DELOVNEGA KOLEKTIVA LIP BLED
LETO VII.
ČETRTEK, 15. DECEMBRA 1977
Št. 12
Leto 1977 se izteka. Za našo delovno organizacijo je bilo uspešno, kljub težavam, ki so se med letom pojavljale tako na področju preskrbe z materiali, zlasti iz uvoza, kakor tudi v sami proizvodnji in tudi na drugih področjih. Po podatkih in predvidevanjih bomo planske naloge izpolnili in lahko pričakujemo, da bodo tako zaključni računi TOZD kakor tudi celotne DO pozitivni in precej boljši od preteklega leta.
Ko gledamo naše delo, težave in uspehe v tem letu, ne moremo mimo tega, da smcy mu pohištva v Beogradu dobili na j viš j ^priznanja za naše pohištvo Dota, kar pa nam is^^^^D nalaga veliko odgovornost, da bom« načrt no pot v proizvodnji pohištva tudi	ul
čaka predvsem kolektiv tozda Toma^^WIec težka in odgovorna naloga, za katero izpolnitev bo potrebno vložiti dovolj truda in dela, posebno na področju organizacije proizvodnje.
Letošnje leto je bilo tudi leto, v katerem smo pričeli uresničevati zakon o združenem delu. Vsekakor smo vsi pričakovali, da bomo že v letošnjem letu na tem področju naredili več kot pa smo dejansko uspeli. Kljub temu, da smo zlasti v drugem polletju vložili veliko dela in
časa za pripravo novih samoupravnih sporazumov, statutov in drugih samoupravnih splošnih aktov smo vseeno v zaostanku in bo v prihodnjem letu potrebno bolj smelo in hitreje usklajevati naše samoupravne splošne akte, da bomo uredili vse do roka, ki ga predpisuje zakon o združenem delu. Če pa želimo, da bo to delo dobro opravljeno, pa bo potrebno, da pri tem sodelujejo prav vsi delavci s svojimi predlogi in pripombami, predvsem pa da res sodelujejo v razprava^ m javnih obravnavah.
Vsekalmr pa nas tudi same pia:
£t<^4A?§^b v&u jsjq||gla se
fčetkM JčM z vso resnostjo m' dflkio^tj|bkljflitiKsa j bomo le taldpäh-ko naredili, kar smo se že dogovorili v temeljih plana in srednjeročnem planu za obdobje 1976—1980. Predvsem moramo zagotoviti stopnjo rasti proizvodnje za 9,4 %, povečati moramo produktivnost za 7,3 % in povečati izvoz v primerjavi z letošnjim letom za 10 %. To so gotovo poleg drugih planskih nalog najzahtevnejše, ki pa bodo izvedljive, če bomo vsi naredili vse, kar nam nalaga delovna dolžnost: ob tem
pa bomo morali skrbeti za večjo produktivnost, boljšo kvaliteto, boljšo organizacijo, dobro delovno disciplino; predvidena investicijska vlaganja, posebno pri zamenjavi že iztrošenih osnovnih sredstvih naj bodo vložena tako, da bodo že med letom dajala večjo proizvodnjo in povečevala produktivnost dela.
Poleg navedenega pa imamo v prihodnjem letu, ki je za našo DO tudi jubilejno leto, saj proslavljamo 30. obletnico delovanja, še eno po-o^črimp nalogo. V prihodnjem letu bomo žvdrugič volili delegate in delegacije o v Krajevne skupnosti, v zbore združenega samoupravne interesne skupnosti. rawtalJpa bomo volili tudi naše nove samoupravne organe v TOZD in v DO. Tudi na tem področju bo dosti odgovornega dela, pri katerem naj sodelujejo vsi delavci in izbirajo ter izvolijo najboljše med kandidati.
To so le najvažnejše naloge, ki nas čakajo v prihodnjem letu. Treba bo veliko napora in delovne discipline, da jih bomo uspešno in v zadovoljstvo nas vseh izvedli v celoti.
Glavni urednik
Izreden uspeh našega pohištva sistem DOTA na XV. mednarodnem sejmu pohištva v Beogradu
Visoka priinania na seimu
— Žirija za kompleksno oceno (imenuje jo uprava sejma), ki predvsem ocenjuje izgled, funkcionalnost in kvaliteto izdelka, nam je prisodila zlati ključ.
edino tovrstno priznanje na sejmu.
— Žirija oblikovalcev, ki jo je imenoval Dizajn centar zavoda za ekonomiku domačinstva SR
DIPIOfflA
DORAR DIZAM
prot. arh. Nile Krotj TASO
•U»
Naše podjetje se je prvič predstavilo s svojim novim pohištvom, imenovanim sistem DOTA, s presenetljivim uspehom na Beograjskem sejmu, ki je bil od 21. do 27. novembra letos, saj je dobil visoko priznaj e tako s strokovnih žirij (komisij), kakor tudi številnih domačih in tujih obiskovalcev.
2L.AINA SKRINJA 21 ATA SKRINJA
.'A «H A.K» IM A« INltt UMt.**** A**»;« K» »>	MAM* 'UAJ*
/A UMi. » > *>V»** >)»•
AM»)» Ni V ÜKIMAN» RJMfeiVN
«5~
NAŠ DOM
!•»<*>< »M'AKWil, t *.«><> t A. *»» tlXIA
Žirija
Izdelek	izgled. Žirija	Žirija
funkcija, potrošniki	design
kvaliteta
1.	»Dota«	zlati
LIP Bled	ključ
2.	»Duplex«	zlati
(Sr. Mitrovica)	ključ
3.	»Bambus«
(Stol)
4.	»Sava 800«	srebrni
(Meblo)	ključ
5.	»Beba«	srebrni
(Knjaževac)	ključ
6.	»Sultan« — luč	zlati
(Zagreb)	ključ
7.	»Emina« — jedilnica	srebrni
(Zagreb)	ključ
8.	»Volga« — kuhinja	srebrni
(Šipad)	ključ
9.	»Kamelija« — kuhinja (Marles)
10.	»Uroš« — otroška soba (Meblo)
11.	Metal omara (Komen)
12.	Otročji stol (Hoja)
13.	Stol IBIS (Lesonit)
14.	Dekorativna (Ljubljana)
zlata	diploma
skrinja	dober design
jugoslovansko	diploma dober design diploma
pohištvo	dober design
prva nagrada	diploma dober design diploma dober design
jugoslovansko
pohištvo
diploma
diploma dober design
diploma dober design
diploma dober design
diploma dober disign
diploma dober disign
in 7 drugih iz ostalih republik
Za vsestransko preštudiran izdelek, katerega, glavni oblikovalci so delavci Inštituta za industrijsko oblikovanje v Ljubljani pri FAGG, smo prejeli priznanje vseh treh žirij. Glavni namen predstavitve pohištva DOTA je bil v marketing akciji, to je da testiramo kupca in da konkuriramo za priznanje. Izdelke za priznanje so ocenjevali žirija za kompleksno oceno, žirija potrošnikov in žirija oblikovalcev.
PODELJENA PRIZNANJA
— Žirija potrošnikov, ki jo je imenovala revija Naš dom, nam je izročila priznanje za najlepše vkomponirani ambient v stanovanju — zlato skrinjo, ki je bilo
Srbije, Beograd, nam je prisodila za pohištvo diplomo dobar dizajn.
Redkokdaj se zgodi, da posamezni jzdelek dobi 3 priznanja hkrati, s čimer je še posebej izraženo, da je hotenje, ki ga zahteva današnji čas, uresničeno.
Pristnost mehkega smrekovega lesa in likovna preprostost s svojo praktično nevsiljivo estetiko je prispevalo največ, da je izdelek med strokovnjaki in potrošniki tako izredno sprejet in končno lahko ugotovimo, da je smer razvojnega pojava, imenovan NATURLOOK, prodrla tudi na jugoslovanski prostor.
Prenos znanja dobiva pravo podobo * 1
Zastavljena naloga ima mnogo širši namen in pomen ne le kot izvrsten končni pohištveni izdelek.
Gre za inovacijo, ki naj dvigne vrednost smrekovega lesa. Prenos znanja v proizvodnjo v našem primeru poteka v dveh smereh:
1.	Pridobivanja kvalitetne lesne surovine:
Uvedba novega načina žaganja po namenu s poudarkom na iz-plen kvalitetnih lastnosti in večanje tistih količin, ki jih potrebuje proizvodnja. Razrez, sušenje in sortiranje blaga kakor tudi mehanska in površinska obdelava se usmerjajo k cilju kvalitete.
2.	Oblikovanje izvirnih izdelkov za opremljanje bivalnih prostorov:
Obdelava in uvedba sistemskega pohištva za več namenom. Uvedba novih tehnoloških faz v proizvodnem postopku. Z lastnim designom prodajati več znanja.
Inovacija, ki se izvaja preko Raziskovalne skupnosti Slovenije in v sodelovanju z Ljubljansko banko s svojim prvim uspešnim nastopom na Beograjskem sejmu že dobiva svoje pravo mesto. Predstavnik Ljubljanske banke tov. Marinček nam je na sejmu izročil posebno plaketo v znak dobrega sodelovanja pri poteku inovacije. Posebej so zainteresirani za uspešnost inovacije partnerji v našem SOZD — GLG, ki prav tako z zanimanjem spremljajo vsa dogajanja.
Nekaj o sistemu
DOTA
Sistem pohištva DOTA vsebuje v svojem programu prav vse elemente za opremo bivalnih in tudi družbenih prostorov. V programu ni zajeta le oprema za kuhinje. Osnovne tri skupine, ki tvorijo za sistem pohištva so omarasto pohištvo, sedežno pohištvo, z mizami in delovnimi površinami in ležišča. Pohištvo je primerno za opremo: dnevnih sob, spalnic, jedilnih sob in kotov, delovnih sob, mladinskih in otroških sob, garderob, predpro-
nadležno, temveč se bo v ta prostor vraslo za daljše obdobje in postopoma še pridobivalo na vrednosti. Nemodnih prvobitnih konstruktivnih detajlov se človek ne naveliča in prisotnost takih ambient še bogati in nevede pravilno vpliva na uporabnikovo tehnično in likovno mišljenje.
Sistemska rešitev pohištva omogoča stalno dokupovanje in razširjanje opreme glede na potrebe ali materialno stanje.
Izvedbe z masivnimi hrbtišči omogočajo predelitve prostorov, likovna unifikacija front in hrbtišč pa omogoča pri predelitvab odpiranje vrat na obe strani (v oba prostora). Omarasto pohištvo ima take konstruktivne značilnosti, ki omogočajo različne aplikacije in kombinacije z drugimi materiali in s tem razširjajo paleto izvedb pohištva.
Blazinjenje pri sedežnih in ležalnih elementih ni nikjer fiksno, kar omogoča enostavnejše vzdrževanje in obnavljanje oblazinjenja. Konstruktivni spoji in detajl omogočajo tudi kasnejše posege in s tem utrjevanje eventualno razrahljanih spojev. Vsi izbrani materiali, lesna surovina, okovje, kemični izdelki (lepila, lužila, zaščitna sredstva) in tapetni material so domačega izvora.
S tem proizvodnja ni vezana na uvoz.
Osnovne značilnosti pohištva LIP Bled so:
Spalnica
štorov in različnih družbenih prostorov, ustanov in vrtcev.
Pohištvo je namenjeno kupcu, ki ne išče samo gole »embalaže« za shranjevanje življenjskih pritiklin, temveč višjerazredno dobro oblikovano pohištvo iz naravnih masivnih materialov in si s tem zagotovi prijeten, funkcionalen, sodoben in domačen ambient primeren sodobnemu delovnemu človeku. Pohištvo, izdelano iz masivnih materialov z ne-modnimi detajli, oblikovno stilno nevezano, ne bo postalo v bivalnem prostoru dolgočasno in
Vsi elementi pohištva so izdelani iz masivnega smrekovega lesa, vsi elementi so razstavljivi, prilagojeni čim ugodnejši embalaži in transportno skladiščni tehniki; sistem je zgrajen na osnovi 32 mm evropskega osvojenega modula, sistem je prilagojen antroprometrijskim zahtevam, standardom gradnje in je s svojimi mehko zaobljenimi robovi in vogali, naravnimi materiali in na otip prijetnimi površinami do visoke stopnje huma-nizirano pohištvo.
Jedilni kot
Značilnosti pohištva DOTA
Kaj so upoštevali oblikovalci in konstruktorji:
—	V celoti je uporabljen pristni naravni masivni material — smrekov les.
—	Likovni izgled poudarja razumevanje do lesa, kar je slovensko izročilo, saj so bila naša bivališča vse do nedavna obdana z lesom enostavne, nevsiljene forme.
—	Merski sistem, prilagojen antropometričnim osnovam, aktivnostim in rekvizitom človeka v bivališču, dalje prilagojen evropskemu modulu obdelave in gradbenemu modulu.
—	Mreža pohištvenih elementov zajema vse tiste aktivnosti človeka in praktične uporabnosti, da je program resnično univerzalen, torej za večnamensko, mobilno uporabo, kar je poudarjena zahteva našega časa.
—	Optimalna enovitost elementov v proizvodnji t. j. dimenzijska in obdelovalna enotnost lamel, kar naj privede k racionalnemu delu.
—	Obdelava s posebnimi površinskimi materiali, ki poleg osnovnega namena učinkujejo tako, da ne prekrivajo, temveč ohranjajo in poudarjajo teksturo in strukturo pristnega lesa.
—	Razstavljivost in sestavljivost je dosežena v zadostni meri zaradi skladiščnih, transportnih in drugih razlogov.
Kaj daje obrtniško poudarjeno obdelavo?
—	Vidnost veznih spojev lesa
—	Mehko zaobljeni robovi in vogali posameznih elementov in korpusov
—	Masivne smrekove lamele, prečno povezane z vidnimi mozniki
Kaj daje harmoničnost in domačnost v prostoru?
—	Pristnost mehkega smrekovega lesa s svojo strukturo in teksturo ustvarja toplino.
—	Obrtniško, ročno poudarjena obdelava lesa in konstrukcijskih vezav ustvarja občutek lepote in varnosti.
— Likovna preprostost, brez stilnega poudarjanja ustvarja občutek praktičnosti, nevsiljene estetike.
Otroška soba
Program pohištvo DOTA
Univerzalni sistem z enim zamahom ponudi porabniku, da reši po svoje katerikoli bivalni prostor v svojem stanovanju ali druge potrebe, kjer deluje zaradi tega, ker sistem obsega:
—	omarasto pohištvo širokega komponibilnega sestavljanja
—	sedežno pohištvo za več namenov
—	ležiščno pohištvo za več namenov
—	mizno in odlagalno pohištvo za več namenov.
Posebno bogat je predlagani program omarastega pohištva, ki obsega 62 izvedb raznih korpu-
sov, kateri s komponibilnim sestavljanjem ponujajo množico kombinacij opremljanja bivalnih prostor za najbolj različne potrebe, želje in okuse.
Mere omarastih korpusov:
Obstoje ozki korpusi, širine 46 centimetrov in široki korpusi, širine 91 cm, ki so lahko treh globin: 25 cm, 38 cm in 57 cm. Korpusi s podnožjem služijo za spodnjo vrsto, brez podnožja pa za nastavljanje naslednjih vrst. Višine korpusov: 51, 59, 72, 115, 123, 166, 179 in 187 cm.
Izvedbe korpusov:
Razlikujejo se po izgledu fronte in funkcionalnosti: zaprti, odprti, zastekljeni, s policami, s predali ipd.
Povsem normalno je, da se bo končni proizvodni in prodajni program izoblikoval po tržnih
potrebah in optimalnih proizvodnih možnostih.
Najverjetneje se bo program oblikoval takole:
8	ozkih korpusov v 17 izvedbah fronte
9	širokih korpusov v 14 izvedbah fronte
To pomeni, da bomo skupaj nudili 17 korpusov v 31 izvedbah, kar je še vedno izredno bogata izbira za kupca. S sestavljanjem pride množica kombinacij po funkciji in obliki. Če navedemo le kombinaciji po višini, ugotovimo, da je kar 9 možnih višin: 72, 1.10, 1.23, 1.61, 1.74, 1.87, 2.25, 2.38 in 2.46 cm.
Kljub temu je značilno, da bo v proizvodnji dimenzijska in obdelovalna enovitost, saj se za tak program zahteva le 8 različnih dolžin lamel iste širine in debeline.
Možno je tudi, da se program prodaja le v določenih garniturah.
Blagovni znak za pristne izdelke
Naši izdelki pohištva in elementi notranje opreme bodo odslej nosili posebni zaščitni blagovni znak Carinthia — izvirna smrekovina.
carinthia
IZVIRNA SMREKOVINA
S tem znakom kupca opozarjamo, da je v izdelku polni naravni les določenega rasti-ščnega izvora, določenih kvalitetnih lastnosti, posebno mehansko in površinsko obdelan, kar mu daje pečat poudarjene pristnosti.
Ime Carinthia so uporabljali že v predvojnem trgovinskem prometu za žagan les, katerega izvor je sodil v območje pokljuških in jelovških gozdov. Sedaj bo ime nosilo mnogo širši značaj, kar poleg rastiščnih lastnosti s specialnim žaganjem, mehansko in površinsko obdelavo les kvalitetno oplemenitimo ter ga vgradimo v oblikovno dognane, lastne izdelke.
Sicer je ime Carinthia staro latinsko poimenovanje za Koroško.
Vsn znamenja tudi za prodajni uspeh
Namen predstavitve pohištva DOTA je bil prvenstveno testirati kupca, da izrazi svoje gledanje na uporabnost, funkcionalnost, izdelavo, barve itd. Moramo reči, da je bil obisk našega paviljona zelo velik, saj se je dnevno neprestano vlekla reka obiskovalcev, strokovnjakov in potrošnikov, ki so se zanimali za vsakršno podrobnost. Izkazalo se je, da je to pohištvo za vse generacije — za stare in mlade. Izredno se navdušujejo starši, da bi iz programa kupovali elemente za svojega dijaka ali za mladoporočenca. Tudi novinarji in snemalci, ki so po službeni dolžnosti obiskali sejem, so bili prijetno presenečeni. Takoj po otvoritvi sejma je prispela ekipa RTV Beograd in novinarji Borbe s snemalci, čeprav še nobeden ni vedel, kakšna priznanja bodo podeljena.
Izredno zanimanje je za izvoz V paviljonu so se oglasih direktni kupci iz Francije, Španije, Švice in Zahodne Nemčije. Še posebno velik vtis smo napravi-vili na japonske kupce. Vsi zahtevajo takoj program, cenike, prodajne pogoje in postavitev izdelkov na njihova prodajna mesta.
Testiranje in ponudba se bosta nadaljevali na drugih prodaj no-potrošnih mestih. Prodaja bo morala v kratkem izoblikovati prodajne programe in prodajne poti.
Pred začetkom prodaje je potrebno še nekaj izpopolnitev in sprememb, in sicer: izpopolniti
Primarni komplet: Oblikovalski komplet: Prototipni komplet: Grafična obdelava: Investicije in uvajanje:
Ocenjevanje zrelosti: Organizacija in vodenje celotne projektne naloge:
Verjetno je vsem znano, da naša delovna organizacija pripravlja nov izdelek — sistem pohištva DOTA. Pohištvo je na sejmu v Beogradu prejelo že prve nagrade, kar dokazuje njegovo estetsko vrednost in kvaliteto. Zato bi danes (v kolikor še ni prepozno) rad opozoril na ri-zike, ki nas čakajo pri uvajanju novega izdelka.
Uvajanje novih izdelkov je za DO LIP Bled kot tudi za mnoga druga podjetja vprašanje življe-hja in obstoja. Realizacija tega vprašanja pa je povezana z znatnim obsegom stroškov in tudi z velikim tveganjem za uspeh.
Stroški, ki so povezani s planiranjem in uvajanjem novega izdelka, so visoki. Zato je zelo pomembno in tudi nujno uvesti take postopke, ki naj zmanjšajo riziko pri odločanju o uvajanju ali pa neuvajanju novega izdelka na trg in z minimalnimi stroški posredujejo talke informacije, ki bodo z določeno gotovostjo opravičile pravilno odločitev o uvajanju izdelka na trg.
če se želimo izogniti riziku, ne smemo pozabiti na dve stvari, in sicer na raziskavo trga in na načrtovanje. Ni rizika, ki ga z uporabo teh dveh instrumentov ne bi mogli zmanjšati.
Razumljivo je, da se bo realizacija rizika pri uvajanju novega izdelka pokazala pri obsegu ostanka dohodka iz prodaje. Zato je nujno, da podjetje vnaprej oceni potrebne stroške za uvajanje izdelka, kot tudi rizike,
kvaliteto v konstrukcijskem smislu, izpopolniti kvaliteto in točnosti izdelave, poiskati še enostavnejše rešitve montaže, poiskati novo tehniko površinske obdelave, predvsem pa izboljšati kvaliteto miznih ploskev in drugo.
ZAKLJUČEK:
Če ima pohištvo DOTA vse druge visoko ocenjene prvine dobrega pohištva, potem je najbolj bistveno, da se doseže in obdrži nivo kvalitete, ki omenjeno prvotno potrjuje. Nivo kvalitete izdelka ustvarja človek v proizvodnji. Zato se postavlja nemalo zahtev pohištvenemu oddelku tozda Tomaž Godec v Boh. Bistrici.
S.	Pirc
N.	Kralj, M. Deu
F. Žerovc, A. Stare, J. Kovačič
Z. Papier
V.	Čuden, J. Lipnik, J. Repinc
N.	Taler
F. Bajt, D. Pauluša
E.	Prevc
M.	Urankar
in vse primerja s predvidenim ostankom dohodka. Riziki, ki jih pri takem ocenjevanju moramo upoštevati, so:
A — stopnja težavnosti tehničnega razvoja izdelka,
B — trgovski riziki (npr.: spremembe na trgu; izdelki, podvrženi modi, itd.),
C — predvidena življenjska doba izdelka na trgu.
Pomembnejše postavke stroškov pa so:
T — stroški razvoja izdelka do njegove tržne zrelosti,
U — stroški za uvajanje izdelka na trg,
V — stroški za ekonomsko propagando,
Z — investicijske potrebe.
Ostanek dohodka, ki naj ga novi izdelek da, bomo izrazili kot: D.
Za ocenjevanje rizika izdelka lahko uporabimo tale obrazec:
riziko = AxBx (T + U + V + Z), ki ga nato primerjamo z ostankom dohodka v predvideni življenjski dobi izdelka na trgu (DxC).
Ocenjevanje riziko A in B opravimo s točkovanjem, ki sicer ne predstavlja matematično točne metode in je le pomožno sredstvo za ocenjevanje negotovosti, tveganja in možnosti kot podlaga za odločanje.
Ob lansiranju novega izdelka
— pohištva DOTA — so odgovorne službe v podjetju že ocenile predvideni uspeh kot tudi stroške in rizike, ki to uvajanje spremljajo. Podatki o predvideni proizvodnji, prodaji, ostanku dohodka, kot tudi podatki o vseh nastalih stroških pa bi verjetno zanimali vse zaposlene, zato predlagam, da jih uredništvo GLASILA zbere do naslednje številke in jih objavi — saj omenjene podatke ne smemo smatrati kot poslovna tajnost.
Drago Primožič
Kdo se |e vse ukvarjal z nalogo
z vodstvom in številnimi delavci TOZD Tomaž Godec, t
Posebno priznanje in nagrado je dobil Franc Žerovc, vodja prototipne delavnice pri PRB, za uspešno konstrukcijsko vez stola, ki je prestal najtežji preizkus trdnosti po švedski metodi. Priznanje je prejel od Inštituta za industrijsko oblikovanje.
E. P.
Nekaj misli ob uvajanju novega izdelka na tržišče
Svet za družbeni standard (15.11.1977)
1. Pregledal je predlog prednostne liste pričakovalcev solidarnostma stanovanj za leto 1977 v občini Radovljica in se z njo strinjal.
A. Ma osnovi prednostne liste je dodelil stanovanja v Radovljici:
—	>sobno Ani Šifrer
—	J-sobno Alojzu Tomažinu
—	2-sobno Marjeti Sedej
—	garsonjero Ane Šifrer je dodelil Valentinu Vragoloviču
—	stanovanje Franca Lapa, ki se je preselil v svojo hišo, je dodelil Stanislavi Knježevič, ki je dosedaj stanovala v Sp. Gorjah 23; njeno stanovanje se ne dodeli, ker ga je treba prej aaaptirati, o čemer je potrebno obvestiti stanovanjsko skupnost, da ne bo zaračunavala najemnine
—	stanovanje Amce Mohorič se po izselitvi dodeli Milki Bogut, njeno stanovanje pa se dodeli Ivani Starič
—	v stanovanje Kristine Repe se začasno preselita Ibrahim Hadžič in Roman Golja, da bo lahko izvršena adaptacija stanovanj.
3.	Pregledal je prošnje društev in ustanov in denarno pomoč aoaern Usnovni šoli prof. dr. Josipa Plemlja, Žavodu za usposaDijanje invalidne mladine v Kamniku, Krajevnemu zoruzenju LÜ NUV Bled.
4.	UDravnavai je prošnjo za denarno pomoč Antonu Muleju iz TULU Rečica, ki jo je poslal 10 OOS 'TOZD Rečica.
Po obravnavi (Anton Mulej je boloval od 6.10.1976 do 8.8.19/7, zato je bil znatno prikrajšan pri osebnem dohodku) je sprejel sklep, da Antonu Muleju dodelimo solidarnostno pomoč v visim polovice poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SRS v letu 1976. — Polovico poprečnega osebnega nonodka na zaposlenega v SRS je prispeval IO OOS nizi) Rečica.
Svet za splošne zadeve (16.11.1977)
1.	Pregledal je predlog pravilnika o urejanju izdajateljskih razmerij m o izdajanju glasila in se s predlogom strinjal ter ga dal v potrditev in sprejem SDS.
2.	Pregledal je še samoupravni sporazum o pristopu k ustanovitvi občinske skupnosti socialnega skrbstva. Tega je dal v sprejem DS TOZD in DSSS. Za podpisnika je predlagal Jordana Rlaževiča.
Svet za gospodarjenje (23.11.1977)
1.	Pregledal je samoupravni sporazum o združitvi v temeljno banko Gorenjske in se z njim strinjal. V obravnavo in sprejem ga je posredoval DS TOZD in DSSS.
2.	Soglašal je s predlogom prodajnega sektorja, da trgovskim organizacijam priznamo 5 % količinski popust ob nakupu StTK-4 (kovmski del), če je prodajna vrednost večja od 3ü.UUU,UU din. Popust se upošteva le v letu 1977.
3.	Obravnaval je pripombe na ocenitev novosistemiziranih delovnih mest. Predlog ocenitve je z nekaterimi popravki sprejel in predlagal v sprejem zborom delavcev.
Sklepi samoupravnih organov
Zasedanje DS TOZD lesna predelava »TOMAŽ GODEC«
Boh. Bistrica, ki je bilo dne 23.11.1977
1.	Samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v TOZD lesna predelava »TOMAŽ GODEC« Boh. Bistrica se da v 15-dnevno javno obravnavo.
2.	V 15-dnevno javno obravnavo se da osnutek Statuta TOZD lesna predelava »TOMAŽ GODEC« Boh. Bistrica.
3.	Sprejme se Samoupravni sporazum o združitvi v Temeljno banko Gorenjske in Statut Temeljne banke Gorenjske. Za podpisnika samoupravnega sporazuma se pooblasti tov. Jožeta Lipnika, za delegata, ki bo zastopal TOZD v organih banke se imenuje tov. Anico Veber.
4.	Tehnološka priprava dela naj v roku 14 dni oz. do prihodnjega zasedanja DS TOZD pripravi za obravnavo predlog spremembe sistemizacije delovnih mest v neposredni proizvodnji z ozirom na plan za leto 1978.
Vprašanje glede določitve delovnih mest za nadomeščanje bolovanja je treba rešiti skupno s plansko-analitskim oddelkom in s pravno službo, s stališča zakonitosti sistemizacije omenjenih delovnih mest.
5.	V 15-dnevno javno obravnavo se da sprememba opisa delovnega mesta »kontrolor dokumentov« v oddelku priprave proizvodnje.
6.	Vprašanje glede ukinitve prvega odmora pred malico naj se objasni in obravnava na zborih delavcev, ki naj sprejmejo tudi ustrezne sklepe.
7.	Za delegata v skupščino Krajevne skupnosti Boh. Bistrica se imenuje tov. Mencinger Alojza, Boh. Bistrica, Cesta na Ravne 4.
8.	Sprejme se Samoupravni sporazum o ustanovitvi občinske skupnosti socialnega skrbstva Radovljica, za podpisnika pa se imenuje tov. Jordana Blaževiča.
9.	Za potrebe TOZD se nabavi:
—	100-li trski bojler
—	kamionet TIP 2250 IMV-2200 D, 1,75 t, s podaljšano kabino
Sedanji kombi FORD TRANSIT pa naj se odproda po zakonitem postopku.
10.	Z ozirom na potrebe proizvodnje in prodaje se namesto petka, dne 30.12.1977 dela druga sobota v mesecu decembru — 10.12.1977. Petek, dne 30.12.1977 je prost.
11.	Zborom delavcev se predlaga, da sprejmejo sklep, naj se v začetku prihodnjega leta dela ena sobota — zaslužek pa prispeva za obnovo osnovne šole v Srednji vasi.
12.	Prošnja mladinske organizacije naše TOZD za denarno pomoč (3.000,00 din) za organizacijo proslave ob 5-letnici ustanovitve mladinskega aktiva se odstopi v nadaljnje reševanje svetu za družbeni standard.
Vendar pa člani DS predlagajo svetu, da prošnjo po možnosti ugodno reši.
13.	Našim delavcem — gorskim reševalcem se z oziroma na SS o svobodni menjavi dela na področju zdravstva, za čas izostankov zaradi reševalnih akcij prizna samo opravičeni izostanek.
la boljši izkoristek v lesni predelavi
Gorenjski gozdarji in lesarji smo si v temeljih plana in v samoupravnem sporazumu o združevanju v sestavljeno organizacijo združenega dela zadali nalogo, da bomo vložili vso skrb in delo ter potrebna sredstva za čimbolj še vrednotenje naše lesne surovine.
To pomeni, da moramo doseči največji količinski in najboljši kakovostni izkoristek pri predelavi območne lesne surovine in da moramo v končnih izdelkih lesno surovino vgraditi in izoblikovati tako, da bo izdelek kakovostno, oblikovno in cenovno tak, da bo zadovoljil zahtevam kupca.
Prav pri pripravljanju lesnega tvoriva za nadaljnjo predelavo, posvečamo v zadnjem času največ skrbi. Iz razpoložljive količine gozdnih asortimentov, ki pri trajnem gospodarjenju ostane nespremenjena v daljših obdobjih, moramo pridobiti čim več in čim primernejši za nadaljnjo predelavo oblikovan žagan les.
Prav o >tem je tekla beseda na posvetu, ki ga je GLG Bled pred nekaj dnevi organiziralo na Bledu in ki so se ga udeležili strokovnjaki naših temeljnih organizacij, projektivnega biroja in biotehnične fakultete — oddelek za lesarstvo in gozdarstvo iz Ljubljane ter seveda koordinacijskega odbora za primarno predelavo pri SOZD GLG.
Na Gorenjskem imamo danes dvanajst žagarskih obratov, ki po sprejetih temeljih plana za obdobje 1976—1980 razžagujejo hlodovino in pripravljajo žagan les za planirano predelavo.
Kot je bilo rečeno na posvetu, imamo razpršeno, dislocirano žagarsko proizvodnjo. Zanjo je značilno, da so njene zmogljivosti izkoriščene le 60—70 odstotno in da so te zmogljivosti marsikje na meji zastarelosti.
Za kakšno koncentracijo te proizvodnje na manjše število, toda bolje tehnično opremljene obrate, pa zaradi lokalističnih gledanj, pogoji še niso dozore-
li.	Ker pa je izpopolnjena tehnična oprema draga in raznovrstna, se z njo lahko opremijo le žage z večjo količino hlodovine. Pri tem je pomembno tudi vprašanje delovnih pogojev, ker v manjših obratih, zaradi drage opreme, težkega ročnega dela ni moč nadomestiti s strojno opremo.
Kot pereč problem se bo razdrobljenost žagarske proizvodnje še bolj očitno pokazala takrat, ko bodo gozdna gospodarstva na posamezne žage začela dobavljati drobnejšo oblovino — na primer 16 cm premera.
Za predelavo take drobnejše oblovine danes po svetu že uporabljajo posebne priprave, ki zagotavljajo najboljšo ekonomiko. Razžagovanje oblovine drobnih premerov na velikih in težkih polnojarmenikih — kot na teh dvanajstih žagah — ni gospodarno in ne skladno z nalogo, da najbolje vrednotimo lesno surovino. Torej je to zaenkrat le še cilj poslovanja.
O poteh k boljšemu izkoriščanju lesne surovine so razpravljali predstavniki nekaterih temeljnih organizacij.
Nosilec razvoja primarne predelave v razvojnem biroju LIP Bled je prikazal, kako je moč, v primerjavi s sedanjim načinom izkoriščanja lesne surovine, povečati izkoristek tudi do pet odstotkov.
Že samo za Gorenjsko to pomeni 8.000 kubičnih metrov hlodovine (smreke, jelke) prihranka na leto in poleg tega še prirastek na kvaliteti. Tak način pridobivanja žaganih elementov za predelavo že »osvaja« TOZD Tomaž Godec v Bohinjski Bistrici. Z domačo investicijsko opremo pa bodo še dopolnili tehnološki del.
Tovarna stavbnega pohištva in montažnih hiš Jelovica žč dve leti uporablja spajalno progo za lesene elemente v proizvodnji oken. Tudi ta TOZD dosega že 17 odstotkov prihranka lesa in
pri tem še izboljšano kvaliteto izdelka.
V tovarni pohištva Alples pa grade nov obrat prav za predelavo lesa — predvsem listavcev — ki bo prav tako zagotovil izdatno boljše vrednotenje domače surovine.
Na posvetu pa so dejali tudi, da ni dovolj le zamenjati stroje, temveč, da je treba hkrati spremeniti odnos do dragocene lesne surovine in pristop k predelavi.
Borbo za največjo količinsko storilnost bo treba zamenjati z najboljšim vrednotenjem surovine in skrbjo za kvaliteto dela in izdelka. Že v gozdu se kuje usoda sekača in lesarja. Poškodbe gozdnega sortimenta se preko deske prenesejo prav do končnega izdelka. Sekira, cepin
in kline so v nepravih rokah lahko veliki škodljivci in povzročitelji razvrednotenja lesne surovine.
Končni izkoristki lesa so še vedno zelo slabi, saj v določenih izdelkih izkoriščamo le 18— —33 odstotkov bruto količine uporabljenega žaganega lesa.
Po vsestranski izmenjavi izkušenj in mnenj so sodelujoči na posvetu sklenili, da bodo predlagali temeljnim organizacijam, naj bi biotehnični fakulteti — le-
sarskemu izdelku, poverili razvoj no-razisko vaino nalogo, na katerih izhodiščih in na katerih osnovah razvijati gorenjsko primarno predelavo, da bo dala najboljše uspehe pri najboljšem vrednotenju območne lesne surovine.
V.	F.
Konferenca 00ZK TOZD lesno predelava »Tomaž Godec« Bohinjska Bistrica
Konferenca OOZK TOZD lesna predelava »TOMAŽ GODEC« Boh. Bistrica je bila v soboto, dne 19. 11. 1977, z običajnim dnevnim redom.
Ugotoviti moramo, da je bila udeležba na konferenci OO ZK zadovoljiva, pa tudi sama razprava je bila plodna.
Poročilo o delu OOZK je podal sedanji sekretar, ki je s svojim poročilom ugotovil, da delo ni bilo vsaj v prvem obdobju te mandatne dobe tako uspešno, kot bi bilo lahko oziroma bi moralo biti. Vendar se je stanje izboljšalo v drugem delu, ikar je tudi iz poročila bilo razvidno.
Razprava se je dotaknila proizvodnje in prodaje, produktivnosti, stroškov, investicij, planov za leto 1978, samoupravnega sporazuma o zdravstvenem zavarovanju, discipline, varstva pri delu, medsebojnih odnosov in še vrsto drugih vprašanj.
V novi sekretariat so bili izvoljeni:
1.	Bučar Franc — sekretar
2.	Kovačič Janez — namestnik sekretarja
3.	Štros Bojana — evidentičar
4.	Taler Niko — član
5.	Vidmar Marija — član
6.	Kitič Zdravko — član
7.	Stare Janez — član
za člana občinskega komiteja ZK je bil izvoljen Repe Jaka, za občinsko konferenco pa Stare Janez.
Za člana sveta ZK SOZD GLG je bil izvoljen Taller Niko.
Za člane sveta ZK LIP Bled šo bili izvoljeni:
1.	Kitič Zdravko
2.	Žitnik Franci
3.	Gašper Karel
4.	Mencinger Franc
Za člane sveta ZK KS Boh. Bistrica sta bila izvoljena:
L Taler Niko 2. Kovačič Janez Program dela OOZK TOZD lesna predelava »TOMAŽ GODEC« Boh. Bistrica zajema za naslednje mandatno obdobje sledeča področja:
1. Doslednje izvajanje določil Zakona o združenem delu:
— sprejem Statuta TO lesna predelava »TOMAŽ GODEC«
Boh. Bistrica in DO LIP, lesna industrija Bled
—■ Samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v TO lesna predelava »TOMAŽ GODEC« Boh. Bistrica
—	resolucijo plana za obdobje 1978 in 1978 — 1980
—	samoupravni sporazum o delitvi čistega in osebnega dohodka
—	samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu
—	samoupravni sporazum o varstvu pri delu
—	samoupravni sporazum o upravljanju sredstev skupne porabe
—	samoupravni sporazum o družbeni in narodni samozaščiti
—	samoupravni sporazum o združitvi TO in DO
2.	Formiranje in delovanje samouprave in delegatskega sistema v TO, DO in SOZD.
3.	Delo družbenopolitičnih organizacij v TO, DO in SOZD in KS.
4.	Povezavo in delo TO v KS.
5.	Priprave na VIII. kongres ZKS in XII. kongres ZKJ.
6.	Reševanje tekočih zadev v TOZD:
—	medsebojni odnosi in odgovornosti
—	delo OOZK in njenih članov
—	delovna disciplina
—- proizvodnja, produktivnost, kvaliteta in nabava
—	nagrajevanje in družbeni standard
—	izobraževanje in kultura
—	izvajanje sklepov sveta ZK LIP Bled in občinske konference ZK
—	sprejem novih članov
—	investicije in vzdrževanje
—	obračun proizvodnje — po oddelkih in TO
—	komercialna problematika
—	varstvo pri delu
—	požarna varnost
—	planiranje
—	razvoj TO in njeni programi
in še druga tekoča vprašanja v TO, DO, SOZD in SIS, ki se bodo pojavila za reševanje v tem indatnem obdobju.
30-lefnica izhajanja glasil OZD
V BOROVU JE BILA 2. IN 3. NOVEMBRA ZVEZNA PROSLAVA OB 30-LETNICI IZHAJANJA GLASIL OZD
Redakcija lista iz tovarne Borovo je bila gostitelj te velike prireditve. V avtobusu, s katerim smo se odpeljali izpred Doma sindikatov v Ljubljani, je radio Zagreb in lokalne postaje kar naprej poročal o dogodkih v zvezi s to jubilejno proslavo. Uredniki in novinarji glasil OZD smo že kar med vožnjo prosili Jožeta Varla, glavnega urednika Zelezarja, glasila Železarne Jesenice, ki je šel v Borovo po drugo priznanje (prvo je prejelo glasilo gostitelja Borovo), naj nam pove v kratkem o nastanku in problemih najstarejšega glasila SR Slovenije. Varl nam je povedal tole: »Glasilo v Železarni je prvič izšlo januarja 1937. leta s kratkim naslovom Naš kovinar. Največ so v prizadevanjih za izid sodelovali komunisti. V Kovinarju je bila prisotna krepitev delavske enotnosti z razred-
nimi idejami delavskega gibanja. Sedaj izhaja glasilo Zelezar tedensko z naklado desettisoč izvodov kot povezovalec delavskega razreda in velik spremljevalec razvoja samoupravljanja.
Zanimivo je sodelovanje pri glasilu. Ko smo Joža Varla vprašali o problematiki prispevkov, je dejal, da jim pri naporih za izid glasila pomaga veliko število sodelavcev s članki, tako da imajo člankov vedno dovolj. Seveda smo Varlu že naprej vsi čestitali za priznanje, ki ga je čakalo v Borovu.
Volilna konferenca OOZK LIP, skupne službe je bila 11.11. 1977 v sejni sobi skupnih služb. Udeležba na konferenci je bila zadovoljiva.
V	delovnem poročilu Cirila Kraigherja, ki je zajemal ob-povedal, da osnovna organiza-dobje štiriletnega mandata je cija ni v celoti naredila tistega, kar bi morala. Zlasti na idejnopolitičnem področju, na področju ustanavljanja mladinskega aktiva v skupnih službah.
Pri sprejemanju novih članov v ZKJ je OOZK dobro uspevala, saj je bilo v tem obdobju sprejetih 8 novih članov. Tako da je danes v skupnih službah zaposlenih 30,7, ki so člani ZKJ.
Volilne konference se je udeležil tudi občinski sekretar Jože Bohinc, ki je nadrobno orisal potek volilnih konferenc v občini. Povedal je tudi, da se pripravlja material za volilno konferenco občinskega komiteja, ki bo predvidoma 15.12.1977.
Navzoči so nato z dvigom rok razrešili dosedanji sekretariat in izvolili novega.
V	sekretariat OOZK skupne službe so bili predlagani:
—	Edvard Prevc
—	Janez Peterman
—	Peter Debelak
Čeprav nas je ločilo do lepega mesteca Borovo okrog 450 kilometrov, je čas v takih in drugač. nih razgovorih hitro potekal. Pristali smo ob lepem, velikem delavskem domu. Tu smo se v avli dvorane udeležili otvoritve razstave in razgovorov za okroglo mizo, kjer je tekla beseda o problematiki in nalogah glasil organizacij združenega dela. Na razstavi so bili poleg predstavnikov družbenopolitičnih delav. cev prisotni tudi novinarji iz vseh republik.
Mestece Borovo ima okrog dvanajst tisoč delavcev in je zelo lepo urejeno — odlikujejo ga zlasti parki. Ko smo drugi dan šli na ogled tovarne gum in čevljev, so nam povedali, da je v tem gigantu zaposlenih sedem, najsi tisoč delavcev, od teh osem tisoč tristo žensk in da je kar petintrideset ha pozidanega s proizvodnimi in pomožnimi oddelki.
Prenočili smo v bližnjem Osijeku, zelo lepem mestu z okrog sto tisoč prebivalci. Pravijo, da je to mesto parkov, dijakov, po-
naša pa se celo z univerzo. O lepoti mesta, o lepih zgradbah, še lepših parkih smo se tudi sami prepričali.
Domov smo se vračali preko Podravske slatine, Koprivnice, Varaždina in Maribora. Vsepovsod ob cesti smo lahko gledali nepregledne ravnice, obdelane in posejane s pšenico. Tu in tam smo zrli v velike nasade topolov, na njivah cele gore sladkorne pese in zagnanost obdelovalcev, ki so izkoriščali lepo vreme, da opravijo čimveč dela.
—	Marija Popovič
—	Drago Primožič
—	Ciril Kraigher
—	Marija Stare
—	Za sekretarja sveta ZK LIP Bled je bil potrjen Franc Maček, za namestnika sekretarja pa Jože Lavrič.
Konferenca je potrdila Jaka Repeta za člana občinskega komiteja Radovljica.
Za člana občinske konference sta bila predlagana in potrjena Janez Stare in Ciril Kraigher.
Za delegata v konferenco v KS Bled je bil predlagan in izvoljen Zvonko Jirasek.
Za člana sveta ZK GLG je bil izvoljen Jože Mulej.
Za opravljanje del evidenti-čairja pa je bila izvoljena Anica Prešeren.
V razpravi je bilo govora tudi o tem, da so nekateri člani ZK premalo obremenjeni z družbenimi funkcijami ter da se izogibajo danih nalog.
Anketna lista o obremenjenosti posameznih članov ZK na LIP Bled je točno prikazala delo posameznih komunistov. Bodoči sekretariat naj začeto delo o anketiranju dokonča ter porazdeli naloge tudi tistim, ki se danes skrivajo za temi, ki delajo in so dostikrat preobremenjeni.
Kraigher
Oglasila se je vesela pesem in zbor dobrih pevcev je dokazal, da tudi novinarji znajo peti.
Poln takih in drugačnih vtisov sem razmišljal o stavku, ki ga je rekel tov. Mika Špiljak: »Glasila naj bodo usmerjena k progresivnem stremljenju v razvoju kolektiva, samoupravnih odnosov, s prisotnostjo vseh zaposlenih ne pa poameznih grup.«
Tand
Tovarniški tisk slavi letos 30-letnico svojega izhajanja, v jubilejnem letu, ko praznujemo 40-letnico Titovega prihoda na čelo naše partije in njegov visok življenjski jubilej.
Osrednja proslava ob 30-letnici izhajanja glasil organizacij združenega dela je bila v Borovu, kjer izhaja naš najstarejši tovarniški časnik. Slovesnosti so trajale dva dni: prvi dan so predstavniki glasil OZD iz cele Jugoslavije v pogovoru za okroglo mizo izmenjali izkušnje, zvečer je bila v Domu kulture v Borovu otvoritev razstave glasil OZD, naslednji dan pa je bila slovesna seja, na kateri sta predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije Mika Špiljak in predsednik Zveze novinarjev Jugoslavije Milu-tin Milenkovič uredništvom glasil, ki izhajajo najdlje, podelila priznanja. Pokrovitelj slovesnosti in slavnostni govornik je bil tovariš Mika Špiljak.
Dileme ne more biti več: glasila organizacij združenega dela so sestavni del informativnega sistema pri nas in če še kdo dvomi v to, je preozko in tehnokratsko zazrt zgolj v probleme znotraj svoje organizacije združenega dela. Zakon o združenem delu je nedvoumen, svobodna menjava dela je ena temeljnih in neodtujljivih pravic delavcev, ki svobodno združuje svoje delo in v dogovoru z drugimi delavci svobodno razporeja sredstva, ki jih mi vsi ustvarjamo za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb.
To je osrednja misel, ki smo jo na zvezni proslavi ob 30-letnici izhajanja glasil v OZD slišali na vsakem koraku in ob vsaki priložnosti.
V Jugoslaviji izhaja približno 1500 glasil organizacij združenega dela, ki jih natisnemo v nakladi 3,5 milijonov izvodov vsako številko, od tega samo v naši republiki kar tretjino! Gre za dejansko sedmo silo, ki ne izziva samo začudenja in pa občudovanja, ampak nas vse, posebej pa sindikate, predvsem družbenopolitično zavezuje.
Glasila organizacij združenega dela niso v naši republiki samo najbolj razširjena — razstavni panoji, ki jih je organizator namenil posamezni republiki, so bili za glasila iz naše republike kar pretesni, saj so iz naše republike glasila predstavili predvsem z naslovnimi stranmi, na panojih nekaterih drugih predstavnikov pa je še zijala belina — organizatorji obveščanja, uredniki in novinarji glasil OZD so pri nas tudi organizacijsko in politično najtesneje povezani: združeni so v 12 regionalnih aktivov, ki jim vloga in pomen dnevno naraščata! Med organizatorji obveščanja, uredniki in novinarji glasil v OZD iz naše republike je tudi ob proslavi 30-letnice tovarniškega tiska v Borovu najbolj prišla do izraza želja in potreba po čvrstejši medsebojni povezanosti ter izmenjavi izkušenj — predlog za organiziran obisk proslave v Borovu je prišel iz vrst tovarniških novinarjev. Proslave v Borovu se je poleg delegacije, kot so jih poslale tudi druge republike, udeležilo na svojo pobudo (in v organizaciji komisije RS ZSS za obveščanje in politično propagando ter sekcije tovarniških novinarjev pri Društvu novinarjev Slovenije) še 35 organizatorjev obveščanja, urednikov in novinarjev glasil OZD iz naše republike!
Razstava glasil OZD v Domu kulture v Borovu je bila izjemna: 1500 glasil je število, ki tudi nazorno ponazorjeno na panojih
Govor Mika Špiljka na proslavi 30-letnice tovarniških glasil v Borovu
Volilna konferenca 00ZK skupne službe
presega enostavno predstavo — gre za veliko avlo, do zadnjega kotička napolnjeno s panoji samo z naslovnicami 1500 glasil!
Organizator proslave Božidar Markotič je v otvoritvenem govoru med drugim zato dejal: »Tovarniški tisk Jugoslavije, kakor so se na začetku imenovala ta glasila, je avtentičen dokument časa. Vse do zdaj je ta tisk častno izvajal svojo družbenopolitično funkcijo. Bil je eden od mejnikov poti, toliko pomembnega obdobja naše države, v katerem smo gradili najnaprednejšo družbeno ureditev v zgodovini človeštva — samoupravno socialistično družbo. Tovarniška glasila so sredstvo povezovanja delavskega razreda. To je tudi najpomembnejša družbenopolitična naloga teh glasil. Obveščanje je pomemben dejavnik boja za samoupravljanje, glasila v organizacijah združenega dela pa pomembno sredstvo obveščanja.«
Osrednji del proslave ob 30-letnici izhajanja glasil OZD je bila skupna seja, ki so se je udeležili predstavniki vseh družbenopolitičnih organizacij in na kateri sta pokrovitelj proslave, predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije Mika Špiljak, ter predsednik Zveze novinarjev Jugoslavije Milutin Milenkovič podelila priznanja uredništvom glasil, ki v posameznih republikah in pokrajinah izhajajo najdlje. Iz Slovenije je to priznanje dobil jeseniški »Železar«, ki s prekinitvijo med vojno izhaja že od leta 1937 dalje. Na slovesnosti, ki so jo delavci kombinata Borovo vzorno pripravili, sta govorila Djuro Stevanovič, predsednik zveznega odbora za pripravo proslave ob 30-letnici izhajanja glasil OZD, in pokrovitelj proslave, predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije Mika Špiljak. Njuna govora objavljamo v povzetkih.
S slovesnosti, ki je lepo uspela — vsi udeleženci, tudi 35 organizatorjev obveščanja, urednikov in novinarjev glasil OZD iz Slovenije, so jo ocenili kot koristno in spodbudno za podobna srečanja tudi v prihodnje — so poslali pozdravno pismo predsedniku republike, ki je v Borovo poslal svojo sliko z lastnoročnim posvetilom.
Bralcem tovarniškega tiska Jugoslavije, Josip Broz-Tito, 2. novembra 1977.
Iz pozdravnega nagovora Mike Špiljka
TOVARNIŠKA GLASILA MORAJO BITI V PRVIH VRSTAH V BOJU ZA SAMOUPRAVLJANJE Temeljne, delovne in sestavljene organizacije združenega dela
so postale v sistemu naše socialistične samoupravne demokracije tista središča, v katerih ne sprejemamo samo sklepov, pomembnih zgolj za delavce v združenem delu, temveč se v njih izvaja politika, ki je bila še do včeraj pri nas, v svetu pa praviloma v pristojnosti drugih ah v najboljšem primeru države in ne delavcev samih.
Takšen položaj samoupravljal-cev zahteva drugačno, še bolj razvito obveščanje od tistega, ki ga imamo danes. Tovarniški tisk mora spremljati pospešeni samoupravni proces in obveščati delavce o vsem, kar je pomembno za njihovo življenje in delo ter jim tako pomagati, da bodo odgovorno sodelovali pri sprejemanju samoupravnih ah političnih odločitev.
Tovarniška glasila in tudi vsa druga sredstva obveščanja morajo, opirajoč se na najnaprednejše subjektivne sile v kolektivu, biti skupaj z delavci v prvih
vrstah v boju za nadaljnji razvoj samoupravljanja.
Napredna so samo tista sredstva obveščanja, ki podpirajo razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, ki nasprotujejo vsemu, kar takšen razvoj zavira, ki se bojujejo proti nezakonitemu odvzemu delavskih pravic, pa naj si je beseda o samovolji, grupaštvu, klikah, primitivizmu, tehnokratizmu ipd. Usposabljanje tovarniških glasil kot borbenih glasil delavcev po naravi razvoja naše družbe ne more biti uspešno, če bodo ta glasila, kakor tudi druga sredstva obveščanja v združenem delu, ostala obrnjena samo proti sebi — svoji temeljni organizaciji združenega dela, delovni' ali sestavljeni organizaciji — in ne proti združenemu delu v celoti in širši družbi.
V prizadevanjih, da bi delavec presegel meje svoje temeljne organizacije, da bi ne bil samo oblikovalec samoupravnih tokov v njej in da bi se vključil v odločanje o celotni družbeni reprodukciji povsod, kjer se sprejemajo sklepi, pomembni za delavski razred, je vloga tovarniškega tiska nenadomestljiva.
Glasila organizacij združenega dela bi morala bolj kot do zdaj spremljati porabo tistega dela dohodka, ki ga delavci v TOZD namenjajo za krajevne in interesne skupnosti, občino, pokrajino in republiko, vse do federacije. V tej smeri si tudi prizadevamo za nekatere spremembe v političnem sistemu, pri tem pa bi se tovarniški tisk moral kar se da neposredno vključiti.
(Nadaljevanje na 6. strani)
30-lelnica izhajanja glasil OZD
(Nadaljevanje s 5. strani)
Po mnenju tovariša Špiljka bi morali tovarniški časopisi bolj kot do zdaj spremljati delo delegatov in delegacij, obveščati delavce o tem, kakšna stališča naj delegati zavzemajo, s kakšnimi težavami se srečujejo, za kakšna stališča glasujejo. Poleg tega bi morala tovarniška glasila vplivati na delegate, da se pri
Precej je še glasil, ki jih še pestijo otroške bolezni tovarniškega tiska: suhoparno pisanje, prepisovanje gradiva in nerazumljivih poročil. »... Ni vseeno,« je dejal tovariš Tito v enem od pogovorov z novinarji, »kako je napisana kakšna stvar. Ni dovolj pisati o nečem veliko, pri tem pa izgubiti merila o za-
nimivosti stvari, o kateri pišemo. Zato si prizadevajte pridobiti dober stil pisanja. Besedičenja ne trpim, še zlasti, ko nekdo naniza vrsto fraz, in to kljub temu, da je mogoče neko misel povedati preprosto. Pri tem često uporabljamo tujke za pojme, za katere imamo lepe in ustrezne domače besede in izraze. Pisati morate jasno, enostavno in resnično.«
Danes še nismo obračunali s prakso manipuliranja z informacijami: z izbiranjem tistih, ki jih delavci lahko izvedo, in s prikrivanjem tistih, za katere delavci naj ne bi vedeli. To svojevrstno cenzuro opravičujejo z »višjimi interesi« ali s poslovno skrivnostjo. Precej je še glasil, ki so še danes pod neposrednim ali prikritim nadzorstvom vodilnih in poslovodnih organov in zato v večji meri služijo prav tem strukturam in ne delavcem, katerim so pravzaprav namenjena.
Te in druge slabosti so postale toliko bolj vidne prav zdaj, ko je v družbeno zavest široko prodrlo spoznanje, da se ne moremo zamišljati upravljanja, sprejemanja in nadzorovanja izvajanja samoupravnih sklepov brez udeležbe delavcev. Delavec ne želi biti obveščen samo o nečem, kar se je zgodilo, ampak predvsem o prihodnjih ukrepih, da bo lahko tako ali drugače vplival na sprejemanje pomembnih odločitev.
Prav zato delavci gradijo boljši sistem obveščanja, zlasti v združenem delu. Zato je razumljivo, da od glasil v združenem delu zahtevamo, da bodo sledila nalogam, ki jih od njih terjata družba in delavski razred.
Delavec ve, kakšno informacijo si želi in kakšne ne; hoče biti vsestransko, pravočasno in resnično obveščen o vsem, kar se dogaja v naši družbi, o vsem, kar je pomembno za njegovo življenje in delo.
odločanju zavzemajo za avtentični delavski interes.
V sredstvih obveščanja v organizacijah združenega dela je treba razvijati kritični pogovor, katerega, resnici na ljubo, ni dovolj niti v drugih časnikih niti v vseh družbenih strukturah. Tovarniška glasila bi morala biti bolj odprta za same delavce, za njihovo ustvarjalno politiko in predloge, ki ne bi rušili ljudi, ampak jasno pokazali na določene negativne pojave in njihove nosilce ter predlagali boljše rešitve. Delavska glasila morajo biti še bolj prežeta z delavsko dušo, več delavcev kot do zdaj mora pisati o svojih pogledih. Ce bomo šli po tej poti, je menil ob koncu tovariš Špiljak, bodo delavci pripomogli, da bodo njihova glasila odprta za kritiko, ki bo vplivala na graditev novega in odstranjevanje ostankov starega.
Iz govora Djura Stevanoviča
GLASILO OZD SO
NAMENJENA DELAVCEM
IN NE NEKAKŠNIM
»VIŠJIM STRUKTURAM«
S sprejetjem nove ustave, zakona o združenem delu in s sklepi 10. kongresa Zveze komunistov ter 7. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije so bili dani pogoji, tako politični kot zakonski, za nadaljnji vsestranski razvoj sistema obveščanja v združenem delu, v njegovem okviru pa tudi tovarniškega tiska.
Ni razlogov, da ne bi bili zadovoljni z dosedanjim razvojem glasil v organizacijah združenega dela; že samo, če pogledamo, od kje smo krenili pred 30. leti. Nekaj pa je tudi razlogov za nezadovoljstvo, zlasti ko vemo, kam smo se namenili. Kajti ob velikih uspehih, ki jih seveda ne moremo prezreti, danes približno poldrugi milijon delavcev še ne prejema svojih glasil, kar seveda ni ugoden podatek, če vemo, da več kot ena tretjina vseh zaposlenih ne prečita ne tega ne onega časnika, razen tovarniškega glasila.
Mladinski seminar v Bohinjski Bistrici
Dne 11.11.1977 ob 17. uri se je v mladinskem domu pričel seminar za vse predsednike in sekretarje in se je končal v soboto popoldan. Na seminarju smo imeli posebni umik, po katerem so se odvijala predavanja ali pa pogovor z vsemi predstavniki mladinskih organizacij o problematiki pri delu mladinske organizacije. Iz naše mladinske organizacije so na seminarju bili: ARH Jaka, ARH Jožica in MENCIN Jelka.
Na seminarju so nam preda-vaili:
Tov. PODJED — Uresničevanje srednjeročnega programa razvoja gospodarstva občine Radovljica v letu 1977 in vidiki razvoja v letu 1978.
Povedal nam je, da bi morali v naši občini dajati prednost gostinstvu in turizmu ter lesni industriji, ker imamo najugodnejše pogoje za te panoge. Osebni dohodki so proti ostalim občinam v Sloveniji med najbolj nizkimi. Ugotovljeno pa je tudi, da izobraženi ljudje občino zapuščajo, čeprav bi jih zelo potrebovali. Da se v Bohinju ne gradi, smo krivi sami, ker je premalo zainteresiranosti pri ljudeh in prav tako so za to krive tudi DPO. O vseh teh problemih bodo morale razpravljati tudi mladinske organizacije.
Mladinska delovna akcija
Kožbana 77
Tov. POR Jaka je dejal, da je bilo na tej delovni akciji premalo mladih iz delovnih organizacij. V brigadi se je pojavljal isti problem kot se pojavlja v mla-
dinskih organizacijah, in sicer nezainteresiranost mladih do posameznih interesnih področij. Brigadna konferenca je bila v delovni akciji najvišji samoupravni organ. Pri tej delavni akciji je bil dosežen velik korak pri samoupravnem organiziranju brigade, saj so imeli tudi svoj samoupravni sporazum. Ta samoupravni sporazum smo podpisali vsi brigadirji pred pričetkom mladinske delovne akcije. Boljših uspehov pa brigada ni dosegla zaradi nediscipliniranosti.
Tov. ROZMAN Drago pa nam je govoril o pripravah na volitve v letu 1978. Ugotovljeno je bilo, da vse delovne organizacije niso poslale popisnic za evidentiranje kandidatov v ZZD in SIS. Naša mladinska organizacija je evidentirala v ZZD štiri delegate in v SIS 10 delegatov. Re-čiška mladina pa nima niti enega svojega delegata v ZZD in SIS, niti v sindikatu ali drugih samoupravnih organih. Tov. Rozman nam je tudi dejal, da je premajhna zainteresiranost med mladimi glede volitev in da bi morali imeti več predlaganih kandidatov v ZZD in SIS.
Pogovarjali smo se tudi o najboljši mladinski organizaciji (prva je psihiatrična bolnica Begunje, druga LIP Bohinjska Bistrica). Čeprav sta do konca leta samo še dva meseca, moramo pričeti z akcijo najboljši delavec samoupravljalec.
Delavka Almire je predlagala, naj bi OK Radovljica pomagala vsem organizacijam, ki jim delo ne gre. Prav tako pa bi morala imeti strožji odnos do predsednikov in nadzorovati delo mladinske organizacije in delo predsednika; če se le-ta ustavi, jo je treba spodbuditi, da gre delo naprej.
To so kratki izvlečki iz seminarja. Drugo leto pa bo tridnevni seminar za vse bodoče predsednike mladinskih organizacij.
Jelka
V prihodnji številki bo vodja TOZD Tomaž Godec opisal, kaj vse se v teh dveh objektih dela in kaj bomo delali v prihodnje.
Kroj Unica v TOZD Tomaž Godec
Nova lakirnica v TOZD Tomaž Godec
Srečanje mladincev TOZD Rečica in TOZD Bohinjska Bistrica
Dne 15. 10.1977 je naša osnovna organizacija organizirala ogled TOZD Rečice in RTV hiše v Ljubljani. Po končanem ogledu smo tudi sklenili, da bomo tesneje sodelovali z rečiško mladino in tako tudi lažje reševali nastale težave. Zato smo se tudi dogovorili, da prideta predsednik in sekretar rečiške mladine na sestanek naše osnovne organizacije, ki je bil ob 13. uri v sejni sobi TOZD Boh. Bistrica dne 9.11.1977.
Pogovarjali smo se o opravljenih nalogah in problemih, na katere naletimo pri opravljanju zadanih nalog po programu dela.
Pri pregledu programa dela za leto 1977 smo ugotovili, da smo skoraj vse zadane naloge izvršili.
Tudi v samem TOZD nismo imeli nikdar problemov, da nas naši nadrejeni ne bi pustili na sestanke, da nam zaradi udeležbe na športnih tekmovanjih ne bi naredili zamenjav v službi ali nam dali izredni dopust. Seveda vedno to ni mogoče, ker je LIP le proizvodno podjetje in se je treba ozirati na to, da se tudi zastavljeno delo v proizvodnji opravi pravočasno. Drugačne probleme pa imajo mladinci iz TOZD Rečica. Velike probleme imajo glede sklicevanja sestankov. Tudi nobenega mladinca nimajo evidentiranega za delegata v ZZD in SIS, prav tako ne v odbor sindikata ali druge samoupravne organe. Ker smo ugotovili, da na Rečici nimajo pravilnega odnosa do mladinske organizacije, smo sklenili, da bomo sklicali sestanek, katerega bi se udeležili tudi predsedniki sindikatov obeh TOZD, sekretarja ZKS obeh TOZD, predsednika in sekretarja OO ZSMS, tovariš direktor, predsednik sindikalne konference osnovnih organizacij in predstavniki OK ZSMS
Radovljica. Na tem sestanku bi poskušali rešiti težave obeh osnovnih organizacij, najbolj pa težave in probleme rečiških mladincev.
Sklenili smo tudi, da bomo tesneje sodelovali z mladinskimi organizacijami ne samo s TOZD Rečica, ampak z vsemi, ki so združene v osnovno organizacijo LIP Bled.
Ugotovili pa smo, da je zainteresiranost mladine za delo v mladinski organizaciji zelo majhna in da bo potrebno opravljati naloge, ki bodo zanimale širši krog mladincev npr.: delitev osebnih dohodkov, stanovanjski problem, pripravljanje plana za prihodnje leto — sodelovanje pri sestavljanju plana itd.
Na letošnjo letno konferenco, ki bo v mladinskem domu 17. decembra 1977, bomo povabili tudi mladince iz TOZD: Rečica, Podnart, Bled in Mojstrana.
Upamo, da bo to naše sodelovanje prineslo uspešne rezultate pri reševanju vseh nastalih problemov, ki se tičejo vseh mladih in vseh osnovnih organizacij.
Jelka
Uspeh projektivno razvojnega biroja
Pred tremi leti so se predstavniki stanovanjske skupnosti 3. maj začeli zanimati za LIPOVE hiše v paketu. Seznanili so nas, da imajo v načrtu izgradnjo pribl. 1.000 vrstnih hiš, ki jih nudijo svojim delavcem kot kredit
20 % pocenitev glede na izkoriščenost terena ali 20 hiš več na 100 objektov, kot jih je predvidevala prvotna urbanistična rešitev.
V letošnjem letu so pričeli komunalno urejevati naselje za 150 hiš.
bo za izgradnjo tega naselja. Izmed več predlogov je bila izbrana naša rešitev, kot najugodnejša.
V zazidalnem načrtu sta predvidena dva tipa, ki sta prilagojena zahtevam inve-
do sledeče faze: urejene ko-munalije, to je: ceste, horizontalno kanalizacijo, električni in vodovodni priklju ček. Objekt naj bi imel za-
F F P F F F
Skupaj z gradbenim podjetjem IGRAD Vrhnika kot izvajalcem (z njimi smo sklenili kooperantsko pogodbo) smo izdelali ponud-
f. f. F t F
stitorja in terena — tip IZO -VH 9a in IZO-VH 9b.
Tip IZO-VH 9a je predviden v kolikor toliko normalnem terenu.
Tip IZO-VH 9b pa je predviden za zelo strm teren in ima še garažo.
Najprej smo v projektivno razvojnem biroju izdelali projekt za pridobitev začasnega gradbenega dovoljenja za pripravljalna dela. Po izdaji tega je gradbeno podjetje takoj pričelo s čišče-
bomo pripravljali projekte za novo področje, kjer bo predvidoma še približno 200 hiš.
LIP Bled je zadolžen za izdelavo projektov in dobavo materialov, IGRAD Vrhnika pa za izvedbo in nabavo tistih materialov, ki jih LIP Bled nima v prodajnem pra-
njem terena, miniranjem, planiranjem in izkopi za temelje.
Nato smo v PRB izdelali še glavni izvedbeni projekt in v mesecu novembru je bilo izdano glavno gradbeno dovoljenje. Naselje se bo gradilo predvidoma 18 mesecev. Med tem časom pa
gramu. Oba pa sta udeležena v dobičku odnosno rizi-ku.
Upamo, da bo izgradnja prvega Lipovega naselja potekala uspešno in da se bodo bodoči stanovalci v Lipovih hišah dobro počutili.
Koman
Nova brusilnica
F F l \ t g.
kij učeno fasado, streho in vse nosilne konstrukcijske elemente:	nosilne zidove,
plošče, stopnice, podložni tlak, dimnik in ventilacije.
Lastniku ostane izdelava predelnih zidov, instalacij in finalizacija notranjih površin.
Teren za novo naselje je izredno zahteven: vrtače, velike strmine, različna orientacija čelnih fasad in različna možnost dostopa. Vse to je zahtevalo prilagodljivo arhitektonsko rešitev.
Izdelan je bil idejni izhodiščni projekt in 5 glavnih variant tlorisnih rešitev, vse v istem ritmu 5,05 m.
Prejšnja rešitev naselja je bila v ritmu 6,6 m, kar pomeni, da naša rešitev nudi
V TOZD-u MOJSTRANA je bil velik problem brušenje rezil. Ker nismo imeli ustreznega stroja, smo morali zahtevnejša rezila pošiljati na Rečico na brušenje.
V letošnjem letu pa smo dobili nov brusilni stroj »STEHLE« z vsemi dodatnimi priključki; to je za brušenje krožnih žag, skobeljnih nožev in brazdnih rez-karjev. Stroj je prirejen tako, da je možno opravljati tudi mokro brušenje, vendar sedanje zahteve odgovarjajo, da brusimo suho. Podajalni mehanizem
je avtomatski in s tem se doseže res kvalitetna ostrina.
Prostor, kjer smo imeli brusil-nico z vzdrževalno delavnico, ni bil več primeren in smo se morali preseliti. V novem prostoru pa so stroji postavljeni tako, da lahko istočasno brusimo na dveh strojih, ali treh strojih hkrati, kar poprej ni bilo mogoče. Edina pomanjkljivost je to, da še nimamo urejenega ustreznega odsesovanja. Vendar je tudi to že v delu, tako da bomo v kratkem času rešili tudi ta problem.
Z novim brusilnim strojem smo dosegli vačjo in kvalitetnejšo ostrino rejjil in s tem tudi kvalitetnejše izdelke. Seveda pa sam stroj zàhteva tudi večje strokovno znanje in natančnejše delo pri brušenju.
{ Anton Noč
r
Sejem pohištva v High Pointu v ZDA
Konec oktobra je bil v High Point v ZDA sejem pohištva. SLOVENIJALES, kateremu prodajamo pohištvo za Ameriko, je organiziral v času sejma ogled tega sejma, njihovih sestavljalnic, razgovore s kupci, ogled izdelkov, ki jih dobavljamo v Ameriko ter spoznavanje z ame. riškim tržiščem in sistemom prodaje pohištva v Ameriki.
Odpotovali smo 23. 10. z letališča Brnik v Frankfurt, od tu pa z velikim avionom Boing 747, ki ima 360 sedežev, v New York. Vožnja iz Evrope na vzhodno obalo Amerike traja približno 7 ur, tako da mo bili zvečer že v New Yorku.
jen stalen razstavni prostor, kjer je raztavljeno skoraj vse, kar slovenska lesna industrija prodaja preko SLOVENIJALESA v Ameriko. Sam sejem ni namenjen širokemu ogledu, ampak kupcem (trgovcem na drobno). Vsak razstavljalec ima svoj zaprt paviljon, en vhod, kjer se registrira in usmerja obiskovalce k razstavljalcem, vendar nam je kljub takemu načinu uspelo ogledati nekatere paviljone, interesantne za nas.
Zanimivo je, da torej dobesedno na sejmu ni videti omaraste-ga pohištva, je pa zato na razpolago zelo veliko sedežnega pohištva iz masivnega lesa, jesdil-
Poslovna stolpnica (Sears Tower) je 110-nadstropna zgradba, katera meri v višino 443 metrov in je v svoji izgradnji zahtevala dobo štirih let. Ogrodje stolpnice je sestavljeno iz 76.000 ton jekla, iz 16.000 oken; medtem ko 114 kamnitih kesonov podpira 222.500-tonsko zgradbo.
Poslovna stolpnica ima pet restavracij, katere vključujejo kavarne in druge družbene prostore, skratka; poslovna stolpnica je največja uradna zgradba v svetu.
Naslednji dan smo se na pred. stavništvu SLOVENIJALESA seznanili z delavci na predstavništvu in pripravili program za obisk ter zvečer odšli z avionom v High Point. Mesto je sorazmerno< majhno, 'vendar leži v središču starejše ameriške lesne industrije, v držtwi Severna Karolina. Sejem je v velikih, 10 do 14 nadstropnih objektih, na površini 200.000 m}, kjer je letos razstavljalo 1.100 razstavljalcev. SLOVENIJALES ima lepo ure-
nic, oblazinjenega pohištva in vse vrste ležišč, poleg tega pa tudi zelo veliko drugih izdelkov, ki jih uporabljamo v stanovanjih, to so luči, talne obloge, sli. ke in drugi izdelki, ki popestrijo stanovanje.
V pohištvu prevladuje ameriški kolonialni slog, nekaj malo je modernega furniranega pohištva in zelo malo skandinavskega pohištva iz masivnega lesa.
V četrtek, 27. 10. smo vsi skupaj odpotovali v Atlanto v državi Alabama. Tu ima SLOVENIJALES sestavljalnico in komercialni center prodaje iz sestavljalnic. Vse sestavljalnice so si podobne in imajo 7..000 do 10.000 kv. metrov pokritega prostora v najemu, eno polovico za sestavljene izdelke, in drugo polovico za polproizvode, ki prihajajo iz Jugoslavije in ZDA (mizne plošče) in sestavljalne linije, običajno po štiri. Dve liniji sta za stole, ena za gugalnike in ena za mize. V vsaki sestavljalnici je zaposlenih 20 do 30 ljudi, od tega približno 1/3 Jugoslovanov, ostali pa so domačni. Sestavljal, nice v podjetju SK Products Corp. v lasti SLOVENIJALESA so organizirane tako, da eden vodi prodajo, eden proizvodnjo in eden celoten SK. Vodja SK-ja in vodja proizvodnje sta Jugoslovana, vodja prodaje s potniki, vsak SK jih ima približno 20, pa so Američani. SK-ji imajo svoj program jedilnic, kolonialnega pohištva in gugalnikov. Za ta program so izdelali lep katalog, poleg tega pa stalno izdajajo druge propagandne materiale za lažjo prodajo. Celoten promet in obračun obdelujejo z računalnikom.
ZDA v celoti uvozijo letno 7 odst, prodanega pohištva. Jugoslavije. sodeluje v teh 7 % z 1,3 odst. ah 80 % celotnega uvožene, ga pohištvi: v Ameriki je jugoslovanskega. Če pogledamo samo blagovno skupino stolov, pa vidimo da je od vseh prodanih stolov 19 % uvoženih, od tega pa je dobra tretjina iz Jugoslavije. Amerika je ogromno tržišče pohištva, vendar zahtevno po kvaliteti in ceni.
Tu v Atlanti sta tudi naša dva delavca Cerkovnik in Medja. Tu sta od marca. Vodstvo SK-ja je z njima zelo zadovoljno, saj sta pridna in zadovoljna z delom. Medja dela kot prvi na liniji sestavljanja stolov, Cerkovnik pa je pri odpremi gotovih izdelkov. Pogodbo za delo v Ameriki imata za dve leti.
Po ogledu SK-ja, kjer so nam pokazali poleg tehnologije tudi nekaj izdelkov, ki prav gotovo niso sodili v izvoz, največkrat zaradi različnih barv, posebno v izvedbi maple in slabega lakiranja, smo si ogledali tudi mesto. Zvečer smo se razdelli v tri manjše skupine, od katerih so eni odpotovali v New York, drugi ostali v Atlanti, mi pa smo odleteli v Houston v državi Texas, to je najjužnejše večje mesto v ZDA, mesto bolnišnic za srčne bolnike, kjer živi in dela znani kardiolog De Bekey ter mesto, kjer je NASA (ameriška vesoljska agencija) center, od koder vodijo in spremljajo vesoljske polete. V tem mestu je druga sestavljalnica SK, organizirana podobno kat v Atlanti in drugod. Pri ogledu naših izdelkov smo ugotovili, da imajo pripombe na enotno barvo in luknje v nogah, kjer se vstavi vezna letev, češ, da jih morajo dostikrat popravljati. Pripombe imajo tudi na sorazmerno majhne napise na etiketah, ker jih od tal ne vidijo na vrh skladovnice v skladišču. Predlagajo, da jih povečamo.
Popoldne smo si ogledali del NASA centra in zvečer odleteli v Chicago v državi llionois. Tu je tretja sestavljalnica SK-ja. Tudi tu so v glavnem zadovljni s kvaliteto dobavljenih podnožij, težave pa imajo z različnimi barvami pri svetlejši izvedbi, poleg tega pa trdijo, da jim večkrat zmanjka zagozd.
V nedeljo smo si v mestu, ki je znano kot gangstersko mesto iz časa prohibicije, ogledali tehnični muzej in eno najvišjih stavb v Ameriki, nebotičnik trgovske kompOsnije SEARS. Zvečer sem se presiti v drug hotel bližje letališča, kjer sem zjutraj Zgodaj odpotoval v Richmond in Plymond v državi Indiana, skupaj z direktorjem LIP-e Ajdovščina v tovarno vrat za kuhinj-
ske elemente in tovarno sobnih vrat. Za vse je bila zelo zanimiva tovaran sobnih vrat, kjer 32 delavcev izdela dnevno 2.400 kril za sobna vrata. Delajo s hladnim lepilom v blok stiskalnicah. V tovarno dobijo že izdelane elemente ( tiskan lesonit nn vezane plošče za obloge, letve in polnila) tako, da jih tu zlepijo, končno obdelajo, embalirajo in odpremijo. Zanimivo je, da tovarna izdeluje tudi vrata za vzidane omare, po enakem postopku kot sobna vrata.
Zvečer sem odletel v New York in drug dan v Clifton, kjer je četrta sestavljalnica SK-ja. Ta sestavljalnica se je pred kratkim preselila iz Walingtona v Clifton. Tu imajo večje in lepše prostore. Pripombe na naše izdelke imajo podobne kot v osta-
li četrtek sva s tovarišem iz predstavništva obiskala kupca naših podnožij in pogradov v Norfolk, to je 600 km južno od New Yorka. Kupec ima 3 skladišča, sestavljalnice in prodajalne. Ima interes za nakup od nas tudi v prihodnjem letu.
Naslednji dan sem imel zaključne razgovore na predstavništvu in zvečer odpotoval v Montreal, kjer ima SLOVENIJALES predstavništvo in sestavljalnico za Kanado. Z našimi izdelki so v glavnem zadovoljni, predlagajo pa, da bi bilo bolje, če bi bila noga podnožja zmontirana pred lakiranjem. Zainteresirani so tudi za pograde. Popoldne smo si ogledali še olimpijsko vas in stadione zadnje letne olimpiade ter zvečer odpotovali preko Ziiricha domov.

Udeleženci potovanja v Ameriko Atlanta, 30madstropni Trade center
lih sestavljalnicah, to je problem enotne barve, kvalitete lakiranja ter na luknje za vezne letev. Predlagajo, da razmislimo, da bi lužili in lakirali noge skupaj, tako, da bi bila na vsaki nogi enotna barva. Poudarjajo, da bo potrebno v tovarni posvetiti veliko več pozaronsti finišu, to je zadnjemu brušenju, lakiranju, kontroli in sploh končnemu izgledu. Za vzor so nam pokazali Izdelke iz podjetij NOVO-LES in LIPA Ajdovščina.
Naslednji dan smo bili na predstavništvu v New Yorku razgovore s tremi kupci za nadstropne stružene postelje. Interes je velik, vendar bo potrebno paziti pri kvaliteti in točnosti izdelave, poleg tega pa doseči sorazmerno visoko produktivnost, da bomo lahko konkurenčni na trgu.
Na potovanju sem deloma spoznal ameriško tržišče pohištva, SLOVENIJALES v Ameriki z njihovim predstavništvom in sestavljalnicami in deloma druge direktne kupce.
Kot sem že zapisal, je Amerika tržišče z veliko absorbcijsko močjo, vendar zahteva kvalitetno pohištvo, z dovršenim fini-šeni in primernimi cenami. Z našo inflacijo oziroma stalnim porastom cen surovinam, uslugam in povečevanju dajatev,
bodo brez radikalnih ukrepov družbe vse težje konkurenčni njihovi domači proizvodnji in konkurenci iz dežel daljnega vzhoda.
Potovanje je trajalo od 23. oktobra do 6. novembra t. I. 14 dni in je stalo približno 3.400.— din.
Bajt
Jedilnica, sestavljena iz naše mize, Alplesove omare in stolov iz Logatca
Nekaj besed o nabavi
V tem sestavku bom navedel nekaj problemov in zapažanj, ki se pojavljajo v zvezi z nabavo repromateriala, tako na izvoznem kot domačem področju. Pri uvozu repromateriala, kakršnih večjih problemov nad željenim rokom dobave in stvarnim rokom dobave ni. Edino v zadnjem času se pojavlja, da dobava v želj eni elastičnosti ni taka, kot si jo želimo, in tudi sami roki dobave so se podaljšali. To nas seveda moti posebno pa v oddelku pohištvo, kjer se rabijo brusna platna zelo mehka in jih ne dobimo v željeni trdoti. Vendar smo zadnje dni tudi ta problem rešili tako, da smo poklicali predstavnika firme AWUKO — Zah Nemčija, da smo mu raztolmačili, za kakšne izdelke omenjena brusna platna potrebujemo. Predstavnik firme nam je zagotovil, da bo vnaprej pošiljal res take brusne trakove, ki jih mi potrebujemo.
Drugačno stanje pa je na domačem trgu. Materiala večkrat v trgovinah ni, zato je zanj treba večkrat povpraševati, kar pa vzame tudi dosti časa. Zato bi lahko zapisali takole:	»Vsi so
prihajali njega ni b’lo, če pa pride, pride ob pol dveh«. Verjamem, da en nabavni referent tega ne zmore, posebno, ker se menjajo tudi izdelki. S tem v zvezi pa pride do iskanja novih materialov, vijakov, itd. Večkrat pa se zgodi, da teh repromateria-lov v trgovinah ni, roki dobave repromaterialov pa so sorazmerno kratki in tako pride do motenj v proizvodnji. Te kratke roke pa nam narekujejo novi izdelki —■ vzorci ali pa določen proizvod pohištva s krajšim rokom odpreme ter poleg tega še nov izdelek. Podobni roki in dobave povlečejo za seboj tudi nabavo orodja in rezil (posebno pri novem izdelku). Tudi na tem področju smo vezani na izdelav-ke orodij ikot »TR« PREVALJE, »KORDUN« KARLOVAC, firma »STEHLE« iz Zah. Nemčije. Običajno dobimo naročila z roki dobave še kar hitro. Vendar se zatakne pri stvarni dobavi. Vsi proizvajalci teh orodij gredo daleč preko vseh rokov dobave in kljub stalni urgenci in stikom z njimi ne dobimo pravočasno
Zakaj
Poznano je, da je letošnje leto bila velika prodaja opeke ISO-SPAN in sicer tako velika, da jo proizvodnja ni sproti mogla izdelati in to iz glavnega vzroka pomanjkanje cementa. Od otvoritve nove cementarne v Anhovem dalje, pa pomanjkanje cementa ni bilo več čutiti in celo več, v mesecu decembru so bili silosi cementa v tovarni ISO-SPAN celo tako polni, da so se cisterne zadrževale na industrijskem tiru, ker so bile nerazlože-ne. Zakaj tako? Kljub vsemu pa je še vedno pomanjkanje zidakov na trgu. Ugotovitve so preproste, pomanjkanje modelov in tudi vsi modeli, ki so na razpolago, niso vsi vsak dan napolnjeni. Druga ugotovitev pa je, da se ne more dvigniti proizvodnja zaradi pomanjkanja glavne surovine t. j. sekancev.
Ob zmanjšani proizvodnji v oddelku opažne plošče zaradi velikih bolovanj in dopustov, je
Kako hitro in Skoraj neopazno mine leto, ponavadi ugotavljamo ob slovesnostih ali praznovanjih, ki imajo vsako leto rezerviran prostor v koledarju. Ena takih lepih in prisrčnih navad je prav gotovo srečanje borcev NOB in internirancev naše DO, ki je bilo 26.11.1977.
Organizator je sočasno povabil tudi vse člane delovnega kolektiva, ki so praznovali deset, odnosno dvajsetletni delovni jubilej pri naši delovni organizaciji.
teh rezil in orodij. To seveda tudi vpliva na rok izdelave določenega pohištva. Ker je lesna industrija v lanskem in letošnjem letu v ekspanziji, imajo zato ti proizvajalci orodij dovolj naročil in s tem podaljšujejo roke, ker niso v 9tanju izdelati vsega, kar zahteva lesna industrija.
Nekaj podobnega se dogaja pri podjetju »CHROMOS« iz Zagreba, kjer nastopajo podaljšani roki dobave ter še vprašljiva kvaliteta posameznih pošiljk (DISPEROL).
Tudi pri dobavah cementa iz Anhovega ni bilo v letošnjem letu vse kot je treba, kar vemo iz preteklih mesecev. Zadnje čase se dobava nekoliko zboljšuje, bojimo se pa že, kako bo to teklo v letu 1978.
Tu sem navedel le par problemov v zvezi z nabavo repromateriala, vendar nas pri vsej tej nabavi žuli še en problem. Prvi problem jc kombi —■ dostavni avto. Star kombi je popolnoma iztrošen — oz. se popravilo ne splača več in ga bo potrebno odprodati. Na zadnjem zasedanju DS TOZD »Tomaž Godec« je vodja TOZD že obrazložil nabavo novega kombija. Upamo, da bo s tem ta problem prevozov repromateriala rešen.
Drugi problem pa je v tem, da en nabavni referent vseh teh dobav repromateriala ne zmore. Sistemizirano je še eno delovno mesto nabavni referent, zato bi v TOZD-u Bohinj želeli, da se postopek glede nastavitve tega referenta čim preje izvede, saj se vleče že skoro eno leto. Upamo, da se bosta ta oba problema rešila do konca leta 1977 tako, da bi bila nabava repromaterialov na domačem trgu v letu 1978 bolj redna. Posebej bi opozoril na to še zaradi tega, ker je pred nami plan proizvodnje za leto 1978, ki pa je še zahtevnejši po količini in kvaliteti od plana proizvodnje za leto 1977. Z enakimi problemi se srečuje tudi kovinski oddelek glede nabave repromateriala. Zaključil bom z željo, da se ti problemi čimprej rešijo, da proizvodnja v letu 1978 ne bo trpela.
Janez S.
tako?
nastalo avtomatično pomanjkanje sekancev, ker jih pripravlja izključno samo ta oddelek. Toda kljub vsemu bi se z dobro organizacijo in voljo dalo dvigniti proizvodnjo vsaj za 25 %, saj so dani za to vsi pogoji. Namreč, če je dovolj cementa (in tega je od septembra meseca dalje dovolj) in če vemo, da je na zalogi približno 3000 prm žamanja, ki bi se lahko zmlel v sekance, lahko ugotovimo, da bi bila lahko mesečna proizvodnja opeke, ki je še kako iskana na trgu, oddelek pa še zdaleč ne bo izpolnil realni plan. Mar vodja oddelka za pripravo proizvodnje res ne vidi tega problema ali se ga ne upa reševati? Mogoče bi to lahko opazil vodja oddelka ISO-SPAN! Iz tega se lahko potegne laična ugotovitev, da pri vsem tem v vodstvu tovarne nekaj ni v redu. Vemo, da so letni plani še kalko napeti in napeti bi morali tudi vsi svoje sile za dosego cilja, ne pa stati problemu ob strani.
Tako je 170 povabljenih lahko iz ličnih vabil razbralo program, ki je zajemal obisk spomenika v Dražgošah in podelitev nagrad ter knjig v hotelu Transturist v Škofji Loki. Resda se vsi povabljeni niso udeležili srečanja; škoda — ob takih prilikah se ljudje med seboj prijateljsko pomenijo in obujajo spomine.
Z obiskom spomenika herojski borbi v Dražgošah smo se za nekaj časa povrnili v obdobje vojnih grozot, na katere iz tople-
ga zapečka, siti in zadovoljni včasih kaj radi pozabimo. Upam, da ga ni med vami, ki ne bi vedel za to slovito borbo v Dražgošah; ker jih je pa dosti, ki si spomenika niso ogledali, priporočam, da si ga vsakdo ogleda. Nihče ga ne more zapustiti ravnodušen do trpljenja in žrtev v pretekli vojni, nihče ne more prezreti jeklenega in odločnega pogleda borca na mozaiku Ive Šubica, ki je sestavni del spomenika.
Kot skromno zahvalo smo položili venec, ki je v tem mrzlem, vetrovnem in snežnem dnevu govoril: Niso nas in ne bodo nas pozabili!
Preostali del dneva smo preživeli v hotelu Transturist, kjer so jubilantom podelili ročne ure, borcem pa knjige pisatelja Franceta Sterleta »Veliki finale na Koroškem«.
Manjkalo tudi ni dobrodošlic in najboljših želja za v bodoče, ki sta jih navzočim izrekla tovariš Iskra Stanko, predsednik skupnega DS in tovariš Strgov-šek, predsednik združenja ZB občine Radovljica.
Že tako prijetno vzdušje se je stopnjevalo ob poslušanju okteta iz Jelovice Škofja Loka, kasneje pa ob orkestru, ki je vneto igral priljubljene viže vse do 19. ure, ko je bilo srečanje zaključeno.
Vseh sto udeležencev se je zadovoljnih vkrcalo v čakajoče avtobuse in se odpravilo domov. Nismo se pozdravili z »adijo«, ampak »NA SVIDENJE«.
Obisk no starem delovnem mestu
Dvajseti november je, s prelepo jesensko idilo. Tega dne sem se napotil v kraj, kjer sem delal nekdaj polnih petnajst let. Ker je bila nedelja, TOZD Podnart ni obratoval. Upravno poslopje pa je začuda bilo odprto. Tu so pleskarji opravljali svoja dela. Na prvi pogled sem opazil, da se je marsikaj spremenilo. Skladiščni prostori so zares veliki. Žagalnica se kar skriva za ogromnimi kopami. Zgradba, kjer sem nekdaj stanoval, je kot panj poln nakopičenega materiala. Pleskarji so mi dejali, da bodo tu to stanovanjsko hišico prenovili s čopiči in barvami. * V
Bila je lepa nedelja kljub poznemu jesenskemu času; obujal sem spomine. Tedaj sem bil čuvaj, v mrzlih, jasnih nočeh sem zrl v zvezde in vesolje. Tedaj sem nosil odgovornost, čuval sem vse ključe, od pisarne do skladišča. V tistih mrzlih, jasnih nočeh sem kuril peči, vratca so žarela kot žareče železo na kovaškem nakovalu. Tako sem se spominjal peči in mojega dela verjetno tudi zato, ker je bila tista novembrska nedelja jasna in mrzla. Nato so pred menoj v spominu stali nekdanji sodelavci, s katerimi sem skupaj delal v Podnartu. V tistem času smo deske vilekli ročno v skladovnice.
V današnjem času opravijo vzdi-govanje v višino viličarji.
Kot mimoidoči pa lahko kaj kmalu ugotovite, da je na skladišču v Podnartu čisto drugačen red kot tedaj, ko sem tam delal jaz. Pri vzdigovanju težkih plohov smo se utrudili kar precej. Plohe smo nalagali v sklade, kope, katerih najmanjši obseg je po širini meril 4 m. Kope je bilo treba pokriti z nekvalitetnimi deskami. Zdaj je mnogo
lažje, ko viličar brez naporov dvigne s pločevinasto streho pokrito kopo in jo prenese na določeno mesto.
Ko sem tako razmišljal o vseh spremembah, sem se nečesa še spomnil. »Obiskal bom nekdanje moje sodelavce, ki stanujejo blizu,« sem si dejal. In res sem to napravil. Vsi se še vedno zani-
Naše podjetje ima največji TOZD v svojem sklopu v Bohinjski Bistrici, kjer je zaposlenih nekaj manj kot 500 delavcev, ki ustvarijo letno skoraj 15 starih milijard realizacije. Iz tega sledi, da proizvajajo precejšnje ko-
ličine izdelkov, oz. preko skladišč gredo velike količine repromateriala, polizdelkov in končnih izdelkov. V čem so pri tem težave. Verjetno ali neverjetno, celotni TOZD ima pokritih in zaprtih skladišč za končne izdelke 200 m2, pokritih, toda ne za-
prtih (nakladalna lopa) 500 m2, pokritih prostorov za polizdelke, suh žagan les, embalažo in ostali reprodukcijski material približno 890 m2 ter skromno skladišče (pomožno) za potrošni material, repromaterial v oddelku opažne plošče in pohištvo približno 100 m2 skupaj. To je pa tudi vse.
majo za proizvodnjo in napredke v TOZD Podnart. Tudi pri marljivosti se pozna, da OD narašča.
Zapuščal sem TOZD Podnart. Živim drugje, delam v drugi DO; živim v drugačnih razmerah. Še vedno pa se z veseljem vračam nazaj na LIP, TOZD Podnart.
R. Primožič
Vsi se sprašujemo, kako je to mogoče, da vsako leto, ko se sprejema plan investicij, nihče noče pomisliti in zagotoviti sredstva za skladišča izdelkov in materialov. Mar bo potrebno čakati toliko časa, da nas bodo razne
inšpekcije in zaščita s kaznijo prisilila h gradnji prepotrebnih skladiščnih prostorov? Tudi nove investicije, ki se gradijo za izdelke pohištva, v končni izgradnji precej moderna tovarna, pa kar brez skladišč za repro-materiale kakor tudi za izdelke.
Vsekakor bodo morali vodstveni kadri dobro premisliti, kaj je potrebno takoj ukreniti, da mogoče ne bo prepozno, ali da komu posameznikov, ki so za to odgovorni, ne bo kmalu žal, ko bo odšteval denar od svojega dohodka.
Embalala za pohištvo ne sodi v ta prostor
Leto je naokrog
Kljub kvarljivosti je lepilo na vročem soncu
Nepravilno skladiščena olja
Pomanjkanje pokritih skladišč
Pouk obrambe in zaščite
V sredo, dne 23. novembra t. 1. smo delavci iz DSSS in TOZD trgovine poslušali v prostorih Gozdnega gospodarstva na Bledu predavanja o obrambi in zaščiti prebivalstva. V štirih šolskih urah smo imeli priliko prisluhniti tov. Vobiču in tov. Špicarju, ki sta vsak na svoj način obrazložila splošno zaščito in obrambo v primeru vojnega stanja.
Tov. Vobič nam je razlagal naloge in funkcije posameznih organov zaščite in obrambe v skupščini občine, v krajevni skupnosti in DO. Poudarjal je pomembno vlogo vsakega posameznega člana krajevne skupnosti kakor tudi vsakega delavca v DO. V vojnem času bo moral sleherni storiti vse, da se brani mir in svoboda, da se bomo zavedali naših socialističnih načel.
Tov. Špicar je precej podrob-
Revija »Naša obramba« v vsako družino
Po vsej Sloveniji se je pričela akcija »Našo obrambo v vsako družino«. V to akcijo se morajo vključiti vse družbenopolitične organizacije. Posebno se morajo pri tej akciji angažirati sveti sindikatov, tako da se bodo člani sindikatov oziroma njihove družine naročile na revijo, ko jih bodo na njihovem domu obiskali poverjeniki odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito sveta krajevne skupnosti.
Obrambna vzgoja in usposabljanje je eden najpomebnejših elementov obrambnih priprav. V skladu z določbami zveznega in republiškega zakona o ljudski obrambi ter zakona o vojaški obveznosti je z obveznim obrambnim poukom in usposabljanjem zajeto praktično vse prebivalstvo od učencev višjih razredov osnovnih šol do 60 let starih občanov.
Za obrambno usposabljanje uporabljajo razne oblike dela (predavanja, seminarji, tečaji, vaje itd.), ki sicer zagotavljajo fizično navzočnost obveznikov pri pouku in omogočajo njihovo usposabljanje za opravljanje konkretnih zadolžitev, predvsem
Naš lamburaški zbor nastopa
Učenci osnovne šole dr. Janez Mencinger iz Boh. Bistrice smo se ob začetku šolskega leta odločili, da bomo obiskovali tam-buraški krožek, ki ga vodi tov. Egon Mihelič. Tamburaški zbor šteje 17 članov, učencev 5. in 6. razredov.
Sklenili smo, da bomo vadili resno, ker bi radi čimprej nastopali. Vendar to ni tako enostavno, kot smo si predstavljali. Vaje imamo vsak teden: 1. glas posebej, nato drugi glas in na koncu še spremljava. Končno pa imamo skupno vajo, kjer še vedno kje zaškriplje in zacvili. Nato ponovno vadimo in še vadimo.
Kljub začetnim težavam, pa smo imeli že dva nastopa. Enega v šoli, kjer smo zaigrali ženam — udeleženkam mednarodnega kongresa žensk Drugega smo imeli 22. 10. 1977 v Retečah pri Škofji Loki.
no povedal o zakloniščih in kako naj bi zaklonišča izgledala znotraj. Uveljavil se bo zakon, da bo vsaka novograjena stavba morala imeti zaklonišče, kamor se bo treba umakniti v primeru napadov ali udorov. Njegove besede pa so spremljali barvni diapozitivi, kateri so nam dah še jasnejše podobe oziroma predstave o zaklanjanju prebivalstva.
Ko smo se razšli po domovih, kdo ve, ah smo se kaj vprašali: kaj bi bilo, če bi res do vojne prišlo? Zato pa mishm, da ljudska obramba in zaščita zahteva od vseh nas poglobljeno razmišljanje o tem, kaj in kako bomo pomagali v DO, Krajevni skupnosti ah naši občini. Ljudska obramba in družbena samozaščita sta postali pravica in dolžnost vseh ljudi in zato imata družbeno funkcijo.
Vesna
v primeru vojne; toda po drugi strani imajo te oblike tudi nekatere pomanjkljivosti.
Pouk obrambnega usposabljanja je mogoče uspešno dopolniti z načrtnim izkoriščanjem obrambno-vzgojnega tiska, predvsem pa revije Naša obmraba.
Vsebina revije je povsem usklajena z ustreznimi programi obrambnega pouka in usposabljanja in jih dpolnjuje zlasti z gradivom, ki se nanaša na idejnopolitično vzgojo in marksistično izobraževanje, na usposabljanje bralcev za udejstvovanje v najrazličnejših vzgojnih okoliščinah, na problematiko družbene samozaščite, na izkušnje iz konkretnega dela pri obrambnih pripravah v bazi, na seznanjanje bralcev o JLA in vojaških poklicih, na izkušnje iz NOB in drugih osvobodilnih vojn itd.
Akcija »Našo obrambo v vsako družino« je pomemben prispevek k podružbljanju ljudske obrambe in družbene samozaščite, saj omogoča neposredne stike med delovnim človekom in občanom ter za obrambno vzgojo in priprave odgovornimi družbenimi dejavniki.
Tja smo se peljali s kombijem in tremi osebnimi avtomobili, ki so jih vozili starši tamburašev. Kombi je vozil tov. Pfeifer Anton iz mehanične delavnice TOZD »TOMAŽ GODEC« Boh. Bistrica.
Tako nam je šlo naše Lesno industrijsko podjetje Bled spet na roko. Saj to ni bilo prvič, da bi vozili naše tamburaše na nastope, potem kaka popravila inštrumentov in še kaj.
V Retečah je nastopilo 7 tam-buraških zborov. Najbolje so zaigrali tamburaši iz Ptuja, sami
odrasli in dolgoletni igralci. Velik aplav so imeli tamburaši iz Hodoš na Koroškem. Toda teh na žalost nisem slišala igrati, ker smo imeli nastop takoj za njimi in smo morah ta čas uglaševati inštrumente ter se uvrstiti v čakalnici pred odrom.
Mi smo nastopali kot najmlajši udeleženci tega koncerta, saj smo takrat bili člani zbora komaj 4 tedne. Ali vseeno se nam ni zataknilo in smo v redu zaigrali dve narodni. Še pohvalili so nas.
Spoznali pa smo, da se moramo še veliko naučiti in da nam precej manjka do dobrega igranja. Ker pridno vadimo, bomo kmalu spet nastopih.
Nataša Stare
Izpit iz
praktičnega dela
Kot zadnji izpit na oddelku poklicne šole za specializirane lesne delavce v podjetju je bil izpit iz praktičnega dela.
Priprave na izpit so potekale med delovnim časom na delovnih mestih. Za vodenje priprav so bili določeni mentorji, ki so bili v glavnem neposredni vodje učencev. V TOZD Tomaž Godec: Anton Stare, Jože Vidmar in Franc Bučar, v TOZD Rečica: Ciril Kocjančič in Andrej Trojar, v TOZD Mojstrana Anton Noč in v TOZD Podnart Rafko Šolar.
V začetku novembra 1977 je bil organiziran sestanek, na katerem je direktor Poklicne lesne šole iz Škofje Loke dal napotke mentorjem za vodenje praktičnega dela. Detajlno so se morah seznaniti z delom zaključnega tehnološkega procesa, kot je lakiranje, narez in priprava furnirja, delo v žagalnici, delo na hlo-dišču in skladišču žaganega lesa in drugo.
Pri tem moramo predvsem pohvaliti mentorje, ki so poleg svojega dela prevzeli nalogo, da čimbolj pripravijo kandidate na zaključni izpit.
Izpit je delalo 14 kandidatov. Ena kandidatka bo zaradi porodniškega dopusta izpit delala naknadno. Opravljali so ga pred 3-člansko izpitno komisijo, kateri člani so bili tudi posamezni mentorji.
Kandidati so na izpitu pokazali solidno znanje, kar je dokaz, da je tak način izobraževanja delavcev iz neposredno proizvodnje primeren.
Blaževič
Zbor volivcev
Svet krajevne skupnosti Gorje je sklical zbor vohlcev za celotno področje. Na zboru je bilo najprej podano izčrpno poročilo o izvajanju referenduma, ki je bil uspešen v letu 1976. S samoprispevkom bo opravljenih cestnih in komunalnih del do leta 1981 v vrednosti 4.000.000.— din, od tega bodo dobili od samoprispevka krajanov 2,420.000.— din, ostali denar bo krajevna skupnost prispevala iz drugih virov. Letos so bile opravljene prve meritve tam, ikjer se bodo že v bližnji pomladi začela dela, pristopili pa bodo tudi takoj k ureditvi kanalizacije v Spodnjih in Zgornjih Gorjah.
Prav je, da krajani vedo, kje in kako se bo porabil denar, ki ga plačujejo s samoprispevkom; nerazumljivo pri vsem tem pa je, da krajami sami niso zainteresirani, kako in kje se bo kaj obnavljalo in gradilo. Prisotnih na tem zboru vohlcev namreč ni bilo niti trideset. Prisostvovali niso niti vsi člani sveta krajevne skupnosti niti člani vaških odborov, potem je izostanek ostalih vohlcev opravičen.
Jože Ambrožič
ZAHVALA
Sodelavcem v TOZD »Tomaž Godec« Bohinjska Bistrica se iskreno zahvaljujem za besede sožalja in spremstvo na zadnji poti moje mame	Janez Žitnik
V slovo Antonu Zupanu
V soboto, dne 3. decembra 1977 smo pospremili v Kranjski gori na zadnjo pot Antona Zupana. Rojen je bil 1908 v Kranjski gori.
Izučil se je za mizarja. Zaposlen je bil pri lesno industrijskem obratu Mojstrana od 1. 7.1962 do 31.10.1967, ko je odšel v pokoj.
Kot mizar je opravljal najbolj zahtevna dela. Pri svojem delu je bil natančen in marljiv. Svoje bogate delovne izkušnje je rad prenašal na mlajše sodelavce. Kot pridnega in zvestega sodelavca ga bomo ohranili v trajnem spominu.
Dne 4. novembra 1977 smo se v Bohinj ski Bistrici poslovili od dolgoletne sodelavke Marije ŽITNIK.
Rojena je bila 10.10.1904. V lesni idustriji je pričela delati že leta 1937, v TOZD »TOMAŽ GODEC« pa je prišla leta 1947. Vse do upokojitve v mesecu decembru 1961 je delala na delovnih mestih, ki niso bila lahka, posebno zanjo, saj tudi po prihodu domov ni smela poznati počitka, da je tako pomagala priti do kruha svojim otrokom.
Radi se je bomo spominjali zaradi njene skromnosti, bila je marljiva in dobra sodelavka.
V slovo
Albinu
Žvabu
Kljub temu, da smo vedeli, da je bil neozdravljivo bolan in da je bil zaradi tega invalidsko upokojen, nas je vse njegove bivše sodelavce pretresla vest o njegovi prerani smrti. Neizprosna usoda je zahtevala svoje. Omahnil je v prerani grob, star še ne 50 let, to v letih ko bi lahko še ustvarjal v našem kolektivu kot na svojem domačem domu v prid skupnosti in svoje družine.
Med nas je prišel v letu 1954, z nami je delal polnih 22 let in to vseskozi na skladišču žaganega lesa. Vsi vemo, da so prav na tem skladišču najtežja dela, ki jih je opravljal redno in vestno in to mnogokrat v slabih vremenskih pogojih. Kdo bi ugotovil, koliko kubikov, prostornih metrov in komadov naših izdelkov je šlo skozi njegove roke v vseh letih njegovega dela. Nikdar ni prosil za lažje delo, pa čeprav bi ga bil mogoče upravičen vsaj v zadnjih letih dela. Življenje se mu je izteklo mnogo prezgodaj, saj je zasluženi pokoj užival komaj 17 mesecev.
Vsi njegovi sodelavci smo se od njega poslovili, zahvaljujoč za dolgotrajno in nesebično delo.
šport — šport — šport — šport — šport — šport — šp

Naše odbojkarice
Občinsko sindikalno prvenstvo v odbojki
Ekipa NK Bohinj
III.	KOLO:
NA NOMENJ : OOS FILBO	2:0 (0:0)
OOS »TOMAŽ GODEC« : NK BOHINJ (mladinci) 2:2 (0:1) NK BOHINJ (člani) : NA SREDNJA VAS	3:1 (1:0)
IV.	KOLO:
OOS FILBO : OOS »TOMAŽ GODEC«	0:4	(0:3)
NK BOHINJ (člani) : NK BOHINJ (mladinci)	4:1	(2:1)
NA NOMENJ : NA SREDNJA VAS	4:0	(2:0)
V.	KOLO:
OOS FILBO : NK BOHINJ (mladinci)	0:0	(0:0)
OOS »TOMAŽ GODEC« : NA SREDNJA VAS	4:4	(2:2)
NA NOMENJ : NK BOHINJ (člani)	0:2	(0:2)
LESTVICA:
1. NK BOHINJ (člani)	5	5	0	0	15:6	10	+ 9
2. OOS »TOMAŽ GODEC«	5	2	2	1	18:12	6	+ 6
3. NK BOHINJ (mladinci)	5	2	2	1	9:7	6	+ 2
4. NA NOMENJ	5	2	0	3	9:12	4	— 3
5. NA SREDNJA VAS	5	0	2	3	9:16	2	— 7
6. OOS FILBO	5	0	2	3	4:11	2	— 7
Najboljši strelec bohinjske	lige:		ŽVAB		Primož	(7	golov
NK BOHINJ — ČLANI).
Za OOS »TOMAŽ GODEC« so nastopali:
Podbevšek Jakob, Pikon Franc, Fujs Štefan ml., Rabič Ivan, Odar Pavel, Arh Janez, Pikon Drago, Urbanc Marjan. Kitič Zdravko, Adamovič Lado, Trojar Feliks, Cajič Dušan, Grm Janez, Štros Janez, Gardener Simon, Žitnik Janez in Žitnik Franci.
Najboljši strelči za OOS »TOMAŽ GODEC«: Adamovič Lado (6 golov), Kitič Zdravko (4 goli), Pikon Drago, Urbanc Marjan (3 goli).
2F
Kegljanje
Občinsko prvenstvo v kegljanju je bilo 12.11 do 23.11. na kegljišču hotela Grajski Dvor. Tekmovanje je bilo posamezno in ekipno v ženski in moški konkurenci. Tekmovalci so bili razdeljeni v dve starostni kategoriji in sicer:
—	moški do 40 let
—	moški nad 40 let
—	ženske do 40 let
—	ženske nad 40 let
KOOS LIP BLED ni nastopila samo v kategoriji ženske nad 40 let. Tekmovanja so se udeležili samo tekmovalci iz TOZD Bohinj, in sicer 14-tekmovalcev in iz TOZD Rečica 8 tekmovalcev. Dosegli smo samo dva boljša rezultata, in sicer:
—	6. mesto Kitič Zdravko v kategoriji do 40 let
—• 8. mesto Arh Jožica v kategoriji do 40 let Ekipno smo se uvrstili: MOŠKI (v ekipo se šteje 5 najboljših rezultatov)
L JLA Boh. Bela	48 točk
2. OOS Iskra Otoče 48 točk 3. GG Bled	36	točk
10.	KOOS LIP Bled	23 točk
ŽENSKE (v ekipo se šteje 3
najboljši rezultati)
1.	Elan Begunje	60	točk
2.	OOS Iskra Otoče	51 točk
3.	Vezenine Bled	51	točk
11.	KOOS LIP Bled	10 točk
SKUPNA UVRSTITEV:
1.	Veriga Lesce	125	točk
2.	Elan Begunje	119	točk
3.	Vezenine Bled	84	točk
14. KOOS LIP Bled	42 točk
Vsi naši kegljači so nastopili brez vsakega treninga, nekateri pa so pred tekmovanjem odigrali nogometno tekmo. Na drugi strani pa ni bilo nobene prijave iz DSSS in iz TOZD Podnart?
S kegljanjem so se tudi končale Občinske sindikalne športne igre za leto 1977. KOOS LIP BLED se je udeležila vseh tekmovanj, katera so bila razpisana, s tem pa smo dosegli boljši uspeh kot prejšnja leta. GENERALNA UVRSTITEV:
1.	Elan Begunje	1057	točk.
2.	Vezenine Bled	927	točk
3.	Veriga Lesce	881	točk
4. OOS Iskra Otoče	771 točk
5. KOOS LIP Bled	550 točk
FIS Bohinj 77
Bohinj bo v začetku januarja 1978 t. j. 5. in 6. januarja zopet prireditelj tradicionalnega FIS »A« tekmovanja v smučarskih tekih. Tokrat bo ta prireditev že XXIII po vrsti. Organizator je za letošnje leto, leto svetovnega prvenstva v klasičnih disciplinah na Finskem, povabil smučarje iz Avstrije, Italije, ZRN, Švice, Liechtensteina, Španije, SZ, NDR, Poljske, CSSR, Madžarske, Bolgarije, ZDA, Kanade in iz Skandinavskih držav. Domači tekmovalci bodo imeli zelo močno konkurenco in novi trener iz SZ, ki je prevzel jugoslovansko reprezentanco, bo imel priložnost pokazati, kaj in kako je pripravil naše smučarje.
Tekmovanje je bilo v ženski in moški konkurenci. KOOS LIP BLED se je tekmovanja udeležila samo v ženski konkurenci. Sodelovale so štiri ekipe in sicer: Vezenine I, Vezenine II, GG Bled in LIP Bled. Za ekipo LIP Bled so nastopile: Berčič Ivanka, Benčina Irena, Urankar Marija, Zupan Mojca, Jensterle Dragica, Jensterle Francka, Sodja Marija, Veber Anica in Štros Zora.
Podelitev diplome
Vrstni red:
1. LIP BLED	3	3	0	6:0
2. GG BLED	3	2	1	4:2
3. VEZENINE I	3	1	2	2:4
4. VEZENINE II	3	0	3	0:6
V moški konkurenci je prvo mesto zasedel GG BLED, druga je bila OOS UKO KROPA in tretja OOS PLAMEN KROPA I.
ŽF
Tudi letos vodi organizacijski komite naš direktor tov. Bajt ing. Franc. Za prireditev je že vse pripravljeno, čalka se praktično samo še na sneg, organizator pa upa, da bo končno vendarle enkrat talka zima, da bo lahko izpeljal prireditev v Bohinju. Vabimo vse člane kolektiva, da si prireditev 5.—6. januarja 1978 ogledajo po naslednjem programu:
5.	januar solo teki za: člane 15 km, članice 10 km, mladince 10 km
6.	januar štafetni teki za: člane 3 X 10 km, mladince 3X5 km, članice 3X5 km.
Žitnik
Ženske ekipe so igrale po točkovnem sistemu.
REZULTATI:
VEZENINE II : LIP BLED VEZENINE I : LIP BLED LIP BLED : GG BLED Ostali rezultati:
GG BLED: VEZENINE II GG BLED : VEZENINE I VEZENINE I : VEZENINE
0:2 (3:15, 7:15)
0:2 (3:15, 4:15)
3:0 (15:5, 15:2, 15:4)
2:0
2:0
II 2:0
Bohinjska nogometna liga
Po končanem tekmovanju v športno-rekreacijski nogometni ligi Gorenjske smo na pobudo članov Osnovne organizacije sindikata organizirali bohinjsko ligo. S tekmovanjem smo pričeli 30. oktobra končali pa smo 27. novembra. Bohinjska liga je bila šestčlanska, sodelovali pa so: OOS FILBO, NA SREDNJA VAS, OOS »TOMAŽ GODEC«, NK BOHINJ — člani, NK BOHINJ — mladinci, NA NOMENJ. Kljub mrazu in snegu v zadnjih dveh kolih (do — 7° C, 15 cm snega), so se odigrale vse tekme v predvidenih terminih. Prvoplasi-rana ekipa je prejela spominski pokal, vse ekipe pa spominske diplome. Pokrovitelj tekmovanja je bila OOS TOZD »TOMAŽ GODEC«.
REZULTATI:
I.	KOLO:
OOS FILBO : NA SREDNJA VAS	3:3	(1:1)
OOS »TOMAŽ GODEC« : NK BOHINJ (člani)	3:4	(0:1)
NK BOHINJ (mladinci) : NA NOMENJ	4:1	(1:0)
II.	KOLO:
NK BOHINJ (člaift) : OOS FILBO	2:1	(1:0)
NA SREDNJA VAS : NK BOHINJ (mladinci)	2:0	(0:0)
NA NOMENJ : OOS »TOMAŽ GODEC«	2:5	(1:2)
Novoletno nagradno križanka
I. nagrada	500,00 din	Rešitve pošljite uredni-
II. nagrada	300,00 din	škemu odboru najkasneje
III. nagrada	200,00 din	do 15.1.1978.
HUMOR
STANJE ZAPOSLENIH
ZA MESEC NOVEMBER 1977
TOZD »Tomaž Godec« Bohinjska Bistrica 458 delavcev in 11 vajencev
TOZD Rečica 295 delavcev in 6 vajencev
TOZD Mojstrana 53 delavcev in 3 vajence
TOZD Podnart 73 delavcev
TOZD Trgovina 19 delavcev in 1 vajenca
DSSS 74 delavcev
Skupaj 972 delavcev in 21 vajencev
Direktor svojemu podrejenemu:
»Kaj mislite, Franci, kaj bova na tomboli zadela?«
Franci pomisli, pa pogrunta:
»Za vas ne vem, jaz bi pa bil najbolj cementa vesel!«
Mlad par se pripelje z avtom pred kinodvorano.
Mož pravi: »Ojej, zakaj sem oblekel te hlače?«
Matjaž vpraša mamico: »Učitelj pravi, da se izumrli človek spremeni v prah, je res?«
Mamica: »Seveda je imel prav.«
Sinko: »Potem imamo pri nas za omarami že veliko mrtvih.«
Rodili so se:
Rajku Šolarju — hči Mileni Kobilica — hči
Ženska: »Saj so čisto v redu.« Mož:	»V redu že, v redu,
ampak v onih doma sta pa vstopnici.«
Ob novem letu 1978 želim vsem sodelavcem LIP BLED polno delovnih uspehov ter notranjega zadovoljstva
vojak ANTON REPE
Glavni in odgovorni urednik: Robič Ivan, tehnični urednik: Frelih Nada, člani: Žitnik Janez, Mencinger Franc, Trojar Andrej, Knaflič Zdravko, Noč Anton, Koselj Ivanka, Jeglič Silva in Kraigher Ciril.
Lipova kronika ali kaj se je letos godilo
Letos se na LIP-u in okol' po tozdih marsikaj je dogodilo, prebrodilo, naredilo.
Skupaj delavcev je zdaj že skoraj 1000, po vrsti: mladih, srednjih in starejših let, vsak po svoje se je mučil in pri delu se daje, da podjetju kot celoti ne na slabš' — na bolje gre!
Tozd Podnart je vse moči od sebe dal, s programom je začel, tako sedaj gradi.
Novi prostori proizvodnjo bodo koncentrirali.
Tako bo združila se proizvodnja s predelavo, delavcu se .tudi dosti bo poznalo, lažje bo delal, s tem pa učinka bo več! Pokazala se bo pa posledica: za vse odpadkov ne bo več, kaj pa moreš, če tozd Lancovo gre preč!
Žalostna, toda resnična postala je novica: cementa sproti nam je primanjkovalo.
Zidake iso-span smo pa prodal, kolikor se je dal!
Kupci so v vrsti stali, pusti večkrat godrnjali.
Upajmo, da ga bo poslej dovolj, vsem po njihov volj’! Naslednja točka je pohvale vredna: da se blago prodajat zna. Tako prezreti ni števila — 6 milijonov m2 plošč — dobro smo se potrudili, trdo delo vse nam da!
V	juliju smo sred’ poletja v Murski Soboti
v daljni štajerski deželi novo trgovsko pot začeli.
Odprli novo trgovino, smo veseli vseh prodaj!
Pa so se zbrali učeni možje, glave vkup djali, pomenili so se: v programu bo pohištvo DOTA, ime lepo zveni, kako bo šlo, pa drugo leto bomo skupaj videli!
Zakon o združenem delu dosti nalog nam je dal.
Pametne in zrele so besede, vsak po njih se bo ravnal!
Novost je ta, da delovnega mesta nič več ni, ostanejo pa delovne naloge, nagrajevanje v pridnosti.
Skozi vse leto smo športno se udeleževali, gojili panoge in discipline, koristne trime.
Na izlet smo se peljali tja do Češke pokrajine, videli pa smo tudi druge koščke naše domovine.
Tako nekako se je na LIP-u godilo, šlo nam je bolje, kakor za silo!
Morda pa boste ugotovili: več stvari sploh v kroniki ni.
Če bi hotela prav vse tu popisat, premalo v Glasilu bilo bi strani.
Zaključimo kroniko z besedami temi:
naj zdravje, mir in delavnost vlada med vsemi.
V	78. leto po vrsti pojdimo srečni, veseli!
VESNA
Hvalnica mladosti
Mladost, ti neponovljiva! Enkrat se začneš, enkrat umreš. Potem ostaneš shranjena v spomine, globoko v srcih poženeš korenine in tam živiš do konca naših dni!
Kot slika si, ki jo slikar naslika in jo v okvir postavi, si kakor lepa pesem, ki v notah je ves njen sijaj ostal. Mladost, ti ena sama in edina, pela ti bom brez kraja.
Saj si kot roža sredi maja, kakor dišeč nageljnov cvet! Mladost, ne prosim te za tiste grenke ure.
Zdavnaj sem jih preživela, bolečine so pozabljene.
Ne prosim te za otroško lep in mlad obraz.
Nazaj želim si tihe ure hrepenenja, za skrite male radosti dala bi prav vse!
Mladost, ti neponovljiva in spominov vredna šla si od mene najdražji gost. Sama sem, solze skrivaj mi kanejo na lica, spomin boli.
Ostane eno: skupno vsem — ko greš, ne prideš več nazaj!
VESNA
Lovec
Stoji na gori lovec mlad, si znojno čelo otira, v dolino ozira se nazaj, na puško se opira.
Ne kliči me dolina zdaj, ko sonce tukaj sije, gore so zame pravi raj, srce se tu spočije.
Pa mimoo srnica hiti, in se okrog ozira, v lovca mlad'ga upre oči,
Že od strahu umira.
V hipu srnica zbeži, za njo že strel se čujež v skalovju srna obleži,
Že s smrtjo se srečuje.
Oj, lovec mlad, oj lovec zal, le kaj sem ti storila, v dolini zadaj za vasjo, mladička sem pustila.
M. Z.
Ptica
Prve snežinke bele so mtlahlo pregrmle kakor z belim prtom bi čarobne vile smreke, bore in gola drevesa; vrtove, hiše, kozolce in poti prekrile.
Včeraj v grmu je še ptica pela.
Zdaj boječe se je skrila v veje.
Zaprla je oči
in tako mirno spi
sred’ tihih vaških gmajn ...
Snežjnke pa padajo, goste in trudne legajo v tla.
Veter se je zbudil nekje.
Ptica v grmu še spi.
VESNA