Žalec, l.septenibra 1957 - L. XII., - št. 9
Hmeljar izhaja mesečno — Urejuje in odgovarja uredniški odbor — Odgovorni urednik Jaka Slokan — Tiska Celjska tiskarna — Številka 50 din — Za hmeljarje brezplačno — Poštnina plačana v gotoviui
Izdaja Kmetijska proizvajalna poslovna zveza v Žalcu
Predlvolffvami v komune
Na seji Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS, ki je bila 23. avgusta, so sprejeli odlok o razpisu splošnih volitev v ljudske odbore na območju Ljudske republike Slovenije. S tem odlokom so razpisane splošne volitve v občinske in v okrajne ljudske odbore. V občinske zbore bodo volitve v nedeljo, dne 20. oktobra, volitve v zbor proizvajalcev pa bodo v proizvajalni skupini kmetijstva v nedeljo, dne 27. oktobra. Volitve v okrajne ljudske odbore bodo 5. novembra.
Za vsakega državljana, tako tudi za hmeljarje, so važne predvsem volitve v občinske ljudske odbore. Zakaj? Z zakonom o spremembah in dopolnitvah splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev so nastopile važne spremembe v dosedanjem volivnem sistemu v ljudske odbore. Predvsem važna je uvedba zborov proizvajalcev v vseh občinah in uvedba delegatskega načela za volitve odbornikov v okrajni svet in zbor proizvajalcev okrajnih ljudskih odborov.
Vloga zborov proizvajalcev je volivcem več a-i manj znana. Že zdaj smo čutili potrebo, da organiziramo zbore proizvajalcev, posebno v boli razvitih občinah. Sedanje stanje pa kategorično veleva njihovo ustanovitev. V zadnjem času je izšla vrsta uredb in predpisov posebno v gospodarstvu, ki pomenijo funkcionalno krepitev občin. Te bi brez zborov proizvajalcev le težko uspešno izpolnjevale nove naloge. Izvajanje zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih odborov pa je tudi pokazalo, da je za uresničitev funkcij, ki jih ta zakon določa občinam, nujno razširiti njihovo pristojnost. Uvedba zborov proizvajalcev bo omogočila še nadaljnje prenašanje poslov z gospodarskega področja na občinske ljudske odbore. S takim razširjanjem pravic in dolžnosti občin uresničujemo vlogo občine, kakršna ji je določena kot osnovni enoti našega komunalnega sistema. Posebno važna bo vloga občin v neposrednem odnosu do gospodarskih organizacij in državljanov. Seveda se bo morala razširiti tudi materialna baza občin, posebno tistih, ki so bolj razvite, ker bodo sicer stali občinski odbori vedno le v »senci« nekaterih močnih gospodarskih organizacij in bodo tudi brez večjega političnega vpliva. Iz vseh navedenih razlogov sledi, da bo imel v prihodnje občinski ljudski odbor mnogo večji vpliv tudi na hmeljarstvo. Prav zaradi tega smo prepričani, da bodo hmeljarji aktivni udeleženci v razgibanih političnih pripravah na volitve.
V predvolilnih pripravah bo vsekakor najvažnejša izbira kandidatov. Presoja, kateri kandidati bi bili najbolj primerni za odgovorno delo v občinskih ljudskih odborih, je največkrat zelo težka. Izvoljenemu odborniku je pač teže pravilno odločati na sejah ljudskega odbora, kakor je volivcem kritizirati. Zato bomo morali izbirati kandidate, ki imajo znanje in iz-
kušnje, predvsem pa voljo, da delajo za razvoj in nadaljnjo krepitev svoje komune. Za hmeljarje bo še posebej važna izbira kandidatov za zbor proizvajalcev. Giede na delež, ki ga ima hmeljarstvo v skupnem družbenem dohodku, bodo imeli hmeljarji v zboru proizvajalcev večje število svojih zastopnikov kakor kmetje v občinah, kjer goje druge kulture. Kako bo organizirano gospodarstvo v prihodnje, ali bo trošenje sredstev smotrno, kako nadalje pospeševati kul-turnoprosvetno in zdravstveno dejavnost in tako dalje
—	za vse to odgovarjamo volivci sami, predvsem z izbiro kandidatov.
Na zborih volivcev, ki bodo večidel v mesecu septembru, pa seveda ne bomo razpravljali samo o kandidatih. Analizirati bomo morali naše gospodarstvo, v širšem in ožjem lokalnem okviru, njegove uspehe in pomanjkljivosti, analizirati bomo morali tudi vsa druga področja. Obravnavati bomo morali programe za nadaljnji razvoj občin. Ti programi morajo seveda sloneti na osnovnih postavkah perspektivnih planov, ki jih imajo občine, hkrati pa morajo tudi konkretno določiti možnosti posamezne ohčine v obdobju prihodnjih štirih let. Ti programi morajo biti stvarni, ne pa samo skupek neizpolnjivih obljub, kakor se je — žal
—	v preteklosti precej pogosto dogajalo. Da bodo programi stvarni, so odgovorni volivci sami, če ne bodo stavili pretiranih zahtev, ki bi jih ne mogli izpolniti v bližnji prihodnosti.
Nedvomno so občine na hmeljarskem področju že doslej precej pomagale pri razvoju kmetijstva. Nove sušilnice in novi kmetijski objekti, regulacije in tako dalje, so sad skupnih naporov zadružnih organizacij in občin. Tako je dala na primer samo občina Žalec petnajst poroštvenih izjav za investicijska posojila v višini nad 35 milijonov dinarjev. Občine nadalje dajejo poroštvene izjave za obratne kredite kmetijskih organizacij. Sklad za gospodarski napredek vasi, ki se vanj stekajo takse na pripravo proizvodnje, hibridno trto in meljavo ter občinske doklade, uporabljajo občine za elektrifikacijo naselij, gradnjo vodovodov in popravilo cest. Lansko leto je prispevala občina Žalec iz tega sklada okoli 20 milijonov dinarjev v te namene. Čeprav so ceste še vedno pereč problem, je dala ista občina iz cestnega sklada še okoli 10 milijonov zanje, da ne govorimo še o drugih izdatkih za komunalne namene kot na primer za kanalizacijo, javno razsvetljavo in tako dalje. Vir za te izdatke pa ni samo v skladih, ampak tudi v proračunu, kar samo povečuje izdatke za razvoj vasi. Vas pa je deležna občinskih izdatkov še drugače. Vzemimo samo šolstvo. Proračun žalske občine za šolstvo znaša približno 70 milijonov dinarjev. Nadalje izdatki za zdravstveno službo, veterinarsko službo ... kdo bi vse našteval. Vi-
dimo torej, da povezave med hmeljarstvom in občino ne smemo gledati samo v direktnih investicijah.
Seveda je še vrsta stvari, ki zanje pričakujejo hmeljarji, da jih bo rešil novi občinski ljudski odbor. Želje ene vasi so takšne, druge drugačne. Nekatere želje so stvarne in je vredno o njih razmisliti in jih upoštevati, za druge je spet škoda izgubljati čas. Eni si žele prostih odkupnih cen brez regresov in dotacij, drugim spet ni prav, da se pri ocenjevanju elementarnih nesreč upošteva samo toča, ne pa tudi moča, strela in tako dalje. Hmeljarji v obrobnih predelih ne odobravajo premijskega pravilnika. Skoraj vsem ni prav, da so predpisi mnogokrat zelo zapleteni, da je preveč uradnikov, da težko preudariš, kam bi se pritožil ... Radi bi še več veterinarske pomoči. Razširjajo se nalezljive bolezni, posebno malokrvnost konj. Potrebno bi bilo razširiti osemenjevalno mrežo. Ceste, ceste, ceste... Zakaj je bil potreben park pri železniški postaji, mar bi posejali pšenico ali pa posadili koruzo kot nekoč. Zakaj so pričeli graditi zdravstveni dom na Polzeli, pa pustili temelje nezavarovane? Kdaj bo držal most čez Savinjo, kdaj bo imela letuška šola vodn jak...?
Bližnji zbori volivcev bodo lahko na marsikatero vprašanje odgovorili. Predvidena je gradnja oseme-
njevalne postaje, osemenili so 3000 plemenic, pripravljajo sistematičen pregled kopitarjev, šole bodo dobile enajst novih oprem za razrede, za zdravstveni dom na Polzeli so namenjeni trije milijoni dinarjev, za ceste sedem milijonov, za ...
Ce bodo volivci dobro obiskali zbore, sproščeno in konstruktivno diskutirali, smo prepričani, da bomo imeli jasno perspektivo o razvoju občine, kandidati pa bodo tudi vedeli, kaj pričakujejo njihovi volivci — posebej še hmeljarji — od njih in svoje občine.
Ob tej priložnosti bi želeli, da bi se zborov volivcev udeležili tudi dosedanji okrajni odborniki, ki so se v pretekli mandatni dobi, žal, le v redkih primerih spomnili svoje dolžnosti.
Hmeljarstvo pričakuje od novih občinskih odborov še več pomoči, kar bo mogoče, če se bodo ljudski odbori uporno borili za uresničitev ciljev nove ekonomske politike, ki se zanjo bore od septembra 1955 vse napredne socialistične sile v državi in ki ima konec koncev en sam cilj — izboljšati življenje delovnemu človeku. Hmeljarji se zavedajo, da so del velike jugoslovanske skupnosti, ki je njen napredek odvisen od državljanske discipline, od socialistične zavesti. Z udeležbo na volitvah bodo tudi hmeljarji manifestirali svojo politično pripadnost!
Plan dovoza hmelja letnika 1957
9. sept. ponedeljek
KZ Šempeter: Zg. Grušovlje, Kale
10.	sept. torek
KZ Šempeter: Sp. Grušovlje
11.	sept. sreda
KZ Šempeter: Zalog, Sp. Roje, Dobrteša vas,
KZ Mozirje KZ Nazarje: Kokarje,
KZ Rečica ob Savinji
12.	sept. četrtek
KZ Šempeter: Podlog
13.	sept. petek
KZ Šempeter: Šempeter
14.	sept. sobota
Ni prevzema!
16.	sept. ponedeljek
Kmet. posestvo Založe
17.	sept. torek
Kmetijsko gospodarstvo, Vojnik, Drž. kmet. gospod., Žovnek, Kmetijsko gospodarstvo, Gotovlje, Kmetijsko gospodarstvo, Dobrna, Zadr. kmet. posestvo, Latkova vas, Kmet. gosp. KZ, Šmartno ob Paki, Kmetijsko gospodarstvo Slom, Aktiv mladih zadruž. KZ, Žalec, Aktiv mladih zadruž. KZ, Strmec, Posestvo KZ, Kalobje
18.	sept. sreda
KZ Šempeter: Zg. Roje,
KZ Ljubečna
Kraj
prevzema
Žalec
Žalec
Žalec
Žalec
Žalec
Žalec
Kraj
prevzema
Žalec
Žalec
19.	sept. četrtek
KZ Polzela: Andraž,
KZ Zg. Ponikva: Studenci, Sp. Ponikva
20.	sept. petek
KZ Polzela: Orova vas, Ločica,
KZ Ponikva pri Grobelnem,
KZ Orehova vas
21.	sept. sobota
Ni prevzema!
23.	sept. ponedeljek
KZ Polzela: Podvin, Breg
24.	sept. torek
KZ Polzela: Polzela
25.	sept. sreda
KZ Polzela: Založe,
KZ Šešče: Gornja vas,
KZ Prebold: Prebold
26.	sept. četrtek
KZ Prebold: Latkova vas
27.	sept. petek
KZ Prebold: Dolenja vas,
Kaplja vas
28.	sept. sobota
V Žalcu ni prevzema!
28. sept. sobota
KZ Polzela: Dobrič,
KZ Ljubija: Ljubija
30. sept. ponedeljek
KZ Ljubija: Lepa njiva, Bele vode, KZ Šmartno ob Paki: Slatine
Žalec
Žalec
Žalec
Žalec
Žalec
Žalec
Žalec
Polzela sklad. KZ
Polzela sklad. KZ
Kraj prevzema	
1. okt. torek KZ Šmartno ob Paki: Gorenje, Skorno	Polzela
2. okt. sreda KZ Šmartno ob Paki: Lokovica.	sklad. KZ Polzela
Vel. vrh, Mali vrh, Gavče	sklad. KZ
4. okt. petek KZ Dramlje,	Petrovče
KZ Žalec: Vel. Pirešica, Pernovo	sklad. KZ
5. okt. sobota Ni prevzema! 7. okt. ponedeljek KZ Griže	Žalec
8. okt. torek KZ Zg. Ponikva: Zg. Ponikva, KZ Trnava: Trnava	Žalec
9. okt. sreda KZ Trnava: Orla vas	Žalec
10. okt. četrtek KZ Vransko: Prekopa, Ceplje	Žalec
11. okt. petek KZ Prebold: Marija Reka, KZ Braslovče: Dobrovlje, KZ Strmec	Žalec
11. okt. petek KZ Vransko: Vransko, Stopnik	Vransko
12. okt. sobota KZ Motnik: Brezovica, Špitalič, Jastroblje, Cemšenik	sklad. KZ Vransko
KZ Vransko: Jeronim — hmeljarji z začetnimi črkami od A—K	sklad. KZ
12. okt. sobota V Žalcu ni prevzema! 14. okt. ponedeljek KZ Galicija, KZ Braslovče: Podvrh, Rakovi je	Žalec
14. okt. ponedeljek KZ Vransko: Jeronim — hmeljarji	Vransko
z začetnimi črkami od L—Ž	sklad. KZ
15. okt. KZ Braslovče: Braslovče, Zg. Gorče, Parižlje	Žalec
15. okt. torek KZ Tabor: Črni vrh	Vransko
16. okt. sreda KZ Braslovče: Topovlje, Sp. Gorče	sklad. KZ Žalec
16. okt. KZ Tabor: Miklavž, Gabersko	Vransko
17. okt. četrtek KZ Braslovče: Glinje, Male Braslovče, Preserje	sklad. KZ Žalec
18. okt. petek KZ Braslovče: Kamenče, KZ Šoštanj, KZ Rečica pri Laškem, KZ Šmarje pri Jelšah	Žalec
19. okt. sobota
Ni prevzema!
21.	okt. ponedeljek
KZ Braslovče: Polče
22.	okt. torek
KZ Velenje
23.	okt. sreda
KZ Škofja vas,
KZ Tabor: Ojstriška vas
24.	okt. četrtek
KZ Tabor: Tabor, Kaplja
25.	okt. petek
KZ Tabor: Pondor, Loke
26.	okt. sobota
Ni prevzema!
4.	nov. ponedeljek
KZ Gotovi je: hmeljarji z začetno
črko A—O	Žalec
5.	nov. torek
KZ Gotovi je: hmeljarji z začetno
črko P—Z KZ Kalobje,
KZ Studenec nad Krškim,
KZ Trnava: Šentrupert,
KZ Prebold: Šentrupert	Žalec
6.	nov. sreda
KZ Žalec: Žalec	Žalec
7.	nov. četrtek
KZ Žalec: Vrbje, Sp. Ložnica	Žalec
8.	nov. petek
KZ Žalec: Zg. Ložnica,
KZ Šešče: Šešče	Žalec
18.	nov. ponedeljek
KZ Gomilsko: Gomilsko	Žalec
19.	nov. torek
KZ Gomilsko: Grajska vas	Žalec
20.	nov. sreda
KZ Gomilsko: Zakl, Šmatevž	Žalec
21.	nov. četrtek
KZ Petrovče: Zabukovca, Liboje,
Sv. Križ, Drešinja vas, Mala
Pirešica, Gorica	Žalec
22.	nov. petek
KZ Petrovče: Levec, Ruše	Žalec
25.	nov. ponedeljek
KZ Petrovče: Dobriša vas,
KZ Štore	Žalec
26.	nov. torek
KZ Petrovče: Kasaze,
KZ Vinska gora,
KZ Dobrna	Žalec
27.	nov. sreda
KZ Petrovče:	Arja vas	Žalec
28.	nov. četrtek
KZ Petrovče: Petrovče,
KZ Frankolovo,
KZ Vojnik,
KZ Višnja vas	Žalec
Kraj
prevzema
Žalec
Žalec
Žalec
Žalec
Žalec
Kraj
prevzema
2.	dec. ponedeljek	----------
KZ Letuš: Letuš, Podgorje	Žalec
3.	dec. torek
KZ Šmartno ob Paki: Paška vas,
Podgora, Rečica ob Paki	Žalec
4.	dec. sreda
KZ Celje mesto in Šmartno v Rož. dol.	Žalec
5.	dec. četrtek
Zamudniki	Žalec
6.	dec. petek
Zamudniki	Žalec
Državno posestvo in privatni sektor Radlje ob Dravi, KZ Mislinje — Straža — Turiška vas. dostavijo hmelj v dneh 12.. 13. in 14. novembra 1957.
Opomba:
»Hmezad« bo prevezmal hmelj letošnjega pridelka po gornjem vrstnem redu. Hmeljarje opozarjamo, da se točno drže vrstnega reda ter dneva, določenega za prevzem pridelka dotične vasi oziroma KZ (območja KZ). Zmočenega hmelja oziroma bal »Hmezad« ne bo prevzemal in ga bo moral hmeljar peljati domov, da ga posuši in šele nato pripelje v dneh, ki so določeni za zamudnike, to je ob koncu celotnega prevzema. Ako je dovoz za določeni dan zaradi dežja nemogoč, naj pripeljejo prizadeti hmelj v soboto tistega tedna. V primeru večdnevnega deževja naj pripeljejo v soboto samo prvo prizadeti, vsi drugi pa naslednje sobote, ki so predvidene za te primere.
Hmeljarji naj pripeljejo hmelj v dopoldanskih urah, da bomo lahko hmelj prevzeli še pri dnevni svetlobi. V večernih urah je prevzem nemogoč, ker ne moremo ugotoviti kakovosti hmelja.
K prevzemu prinesite hmeljarsko knjižico.. Praznih vreč »Hmezad« ob prevzemu ne bo jemal nazaj. Oddati jih morate tisti kmetijski zadrugi, ki vam je vreče izdala in to takoj, ko ste svoj hmelj pobasali,
da jih kmetijska zadruga lahko da tistemu hmeljarju, ki jih potrebuje več, kakor pa jih je prejel.
Ob prevzemu hmelja dobi vsak hmeljar tehtni listek, ki se mora z njim zaradi obračuna oglasiti v; pisarni »Hmezada«, določeni za obračune.
Ko je hmelj dovolj goden, ga potlačite, pri tem pa pazite, da zelo odvognjenega blaga ne potlačite premočno. Povprečna teža posameznih vreč naj ne presega 45 kg. Ob suhem vremenu obstaja nevarnost, da se hmelj pri tlačenju zdrobi, zato ga ne tlačite, ker si s tem sami škodujete. Zdrobljenega hmelja ne moremo prevzemati, ker gre to na škodo skupnosti. Zaradi tega počakajte na ugodno vreme, da hmelj od-vogne in ga pripeljite potem v dneh, ki so določeni za zamudnike. Opustite vsako ovlaženje hmelja pred tlačenjem, ker trpi takšen hmelj na barvi, poleg tega pa smo primorani, da odtegnemo določen odstotek pri teži. Pri tlačenju pazite na sortiranje in ne mešajte boljšega hmelja s slabšim. Potlačene vreče hranite v suhem prostoru, nikakor pa ne v kleteh ali v vlažnem prostoru.
Prvoletnika ne mešajte med starejši hmelj, ker si s tem pokvarite kvaliteto. Zgodaj obrani hmelj potlačite posebej in ne mešajte ga s hmeljem, ki ste ga obrali kasneje.
Vreče, ki ste jih prejeli od svoje kmetijske zadruge, so last »Hmezada«, odgovarja pa zanje kmetijska zadruga in seveda vsak hmeljar, zato pazite nanje in jih ne poškodujte.
O morebitnih spremembah dovoza bomo obvestili hmeljarje po kmetijskih zadrugah.
Ponovno opozarjamo hmeljarje, da se pri dovozu držite.reda in strnjeno pripeljete na določeni dan hmelj k prevzemu, ker nam s tem olajšate poslovanje; ne le nam, ampak tudi svoji Kmetijski zadrugi, ki vam bo po opravljenem skupnem obračunu izplačala hmelj.
Zadružno trgovsko podjetje ' »Hmezad«
Žalec
Po »Hopfenrundschau« št. 16 — 15. VIII. 1957
S Zasedanje Znanstvene komisije Evropskega biroja za hmeljarstvo v Franciji za 1.1957
Šesto zasedanje Znanstvene komisije Evropskega biroja za hmeljarstvo je bilo v Franciji od 30. julija do 2. avgusta 1957. Prva dva dni so zasedali v Dijonu. zadnja dva pa v Strasbourgu. Predsedoval je G. Mé-neret, član francoske delegacije. Zasedanja so se udeležili predstavniki teh-le držav — članic:
Anglija: H. S. Darling in F. C. Thompson Belgija: F. in J. Hoed Češka: R. Rybaček in L. Vent Francija: F. Gouin in G. Méneret Jugoslavija: A. Kač in J. Petriček Nemčija: R. Fischer in F. Zattler Opravičila sta se oba člana iz Španije, J. de Arce-negui in V. Ruigomez.
Gospod Méneret je otvoril sejo in zaželel dobrodošlico članom, ki so se udeležili zasedanja, posebno še gospodoma Ventu in Rybačku, ki sta se to pot prvič udeležila srečanj komisije. Omenil je, da je komisija od ustanovitve leta 1951 zasedala že v vseh državah, ki so udeležene pri evropskem hmeljarstvu, in da se
zdaj že v drugo srečujejo v Strasbourgu, s čimer se pričenja drugi ciklus zasedanj.
Ob tej priložnosti se je Spomnil tudi umrlega g. Linkeja (Nemčija) in članov gg. Burgessa in Darka (Anglija), ki so bili na prvem zasedanju v Strasbourgu.
Po dnevnem redu so najprej obravnavali nekatera organizacijska vprašanja. G. Méneret je člane seznanil z dejstvom, da ni dovolil zastopnikom tvrdk, da bi se udeležili zasedanja, kar je komisija odobrila. Soglasno so sprejeli zapisnik zadnjega zasedanja v Wyeu (Anglija) leta 1955.
Člani Znanstvene komisije so se sporazumeli, da bo naslednje zasedanje v letu 1958 v Briisselu (Belgija) in soglasno določili, da bo predsedoval g. F. Hoed. G. J. Hoed pa bo nadalje opravljal posle sekretarja komisije.
G. Méneret je opozoril člane, da morajo teme predavanj prijaviti tri mesece, tekste pa poslati pet tednov pred zasedanjem sekretariatu, da bi jih lahko pravočasno prevedli. Po predlogu F. Thompsona iz 1. 1955 je predsednik opozoril, naj po možnosti član vsdke
države prispeva poročilo o objavljenih delih v svoji državi, ki obravnavajo hmeljarstvo. Letos sekretariat teh poročil ni prejel. F. Hoed je predlagal, da bi v prihodnje vsi člani pošiljali sekretariatu vsa svoja dela, da jih bo posredoval članom Znanstvene komisije, kar so nekatere države-članice že storile.
G. Méneret je sporočil članom Znanstvene komisije, da ga je g. L. R. Bishop, predsednik Odbora za analize Evropskega pivovarnarskega zbora (E. B. C.) povabil na svoje prihodnje zasedanje. Tam bo zastopal Znanstveno komisijo in pozneje poročal članom o delu Odbora za analize.
Vsak član je prejel odtis slovarja strokovnih izrazov v hmeljarstvu in hmeljarskem raziskovanju, ki so ga medtem dodelali. Po ustrezni izpopolnitvi in izboljšavi bo sekretar komisije oskrbel dokončni tisk tega seznama strokovnih izrazov in poslal vsem članom po en izvod.
Med zasedanjem Znanstvene komisije Evropskega biroja za hmeljarstvo v Dijonu in Strasbourgu so udeleženci prebrali te-le referate in predavanja:
1.	»O zdravilnih lastnostih hmelja in njegovi uporabi v zdravilstvu«, F. Gouin .(Francija);
2.	»Vpliv gnojenja in obdelovanja na količino grenčičnih smol v hmeljskih storžkih«, F. C. Thompson (Anglija);
3.	»Hmeljne vrste na Češkem in njihovo pople-menitenje«, L. Vent in-R. Rybaček (Češkoslovaška);
4.	Poročilo o uporabi sistemičnih insekticidov (organske fosforne spojine) v hmeljarstvu glede na razmerje med svežimi in posušenimi storžki pri obiranju«, H. S. Darling (Anglija);
5.	»Prispevek k žveplanju hmelja«, J. Petriček (Jugoslavija);
6.	»Raziskovanja bolezni na hmelju v Franciji«, A. Vuittenez (Francija); 7
7.	»Hmeljska tla v Elsassu — pedologija in melioracija«, R. Marocke (Francija);
8.	»Izkušnje pri zatiranju nekaterih škodljivcev na hmelju«, J. Hoed (Belgija) ;
G. F. Hoed (Belgija) je na kratko poročal o »Bolezni storžkovega peclja«, ki povzroča občutno škodo v Belgiji.
Vsi referati so vzbudili veliko zanimanje in živahno izmenjavo misli med člani.
G. Gouin je v svojem predavanju (št. 1) obravnaval vprašanje, ki ga je postavilo Generalno zasedanje Evropskega biroja za hmeljarstvo o nadaljnjih možnostih uporabe hmelja. O predavanju in diskusiji, ki mu je sledila, bo poročilo na zasedanju Evropskega biroja za hmeljarstvo v Miinchenu.
Med zasedanjem so člani pod vodstvom g. Méne-reta obiskali Kmetijsko poiskusno postajo in nasade hmeljskih vrstnih poiskusov Inštituta na poiskusnem posestvu v Epoissesu pri Dijonu. Nadalje so obiskali tudi hmeljsko področje v Burgundiji, in sicer nasade in naprave družbe B. M. F. v St. Julienu. V Tilchatelu je člane Znanstvene komisije prisrčno sprejel g. M. Lux, predsednik sindikata hmeljskih proizvajalcev v Burgundiji. Razen tega so si člani lahko ogledali hmeljske nasade različnih vrst v Bezeju.
V Elsassu si je Znanstvena komisija ogledala poskusna polja v Watzenauu, kjer proučujejo delovanje 'fungicidnih sredstev proti peronospori na hmelju. Poskusna polja z različnimi vrstami so si ogledali tudi v Pfettisheimu. Prav tako so obiskali nasade g. Luxa. predsednika Evropskega biroja za hmeljarstvo in g. Lobsteina, podpredsednika Cophoudala. Na povabilo direktorja kmetijske svetovalne službe v Strasbourgu, g. Uhlena, so si člani Znanstvene komisije ogledali zanimiv poučen film o hmeljarstvu v Elsassu.
Ob zaključku zasedanja Znanstvene' komisije v Strasbourgu je priredil g. Lux, predsednik Evropskega biroja za hmeljarstvo, sprejem za udeležence komisije. G. Méneret se je v imenu Znanstvene komisije zahvalil za prisrčno vabilo. V imenu tujih članov se je zahvalil g. Zattler (Nemčija) g. predsedniku Luxu za ljubezniv sprejem v gostiteljski deželi letošnjega zasedanja, g. Méneret pa za odlično pripravo letošnjega zasedanja.
Karel Kač s
Sedmo zasedanje Evropskega biroja za hmeljarstvo v Miinchenu
Poročali smo že, da bo letošnja skupščina Evropskega biroja za hmeljarstvo v času od 12. do 15. avgusta v Miinchenu. Kot običajno so se tudi tokrat sestali predstavniki hmeljarskih organizacij in pridelovalcev iz sedmeh dežel — članic EHB. Poleg predstavnikov Anglije, Belgije, Cehoslovaške, Francije, Nemčije Španije in Jugoslavije sta se skupščine udeležila kot gosta še zastopnik poljskih hmeljarjev in sekretar Združenja ameriških farmarjev, ki se ukvarjajo s pridelovanjem hmelja.
Dvanajstega avgusta popoldne je bila seja predsedstva,. razen te pa še sestanek predstavnikov posameznih držav, da bi ustanovili pri Biroju stalno komisijo za agrotehnična vprašanja v pridelovanju hmelja. Seja predsedstva je bila precej živahna. Večina predstavnikov je priznala, da so zaskrbljeni zaradi sistematičnega razširjenja hmeljskih nasadov v Jugoslaviji. Zlasti so se obregovali ob nameravano obnav-
ljanje nasadov v Bački, kjer bomo v prihodnjih letih razširili hmeljišča na 1500 ha. Prav tako so ugovarjali, da bi v Sloveniji razširili nasade na predvidenih 2500 ha, češ da bi tako povečana proizvodnja vplivala škodljivo na stabilnost trga v svetu. Naša delegacija je uporno branila načrte, ki smo jih odkrili že na tretji skupščini leta 1953 v Jugoslaviji. Gre namreč za to, da članice EHB soglašajo z razširitvijo hmeljskih nasadov v Sloveniji na 2500 in v Bački na 1000 do 1500 ha. Te površine še zdaleka niso tolikšne, ko-likršne smo imeli v Jugoslaviji pred vojno, celo tik pred vojno smo imeli samo v Sloveniji nad 2700 ha hmelja. Ce temu pridamo še to, da nam je povzročil okupator v hmeljarstvu nad deset milijard dinarjev škode (podatki iz ocenitve vojne škode), nam ni potrebno posebej naglašati, da imamo popolno moralno pravico do izpolnjevanja svojega načrta. Vse kaže, da se je večina članic vendarle zedinila z našim načrtom,
ker naslednje dni niso več o njem govorili. Poleg splošnih vprašanj je predsedstvo proučilo še zadnje pripombe za sejo prihodnjega dne.
Na že omenjenem sestanku predstavnikov so izvolili vodstvo komisije za tehnična vprašanja, obenem pa je nemški predstavnik na kratko poročal o mehanizaciji, ki jo uporabljajo v nemškem hmeljarstvu. Ta komisija bi predvsem proučevala tehnične sposobnosti sedanjih strojev in uvajala nove s priključki, da bi z njimi v čim večji meri nadomestili delovno silo. Komisija bo delovala po načelu znanstvene komisije EHB tako, da bo vsako leto zasedala v tisti deželi, kjer bo letna skupščina, posamezne članice pa bodo poročale o problemih, ki nastajajo v mehanizaciji hmeljarske proizvodnje.
Naslednjega dne se je zasedanja udeležilo nad sto delegatov in gostov. Poleg poročil članic, ki so na kratko poročale o stanju hmeljarstva v svojih deželah, so ugotovili nekaj pomembnih zanimivosti. Poraba piva v svetu se je v zadnjih petih letih dvignila za 18% ali od 297 na 352 milijona hi. Medtem ko so se v tem času hmeljske površine razširile komaj zaznavno od 50681 do 51619 ha, se je znatno zvišal hektarski pridelek, tako da smo zadnja leta dosegli določeno ravnotežje med proizvodnjo in potrebami po hmelju.
Skupščina je ugotovila tudi, da EHB ne predstavlja oblastnega mednarodnega foruma, temveč da ima informativni značaj. EHB ugotavlja, kakšno je stanje površin, pridelkov in proizvodnih poskusov ter na osnovi tega utrjuje ravnotežje med pridelovanjem in potrebami hmelja v pivovarniški industriji. Prav tako skrbi tudi za kakovost pridelkov in pazi, da ne bi neodgovorno širili površine in bi tako zašli ponovno v polom, kakršen je leta 1953 težko prizadel pridelovalce hmelja v nekaterih evropskih deželah. Evropski biro meni, da ni potrebno težiti za visokimi cenami, nujno pa je, da prejme pridelovalec pošteno plačilo za trud, ki ga ima s pridelovanjem, ko se poleg vsega bori še proti škodljivcem in vremenskim nepri-likam. Gre torej za prostovoljno disciplino članic, ki naj priporočila biroja upoštevajo, ko rešujejo proizvodna vprašanja v svojih deželah.
Članice so poročale, kako sodijo o letošnjem pridelku:
Dežela	ha	1956	1957	Razlika	
Belgija	744	814 ton	1200 ton	4_ i	386 ton
CSR	8497	4370 ton	3900 ton	—	470 ton
Nemčija	7800	14062 ton	14000 ton	—	62 ton
Anglija	8097	9356 ton	13500 ton	+ 4144 ton	
Španija	450	295 ton	350 ton	+	55 ton
Francija	1420	1450 ton	1600 ton	+	150 ton
Jugoslavija	1872	2139 ton	2200 ton	-j-	61 ton
	28880	32486 ton	36750 ton	+ 4264 ton	
Dr. Zattler (Nemčija) je poročal o delu znanstvene komisije, ki je zasedala ob koncu julija v Dijonu in Strassbourgu v Franciji. Predložili so osem referatov o različnih strokovnih problemih, med drugimi tudi referat našega strokovnjaka ing. Janka Petrička o žveplanju hmelja.
Kasneje je skupščino pozdravil v imenu ameriških farmarjev sekretar njihovega združenja, poljski gost pa je zaželel, da bi njihova organizacija naknadno sporočila, če misli pristopiti v evropsko organizacijo. Ob zaključku zasedanja so odlikovali šestindvajset uglednih pridelovalcev in organizatorjev iz raznih dežel, ki delajo aktivno na področju hmeljarstva in v evropski organizaciji pridelovalcev hmelja. Naslednjega dne so si delegati in gosti ogledali hmeljišča v Hallertau, ki kažejo povprečno letino, in nekatere kraje v tem hmeljarskem okolišu. Ob čašah dobrega piva so delegati izmenjali še marsikatero dobro misel.
Kljub vrsti raznih formalnosti menimo, da je skupščina pokazala nekatere dobre strani. Našo delegacijo je zanimalo predvsem stanje hmeljarstva in okoliščine, ki v njih pridelujejo hmelj v drugih deželah. Vse kaže, da letos ne bo nikakih posebnih problemov pri prodaji pridelka. Videti je, da se povsod z vedno večjo skrbjo borijo proti boleznim in škodljivcem, saj je od pravočasne zaščite in borbe proti virusnim boleznim, ki se v čedalje večjem obsegu javljajo, odvisen kakovosten pridelek, prodaja in končno celo obstoj hmeljarjev v svetu.
	Zadružna	hranilnice in posojilnice ter hranilno kreditni odseki kmetijskih zadrug sprejemajo vloge na
a	hranilnica	hranilne in obračunske knjižice in jih obrestujejo po 5 %—6 %.
in	posojilnica v Celju	HMELJARJI — zadružniki! Vlagajte izkupiček za hmelj v lastne denarne zavode, na hranilne in obračunske knjižice, kjer Vam je tajnost vlog zajamčena in so Vam vloge vsak čas na razpolago!
		Za vloge jamči država.
	m	ZADRUŽNA HRANILNICA IN POSOJILNICA CELJE
p„’H»-*»—zadnja poročila o stanju hmeljišč po svetu pred
obira njem
(za znastveno proučevanje)
Češkoslovaška, Praga, 30. julija.	^	...
Močno deževje v zadnjih tednih je sicer pospešilo rast rastline, ki je že povsod dosegla vrh opore in jo ponekod celo presegla, rastlina pa kljub temu ni tako krepka, kakor bi ustrezalo zadnjemu obdobju.
Najlepši je hmelj v Podlesu (Češki les), medtem ko so hmeljni nasadi v Zlatem potoku in ostali žateški okolici nekoliko zakasneli. Posebno lep je hmelj v središču ušteškega (Usti) predela.
Nevarnost rdečega pajka so odklonili z odločno uporabo sistemičnih strupov in pri tem jil je tudi močno deževje pomagalo, nasprotno pa je zaradi preobilne vlage večja nevarnost peronospore, ki proti njej povsod škropijo.
V prvi polovici meseca je v nekaterih predelih škodila toča, kar lahko pomeni, da bodo tam ob bratvi prikrajšani.
Prezgodaj bi bilo, da bi že zdaj cenili celotno bratev, saj je vse odvisno od prihodnjih tednov. §ončno vreme bi lahko močno pripomoglo k zrelosti in teži storžkov; če pa bi le ne bilo nobene vremenske spremembe, lahko pričakujemo slabo srednjo bratev.	»
Junija so sprejeli zakon, ki so z njim ponovno združili ušteški in roudniški predel pod imenom ušteški predel.
Nemčija, Baden, Sandhausen-Hambrücken, 2. avgusta.
Od poslednjega poročila (3. julija) se je vreme s tropsko vročino precej spremenilo. Okoli H. julija je nastopilo deževje, ki je hmelju precej godilo. Poprej omenjena suša je vendarle hmelj bolj prizadela, kot je bilo pričakovati. Čeprav so hmeljišča zdrava in so pognala v spodnji tretjini močne stranske poganjke, ki pa so vendarle ostali brez mladja, je večina hmeljišč bolj koničasta. Hmelj je v polnem cvetu. V zadnjih dneh so marljivo škropili z bakrom in metasystoxom. Kljub žetvi žita hmeljarji se smejo zamuditi prerahljanje zemlje, da se ne oskorji. O pridelku bi pred ostorženjem težko kaj rekli.
Francija, Alsace, 3. avgusta.
I. Vreme v mesecu juli ju
V zadnjem poročilu omenjeni visoki pritisk je trajal še do 9. julija; z	so na.stopili vroči »tropski« dnevi z maksimalno trajnostjo sončne
svetlobe (približno dvanajst do štirinajst ur dnevno, skupaj 96 ur) in visoke temperature, ki so bile precej nad tridesetletnim mesečnim povprečjem (24,10 oziroma 13,90 C); izmerili so maksimume od 280 do 37,50 C, kot minimume so zabeležili vročino od 15° do 22,50 C; absolutni maksimum so določili 4. julija s 37,50; naj višjo minimalno vrednost (22,5° C) so ugotovili v noči od 6. na 7. julij. V nekaterih srenjah sta pustošila 1. julija vihar in toča in povzročila srednjeveliko škodo.
Tem lepim dnevom je sledilo obdobje z znatno hladnejšim, močno spremenljivim vremenom, ki se je končalo šele 29. julija. Posebno slabo je bilo vreme v času samorasti. Minimalne temperature sicer niso bile dosti pod normalo, toda maksimalne temperature niso bile kdovekaj višje; izmerili so vrednosti od 19<> do 25°. Geofizikalni inštitut univerze v Strasbourgu navaja izredno nizke vrednosti maksimalnih temperatur- 17,60 C (23. julija), 19,20 (27. 7.), 19,70 (28. 7.) in 17,90 (29. 7.). V tem času je bila trajnost sončne svetlobe minimalna.
Po 30. juliju je spet nastopil visoki pritisk s sončnim vremenom ir vedno11tra1jaem^)era^Uram^	^ne avgusta), ki v času poročila š«
^ mesecu juliju je sonce svetilo skupaj 186,6 ur (normalna vrednost —8,7 ur) lo pomanjkanje je toliko hujše, ker sovpada z obdobjem samo rasti, \ tem času so zabeležili tudi vse štiri sončne dneve: 23., 24., 26 ir 29 julrj Kljub številnemu, skoraj vsakodnevnemu pršenju, je bil juli suh: v Strasbourgu je padlo 54,6 mm dežja, za normalno vrednost štejejc 89 mm.	J J
Vreme v drugi polovici meseca je otežilo vsa poljska dela. kar velia posebej za cas žetve žita.	J
II. Rast hmelja
v	se ie slabo razvijal, kakor namiguje že zadnje poročilo. V
začetku meseca so dosegle vitice na sploh višino opore: sredi julija je pričela cveteti v Alzaciji zasejana pozna vrsta, Strisselspalt; polnocvetna doba je nastopila okoli 25. julija. Zdaj pričenja prehod v ostorženje. Te termine lahko štejemo kot popolnoma običajne.
\ endarle pušča zaključna rast hmelja nekaj odprtih želja: previs je zmeren, stranske vitice slabo razvite; razen tega pa so pogoji za rast od polja do polja različni.
Zdravstveno stanje je ostalo dobro. Zapaziti je kvečjemu sledove peronospore, celo na neobdelanih kontrolnih parcelah v poskusnih nasadih. IN ed vom no je tropsko vreme v pričetku meseca bodrilo rdečega pajka, ki bi se mogel hitro razmnožiti, če ne bi pravočasno posegli vmes z notranje zdravilnimi sredstvi, ki so učinkovala temeljito.
V času poročanja je letošnje zasedanje Znanstvene komisije Evropskega hmeljarskega biroja pod predsedstvom g. Ménereta v Dijonu (hmeljno področje Burgundije) in Alzaciji. O zasedanju in o njegovem bogatem delovnem sporedu poročamo na drugem mestu.
Nemčija, Tettnang, 3. avgusta.
Z zadnjimi dnevi je končno spet nastopilo poletno vreme z dnevnimi temperaturami okoli 25a C v senci in z nočnimi ohladitvami na 13° C. V mesecu juliju je bilo 220 mm padavin, kar predstavlja 90 mm nad dolgoletnim povprečjem. Hmeljeve rastline so zdrave in ne ogrožajo jih živalski škodljivci. Proti peronospori še vedno škropijo; rdeči pajek se ni nikjer prikazal. Nasadi so v polnem cvetu. Zgodaj obrezana hmeljišča so pričela storžiti.
Na splošno hmeljeve sadike niso tako bohotne kot prejšnja leta, posebno previs na dolžinskih žicah je nekoliko majhen. Stranski poganjki z obeski visijo daleč navzdol. Od toče poškodovan hmelj je »koničast« in pričenja šele cveteti. Bratev bo verjetno šele v zadnji tretjini avgusta.
Nemčija, Rottenberg-Herrenberg-Weilderstadt, Unterjettingen, 4. avg.
V zadnjem poročilu opisane vremenske razmere so trajale do 30. julija. Odtlej imajo visokopoletno vreme z obilico sonca, kar močno koristi nadaljnjemu razvoju hmeljišč. V zadnjem poročilu omenjena tvorba posameznih panjev se ni povsem izpolnila, ker bi hlad in deževno vreme očitno nista rastlinam dobro dela. Vrsta »Hallertauer« je prešla v storženje. Dobro bi bilo, če bi se razmerje med spodnjimi in gornjimi deli rastline izravnalo. Pozni hmelj je pričel cveteti pred dvema dnevoma. Medtem ko lahko govorimo pri hallertauski vrsti o normalnem nastavku, lahko pri
poznem hmelju pričakujemo zelo bogat nastavek. Razloček v časovnem razmerju je letos dosti večji kot običajna leta. Tudi v deževnem obdobju so pravočasno in temeljito zaščitili rastline pred škodljivci, tako da ji glede zdravja ni kaj več želeti. Žetev žita je v polnem^ razmahu in zato si poljedelci želijo ustaljeno poletno vreme. Isto si želijo tudi hmeljarji, saj bi to zelo ugodno vplivalo na tvobro storžkov. Nepškodovani nasadi so v celoti lepi, ne prebohotno in ne premočno listnati. Poškodovani nasadi kažejo nekoliko slabše. Tudi cvetni nastavek lahko štejemo za čisto dober. V nasadih, ki jih je poškodovala toča in kjer niso mogli zaradi neprimernih vremenskih razmer pravočasno napeljati stranske poganjke, so se razvili tako imenovani »grmički«, ki sicer lepo cvetijo, a vendarle ne nadoine-stujejo glavnega poganjka. Čeprav je še prezgodaj, da bi cenili pridelek, lahko rečemo, da je v predelu Rottenburg-Hcrrenberg-Weilderstadt mogoče računati na nekoliko višji pridelek kot lani. Povsem z verjetnostjo pa lahko trdmo, da obstoje vsi pogoji za dobro kvaliteto.
Nemčija, Rheinpfalz, Bergzabern, 4. avgusta.
Deževje v „drugi polovici julija hmelju ni škodilo. Tudi razvoj je bil temperaturam ustrezno dober. Že prej opisana podoba se je ohranila. Zaostali nasadi so le malo nadoknadili. Razen viharjev je v teh obrobnih predelih pustošila še rahla toča. V primeri s-prejšnjimi leti so nasadi povprečno koničasti. Kljub osemmetrski višini hmeljevk in prečnih napeljav, morajo trte v primeri z ostalimi predeli napraviti še dolgo pot. Na vrhu so stranski poganjki kratki, toda z bogatim nastavkom. Zgodnji hmelj storži. Pozni hmelj cveti. Hmeljarji škropijo. Trenutno peronospora ni zaznavna, tudi v vinogradih ne. Živalskih škodljivcev ni najti. Četudi so pravočasno uporabili metasystox, vendarle ne smejo prezreti morebitne nevarnosti rdečega pajka.	.	.
Hmelj kaže na sploh, da je zdrav. Gnojila učinkujejo ugodno. Letošnja bratev bo v veliki meri odvisna od vremenskih razmer v času storženja Dela ni bilo malo. Opravili so ga. Prekomerno delo s privezovanjem trt bo nagrajeno, kar lahko trdimo v primeri s posameznimi zamudniki.
Nemčija, Hersbrucker Gebirge, Hersbruck, 5. avgusta.
Visoko poletno vročino v prvi tretjini julija je 9. julija zamenjalo obdobje z močnejšimi padavinami in ustrezno ohladitvijo. Do vključno 30. julija je bilo v Hersbrucku skupno 108 mm padavin. Najvišje dnevne temperature so bile med 15° in 20° C, ponoči pa med 9° do 10° C.
Zgodnji hmelj je v tem času prešel v polno cvetenje, pozni pa je pričel cvesti. Hmeljarji so komaj zmogli pravočasno škropiti proti peronospori, tako pogosto je deževalo. Obilica vode je raztopila tudi hranilne snovi, ki so bile zdaj na razpolago rastlinah. Zgodnji hmelj, ki je na sploh zelo izravnan, ima lep previs, četudi v rasti ni preveč bohoten. Pri poznem hmelju lahko padavine koristijo še za prirast. Ugodne vremenske razmere v zadnjih osmih dneh so nudile hmelju na sploh dobre razvojne pogoje.	v
Nemčija, Siegelbezirk Altmannstein, Laimerstadt, 5. avgusta.
Minuli mesec julij je bil z 220 mm padavin eden izmed najbolj deževnih v preteklih letih. V zadnjih dveh tretjinah meseca je bilo tudi zelo hladno in komaj nekaj ur sonca. Kljub neugodnim vremenskim razmeram je zdravstveno stanje hmelja zelo dobro. Živalskih in gliviČastih škodljivcev ni. Štirinajst in več dni je povsod trajal škropilni odmor, ker zaradi vlage hmeljarji sploh niso mogli poleg. Previs je zmeren, več nasadov je ostalo koničastih. Zlagoma prehaja zdaj 5. avgusta hmelj v storženje. Za ocenitev pridelka je še vedno prezgodaj, veliko hmeljarjev pa računa, da bodo dosegli enak pridelek kot lani. Bratev hmelja bodo pričeli okoli 28. avgusta. Ce bo žetvo vreme vzdržalo, bodo kmalu opravili z žetvijo žita in košnjo otave, potem pa ne bo primanjkovalo obiralcev kot lani.
Nemčija, Jura, Siengelbezirk Kinding. Kinding, 10. avgusta.
Prva polovica v obdobju poročila je bila še vedno hladna in deževna z izdatnimi padavinami, tako da so razmehčana tla otežkočala pristop s škropilnicami. Kljub temu so si hmeljarji prizadevali, da ne bi zamujali rednega škropljenja. Vihar 9. avgusta zvečer je prevrnil nekatere nasade v predelu. Tudi v drugih nasadih je nekoliko škodil, ko je potrgal stranske poganjke.
Hmelj je pričel zdaj storžiti. Zdaj je mogoče ugotoviti, da je previs zelo bogat. Visokopoletno, toplo vreme v zadnjih desetih dneh je namreč rastlini zelo godilo, tako da so vzcvetela celo tako imenovana ramena.
Hmelj je še vedno zdrav, živalskih in gliviČastih škodljivcev ni. Po vsej verjetnosti lahko sodimo, da bo čas bratve napočil v zadnjih dneh avgusta.. Po količini bo verjetno pridelek enak lanskemu. ^
Tekstilna tovarna
v
Šempeter
izdeluje bele tkanine v vseh širinah Zaradi prvovrstne kvalitete je blago cenjeno doma in po svetu
Za cenjena naročila se priporočamo
ooo
i	mm Tovarna poljedelskih strojev
0	MARIBOR, Jaskova 44, Tezno
a	Obrat livarna Melje 101 — Telefon št. 31-05
i
t
!
MOTORNA PREVOZNA ŠKROPILNICA »SAVINJKA«
Škropilnica »Savinjka« je predvsem namenjena za škropljenje hmeljskih nasadov, lahko se pa uporablja tudi za škropljenje ostalih poljskih kultur.
Konstrukcijski podatki:
Škropilnica je opremljena s priznano dvobatno črpalko »Vermorel« PX ali s črpalko MBC-1. Pogonska os črpalke teče na krogličnih ležajih, in sicer v oljni kopeli. Bata črpalke sta iz umetne gume, ki je odporna proti oljem in škropivom. Varnostni ventil lahko poljubno naravnamo na zaželeni pritisk. Škropilnica je opremljena z avtomatskim mešalcem. Podvoz je iz varjene konstrukcije ter opremljen z mehanizmom zavore. Prevozna kolesa (prednja) so opremljena s koničastimi ležaji ter gumijastimi plašči in zračnicami. Zadnja kolesa so iz varjene konstrukcije ter opremljena z vzmetjo, ki ublažuje sunke. Razen tega omogočajo obračanje škropilnice v vseh mogočih smereh. Sod je izdelan iz medeninaste pločevine z bombiranimi stranicami. Ojesi sta pritrjeni na nosilno ogrodje ter se lahko poljubno premikata gor in dol. Škropilna naprava je iz dveh ročnih škropilcev za visoko škropljenje. Dodajo se lahko še škropilci za široko škropljenje. Vlečni kavelj se lahko poljubno prestavlja, s čimer se spreminja lega hoje konja z ozirom na škropilnico. Škropilnica je na konjsko vprego.
Tehnični podatki:
Tip »Savinjka«, vsebina soda 200 1, višina škropilnice 1140 mm, prosta višina pod ogrodjem 300 mm, celotna dolžina z ojesoma 3790 mm, dolžina brez ojes 1700 mm, širina škropilnice 880 mm, širina tira 750 mm, lastna teža 270 kg.
Črpalka:
a)	»Vermorel« PX, zmogljivost 25 1/min., delovni pritisk do 30 atm.;
b)	MBC-I, število obratov 280 o./min., zmogljivost 251/min., delovni pritisk 10, 20, 30 atm., teža 57 kg.
Motor:
Tip »Villiers« Mark 25 ali sličen, trajna moč 3 KS.
PREVOZNA POGONSKA ŠKROPILNICA »GRUDA«
Uporablja se za škropljenje poljskih kultur in je na konjsko vprego. Ta škropilnica je zelo praktična in izredno ekonomična.
Konstrukcijski podatki:
Škropilnica ima dve enobatni črpalki, pogon črpalk je na prevozna kolesa s prenosom na verige. Na zadnji strani soda je montiran Veternik, ki regulira enakomeren pritisk. Okvir črpalke je močne jeklene konstrukcije, ki nosi sod iz kositrne pločevine z vsebino 200 litrov. Sod ima ročno mešalo. Opremljena je z razpršilcema za nizko škropljenje in se višina prskanja po potrebi regulira.
Tehnični podatki:
Tip ..............................Gruda ŠKPi
Velikost soda..................... 200 litrov
Višina škropilnice ...... 1500 mm
Dolžina škropilnice z ojesom .	. 3800 mm
Dolžina brez ojesa................ 1350 mm
Širina škropilnice s spuščenima razpršilcema..................... 4450 mm
Širina brez razpršilcev .... 1350—1950 mm
Širina koloseka................... 1100—1700 mm
Teža škropilnice.................. 206 kg
Teža škropilnice s polnjenjem . 406 kg Delovni pritisk na kolesni pogon 10 atm Delovna storilnost................101/min.
t
l