ft«« ••©<*. to praaa»k©f. S-D^J. "d Holidaja. PROSVETA _GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradniški in apravniiki praatorii »867 S. Laarndala Ava. Offica uf Publication: Nt7 Suulk LaarndaU Ara. Talaphooa, Rockwall 4904 ,»»»»»»» «»»»#»< -YEAR XXVIII. Caaa liata Ja ffcOO a cktM««. Januar; 1«. mi. at Um »ob» ufft— tka Aciof Coorr* mt tU^k I. im. CIIICAGO, ILL., PONDELJEK, 6. MAJA (MAY «), 1935. Acceptanc« for malling at apaaial rata of poBtaga pmvidad for ln s^tlon 1103, Aet of Oct. S. 1P17, authori.ed on Juaa 14, 191«. ■--—--te—r- t---ii ------. --------------------«■ n:- ■ . - ■■__»mih i " Subscriptioa »6.00 Yaariy. STE V .—N l J M |{ K K HH porniki v jeklarski uniji apelirajo na predsednika Greena Vlada naznanila KONFERENCA MED poti \Wi IUinoisko relifno listo "čistijo" (jih boj proti Tighevi upravi ni vieč odbornikom Ameriške ' delavske federacije. Deputacija insurgentov, ki je prišla v VVashington, zahteva novo konvencijo jeklarske unije, na kateri morajo vse izključene unije imeti delegatske pravice. Green bi rad naredil mir v jeklarski uniji, vendar pa daje potuho staremu Tigheju fashinston. - (FP) T nji boj v jeklarski uniji A-?amated Association of Iron, jI and Tin VVorkers je te dni egel tudi ek.sekutivo Ameri-delavske federacije. Do nje prišla deputacija sedmih fila-iv, ki so zastopali 18 izključe-krajevnih unij in National ergency Committee, ki je bil inovljen na "dualni" konven-I radnje dni v Pittsburghp. -)alj ko do Greena deputacija prišla, ker je eksekutiva, ki | bila v zasedanju, ni hotela zaiti. Rebelne jeklarske delavce atra za "dualiste" in za ne-iigatreba element, ki se je po-ivil po robu staremu in reak-^narnemu Miku Tighu, pred-dniku unije. In priznanje te upine po eksekutivi bi le po- Relifna komisija meče "čizlerje" na cesto Chicago. — Illinoiska relifna komisija je na sugestijo federalnega relifnega upravitelja Hop-kinsa začela z drastičnim "čiščenjem" relifnega seznama v državi. Vsi "čizlerji", to je oni, ki niso upravičeni do javne podpore, bodo izključeni od nadaljnjega relifa. Proces "čiščenja" se izvrši na ta način, da bodo vse osebe, ki so na relifu — v starih seznamih jih je 1,200,000 po vsej dr- Ll. ,„,..,. • žavi — pozvane, naj vlože novo kbsalo disciplino v organ.za- prožnjo za pod^ro, „akTr bodo I, ,n obenem b, bil tudi slab podvržene ££ ^eiskavi K^. misija računa, da se na ta način iznebi na tisoče oseb, ki imajo denar ali delo in vseeno pobirajo podporo pod političnim ali drugim vplivom. rled. islišal jih je le Green in jim ljubil, da bo nadaljeval s svo-akcijo za izravnavo "družin-a spora". Dozdaj v tem po-ovanju ni bil uspešen. V tsburgh je namreč poslal svo-a zastopnika Jamesa Wilso-bivšega predsednika Pattern trs unije. Po izjavi deputa-j* Wilson konferiral. le s hozicijo je pa polnoma ignoriral. Mutacija je vehementes za-ula. da je opozicijsko gibanje lino. Sploh se borijo proti izučit vi največ zato, ker hoče-imeti enotno organizacijo, je-irsko unijo, in spadati pod o-iljf AJ)F. Enotno organizacijo Itevzjo predvsem za organi-jeklarske industrije, _d 'Mar so prišli v navskrižje Tighevim režimom, ki se za-Vf>ljujo s sedanjo situacijo in N«HHf«oči starih članov. O-111'Jsk" gibanje pa po njih rtilu predstavlja 75,000 jedkih delavcev. Iksekutiva ilšjbrž smatra o-icijsko gibanje za dualno, ker "j"»rniki na pittsburški kon-nc'ji izvolili narodni odbor, ga l"r'zirali. naj pobira asesment 'ploh vodi gibanje na orga-jjton način. Asesment naj U V pahnem skladu, dokler Nad sto oseb ubitih in "Khe ne premisli in vrne čar- Potres v Turčiji; 500 mrtvih, 1000 ranjenih Istanbul, 4. maja.—Silna panika je prevzela prebivalstvi* v, okrožju Karsa ob turško-ruski meji, kjer je bilo zadnje dni več katastrofalnih potresnih sunkov. Kolikor je doslej znano, je bilo okrog 500 ljudi ubitih in do tisoč ranjenih. Petnajst vasi je prizadetih. Stavka oblačil' nih delavcev Boston, Mass.,, 4. maja. — O-krog 2500 oblačilnih delavcev, članov International Ladies Gar-ment VVorkers unije, je zastav-kalo v tem mestu.- fetavkarji pravijo, da delodajalci kršijo določbe o minimalni mezdi zakona obnove. Revolta na Filipinskih otokih ' ičenlffi unijam. rcicija tudi zahteva sklicanje r ' ■ ker matra sad nnjo za ilegalno. Na konv« ♦»nvenci ji mora i fch-K ranjenih v bitkah s policijo Manila, Filipinski otoki, 4. ma- ja. — Avtoritete so včeraj are« mog.H-a le z vzpo-l„ u " «''iih unij in po- • pravicstti in P®>"»nminacij radi aktivno-„ >' bariju opozicij- ■'*' mora biti sklica-, arhka konvencija, imeti de- tiraU< V()(|it<»|revolle in izdale tranicjra'iM'.l "111 J('' ,,[ zaporno |xjvelje za neko žensko, " d . ' ' " 1 M<' l>0 kat< ra je zasegla orožje šestih „ . '' K,de , o tega. V i ameriških pomorščakov. S tem je ^ravi deputacija: tbnii vstajat v katt,rj je bilo 12.s ljudi ubitih in ranjenih, potlačena. Otoška policija je pripravljena na vae eventualnosti. ker je prejela poročilo, da so se poraženi ekstremisti pričeli ponovno zbirati v provinci Calamba. Razširile so ae tudi govorice, da so Japonci podpirali rebele, toda te govorice je takoj dementiral A-tuši Kimura, japonski generalni konzul v Manili. Najbolj vroča bitka med policijo in rebeli je bila v četrtek v meatu Cabuyao, v provinci laguna. v kateri je padlo 52 rebe-lev. V provinci-Bulacan so vntaši razglasili "neodvisnost" Filipi-nov in skušali vz|>oataviti neke vr*t« socialistični režim, a mt bili kmalu poraženi. V provinci Cavite so insurgenti ugrabili g»»-vernerja Hamona Saffionta in ga držali nekaj ur. potem pa «o ga morali izpustiti._ Vojaške avtoritete v Manili pravijo, da raz|M>lagajo z oboroženo silo oaem tiaoč mož. ki bo vatopila v akcijo v alučaju izbruha revolte. | met i s«*deže vsi d«'legatje, da zaključke zadnje " ke konvencije, manjše pogoje • postavili v ne-T "postavnih iz-r b bi He Tighe ' Ked konven- 1 industrijsko uidustriji, za "f J'h je. eno- Domačevesti Deček ubit na ceati Joliet, 111.—Joe Gregorič, star 13 let in član mladinskega oddelka SNPJ pri društvu 115, je bil 29. aprila povožen do smrti na ulici pred domom svojih staršev. Avto ga je podrl na tla, ko se je igral s svojimi vrstniki. Poleg staršev zapušča brata in sestro. Pionir umrl Joliet, 111.—Pred nekaj dnevi je umrl Louis Janžekovič, star 65 let in doma iz Metlike v Beli Krajini. V Ameriko je prišel pred 36 leti in vso to dobo je preživel v Jolietu. Zapušča ženo. Obisk Chicago.—Gl. urad SNiPJ jo-ročilo se glasi, da je vladna lista kandidatov, katero je vodil ministrski predsednik Jcvtič, dobila pri današnjih volitvah 80 odstotkov glasov. Jevtičeva lista je pometla nasprotnike tudi na Hrvaškem in v Dalmaciji. Policija, ki je bila ves dan na delu, je nocoj razpršila v Belgradu o-krog 2000 demonstrantov, ki so bili prepričani, da je obzidja zmagala. Nad 30,000 delavcev prizadetih zaradi stavke v Toledu FEDERALNA VLADA POSREDUJE IZ WlSQONSlNA GRE 67 DRUŽIN (317 OSEB) V ALASKO ^ 1 Madtaon, Sedem in šest- deset farmarskih družin, ki štejejo skupaj 317 oseb (134 odraslih in 183 otrok), je bilo zadnji teden obveščenih, da so izbrane za naselitev v Alaski, kjer jim bo federalna vlada pomagala do boljšega doma. Vse te družine so bile na relifu. Te družine imajo povprečno po štiri otroke; ena sama jih ima deset. Eva ni dala Adamu ja-bolka, temveč breskev/ St. 'Louis, Moi — iLIM C. Stark, sadjarski strokovnjak, je prepričan, da Eva ni jedla v raju prepovedanih jabolk, pač pa breskve. "Prve breskve so rastle v Tibetu in na Kitajskem", je rekel Stark, "in v davnih časih so imeli .Kitajci vero, da neke vrste breskev naredi človeka, če jo poje, nesmrtnega in mladega do konca sveta. To breskev so imenovali 'sad spoznanja' in nedvomno je bil to tisti prepovedan sad, ki ga biblija omenja. zvišanje mezde. Pred r>c?kaj tedni je družba ustavila pogajanja glede sklenitve nove pogodbe, nakar so uslužbenci zapreti-li s stavko in tako prisilili mag-nate na kapitulacijo, . Toknlo, O., 4. maja.—Pogajanja glede končanja stavke v tukajšnji tovarni Chevrolet Motor Co., zuradi katere je 31,215 delavcev izgubilo zaslužek, niso doslej prinesla nobenega rezultata. Edvvard F. McGrady, pomožni tajnik v zveznem delavskem departmentu, je včeraj ponovno izjavil, da se bo morala družba pogajati s stavkarji, drugače se ne IkkIo vrnili na delo. Včerajšnje konference so se poleg drugih udeležili Francis J. Dillon, organizator Ameriške delavske federacije, T. N. Taylor, organizator krajevne unije avt-nih delavcev, Ellsvvorth Kramer, predsednik te unije in člani stavkovnega komiteja. Dillon je dejal, da bo 125,000 avtnih delavcev pustilo delo prihodnji teden, ako se bodo pogajanja izjalovila. On se je danea vrnil v Detrolt, a bo prišel ponovno v Toledo, da se udeleži nedeljske konference. Detrolt, Mich., 4. maja. — Tu se je otvorila konferenca med izvršnimi uradniki General Motors korporacije in unijskiml voditelji, na kateri se je pričela diskuzija glede poravnave stavke avtnih delavcev v Toledu, ki je rezultlrala v zatvoritvi tovarn v osmih drugih mestih. Mi rovno konferenco je aranžiral Edvvard F. McGrady, pomožni tajnik v gveznem delavskem departmentu. Na prvem sestanku je bila na rešetu stavka avtnih delavcev v tovarni Chevrolet Co. v Toledu, ki je dala povod za stavke in zatvoritev tovarn, v Clevelandu, St. I^iuisu, Kansas Cityju, Cin-cinnatiju, Atlanti, Janeavlllu in Fort Smithu. Skupno je prizadetih Al,216. delavcev; Hamo v Clevelandu je devet tisoč delavcev Izgubilo zaslužek, 1to Je Ft-sher Hody Co. ustavila obrat. M. E. Coyle, predsednik Chevrolet Co., je dejal, da obfat v (Dalje na ,1. strani.1 Goering se baha z letalsko armado Nemčija se ne boji no-benega zunanjega sovražnika! Berlin, 4. maja. — Nemška le talska armada bo vedno tako močna kakor katerakoli zunanja kombinacija in opremljena s takim orožjem, da bo imel vsak, ki bi jo skušal napasti, silne potežkoče. Tako je dejal general VVilhelm Goering, minister letalstva in Hitlerjeva desna roka, na banketu, ki so ga njemu in njegovi nevesti v po-čast priredili poročevalci tuje-zemskega tiska. Dalje je Goering rekel, da bo Nemčija sledila drugim državam, kadar se bodo qdločile za razorožitev, toda ta razorožitev bo morala bazirati na temelju absolutne ne teoretične enakopravnosti. "Nemška zračna armada nima niti enega starega letala In se lahko kosa z vsako drugo," je dejal Goering. "Nemčija ne ograža drugih držav, toda ne bo dopustila, da bi se te vmešavale v njene notranje zadeve. Ne male niti velike države nas ne bodo potegnile v konflikt, kajti dogodki v zadnjih letih so utrdili naše živce in zato lahko opazujemo situacijo z mirnim očesom." V svojem govoru je Goering namignil, da je Nemčija zgradila veliko število bojnih letal v zadnjih mesecih. Nemčija hoče imeti tako veliko zračno armado kakor Francija. Ako bo Anglija prekosila Francijo v tem oziru, bo Nemčija sledila slednji. Nemški strokovnjaki Šepeta Jo o Iznajdbi nove strojno pu ške, ki Izvrstno deluje v velik višini in v hudem mrazu. Vsa bojna letala bodo opremljena s temi strojnicami, ki lahko iz-strele več sto krogel v minuti. ROOSEVELT OSVRKAL TRGOVSKO ZBORNICO JU Dejal je, da ne repre-zentira miiljenja članstva PODJETNIKI NA NJEGOVI STRANI! Drhal ugrabila de lavskega odvetnika Novo nasilje v Novi Mehiki fcaa od metod, ki učinka)«. (Narisal Jerger.j Gallup, N. M., 4. maja. — Da vid Isovinaon, odvetnik iz Phila delphije in zagovornik rudarjev, ki so bili obtoženi umora v zve zi z nedavnimi izgredi v tem mestu, in Robert Minor, bivši urednik komunističnega lista l)aily VVorker, katera Je drhal ugrabila zadnji četrtek, sta bila včeraj najdena v puščavi kakih ;(5 milj od Gallupa. Drhal Ju je silovito pretepla in prit cm njuni Klavl pokrila z vrečami. V takem položaju ju je naSla skupina Indijancev, ki ju Je hitro n1 vedla v bolnišnico, kjer stM žrtvi dobili prvo pomoč. Tam sta šeri fil povedala, da ju je napadla grupa zakrinkanih moAkih, ko »ta stala pred nekim hotelom v Gallupu. Z njima je bila mfa. Julia liartol, soproga predsednika krajevne rudarske unije, kateri pa drhal ni storila nič Zalega. Levinson je iz liolriišnice telefoniral governerju Tirigleyju in ga obvestil o naailju. Governer Je obljubil, da takoj odredil preiskavo, da odkrije člane rirhali in Jih kaznuje. Polieijo je obvestil o oaMilju Philip Htevenaon, član odbora za | obrambo obtoženih delavcev, ki ao bili aretirani v izgredih, ko AO deputiji napadli rudarje, k«-r m, protestirali proti evlkcljl svo. jega tovariša iz kompanijak«* hiš*> V bitki, ki Je sledila, sta bila ubita Senf M K Carmlchaal in »M«kl vojni vHeran Po bitki no avtoritete aretirale ti rudarjev in deart or<»ta obtožila umora. I^vlnaon, ,Ht« M'0*on in i Im-reiu t Lyn< h mo prišli M*m zadnji četrtek, da prHS/ejo aktlviKMtl zveznih obiaxti, ki mi po izgr«*dih pridržale vet oseb u deportacijo. \Vanhington. D. C., 4. maja.— Predsednik Roosevelt je v včerajšnjem razgovoru s časopisnimi poročevalci odgovoril A-merilki trgovski zbornici, ki je na svoji konvenciji obsodila njegov "newdealskl" program. V sarkastičnem tonu je predsednik povedal, da zbornica, Zveza ameriškjh tovarnarjev in druge organizacije ne reprezentlra-jo mišljenja članstva. Insistl-ral Je, da vodilni industrije! in trgovci v splošnem podpirajo njegove ekonomske reforme. Rooaevelt je napadel stališče trgovske zbornice in njen program. Dejal je, da se ni niti eden govornik, ki je nastopil na njeni konvenciji, dotaknil perečih vprašanj s "Alovečanske strani", temveč so všl besedičill o splošnostlh, "da stari ljudje ne smejo stradati," kar po njegovem mnenju ni konstruktivna kritika. Roosevelt Ja imel v mislih resolucijo, v kateri Je zbornica odobravala federalno pomoč starim osebam in katero so delegatje odklonili. Predsednik je pred poročevalci prečital odstavke Is Izjave Franclsca Powella, načelnika A-merlške trgovske sbornice, katero je podal nedavno v Londonu. V tej Izjavi j« Powell rekel, da se čudi, ker voditelji veleblinlsa naaprotujejo Rooseveltovemu programu. Powell Je na včerajšnji seji predlagal, naj zbornica polije posebno delegacijo v Belo hišo, ki na bi zagotovila Roosa-veltu koo|M'iaeijo, toda predsednik zborovanja je odločil, da predlog nI dnevnem redu. RooMevelt je dalje rekel, da so newyorška trgovska zbornica in druge bizniške organizacije potrošile velike vaote, da ubijejo državnj; inšpekcijo tovarn, delovni tedfii M ur In delavsko odškrslninsko zakonodajo. Vse te reforme mo voditelji bizniHa podpirali kljub opoziciji njih organi zairi j, Monlerev, Cal„ 4. maja —Tukajšnja trgovska zbornica Je včeraj izstopila kot člinira A-meriške trgovske zbornice ter tako protestirala proti slednji, ker Je na svoji konvenciji kritizirala Kooseveltovo administracijo in njene reforme, NEMŠKA VAS V WESTFAL/JI SE JE UPRLA NACIJEM Berlin. 1. maja - Večje števili Vašianov v Klrchhundeinu pri Kiegenu na VVestfalskcm jn bilo včeraj aretiranih na ob-tožbo, da mo pomagali Triletnemu lovskemu čuvaju po imenu Sasae, ki Je UMtrelil nacijskcga delavskega r ek rut a Kocha, Mas-ae ne je oprl aretaciji in prijeli mo ga side po beMriem Imiju s po-, litijo. Med aretiranimi je tudi katoliAki župnik. Uradna vcn( pravi, da ta incident Izvira iz nega »ovraštva vneli vaaea nov napram iiaHjem In iiacij* akemu režimu. Ponovno streljanje med illinoiskimi rudarji Taylorville, III. — Kay Tom* bo/.zi, lokalni vodja unije pro-greaividb rudarjev, Je bil zadnje dni aretiran na obtožbo, da Je obstrelil in teiko ranil Fr. Mar-(una»a, u|kmlenega pri Peabody Coal t o. in člana unije United Mine VVorkers. Tombozzl Je priznal, da je streljal na Markuna-Izgotarjal m* pa je, da j« mi-alil, da irna pred aabo llrigga Vounga, boaaa v rovu št. 59. PR08VETA PROSVETA THB KNLIGIITENMENT • LAHU) I« LASTNINA SMlVEHBK« NABOONB J BO NOT* O rna mt mmd HiNtelMi m UnltM 4ru>* (k«*«« Ckfaaca) ta I»«4» MM aa tete. MK u iwl M« VM m Mirt lata. m Ckiaa#a ia Ctoara |7.M u I«U. H1I u H M>; u UnnhM NM SuWcrlyti«a ralaa; f»r U.« UaiUrf BUUa |fiM»l Cfcki aa4 ( M M pet >»•» < tk*|t Wi Ciaaro M» r«». faraif a Maitrta IIN ptr raar Cw ««Ua«« ----- lu ..+,Jt 4opiam ia a*aa«u4aal* Oanlov m aa vraSal*. IUk'jpiM i. Ur ara« vaafclaa <4rtlaa. *aaU, 4ra«a* i»>mi 1U1 s* »r«.«x» vuiUJatal ju I« » »luiaja. M M prilaAii MU la*. AS*arUair>« ralaa aa a«r*. iu«at.—-Maaiiarrifla af e«MiatuaW <«Uo*a a»S uaau.tciiad artlcUa »iU a*4 M raturaaA Otk«r «wewarr»pU. a*ch aa »Uirtaa. »iajr*. in»w*. sta.. »Mi U r*ura*4 •aJ/ »Ua accoaat»ai.iwl Itr aetf-aSdraaeed aaS aUmtpmi Na« Ur« aa »aa. bar ihm «Ub ■ I Mirna r PKOHVKTA Ml T-49 ta. I.a»a4aia A .a., (bicaaa, llilaata. MEMMEB Of tbk m.i»SBATBtJ EBBSB .j^ert.. i3s M, IMIi, l*tUru rii>«a Um al4.m lrrwft. r^a »Walrva v o |>ravo*a»no da aa Plače na drugi strani Nauk kapitalisti rtih ekonomov je, Ua plače se morajo odmeriti no zaslutenju. Kolikor več je kdo sposoben toliko v<čjegu plačila Je vreden. Toda v praksi je ba< narobe. Na primer plače raznih inženir>t in drugih specialnih tehnikov, ki izvršujejo načrte za najvažnejša dela v induHlrijah, so navadno veliko manjše kakor ao plače uradnikov velikih korporacij,' ki večinomu niao tehniki in sploh nič ne delajo. * / . ^ < M V praksi je pravilo: čim več je kdo vrede.i na vloženem kapitalu toliko več plače mu pripada poleg raznih dividend in obresti od vloženega kapitala. V tem slučaju se plače merijo po velikosti kapitala in ne po osebnih zmožnostih kapitalista. Magazin "Tbe Nation" je pred kratkim poročal o letnih plačah predsednikov in drugih uradnikov velikih ameriških korporacij. Tam čitamo, da je VValter S. Glfford. predsednik American Telegraph & Telephone Co., prejel $206,250 plače za leto 1034. To je brez malega . trikrat toliko kolikor prejema predsednik Združenih držav letno. Zuki»j je Gifford vreden te ogromne plače? Zato, ker poseduje ogromno število delnic omenjene družbe, I>rugače ne bi bil predsednik! Dalje vidimo, da je Franci« H. Daviš, predsednik United States Rubber Co., prejel za lun-ako leto $125.000 plače, dočim je za leto 1832 dobil "samo" $107,$60. (Ta imeniten povliek mu je prinesel Mnew deal", ampak mofcak ni Rooseveltu prav nič hvaležen za to!) Plača predsednika thvens-Illinois Glas* kompanije je tudi poskočila od $42,590 na $100,000 letno, Nemogoče je. da bi našteli letne plače predsednikov vseh večjih korporacij, ne smemo pa izpustiti Bethlehem Steel kompanije, Predsednik te družbe, K u gene G. Grace, kije od vojne do krize pobral skupaj IM milijonov dolarjev samo v plačah in bonuslh—In Grace se bo stepel z vsakim, ki hI zanikal, da ni "zaslužil" teh milijonov—je v letu 19»! padel na berašklh $180,000; na drugI strani je Charllc Schwab, ki je predsednik odbora direktorjev to družbe, vzel istočasno $250,000 letne plače ln tajnik družbe, Me.Math, se je moral zadovoljiti z napitnino $58,000. Ko Je bil pred nekaj tedni občni zbor delničarjev Bethlehem Steel Co., je družba poročala, da je njen čisti dobiček lansko leto znašal $560,000-~kar pomeni, da so brez malega ves čisti dftbiček iH.basali trije uradniki. Nič nI čudnega, če ni nič ostalo za zvišanje mezd jeklarskih delavcev pri tej družbi! . Na tem delničarskem zboru so se godile čud-ne reči. Dva majhna delničarja sta se pritožila zoper ogromne plače predsednika Graceja in direktorskega predsednika Sthuaba: rekla sta, da ne verjamete, če sta ta d\a zaslužila tške plače. Eden teh delničarjev je celo prl|Himnil, «la Hi, !«• plače krive, da je toliko krika o komunistični pr« pagandl v Am riki. Predla K* I je, da «e vse plače uradnikov družbe znižajo za dvajset odstotkov za to leto. Za predlog je bilo oddanih :t.Tt navzočih delnic, proti pa 2,870 000 delnic. Tako irre tu reč. Pa M« e d.' e "učene zverine", ki nas skušajo prepričati da *«. ameriški kapital demokratki* ra ker je tedne Več bogatinov med.nami. 1* i«i'a sklepata, da vstajajo noti kapitalisti is delavstva. N<- vidijo pa tega, da na vsakega nmega kapitalisti pride tlioč novih reveža v. Zakaj so socialisti, komunisti in razni drugi levičarji, radikalci in nezadovoljncH neštetih Imen h u svetu? kei mi na drugi struni GraeeJI, Shwa-'•i. ffordi in nešteti drugi, ki so plačani za ti- »' navalih delavcev, dati ne opravljajo nosnega koristnega dela sami; \ se njihove do|š-nosti . pravijo /«• njt- drugi. Ta ostudna kritica je i/vala In nepre tarj. s, i Hlni konflikt, aocia no vprašanje in krik 'mi socialni pravici. - ln to vprašanje n bo rešeno, ta konflikt In srik ne l o pren« h l toliko ča * dokler ne l o konca omenjene ostudne socialne krivice. Ko- pa i»tide rdim trdal. ko ia> pripravljeno privatno lastniltio sredstev produkcije in distribucij* m ko obvelja pravilu, da i«* k a it al rezu lUt ;i-U ni lato pn |»a in delat tem. Glasovi iz naselbin Zanimive beležke Pomlad in življenje Clairton, Pa. — Skoro vsak dopiauik prične z opieom delavskih razmer, ki so povsod slabe. Dela ni, draginja pa raste, z vsakim dnem se viša, tako da so velike družine v skrbeh za svoj življenski obstanek. V naši naselbini imamo dve društveni številki SNPJ. Eno je angleško poslujoče društvo. Za nove člane je težko agitirati, kajti že vsi smo ped okriljem naše dobre jednote. Kdor pa Še m, naj takoj pristopi, da ne bo prepo&no. Sedaj amo zaposleni z delom na vrtovih, sejemo solato in ne spominjam, je orisal priče-tek bitke, ki se je končala zvečer okrog 7. ure. Dne 20. aprila 1914 so kompanijski poboj-niki otvorili ogenj iz pušk in strojnic. Seveda so bili dobro pripravljeni za brutalni naakok, dočim niso delavci ničesar o tem vedeli niti niso bili pripravljeni. V delavskih šotorih je nastala velika zmešnjava, posebno zato, ker večina stavkarjev ni bila doma; bili so na straži ali piketu. Ko so rablji videli, du ni dosti moči v šotorišču, so naskočili kakor čreda krvoločnih volkov na jagnjeta z bakljami v rokah in tekli od šotora do šo- drugo zelenjad, kajti regrat je1 tera, vpili in palili kakor divje | pokazal že svoje rm*ne rože,(ZVerI. Takrat se je začelo pra-, kar pomeni, da ga ne bomo več Vo mučenje žena in otrok. Šele I nabirali, ker je prestar. I okroR 6. zjutraj 21. aprila 1914 Naročnica Prosvete sem že „e je malo razkadilo in na pozo-odkar izhaja. Vsak dan prebi- rišču jp ostalo 21 ožganih tru- ram v nji novice, članke in po vesti, ki so tako zanimive. Zanimive so delavske vesti z vsega sveta. Pred leti sem v Pro-, sveti brala zgodovinsko dogod-i Ik>, ki se je odigrala v vasi, iz i katere sem jaz doma. Veselilo me bi, če bi dotična oseba še I kaj napisala ia se tudi podpisala. Naj napiše še kaj o Juriju Strlencu in njegovi Ančki. Najbolj pa me je zanimalo cerkov-nikovo ime, ki pa ni bilo navedeno. Dutični dopis je bil poslan iz VVillarda, Wis., s podpisom Mrs. A. C. Z. Zelo se mi je dopadla v Pro-sveti zanimiva socialna povest ; "Germinal", ki jo je spisal Emi-i le Zola, francoski pisatelj. ( Kdor še ni naročnik Prosvete, naj se naroči in ne bo mu žal. Želim, da bi kuj kmalu apet dobili sobotno številko Prosvete nazaj. Pomlad pride, mine in se apet vrne. Ko pa ugasne naše življenje, ga več ne povrne nobena .pomlad. Tako je narava ugasnila življenje mojemu ljubemu pel. Samo v eni jami, ki je bila zu silo izkopana, je bilo 11 otrok in 2 materi, ki so bili ožgani in zudušeni. Neka Italijanka je bežalu kakor divja z opečenim otrokom v naročju. Celo noč se je borila, da reši svoje tri otroke, ali zaman. Vsi trije so zgoreli. Bili so v starosti 2, 4 in 6 let. To je bila mrs. Petruci. Toliko o letošnjem spominu nu žrtve, ki so padle pred 21 leti pri Lud!owu. V rovih se dela sedaj bolj slabo, ker so si kompanije nakupi-čile precej premoga že pred 1. aprilom, ker so mislile, da bo izbruhnila s p 1 o š n u rudarska stavka. Vremenski bogovi se tudi precej jezijo na nus. Pred tremi tedni so ti bogovi navalili cele oblake prahu, tako da so morali že ob 3. popoldne ulične luči prižgati. Prišlo je maio dežja s snegom, potem pa mraz in sadno drevje, kur gu je, je pozeblo, | Tukaj se je pričela gonja ••ii« «ivijciijc mujtMiiu Ijuueniu .. . . - • , - .1 soprogu in očetu pred desetimi protl tujezemcem nedržavlja- leti ter nam zagrenila naše živ- norn' ne to,iko od Htruni <>h,a«ti. 1 jen je. Naj bodo te skromne *)ač Pft 0(1 Htrunl onih "Slavish- vrstlce v spomin 10 letnice nje- Americttn Citizens," posebno od gove smrti. Preminil je 8. ma- on,h' kI 80 tukaj že 30 ,et- dr" ja 1925. Žalujoča soproga in ž«vUanske pravice pa so dobili družina. France« Drnach, box :125. Spomin na padle žrtve pri Lndlowti Trinidad, Colo. — V nedeljo 21, uprila je minilo 21 let, od- šele pred par leti. Ti imajo največ zu govoriti. Čast in hvala jim! Jože Hrgoch, 714. Prvi maj in drugo w w llltntm0 Cleveland. — Na Prvegu ma- kar "so Roclcefellerjevi morilci j,Ve tukuJ vrAil velik P(^od t m a a a . ____I I lil U 11 O t «Hl L/ I al a a nl.IMli I/« aa aa izvršili nujgrši in najgrozovitej- ^vatvt, ki se je zbiralo na šl zločin, kar ga pomni zgodo-* ri4Znih krHjih ln odkorakalo v vina Amerike. To je bil masa- frfJt meMtl4- Zttdnjtt a,i Vre>*nja ker rudarjev v Ludlotvu, Colo- ot\ k<,fr»k«1' komunisti, rado. Leta 1914 je namreč ml- Wt?*ni«?*. ^^ mrtj.H 1* f je licu streljula s strojnicami na Vr*11 velikttnHkl HkuP»' žene in otroke stavkarjev, ki so Pohoda so se udeležili komu- blvali v šotorih. Delavstvo ie n*Mtl' HOcitt,»Mti. veliko podruŽ ... . . , nI« Alir lurur .......... jHistavilo tem žrtvam razredne ga laiju spomenik. Te stavke, ki so trujalc od letu 1910 do nic ADF, unija IWW, mnogo podpornih organizacij, federacija društev SNPJ, Jugoslovanska ni nw ii iij n iiu ictlt |hiu oo ... ' " " 1914, ko so Rockefellerjevi in- Mekc|Ja Ztt brezpoaelnostno in i-----j ...... i« . ., , . . starostno zavarovanje, razni teresi pritiskali rudarje z železno |iestjo, ostanejo delavstvu v trajnem spominu. Omenjenega dne ae je delavstvo zbralo, da počasti spomin padlih žrtev. Vršilu se je povor-ku z godbo uu čelu. Delavstvo v južnem Coloradu se dobro s|m>-mi nju masukra in žrtev kapita-' listlčne jH»te. Zato se je v velikem številu odzvalo. Prišli so iz okrajev l.us A nimaš in Huert-fano. Celo lokalni list Trinidad Chronlcle-Netvs je zapisal, da se je udeležilo Več tisoč delavcev, žena in otrok. Nastopih) je |»et govornikov. Govorila sta ] redsednik in itodpredsednlk 15. uiatrikta U. M. W. of A. Tretli fcovortilk je bil tu|ian mest« Tri-r idu t D. Rolstan, četrti govor-i ik pa guverner države Colora-do C. II. Johnson. Si*veda so l ili vsi skupaj ob tej priliki "ve-I ki delavaki prijatelji," ki so « Cjali. če bi bili oni takrat ua laadnih stolčkih, da se ne bi kaj takega pri|M*tilo. kot je bil ma-iaker pri LimHowu/ Mislim, da ro ie |M»xahlli, da je to le navadno oat eliHtanje viale na njihov nMn tudi e za •'ti-llkrga" prijatelja delavcev, r klubi brezposelnih vseh naroda noati in mnogih drugih naprednih organizacij. - Korakanje se je vršile na štirih krajih, nakar ae je strnilo v središču mesta na Javnem trgu ali Public Squaru. Naše zbirališče je bilo pred SND na St. Clah* ave. Po tej cesti,amo korakali do 40. ceste, kjer smo zavili na Superior avenijo, ki je širšu. Iz drugih distriktov mesta so prišle dodatne skupine. Ob cestnih pločnikih so stale vr-I ste ljudstva, z uličnimi se je pri-i peljalo mnogo deluvcev v mesto k juvnemu shodu, tudi če je b| 1 to delovni dan. Nagajalo je mrzlo vreme, ki je okrog 3. prepodi-! lo lep pomladanski dan. K i Na Javnem trgu so se vršil: govori. Nastopilo je več dobrih govornikov, ki so zastopali raz ne grupe. Najzunimivejši in najboljši govor je imel Leo Krzi-cky, zastopajoč socialistično griipo. Dobro stu govorila orga nizator komunistov in pred stuvnik ADF. Govori so trajal skoro dve uri. Med tem je vslec slabega vremena odšlo mnogo ljudstvu domov; oblečeni so bil pomluduiusko, pritisnil pa je mraz in niso mogli prestati. Po končanih govorih smo se zbrali v SND, kjer se je vrši .{Je* in prosta zabava, ki je bila nt prisil jena. Opazil sem splošno zadovoljstvo. Zadovoljstvo, da ;mo »e vsaj glede s;kupnega na stopa zu Prvi dan združili—vse delavske organizacije in struje Upanje je, da se bo tako nada ljevušo, da bo vsaku stranka nekoliko popustila diference glede tegu uli onega vprašanja in taktike. Seveda je treba omeniti, da se je celotna demonstracija za-vršila zelo mirno in brez vsakega incidenta. Policija je sicer bi la pripravljena, pa Še prav močno, toda ni imela kaj delati, kaj ti demonstrant je so se vseskozi mirno zadržali in vedli. Pravili no, da je pri Public avditoriju | čakalo do 500 močno oboroženih policajev, ki bi naskočili de-| monstrante, ako bi bilo "treba" ! Povodu ni bilo, du se bi policija , vmešavala, kot se je leta 1919 ko, ako se ne motim, nismo i-meli dovoljenja za demonstracije. Takrat je prevladovala povojna histerija in pa Palmer jevi navali na mirne delavce. Tukaj je v. teku že delj časa stavka čistilk ali snažilk pri poslopju Terminal, pred katerim je bilo aretiranih okrog 25 de-lavk-stavkaric, ko so piketirale in stuvkolomke nazvale za ske be. Zato so bile aretirane in obtožene kaljenja javnega miru Pred pur dnevi so te delavke stule pred slovenskim mestnim sodnikom Frankom Lausche-tom, kuteri jih je vse oprostil, policijo pa pošteno oštel, ker je stavkarice aretirala pod tako pretvezo, kajti one so se potegovale le za svoje pravice, do kuterih pa so upravičene,!Sodniku Lauachetu z ostalimi delavci vred čestitam ui upam, da bu tudi v drugih sličnih« zadevah tuko postopal. Vem, da on ve in razume težnje delavcev in je bil izvoljen po delaveih. Le tako naprej, frank! Vreme ae nam je skazilo, iz lepega in toplega, ki je izvabilo cvetje in zelenje, je postalo mrzlo in deževno, pusto. Tukajšnja velika tovarna Fi-sher Body, v kateri izdelujejo avtomobilska ogrodja in kjer dela okrog devet tiaoč delavcev, je veat je |>ot*m a sodelovanjem fiTmskega urednika priredil za film. Film "Black Fury" je Jako zanimiv, ker kaže bo, med kom-panijskimi deputiji in rudarji, kako deputiji navalijo na stav-1 karje in jih pobijajo. Filmski iirralee Paul Munl igra glavno vlogo slovaškega rudarja. V Ne* Kensingtonu se bo U film predvajal od U. do 15 maja 1 Oglejte si ga, ker je izredno za-' nimiv! Poročevalec. ' Te dni smo poročali, da je v aijaj nove zvezde v ozvezdju Herk^® < jenjal, da jo je videti samo šeT* * ^ 1 teleskopi. najm<*n«jii, D«e 18. decembra lanskega leta ia k , £ Je angleški zasebni a Stowmarketu opazil na nek " . mi* kulu, kjer prej ni bilo notne V H« približno 3. reda, fc«, Sfe « dobro vajeti s prosim očesom T.L w zoni »vodarno v Greenvvichu in nr.i * ^ veat o novi zvezdi Ukkoma šla J, njt To ni nič čudnega, saj ^v zveTi z? ^ W ga na nebu ne opazujejo ato, Nenavadni nastanek oove ^ namreč katastrofo na nebu ki ; 1'°®' možgani v v«j njen^Si "Zfn^ predstavljati ne morejo. Astronomi vsega sveta so začeli u im-Hoj z v«p vnemo opazovati. Pred toviU, da prav zu pral ne gre ^l^ novo ZVeZdo Iraiti nu „1...* U novo «vezdp, kajti na njenem mestu nebesne karte prej zvezdo 15. reda L , slabotno, da jo. je bilo mogcKJe videti V. ? ^br1: t gi dan potem, ko jo je Prentice odkril šala njena velikost ali prav za pra 11 njenega sijaja 3.5, v času 20. do 22 deZl pa je dc^egla najvišjo stopnjo svetlob^ reč 1.5, torej je spadala že med najbo^ zvezde. Istočasno s to spremembo sve J sti so opazovali zanimive spremembe v ni 1 spektru. Dočim je ta spektrum izdaja prvo v žareči atmosferi nove zvezde pred v« vodik, jonizirano železo in mediveidni kl je začel po 20. decembru prevladovati ciu plinov" t0rej °ZraČje iz PwUi*no strup« Z naraščanjem svetlobnosti pa ho naraiA tudi brzine, s katerimi so vreli žareči plini notranjosti razletevajoče se zvezde - nje jav si moramo namreč razlagati edino s te da je eksplodirala. Sprva so po spektroma ugotovili, da brzijo žureči plini s strašno tri 175 km na sekundo (!) v zvezdno ozračje brzina je pri drugem merjenju dosegla že' kilometrov na sekundo, u ruski astronomi 2$. decembra ugotovili celo brzino kak 1000 km na sekundo. Vse eksplozije, ki jih je kdaj povzroiii vek na zemlji, izginejo proti strašni sili, s tero se je cel svet, tisočkrat večji od osončja, pognal v propast, v nič. V ni t H nejo tudi vse katastrofe, ki so kdaj divjale zemlji in ki bodo še divjale. Niti tedaj ko naše sonce tako razneslo, kakor je novo iv na Herkulu — ta usoda čuka po amerii. astronomu Milnu namreč vsako zvezdo! -U, katastrofa, ki bo na mah uničila tudi Z in vse, kar po njej leze in gre, ne bo m primerjati s katastrofo v tistem oddalje kotu sveta. Kaj «o proti temu vse hudobij« katastrofe, v katere se meče znorelo člov naših dni? "Stanovska država je blagoilc odzgoraj Avstrijska uradna statistika poroča, da bilo 1934, torej v prvem letu "stanovske ve" sklenjenih 180 kolektivnih pogodb, pri terih so se znižale mezde povprečno za 4 do] odstotkov ter odprava ali vsaj znižanje nih prispevkov in drugih doklad. Pri nek rih strokah, steklarjih, steklobrusih n plače še bolj znižane. Nabavni prispevki bili znižani od 25 do 35 odstotkov ali pt odpravljeni. Mogoče pa je, du so mezde gulno padle še bolj, kar se pu statistično ml ugotoviti. (Ce statistik noče!) To por brez sramu pove, da so mezde v resnici mnogo nižje, kakor so določene k kolektivi pogodbami. In kaj pravi krščanskoKocii glasilo "Oesterreichische Arbeiter" k ciji plač? Ta enostavno pravi: "redukcij« so 'jasni znaki gospodarske krize'," karpal res, zakuj v krizi je luhko manj delavcev i poslenih, niso pa nujne redukcije plač. Du pu vladna poročilu sama sel* pohva ill krščanski socialci pu demonstrirajo »v nevednost in nekritičnost, poročajo to-tol Pod novim režimom vse napreduje. In pa imajo, zakaj kapitalistom res cvete p*« V isti številki pravijo namreč, da »o slad tovarne izplačale dividendo od 15 do 17 kov. Tudi mednarodnožitna trgovinska dr ba je izplačala delničarjem 18 odstoUo* dende. Takih zgledov bi iz poročil našteli lsM»! več. Ce poročajo vladni listi tako. ! ^ J najmanj to rea. In koliko ae ramoki AJi doMčki kapitalistov pa K* naprei delavske plače padajo, kaj zalo. ti riw novska država".—D. P. Kitajska modrost Človek ceni prMatek večinoma ^ kur je kupi). • Kdor sam nima dela. ga daje druff« ^ Najbolje so zaprta vrata, ki jih odprta. Modi jiočaMen v obljubah, hiter v i bi delo s ko-m novega rova vzelo pre-Jr dela. Toda tu bi šlo za 0,1 reševalcev in sigurno Kelnariča, medtem ko »»je od zgoraj po na-11 lami vodnjaka bilo stal-viruno od usipanja ' utegnile rušeče se Ariča zadušiti. *v»ina akcija Jc. napredo-"roli večeru so dospeli ari<'a' ki so Ka odkopali da je imel vsaj roke in 1 | P"»l in da se je lahko na-t"da noge so bile Maribor, 17. aprila. Zat*U delavec fcenarič je da* a dopoldne umrl. Že ponoči ie bilo videti, da s« je njegovo stanje poslabšalo; ko g« je šestič zasulo, mu je najbrže stisnilo tudi prsni koš in je bruhal kri. Zjutraj se je onesvestil in dopoldne umrl. Vodnjak, v katerem je bil zasut 76 ur, je postal njegov grob. 75 ur je bil zasut živ v grobu, ves čas skoraj ni izgubil zavesti in razuma, razen n«kaj ur blodenj, nazadnje pa ga je le zlomilo in umrl, preden so ga mogli rešiti. Že ponoči so tudi reševalci spoznali, da je ves napor zaman, že ponoči so videli, da opravljajo le moralno dolžnost, da ga odkopavajo, da pa ga rešiti ne bodo mogli. Zadnjo noč so začeli kopati nov rov od nasprotne strani proti vodnjaku, da bi morda z Qne strani prišli do ne napore, da bi garešili, večkrat ga je že spreletela radost, d« bo zdgj zdaj rešen, a ga je spet znova zasulo — in vendar je močan vztrajal celih 75 ur. Novica o njegovi smrti je šla! — ko blisk po vsem mestu, vsadki- Dolga pogajanja med venija pa je čakala popoldan-' Parizom in Moakvo Francija in Rusija podpisali pakt skih listov, da sporoče ali veselo novico, da je Kelnarič rešen, ali pa tragično vest, da je Kelnarič obležal mrtev v grobu, kl ai zaključena Pariz, 4. maja.--J«>ancija in ga je - kopal. Vi aovenU,tST sočustvuje x usodo »pu*«™,. ; K&l'; so uradni krogi naznanili, da bo sočustvuje Kelnariča, ki je bil še mlad ni imel na svetu nikogar več, ne matere ne očeta, ne bratov ne sester, nikogar le svojo krušno mater in dvoje močnih rok, s katerimi je kopal vodnjake in s katerimi je v delu skopal sam sebi grob. Bil je res mučenik dela. Tik preden je Kelnarič danes Francija pomagala sovjetski vladi pri gradnji železnic in ceat ob zapadni meji Rusije. To bo slednji omogočilo hitri prevoz rdeče armade, ako bo to potrebno. V kratkem ae bo vršila konfe- n iica armadnih štabov obeh dr- . iav, na kateri bodo razpravljali M* avtn,h dolavc*v- Konferenca med avtni-mi delavci in magnati (NndnLvanja • 1. tirani.) tovarnah V Flintu, Saginavvu in Bay Cjftrju, Mich., ne bo u-atavlje^ne glede na stavkovno situacijo v drugih mestih, kjer ima družba svoja podjetja. Sa mo v flintski tovarni, ki iadelu j« avtih' motorje, je uposlenib 14,000 moš. Toledo, O., 4. maja. — Tu so se pričela širiti izročila, da General Motors Corp. namerava zapreti vse tukajšnje tovarne ki izdelujejo avtomobilske pri-tikline, naročila pa poslati v izvršitev v druga mesta. Ta po ročila ao izzvala grožnjo s strani F. Sehvvakeja, poslovnega agenta krajevne unije foderaci-On ja na izgubil zavest, je prispela aju- o vprašanju, kako hitro more Ima-,ltm ahodu »tavkarjev dt vodnjaka Itraj na kr*j njegova na mestu, kjer je leseno ogrod-! kru4ni4 mttU' st°Pi,a Je na rob je (in baje tudi beton) držalo' ™dnjakH in attk,icft,a v globino. Kelnariča za nogo. Toda ponav-l K?lnar* j€ »Poznal njen glas, Ual« »o ae iste nevarnosti in ne-1 odg^orl,ti pa ni muge,» 8,iSati sreče: kadarkoli so rov obijali Jf bl,° le nj tem moli, potem spet hoče, da bi ga ustrelili, trga si pasove s se z me- tli KI Harl Mit i prsi, bije z rokami in zvečer je nekega delavca zgrabil za lase Bi________ in se ga tako krčevito oklepal, 1 »u peska, razen tega d* se je delavec komaj rešil iz Mnaričeve noge zaplete- njegovih rok. V bližini vodnja-"kvir za betonski ka reševalni avto, da pre-liTrttdj teK« niso mogli Pelje Kelnariča v bolnišnico, kali s sil0 iz pe- k<>r hitro bi ga potegnili iz vod-bi-mu noge. Nada- njaka, stalno se nahaja ob kra-I ' pozne noči, ko Ju nesreče več zdravnikov in ' -1 zaradi teme prekiniti zv*čer je dr. Kac dal Kelnariču ri" " °*bdi vai reševalci ini«^cIjo proti bolečinam, Te-'"K" drugih na kraju daJ *e je Kelnarič spet pomiril, I Mavec Harb odgovarjal trezno na vprašanja ' " '"I v jami pri in zdravnik ga je tolažiL naj l(il oiiren, le vz. da in tri noči trpi Kelnarič v oklepu zemlje, petkrat so ga akoraj rešili in petkrat ae |e apet umu-la nanj zemlja. Kelnaričeva konstrukcija mof^fTiti precej trdna. da je vzdržala vie to, in tudi če ga rešijo, je skoraj verjetno, da bodo poledice prestanih muk >n otrahu oAtale. pal in znova zasul Kelnariča. Tako je Kelnariča šestič zasulo in njegovo vzdihovanje je razodevalo, da mu je nov plaz prizadel tudi notranje poškodbe. Izgubil pa ni zavesti. Sproti so odstranjevali z njega pesek, a delo je bilo naporno, ker se je prostor na dnu vodnjaka tako zožil, da je mogel do Kelnariča e po en reševalec, a še ta je mpral hoditi postrani. Širina je znašala v rovu le še kakih 35 cm. Kelnarič, ki je vse tri dni i n tri noči ležal v pesku, je trpel za mrazom in vso noč so mu po rovu vodnjaka dajuli okrepčila in zdravnik se je spuščal po lestvi do njega, da mu je dajal injekcije. Karkoli pa je Kelnarič zaužit je kmalu spet izbruhal, znamenje, da ga je zemlja stis-niia. Vso noč so se menjali ob njem reševalci, zmerom je bil eden poleg njega. Njegov obraz je bil mrtvaško bled in poten, njegove roke že zvečer mrzle kakor roke mrliča. Nekdo od reševalcev mu je ponoči dajal poguma, češ, vzdrži še nekaj ur, gotovo te. rešimo. Kelnarič pa je s slabotnim glasom odgovarjal: "Lepo prosim, lepo prosim, rešite me ali pa me ubijte. Ta-Ico ne morem več vzdržati!" Ko jim je ponoči zasulo drugi reševalni rov, še preden so dospeli po njem do Kelnariča, so Začeli kopati na drugem mestu tretji rov, ki pa so ga izkopali e do globine 6 m, ko je Kelnarič že umrl. Ponesrečenec je ostal pri zavesti do osmih zju-traj, a glas mu je pojemal. Vedno je tožil: "Žejen sem, zebe me, prosim zdravnika!" Po o-smi uri pa je umolknil in ni reagiral več na ničesar, razen na električno žarnico, če so mU jo pritisnili na lica. A zavedel se ni več. Ko okrog pol desetih ni več reagiral niti na dotik z žarnico, se je spustil k njemu zdravnik Turin, ki je ostal o-krog 15 minut v vodnjaku. Ko se je vrnil, je povedal, da je Kelnarič dotrpel. Ležal je zasut od cvetne nedelje zjutraj, ležal zasut vso nedeljo, ves pondeljek, ves torek in šele po 75 urah strašnih muk je v sredo dopoldne podlegel. Večkrat so ga skoraj že rešili, potegnili ao ga v reševalni rov, le desna noga je tičala v pesku, Vso javnost pa vendarle preseneča, kakor da ni bilo mogoče rešiti Kelnariča, ki je vzdržal tri dni in tri noči zasut. Ljudje razumejo, da je teren tamkaj res nevaren in da je bilo treba postopati zelo previdno, da so preprečili take plazove, ki bi zasuli ves vodnjak in Kelnariča zadušili in stisnili. Pa vendar ae oglašajo mnenja, da ni bilo prav za prav nikogar, ki bi poklical jamske strokovnjake, rudarske inž«nirj« oz. še bolj«: izkušene rudarje in rudarske paznike, ki bi po vestnem načrtu in s pomočjo velikegu števila delavcev gotovo rešili Kelnariča v enem ali dveh dnevih. Kakor amo že poročali, pa je bilo število gledalcev in radovednežev aelo veliko, reševalcev pa prav za prav malo. Strokovnjake bi bilo treba poklicati takoj, nato pa jim dati. na razpolago delavcev, kolikor bi jih bilo treba, in pritegniti v potrebi tudi vojaštvo. Izkopali bi v enem dnevu gotovo širok rov od strani do ponesrečenca, rov dobro opa-žili in zavarovali, zavarovali dobro Kelnariča pred plazovi, nato pa s pomočjo velikega števila delavcev in vojakov kopali o-krog in okrog vodnjaka v obliki lri lijaka. Z velikim številom de- ^ lavcev bi vse to storili gotovo v enem dnevu in eni noči. Ce pa je teren res tako nevaren in je bilo v tej okolici že več podobnih nesreč, ali je bilo potem zadostno strokovno nadzorstvo pri kopanju tega vodnjaka, ali je bila mešanica betona za opaževanje vodnjaka dovolj močna? Upamo, da bo uradna komisija dovolj stroga, da pojasni vse okolnosti, ki ao zakrivile to nesrečo in da javnosti sporoči re- Kusija koncentrirati svojo armado ob zapadni meji v slučaju izbruha vojne. Tu se naglaša, da ata oba armadna štaba vznemirjena zaradi oborožitve Nemčij«. Francoski inženirji bodo sestavili načrte za gradnjo železnic in cest v zapadni Rusiji in Francija bo tudi zalagala aovj«-te s potrebnim materialom in mašinerijo. Vsa ta dela se bodo financirala z izvozom olja in kovin iz Rusije v smislu pogodbe, ki stu jo Francija in Rusija sklenili pred dvema letoma. Pariz, 4. maja. — Večteden-ska pogajanja med Francijo in sovjetsko Rusijo glede sklenitve pakta vzajemne militaristlč-ne pomoči so bila končana v četrtek, ko sta francoski zunanji minister Laval In Vladimir iPo-temkin, sovjetski poslanik v Parizu, slovesno podpisala jaigod-bo. Splošno se sodi, da je Laval dobil vse. kar je želel. V smislu pogodbe bo Francija nudila vojaško pomoč Rusiji le v slučaj u, če se slednja zaplete v konflikt s katero od evropskih držav. Bojazen Francije, da bl morala intervenirati v prid Rusiji, če bi izbruhnila vojna med slednjo in Japonsko ali katero drugo vzhodno državo, jo bila s tem odstranjena. Francoski diplomatje so tudi uspeli, ko je Rusija pristala na vsoglasitev pakta s pogodbo Lige narodov. Sovjetl so dolgo časa vztrajali, da mora biti pomoč Francije avtomatična, da reliminarna posvetovanja nevo niso potrebna, končno pa so pristali na koncesijo, da ima Liga določiti, kdo je napadalec. Rusija je priznala tudi veljavnost prejšnjih pogodb, predvsem lokarnskega pakta, kar bo omogočilo sklepanje varnostnih poogdb za vzhodno E-vropo s posameznimi drŽavami. Skoro vse politične stranke v Franciji so zadovoljene s sklenjenim paktom, Komunisti ln drugi radikale! so prepričani, da je bil dosežen glavni cilj med Francijo In Rusijo — dočim desničarji menijo, da se je Francija dobro zavarovala proti boljše-viški propagandi na svojem o zemlju. jal, da bo propagiral razdejanje avtne tovarne v Muncieju, lnd., ako bo korporacija tja poslula naročila v izvršitev, j Baltimore, !Yld„ 4. maja. — Vodatvo tukajšnje Chevrolet tovarne js naznanilo, da bo usta vilo obrat, ker ue dobiva pri-tiklin, ki jih potrebuje pri stavljanju avtomobilov, zuradi stavke v Tuledu. V tej tovarni je uposlenih okrog 1500 delavcev. Naciji pripravljajo novo farso Volitve delavskih §ve-lov v nemikih tovarnah zultate preiskav« in ukrep«, ki mflltarističiia zveza jih j« storila proti morebitnim1 krivcem. (Se nekaj naj omenimo: n«ki ljubljanski dnevnik oz. njegov poročevalec j« zapisal v poročilu o reševanju Kelnariča tudi tale stavek: "V teku popoldneva je bilo videti znake globoke ljubezni in požrtvovalnosti, ko so tudi boljši gos|M>dje pomaga* li, če je bilo treba prinesti desko zurajen zadnji nebotičnik v čl-ali kaj podobnega." Ta poroče- kaškem downtownu, kajti ta-valec je bil torej ganjen nad krat je pritisnila kriza in grad-Ijubeznlvoatjo nekaterih "bolj- nja teh velikanov je prenehala, ših goapodov", in s tem pove- Te dni ao pa listi naznanili, da dal Javno, da je nekaj izjemne- ae pripravlja nov nebotičnik, ki lesu in betonu, a sedemkrat ga ga za naše meščane, "boljše go- bo zgrajen na oglu Jackaon In je znova spet zasulo do vratu. J apode", če priskočijo na pomoč U Halle ulic, Viaok bo 15 nad-Kelnarič se je dobro zavedal, da delavcu, kl s« nahaja v smrtni stroplj — kar Je malenkost, to-preži nanj smrt, videl je vse sil- nevarnosti!) da za začetek že gre. Prvi nebotičnik v Chicagu v štirih letih Chicago. — l ne, tiče znanih pelorčic, Je zadnji- leden dobil povišanje me« naf*e plače od provinčne vlade, katara v imenu kralja Anglije Varuje njegov«t hčerke, od $75 na $1etek ao divjali po Mrednjem zapadu vi« larji z dežjem iu »negom, dočim so na jugozapM4lu razsajale ek«k« trične nevihte, kl ao |aivzroči|e smrt Hi oseb in ogromno mate« rialno škodo. Največ majMkega mega je padlo v Wi*roiMinu in okolicah l.a ( rottMeja ln ( hip* pmva 1'alUa ho potrebovali »li« žene pluge, da so islprli avtne #*te. Vreme je bilo ven zadnji 4*den nenavadno mrzbi, j Gospod: "Prosim žalni trak." Prodajalec: "ftirok ali ozek T 1 <*im bllJJi je I iil Honnlnik. tem 'širši mora biti trak." Gospod: "Potem, prosim, dajte rni črno nit,v Umrla mi je tašča," "Vi še nitle dolgo pr«alaja «__Wl lef 7 "Kako da n«. go«p«? "Saj vendar le zardiU poveate "ene!" lATKM ZKNKKO /A DOM Af A IflftNA OKI.A naj ni Inale tarna ali t mojem Starost T« do 55 let Zadovoljni morajo biti in z dobrim prip«»ro-Ičllom. Phuam ll'.?oo na mesec, ,<;<•*•. Ha«ack. H 5, Bo« 102, Went kadar Allis. Wia (Adv.) Prizor Iz demonstracij angletkili kmetov, v katerih ao priHentlrall proti plačevanj« cerkve-davka. _ _ ' Micika, od netit* klobas«* k Kietarju Ue< il< mu, naj jo za. vije v nadaljevanje romana,I usk« •»•»>««m • drugače na j bi jo obdrži." | Agitlrajle aa Proavetel Ali tlf 1» Milili IViMteta tli Mla 4l«4l IM »mitmm prij«i#l|« «1« aa-f*4mV ,lMR«tlMr To j* *4lel 4ar Ualao *roSa«*o«t, ki aa aa aial deaar i- MATI ftOCIALIN KOMAM — I)M( — je smeje nadaljevat Nikolaj, — tudi to bi bila neumnost, vem. Al j vzlic temu, lepo ni bilo zavoljo tovarišev . . . nikomur ni-sem črhnil, kar ušel sem ... Na ulici zagledam pogreb otroka. Za krsto sem šel, s sklonjeno glavo in nikogar nisem pogledal . . . Nekaj časa sem posedel na pokopališču, veter me je prepihal ... pa mi kane misel v glavo . . . — K na sama? — je vprašal Jegor in vzdih-nivši dostavil: — Mislim, da ni bila na tesnem . . . Vjesovščikov se je brez vse jeze zasmejal zamahnivši z glavo. — No, sedaj nimam tako puste glave kakor poprej ... A ti, Jegor Ivanovič, neprenehoma bolehaš . . . — Kakor kdo more! — je odgovoril Jegor in vlažno pokašljal. — I a: nadaljuj! — Potem sem obiskal deželni muzej ... hodil semintja, ogledoval in neprenehoma premišljal kako in kam sedaj? Sam nase sem se jezil ... in jesti se mi je zahotelo! Stopil sem na cesto, šel naprej in se jezil . . . Videl sem, kako policaji ogledujejo ljudi ... pa sem si mislil: s svojim obrazom zapadeš prav hitro kazni božji . . . Kar pribiti Nilovna nasproti . . . stopim na stran, pa za njo ... to je vse! — A jaz te nisem opazila! — je dejala mati. Ogledovala je Vjesovščikova, in zdelo se ji je, da je postal lažji. — Tovariši so v skrbeh ... kje da tičim? — je dejal Nikolaj in si česal glavo. — Oblast se ti prav nič ne smili? Tudi ta je vznemirjena! —- je pripomnil Jegor. Odprl je usta in pregiba! ustni, kakor da bi lovil zrak. — Ampak šalo na stran! Skriti te moramo, kar je sicer jako prijetno, četudi ne lahko ... Ce bi le mogel vstati .... — je zahropel in položil roke na prsi. ^ — Polteno si bolan, Jegor Ivanovič! — je dejal Nikolaj in sklonil glavo. Mati pa je vzdihnila. Nemirno je preletela z očmi malo, tesno izbo. — To je moja privatna zadeva! — je odgovoril. — Povprašajte, botrica, po Pavlu! Vjesovščikov se je široko zasmejal. — Pavlu je dobro! Zdrav je! Naš poglavar je. S predstojniki se razgovarja in sploh — ukazuje . . . Vse ga čisla . . . Vlasovka je majala z glavo, poslulala povesti Vjesovščikova in gledala odstrani na zateklo, modro obličje Jegorjevo. V svoji ne-premičnosti in brezizraznosti je izgledalo nekam ploščato, le oči so sijale živo in veselo. — Da mi le daste kaj jesti . . . lačen sem, kakor volk! — je nepričakovano vzkliknil Nikolaj. — Botrica, na polici je kruh, dajte mu ga, potem pojdite na hodnik in potrkajte na druga vrata na levo. Odpre vam ženska, pa ji recite, da naj pride sem In prinese s seboj vse, kar ima jestvin. — Kaj — vse? — je ugovarjal Nikolaj. — Ne vznemirjaj se — to ni mnogo ... ali celo — nič! Mati je odšla, potrkala na* durT in poslušala v bridkih mislih na Jegorja. — t na svoj dom, kjer je bilo konec našega potovanja. i , Povedal nam je, da je moja te- (esta p«, kateri smo se vozili. | u x otroc| te ,,M |n ^ nM ni bila tlakovana, zato vožnja ni | pričakujejo bila prijetna V nekaterih krajih je bila centa kotanja»ta ili naša "Liti" ne je gugala. da smo mislili, da se bomo prevrnili. Po nekod je bilo tudi precej prahu, ki pa nas m ovirat, toda kadilo s«- je im nami kakor bi nt sam vrag volil. • Ponostre-ženl s pivom in prigrizkom in tako smo se w»pet dobro okrep-«ali |to dolgi vožnji. Teta je bila dospela z otroci dva dni prej, ker je vlak bolj zasukali kakor na vrtiljaku To- hitro premeril razdaljo kakor da sreča nam ]e bila mila in se | ml i avtomobilom nismo nikjer prevrnili. j Ženska, h kateri nmo se bili fVtrti dan naAe vožnje okrog priselili, nam je prijNivedotala šeste ure zvit er *mo končno tlo-1 svoje doživljaje v Ameriki. Mol *l*Hi tla cilj, v rudarsko našel- |i je umrl že preti leti ra jetiko, birio Marcel i ne Kakor je iz-i ki si jo je nakopal s tii-tdravih gledalo, so tu neprestano pazili, I rovih kakor neiteto drugih kdaj bomo privolili v naselbino, sotrpinov. Po ^noževi smrti se kajti kf» nmo donpeli v mesto, je Imrtla a olroci »k«»ti »tvlje-nas je neki fant vprašal, ako'nje. S tem je bilo našega pogovora konec, ker sta se Andy in njegova žena spomnila, da bo treba nekaj ukreniti glede stanovanja. ker v hiši ni bilo za vse "prostora. Post reži J i va ženica se je takoj ponudila, da gre z An-dyjem in mojo teto in jima pomaga najti primerno stanovanje v naselbini; ker je bilo dovolj praznih hišic, stanovanja ni bilo težko dobiti. Po eni uri iskanja in povpraševanja so že našli primerno hišico. Plsčsli so najemnino za en mesec naprej in si na ta način zagotovili primerno stanovane s petimi sobami. Najemnina je bila deset dolarjev mesečno, kar ni bilo dosti. vendar dovolj, ako se je upoštevalo delavske razmere. IX Po našem prihodu v Marceline smo se inI ženske, h ksterl smo prišli, preselili v novo stanova-nje S tovornim vlakom je dospela naša oprema in pohištvo. To smo nemudoma prepeljali v no\i dom in ga uredili po svojem okusu. Ze prvo noč smo »e pošteno nasp«li( ker smo bili u-trujeni na neunijske rove. kjer ao rudarji brez vsake zaščite. Začel sem resno mislit: na bodočnost, ker sem čul in mi je bilo znano, da nekatere stavke trajajo več mesecev predno se stranke pobotajo. Prihranjeno sem imel le 50 dolarjev in sklenil sem pisati teti v Mon roeju ter vprašati, naj mi opiše tamkajšnje razmere. Biti stavki dolge mesece in brez prihrankov se mi ni zdelo prijetno, še manj pa biti na hraniti in stanovanju pri drugih ljudem in delati dolgove, katere morda ne bom mogel nikoli poravnati Na pismo, ki sem ga pisal teti sem dobil odgovor, da tam ni baš prida, toda njen mož je vse eno vprašal v livarni, v kateri je bil u posle n, ako bi mogel jaz do biti delo, ako bi tja prišel. De lovodja je mojemu svaku odgovoril, da ga bom dobil, ako ne takoj, pa v enem ali dveh tednih gotovo. Odgovor tete iz Michi gana mi je bil všeč, kajti ve del sem, kam se bom obrnil, ako me sila nažene. Ker sem se že odločil odpotovati in se preseliti v Monroe Mich., kajnor sem bil dospel iz st®a kraja, nisem hotel več odlašati, pa naj stavka izbruh ne ali ne. Pustil sem delo v rovu in se preselil. Teta in njen mož Andy sta se tudi odločila da se v slučaju stavke preselita z družino na farmo v Naylorju (Dalja prihodnjič.) V VLAKU Vsi smo že to doživeli. Francoz pravi temu "napačni spomin", zdravniki si pa stvar razlagajo s trenutno funkcijsko motnjo možganov. In vendar naj bo razlaga še tako vsakdanja in enostavna, doživetje take reči vendarle ni vsakdanja Na prihodnji po,i>,;, » ni ZU »pomladi. CW mrtvih la vstala, i„ „„ _£»• i <■» Je »I, "»S našel pot nazaj ? _ __ 2e nekaj časa je bil Vlak je drve, bobneče reke, ki g0j0 de divje butale v L * bregove. Moral je odtrga »led. Preveč ga gj »veža zelen, napovedoval! ve mladosti___ ...................................."H rffrro ,, ,„„, ,,",7. ^ Potem pa še enkrat — kakor bi se bil zmotil in bi hotel zdaj to zmoto popraviti. Saj pozna to damo, ki je pravkar vstopila. Videl jo je že nekoč, doživel. Le kje? Kje?--- Obrnila je k njemu svoj mladi, nekam domišljivi obraz. Tuje ga je pogledala. Da, pozna jo — le od kod? Njegov spomin je vročično deloval. Sel je nazaj vase in iskal v preteklih doživljajih. , Toda nikjer ni našel prostora, kamor bi jo lahko del. Da je ni nemara samo na cesti srečal? Ali pa le tako mimo grede kje na prireditvi? A ne, ne: bolj in bolj je vstajalo v njem spoznanje, čeprav mu ni hotelo postati popolnoma jasno: midva se od nekod poznava, blizu sva si, zelo bfizu. Silil se je, da bi mislil na svojo ženo in na sinčka. Pa ni mogel. Venomer mu je prihajala soseda na um. "Oprostite — od kod vas poznam, gospodična" Zdrznila se je, ko je spregovoril. "Sele zdaj," je rekla, "šele zdaj, ko slišim vaš glas, se vas spet spomnim." Sladak, topel nasmeh ji je o-zaril obraz, ko je rekla te besede. Kolikokrat, oh, kolikokrat je že poljubil ta usta! Le kje — kdaj je to bilo? Pa saj mu bo ona povedala, ona mu bo pojasnila to nerazumljivo stvar. Toda ona je molčala in ga le zamišljeno gledala. "Kdaj je bilo? Kje?" je vprašala. "Oprostite," je odgovorila, "ne znam si pomagati ... ne morem se spomniti." Prav tiho je vprašala: "Vaše ime?" Povedal ga ji je. Zardela je ko kuhan rak. Se nikoli ni slišala tega imena. "Ne vem . . ." In potem tiše: "Ne, pomota mora biti." NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO i« « PVk,e*1 ,§- konvencij« m lahko naroči na list Prejeti* Iteje ede^dva, tri, itirt ali p«t članov i« en. družine k eni Zm Posveta stane ia vso enako, sa člane alt nečlane $6.00 «a eno Mal nlno. Ker pa člani le plačajo pri aaeamentn $1.20 ta tednik, m )iak a v o L TortJ »' reči, da je list prtdrsi u| ki Ki laatnlna in rotor. j. v ,Mki rtMJ|| ali piamtno m: Slovenic Publishing 216 Went 18th 8t„ New M Vork,! ^miehJir. »V** »»»» Za Cieero ia Chkap 1«. 1 tednik ia............ t tednika in...... I tednike in........... 4 tednike ia............ 5 tednikov in.......... PROSVETA. 8NPJ. 2657 Sa. Laendala Are.. Chiea»e. IH Priloženo polil Jan naročnino sa Ilat Proaveto vsot« $....... D '■»•.........................................Cl. drnltra K . Naalov ....................................................... Ustavile tednik in ga prlpliite k moji naročnini od alede/lk /laa* družine: Ž) ........................................... Cl. dru«TB a. ») ............................................Cl. druitva a 4) ............................................Cl. draltva It 5) ............................................Cl. druitva a Msato ................................Država ................. - Nov naročnik............................ naročnik............. ril, da bo vzelo še štirinajst dni reC; predno bo vse pripravljeno. Ka- Georg Tormaelen si je vzel dar se bo rov odprl, bo obrato- nekaj dni dopusta. Bil je tako val s polno paro, kajti naročil neznansko utrujen in izčrpan, za premog ima družba dovolj, d" Je 'mel razen nepremagljive Hili smo veseli, akoprav smo ve- Potrebi po spanju in hrani le deli, da bo treba še štirinajst Av eno edino željo: da bi videl dni čakati, kajti delovodja nam košček zemlje, kjer ne bl bilo je odločno povedal, da Ujmo po- iivt' duše: gozdiček z zvončki in teni stalno delali. marjeticami, pa zeleno travo, Teta je bila tudi vesela naše- P° vlažni zemlji, in mo- ga sporočila. Tistih štirinajst dr»kssto prelivajoč »e potoček dni se bo še lahko |H»tr|>elo. če- 1 vrbami ob bregovih. Samo to prav je bil že skrajni čas. da l,a videl In dihal — in nobene začnemo delati, kajti več ko me- l>esede da mu ne bi bilo treba sec dni ni notien prinesel centa *ov°ritl. v hišo. pač pa smo kar v dolar- Poljubil je ženo in otroka, jih trošili, odkar smo se podali "topil v poslednji vagon, hvala na |K)t in se preselili. Bogu. še je bil en oddelek pra- N as led nji h par tednov nam — in se je vse indi- je kaj hitro poteklo In končno je'*ni'0 njegove volje. Gore. nastopil zaleljeni dan. Zopet!*r*d°v' mesta so Ivigala mi-smo šli k delovodji in ga vpra-;mo "i«'**- ^ez polje je šla pro-šali, kaj in kako. On nam je °ealja. belo oblečeni otroci s pla-odgovoril, da s«- rov kmalu