, en del teh sreček v ta namen restrvirati. da izreče in se zaveže, vse pri njej od ilenei do 1. Januarja 1*9* v poMameznlh laowlh po «ld. SO a. w» laupljene tal^f mrrvlkf (69 -7) 'čr jih ho še kaj tako dolgo . eno leto t. j. do inel. 1. januarja 1«73 po polni kupni ceni. t. j. tudi po 3o gld. v plačilo jemati, tako da potem takem vsak kupec takih sreček ne da nič na risiko. ker v teku enega leta ono srečko vsak trenutek lahko za celo kupno ecno v plačilo da in tako zastonj pri 4kratneiu vzdiganji za glavne dobitke od 90000, i«OO0, Take srečke brez te dolžnosti, jih nazaj kupiti, prodaj* podpisana menjavnica vselej natanko po dnevnem kurzu iu sedaj po *>'■ gld. a. t. kot. Te srećke se tudi dobijo v skoraj vseh menjavnicah na Dnnajl in po provinrtian po dnevnem kurzu. Da bi si pa vsakdo take srečke kupiti mogel, je podpUaaa uienjavniea drugo število teh sreček odhral», ktere za 30 mesečnih rat po 1 jrld. a. v. prodaje in pri kterih se po plačltri prve rate od samo 1 gld. in postavnih štempeljskih priatojb ie pri prihodnjih vzdigatvah za glavne in Bploh za vse dobitki1 igra. Podpisana menjavnlca ai dovoljuje delati svoje P. T. prejemnike pozorni; na te nenavadne, izredne koristi, ki so z nakupom teh sreček združene, in vabiti k hitrem naknpljrnja da bo mogoče se udeleževati teti priboljikov. ker utejrne število sreček. ktere hočemo nazaj kupiti, kmalo prodano biti; in misli, da sme Izreči, da morebi't ne bo nikogar kteri se takih sreček sploh udeležuje., ki ne bo videt povoda, kupiti si eno ali tudi več teh sreček. ker i njimi ni nikakoršen risiko združen ker se pri 4 vzdigatTah zastonj igra In ae te srečke eno leto za eelo kupno eeno v plačilo jemljejo. Prijaznim zunajnim naročilom naj ae toraj poljubi tlotlC-ni znesek s 30 krajcarji za 4 vzdlgatvcne liste I. 187*. kteri bi se potem franko pošiljali, če bi se želelo, franko poslati podpisani menjavnici. >I en j a vxiic& c. k. priv. Uixi*aj«a»k:e trgovske banke poprej -Joli. th«*ii na 13 llii aj i, Graben, Nr. 13. naznanilo reći po krajcarji dokazuje, da »e vsaki konkurenciji ustavlja; čeravno »o reči po nezaslišano nizki ceni naznanjene, vendar po vrednosti bolj zadovoljujejo, kakor »e pričakuje. 5 kr. MlpallC za s motike. !•> kr 1 P*» vtliklh nojrovie za b, 10, i!0, 89, 4o k r. različne rt r i grospode. pripravne tu durila irospi-m- 15 kr. l par velikih močnih no-jro8poil(itii.iU'i kom in deklicam.! grovie za jrnspo. «1 kr. iz kodralcev is dobreira|15 kr. 1 par cvlrnatlh rok u vic usnja, za gospe. H kr. otroška ura z veriZleo. 15 kr. jermen za pU-tl \x. usnja. zalO kr. 1 par cvirnatih rokovic|15 kr. jedna priprav:«. ni>2 i vilice. ' za otroke. 15 kr. ena steklenici«, finega kr. 1 praktičen ključedrzec. j 10 kr. ena tina svilna petlja za, parfuma. kr. 1 krtača »a mazanje. gospode. 15 kr. steklenica prave kolonjske kr. I knjižici finega papirja,tO kr. ena tina kniiica za noticej vode. za Uavanacigare. s pratiko. ,15 kr. fine škarje. 3 kr. en patentiran gumbnik za'10 kr. 1 škatli« z 18 lepimi tiar- JO kr. t par cvlrnatlh rokovie čevlje in rokavice. Vami, i *» gospode. 3 kr. 1 kos gumija za brisanjc.,10 kr. en smodkeilriee iz prave|20 kr steklenica tckoJcsra lima, 3 kr. ena mašina za vdujanje morske pene. [ ki se lahko mrzel rabi. 3 kr. ena večna pratika. 10 kr. fina garnitura, broša in.20 kr. velika harmonika na meh. 3 kr. ena fina kniiiea za notice. uhani. J20 kr. jerhas za krtih is drota. 3 kr. t kos finega pečatnega 10 kr. ena steklenica preflnai20 kr. krtača za (rlavo, dobre voska z vonjavo. parfumirancira olja za lase. sorte. S kr. t skmlrllra Iz pleha. 10 kr. ena verižica za škarje. |20 kr. mašina za lovenje bolh. 3 kr. 1 fino kresalo napolnjeno 10 kr. en glavnik iz bivolovega 20 kr. žepen termometer, dobro z žveplcnkami. ' rogu. reguliran. kr. t steklenica dunajske nu- 10 kr. dobra ključavnica za.20 kr. praktičen raztepravec za škrinje. | rokovice. 10 kr. en merilnik, dunajska in ,20 kr. tina žepna krtača z glav- 1 kr. ■ jeklenih peres. 1 kr. '2 dobra peresnika. 1 kr. 1 zvezek za pisanje. 1, 2. 3, '■' kr. različni parfumi rani umetni ugnji za izbo. 2 kr. ena Hica za kavo Is me tala. posrel rena. 2 kr. l kos fluegs mjila toileto. 3 :i 3 predovalne tinte. 4 kr. i eleganten okvir za fotografije. 4 kr. t predalnik za barve s 12 burvnmi s čopičem. 4 kr. en prač prKigalnice. 4 kr. en posrebren naprstek. b kr. eno iepno zrcalo. b kr. ena ustna harmonika. 5 kr. ene klešče za sladkor, b kr. 1 par podvezkov. b kr. ena Žlica iz metala, posrebrena. b kr. eno Žepno kresalo. b kr. en mamivee. b kr. ena čedna verižica za uro. b kr. ena manseta ca svetilnik iz stekla. b kr. ena srebrna krogla, naj-boljše znaZilu za metal. b kr. različne igrače. b kr. različne druiblne Igre. b kr. tedna knjiga z podobami s teitom. b kr. 1 tina broia. b kr. en oeden prstan. b kr. rn praktičen kazalec datuma. b kr ena skudelica za kavo. b kr. ena fina manieta za luč. b kr. 1 kos gllcerlnakega ali ritritlinakcga mjila. b kr. 1 kos tine voščene pomade. b kr. en obročen glavnik iz kavčuka francoska mera. 10 kr. 1 čeden pahljavce. tO kr. 1 par skudclic za kavo iz porcelana. 10 kr. en porcelanast kroZnik za pomizje. tOkr. ena praktična amodkarnlca. 10 kr. 100finih šivank.sortiranih. 10 kr. ena dobra denarnica. 10 kr. 1 par otroških migovir. I" kr. pipa za tobak z cevjo. 10 kr. pipa za smodke iz morske pene. 10 kr. en trosivec za sladkor. 10 kr. eno obesljlvo kresalo 10 kr. pas iz lakiranega uanja. 10 kr. en fin medaljon iz pozlačenega bronca. 10 kr. en čeden Zepič za uro iz Zameta. 10 kr. ena krtača za blato lo kr. fini« gnrnitura gumb za nikom in zrcalon. 20 ki. 1 par vaz za cvetlice iz porcelanu. 20 kr. dober anglesk dalckn-gled, ki kaZc četrt mile daleč. 20 kr. dobra angleška britev. 20 kr. 1 par močnih, dolgih ženskih nogovic. 20 kr. blazinica za šivanje, ki se da priviti k mizi. 20 kr. l par prekoramnic. 20 kr. cela jedna priprava, noZ, vilice in Žlica. 20 kr. 10O lin i h zavitkov za pisma. 25 kr. solnčnn ura, dobro regulirana. 25 kr. album za fotografije. 25 kr. nanosnlk, optično steklo. :i > kr. Jerbas za na trg. 30 kr. patentiran brus za vsako rezalo. maniete, predsrajčniko In ov-i30 kr. najnovejša angleška eu-ralnike. zala za otroke; pri rabi teh lo kr. en praktičen odmašivec. c.uzal dojivke nI treba. 10 kr. en centimeter. 35 kr. globus, kteri v obrazih 10 kr. ena taliakiri«. kaže narode na zemlji. 10 kr. ene dobro Jekleno škarje. 35 kr. otroško gledišče s podo-10 kr. niz pravih korald, bami. 10 kr. steklenica najboljše vode M kr. velika, močna šolska za snaZenJe tnndeZcv. torba z jermeni. tO kr. lepa oblečeni« puZa. 140 kr. 10O finih papirjev za 10 kr. krtača za zobe. pisma, b kr. Najboljša rastlinska pasta! 10 kr. fin. glavnik za cesarje. 50 kr. en solnčnik. za zobe. 110 kr. 1 par modernih uhanov. 1 fi. 20 kr. dober velik dežnik, b kr. ena hranilnica iz pleha. 110 kr. en lonček poiuaile zali ti. 30 kr. ura za Izbo, dobro 5 kr. 1 par hlačnih varovalcev. krepčanje lasov. b kr. lepe plohaste trompete. 10 kr. pletenica za štrikanje. 5 kr. ena piščalka za lov ali za|l0 kr. 100 dnbrih zobotrebcev. signale. '10 kr. izprativec za obleko, b kr. ena smodkarnlca, nova in 10 kr. zrijarec za lase. praktična. 10 kr. moderna urt.a veriZica. 5 kr. en karton s 3 kosi iincgailO kr. album s 12 obrazi iz pečatnega voska. , Dunaja, b kr. 18 svinčnikov. 1'» kr. nožić z 2 klinjama. b kr. en zama.ck. 110 in 20 kr. lepe pulice za na b kr. narlepše fotografije. sprehode. regulirana, s poroštvom dve leti. fl. 80 kr. Cela garnitura za pisarske mize iz vlitega bronca, obstoječa iz: 1 pisala, l potrle-valca pisem, a visokih svetilnikov, 1 ročnega svetilnika, l termometra, 1 kresala, 1 moi-niee za uro, 1 peresniku, 1 pepelnika. (41—4) Zastonj in franko dobi vsakdo en ilustriran katalog, v kterem jo tisuč-vrstno blago zapisano. ^V. JK'rieclma.riri, Wien. Praterstrasse Nr. 26. Haimund Baza, Ma. 8,60, 8. Siv. hnodOT. ruiav. trap boj & biher po gld. 8.50; 4, 5.60, 7, k, «*. Urno sukno, bratu] & tifet po gld. 2, *2..riO, 3, a.50, 4, 4.oU, o, o .al). Črn in barvan peruvien po gld. 2.o0, 3, 8£0, 4. 160, 5, a.5(>. Urn iu siv toskin po gld. 2.dO, 3, 3.50, 4, 4. M), 6. Najnovejše v modnem blaga za ecle o- tf* i|t fltforgt fut ptbel Jtinb, ob jung obet alt, ob rtidj obet arm; man |inb«< in ©itn fein jtrctic« vKefdjuft, ruo eine btrartig manmgfadje Vuimatjl mate unb ju foldj bitligtn $reiftn tmfnuft tutrb. Serftfjieoene ititcrerjante mtffcnfdiaftlictje ipiefe fut bie gdjuljugenb, fo aud) tint immtnfe HuJ. lo.i 1,1 Don ncucn iniertffanten ©ef«uf$aftlfptfUn fut Jtinbet jebt« Hllcr« it. it. 1 €tađ tr. 30, daj stoječega kazala cen razvidno: bloke od goldinarjev 2.60, do goldinarjev 7. Najnovejšo blago za hlače in oprsnike v od sda. 1.80 do gld. 6. Sest četrti široka, fina raževna v vseh v barvali od gld. 2.FiO do gld. 3. Slir četrti široka, fina, volnona raševna v od tfhl. I.IIO do gld. 2 f><). Stir četrti Široka raševna ođ 50 kr. tlo gld. 1. Blagd za talarie na Siliti,krep, rips in lastin od t'»0 kr. do glil. il.bO. Če se pošlje mera. je za oprsnike in suknje dosti obseg okoli prs in za hlače dolgost koraka. •<{/',/'> izgledi: Žakcti od .... ..V« ieljo se j>< Talarji po predpisu najboljšo izdelani od......gld. 1"» do gld, :>."> Suknje dubovne od Zimske suknje od . Oorne suknjo od Plašči in raglani od Meksik.inski plaidl I Popotna goba iz ra-sovne od .... Mestni kožuki ud . Fraki od .... Suknje za salon in hod lil n n ^° 12 „ 50 KI n 24 10 H 45 n 22 10 m 20 40 n „ HHI 16 n n 25 12 n 26 12 5 24 S.ikn od .... Crno obleke . . . „ hlače ... . „ 5 „ Urni in beli oprsnlki . r3.50 „ Ha/1, blače ott . . . N fi n _ oprsnlki od . . „ 2 „ OpTsnial rokavi . „ 5 „ Oamaie..... „ 2 „ Ponoone suknje od . ii 6 N Obleke ca dečke . , „ 5 n . otroke . . „1.G0 n 21 •i: 12 5 is 6 12 5 80 i<; 8 Lovske suknje iz prave kmečke in najccljso štajerske rašovne, tirolskega sukna in duela od gld. 6 do gld. 22. Zunanja naročila se hitro za povzetje storijo, za reelno in najcenejšo postrežbo so garantira, nevšečne reči se rado volj no zamenjajo. (G8—U) "rjtStooII gcUtitne i'u^ptn, S". SO, (I. 1, 1, S, A. nngctlcittte fuprca, l etibtrr.lO, tO, 10, «0, M), SO, fl. 1, S. 3ttra)a*t|4< Saufrutvtn mit Stimmc, bctcegrii Acpf, Vantc unc ^Ufc. 1 etii« (r., TO, 90 fl. 1.20. r tio unb AcmtcU-eciclt, jn tr. 80, 30, 60, M. ^smoter unb Otcđt, tr. 10, so, 30, : oniiat, tr. 10, 30, 50, SO. .tjart), feiu, mit {^igurtn, fl 1.30, 1.50, f. r.egel, fr. 10, 10, 40, 60, 80. v.urruibf;»Cle, tt. 10. 30, 40, 60, 80, ft. 1. i' ..ufafttn, lr. 10, 40, €0, 80, fl. i, 1.50, 1. e.:l.u<>fcitt«. nT. 30, «0, 70, .to, fl. 1.10, 1. britf.Saficttfit, tc. 60, 80, fl. 1, 1.50, 3. DisIMtj »u f- ».60, ti 3, 4. MJVto Vofaancn, 2rcm»ftcn, IrcmmttE, Ciotiotn. *^^sF tSuitsmn, STlelcbium*, Xubel1ađ<)frtfen, ftat» mrnilsf, Wlwlrnfnele unb autrrt Clnftrumtntt fwrc anf Dals, Tr. 5, 10, 10 si« fl. 1. - Ibirrc, ganj natnrlta) aas.jdiifert, 50 tt., fl. 1 bi« fl. V. Bnbtvc €tHcIfad)Rt tn 100Ofad)etBufftravt, 10 h. bi« fl. 4. 9cfcard)aft«f>iclc ecn 30, 50 tt. bi« fl. >. OTtucflc SiicrrMlAtr, filr UJIdttttn, mit obrr ovnc Xtit, 1 era« tr. 10, 16, 15, 45, 65, 80, fl. 1. Con« ittoi nnlertid)t fBnata ainbet (pulrnb Irfcn Irntnt runb tie ntnea Crfe« unt ^ilU'rtjt'tcn.. 1 etitcT fl. i. CrKtesb tann man ben ainbem ^critfjietcne fianbatbeitrn letncn bura) sie aaitn «rbtii»fa)u[cn, 1 €ulct 80 Tr.. fl. 1.10, », S. i?lrbnff«, t«« ettiA tr. 60, 80, fi. 1, 1.50, 1.V-S^Dja^' I-atern« matric«, flrnannt .Saurtr.i'afcnif, bet angentbmfle unttrv«lt fflr đang unb Bit, i etil« mit 11 Ciltcrn tr. 65, S5, fl. 1.50, 2, 3, 4 nt fl. 5. ^. 'ZB^f- i tlrintS <^Ta« anftrumtnt , prnarnt bci »»^^ tBunbtrccgrl, rur

c« stan btn Otfang etnt« l-.rrn S0(ttt* t.iuictcnr na tjafjmtn tann; bitf(« |cbt inte rcffante *3ricl}aift, in I00f«d)tr ButmabI, fur l'!atctjtn unb «nabtn, pn Stile? It. 10, 10, 40, 60, fl. 1, 8. ^■^-TeherraHrhonK and Tnterhalt qrtca6rrn tic ncucn €alcn ,;aii:vr. :r. .^nt cinen iiblcn Otrud) JU txv brci itn, in ftbr nuinuj^fjti Buftcatl, per £tii.t It. 8, 5, 8, 10, 15. m fiir tr., i.so. »pjjjjj^ftr^ljcrtt, iliiifjen, etaDi, l'5ten, jintmtr. Cal^r.?, slr^» Bnn' mit unr ctjnc »iiniirttuiij. »inter ibf.vcr. Tt. 35, 60, fl. 1..0. 6parraffen, tr. 10, 10, SO. UlftamcrrbPlfn Epiek, fr. 10, 40, 60, 60, atculttte.ebiele, fr. 35, to, 80, n. i Vliiufc mit VauftMrf, tr. 60. titkntubn mit ranfiKtf, fl. 1.5», 1, t.so, ainbet'Ubrcn, fcinc mit ajn-ctr. tr. 16. Bnbrrc Corttn, tr. 10, lt, 10, 10, 40. i'ifleie!«, (Sarabiiirr unb @ortbrt mit ffnad< tffjtrt, 1 ? t. tr. 20, 40, so, rt. 1, 1.30, l .M>. •Babtt, len etecb, tt. lo, so, 40, cen Gtabl, tr. »u, fl. 1.10. Sintgrofje 3Iu*trabI cen maftnctifijm €tiel»ti 'cbr ;u impftblen ; e« \i\ lin ittti tint ar^8lobu•, rtgeirecfet sueatfiibtt nnb ade UJtirebntr bet SBclt in ibttt 9ltttonsI« Iratbt coletirt auegtiat-n. U aKt tebem in 3 etratben ttr Itame: tc|ta ti;« it tr. Zbirre, mit .teti i;t or.icn, iffar bauetbOt, 1 Ct. tr. 30, bo, so, fl. 1, 1.50, j. Đerieietenc Ibicre, mit natitltd)et Ctimme, tr. .'»O, «0, d. 1, 1.30, 1.10, i, 1.5" .mi* »tr* ftbr baaetbaft tcnfttuirtr unb but i* btmalte Haultagen, Jtobriclet«, etefliragcn, flia. Somfcttable unb anbere BJagen, aHe mit Iferten, , tO. fl. l, l.sn. SBiener ?Jfetbeeo6n, 5ifenbavntn unb €a)ifje, tu tt. 50, so, fl. 1, i.so. Xer 1'torc-arjpb, ein nntervaltenbel ~ci;(, irc man n-irtlicte t'bcto.ir.ipbton er»eugcn fann. 1 unb Bntttertfciel. frbr temifo), rt. 10. Jtcuertc Suft.^iflcleii tr. 10, 10, 70. ^inttrlabet .Oettebre lr. 40, 80, fl. no. 2atel ou« 83(ed> tr. 20, ar« Stafel tt. 80, fl. 1. napjjia^ ftr ttcine Jtne.icr. tiine fointt.te, it t-1 u.i t>ia)e flsr,«aT Burriiftung, teflebenb au< 1 ©»bel mit Kiiprel, 1 lUercebr mit Saionnet. 1 l'atrcntalđje, 1 i\atc, irtlles tafammen fl. 1.10, f rti fle ecrttfl. 2.50, 3.50. BSB^P* 9leucnei< »Uj«probati. 1 ©tud Hiabrtciif.--'-ti ■a^w B tt- — SDen e» inctte 65 tc. m^Uf Xic Juj-.^igairenltice, biirTirOenb eliten er '■»^•sV f({ feineat »lrbett*tifa)e, treliter, »enn m mi baran« rautbt, bie -'trme unb ba« Anic bereent. l *Etucnren, itjre uim irtefultate »u manjm. - flUc flpparatc finb mit Oelcbrung errfe^en. Xenrringer butA icben f>nt \a (leten, 1 Ctu.f 35 tr. Tat !Berfd)niiibcn (intt ■r;iimo,fr. £ tt 3«>>berbammer , X urni jcben ©rbUg ccr{a>rcinbet ein v^ejen tanb. 70 tr. lafcbtn.fftuerseng ; iret t'cincl, be. fommt eincu Dn'aten, 45 lr. ■ iHetber; bier lege idj e« binein, in roeta)tm ifl tfr 80 fr. Xad Vejrir« l t J'rm-viijjirnuafcbe. 00 ifl bie ciitorrc ? 4t tt. T-it ffclumbiif'ISi, »cr tann e« auf. fietTc 1 v 85 fr. Ctin >tarte:ifb.ei. ©o foa bie Rarte ertibciiicn .' 65 lt. fie tanjtnitn Stttta 40 tr. it 3aubtrftafa)t obn bie Bnbetileg« bare Čutile, buta) ice(a)e manfea)' fttlei 0$«trantt suelajdnteu tann. 1 ©tli.! fl. 8.50. Xer apcren.l'idifer, in w«Td)em Bllet jetfloftat unb »eraia)tct mirb, ). 83. Uf>ren, vBtafcr ic. fl. 3.50. £er 3aubfr>Ki3urfeI, jfigt auf ffcm« maabo, 50 fr. rcrfettc mit TcbreMlurir fl. I.SO. I»e a^famctcuoŠtui, mo flfles ver« fcbmtnbet unb auf einen IHuf »te. otr fommt, fl. 4. Xa9 t>anb fr. Xrr Wnnbet.iPant:i gret« iteia)f,rct,-. faacn fcnntn in ctucn ftan-n: V.rben, fl. B. <3in š.breibtcu.), tr.- ifl abec bit linte? so tr. Tet •Selbftmcrb bnreb ben Trla\ sotr 5EJa« fiirijatbe lflba«rSt(t|) un»(ttlii, aefcblt, teine« ocnbcibeit,8'i tt. 3)le untertDufttifte €*nur; man \cx-|a)neibet bieft ver bcm 'l-:iblitum nnb icnnrd) ifl ia o, 65 tt. Ttr $eren«Iti(bJcT, cb;r ba«llntnBgi licfj.- meglitb )U iiuib n 80 tr. lit Gt>arbild)je, abcttoo ift t a."i'<;.t- < 15 fr. £er 39etmebrungo^VFtiđrat fl. l.so ■W Friedmann, Wtn, Icgtetg^ 20, (50—4) Experto črede! Zaupaj izkušenemu, pile v cm in sestavku z naslovom : migljaj z;i vso. ki zdravja Ucrju v I.onilOBU U nijajm-i .1.entH 1 Vlotnallen Ouanlian.- S.-stuvik sam se trlasl: v.llka avtoritet« Je »tslTek /.govorila, đ« BO naj, ve . ( ■najdb« tmeron najproatejie. Urek Ibm svojo veUavo tako v m«floln»kom kakor i mebantcm n. ui sivu. in najnavadnefe inbstance iin^cSS vtakdanjeg« zavžitka kiku- v ie>bl nami-../,... naj i la > • i v lictno tiriilobUcv kukor za okmncnje naSt-u-a Ziliavja iu itaic uiuol. Pri prollOtl Imena Bn«fftt "V'JP"? n.Jiili /.(lra%il mUfirn časa. II i. fl-ovt-jrn iiiak-cksoakliicjfa pivu, naj tudi na prvi |ijWlt-il ms j U11poniru, nego kako i/. uaUave vaeto Inio, kaka vednostna besen« net« lr. botanike, «11 kak BMkB « ofl iz KrikeKa ali latlnsk^a : a siioitoviinj.- in iskustvo nas navajajo, zalivati raj.«- prostem« zdrav 1«. in verovati onim. ki nas ne izkuiiio /. visokol, t.čo frazo prokanitl; zaM |mli\iu.!euiu iuie ii.al.-el.si i ik 11 o zdravilno nivo in ie 1...1I z-lr.ivilo samo. ktero vsi zdravniki n.i kontinentu po iijcirovcut izv iMii.ui vspehu i.rli.oroCajo iu vsem .»..ham zapisujejo, ki trpe lili ži-lodJnlh l.ole/uili .na »lm ali. rta ]ir>ili. nu Jetrah, in v spodnjem telesi, kakor i udi na motenji pravilnih tel.-on). tunkrij. llmloveinu inaU-K--irakiiienin itivu stoji otlcljelno iinenovanjo »izvrstno redlvno id ruvllo- iu« strani iu tu neoo-votnldjiv jiridevek dokazuje nfc^ovo zdravilno ceno najodloiiiejic. ..... Eapcrti) cretlo ! SvHujenio torej vsem Kilravja potrelmim njegovo labljenje ni stoo našli tla jo razen zdravilstva tmi; ovesehča pijača prijetnega okusa m ju-otnata. Na to pridenetno dve jiicnii izvrstnih zdravnikov londonskih: ..la/. /apiftiijein llotlov lualc-ek-Btr akt mnogokrat in moji holniki najdejo deher vspeh. 1 >r. Med. .). J'.utison. 10( a-vondish Road. Jaz nadaljujem predpis.ivati Hoffov nialc-ekstrakt in vam rad pm oni. tla moji bolniki zarad dobrega učinka radi imajo. Dr. Med. Gartli Vilki nson, 16 \\nu-pole Street, W. Med tem ko se v Inozemstvo ta slavna nomik« pijača hvali, ne mino dan, tla ne bi v Johan Hoft-ovi centralni zalogi, Wien, Kiinitoenin^ 11, pri znanja y r»Dl malc-ekhtrakta, mak-čokolade (za dojenee in slabe otroke v obliki prahu) m llolh.vih inalc-lioiil»..iinv za prsi in o dobljenih zdravilnih vspohita dohajala, i/, kterih dene« mah izpisek ohjaviino. —*) ■•it-lmi^i. k2o. maja ISTI. Prosim da pošijet«.' šo V2 flai vasema izvrstnega male-piva za zdravje. I\tti» pl. *»iiii«»n ? I. Zaitarje.' 10. maja ISTI. Ker mi vaši malo-bonboni /a jirsi za mojo prsno bolezen, kaielj in bripaivoat posebno pomagajo, Žefifn aopetnegn poslanja n prihodnjo poito, Anton llitrula. i <>/|iiisu. 2. junija 1S71. Ker mi vaš male-ekstrakt za ztlravjo d..liro služi prosim itd. i risirih H»t/eU. imii'tnik. BrooN, 8. junija 1871, Ne morem nehati izvrstno lastnosti vaš.» malo-čokolado v obliki prahu za rodilo dojoncem pohvaliti in prosim itd. .lla^PognlBiilli, advokat. I* dohiti pravo pri t ittoit K0eiM*i'ltt-t1, apotekarju. R?riiP7 i in odgovorni urednik Mi« rti n '"i""—