List 18. Tečaj LVU. I f in nar t Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za leto 3 gld. 50 kr pol leta 1 gld. 75 kr za četrt leta 90 kr po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje dom Ljubljani plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr trikrat 16 kr Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic m v- r; Ljubljani 5. maja 1899. € = ft ftflt it it it it & itit.ititititđi&i&ttit it&i&it žfc« Politiški oddelek. imenu nemških poslancev dr Schaffer izjavil i a Deželni zbor kranjski. da je načrt zanje nesprejemljiv, in je predlagal, naj se vrne dež. odboru, da ga predrugači. , da se v šolskih izvestjih Posl. Hribar dokazal nalašč delajo napačni izkazi, da se zmanjša število slo 12. seja, dne 25. aprila Posl Šubic je predlagal naj dež venskih zbor sklene: dijakov. in poveča na umeten način število nemških 13. seja, dne 26. aprila. tej seji je poročevalec Subie zaključil generalno ustanovi se deželna obrtna komisija, kateri bóde naloga naslanjaje se na c. kr. trgovinskega ministerstva osrednjo akcijo za pospeševanje malega obrta, skrbeti za podporo, debato z daljšim govorom, v katerem je dokazal vsa na povzdigo, razvoj in procvit kranjske obrtnije. To nalogo sprotniška izvajanja. izvršuje deželna obrtna komisija s tem, da razširja in vpeljuje nove priznane delavske Pri specijalni debati se je une la ostra razprava pri pripomočke in metode; točki o določbi hrvaščine neobligatnim učnim predmetom, da oživotvarja učne kurze za obrtnike, prireja rastave in pogL Lenarčič je naglašal potrebo, da zna vsak Slovan preskrbuje obrtnikom razna delavska sredstva 9 da po kak drugi slovanski jezik i v prvi vrsti ruski jezik, in ppešuje gospodarsko organizacijo malega obrta z osnova- p08i Hribar mu je pritrdil. Dež. predsednik baron Hein njem zadrug in končno da upliva na dajanje kredita za male obrtnike- se Posl. Lov je interpeliral radi upadov hrvatskih raz bojnikov na Kranjsko, na kar je dež. predsednik Hein pojasnil, baron da vala končno stražo. vlada v obmejnih občinah organizo Dovolilo se je po poročilu posl. Murnika Koschner jevi ustanovi 100 gld. in za napravo kranjskega herba močno razkoračil proti ruščini, na kar mu je s posebno ostrostjo odgovarjal posl. Kalan. Končno je bil sprejet Povšetov predlog, da se določi hrvaščina neobligatnim učnim predmetom in je bil sploh odobren ves zakon. Pri zadnjem paragrafu so se Nemci po dr. Schaf-ferju zavarovali proti državnopravnim izvajanjem Kalanovim, na kar je poslanec Kalan odgovoril v naslednji seji. rija 2200 gld., dočim se je prošnja „dramatičnega društva v Ljubljani za brezplačno preDustitev lož odklonila. « Kalanovem predlogu glede obrtne razstave poročal posl. Hribar, in se je sklenilo, naročiti dež. odboru, naj poroča, če bi kazalo, napraviti 1. 1901 splošno deželno razstavo v Ljubljani. Grof Karol Hohenwart. Umrl je mož » pravi mož, in taki so v naši dobi jako redki. Toda z grofom Hohenwartom ni legel v grob samo mož, nego tudi največji politični talent j kar jih je Božičevem predlogu glede trtnice za vipavsko imela naša monarhija v drugi polovici tekočega stoletja dolino se je sklenilo, podpirati v postojinskem okraju dve najbežjih časih se je pokojni grof Hohenwart trtnici s Vremah. 1250 gld t jedno v vipavski dolini, drugo v lotil uprav gigemtske naloge, vstvariti iz stare Avstrije katera je zaradi hegemonije v Nemčiji skušala imeti pre * Potem se je začela generalna razprava o realčnem zakonu » o katerem je poročal posl Šubic sežno nemški značaj, novo državo, katera naj bi bila vsem svojim različnim narodom jednako pravična mati, in v kateri naj bi bilo prostora za vse. y S krepko roko be je pokojnik poprijel tega dela in to prav v trenutku, ko so pruski kralji se polastili nemške cesarske krone in tik črnožoltih mejnikov vstva-rili novo mogočno državo, katere se je bilo starodavni habsburški monarhiji po vsi pravici bati. Grof Hohenwart je z redko bistroumnostjo spoznal, da so se staroavstrijske tradicije popolnoma preživele, in da ž njimi habsburški monarhiji ni več izhajati. In z vso eneržijo v najlepših letih stoječega, dalekovidnega moža je zasnoval programatičev načrt za presojenje in prenov-ljenje habsburškega cesarstva. Hohenwartov politični program svedoči, da je bil pokojnik mož resničnega avstrijskega mišljenja, navdan uprav idealne pravičnosti in previdnosti ter državnik velike koncepcije. Ta program, na čigar podlagi stoji v bistvu tudi današnja državnozborska desnica je trajen spomenik Hohenwartove državniške modrosti in ostane preznamenit zgodovinski dokument za vse čase, zakaj čimbolj se oddaljuje država od tega programa, v toliko večjo nevarnost spravlja svoj obstanek. V boju za svoj program je grof Hohenwart izkazal toliko znamenitih lastnosti, da so se mu polni globokega spoštovanja uklanjali tudi njegovi sovražniki. V najhujšem boju se je grot Hohenwart izkazal kot čisti značaj, ki je neomahljivo, s čudovito zvestobo in nesebičnostjo, stal za svoje prepričanje in rajši vse žrtvoval, kakor da bi bil samo za las odjenjal od tega, kar je spoznal kot pravično in državi ter dinastiji koristno. i Zgodovina oktoberskih bojev 1. 1871. še ni pojas-njena. Proti Hohenwartu so se razen Bensta dvignili Madjari, uplivala je proti njemu nemškega duha nadah-njeva birokracija in generaliteta, uplivali so tudi pruski dvorni krogi. Kako in kaj se je godilo, to pokaže šele bodočnost — istina je, da je Hohenwart padel prav v trenotku, ko je hotel dovršiti svoj poskus, na razvalinah stare Avstrije postaviti novo mlado državo. 0 Stari sistem je bil zmagal, ali Hohenwartove ideje niso bile premagane, kaj še da bi bile pokopane in pozabljene. Nasprotno, čedalje določnejše se kaže, da je tem idejam in načelom sojeno vstajenje. Hohenwart se po svojem odstopu od vlade ni odpovedal upanje, da pride končno vender do zmage njegovih načel, ker je vedel, da je sicer monarhija izgub-ljena. Vstopil je v parlament in v njem od 1. 1897. vstrajno dosledno in uspešno delal na to, česar sam kot ministerski predsednik ni mogel doseči na jeden hip. Od dneva, ko je grof Taaffe prevzel ministersko predsedstvo pa do zadnjih volitev v državni zbor, je bil grof Hohenwart najuplivnejši parlamentarec in je skrbel zato, da postane Avstrija na podlagi avtonomije svojih kraljestev in dežel ter na podlagi ravnopravnosti vseh svojih narodov vrejena mogočna država, če smo danes že prav blizu temu smotru, je to največ zasluga groia Hohenwarta. Pokojnik pa se je posebnih zaslug pridobil tudi za naš slovenski narod. Ves čas, kar je bil član državnega zbora, je bil poslanec dežele kranjske unet zagovornik naših pravic in moder voditelj slovenske delega- »i w N ' cije, a kar je slovenski narod v tej dobi dosegel pozi-tivnih uspehov, za vse se ima zahvaliti grofu Hohenwartu. Narod slovenski ni nehvaležen, nego ohrani umrlemu državniku vedno hvaležen in časten spomin. Politični pregled. v Češki renegat dr. Kolisko se je v seji dne 25. aprila nižje-avstrij dež. zbora zopet jedenkrát razkoračii ter hotel zadati grozovit udarec slovanskim prebivalcem na Nižje-Avstrijsfcem. Vložil je namreč samostalni predlog, v katerem zahteva, naj dež. zbor čim preje izda zakon, po katerem bi bila nemščina jedini učni jezik na nižje-avstrijskih ljudskih šolah. Tak predlog je imenovani poslanec, kakor znano, stavil že lansko leto, in ga ie dež zbor tudi vzprejel, toda vlada ga ni predložila v potrjenje. Upati je, da stori isto tudi letos, ako ima le še količkaj čuta pravičnosti v sebi. Eenegat Kolisko pa ni bil zadovoljen samo s tem načrtom zatiranja avstrijskih Slovanov marveč je z ozirom na zadnji sklep češkega dež zbora glede uradnega jezika pri avtonomnih uradih na Češkem stavil predlog, naj bode nemščina izključni poslovni jezik pri vseh avtonomnih zastopih in uradih. Kakor razvidno nasprotuje dr. Koliskova zahtevetiama Aralno določbam ravnokar vsprejetega zakona v češkem dež zboru, ker ustreza ta zakon v vsakem oziru na čelu pravičnosti, nasprotno bi pa dr. Koliskov načrt bil skrajno krivičen, nasproti prebivalcem slovanske narodnosti. No, nada je opravičena da bode tu posegla vmes „Thunova vladau. Češki fevdalci in Mladočehi. — V Kutni gori se je izrekel princ Friderik Schwarzenberg za mladočeško politiko, in dunajski židovski in nacijonalni, pa tudi antisemitski listi se strašno jeze nad tem pobratimstvom. Zlasti „Neue Freie Presse", „N. Wr. Tagblattu in ,Deut. Ztg." brijejo s kislim obrazom norce, ter delajo dovtipe, pri katerih jim je hodilo na jok Vse vedenje Nemcev pa je dokaz, da je govor princa Schwarzenberga za položaj na češkem in v parlamentu jako važen. Avstro-ogerska kolonijalna politika. — V seji ogerske poslanske zbornice dne 26. aprila je odgovoril ministerski predsednik Széll ud interpelacije glede poskusov Avstro-Ogerske utaboriti se na kitajskem obrežju. Kakor smo že omenili, so Madjari strogi nasprotniki tej misli, vendar pa se z liberalno stranko ne strinja po vsem Széllova vlada, ker jo je že dobro obdelal grof Gfoluchovski. Kajpak, da Széll ne bo pokazal nikake določene barve, ker se ne mara zameriti svojim zvestim prijateljem. Vendar pa je poskrbljeno za to, da zmaga naša državna polovica, in da v kratkem odpotuje naša posadka proti kitajskem obrežju. Madjarom to seveda ne bo ljubo, in bodo napeli vse sile, da se izpolni njihova želja, a konečno bo zmagala vlada velike koristi, ki bodo izvirale iz te kitajske ekspedicije. Južnotirolsko vprašanje se sicer polagoma toda z neko sigurnostjo bliža rešitvi. Poslanca dr. Kathrein in Hep-pegen sta v poslednjem času neprestano na delu, ki je imelo dosedaj že nekoliko vspeha. Pred kratkim je bival v Inomostu načelnik italijanskih dež. poslancev barou Malfatti in se je dalje časa razgovarjal z omenjenima zastopnikoma tirolskih Nemcev. Tekom tekočega tedna se prično oficijalna pogajanja. Na vspešni zaključek teh pogajanj računajo vsi merodajni 16? faktorji hala. ker edo da bo konečno vsaka stranka toliko odne- zasebni pouk v poljščini, le jednega ali dva učenca sme kaka da ,bodo polagoma odstranjene vse ovire za zumljenj spora- zasebna učiteljica v prostem času učiti tega jezika, pa se- veda Sprememba rumunskega kabineta Po različnih izjalovljenih poskusih, da bi se rešila liberalna stranka, je tedaj, ako za tem ne tiče politični namen. Strogo pa je prepovedano več oseb skupaj poučevati v poljščini. Kaj ta- cega je pač na Pruskem mogoče, koder se vsi državni moral kralj Karol poveriti sestavo novega kabineta Gregorju stebri tresejo za nemštvo. Kakšen krik bi pač navstal, ko bi Cantacuzeneju, da sestavi čisto konservativno ministerstvo To Slovani tako divjaški postopali nasproti Nemcem. Cel svet bi se je tudi zgodilo. Rumunija ima sedaj aristokratsko konser- pisal o barbarih in nasilnikih nemškim nasilnikom je do cela nasprotna liberalnim težjam pod- žalega ne zgodi. vativno vlado, laga Sturdze. Cantacuzene je star se pač nič a ajbogatejši rumunski bolj kateri radi Postulati goriških slov. poslancev. V imenu n rumunski Nadob njegovega ogromnega imetka imenujejo u ostane nespremenjena slov. poslancev je dr. Gregorčič obširno odgovoril na hinavski Omike nima posebne. Zunanja politika dopis dež glavarja Pajerja glede sporazumljenja mej slov in Slovenci v štajerskem dež. zboru Iz Gradca Sv. Jurij se nam piše : Kako se je že poročalo, se poslancev za ustanovitev meščanske šole železnici s slov. učnim jezikom v seji dne 20. m. m. čine odklonil, ne da bi se vsaj učnemu odseku odkazal laš. poslanci. Naznanil mu je natančno vse pogoje, pod katerimi so slov. poslanci pripravljeni skleniti mir. Ti pogoji so : predlog slov dež. Zagotoviti se mora, da se vsi sklepi dež. zbora store samo juž porazumno mej obema strankama, m da se pri volitvah v od ve- odseke jemlje jednak ozir na obe stranki, zagotoviti se mora To je nova prak v štaj dež. zboru popolna ravnopravnost obeh jezikov v dež oboru, v odsekih Zanimivo pri tem pa je. da v dež. odboru in v dež. zavodih, sprejeti v dež. statut določbo sta dan poprej oba kluba nemške več jednoglasno sklenila da morajo vsi dež uradniki biti in da so še v seji sami začeli zmožni obeh dež. jezikov. sto pni ki južno - štaj erskih Referati se morajo v dež odboru razdeliti po narodnosti, in renegatov agitirati za odklonitev predloga a limine. In ta agi- se mora zavarovati stroga pariteta ; dež zaklad mora stro- tacija se jim je posrečila. Členi ške ljudske stranke so škom okrajnih šolških zakladov prispevati 80%i plače uči- pokazali, da njihova brutalnost nima nobene meje. Stallner in teljev na ljudskih šolah se morajo zvišati, podpirati se morajo Lenko pa sta prevzela poveljništvo nemške večine. Slovenci od strani dežele in države slov. obrtna nadaljevalna šola za so z ozirom na postopanje dne 20. min tako temeljitem postopanju si tivno iz dež. zbora, marveč so prišli m odšli Po dekleta, trgovska zbornica pa mora podpirati slovensko obrtno sklenili za sedaj še ne izstop défini- nadaljevalno šolo za dečke, regulacije voda itd., dovoliti se dne 26 seji pred začetkom min. m- zopet mora dež. brezobrestno posojilo vinogradnikom, izvršiti se mora dnevnega reda pa je g. dež. glavarja takoj sklep dež. zbora glede nakupa delnic vipavske železnice namestnik dr. Josip Sernec v imeni Slovencev oddal sledečo z zneskom 100.000 gld., rešiti se mora takoj, in sicer ugoano izjavo: „Večini štaj. dež. zbora se je v seji dne 20. min... m. t zljubilo naš vprašanje o slovenski ljudski šoli v Gorici, in odpraviti se predlog za ustanovitev dež. meščanske šole morajo mestne mitnice v Gorici. Radovedni smo s slovenskim učnim é V odklonili a limine. kom v Juriji na južno železnici i kaj poreko takovo prakso večine proti manjšini rani smo v izvrševanju s svojih parlamentarnih dolžnostij tem postulatom Lahi in pa vlada. ovi- ker nam mogoče v tej zbornici predlogov niti naše ljudstvo, slovenskega naroda spraviti do posvetovanj so velevažne za Kot zastopniki s& flříir na Štajerskem moramo z vso odločnostjo m « m Obrtnija. 0 protestirati zoper tako postopanje prezira parlamentarne samo ob sebi umevne običaje, kakor so v navadi v drugih dež zborih kaže nenavadno mero narodne nestrpnosti proti slovenskemu ljudstvu najglobokejše žali nas in naše volilce. Iz ogerskega parlamenta. V poslanski zbornici Za našo obrtnost. • * . (Obrtnopolitična premišljevanja.) IV. Ako se ozremo po naši domovini, vidimo precejšnje je odgovarjal dne 26. min. m. predsednik Széll na interpelacijo glede Kitaja ter izjavil, da se zunanji minister še ni pečal število slučajev, da so si posamični obrtniki iz lastne z idejo glede najetja kakega pristanišča ob kitajskem obrežju, in da se kaj tacega tudi ne namerava Na interpelacijo po- slanca Polonny je glede sestanka na Sušaku, kjer se je po- bratila hrvatska stranka prava z avstrrijskimi Slovenci, izjavlja min. predsednik, da v tem ne uvidi nobene prevelike nevarnosti. Sicer se bo pa spremenil zborovalni zakon po nasvetu banovem, po katerem bodo v bodoče nedopustna taka zborovanja. Interpelant je bil odsoten Volilna preosnova v nižje-avstrijskem dež. zboru v tekočem zasedanju ne bode zagledala belega dne Prvotni moči in brez tuje podpore tudi pri najneugodnejših razmerah v svojem rokodelstvu pomagali najprej in da uspešno konkurirajo z veleproduacijo. Ti slučaji morajo poživiti pojemajočo naših obrtnikov in jih morajo vzpodbujati, samozavest da i zana šajoč se na svojo lastno moč, iskali pomoči pred vsem v napredku i v spopolnjenju svoje strokovne zmožnosti in načrt za spremembo dež in dunajskega mestnega volilnega reda je veČina v odseku zavrgla ter naročila poročevalcu, naj izdela nov načrt, toda ta dosedaj še ni izvršil te naloge in je v združevanju za gospodarska podjetja. Glavni pogoj vsake nacijonalne obrtne politike, pod- laga te politike more biti jedino samopomoč, poleg najbrže tudi ne bo pred koncem zasedaja, binkoštnimi prazniki. bo vsekako pred tega pa dolžnost države in dežele kakor tudi druzih Pravice poljskega jezika v Prusiji so kakor znano, tako miu imalne. da se o njih niti govoriti ne more. Prav faktorjev, da prizadevanja obrtnikov, si pomoči, izdatno podpirajo in da zakonodajnim ali upravnim potom odstranijo one ovire, vsled katerih rokodelstvo ne more napre- malo manjka, da vlada tudi v zasebnem življenju ne prepove dovati in se razvijati. rabe poljskega jezika. Pred nedavnim smo poročali, da je pruski naučni minister dovolj eoje, odbil prošnjo poljske duhovščine za Upliv zakonodajstva na razvoj obrtnosti pa se ne da se smelo vsaj krščanski nauk poučevati v sme precenjevati. Preveliko zaupanje v to podporo je poljščini. Te dni je pa isti pruski minister prepovedal tudi provzročilo že mnogo razočaranj, a vzlic temu še doslej 168 - mej obrtniki ni ugasnila kriva vera, da se zakonodajskim potom enketi 1. 1893 in na različnih obrtnih shodih se zamore narediti konec klavrnim razmeram obrt- je jasno pokazalo, kako lahko ništva sploh in zlasti rokodelstva. , delati obrtno politiko z besedami, in kako težko je, izdelati pozitivne načrte za Koncem sedemdesetih let nastala je mej obrtniki rešitev tega problema j zlasti še v naši državi, kjer je in y prvi vrsti mej rokodelci velika reakcijca proti obrtni prostosti, za katero zadene vsa krivda nemški laži libe- ralizem. To gibanje merilo pred vsem na to i da se toliko nasprotujočih si interesov. • r ' ^ Zadnji čas je pač, da se naši obrtniki otresejo uprav fatalističnega precenjevanja zakonodajnih reform na polju popolnoma odpravi obrtni red iz 1. 1859. Agitaciji roko delcev se je v istini posrečilo, da sta bili izdani 1. 1883 s katerima je bil v našem obrtnega zakonodajstva, katero so razni krivi proroki m 1885 obrtni noveli obrtnem zakonodajstvu provzročen popoln obrat, in se ugodilo poglavitnim postulatom takratnih obrtnih shodov namreč zahtevi o dokazu zmožnosti in zahtevi o obliga- mrtva beseda. jim verjeli. ( t Taka in jednaka gesla so poglavitni vzrok gine vanju vsake obrtnosti, ker ubijajo zaupanje v lastno pomoč > brez katere ostane tudi najpopolnejše zakonodajstvo tornih obrtnih zadrugah. Naše rokodelstvo v istini nima vzroka, obupati nad Upanja, katera so obrtniki in posebno rokodelci sv°j° prihodnostjo, ako se odločno loti dela za svojo gojili glede teh zakonskih uredb, se niso izpolnila. kodelstvo moralo slej kakor prej Ro z naporom vseh svojih sil braniti svojo, v največji nevarnosti se nahaja jočo pozicijo. In kolikor težji je bil ta boj, toliko bolj je » nego spretnost naraščalo zlasti začetkom devedesetih let prizadevanje, da na skupno se rokodelstvu pomore z novo reformo zakona. Zahteva zakonodajstva obrtnikov, formulirane po veliki obrtni enketi 1. 1893. bodočnost obrtnije. so se pa 1897 obrambo, ako se organizuje na krepki podlagi samopomoči, in če bo spoznalo, da mu je rešitev zagotovljena se splošno izobrazi, ako si pridobi strokovno kakršno zahteva naša doba, in ako se združi delo samo če v gospodarske namene. Ne od pomoči od lastne pomoči je odvisna lepša deloma izpolnile in vzakonile z novelo iz Tudi ta reforma nima pričakovanega uspeha, in sam trgovinski minister baron Dipauli je v obrtnem odseku dne 27. januvarja britko tožil * da se zadruge ne i «i poslužujejo pravic, katere jim je dal zakon itd. Po teh izkušnjah se je resnično čuditi, da še vedno v širše kroge obrtnikov ni prodrlo spoznanje, da se ne sme jedinole od zakonodajskih odredb pričakovati rešitve. Križi in težave soseda Antona z živinskimi boleznimi. I. Kje se je našla zgubljena kvačka ? moglo Dobro vemo, da bi nacijonalno obrtno zakonodajstvo Anton je hotel (Konec.) povzdigniti prostor za 20 cm. a i ugodno uplivati na razvoj rokodelstva in niti v sanjah nas ne obhaja misel, da je naše obrtno zakono nego dajstvo doseglo vrhunec popolnosti in dovršenosti, menimo, da so potrebne prav korenite premembe veljavnih zakonov na korist in v obrambo solidnega rokodelstva, in prav zato tudi želimo, da bi kranjski deželni zbor vzel sosed tega ni pripustil, ker se je bilo bati predvržka. j • ^^ Prešla sta zopet dva meseca. Skoraj se je pozabilo, da krava ni zdrava, da jo nekaj boli. Anton ima poleti na druge stvari misliti, kot na svojo nekdaj bolno kravo. Po košnji otave gnal kmet svojo živino na pašnike. Tudi bolna krava je šla na pašo Anton je bil mnenja, zadevo v pretres in se zavzel za reformo obrtnega zakona v smislu opravičenih zahtev rokodelcev in sploh obrtnikov, dasi smo trdno prepričani, da tudi najboljši zakon da hoja dobro s'ori kravi, katera je bila že 6 mesecev breja. Prvikrat, ko je šla krava na pašo, je bila ta hoja za bolno kravo usodepolna. Če se je hotelo priti na ne zatre krize i katera razjeda ne le rokodelstvo, nego bilo treba iti čez strmino. Ko je prišla krava sploh ves naš srednji stan pašnik, z drugo živino k strmini i šla pričetkoma čvrsto nav zdol. Nakrat se ustavi. Ko je pastir zagledal, da je ostala Važna okolnost, katere nikakor ni možno prezirati, jedna krava zadaj i šel je kravi in ji dal par gorkih je tudi to, da rokodelci in sploh obrtniki sami niso je- na hrbet, na kar je krava začela teči. Prisedša doli je dini, kaka reforma obrtnega reda potrebna. Ta bila prav za prav pričela ječati i m nejedinost se je najjasnejše pokazala pri To se zdelo ni mogla niti jednega koraka storiti, pastirju zelo sumljivo. Pokliče kmeta veliki obrtni enketi, se vršila 1893. j in pri ka- Antona. Ko pride Anton krava žalovito ječala To teri bilo zaslišanih do 500 ekspertov največ obrtnikov Antona zelo iznenadilo. Skušal je kravo pripeljati v svoj hlev. Končno se mu posreči to z velikim naporom. bolje. Poklicani soâed je pregledal iz cele naše državne polovice. Pri tej enketi so bile oglašene raznovrste, mej seboj najostreje nasprotujoče se za- hlevu ni bilo nič hteve in izražene upravne neizpeljive želje, in jednaka kravo; pri pregledovanju je parkrat sunil na lahko v nejedinost se kaže tudi v sklepih vseh obrtnih shodov, grodnični hrustanec, na kar je krava začela hudo ječati. kar se jih je tedaj vršilo v različnih krajih Pri vsakem sunku je bilo ječanje bolestneje. 169 Sosed svetuje Antonu, da pošlje po živinozdrav- tako hitro ne ako ne pastirji tepli kravo pri kaki Ko nika. Živinozdravnik je prišel za nekaj ur in je kravo strmini, pregledal. Največjo pozornost je posvetil pregledovanju drob naprej, in kvačka je bila sunjena skozi prečno mreno so gnali kravo navzdol, prišel je trebušni srca. Ko je bila konečno preiskava dovršena, katera je v srce. S tem je bila usoda krave zagotovljena Ko je trajala več ko pol ure, se je izrazil preiskovalec naslednje : kvačka prebodla prečno mreno » m ni pomagalo, kravo vi- Zagotovo se je vrinilo iz želodca v osrčnik kako ojstrilo soko postavljati in ji dajati čistila. Hči si je zapomnila, osrčniku se je že nabralo nekaj da je ona prouzročila s svojo brezskrbnostjo smrt tako je ranilo srce. litrov gnojnice. Najpametneje je, zakljati kravo kar precej." lepe krave. Rekla je sama pri sebi: „Kaj mi pomaga Zatem je pokazal živine zdravnik Antonu in sosedu moja pridnost in moja dobra volja, če sem neizvedena in po dolgasto î okroglo zateklino na obeh straneh vratu. Za- ne poznam stvarij, katere postanejo lahko zelo usodepolne. teklina odskoči pri vsakem srčnem udarcu nekoliko proti Vse osebe ženskega spola v oni vasi so si zapomnile to grlu. To je gotovo znamenje, da ne gre več odlašati in strašno dogodbo, in nobena Antonova krava ni več pogi u da treba kravo zaklati", reče živinozdravnik, „sicer, če ee odlaša še par dni, ne bode kravje meso za nobeno rabo. Pri tem naznanilu sta Antona pretresla groza in strah. Tako hudo se vendar mu ni zdelo. Najprvo se ni à* niti hotel odločiti, da zakolje najboljšo molzno kravo, nila vsled pogoltnjenja kake kvačke. AftAAAAA AAAAAAAAAAAAAAAAAA Act* AAAA A A A A A AAs$* t!; Novice. i» £ V WWW W W WW W W W W W W W W W W WWWWWWWWWWWWWWWWWW* katera bode teletila v par tednih. Še enkrat je hotel to reč poskusiti. njegovi misli ga je potrjevalo boljše stanje krave. Namreč, isti dan je jedla nekaj bolje in prežvekvala va hneje. Za prvi hip se je odločil, da opusti klanje za sedaj p Čez tri dni se je pokazala zateklina na spodnji če Osebne vesti Župnik g. Ivan Debeljak v Pred- dvoru je dobil častno svetinjo za bovanje. zvesto služ- Poštni oficijal r Trstu g. Adalbert Zelenka je imenovan poštnim oskrbnikom v Tržiču. Tajnik fin. proku- rature v Ljubljani dr. V. P es si a k je imenovan finančnim svetnikom, je imenovan Finančni ravnatelj v Celovcu S chw abe dvornim svetnikom. Ravnatelj dalmatinskih pošt Afrič, je stopil v pokoj. Na njegovo mesto pride min. tajnik G. P a taj, rodom iz Pazina. Odvet, kandidat ljusti, štiri dni pozneje se je pokazala oteklina na pred- imenovana avskultantoma. dr. Rojic in pravni praktikant v Celovcu L. Persche sta prsji. Sedaj ni hotela krava niti vstati. Največ je ležala na desni strani v slami in je vedno bolestno ječala, ter tudi jesti ni hotela več Sedaj pokliče Anton mesarja. Kravo so zaklali. Pri Karol Kette Dne 26. min. m. zjutraj ob uri je umrl v Ljubljani pesnik Kette i je bil mej najmlajšimi poeti » Ljubljanskega Zvonau ne dvomimo najženijalnejši in klanju je bil prisoten tudi sosed » ki se je zelo zanimal najoriginalnejši. Njegovi moderni soneti so vzbujali vsestransko pozornost, in njegove pesmi so se odlikovale po neki izredni prisrčnosti, toploti in dojmljivosti V teku treh let je pod za izid preiskave. Ko so s krave potegnili kožo, našli so pseudonimi Mihael Mihajlov, Zor in Zvcnoslav napisal v „Lj. napolnile lep zvezek Kakor čujemo, se je že poskrbelo, da se izidejo zbrane Keťejeve pesmi kmalu v ličnem snopiču g. K. je dobil kal svoje morilne prsne bolezni pri vojakih. Že od dele mesa pod isto vse strjene. Meso je postalo vse v Zv." in v „Novi Nadi" toliko krasnih pesmij, da bi ogadnem načinu strjeno in umazano. Na porabo mesa ni bilo niti misliti. Ko se je odprlo trebušno luknjico, in je hotel mesar vzeti ven želodec, našel neki ovirek. Po januvarja t ležal je v vojaški bolnici v Trstu. min. mesec gleda in zapazi, da je želodec zraščen s prečno mreno. Ko je pa je dospel v Ljubljano in obležal pri nekem prijatelju. Vstal hotel z nožem želodec odstraniti od prečne mrene, trčil ni več. Pridržuje si, da pišemo o Ketteju o kratkem kaj več, je ob neki trdi predmet. Preišče z roko in najde dolg predmet, kateri izvleče. Bila je kvačka. „To je moja kvačka!" zakriči domača hči, katera je gledala, „kvačka sporočimo danes le, da je odločil blagi pokojnik ves honorar prodanih pesmij slov. podpornemu dijaškemu društvu na Dunaju. Pogreb je bil v četrtek ob uri zvečer. katero sem izgubila pred pol letom." Vse je zrlo v deklino. Sedaj je bilo popolnoma jasno vsem, kaj je bilo kravi, in kaj je bil vzrok usodepolni bolezni krave. Ko je domača hči tisto nedeljo pripravljala napoj kravi, se je pripognila, in pri tem ji je padla kvačka iz Dr Iv. Mader. f V petek ob i/412 un je na srčni hibi umrl gospod dr. Janez Mader v 64 letu svoje starosti. Umrli je bil eden največjih dobrotnikov kot zdravnik za uboge, kateri ga bodo hudo pogrešali, ker on ni le zastonj jih zdravil, ampak jih je še gmotno podpiral. V nedeljo ob uri je bil pogreb, katerega se je neštevilna množica udeležila in tudi po ulicah, koder se je pogreb pomikal, je solznih las v napoj Našla ni ) ko očes stalo na tisoč ljudij. Da je pokojni zares blagega brskala po kravji hrani, srca bil, priča njegova oporoka; Podaril je za Lôschnerjevo ker kvačka se je zamešala z razdrobljenim krompirjem, ustanovo za Kranjsko 5000 gld; prostovoljni požarni brambi ni imela časa, še enkrat pregledati natančneje prišla kvačka v kravji želodec in preselila se v teku časa v srce krave. Bolje je bilo, ko se ji je dalo Tudi Tako v Ljubljani 1000 gld; cesarice Elizabete bolnici za otroke 1000 gld; vodstvu bolnice v Ljubljani za uboge ozdravele bolnike 1000 gld; mestnim ubožnim zavodu 1000; filharmonič- nemu društvu 500 gld; Po smrti dedične čistilo, in ko so jo postavili spredaj nekoliko višje. Skoraj ženja dobodo še: Mestni ubožni zaklad vsega premo- 2000 gld; cesarice gotovo ne bi bilo prišlo do tako slabega posledka i vsaj Elizabete bolnici za otroke 5000 gld; Lôschnerjeva ustanova lio Lovska sreča. Pred kratkim sta bila konzul _ • • • • 5000 gld; za uboge ozdravele bolnike 5000 gld; Asyl-društvo na Dunaji 1000 gld ; ljubljanska ljudska kuhinja 1000 gld ; Vetter in Perles v Žireh na lovu na divje peteline. Imela sta uprav neverjetno srečo. V nedeljo zvečer sta vsak po jednega prost požarna bramba v Ljublj 1000 gld; nemški „Schul verein" 1000 gld; pom uradniško društvo v Ljubljani 1000 gld. petelina ustrelila, v min. ponedeljek pa vsak po dva Kaj ta- ostalim premoženjem se naj napravi ustanova za take uboge, cega se na Kranjskem se ne štejejo med mestne boge Pravica po oddajo te usta- ni pripetilo zatrdilu najizkušenejših lovcev Še nove ima mestni magistrat, z opazko, da se ne gleda ne na vero in ne na narodnost, prednost pa imajo bolne in brezposelne osebe. Ako se pa kakšno društvo vsnovi, katero v tem Okrajnim šolskim nadzornikom za nemške smislu deluje se temu društvu ta denar odda činom se je sam blagi pokojnik postavil traj tem blagim spomenik v ljudske šole v Ljubljani. Beli Peči, Domžalah, Groričanah, Vevčah in za meščansko šolo v Krškem je imenoval naučni minister profesorja na tukajšni realki Klem. Profta Detomor. Žužemperškemu sodišču so izročili 33 letno srcu njegovih nebrojnih čestilcev bo mu pa ostal večni spomin Naj v miru počiva. Državna podpora. Poljedelsko ministerstvo je do- zija je mati treh otrok in je obdolžena detomora. Terezijo Kužnik, katere mož je že sedem let v Ameriki. Tere volilo dež. odboru 150 gld za razširjenje dež. trtnice sodilo da Važna razsodba Upravno sodišče Iz Borovelj na Koroškem se nam poroča, da na- dež komisije za odmero pridobitnega davka ne čeraj ra- meravajo ondi napraviti električno razsvetlj smejo zvišati postavk, Nove šole so jih določile davčne komisije, šol okraju Krško bodo sezidali tele nove šole : Na Raki se napravi štirirazrednica, v St. Jerneju Osemdesetletnico je praznoval dne 1. maja hrvatski pesnik g. Ivan vitez Truški, Preiskave v Gorici. „Piccolo" poroča, da je bila trorazrednica pri Sv Križu trorazrednica. v Vel. Podlogu in v stanovanju občinskega svetnika Karola Seppenhoferja hišna v Vrhpolju pa dvorazrednici. V litijskem šol okraj sezida preiskava, je trajala od 73/4 do 11 ure. Istotako je bila v Polšniku jednorazrednica, v Zagorju se razširi trorazrednica preiskava v stanovanju neke vdove Hof V obeh slučajih niso v štirirazrednico, v Žalini pa jednorazrednica v dvorazrednico. seveda našli ničesar. Ti hišni preiskavi sta v zvezi s preiskavo Ljubljansko gasilno društvo ima dne 19. maja Proti živinozdravniku Codermazzu in uradniku Brumattiju radi občni zbor, na katerem se bo volil nov odbor, ker so odstopili prejšnji odborniki Achtschin, Doberlet, Drelse, Riiting in Schantel. veleizdajskih izjav. 27. m Meščansko vojašnico m na v Trnovem kupil je dne dražbi g. Avgust Drelse za 16.000 gld. Škofje srečno. Poročil se je dne 1. maja g. Josip Kcšir \z Loke z gospico Barico Tavčarjevo v Selcih. Mayerjeva baraka v ljubljanski „Zvezdi" prešla je v last salezijanskih sotrudnikov. Lastnik jo je velikodušno prepustil temu društvu, ki si bo v Šiški zgradilo dobrodelni zavod. - « - - . Nagrada za rešitev življenja je priznala dež. vlada 141etnemu kočarjevemu sinu Jan. Strempfelu iz Laniš, in sicer v znesku 20 gld., ker je junaško rešil svojo mater Marijo iz ognja. Mrtvega so našli min. sredo Frana Korbarja posestnika v Zg. Kašlju. Dne 5. aprila je bil padel v Ljub Pokopali so ga pri v Polj Umrl ie v soboto dne 22. m. m. v Tolminu 12. aprila Zgodnja strela Iz Kozjega se poroča da je dne Josip Devetak, bivši več letni župan, načelnik cestnega odbora in dež. poslanec Požari. 16. min. m. sta zgorela kajža in hlev Sv. Dovška v Straži, v občini Mokronog. Zažgal je štiriletni sinček igral z vžigalicami Škode je za 300 gld , zavarovan se zjutraj je pogorelec za 200 gld treščilo v župnišče na Prevorju Strela je streha na hiši Kar. Dornika poškodovala jidovje. 17 m. m. zjutraj je zgorela v Jagnenci v političnem okraju Krško. Nevarnost je bila velika, da bi se bila vsa družina Umrla na potu. 35letna Marjeta Gerl iz Starade vsled dima v hiši zadušila. 26. m. m, dopoludne je go pri Podgradu v Istri, mati petih otrok, se je peljala v Reko relo na Slavinji pri Postojini pri pos. And. Šenutu. Škode je v porodnico, a je v ŽelezniČnem vozu umrla na porodu, ženska preiskava Ka- za 1200 gid, zavarovan pa je bil pogorelec le za 1000 gid, se ie začela proti okrajnemu zdravniku v Zažgala sta baje dva zlobna človeka. Podgradu, ki jo je poslal na Reko. Tržaški škcf v Rimu. Vsled naprestanih pritožb Samomor. Dne 23 m m. ob 25 tržaških Lahov Rim. proti škofu Šterku, je bil slednji poklican v letni težak Janez Oražen iz Kamnika uri zvečer se je doma v Trstu Neposredni povod temu pozivu je dala spomenica trž. municipija, a tisti dan, ko je škof Šterk odpotoval, odposlal je municpij še drugo spomenico v Rim. Zdaj poročata „Pol. „Cor. in nObzor", da se je škof v Rimu popolnoma opravičil. zastrupil. Nesreče. Pri zgradbi železnice Velenje-Dravograd je blizu Št. Lenarta ponesrečilo več delavcev. Udri se je usad in jih zasul. Trije so mrtvi, trije so pa baje še zasuti. V Pirchanovi tovarni v Slov. Bistrici je eksplozija raznesla Napad pri sodišču Pred kratkim je neki Lah iz velik stroj V tovarni sta bila dva delavca. Jednega ao železni Buzeta izgubil pravdo proti nekemu kmetu Lah in dotični kosci tako zadeli, da je obležal mrtev na mestu, dočim je kmet sta se dolgo pričkala na hodniku sodnega poslopja. Naposled je Lah vzel velik nož in je svojega nasprotnika zabodel. Napadovalca so takoj zaprli. Nov železniški projekt. Žel. ministerstvo je Daubachyju v Zagrebu dalo dovoljenje, da sme izvršiti tehnična pripravljalna dela za zgradbo železnice od Kamnika do Rečice na progi Celje-Velenje. Dovoljenje je veljavno jedno leto. :. je drugi po nekaterih urah umrl. Štef. Nesreča. V Podrecah pri St. Vidu je dne 27. m. m. 18 letni Anton Košenina padel z odra pri župni cerkvi in se ubil. 27 dni brez hrane Slov Bistrici je dne 23 Tatinsko družbo, je v Reki in okolici zadnje marca 18 letna dekla Neža Šturm, ki je služila pri gostil Bičarju Mih Gasteigerju, zginila iz hiše svojega gospodarj dni kradla, je policija zalotila in našla pri nji več zlatih in ne da bi jo bili mogli najti, da si so za njo skrbno pozvedo srebrnih ukradenih predmetov. vali Se dne 19 t. m so našli dekle skrito pod senom na 171 podu istega gospodarja. Deklica je še živela, toda bila je strašno shujšana vsled glada in mraza; tudi njeni nogi sta bili popolnoma zmrznjeni. Dosedaj se še ne ve, čemu je zginila deklica, in ista tudi dosedaj še ni hotela povedati, kaj jo je tiralo temu osodepolnemu koraku. živeti ! Ljudje, ki žive brez soli „Brez soli ni možno u slišimo često govoriti; Dejstvo pa je, da ni samo je bila na razstavi za zdrav-stvo in postrežbo bolnikov v Stutgartu 1890 1. odlikovana mnogo rodov, ki sploh ne poznajo naše kuhinjske soli, nego z darilom in je po izrazu da je celo takih, ki se naravnost branijo rabiti sol za jedila. zdravnikov in tisućih zahval Takih zaničevalcev soli je po vsej zemlji ; nahajamo jih v Sibiriji kakor v Afriki v Ameriki kakor v Avstraliji. Torej ni dvomiti, da more človek pod vsakim podnebjem živeti brez soli. Seveda se ista dovaja v telo na drug način, z hrano. nih pisem edino reelno in neškodljivo sredstvo ohranijo bujno rast za las gospode in katera in aa se ista aovaja v teio na drug način, z nrano. , . J ,J— 111 iUllWđi * Organizacija beračev. Berači v Filadelfiji so se danje las in odstrani tekoj vse lišaje dame, zapreci da si izpa- zjedinili v zvezo, kateri je namen, da odpravi „nepošteno kon- kurenco. u Mesto hočejo razdeliti v okraje za beračenje, in vsakem beraču bo odkázáno njegovo okrožje. Vsaki Člen mora plačati mal letni donesek in ako se mu primeri, da ga zapro radi beračenja, plača društvo globo, ki ga zadene. Ako se kakšen berač brani pristopiti društvu, se v njegov okraj takoj odpošlje mnogo konkurentov Ako pa to ne bi pomagalo, pojdejo dobro oblečeni berači na policijo, da izposlujejo, da se dotični zapre. Slovaški dobrotnik Letos Belem gradu odvetnik Jan. Martinko umrl v Stolnem apustil vse svoje premoženje (72 000 gld) slovaški „Matici", da bi se od te zapuščine, kadar doseže 100.000 gld. podpirale slovaške šole in drugi narodni zavodi Stolno belgrajsko sodišče je pa od- ločilo da slovaški narod pravna oseba", in torej ne more biti dedič, Martinkov legat da služi panslavizmu in je nedo pusten Višj instanca pa je eljavila to sodbo in zahteva da se poslednja volja Martinkova zvrši. V Brnu dne maja t. 1. : Na Dunaji dne 29. aprila t. L: V Gradci dne 29 aprila t. 1. : 1, 18, 53, 34, 33, 72, 78, 90, 63, 65, 84. Za uspeh in neškodljivost se jamciT poštnem Cena lončka 80 kr po povzetju (i) Dunaj » . Hopp Wippliiigerstrasse Blasnikova tiskarna v Ljubljani na Bregu št. 12 se priporoča si. občinstvu v zvršitev vsih tiskarskih del, kot : knjige, brošure, okrožnice, naslove na pisma, pisma, kuverte, račune, vizitnice, cenike, jedilne liste, programe za veselice, naznanila (plakate), itd. itd. Tudi izvršuje edina v Ljubljani litografiška dela v eni ali večih barvah. Vse po najnižji ceni okusno in hitro. V zalogi ima mnogo knjig za mladino ter razne muzikalije. Cenik se pošlje zastonj in poštnine prosto. Tržne cene. V Ljubljani dne 30 aprila 1899. Pšenica 50 kr. 50 kr. 5 rž gld. gld ? gld. 12 gld ajda 60 kr. kr kr., ječmen 7 gld, 25 kr., oves 6 gld. gld. 35 kr. leča 12 gld. i proso kr.. gld. 50 kr., turšica , grah 10 gld Vse cene veljajo za 100 kilog.) kr., fižol f gotovo pomagano ali vsaj ulajšano po od meni iznajdenem sredstvu „Malt in vratni katar, praskanje v vratu po vžitku Kašel, hripavost, naduha, bluvanj f plučn itd neha vže nekaj dni Od stotin ljudij z najboljšim vspehom rabljeno, kar mnogo spričeval in pohvalnih pisem priča „Maltol" ni nobeno tajno sredstvo, ampak en iz Ěkstr. malt. comp. po svojem svojstvu narejen preparat, katero prodaja je policijsko dovoljeno in od zdravnikov priporočeno. Cena škatljic gld., škatljic gld. proti gotovini ali z poštnim pouzetjem. Vilhelm Bieber gld., 12 škatljic (2) 5 Fabrikant, des Maltol, Kônigsberg in Pr. Razpošiljava sukna samo zasebnikom i gld En odrezek 310 m dolg za- dostno za moško obleko stane samo i 4 2-80 h dobre 3 10 4-80 7-50 8 70 1050 i 2'4:0 13-95 fine l f finejše angleške grebenčeste pristne ovčje volne En odrezek za črno salonsko obleko fl. 10- • • Blago za vrhnje sukne od 3 gld. 25 kr. meter in višje; loden v mičnih barvah 1 odrezek 6 gld. 1 odrezek 9 gld. 95 kr. peruvien in dosking, blago za državne in železniške uradnike in sodnijske talarje, najfinejše grebenčasto in še-vejot blago, kakor blago za finančne in žandarmerijsl e uniforme itd., razpošilja po tovarniških cenah kot reelno in solidno dobro znana sukno-tovarniška zaloga Ki Amhof v Brnu Vzorce pošlje zastonj in poštnine prosto. Pošiljatve po vzorcih Pozor! P. n. občinstvo so opozori, da se blago veliko ceneje dobi, ako se naravnost od nas naroči, kakor pa pri kupcih. Tvrdka Kiesel-Amof v Brnu razpošilja vsako blago po pravih tovarniških cenah brez prebitka katerega rabata. (9)