NtjT«£ji lierentki dnentik^ ▼ Združenih državah Velja za vse leto - . . $6.00 8 Za pol leta.....$3.00 3 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 TELEFON: CHELSEA SS7S NO. Ml. — ŠTEV. Ml. GLAS NARODA List" slovenskih: delavcevy Ameriki« Catm4 as Bee«4 Clmm Matter, September 21. IMS. at the Feet OlOee at New fork. N. Y, under Act mi Cwfrw •( March S, 117« The largest Slovenian Da2y In the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CDLUi 887» NEW YORK, WEDNESDAY, DECEMBER 24, 1930. — SREDA, 24. DECEMBRA 1930 VOLUME ZZXTDL — LETNI*. XXKTm FRANCIJA IN ITALIJA SE BOSTA SPORAZUMELI OBE VELESILI BOSTA IMELI NA SREDOZEMSKEM MORJU ENAKO MOČNO MORNARICO ALEKSANDER VELIKA MORIJA BO POSREDOVAL | NA KITAJSKEM Ce jugoslovanski kralj ne Na Kitajskem so pomori- Angleškemu delegatu je uspelo pripraviti Francijo in Italijo do tega, da se bosta začeli znova pogajati. — Ob severni obali zahteva Francija večjo mornarico, v zameno pa hoče zmanjšati svojo silo na Sredozemskem morju. kralja Karola z njegovo ženo Heleno, bivšo grško princeso. Tozadevno poročilo je dobil tukajšnji Daily Herald iz Bukarešte. Kralj Alkesander je Karolov svak. Ako bodo ostalu njegova prizade-I vanja brez uspeha, bo zahteval za Heleno precejšnjo vsoto denarja, rda bo zapust la Romunsko kot kraljica, ne pa kot izgnan k a H?ler.u i ' je skor:> brez sred; ev ter je pri ro- ! 'munskem naredu jako priljubljena. ' BUKAREŠTA, Romunski, 23. dec.; Tukaj ute&ncjo nastati resni politični zapletljaji v^led nenadne , smrti bivšemu romunskega ministrskega predsednika Vjitila Bratiana. j Umrl »je tako nagio kc-t njegov brat John, ki je bil šes:najst let romunski ministrski predsednik. Izpreha- PARIZ, Francija, 23. decembra. — Iz zanesljivega vira se je izvedelo, da se bodo začela italijan-sko-francoska pogajanja glede razorožitve na morju še pred zasedanjem sveta Lige narodov. Tako Francija kot Italija imata najboljše namene, da dosežeta sporazum, vsled česar jima bo omogočen pristop k londonski mornariški pogodbi. 1' ranči j o in Italijo je pobotal Robert Craigie, angleški delegat na londonski mornariški konferenci. Najprej ee je posvetoval z grofom Rene Massigli-jem, francoskim delegatom v 2enevi, nato pa z i-talijanskim zunanjim ministrom Grandijem. V celem položaju se je pojavil nov činitelj, namreč Albert Sarraut novi francoski mornariški minister, ki je izboren poznavalec mornariških in koloni jalnih poblemov, ki so po francoskem nazira-nju neločljivi. Sarratt je z zunanjim ministrom Briandom natančno preštudiral francosko-italijansko vprašanje. Dokaz, kako veliko važnost posveča tej zadevi, je imenovanje admirala Darlana ravnateljem mornariškega urada. Darlan je bil Massiglijev svetova -lec, ko so se vršila v Ženevi pogajanja z zastopniki Italije. 1* rancija je zadovoljna, da ima na Sredozemskem morju enako število bojnih ladij kot Italia. f- rancija zahteva ob svoji severni obali nadalino „ . . . . , , ln nAn . ^Briandom m spanskim poslanikom brodove I 4U,UUU ton za obrambo svojih oddaljenih Quinonesom. časopisje pripisuje tem kolonij. posvetovanjem vel ko važnost češ, da ^ je skrajni čas, da se zope>i. obnovi I rancija in Italija sta se lani domenili, da ne bosta do I. decembra začeli graditi nobene bojne ladje. 1 a rok je bil podaljšan do konca meseca januarja. 2el*a, da bi se ta rok podaljšal do leta 1 935, se najbrž ne bo izpolnila. rili *4000 komunistov. Čete iz Nankinga v iztrebi je valni kampaniji Bankirji podpirajo kampanjo. LONDON, Anglija, 23. januarja. ŠANGHAJ, Kitajska, 23. dec^m-Danes pričakujejo v Bukarešti ju- bra. — Soglasno z darftšnjinii jugoslovanskega kralja Aleksandra, ki ročili domačega časaopisja. so v.ud-bo skušal sprijazniti romunskega ne čete v svoji kampanji prc:i b.m- bo mogel pobotati romunskega kralja in njegove žene, bo zahteval z a slednjo primerno odškodnino. Z'rT' Zaradi postavnega praznika Z*; ' "BOŽIČNEGA DNE", ne izide jutri "Glas Nuroda". — Pri-pčr* nodnja številka izide v petek, Z3r~' 26 decembra. Uredništvo. di s'vu ubile 2000 komun; lev v i Ningtu, provinca Kiangsi, ". .r r.a-' daljnih 2000 v T;:nš'nu, p: ov .. a Hunan. | Predsednik Cans Kuj še k c lino vodil vojake, ki bodo v sh ;iju ipotrebet ojačen na 30,000 mož da j napravijo k_nes banditstv i v e- BREZPOSELNE DEP0RTIRAJ0 Novi policijski oddelek se peča z zadevo nemškega mornarja. — Gil-dar bo deportiran, ko bo odsedel svojo kazen radi beračenja. EVROPSKA CARINSKA POGODBA Nikakega zvišanja pristojbin ali novih carin brez medsebojnega dogovora. — Nova carinska zveza. jal se je po vrtu in omedlel. Zdrav- | niki so dognali, da ga je zadelo. src- j na kap. Vintila je bli odločno proti po- j vratku princa Karola na Romun- \ sko: Nikdar mu ni odpustil, da se jvilnih provincah. j Porci-ila pravijo, da so via.inn -e?-te i-^vzele z naskokom glavni :an kemunistov v Ningtu. u :e 2000 rdežkarjev, opre- ti!*1 500 t.il -ev j ter uničile sedež komunisti ie via- Lde. j Ningtu je bil že dve leti v posesti komunistov ter v zadnjt-m asu i pozorišče obupnih bojev m- d vlad-jnimi četami in rdečkarji .k. * :II jdesedaj še vedno zmagovi'.. O nadaljnih uspehih poro: ' Nov ncwyorški policijski oddelek, ki se peča z inozemskimi zločinci, je dobil včeraj svoj prvi "slučaj". Detektiv Crinian je aretiral na I Tiiiies Square moža, ki je rekel, da je Fred Mnler. i Arestanta so spravili na policijsko postajo na zapadni 47. cesti. Policija je baje ugotovila, da se piše aretirani pravzaprav Franz Gil-, dar. Dezertiral je pred šestimi me-Jseci z nekega nemškega parnika v newyorskem pristanišču, i Gildar je b.l obsojen na tridese. dni v pjboljševalnci. KOBILICE OGROŽAJO AFRIKO V franc, zapadni Afriki so odredili vse potrebno, do se bore proti rojem kobilic. MARAKEŠ Maroko, 23. decembra. Velikanski roji kobilic so na pota proti severi/. Celi oblaki zatemnjujejo solnce / : francoski zapadni Afriki in vlad > | je storila že vse potrebno, da bo ki i tej strašni nadlogi. Polet kobilic z njih vaiišc je pojav, ki se ponovi vsakih par le:, j Vsled lzvanredne suše so oaze v Sahari popolnoma izgubile vodo, in kobilice, gnane od žeje, lete naprej toliko 6asa. dokler ne najdejo zelc- t h*una. Ningtu ozemlju ter se giisi banditi umaknili v gore Fukiena. V provinci so zavzele : čete mesti Čingiin in Lic.. da o v .-o se meji je bil odpovedal prestolu zastran 1 prcd dvema tednoma pac hahkoživke Magde Lupešcu. jkomunlstov. v pouličnih b _________ _ j T.s ngšinu je bilo ubitih , rdečkarjev. j Tekom kratke v>ade v ■ je j stih so rdeckarji strašno -o rili ter izvajali krvavo o ,ei i prebivalci radi njih odpora. axnske . ril s a v roke b Ji v : ji 2000 POGAJANJA MED ŠPANIJO IN FRANCIJO me->da-iiad govski politiki ". i Podpisniki so pr.šli do zaključka, | Petem ko ba odsedel soljo kazen, da je to najboljši način, kako po-ga bodo izročili zvesznim oblastim, speliti mednarodno trgovino. ki ga bodo najbrž deponirale. j___ Načelnik oddelka, kapitan Mc-Dermcnt, je rekel pregledanju slučaja, da se bo izvršiiu deportacija avtomatično. r ______ Novemu oddelku pripada osi-m de- rim, Italij-a, 23. decembra — Mrs tektivom. ki bodo preiskali vse slu- H. De Bosis, ameriška vdova neke-caje aretiranih inozemcev. Kapitan ga italijanskega pesnika, je bila da-i McDt rmott je stopil že v zvezo s nes oproščena soudeležbe pri proti-priseljeniškimi oblastmi ter napo- fašističnih gibanjih, til, da se bjdo vsako jutro oglasili in :pek orji v policijskem OSLO. Norveška, 23. decembra. Danes je bila tukaj podpisana pogodba, s katero se je šest evropskih naredov obvezalo, da ne bodo zvišali nikakih obstoječih car.n -ali u-vedli nove carine. Dagovor ozna-čujajo kot korak največjega pomena za gospodarski aozvoj severne Evrope. Pcdplsanje pogodbe za gospodarsko zblii-anje so iarvršlli zastopniki Norveške Švedske, Holandske, Belgije, Danske ter Luksemburga. Ob- nih polja, ki jim služi k javil je to norveški ministrski pred- i _ . „. sednik ter zunanji minister John1, d°ige ^ tri d° 1X11 Ludovik Monwinckel. PrednQ5t dajeJ<> ^^ P^' nici ter ovsu, a ne zametavajo nobene druge zelene stvari, ki jim pride na pot. da je namen pogajanj izvedenje, "gotovih, liberalnih principov v tr- Vaak oblak vsebuJ* na milijone kobilic ter so včasih d^lgi p » trideset milj ter do žest milj širok:. Ce se spuste roji na poija, pridejo vojaki ter pokončajo milijone te i Pri otvorjenju kenfrenče pred par dnevi je rekel ministrski predsednik. AMERIKANKA V RIMU OPROŠČENA ž.vali z ognjetrn in z drugimi uspe. -nimi sreftsU'i. Vlada daje domačinom arzenik. da ga polijejo po poljih. Tadi razi.a druge metode uporabljajo za njiii uničenje. MEHIKA IZPUSTILA OSUMLJENEGA RUSA PARIZ, Francija, 21. decembra.— i Danes so se začela važna posvetovanja med zunanjim ministrom V Čungša ozemlju so k >n:unisti še vedno delavni. Štiri n hov- špi-jonke so pred kratkim u -U ■:- jih usmrtili. Nančan? per. a, da so rdečkarji zbrali svoje vo. ike v se- Trije Italijani, ki sj bili obloženi 8iaVliem krivic, pa so bili obsojeni za MEXCO CITY, Meiiika 23 dec - ;stanu. da zaslisijo aretirane in o- 7',-vrvrnr. v „ .... , f >ice . zaporne kaziu. Ruski fUmska ravnatelj Sergej E . ^ , .. , , Renzo Rendi. včasili poročevalec senstein je bil tukaj štiriindvajse; I D\a nadaljna detektiva policijske- ameriških listov, je bil obsojen na ur zaprt, ker je domnevala vlada. (15 let ječe. Mates Vmciguerra je bil da je prišel širit v Mehiko komuni- obsojen iva dosmrtna ječo. Tako go- stično propagando. Vse tozadevne mo" spodari Mussolini, velikanski trinog, obdolžitve so bile pa neutemeljene gaoe na ta način aretirati vsako le- > H uvuwjwijcik. ga oddelka bosta istotako vsako ju tro na mestu. McDermo t je rekel, da bo ŽRTVE STRUPENEGA PLINA PRAGA, Čehoslovaška, 23. decembra. — Danes se je v sirotišnici v ANDREJEV DOBIL VAŽNO MESTO MOSKVA. Rusija, 23. decembra. Podpredsednikom sveta ljudskih OL-inu tastrupilo s strupnim plinom komisarjev je bil imenovan Andrej devet siromakov. Včeraj so razku- Andrejev, ki je star šele petratride-žili poslopje, in šele dvanajst ur-po | set let. pa je eren najboljših ruskih razkuženju ssa zopet prevedli bolni- i politikov. ke v sobe. V prostorih je pa navil i c 1 __ temu ostalo se toliko strupenih plinov. da se Je devet najbolj slabotnih zadušilo. MRAZ V PARIZU NESREČNO MESTO LYONS PARIZ. Francija, 23. decembra. ; V višinah pri Auergne se je poja-I vil nenavaden mraz. Tudi v Pan-izn je tako mrzlo in neugodno vre- LYONS, Francija, 23. decembra. me kot ga časa ^ bil°- T1"1 Komaj si je to mei?to nekoliko opo- |os«'be so postale žrtev viharja. V moerlo od groznega posipa, ki je na-i^ 50 ^ P1^1^ P° petdesetih letih pravil za več milijonov dolarjev ško- j pojavili morski psi. de ter zahteval življenja štiridese-j _ tih oseb, je rčeraj nastal ogenj, ki j je uničil veliko število hi£{ Povzro- | čena škod.) a naša nad dva milijo- j tva frankov. zdrave gospodarske obema deželama. odnošaje med TROCKI NEVARNO BOLAN vernem delu province K.m..-ii ob j to nekako 1200 inozemcev ter jih de-velikem jezeru Ponijan ter aap-ada- portirati. jo od tam majhne kraje k:.tere v! vsakem slučaju zažgo. I ~ Komunisti tudi na dalj ej . z obstreljevanjem parnikov na Jangtse- blastmi provinc Hunun ter Hupeh. V teku treh mesecev bo baje za- 1 teto banditsDvo v Jangste dolini. BERLIN, Nemčija, 23. decembra.!reki. Na ozemlju med Ha: kovom! Vlada računa, da bodo nosili do-Sem so dospela poročila, da je Leon ter Šansi obstreljujejo skritt bate- tični okraji dežele tozadevne stro-' Trccki, izgnani sovjetski voditelj rije skoro vsak parnik, k. pr.de mi- ške. V t-a namen so prispevali ban- I nevarno zbolel. Na ha j a se v izgnanstvu v ciji. mo. Tur- j Predsednik Kaj-Šek kra'.kim posvetoval z v kirji v Hankovu milijon in petsto ? ;pred tisoč mehiških dolarjev ali nekako aškimi o- $525.000 v zlatu. POLICIJA PROTI KOMUNISTOM PILSUDSKI NA MADE1RI D0-X BO ODLETEL 15. JANUARJA I BERLIN, Nemčija, 23. decembra. Ogromni nemški zrakoplov DO-X, katerega je pred kratkim precej poškodoval ogenj, bo do konca tega leta popravljen ter bo nastopil dnf 15, januarja «voj polet v Ameriko., FUNCHAI, Madeira, 23. decembra. Poljski diktator Joseph Pilsudski je dospel danes sem ter se naselil v nekem privatnem domu. Tukaj bo o-slal več mesecev, ker je jako sla-begp. zdravja. Zdravniki so mu priporočili južno podnebje in popoln počitek. / ADVERTISE GLAS NARODA' Ko se jc pred kratkim zbrala v Wa s h ing ionu velika množica komunistov, ki so demonstrirali pred Kapi- tolom. Jih policija nasilno raxgnaia. r Neglede kje živite, v Kanadi ali Zdru ženih Državah je pripravno in koristno za Vas, ako se poslužu jete naše banke za obrestonosno. nalaganje in pošiljanje denarja v staro domovino. Naia nakazila se Izplačujejo na zadnjih poŠtah naslovi)encev točno ▼ polnih zneskih, kakor so izkazani na prt nas Izdanih potrdilih Naslovljene! prejmejo toraj denar doma, brez zamud* 2asa brea na daljnih potov in stroškor. Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki so opremljene • podplaon, naslovljencev ln žigom zadnjih pošt, katere dostavljamo pošiljateljem v dokaz pravilnega Izplačila Enake povratnice so zelo potrebne za posameznike v slučaju ne sreče pri delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat v raznih slu čajih tudi na sodnljl v stari domovini. Nastopni seznam Vam pokaže, koliko dolarje? nam J« začasno po treba poslati za označeni znesek dinarjev ali lir V Jugoslavijo | v Italijo 500 ___________________ S ~ Din 1000 2000 2500 5000 * 10.000 9.40 S 18.60 $ 37.00 $ 46.25 _______5 9130 _________$181.80 Lir 100 200 see 500 1000 % 5.75 511.30 516.80 527.49 554.25 IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbina znaša 60 centov za vsako posamezno nakazilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, za $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—, *& $100.— $2.—, za $200.— $4.—, za $300.— $8.—. Za Izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih Urah ali dolarjih, dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazi lih priporočamo, da se poprej z nam pismenim potom sporazum* te glede načina nakazila. Nojna nakazila Izvršujemo p« Cable Letter za pristojbin* Ti n—if i SAKSER STATE BANK « COBTLANDT STREET NEW IOB1, * jr Telephone Barclay 0580 — 0381 XEW YORK, WEDNESDAY,'DECEMBER 24, 1930 Frank SaJtser, President Owned and Published by •LOVKNIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) L. Ben edit, Treas. Place o t business of the corporation and addresae* of above officers: ti« W. 18th Street, Beraofh of ManbatUo, New Yark City, N. Y. "GLAS NARODA" (Vnice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays £a celo leto velja list In Kanado .....................~.......$6.00 Za pol leta _________________________________$3.00 7a četrt leta ___________________________$1.50 Ameriko „ Za New York xa celo leto $7.00 j Za pol leta .......—...................—$3.50 Za inozemstvo za celo leto------.$7-00 Za pol leta .................................$350 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" izhaja vsaki dan Izvzemži nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli poiiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA", 216 Yf. 18th Street, New York, N. Y. Telephone: Chelsea 3676 AMERIKA, LIGA IN RAZSODIŠČE ulsgmst nonan daily i* o. a. n. GEORGE BERNHARD: BISTVO RAZOROŽITVE V Združenih državah ,je dosti ljudi, ki hi na vsak na-• in hoteli, da hi se podvrgla naša dežela v svojih mednarodnih odnošajili kontroli za pa d no evropskih držav. Kar pričakati ne morejo rasa, ko na j hi se to zj^odilo. A ko bi Amerika ohljuhila Ligi narodov, da hi se v sln-»*■«•• ju sporov pokorila sklopom in odredbam svetovnega razsodišra, hi to pomenjalo. da se jo podredila evropskim vladam. Oni ljudje, kojih patriotizem je hi I vsled nejasnih nazorov spravljen na krivo pot, so jeze. ker je senatni odhor za zunanje hzadeve dolooil z veoino enega glasu. naj se protokol glede priključitve svetovnemu razsodišon šo ne predloži kongresu tekom sedanjega zasedanja. Sedaj oejo zastaviti ves svoj vpliv ter ovreči sklep odseka za zunanje zadeve. tipati je, da m* jim to ne ho posrečilo. Z vztrajnostjo, ki hi bila vredna kako boljšo stvari, so začeli na vse mogoče načine agitirati v prilog omenjenemu protokolu. Vsepovsod prirejajo javna zborovanja, i predsodniku pošiljajo prošnje, zhirajo podpise itd. Kdo finaneira to kampanjo, ki stane ogromno vsote denarja, so dosedaj še ni dalo dognati. Zapadno-evropske države hi profitirale na milijone in milijone dolarjev, akot hi se jim Združene države priključile. Predsednik Hoover se jo obotavljal predložiti zadevo! s< mitu, istotako krda Cecila. ki misli, da dav-kopličevalec ve. koliko ga stanejo vojn priprave. Jaz trdim, dadav-kopl "valeč tega ne ve niti v državi tako močno parlamentarno silo, :a.kcr je Velika Britanija. V vseh državah so proračuni za vojno i:, /a mornarico tajni. Vrh tega je v srh državah običaj dodatnih vo;n: . proračunov, ki so tako vešče razdt eni. da povprečen človek nima r.. i najmanjšega vpogleda vanje. Y vseh državah je otežkočena že s. na notranjepolitična kritika prorr. una za vojsko, še bolj pu kritik dodatnih proračunov, ker smat:. patrijotična zakonodaja tako .-:ritiko skoro za veleizdajo. Kent: -a nad številčnim stanjem mošt*, in rezerv in nad stanjem vojnih srcdStev ni nikaka kontrola. V t- :n oziru je možna ena sama | učink .ita metoda, in sicer mednarodna kontrola, ki bi jo morala prevz' :. jo pospeševati in se zanjo zavzet .iti vsaka oosamezna tlrža- mežnih pcsiedic pobijati. i va. Vs -daj Wiekersham priporočiti. Razloček je le ta. da ne izdelujejo neaUoholne, pač pa preeei močno pijačo. To se je baje zgodilo v eni južnih držav, kjer ic mešano prebivalstvo. — belci in crnci. Sovraštvo med črnci in zamorci Obupen položaj Zadra. Težkoče v katenh se nahaja Za-dar in njegovo zaledje. S3 našle odmeva v italijanskem parlamentu ko se je govorilo o izrednih kreditih kjer gre za vrednost 800,000 Din, je izvršila zagrebška policija danes prvo arotacijo. Varnostni organi so zalotili nekega železniškega uslužbenca. ki je prodzjal osem zlatih verižic za smerno nizko ceno Od-verlžicami k redu. in če ni vsako leto par lin-čanj. je že nekaj narobe. Ako dobe zamorca, ki je b?li /en--k: kaj hudemu s.oril. -koro brezpogojno linl-ajo. Šeril ponavadi pozabi -zakleniti ječe. v kateri se nahaja ob-ožeret- . . ... .vedli so aretiranca z za zadrsko ppkrajino. Zadrski po-! . . _ , . . t J j zlatarju Fusmanu. ki je tudi imel aii pa kar enostavno da iinčarjem slanec Dudan je očital prejšnjim itahjanskilm vladam, da niso dovolile odstop 3. zone Jugoslaviji, tako da je Zadar osral brez svojega pri-rodnega zaledja in brez krajev, kjer bi kril svoje potrebe. Tako je Zadar odrezan od svojega gospodarskega zaledja. Niso se smele podpisati sanmargeritske konvencije, ki so jih že tako večkrat prekršila • sama jugoslovanska konzularna o-blastva. Nova agrarna reforma v [med ukradenimi dragocenostmi ne- ključe, clu ne napravilo >ki de pri kaj svojega blaga. Fusman je res ključavnic-:. ■ spoznal te verižice kot svojo last. Pred tremi leti p o, t a veri /a-Arotiranec s? zagovarja, da je ku- moreč p::!jubil belo žensko, pil te verižice pol ure pred svojo Najbrž mu je dala povod za aretacijo od neke neznane ženske, j ljub, ker je šele potem začela Policija je prepričana, da je prišla jčati. ko so jo presenetili bei, na sled pravim storilcem. Ljudska drhal je zamorca naj pre: j . ft-ju.-ja , (prav po nečloveško ptv-teplu. nato-o 3. decembra je bila izvršena v Osi- Ipa Vs< -a krvavega vrgli na voz in pokrili u- Dalmaciji ima samo ta namen, da jeku premetena prevara. Doilej še vzame zemljo Italijanom v Zadru j neznana ženska je imela dva po-in tako še posednje ostanke gospo- magača. S:op:la je v trgovino Da-darskega zaledja, ker oni ne morejo vida Peterheima ter si pustila raz-razpolagati s svojo zemljo iz Za- lagati in razkazovati elegantna o-dra. Dudan pričakuje obenem s po- blatila. Pri tem je smuknila 20 me-ročevalcem. da bodo ti poslednji j trov dragocene tkanine in jo skrila krediti te vrste, kar se jih je dozdaj j pod plašč. Trgovec jo je pri tem nje-zahtevalo. ;nem početju sicer opazoval, a ji te- ga ni razkril. Poslal je po policijo i 'in se je kmalu za tem res oojavi! neki moški z aktovko pod pazduho. so ga začeli voziti po mestu. Take so namreč- predpriprave za linčar^je. Pog:: večeru so aa odvedli na samoten prostor v gozdu, prižgali pla-me-nice, pritrdili vrv na drevo in zaceli rajati ckolu uboge zamorske žrtve. Ko so mu pa vtaknili glave vzanj-ko. je rekel načelnik linčarjev: — V par sekund-ah te bomo potegnili kvišku. Predno stopiš pred agent Dopisi. Kane. Pa. Pošiljam vam $6.00 za .naročnino. 50c ra K iedar in SI.75 za Globus. Prav lepa hvala, ker mi pošiljate list že toliko časa. Vesele božične praznike in srečno Novo leto želim vsem znancem in prijateljem širom Amerike, posebno pa mojim roditeljem. Anton Rolih. Eveleth. Minn, Tudi nam se je približala zima, kajti že stur pregovor pravi, da je Minnesota mrzla. Toda tu je par mesecev v letu prav toplih. Skoro bi rekel, tričetrt leta je zima in le en četrt je toplega polena. Dnevi 60 kratki, dolgi so večeri in noči, za-toraj tudi tu radi prebiramo Glas Naroda, da si krajšamo čas. Posebnosti nifn*^ poročati. Z delom se tudi ne.moremo hvaliti. , Bližajo se božični prazniki in krajša se leto 1030. Želimo vsem čitateljem lista Glas Naroda -najveselejše praznike ter srečno in veselo novo leto 1931! Enako tudi Petru Zgagi! « Z najlepšim .poadravom John Skoptn, Louis Klasus, Louis Vesel Mož se je predstavil za policijskega jsvojega. najvišjega Sodnika, .priznaj agenta in mu trgovec razložil do- sv°j =reh in P^^j. zakaj si to ato-gcdtk in izročil sumljivo žensko. Še- I le. ko sta oba odšla iz trgovine, so Zamorec se je odkailjal. kajti zanjka ga je že preeej dušila in rekel s trepetajočim glasom: — Da. priznam, da sem poljubil belo žensko. Zakaj s: jo poljubil9 je za-grmel glavar. — Zato. ker sem bil pijan. je odvrnil zamorec. — Kje si se napil? — je ^oizve- ; ugotovili, da je domnevani bil le dogovorjen s tatico. Nepoštenjakovičev za enkrat ni.=o izsledili. Angleški poslanik v Zagrebu. Moj itari otre mi je zapustil sodček žganja, katerega je podedo- vez je z vsemi svojimi organizaci- j vicu. Eno leto Sokola kraljevine Jugoslavije. Sokol kraljevine Jugoslavije je cbhajal 5. decembra prvo obletnico svojega obstoja. 5. decembra 1929 je kralj podpisal zakon o ustanovitvi Sokcla kraljevine Jugoslavije, s l;a.?rim je bila za vso državo osno-j vana enotna viteška in telovadna organizacija pod imenom Sckola; kraljevine Jugoslavije. Drugi pod-starešma SKJ Paunkovič je ob obletnici tega važnega dogodka dal V Zagreb je dospel na poti v Lon 1 novinarjem daljšo izjavo v kateri ost. A včasih je obsojen na stra-tih dneh "a muči samo neznosen j dan je, ne da bi si teg-a želel. Ti glad. Ima mrzlico, želodec zahteva (najbolj tragični primeri se dogocii-hrano in sc c;*!aša, pozneje pa tr- j io navadno pri rudniških nesre-pi silne bolečine. Stradajoči vedno|čah. Tako so bili le:a 1887 štirje misli na jed, domišlja mu s liku bo- t 'belgijski kopači živi pokopani v rud- JBua sla ga to obloženo mizo. A ob koncu pr- ;:aiku Hoerstalu Reših so jih šele 25 S3^0 3e ves dan ležal v naslanjaču jvega tedna je ž? tako slaboten, da i dni pozneje. Ves čas niso ničesar;in P^dil 1 evltno cigaret. Brown p:zabi na glad. Za to pa ga prične 'jedli in nisa imeli niti požirka vode neprenehoma navij-al gramofon mučiti nezno-na žeja. To so v-e jPcdls^li so mučni smrti. Leta 1906 znaial 50 dni. a »ti trije stradačl so' dobivali dnevno kozarec vode. Pozneje so stradači ponovno prevarili javnost, ker so ponoči na skrivaj dobivali čokolado in druga živila, j Lani sta priredila pod strogim nad- ] zorstvom tekmo v stradanju Sacco i in Brown v Cardiffu na Angleškem, j zaprta v steklen: kletk: i UČBENIK ANGLEŠKEGA JEZIKA T en.tki, temni kakor noč, dolgo sem videla ljudi krog sebe, zavede-vas nI bilo, a prišli ste vendar tako la sem se le, da polagajo v grob prekata Ju | mojo ljubezen, mojo mlast in vso Hodili smo tužnih pogledov in mojo srečo... • prihuljer.o ekrog postelje, na ka-1 Kriknila sem in planila k jami. trri Je ležala bolna mali. Mamica, ali je že kaj boIf6e? — Nic ni boljše, prav nič, — odgovarjala je s slabotnim glasom. Mamica, pošljemo ti po zdravnika ? — Eh. dajte mir z zdravniki! Ktarcv. je starost in zdravnik mi ne more pomagati. Vsak človek enkrat dozori. Meni >e je začelo krčiti srce. Da pn- Dvoje usmiljenih rek me je jelo in odvedlo v stran .... Pogreb je bil končan. Bežala tem domov — ne domov, kajti odkar so mi odnesli mamice, nimam več doma — bežala sem v mesto na svoje stanovanje. Na mizi je ležalo kup sožalnih pisem. Kako dobri so ljudje! Vsak po svojih močeh skuša lajšati in omi- bi zgubila to ljubeče bitje za vedno j liti mojo nepopisno bol. ne. to ni mogoče! Brat ;e napregel in vseeno zdir-jal >0 zdravnika. Zdravnik je prišel. potipal bolničino žilo in zapisal nekaj zdravil. Ko je cdhajal, re moč leva in brezkončna kakor ve- nobena hrana več rešiti ugašajo e- solUii svet APOSTOLI PRED SODNIKOM PILATOM" ga življenju. Stradajoči, k: preic:nc , stradanje/lahko živi še 10 do 20 n: a ncber.e injekcije ali redilne t čine mu ne morejo povrniti i?iu Ijeno moči: zapisan je smrti Znana lastnica "Gaz^tie d 1 Franc" Murta Hanaa v Par:7,- ; okrevala po 24-dnevnem ytrrd. .tj ;e z'.h.evala .-trašna nesreča v preme; ovniku Courrieres iu Franco-ke .i 1200 življenj. Reševalci, ki so d li dar. in nčč. so na 20. dan -.."ic-rali 13 živih okostnjakov. Vsi .se oki: .-ali. Kc: prostovoljni s: rad a t- je nastopil Američan dr. Tanner. Leta 1830 je stradal 40 dni in sta skle-pi>a S*ari in Novi svet številne stave za njegove življenje. Tanner je dooil velike nagrado in naslov sv^- ■ revnega zmagovalca. Po 4'J-dnev-nem popolnem stradanju je zahte--jval veliko lubenico, pojedel in eno uro pozneje privoščil tem^iilto itcsilc. Navzoči zdravniki stavili,' d:t bo Tanner podlegel zamota čre.\ . Kljub temu je ostal živ. Po Taruer Bavarska občina Obeiummergau je znana p>j vsem svetu zavoljo svo-,To je dcka2 nj2ne izrcdnc ži!v, ju si je idcbil sv?tovnP^ pr_ jih tradicijonalnih pasijonskih iger, Pcvprcf.R3 urrre človek po 20-ri:ie;- vaak v stradanju Italijan Merili. nem stradanju Tako je bilo n.. pr Dclgo se je k sal s svojima roja-z Antonije m Vitarbijem v komiki koma Suchijem in Saccr.rliem in je ječi. ki je trdil, da je po nedolžnem naoosled zmagal. N:egov rekord ki privabljajo na tisoče tujcev in so velika postavka v bavarskem tujskem prometu. Domačini, ki igrajo posamezne svetopisemske osebnoti. so obenem posestniki tamošnjih hotelov in gostilen. Kakor pa je podoba. se je igralcev malo prijel Kristusov nauk. tako da je sam pred-s:avitelj Kris.a Loi*g in 12 aposto-jlov toženih pri sodišču zavoljo v ne- je 63. dan je Brown odpovedal, zahteval je vede in ostal poražen. Zato si je tudi ohranil življenje. Sao:'o je vztrajal v kletki še 43 u: in postal rmagovalecv. A z mu go je poplačal z življenjem. 3:1 je popolnoma izčrpan in je p. dleeel š„ri mesece .•labekrvnosti. V;:kak r je ! • . -k brlj šibek nege nekateri :nrzi:kri-ni stvor: (bije žab? in rib? ter prt--, vfem žuže:>k?». ki baje lahko po ve let kljubujejo brez hrane. DEVETLETNI DEČEK l MORIL MATER. V Kcnispolu v južni Albaniji je' umeril devetleten deček .s štirimi revolverskimi streli svojo mater, k j) je stopila iz hiše svojega ljub mc 1 Žc:icka je bila estavila moža in - ' troke. Po krvavem deianju se je c pravil mladi moriicc am na pol: jo in se dal arerirati. Izjavil je. 'e mater umeril, ker je hotel opi-madež na družini svoiega očeta. Vsebuje SLOVNICO IN Kit ATE K SLOVAR POSEBNO POGLAVJE O A MEHIŠKI ANGLES<'INI Knjiga ki je ie drlo prof. MULAtEKA, zivrl dolso let v Ameriki. 295 strani. Cena SJ.40 ' GLAS NARODA" :ifi WEST 18th 8TKEET Ni:rt YOKK (1TY Hvala za sožalje! Da. mamica |tx> vpijočega greha: odtrgovanja in je mrtva. zadrževanju zaslužka delavcem. 1 110, kaj hočeš, mamica je bi- Osobje teh igralcev pobožnih vlog la ž? v visokih letih vložilo 140 tožb in tako bodo mo- Da. mamica je bila v letih. — ponovila sem kakor brez volje . In otroci ste že tudi vsi od-rasi:. Sicer pa že mora tako biti: danes eden, jutri drugi, eno pot. rali oberamergavski "Krist in -apostoli pred tamošnjega sodnika "Poncrija Pilata". ' Apostcli" in celo sam igralec Kris tu so namreč svo-vs: gremo 1 jim goltom hoteli zaračunavati odstotke ki gredo po zakonu za na- :obsojen na ^mrt. Državni preri-eč-nik mu je nadomestil obglavljen •• z dosmrtno ječo. Viterbi je pričal prcicstno stradanje in je un::: 2c, dn: pezneje. Znanj, politična žrtev. Mar': Sv.i-nay. župan v Ccrku na Irskem, stradal celo 73 dn: preden je .'.m: A zdravniki, ki so mu priskočili na pomoč že na 40. dun stradanj n.-so ničesar coravili. £ Človek, ki prostovoljno strada, se- j DfOO kly n, N. Y. -da lahko vsak čas prekin? sv ' I 1 -, — ---■— -------- ^ \;ESELE BOŽIČNE in NOVOLETNE $ « PRAZNIKE- želim vsem SI o vencem sirom sveta, posebno pa odboru, ki je poskrbel, da j je nepristranski Slovenski Narodni Dom tako ^ j lepo napredoval. jfo John Cvretkovič, predsednik i Vš3 hudo sem prestala. Da, mamica, ti s: prestala. Tem huje pa trpimo mi. ki smo se na-.slajali ob milini tvoje plemenite m osrečujoče ljubezni, kakor se naslajalo drobne cvetke ob toplih solnčnih žarkih . Dru^i dan so začeli prihajati po-urebei. Še enkrat sem se približala kr->ti, odgrnila z obraza prozorni črni pajčolan ter poljubila bledo lice nje. ki je posoda najsvetejše ljubezni.... — Z Bogom, mamica! Po kropila sem jo s solzami. Pristopili so črno opravljeni možje in me nalahno odrinili. V nekaki otopelosti sem zrla. ko se je dvignil črni pokrov in zakril moje najdražje.... Uvrstila stm se me dčrno oblečen množico in sprevod se je jel pomikati proti cerkvi. Zvonovi so zapeli tako tožno-mi-)o in njihovi glasovi so odmevali v iilobočino mojega obupanega sr-ta ... Zavili smo na pokopališče k no-voizkopanemu gTobu Ncsači So odložili krsto. V tem trenotku mi j ■ zastalo vse in pred oimi je postala tema. Nisem več čula milodonecih zvonov, ne ps&lme pojočih duhovnikov ni- vec hvaležnih in blagih spominov veže na ono bitje, ki je čutilo in živelo le za naš blaaor in nam bilo vse na svetu! Zaječala sem in se zamislila.... Te d., j mi pride nasproti gospod, k: je nekdaj hodil na počitnice na moj rojstni dom. Spoznal me je. Vi tukaj? Ali. nesreča vas je zadela. Obžalujem, zelo obžalujem. Tolažil bi vas, a iz lastne skušnje do!;;') sem se bala trenotka.; I11 zop: t so mi stiskali desnico f pitnino strežniškemu c?ohju. Po n zrla ljubo mater mrtvo pred | ter šli dalje, jaz pa sem gledala za j končanih iarah pa so nosilci p3bož- I nih vlog kar pozabili, da je trebn te j odstotke cdš.eti natakarjem in sobaricam. Nekoliko "apostolov" je bilo že cbsojedih. da merajo osobju : izplačati zasluženi denar. Med obsojenci je tudi Lung posetnik hotela. ki že dolgo let predstavlja pri pasijonskih igrah odrešenika sveta. Izplačan je moral nameščencem; znatno svoto zasluzka, zato pu jim je razjarjen odpovedal službo. Ta postopek je še bolj razburil nameščence. ki so že itak jezni na imovi-le "Rimljane, Žide, apostole in farizeje". Kolikor se zdi. bo med nosilci pobožnih vleg le rrajve*. farizejev, ki na odru govore eno. v življenju pa počenjajo drugo, kljub svojim svetopisemskim dolgim lasem in pobožnim obrazom. Oberammergavcem so pasijonske igre pač same dobra možna kravi-ca, Kristov nauk pa se jih je prijel le malo. SAKSER STATE BANK «2 CORTLANDT STREET NEW YORK. N. T. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer. Fotlaiajmo te vsi brei tsjeme, I« (Uri In stanovitne domače tank«. Mali Oglasi imajo velik uspeh Si II .............................. —WML M11 II Wl IM........MUH IIH ričajte se TRAGEDIJA ZALJUBLJENE ŽENE* V francaskem meslu Besancon !se je zaljubila 45-letna žena bogatega industrijalca po 20-letnem zakonskem življenju v tajnika premogovne druzoe Merla in o mu do-slovno vrgla v naročje. Dve leti sta-uživala sladkosti ljubezni, ne da bi mož kaj vedel. Končno mu je žena i sama povedala, koliko je bila ura ,in ga zapustila. Pobrala je šila in kopita in se vrnila k svojim star-; šem. Toda pri starših ni dolgo vzdr-ižala. Njen ljubček se je ta čas pre-j selil v Boulogne, kamor je prišla ^ | tudi ona in izjavila, da se preseli k i njemu. Ljubček ni ugovarjal, pač jje je pa opozoril, da mu vodi gospodinjstvo sestrična. s katero ga i vežejo store veri. Pripravljen bi bil j odsloviti jo, toda ne gre tako hitro. : Morala bi se torej sprijazniti s tem. da bi živeli vsi trije skupaj. Zaljubljena žena se je s tem res sprijaznila v nadi, da bo njen ljubček v dogiednem času prekinil prejšnje razmerje. Toda fant tega ni storil, kakor se je prepričala čez poldrugi mesec, ko ga je zalotila v sestričinem naročju. To si je vzela tako k srcu, da je hitela v mesto, kupila revolver in ga skrila pod vzglavje. Ponoči je pa svojega ljub-čku v spanju ustrelila. V sosednji sobi je spala njegova sestrična, ki se je prebudila in prihitela v spalnico. Ljubostmma žena je ustrelila tudi njo. Potem se je oblekla in planila na ulico. Vso noč je tavala v hudem nalivu po mestu, zjutraj je pa q^cla: na, policijo in povedala, kaj je storila" Zagovarjati se bo mo* rala seveda pred poroto. MODERNI NAMIZN! GLOBUS vam koristi pri čitanju časopisov iti knjig, poda vam bolj živahno in enotno sliko dežel7 o katerih slišite, pomaga o-trokom pri učenju, razvija njihovo znanje o svetu, na katerem živimo, poveča zanimanje z.i zrakoplovne polete, potovanja in ekspe. dicije. KRASNO BARVAN TRPEŽNO IZDELAN MODERN VZOREC TA LEPO NAPRAVLJEN GLOBUS kaže v pravem razmerju vodovje in suho aemjo, na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemljepisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi u. čeči se mladini. S tem globusom vam j e pri rokah svet. vzgoje in zabave. POTREBEN V VSAKEM DOMU ŠOLI ali PISARNI premoru mori - t II 100 LETNICA RAZTRESENEGA PROFESORJA Raztreseni rečeno je bii fignuiu vseh Nemški vpliv profesor je aU bolje piiljubljena komična humorističnih listov, ki smo mu bili tako Prednosti globusa Visok je 30 iinVv Ta lepo Izdelan globus kaže v finih pestrih barvah dežele in vodovje, morske toke, smeri ladij, mednarodno dnevno črto itd. Zemljevid je tiskan v živih barvah, je na lepem stojala in je ves polakan s prvovrstnim lakom. Globus je iz posebne snovi, ki se ne da razbiti ter je bolj trpežna kot katerakoli snov, ki se jo uporablja za globuse te velikosti. Stojalo je iz takozvane "art moderne" kovine v kristalni izdelavi ter jako lepo. Na severnem tečaju je kovinsko kazalo, s katerim lahko določite dnevni čas v kateremkoli delu sveta. To je edini globus te velikosti s tako pripravo. KRASEN PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI Z A VSAK DOM Moderni namizni globus jo vreden vsakega doma in vsako pisarne. Vaši prija-teli ga bodo obeiulovali, vi in elani vaše družine so boste dosti naučili iz njega. Cena s .poštnino vred ONI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO za GLAS NARODA OZIROMA SE NA OLAS NARODA NAROČE, GA DOBE ZA $i. 75 NARODA 216 West 18th Street New York, N. Y. mo:na podvrženi, je oblikoval več ali manj tudi naš okus hi tako se je raz;.rešeni prcfe>or udomačil tudi v našem humorju, kolikor ga pač imamo, kajti Slovenci v tem pogledu nismo med najbogatejšimi našim; narodi. Profesorja kot komični t:p so namreč ustvarili Nemci. Te dni je minilo baš 100 let. odkar se je pojavila prva taka humoristična zgodba o raztresenem profesorju j Glasila .se je takole: Ko je goipc;l prrfesor nek?ga dne 'sedel za kateder, in se pripravil na i predavanje, je opazil, da nima očal. In spomnil se je. ci-a je pustil očala najbrž v drugem suknjiču, ki ga je , navadna nosil v šoli. Ker brez očal n: mcgel citati, je prekinil predava-jnje in hitel domov po nje. In res se | ni motil. Očala so bila v žepu suknjiča. ki ga je navadno oblekel, kadar se je napotil v šolo. Gospod pro-jfe>or jih je ves srečen vtaknil v zep prazničnega suknjiča. Tedaj mu je : j.-i prišla na misel, da bi lahka o-'biekel. ponošeni suknjič, kakor je I imel navadno vedno, kadar je šel v išelo. Brž se je preoblekel m hitel v jpreciavalnk-c Tam je pa zopet za-!man iskal očala po žepih. Saj jih je ; oil poz*abil v prazničnem suknjiču, !kamer j:h je bil vtaknil pred povrat-ikom v šol :. \ Zgodba je čil a tel jem zelo ugajala. ker so viculi v :v>ih opisan živ I tip, ki je hodil med njimi in bil v Berlinu zelo popularen. To je bil slavni teolog profesor Augustus Neander. Mož je bil zelo učen. pa j tudi zelo raztresen. O njegovi raz-tresenosti je krožilo mnogo humo-'rističnih -anekdot v berlinski družbi. posebno pa na univerzi, kjer je ! predaval. In kulturni zgodovinar dr. A. Klima vidi v profesorju Neandru pravzor raztresenega profesorja iz humoresk in karikatur. Iz modernih humorističnih listov je ta tip večinoma že izginil. Moderni znan-, stveniki že davno niso več čudak; in pikolovci, kajti v vsakdanjem življenju so se prilagodili razmeram in drugim ljudem tako, da jih je tež-jko ali pa sploh nemogoče ločiti od i njih. BREZPLAČNI POUK. BOARD OF EDUCATION nudi brezplačen pouk, ki se tele naučl-• ti angleški ln hočejo postati dr-' žavljanl Združenih drftav. Offiasue j se za pojasnila v Ifadski toll itv. i 127 East 41. cesta v petek »Jutraj •d 19. 12., sok« fttv. StS, ali pa v Itondeljek lik sredo ob J. do S., ao-F ha 41 S. POZI V ! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem posla naročnina za list, so naproseni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava lista« «111 **««■«• NEW YORK, WEDNESDAY, DECEMBER 24, 193« LASQI11 ILOTHI »JUL! II e. C. E Carovniško zlato. Mi ROMAN IE trVTJENJA. CSS Zm. Glas Naroda priredil G. P. '- -IFii ■- ril- i mit fj&m ' , I._____ 41 Nadaljevanje. > Juta je hitro prijela za prstan ter ga položila na mizo. — Tukaj, vzemite ter mi pomagajte dobit svojo prostost. Nikaka krivica ni. če se hočem iznebiti teh nesrečnih vezi. Nato pa polagam svojo usodo v vaše roke? Prišel je bližje ter sedel nasproti. Z nežno kretnjo je potegnil njeno roko na svoje ustnice Konečno pa je vprašal pritajeno: — Kaj se bo zgodilo sedaj. Juta? Prosta hočem biti! Vse drugo pa prepuščam vam, Goetz! Pogledala sta se dolgo ter iskreno v oči. Pri tem jima pa je ušlo popolnoma, da se je pripeljal voz, ki je pri-xedel nazaj gospo Geriachhausen. Ko je takoj nato stopila v s^bo. je obstala presenečena. V istem trenutku pa ji je visela Juta ob vratu. Teta Ana. oprosttie mi ter bodite zopet dobra z menoj! Presenečeni, dobri ženici ni preostajalo drugega kot pritisnili Juto na svoje srce. -- Lastovka, katero je zanesel vihar, se vrača k tebi. mama! Ime-ia boš dosti časa. da vse uravnaš, mati, — je rekel Goetz svoji materi. Ta je zrla predse ter potegnila Juto k sebi na zoio. — Pripoveduj hitro, kajti vaša obraza razodevata čudno povest! Potem je povedala vse, in pričeli so se vsi trije posvetovati ter sklenili urediti vse stvari tako. da se prepreči preveliko pozornost, ki bi se drugače gotovo razvila. Ker Je Juta odločno izjavila, da noče več videti matere, je bil pripravljen Goetz, da odjaha v Ravenau. — Moja mati ne sm> več ostati v Ravenau, — je rekla Juta. — Do-t:la bo stanu primerno renlb le pod pogojem, da zapusti Ravenau. Kai tiče Sonfelda, mu ponujam denar za svojo prostost. Goetz, jaz mislim, da bomo prišlo po tej poti najhitreje do cilja. — Prcsim, daj le mi par besed za vašo mater ter Sonfelda, če bi se hotela skhcevati na vašo volja! Pisanju lahko priložite svoj prstan! Juta je takoj napisala poslovilna pismo. Ko se je Goetz kmalu nato pripravljal, da odide, je Juta pripomnila: — Storili bi zelo dobro, če bi prosili gospo Volgemut, naj pošlje semkaj par stvari! Juta je nato padla stari ženici krog vratu. — Ti me ohraniš vendar tukaj dobra draga? — Samoposebi umevno! V Gerlachhausenu si zaenkrat najboljše i-pravljena! In moj Goetz bi ne imel niti ene mirne minute več, če bi ne vedel, da si na varnem! Gospa SLmeck in Scnleld sta izvedela od gospe Volgemut. ko sta se vrnila domov, da je Juta še vedno bolna. — Otrok vendar ne bo resno bolan? Takoj crem k njej! — je rekla Gvendelina proti gospej Volgemut. — Kontesa so želi le miru. ker jo močno boli glava, — je poročala jeta, — ter se je zaklenila! S tem je bila mati pomirjena. Ker je tudi pri kosilu ni bilo, sta gospa Stemeck in Herbert pila kavo ter kadila z užitkom cigarete. Krcg četrte ure popoldne so jima obema prija ili gospoda Gerlach-hausena. — S čem morem postreči? — je vprašal Sonfeld pritajeno. Gvendelina je dala služabniku migljaj. . — Takoj bova cula, — je rekla povsem mirna. — Le dobro je, da Jute ni tukaj. Očividno ima ta človek debelo kožo! Gospa Stemeck je vrgla proč cigareto ter zrla proti Goetzu z ironično uljudnostjo. — Kaj nama povzroča čast vašega redkega obiska? Goetz se je priklonil pred obema. — Prihajam po naročilu kontese Jute! Gvendelina se je vzravnala napol ter zrla brez razuma. Tudi Son-lekl je bil precej presenečen. * — Dovolite se šaliti, gospod Geriachhausen! — je rekla Gvendelina malomarno. — - Motite se. gospa, kontesa Juta me v resnici pošilja k vam! Gvendelina se je medtem visoko vzravnala ter ga merila s pogledom, katerega ni mogoče definirati. Ali je postal blazen? — Ker se nahaja moja hčerka izza včeraj v postelji radi majhnega prehlada.... — Kontesa Juta se nahaja v Gerlachhausenu! Gvendelina in Sonfeld stu planila pokonci. — V Gerlachausenu? — sta zakričala kot iz istih ust ter zrla presenečena na Goetza. On se je priklonnil ter izročil tako Gvendelini kot Sonfeldu pismo. — Prosim, čitajte, predno nadaljujem! Sonfeld je občutil prstan v svojem pismu ter pričel čitati. Gvendelina pa si ni vzela niti časa, da bi redno odprla pismo: Nervozno je potegnila ven list ter čitala: Mati? Ti si mi dala življenje in moja stvar ni soditi tebe. Za naju je obe najboljše, če se nikdar več ne vidiva. Ostala bom v Gerlachhausenu, dokler ne boš ti sama zapustila Ravetiaua. Ti sama ne boš hotela ostati, dokler ti rečem, da si ti ukradla listine, katere je zapustil mog siari oče meni. Jaz sem jih našla ter prečitahi! Zbežala sem danes zjutraj, ker se nisem mogla odločiti pogledati ti v oči. V Schonrode sem čula v skrivališču, kaj sta govorila z Soaifeldom. Sedaj vem vse! — Ker bom svojo nadaljno usodo položila v roke Goetza, sem mu dala polno moč, da se domeni s teboj ter Sonfeldonj. Tvojo bodočnost sem zagotovila in tudi gospod Sonfeld bo dobil primerno vsoto! Bodi deležna miru ter svobode, — z Bogom! Juta Ravenau. Pismo na Sonfelda je bilo zelo kratko ter se je glasilo: Gospod Sonfeld! K S tem razveljavljam svojo zaroko z vami! Bila sem priča vašega pogovora z motjo materjo in vsled tega se ne smatram več obvezano. Gospod Geriachhausen je moj pooblaščenec, kajti v njegovo varstvo sem se podala. Od vašega obnašanja bo odvisno, če vam bom izplačala odškodnino Juta Ravenau. ODKOD JE TO IN ONO Ne da bi se brigala za Gerlachhau^ena, sta izmenjala pisma ter pri- ! čela zopet čitati. Gvendelina je omahnila nazaj na stol. Bolj koz je mislila, jo je bo- _ iela misel, kako podlo nizko se prikazuje pred svojo hčerko. Ona ni našla več moči, da se opomore, da se postavi po robu in da j Na to vprašanje odgovarja dr. ^ prede nove intrige. jWeitzel: V dvajsetih letih pretek- Sonfeld je skočil kvišku. Tudi cn je uvidel, da je vse izgubljeno in lega stoletja je prodajal v Koenigs- Gvendelitta in Sonfeld sU ae spogledala bledih obrazov. Konečaoje. zgraMl Sonfald pastan 4er ga položil pred avotfo teto. — Vsesa je kosiec! — je silmil med zobmi. da mora računati le s tem, tu dobi kar največ odškodnine. Stopil je pred Goetza ter pričel vrteti svoj zaročni prstan. — Kakšne predloge mi imute staviti? Pričela sta razmišljati o zgolj strokovnih stvareh. Skušala sta se izogniti vsaki ostrini in končno sta se dogovorila, da bo dobil Sonfeld visoko odškodnino in da bo dobila teta Stemeck denar, ki bo odgovarjal precej visoki renti, katera ji bo omogoeihi živeti stanu primerno. Oba sta tudi obljubila, da bosta odpotovala prihodnji dan. Sonfeld je vrnil Juti prstan. Hitro je bilo vse urejeno, in Goetz -e je poslovil s formalno uljudnostjo. Ko je stal že pri vratih, je prihitela Gvendelina za njim. — Gospod Geriachhausen, prosim ne vrnite zlega s slabim. Recite moji hčerki, da sem zelo nesrečna. Mi ljudje smo proizvodi razmer, in jaz sem biki bolj nesrečna kot zlebna! Bodite srečni z Juto! Moj bla-... .slov najbrž ne bo pomenjal dosti. — vendar pa je blagoslov matere! — Sporočil bom Juti vaše naročilo. Priklonil se je še enkrat ter odšel. Sonfeld je omahnil v naslonjač. — Vsakdo je svoje sreče kovač in midva sva napravila svoje delo zelo zanikrno. Kdo ti je ukazal razodeu pred svem svetom naše skrivnosti ter spraviti sumljive dokumente? — je rekel strupeno. Gvendelina pa je odvrnila trudno: — Zdaj lahko peveževa svoje culice! Prekrižal je nogi počez ter se pričel igrati: ^ — Prava sreča, da ima moja biV3a nevesta taka plemenito kri! Vendar pa se potolaživa prišlo bi lahko hujše! Nekaj pa sva vendar dosegla Idjub vsemu GceLz je medtem poiskal Jeto Volgemut. Stala je v sobi ter ravno hotela odnesti zavoj perila. — Gospod Geriachhausen — vi tuka. ? Podala mu je roko. -- Jaz se vam moram najprej zahval, ti, da ste tako pogumno stali na strani kentese Jute. Bila je v Gerlachhausenu ter mi -je povedala vse! Jeta je sklenila roki. — V Gerlachhausenu? Sveti Bog. to e prava sreča, gospod! Sedaj ooste že lahko pcmagali. da se ne bo zgodila nikaka nesreča! — Bodite brez skrbi, gospa Volguemut. zdaj je v mojem varstvu! Prišla je v Gcrlachhausen ter mi rekla, da bosta njena mati ter gospod Sonfeld odpotovala za vedno! Jeta Volgemut je sklenila roki. — Ub^ga kontesa! Zduj se bo izpolnila zadnja želja našega pokoj-iiega grofa! Goetz je prikimal. — Pazite, gospa Volgemut in kakorhitro bosta odpotovala, mi sporočite. — To bom storila, gospod! Ko se je vrnil, mu je zrla Juta s strahom nasproti. Prihrumel je v hišo. Takoj nuto je stal pred njo ter razpr -strl roki. Rekel ji je: — Na meje srce. ti ravenauška tirna Zdaj si prosta in jaz sem tvoj. Planira mu je v objem, in ko je vstopila mati, je našla srečen zaročni par! Že avgusta meseca je postala Juta žena Goetz Garlachhusena. Kot bivališče si je izbrala Ravenau. Goetzova mati je ostala v Gerlachhausenu, a je obiskala vsaki dan svoja otroka. Jeti Volgemut se ni bilo treba več bati za konteso. Juta je postala cvetoča mlada žena. Svojo mater je videla Juta le še enkrav — namreč na njeni smrtni postelji. Brzojavno se jo pozvali. Juta je postala mati dečka in deklice, ki sta veselo rajala po Ravenau-u. Sprijaznila se je bila z materjo ter ji .odpustila. Herbert Sonfeld se je poročil z grdo hčerko bogatega industrijalca ler se udajal kot prej — brezdelju! (K O N E C.) Kretanje Parnikov — Shipping New« — Sv 26. decembra: Milwaukee. .Cherbourg, Hamburg 27. decembra: Leviathan. Cherbourg Olympic, i :n»-t!. <'hf-r':!itir^ I ►<• (IraH-sf, Havre Cleveland, Cierix.-u! : rj; liromen Hamburg 6- Januarja : N'"'« ArnsteriJahi. ISoulngne Rotterdam Sur Met. bergu pred vhodom na borzo siromašno oblečen mež jeklena peresa. To je bil domači učitelj pisanja Buerger, ki je moral zaradi ne-voščljivosti drugih ljudi opustiti svoj poklic in je obubožal. Neki Anglež se je polastil njegovega izuma. dal ga je patentirati in ustanovil je v Birminghamu tovarno, v kateri je izdeloval jeklena peresa. Toda že 1. 1544 je izdal neki Nuernberžan navodila za izdelovanje jeklenih peres, a 1. 1734 je kazal na kongresu v Aachnu pisar Jansen svoj izum — jekleno pero. Toda ti prehodniki jeklenega peresa še niso bili za rabo. Buergerju in izumitelju biografije Senesel-derju se ima človeštvo zahvaliti, da je jekleno pero nadomestilo dotedanje gosje pero. j Drugi predmeti vsakdanje rabe so mnogo starejši. Glavnik izviraj iz davnega srednjega veka. Že v, pred historičnih grobovih so našli j koščene ali bronaste glavnike. — , Pernica je izum Germanov. Znana je bila tudi pri Rimljanih, čeprav . so jo mnogi obsojali, češ. da č!o- j veka pomehkuži. Da sO nosili očala j že v starem veku. je trlitev, o ka- kraj, je potrebno, da je poučen « teri nimamo drugega dokaza, nego j potnih listib, prtljagi in raznib Plinijevo trditev, da je rabil cesar drugih stvareh. Vsled naše dolgo-Nero brušen smaragd, ker je bil j letne izkušnje Vam mi zamoremo kratkoviden. Konveksna in kon- dati najboljša pojasnila in pripo-kavna stekla so prišla v rabo šele' ročamo vedno le prvovrstne brzo-po izumih profesorja oxfordske u- parnike. niverze Roberta Bacona okrog 1 1250, ki si je pa s tem nakopal obtožbo. da je čarovnik. Prava očala je izumil florentinski plemič Salviano degli Armati, ki je umrl 1. 1317. Kako se potil je v stari kraj in nazaj v Ameriko. 7. janusrja: 1 >euL». bland. Chert, uif. Hamhurc 9. Januarja: S I urni a. Tr»t 10. januarja: M.ijf iiic, Cherbourg .\Tlieri. :t, t'herttourg. Hamburg 12. Januarja: Eur..|i.i, Cherbourg. P.remm 14. januarja: Augustus, Nipoii, Of-nora l.eviaihjn, Ch»rhoura 15. Januarja: Stuttgai i. Cherbourg. Firemen 16. Januarja: Paris Havre S«. I^ium, Cfcerbourc. Hamburg 17. januarja: Auuitanio. Cherbourg I'r^dt-nt Harding. Ch« bum rbotirg, Ham- 21. Januarja: l:r»-m»-n. Cherbourg. Hremen Washington, Cherbourg. M;im- bur^ AMifert B&llin, Cherbourg, ll.imhtrg 23. januarja: Pennlund, Cherbourg. An'werj'»-ri 28. januarja: ne. Havre Homa, Na pol i. Genova 4. februarja: # T"re>i4riit Itoonevell, Cherbouig, ll.uri-burg lieutsehland, Cherbourg, Hamburg 6. februarja: lie Oe Fiance. Havre Od Kitajcev smo dobili papirnat denar, ki so ga rabili na Kitajskem že od 1. 1000 i rlr... u.su, in pa dežnik. Prvi bankovec je izdala Švedska 1. 1656. Anglija pa 1694. Potem so sledile polagoma vse druge evropske države. Dežnik je nosil prvi Anglež Hanwqy v Londonu 1. 1750 po povratku iz orijenta. Milo so odkrili Gali ali Germani. Ori-jentalci. Grki in Rimljani so rabili namesto mila večinoma olje. Pli-nius pa pravi, da je skandinavski izum. Cesarski Rim je kupoval milo v Nemčiji. V Pompejih so našli trgovino z dobro ohranjenim milom. Žepni robec izvira iz Italije, kjer se je pojavil pod imenom "fa-zoletto" prvič v srednjem veku in se razširil v 15. stoletju po Evropi. Prva cigara se je pojavila 1. 1800, cigareta pa 1834. Prve svilene nogavice je nosil v 16. stoletju francoski kralj Henrik II. Tudi nedržarljani zamorejo potovati v stari kraj na obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje ra povrnitev (Return Permit) iz Wasta-ingtona, ki je veljaven za eno lete tSrez permita je sedaj nemogoči priti nazaj tudi v teku 6. mesecem : in isti se ne pošiljajo vrč v star [ kraj, ampak ga mora Vsak prosile« osebno dvigniti pred odpotova-njern v stari kraj. Prošnja za per mit se mora vložiti najmanje eder mesec pred nameravanim cdpoto-van>m in oni, ki potujejo preko New Yorka je najbolj", da v prošnji označijo naj se jim posije na Barge Office, New York. N. Y. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA 7. februarja: Aquitaniu, Cherbourg 9. februarja: lirf-rrw-n, Cherbourg. Prermn 11. februarja: America. Cherbourg, Hamburg New York, Cherbourg, Ilambmg ! 12. februarja: Suttgart, Cherbourg, nremen 16. februarja: Europa. Cherbourg. Piemen 17. februarja: l.if.iyriie, Havre Augustus, XaiHtll, Cenova 18. februarja: l'i' st.b m Harding, Cliei burg All»ert f'iiliin, Cherbourg, h"mg. llant-ff&nihurg KNJIGARNA Mladeničem, I. zv............... .50 Mladeničem, 11. zv........... . . (oha zvezka skupaj JO) Mlekarstvo ......................t.— Nemško-anglefiki to!mat ........1.4« 216 West 18th Street MOLITVENDLI: Marija Varfaiojs: v platno zvezano............ .80 v fino platno ..............1.00 v usnje vezano ............1.50 t tino usnje vezano........ 1.70 Rajski glasovi: r platno vezano ............L— ▼ fino platno vezMno........ 1.10 v usnje vezano gE-......... 1.50 ? fino usnje vezano ........ 1.70 Nebesa Xt* Don: ▼ uanje vezano ............ 1.50 v fino usnje vezano........ 1.80 "GLAS NARODA" New York, N. Y. Kvliko trta mala: ▼ platno vezano ▼ celold vezano .. ▼ fino nanje rex.. i • • • J*) ... 1.20 .... 1.30 . Hrvatski molitveniki: OUeha staraš«, fina vea. ........L— najfinejša ve« .....'........ljM Slava Sotii * mir Uota. fina vea LH nsjftnejfi kret ..............l.ff nebeAkl. T pUtno ...... .M fina ves ....................l._ llenae. najfinejša ve« ..........LM Angleški molitvenikl: (sa mladina) Child*. PrarerWok: r barvasto platnica vesano .. M ▼ belo kost vezano ..........1.10 Come Unto Me ...... fino 'vezano Key of Heaven: fino vezano v osnjs vezano T najfinejše (Ca Key of Heaven: v celoid fino vezano ............1.20 v celoid najfinejši vez ........1.50 t fino osnje vesano ........ UK) Catholic Pocket Manoa!: v fino osnje vesano ....i... 1.30 Ave Maria: v fino osnje vesano........LS0 POUČNE KNJIGE: Abecednik slovenski ............ -25 Angleško slovenske berila .--v .... 3— Angleški učbenik ..........................1.40 Ancieško-slo». in slav. angL slovar Jf Aaerika in AMrfkUd (Trvok)..».— Angel j »k« «luiba ali naok kaka m naj strež« k sv. mmU.......... .1« Boj nalezljivi boleznim ...... .75 Cerkniško jezero...............L2C D«uU Ufinotdravnik. trd. vez.~7.lJ« Osmnfi i'vinsaiiavnlk, broS. ....1JSS Domači zdravnik po Knalpn: trdo »ez. ..................„150 bruSI rano....................1.25 Domači vrt .................... US9 Govodorejs......................U« Gospodnjstvo...................1JM Hitri raPunnr.................. .75 Jugoslavija. Melik 1. zvezek ____1.50 2. zvezek, i_2 snopi« ......LM Kletarstvo (Skalkky) Kratka srbska gramatika....... Jt Knjiga s lepem trdo vezano Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila v veljavo z prvim julijem, znaša .jugo slovanska kvota 815 priseljence* letno, a kvotni vizej. se izdajali samo onim prosilcem, ki imajo prednost v kvoti in ti so: Stariš> ameriških državljanov, možje a-meriških državljank, ki so se po 1 juniju 1928. leta poročili; žene in neporočeni otroci izpod 18. let« poljedelcev. Ti so opravičeni do prve polovice kvote. Do druge polovic« pa so opravičeni žene ln neporočeni otroci izpod 21. leta onih nedr-žavljanov, ki so bili postajno pri-puščenl v to deželo za stalno bivanje . Za vsa pojasnila se obračajte ns poznano In zanesljivo 19. februarja: 1 U-r 1 i rt, iloutogrt* S.itui nt.l, Trst Sur Mt-r. Iir«ni»*ri NajboljSa slov. Kuharica, 068 str. lepo vez. (KallnSek) ..........5.— Nasveti za hi&f-in dom. trd. ves. 1.— Nemščina brez učitelja: 1. del .....................* Jt 2. del ...................... -St Nemško slovensko slovar........-2J55 Največji spisovnik ljubavnih in drugih pisem..................75 Slovensko nemški slovar.........1-— Ojačen beton .................. -50 Obrtno knjigovodstvo ............2.5t Perotninarstvo, trd. rez. ........ 1.80 Perotninarstvo. broS. ............1.50 Pravila za oliko .............. M-------- Prikrojevanja perila po iivotnl meri • vzorci ..................L— Zdravje in bolezen v domači hiši. Psihične motnje na alkoholski pod- 2 zv.......................1.20 ^ ........................ -'J Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slo- 20. februarja: l*:i 1 is llavre t il.Miipi«-, Clu-rboiirg 24. februarja: .Ww .\iH^u-rdam, It->iiU>gri^ Si i-Rol t*-r«ta ni 25. februarja: l£r«-tiieii Cherbourg, F.remen \V:isliingi>,n. Cherl«»urn. burg 26. februarja: I>r« silen. Cherbourg, 27. februarja: lie il«- K ranče, llavre St. lotili«. Cherbourg, Hamburg 28. februarja: Aqultaliia, Cherliourg Mer. SAKSER STATE BANK 12 CORTLANDT STREET NEW YORK Praktični račnnar ...............73; , Pravo in revolucija (Pitsmlr) .. JS vencev «6 P. M.i lie de France 6. feb.; 27. feb. (7 P. M.) (4 P. M.) NajkraJSa pnt po ieltutld. Vjiakdo Je v posebni kabini z vsemi moderitinii udobnostmi. —■ 1'ija^a in »lavna francoska kuhinja. Izredno nixke i«*ne. Vpraftajle kateregakoH »oblake nega agenta FRENCH LINE 1» STATE STREET NEW YORK, N. Y. * tav in Srbov Kako se »ostane MbtIJh Z. D. iS Kako se postane imriM drtavljaa .1» Knjiga o ' KaCKatekizem ^ksgnUssm ,JC Ljubavna in snubilna pisma .... Materija In mmHiim ............ Mlada leta 4t. Janesa Ev. Krška .19 Spretna kdkarica. trdo vezana ....1.4R Sveta Pisma stare in nove zaves«, lepo trdo vesana ..............S.— Sadno vino ...............................44 Spolna nevarnost ............... .25 _ „ . Sadje v gospodinjstvi!........... .75 ZM Ufoa knjiga in berilo la&kega je> zPta ......................... Pvod v Filozofijo (Veherr).....1-50 Veliki vsevede! ................ J® Veliki slovenski spisovnik trgovskih in drugih pisem..........2.25 Vottiina knjižica ............... M Zdravilna seliSta .............. * ,4t Zel in alevet. slovar naravnega zdravilstva .................... 1J0 Slaven- eih. Hrvatih In Srbih..........LM ZdniVj^ iriMtfM soasooosoossoaao ^sžft Reli meeesen ....................40 Rele noti, mali janak .......... .60 Ralkansko.TurSka vojska .......80 Balkanska vojska, s slikami.....25 Roj in zmaga, povest ...........KO Blagajna Velikega vojvode.......6% Roy. roman .....................65 Barska vojska...................40 Beatin dnevnik .................60 BoiMnl darovi.................. J5 Božja pot na Bledo ............ .24» Božja pot na Šmarni gori .........20 . Cankar: GreSnOc Lenard. broft... .26 Mimo življenja ...... M Mrtvo mesto ........ .75 Romantične duSe Cvetk* ........................ .25 Cesar Jožef IL ................ ,St l i p KNJIGE VODNIKOVE DRyZBE za leto 1931 SODOSPELE I Zbirka štirih zelo zanimivih knjig stane! j KNJIGARNA "GLAS NARODA 216 W. 18th STREET NEW YORK ; - j