f,oštnina plačana v gotovini. Leto XVI., štev. 85 Ljubljana, četrtek 11. aprila 1935 Cena 2 Din upravmštvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon St. 8122, 3123, 3124, 3126. 3126. Inseratm addeien: Ljubljana Selen-buigova lil I. - Tet 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11. — Telefon St 2455. Podružnica Celje: Hocenova ulica St. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: LJubljana št 11.842. Praga čialo 78-180, Wien St 105.241. Stresa Danes se sestanejo zastopniki treh za-padnih velesil, Francije, Anglije in Italije, v idiličnem mestecu severne Italije, v Stresi. Na konferenco je obrnjena pozornost vse politične svetovne javnosti, saj je njen cilj, določiti skupno stališče bivših zaveznikov napram samovoljni nemški odločitvi o uvedbi splošne vojaške dolžnosti, s katero je tretji Reich enostransko odbil obveznost iz mirovne pogodbe in naznanil svetu, da se hoče oborožiti tudi brez njegovega privoljenja in proti jasnim določbam versajsk&ga mira. Nervoznost, ki se je tedaj polastila Evrope, se še vedno ni polegla, ker se zavezniki doslej še niso mogli zedi-niti za enoten in skupen nastop. V napetem položaju je najprej Anglija prevzela svojo tradicionalno posredovalno vlogo. Njena ministra Simon in Eden sta najprej pohitela v Pariz in Berlin, Eden sam pa je nato obiskal še Moskvo, Varšavo in Prago. Cilj potovanj je bil, iz prvega vira črpati informacij, kaj pravijo k novemu položaju vlade najbolj interesiranih držav. O vsem tem sta hotela Eden in Simon poročati na konferenci v Stresi. Slučaj pa je hotel, da je minister Eden, ki je v teh turnejah igral najvažnejšo vlogo, nenadoma obolel, tako da se ne bo mogel udeležiti zavezniškega sestanka. Njegova odsotnost na potek posvetovanj gotovo ne bo ugodno vplivala. Med vsemi tremi velesilami nastopa, vsaj po videzu, najbolj odločno Italija. Ona vidi v nemški nepopustljivosti in njenem samolastnem nastopu le prvi korak do popolnega uničenja versajske pogodbe. Če se sedaj uklonijo zavezniki, tako sodijo v Rimu, bo Nemčija kmalu segla še po Avstriji, katere samostojnost pa je danes glavna točka italijanske zunanje politike. Zato zahteva Italija najbolj energične ukrepe, pred vsem pa po-r*>lno solidarnost velesil, ker sama ta lahko prepreči nevarnost novih napadov. Toda že v Franciji ni popolnega soglasja z italijanskimi zahtevami. Francija se boji prevelike nemške izolacije, ker računa, da si je v Berlinu pri sedanjih prilikah najbrž naravnost žele. Nemčija namreč svoje vojaške obnove še ni v celoti izvedla, dosegla pa jo bo tern hitreje in tem lažje, če bo imela kolikor mogoče malo stikov z zapadnimi silami in s tem tudi čim manj potrebe po obzirnosti do njih. Ko pa bo enkrat utrdila svojo vojaško hegemonijo v Evropi, potem bo njena moč že sama privabila tudi kakega zaveznika. Iz teh razlogov so Francozi proti taktiki, ki bi lahko služila Nemcem v izgovor za še večje separiranje. Zato se tudi ne navdušujejo za italijansko zahtevo po kar najbolj brezobzirnem protiudarcu. Francoska politika izhaja slej ko prej s stališča vzajemne varnosti. Zaenkrat edina realna garancija varnosti so po francoskem mnenju čvrste vojaške zveze po vzgledu izpred vojne. Prvo novo etapo v tem razvoju vidijo v Franciji v vojaški zvezi z Rusijo. Ze sedaj je napovedan poset zunanjega ministra Lava-la v Moskvi, ki mu bo takoj sledil obisk vrhovnih poveljnikov rdeče armade z Vorošilovim na čelu v Franciji. Vojaška zveza med Francijo in Rusijo naj bi tvorila po pariških načrtih jedro kolektivnega sistema evropske varnosti. Najbolj nejasno in skoro tajinstveno je v teh usodnih tednih stališče Velike Britanije. Njeni državniki so prepotovali skoraj vso Evropo, povsod pa so le poslušali in molčali. Njihov molk so si Nemci tolmačili v svoj prilog in iz njega črpali pogum za nadaljnji odpor. V angleški javnosti se opažajo danes v glavnem tri struje z različnimi tezami. Prva zahteva povratek k staremu angleškemu načelu nevmešavanja v zadeve evropske celine. Teh protiintervencijoni-stov z ozirom na novo oboroževalno tehniko sicer danes v Angliji sami ni več mnogo, zato pa jih je tem več v domi-nionih, ki že v naprej odklanjajo vsako možnost, da bi bili zapleteni v kak evropski konflikt. Druga struja, katere pripadnika sta tudi Macdonald in Simon, se zavzema za angleško sodelovanje v evropski politiki, vendar pred vsem v vlogi posredovalca in pomirjevalca. Za to politiko stoji večina angleške trgovine, ker je Anglija kot veleizvozniška država pred vsem zainteresirana na miru in uravnovešenosti evropske celine. Tretjo, najmanjšo skupino tvori del konservativcev pod vodstvom Churchilla, ki zahtevajo obnovo francosko-angleške vojne zveze in tesno naslonitev Anglije na Francijo v vseh zunanje političnih vprašanjih Evrope. Tem krogom pripadata vojni minister Hailsham in verjetno tudi lord Eden. Gotovo pa je, da danes velika večma Angležev odklanja vsak nov angažman v evropski politiki, da ne želi ostrega nastopa proti Nemčiji, češ. da mora Anglija vedno pustiti odprta vrata, sko® katera bi tudi Nemčija mogla stopiti v kolektivni sistem evropske varnosti. Čeprav se francosko in italijansko stališče v podrobnostih morda ločita, se v glavnih smernicah gotovo ujemata. Pomen sestanka v Stresi leži torej sedaj pred vsem v tem, ali se bo Anglija priključila tema dvema državama, ali pa bo šla svoja pota. Edenova bolezen je piorda slab znak za te izglede. Macdo- Francosko-ruska zueza Ruska vlada je pristala na francoske predloge ter bo ob Lavalo-vem obisku v Moskvi podpisan dogovor o sodelovanju obeh držav za zagotovitev varnosti Pariz, 10. aprila, d. Pri včerajšnjem razgovoru zunanjega ministra Lavala z ruskim poslanikom Potemkinom je prišlo do načelnega sporazuma o francosko - ruski pogodbi, ki bo podpisana o priliki Lavalovega obiska v Moskvi. Zadnje tehnične podrobnosti sporazuma bosta Ldtvinov in Laval določila v Ženevi med zasedanjem sveta Društva narodov. Kakor se je zvedelo, je ruski poslanik Potemkin izročil francoskemu zunanjemu ministru brzojavko ljudskega komisarja za zunanje zadeve Litvinova, v kateri se sovjetska vlada izreka soglasno s predlogi francoske vlade. Brzojavka določa v glavnih obrisih program razgovorov ob Lavalovem obisku v Moskvi. Potovanje Lavala v Moskvo je dogovorjeno za 23. april. V dobro poučenih krogih trdijo, da so glavne točke predloga o sporazumu že sestavljene. Načrt dogovora obstoji iz splošnega dela, ki tvori temelj za drugi del pogodbe, tičoče se samo Francije in Sovjetske unije. Osnovna misel je v tem, da je treba povabiti Društvo narodov, naj se izreče za poostritev čl. 10 in 17 -pakta Društva narodov. Besedilo predloga pogodbe obstoji iz treh členov. V prvem členu se obe državi zavezujeta, da bosta priporočili Društvu narodov poostritev omenjenih členov pakta Društva narodov. Drugi člen vsebuje podrobno obrazložitev čl. 15, odstavka 7 pakta Društva narodov glede izvajanja tega člena za Francijo ali Rusijo. Tu gre za proste roke, ki si jih izgovore člani Društva narodov za primer, če se svetu Društva narodov ne posreči pri morebitnem sporu med dvema dr- Zbiranje državnikov v Stresi Danes bo otvorjena v Stresi konferenca zastopnikov treh velesil, ki bo razpravljala o skupnih ukrepih glede na nemško oboroževanje London, 10. aprila g. Ministrski predsednik Macdonald in zunanji minister Simon sta ob 13.40 odpotovala z letalom v Pariz, odkoder sta nadaljevala pot v Stoeso z nočnim brzdan vlakom. Stalni državni podtajmik v zunanjem ministrstvu Vansittard in strokovnjaki angleške delegacije so v spremstvu italijanskega poslanika v Londonu Geandija že dopoldne odpotoval« v Streso. Angleža pričakujejo, Aa bo konferenca treh, ki se bo jutri začela v Stresi, do konca tedna končala svoj delovni program, tako da bo mogel angleški premier Macdonald še pravočasno odpotovati iz Strese in v ponedeljek popoldne poslušati v spodinji zbornici proračunski eksipoze zakliadnega kancelarja. Zunanji minister Simon bo po konferenci v Stresi odpotoval v ženevo, kjer se bo udeležil izrednega zasedanja sveta Društva narodov Zato ne bo v spodnji zbornici pred Veliko nočjo prišlo do snlošne debate o zunanji politiki. Odhod Flandina in Lavala Pariz, 10. aprila, g. Ministrski predsednik Flandin in zunanji minister Laval sta ob 9.30 odpotovala s simplonskim eks-presom v Streso. Italijanski poslanik v Parizu grof di Cu-stozza je odpotoval v Streso že davi Mussolini že v Stresi Stresa. 10. aprila, g. Ministrski predsednik Mussolini je davi s trimotornim vodnim letalom odletel iz Forlia. Na poletu v Streso je izvršil še razne inšpekcije. V Streso je prispel v spremstvu državnega podtajnika Suvicha in tiskovnega šefa Ciana okoli poldneva. Za konferenco v Stresi je vlada odredila stroge ukrepe, da zagotovi varnost delegatov. Naval tujcev Stresa, 10. aprila w. že dan pred konferenco vlada v tem majhnem mestecu nenavadno vrvenje. Ulice so okrašene z zastavami v italijanskih, angleških in francoskih barvah. Po cestah je živahen promet in številni tujci prihajajo te dni ogledovat posebnost mesta. Po kavarnah in restavracijah se čujejo vsi evropski jeziki. število novinarjev postaja vedno večje, saj so pri šli i skoraj ii vsega sveta v ta mali kraj, kri sam ne izdiaja nobenega lista. V mestu je nastala prava poročevalska borza, na kateri izmenjavajo novinarji naziranja, ki so jih »rnnesffi od doma s seboj. O čem bodo razpravljali Stresa, 10. apniiha č. Danes dopoldne so si novinarji ogledali Borromejsko palačo na Isoli Belli, v katero med konferenco ne bodo imelii dostopa. Tiskovni urad konference jiim bo dajal le vsak večer potrebna obvestila. Razgovori 6e bodlo vršili v glasbenem salonu in v Napoleonovi spalnica. Sploh bo vse prvo nadstropje rezervirano za sestanke zapadno-evropskih državnikov. V posameznih prostorih bodo nastanjene posamezne delegacije. za katerih zvezo s kopnim bo skr- nald, ki vodi angleško delegacijo, je doslej skoraj vedno nastopal za angleško nevtralnost in nič ne kaže, da bi bil v zadnjem času izpremenil svoje nazore. Gotovo pa je, da ima danes Anglija v rokah ključ do evropskega ooložaia in da je le od nje odvisno, kakšen razvoj bo zavzel nevarni problem, ki ga je Nemčija tretjega rajha sprožila dne 16. marca. bela cela vrsta motornih čolnov pod vodstvom častnikov in podčastnikov italijanske vojne mornarice iz Spezaie. Kakor pred vsako dosedanjo večjo konferenco, je zavladal med novinarji tudi sedaj gotov pesimizem. Posebno so neraz-položeni angleški novinarji, ki ne verujejo v preokret v angleški politiki napram Evropi. V osialem se je zvedelo, da prinašajo FirancoOT" v Streso dva važna dokumenta, in si» i'v ^seben avd« me-molre o nemškem oboroževanju ter načrt resolucije, ki se ima predložiti svetu Društva narodov zaradi kršitve versajske mirovne pogodbe. Tndi o italijanski tezi se Je zvedelo nekaj novega. Mussolini bo zahteval oborožitev malih držav v srednji in vzhodni Evropi. Na programu konference pa je predvsem Mussolinirjev ekspoze in generalna diskusija o pripravah za izredno zasedanje sveta Društva narodov zaradi nemškega oboroževanja, nato razgovori o srednjeevropskem paktu in avstrijski neodvisnosti teT končno o vzhodnem paktu. Italija bi rada preoblikovala načrt vzhodnega pakta tako, da bi se mu lahko pridružila tudi Nemčlija. Francoska delegacija je prispela v Streso popoldne, prihod Angležev pa je napovedan za jutri dopoldne, tako da se bo konferenca dejansko pričela šele popoldne. Italijanske želje Rim, 10. aprila. AA. Italijanska vlada želi, naj bi se vse tri zapadne sile sporazumele in vnaprej določile svoje enotno in energično stališče, tako da bodo mogle obvladati vsako enostransko iniciativo Nemčije. Rimski politični krogi pravijo, da je Italija glede sedanjega položaja, v kolikor gre za organizacijo splošnega varnostnega sistema, kakor ga priporoča londonska vlada, zelo skeptična. Glede Društva narodov so italijanski politični krogi mnenja, naj bi na bližnjem zasedanju sveta Društva narodov vse tri zapadne sile sprejele enotne obveznosti. Kasneje bi se jim lahko pridružile še druge članice Društva narodov. Macdonald optimist London, 10. aprila, w. Ministrski predsednik Macdonald je pred odhodom v Streso izjavil, da potujejo angleški ministri tjakaj, da izpolnijo svojo misijo z dobro voljo za mednarodno sodelovanje, skupno varnost in mir. Od vsega srca upam, da bomo imeli uspeh, za katerega se bomo tudi potrudili. Nemci ne pričakujejo dosti od konference Berlin, 10. aprila. AA. »Deutsche diplo-matisch-politische Korrespondenz« piše o izgledih konference v Stresi, da je treba vsekakor pozdraviti misel, naj se namestu številnih paktov okrepi in preuredi Društvo narodov, če pa bo preurejeno Društvo narodov ustrezalo svojemu namenu, bo pokazala šele praksa. Poljaki govore o agoniji vzhodnega pakta Varšava, 10. apritla AA. Ob sestanku konference v Stresi so priobčili današnji poljski listi obširne članke z naslednjimi zanimivimi naslovi: »Agonija vzhodnega pakta«. »Anglija se pridružuje poljskemu stališču«, »Splošna varnost na temelju nakta Društva narodov« ln oodob-no. Beograd. 10. aprila p. Za profesorja na Srednji tehniški šoli v Ljubljani je Imenovan g Vinko Košak, dosedaj uradniški pripravnik, žavama - članicama pregovoriti jih k uporabi svojih sklepov. Tretji člen predloga o francosko - ruski zvezi se naslanja na odstavek 2 čl. 16 pakta Društva narodov za primer, da člani Društva narodov pretrgajo gospodarske in finančne odnošaje s katero drugo članico Društva narodov, če bi pričela vojno. Današnji »Jour« piše, da obstojita glede na francosko - rusko zbližanje dve smeri v francoski vladi. Minister brez portfelja Herriot in radikalno-socialistič-ni listi bi želeli, da bi zbližanje dovedlo do sklenitve vojaške zveze z Rusijo, čemur pa nasprotuje druga skupina ministrov, ki ji načeluje minister brez portfelja Louis Marin. Ta skupina tudi ne odobrava v celoti Lavalove politike sodelovanja z Mussolini jem. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 10.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. Telefon 3122, 3123. 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. l. Telefon St. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifi. Lavalova sporočila Mali antanti Praga, 10. aprila, č. ČKT poroča, da se je Laval snoči sestal z diplomatskimi zastopniki Male antante in Balkanske zveze in jih informiral o mednarodnem političnem položaju. Predvsem jim je razložil glavne poteze sporazuma, ki naj bi se po novem francoskem načrtu sklenil med Rusijo, Francijo in Malo antan-to in pozneje razširil na Anglijo, Italijo ter morda tudi Poljsko in Nemčijo. Rezerviranost francoskega tiska Pariz, 10. aprila. w. Francoski popoldanski tisk je v komentarjih o značaju nameravane francosko - ruske vojaške pogodbe zelo rezerviran. »Pariš Midi« trdi, da ne gre za zvezo, temveč samo za pogodbo o sodelovanju. Francija noče obkoliti Nemčije, temveč ustvariti samo vojaški jez proti nemškim zahtevam, ker se bo šele potem moglo govoriti ž njo. Ruska delegacija v Ženevi Moskva, 10. aprila. AA. V ruski delegaciji v Ženevi bodo zunanji komisar Litvinov, ruski poslanik v Rimu Stein, pariški poslanik Potemkin in član odbora Društva narodov Hirschfeld. Za kolektivno varnost Angleški listi so mnenja, da se bo Macdonald zavzel v Stresi predvsem za kolektivno varnost v Evropi London, 10. aprila, č. O včerajšnjih izjavah angleškega zunanjega ministra Simona v spodnji zbornici so listi danes objavili daljša poročila in komentarje. »Dai-ly Telegraph« ugotavlja, da bo moral zunanji minister napeti vse svoje sile, če bo hotel, da se bo vlada odločila izpolniti vse svoje obveznosti, ki jih je prevzela s podpisom statutov Društva narodov in lo-carnske pogodbe. Vsekakor pa je pričakovati, da bo angleška vlada v Stresi dala tako izjavo, kar bo nedvomno mnogo pripomoglo k popuščanju silne politične napetosti v Evropi. »Ne\vs Chronicle« je prav tako mnenja, da bo angleška delegacija v Stresi zastavila vse svoje sile. da se okrepi vpliv Društva narodov, posebno pa bo zahtevala, da se jasno obrazložijo določbe 16. člena pakta Društva narodov. Končno se bo zavzela za mednarodni sporazum o omejitvi oboroževanja. »Manche-ster Guardian« pa pravi še bolj široko-grudno, da bo treba v Stresi jasno precizirati osnove, na katerih ima sloneti kolektivni sistem varnosti, da se mu bo mogla priključiti tudi Nemčija. Vlade, katerih zastopniki se sestanejo te dni v Italiji, so složne predvsem v tem, da je treba pomiriti evropsko politično javnost, ker je položaj, ki je nastal po uvedbi splošne vojaške dolžnosti v Nemčiji, dejansko zelo resen. Da se angleška vlada vsega tega zaveda, priča dejstvo, da se je odpravil v Streso celo njen predsednik. London, 10. aprila, d. Na poučenem mestu izjavljajo, da ni Macdonald vzel s seboj nobenega končno izdelanega načrta pogodbe, da pa bodo v Stresi razpravljali bodisi o možnosti splošnega evropskega pakta z regionalnimi fakultativnimi klavzulami o medsebojni pomoči, bodisi o oja-čenju pakta Društva narodov s točno določenimi sankcijami, veljavnimi za vso Evropo, ki bi se mogle uporabiti proti vsakemu kršitelju evropskega miru. »Times« piše, da smeta Macdonald in Simon računati tako v Stresi kakor v Ženevi s podporo angleške javnosti, ker ie popolnoma soglasna v vprašanjih, ki so na dnevnem redu. Simon je v torek prvič podal avtentično izjavo o Hitlerjevih zahtevah in priznal njihove pozitivne strani. toda izven dvoma je, da jim v njihovi prvotni obliki nikakor ni mogoče ustreči. Diplomatski urednik »Ne\vs Chronicle« smatra kot zelo verjetno, da se britanska politika giblje na srednji poti med paktom Društva narodov in regionalnim paktom, kar pomeni, da bosta Macdonald in Simon storila vse potrebno glede prevzema nadaljnjih obveznosti s strani Velike Britanije za izvedbo pakta Društva narodov, vendar pa ne pojdeta tako daleč, da bi se onemogočila sklenitev pokrajinskih paktov. »Morningpost« pravi med drugim, da se je treba vprašati, kdaj se bodo vendarle že končali informacijski razgovori in kdaj bomo prešli k dejanjem in sklepom. Pri tem seveda nikakor ne zahteva, da naj bi katerakoli vlada izdala prenagljene sklepe. »Dailv Mail« pravi, da se mora Velika Britanija pobrigati za svoje letalske sile. Če bo to storila, bo svet videl, da se zaveda resnosti sedanjega položaja, ter bo vzel za resno vse, kar bo rekel London. Pariz, 10. aprila. AA. »Temps« pravi, da angleška vlada še vedno ni določila svojega končnega stališča, verjetno pa je, da je za štetem varnosti z zadostnimi jamstvi, ki naj bi bil odprt tudi Nemčiji. Podobno javlja tudi londonski poročevalec te»u licsia, ki pravi, da je angleška vlada na svoji zadnji seji osvojila mnenje Litvinova o nedeljivosti miru v Evropi. S tem v zvezi bi morale prizadete države sprejeti deklaiacijo o nedotakljivosti mej v Evropi. ČL IG. pakta o Društvu narodov, ki govori o gospodarskih in vojaških ukrepih proti napadalcem, bi bilo treba poostriti. Glede podunavsfcega pakta opozarja poročevalec, da Velika Britanija ni za naor.t, po katerem naj bi glavne prizadete države prevale jam-stvo za neodvisnost Avstrije. Po mnenju angleške vlade bi se ta načrt kaj lahko izpremenil v zvezo proti Nemčiji. Angleška vlada je zaradi tega za kolektivno akcijo v okviru Društva narodov, namreč za sistem, ki bi ga lahko sprejele vse države in sama Nemčija. Pariški večerniki naglasa jo, da je omahljivost Velike Britanije eden glavnih vzrokov splošnega nemira in nevarnosti. Velik petrolejski požar v Ploestiju Bukarešta, 10. aprila p. Danes je nastala v Ploestiju, kjer so največji petrolejski vrelci v Rumuniji, velika eksplozija. Iz še nepojasnjenega vzroka je eksplodiralo 16 velikih petrolejskih rezervoarjev, v katerih je bilo več milijonov litrov petroleja. Po eksploziji je nastal požar, ki je zavzel ogromen obseg. En inženjer in trije delavci so bili ubiti, 15 drugih pa je hudo ranjenih. Sedaj se prizadevajo, da bi požar omejili in pogasili, vendar pa je ves trud zaman. Škoda znaša že doslej po cenitvi strokovnjakov okrog 50 milijonov lejev. Goringova poroka Berlin, 10. aprila, s. Današnji poročni dan ministrskega predsednika Goringa so otvorile številne vojaške, policijske in hit-lerjevske godbe po mestu. Okoli poldneva je krožilo nad mestom veliko število letal Richthoffenove eskadre Civilno poroko je opravil nadžupan dr. Sahm, popoldne pa je bila v berlinski stolnici, ki je bila bogato okrašena s cvetjem, še cerkvena poroka. Po vseh ulicah, po katerih je šel poročni sprevod v cerkev, so bile goste množice občinstva. Trgovinska pogajanja med Avstrijo in Francijo Pariz, 10. aprila AA. V trgovinskem ministrstvu so se pričela trgovinska pogajanja med Francijo in Avstrijo. Glavno vprašanje je izvoz lesa. Izid madžarskih volitev Budimpešta, 10. aprila, g. Popoldne je bil objavljen zaključni izid madžarskih parlamentarnih volitev, ki kaže naslednjo sliko: Vladna stranka 169 (poprej 148), stranka malih posestnikov 23 (23), katoliška gospodarska stranka 14 (22). socialni demokrati 11 (14), reformna generacija 2, liberalci in demokratična opozicija 7 (7), madžarski narodni socialisti 2 (2), poljedelska stranka 1, krščanska opozicija I (2), narodni radikali 1 (1), in nadstrankarji 13, ali skupno 244 mandatov. Zadnje ožje volitve bodo še jutri v Zalaegerszegu, kjer se potegujeta za mandat vladni in narodno socialistični kandidat, vendar le precej verjetno, da bo tudi tamkaj zmagal vladni pristaš. Tako bo vladna stranka imela v novem parlamentu 170 mandatov. Koncentracija abesinske vojske Rim, 10. aprila, d Tukajšnji listi potrjujejo vest, da je abesinska vlada zbrala ob meji italijanske Somalije in Eritreje okoli 100.000 vojakov. Rim, 10. aprila. AA. Letnik mornarjev 1913, ki bi se imel te dni vrniti domov, so še za nekaj časa obdržali v službi. London, 10. aprila. AA. Reuterjev urad poroča iz Rima o novih italijansko-abesio-skih incidentih. Neka abesinska obmejna plemena so ponovno vdrla na ozemlje italijanske Eritreje in napadla karavane. Naj-resnejši incident je bil med Setitom in Gondariem. Verjetno je. da bodo v Stresi govorili tudi © italijansko-abesinskem q>ora. Volilno gibanje Nedeljski volilni shodi ministrov Beograd, 10. aprila, r. Prihodnjo nedeljo 14. t. m. je napovedanih v vsej državi več volilnih konferenc in shodov. Med drugimi zborovanji se bosta ta dan vršila tudi dva velika banovinska shoda, prvi v Sarajevu, drugi pa v Banjaluki. Na shodih bodo člani kraljevske vlade imeli programske volilne govore. Na zborovanju v Sarajevu bosta govorila notranji minister V.elimir Popovič in gradbeni minister dr." Marko Kožulj, na zborovanju v Banjaluki pa minister dr. Avdo Hasanbegovič, prosvetni minister Stevan Cirič in kmetijski minister dr. Dragotin Jankovič. Vaino tolmačenje volilnega zakona Beograd, 10. aprila. AA. V smislu § 97 zakona o volitvah poslancev za narodno skupščino je pravosodni minister izdal tole tolmačenje: V § 18 zakona o volitvah poslancev v 7. odstavku je določen postopek o predložitvi pismenih izjav nosilca liste vsakega kandidata in njegovega namestnika, kakor tudi glede ugotavljanja pristnosti njihovih podpisov na teh izjavah s potrjevanjem s strani pristojnega sreskega sodišča, kjer pa teh ni, od pristojnega prvostopnega oziroma okrožnega sodišča. Ker so nastale nejasnosti glede tolmačenja teh predpisov, je pravosodni minister na podlagi § 97 zakona o volitvah poslancev in § 15 zakona o izpremembah in dopolnitvah tega zakona od 24. marca 1933 izdal to-le tolmačenje: Po splošnih določbah zakona je treba vsako overovitev podpisa napraviti tako, da se dotični, ki se mu podpis overovi, osebno predstavi sodišču. To zakonsko določbo je treba razumeti tako, da se morajo kandidati in njihovi namestniki osebno predstaviti zaradi overovitve svojih podpisov navedenih izjav sreskemu sodišču tistega volilnega sreza, kjer kandidirajo, nosilci državnih kandidatnih list pa pri sreskem sodišču svojega prebivališča. Dr. Hanžek bo solokandidat v Križevcih Križevei, lo. aprila, č. Tukajšnje sresko sodišče je potrdilo kandidaturo bivšeea ministra dr. Lavoslava Hanžeka na listi ministrskega predsednika Jevtiča. Vsi ostali kandidati so umaknili kandidature. Benko bo kandidiral Iz Murske Sobote nam poročajo, da se je dosedanji poslanec tega sreza g. Josip Benko, ki je doslej odklanjal ponovno kandidaturo. končno vendar odločil k snreje-mu ponudene mu kandidature na listi g. Jevtiča. Kandidature na LJotičevi listi v naši banovini Beograd, 10. aprila p. »Politika« poroča, da bodo , na Ljotičevi Ijsti-^andidiraM v dravski banoviiniv. srezp Brežice Pran Skrbeč, trgovec iz Ljubljane, namestnik Pran P od vinski, kmett iz Blatnega; v srezu Novo mesto Artur šturm, kapetan v pok. is LjuMjane, namestnik Florijan Pevec, ksaet iz Bele cerkve; y logaškem srezu tj»kojeni železniški uradnik Pran Ornik iz Ljubljane, namestnik Fran Piirc, kmet z Rakeka; v krškem srezu Vladi-siiav Fabjanoič, magiistratni uradnik iz Ljubljane, namestnik Ivan Srpčič, kmet iz Mokronoga. Nove socialistične kandidature v Sloveniji Socialisti so spremenili nekatere svoje kandidature na Topalovicevi listi. Na shodu v Šoštanju, na katerem je nastopil kot glavni govornik mariborski odvetnik dr. Avgust Reisman, je bil postavljen za kandidata g. Jelen iz Maribora, za njegovega namestnika pa posestnik g. Kranjc iz Mi-slinj. Prvotno je bil določen za namestni- ka g. Valenčak, ki je pa namestnlštvo odklonil. V prevaljsikem srezu kandidira gospod Eržen iz Maribora z namestnikom županom g. Lamprehtom iz Mežice, v konjiškem srezu kandidira delavec g. Rabič iz Zreč, vlogaškem srezu pa lesni delavec g. Bricelj z namestnikom posestnikom g. Ke-betom. Bojevniške kandidature Pri sreskem sodišču v Ljubljani je bilo do včeraj opoldne overovljenih že 53 kandidatskih podpisov na izjavah; *ki'- so predpisane po volilnem zakonu. Kot kandidati na Ljotičevi listi za mesto LJubljano so overovili podpise: dr. Kandare Fran, odvetnik v Ljubljani, kandidat; nahiestnik inž. Vinko Čop, pooblaščeni inž., oba v Ljubljani; dalje Avgust KUster", ravnatelj v Tržiču, kandidat in namestnik Fran Kristan, čevljarski mojster v Ljubljani.' — Kapetan v pok. Tone Šturm kandidira na Ljotičevi listi v novomeškem in kranjskem ..srezu; v kamniškem pa kot namestnik' "karfdidata. Domoljub iir lista dr. Hodžere . * -v • . 7 " v Kakor znano, hoče kandidirati na opozicijski listi dr. Hodžere tudi nekaj nrista-šev Zadnji >Domoljub« objavlja seznam kandidatov Hodžerove liste v dravski banovini ter pristavlja naslednji komentar: »Jugoslovanska narodna stranka je pred leti nastala iz poslancev, ki- SO se izneverili JNS. Pri nas smo se začeli malo bolj zanimati zanjo zlasti takrat, ko so njeni poslanci stavili v bivšem parlamentu zahtevo po ločitvi cerkve od državer in ix> izgonu jezuitov na otok Vis Resnim Hudem o tem novem pojavu v naši "deželi he kaže izgubljati besed. Lahkoverhežeat pa povemo, da »opozicionalno« stališče te stranke ne sme biti povod, da bi sedali na nastavljene limanice. Tudi je vsak volilni uspeh te stranke pri nas več kakor dvomliv.« V zvezi s tem stališčem ie najbrž zanimivo dejstvo, da so mnogi -.- •...; • zadnjih dneh zopet preklicali svoje kandidature na Hodžerovi listi. Homatije v bojevniških vrstah Banovinski nadzorni,-odbor - Združenja bojevnikov »Boj« je imeh-dne .3. Aprila sejo, na kateri je razpravljal.-o prilikah v organizaciji, ki so nastopile- po - objavi znane poslanice g. Staneta Vidmarja-vsem bojevniškim organizacijam. Razprava je bila zelo obširna ter je 'bilo*ugotovljeno, da je že nad polovico organizacij zahtevalo sklicanje zbora delegatov. Glede . na to je nadzorni odibor pozval pretisednl-štvo osrednjega izvršnega odfbora »Boja«, da skliče za soboto 6. t. m. sejto, na kateri naj bi se razpravljalo o .dnevu sklicanja zbora delegatov, člani predsedništva, ki pripadajo skupini g. . Vladfisiava Fab-jančiča, pa so odgovorili na poziv, da zaradi odsotnosti predsednika g. Kustra in še nekaterih članov predsedništva ne mo-r®jo • .ftsjpeči- žodbora.-, *•„ Po f,em odgovorp . ;h*ič: svojih pravih ciljev, svoje države in svo-!e svobode, ki naj bosta večni. Po seji ie a. ban sprejemal v sreskem na-čelstvu župane, razna odposlanstva in zastopnike nacionalnih in kulturnih društev. Popoldne je g. ban z avtomobilom posetil nekatere obmejne občine Prekmuj-ja. -V Rtr gas^vcih se je javil tudi zastopnik tariiošhje nemške manjšine, ki je izrazil lojalnost nemške manjšine napram naši skupni domovini. Zatem je, g, ban posetil občiao-Trtkovo na "tii p ji med Jugoslavijo,' Avstfi jojn Madžarsko, Peirovce in Šalovce, ob'20.30 pa se je zo'i&t vrnil v Mursko Soboto. Prednost domačih podjetij, pri javnih deKli ; Beograd, 10, aprila, p. Y ministrstvu za gradnje je bila danes konferenca, zastopnikov Inženjerskih zbornic in. .Udruženja inženjerjev in arhitektov z načejniki tega ministrstva. Razpravljali so o . zahtevi Inženjerskih zbornic, naj bi se yša javna df-la, ki se nameravajo izvajati, poverila. izključno domačim podjetjem Id zaposlili pri delih izključno domači 'strokovnjaki, da bi na ta način denar, ki je določen za javna dela, v resnici služil v okrepitev domačega gospodarstva. Bosenska agrarna afera pred sodiščem Sarajevo, 10. aprila, n. Kakor znano, je lani presenetila javnost velika agrarna afera, s katero se pečajo sedaj sodne oblasti Ker je bil proti obtožnici vložen priziv, je o njem razpravljalo apelacijsko sodišče, ki je danes zavrnilo vse ugovore. Zato s« bo v bližnjih dneh pričel velik proces proti celi vrsti obtožencev, med katerimi le nekaj bivših narodnih poslancev, več odvetnikov in posestnikov. Krediti za popravilo cerkvenih objektov Beograd, 10. aprila AA. Pravosodni minister je dovolil za popravilo rimsko katoliških cerkvenih objektov kredite; med drugimi za popravilo cerkvenih poslopij v Dolenji vasi 5000 Din. Odbor za počastitev spomina Viteškega kralja v Mariboru objavlja naslednji poziv javnosti: •Ob polletnioi mučeniške smrti blagopokojnega Viteškega, kralja Aleksandra I. Uedinitelja zbira vea Francija prispevke za postavitev spomenikov v Parizu in v Marseilleu. Pietetni čin zavezniške francoske javnosti bodi opomin vsakemu zavednemu Jugoalovenu, da po svoji najboljši moči--prispfeva za spomenik lastnemu, narodnemu kralju Uedinitelju, ki je padel kot žrtev «a lepšo bodočnost naše Jugoslavije. Mnogi so že darovali, premožni, zlasti pa požrtvovalno manj imo-viti. Spomeniški -odbor pa še pogreša številne;-: -ki .so do dančs prezrli svoio dolžnost Ker je važno, da ima-spomeniški odbor čimprej gotovost Or vsoti, s katero more računati, podiva in naproša javnost, da se njegovemu klieu v. polni meri in čimprej odzove. , Prispevke zbirajo razen mnogih posameznikov in društev, zlasti občine, šolska upraviteljstva, župni uradi, državni uradi ki so prejeli nabiralne pole. Ako kdo ni prejel neposredno prošnje in položnice ali ni bil že naprošen od zbirateljev, lahko na zahtevo dobi položnico v pisarni spomeniškega odbora v Mariboru, mestno poglavarstvo. Spomeniški odbor ima čekovni račun Poštne hranilnice, podružnice v Ljubljani štev. 16.745. Spomeniški odbor ima tudi tekoči račun pri Hranilnici dravske banovine v Mariboru in pri Mestni hranilnici v Mariboru, kamor se morejo prispevki eventuelno tudi direktno nakazah. Uspeh jugoslovenskega dneva v Franciji Pariz, TO. aprila, AA. »Matin« piše o jugoslovenskem dnevu v Franciji in ugotavlja: . ' - . 7. april.je bil v vsej Franciji dan franco-sko-jugoslovenskega prijateljstva, dan spomina na pokojnega kralja Aleksandra, ki je pred šestimi meseci padel kot žrtev nizkotnega umora v Marseilleu. Francoski narod se je sijajno oddolžil in predstavljajo zbrani zneski tolikšno vsoto, da bo takoj mogpče zgraditi spomenike v Parizu in Marseilleu. Izpremembe predsednikov volilnih komisij Beograd*' 10. aprila, p: Današnje »Službene Novifie« objavljajo - popravke- m izpremembe glede predsednikov komisij posameznih volišč, od katerih so nekateri odstopili, drugi pa so bili pri prvotni objavi napačno navedeni. Izpremembe so naslednje.; c, \M&ribor$k(tf v6lttno 'okrožje Srez Čel je: Občina' Sv. Jurij ob Taboru: Zqtko Josip; sreski §odnik'.na Vranskem namesto Aleksandra, Sfiligoja, šolskega upravitelja v Sv. Jtfcfju ob Taboru. Srez Dolnja . Lendava: občina Beltinci, vSHšce^affci, ski upravitelj v Gančanih; občina. Bogoji-na, volišče Motvarjevci Vinko Časar, učitelj v Dobrovniku; občina Črenšovci volišče Crenšovci, Simon Dobemik, ravnatelj meščanske šole v Dolnji Lendavi; občina Dolnja Lendava volišče Dolga vas, Ludvik Peternel, šolski upravitelj v Dolgi vasi namesto Geze Šiftarja, državnega upokojenca iz Dolnje Lendave; občina Odranci volišče Melinci, Pavel Šilovina, šolski upravitelj v Melincih. Srez Gornji grad: občina in volišče Ljubno. Mi rito Rainer, šolski upravitelj v Ljubnem. Srez Konjice: Občina m volišče Slovenske Konjice, Avgust Binder, učitelj v Vitanju namesto pokojnega dr. Antona Pru-sa, odvetnika v Konjicah; občina in volišče Vitanje Miroslav Veljak, šolski upravitelj v Vitanju, namesto Alberta Koserja, delovodje občine Vitanje. Srez Ljutomer: občina Gornja Radgona okolica, volišče Cešnjevei Jan Baukart, upravitelj meščanske šole v Ljutomeru. Srez Maribor desni breg: občina Pobrež-je, volišče Pobrežje Ivan Petrovčič, učitelj v Pobrežju namesto Josipa Klemen-čiča, šolskega upravitelja v Pobrežju: občina Pobrežje, volišče Pobrežje II.* Danilo Vezjak, uradnik iz. Maribora; občina Ra-če, volišče Rače, Avgust Sen veter, šolski Upravitelj:-v Račah; obifina Studenci, volišče Studenci, Antbn Hren, šolski upravitelj v Studencih; ofcŽina Polskava, volišče Zgornja . Polskavai* - Josip Rajner, šolski upravitelj v Zgornji Polskavi. Srez Preval je: občina Brezno, vollSče Brezno: Drago Kogfelnik, Šolski upravitelj v Breznem.-* '. • Srez Pthj: občina vih volišče Bree: Fran Jamšek, šolski upravitelj na Bregu; občina in volišče Cirkovci: Ivan Jančič. Šolski upravitelj v Cirkeveibt občina-Ivanjkovci, volišče,- Runeč: Rado Bitene, šolski upravitelj * Runeču; občina Koračice, volišče Savci: Stanko Mencinger, uradnik Narodne skupščine v Beogradu namesto Jakoba PrelndljBu šolskega upravitelja v pokoju iz Velike Nedelje; občina Majšperk, volišče Neraplje: dr. Vladimir Buha, sodnik v Ptuju. naiftesto Janka Zunkoviča. šolskega upravitelja t pokoju v terapijah; občina Slovenja vas, volišče Zlatoličje: Frane Jarc. šolski,..upraviteli v ,Štv- Janšu na Dravskem polju; občina Zavre, volišče Zavrč: Edvard Praprotnik, učitelj" na Bregu pri Ptuju, namesto tLudvika Sagadina, tajnika sreskega cestnega odbora. Srez' * Slovenjgrartfee; občina Šmartno, volišče Šmartno: Miloš Grmovšek, sreski šolski nadzornik v Slovenjgradcu; občina Velenje, volišče Velenje: Hinko Stopar, šolski upravitelj v Velenju. Srez Šmarje: občina in volišče Slivnica pri Celiu: Dragotin Kotnik, šolski upravitelj v Slivnici, namesto Franca Šetinca šolskega upravitelja v pok. I*T>remembe v prski diplomaciji Atene, 10. aprila. AA. Vlada je sklenila odpoklicati poslanika v Varšavi Politi-sa, poslanika v Sofiji Kolasa. poslanika v Moskvi Polihroniadesa in vodjo stalne grške delegacije v Ženevi Rafaela. L]ttbl]ana in nova cestna dela Z gradnjo ceste proti Kranju je treba rešiti mnoga vprašanja t Ljubljani sami Ljubljana. 10. aprila Na povabilo šefa terenske sekcije za modernizacijo ceste od Ljubljane do Kranja g. inž. Miklivca se je včeraj zjutraj zbrala posebna komisija, v kateri so bili razen vodstva sekcije tudi zastopniki tehničnega oddelka banske uprave, tehničnega razdelka in mestnega gradbenega urada, da "si ogleda položaj ceste na prvem odseku do Št. Vida in določi splošne smer-nice, po katerih naj se sestavi načrt za rekonstrukcijo cestišča. Mimo raznih tehničnih podrobnosti je imela ta komisija predvsem nalogo, da reši načelno vprašanje, po kakšnem sistemu naj se obnova ceste izvrši in na katerem mestu naj se proga Ljubljana-Kranj, ki jo odreja ministrski odlok, začne. Svoj čas. je g. inž. Mač-kovšek v »Jutru* opozoril na važnost tega drugega vprašanja, ker tvori Ljubljana važno križišče državnih cest in bi bila storjena težka krivica našemu mestu, če bi obnovitvena cestna dela, ki se napovedujejo v najnovejšem času, mestni porae-rij obšla. Včerajšnja komisija se je postavila na stališče, da je treba rekonstrukcijo ceste Ljubljana-Kranj, ki je samo nadaljevanje proge Beograd-Zagreb-Ljubljana, začeti že na Dolenjski cesti ob km 615, pri znani Plankarjevi gostilni. Tako bo dobila tlak tudi ona cestna linija našega mesta, ki je bila doslej najbolj zapuščena in zanemarjena. namreč Dolenjska in Karlovška cesta, Florjanska, Rožna in Trubarjeva ulica, del Št. Jakobskega trga, Cojzova, Emonska in Cesta 29. oktobra do km 618.3 fdo pričetka Bleiweisove ceste). Ker bo Bleiweisova cesta z izvedbo del, ki so napovedana za to pomlad, v celoti tlakovana do Celovške ceste in je tudi Celovška cesta do Kmetove gostilne že opremljena z granitom, bo na ta način ves odsek državne ceste št. 2, ki teče skozi mesto, urejen za sodobni promet. Izven mesta si je komisija ogledala vso progo do km 620.8 (pri Kmetu) do 625.5 (do odcepa banovinske ceste na Gunclje onstran Št. Vida). Pri tem so strokovnja- ki ugotovili, da zavzema tudi ta del ceste povsem analogen položaj kakor cesta v mestu, ker stavlja današnji promet na to progo enako velike zahteve, obenem pa. rase v tej smeri bodoča velika Ljubljana. Pri razgovoru o načinu tlakovanja so bili člani komisije soglasni v tem, da je iz tehničnih in racionalnih razlogov treba za ves sektor od Plankarja do Št. Vida priporočiti drobni granitni tlak. Kar leži ceste v mestu, bo v prihodnjih letih podvržena pogostim prenovitvenim delom, kar se tiče kanalizacije, vodovodov in kabiov, ki še zmerom niso definitivno urejeni. Tudi tramvajska proga bo morala biti v kratkem prenovljena, ker že danes ne u-streza več vsem zahtevam. Podobna bodočnost se obeta progi proti Št. Vidu. ki bo morala pri naglem razvoju naselbin v tej smeri že v najkrajšem času dobiti vse potrebne moderne vode in napeljave. V takšnih razmerah je za tlakovanje pač najbolj primeren granitni tlak, ker se kocke lahko za vsako potrebno popravilo brez škode razderejo in spet polože nazaj. Ne more biti dvoma, da bo ministrstvo ta predlog komisije brez nadaljnjega odobrilo. Cesta od mesta do Št. Vida pa bo poleg tlaka doživela še mnogo drugih važnih iz-prememb. Že po splošnem regulacijskem načrtu mestnega gradbenega urada je za ro progo predvidena znatno večja širina, poleg tega pa bo moralo biti odpravljenih tudi nekaj nepotrebnih ostrih ovinkov. Cesta teče deloma med njivami, kjer korekture ne bodo delale velikih materialnih težav, deloma med gostimi selišči. Izmed večjih ovinkov bodo odrezani tudi ovinki v bližini nove tramvajske remize ter v Podgori in Št. Vidu. Zaradi tega bo morala Maloželezniška družba na nekaterih mestih prestaviti tudi tramvajsko progo. Razen tega se je MŽD svoj čas, ko je prosila gradbeno ministrstvo za dovoljenje, da podaljša tir do Št. Vida, tudi zavezala. da bo na svoje stroške tIskova'a cestišče med tračnicami, rdaj pa bo imela znatne stroške tudi s tem, da bo zaradi razširitve ceste treba prestaviti električne vode. Notranjski srez in sejemska politika Pravi vzroki padanja cen naši živini Rakek, 10. aprila. Malokdaj prodre od nas z Notranjskega kakšen glas v javnost, zato ni čudno, da se tako malokdo zmeni, kako živimo, kakšne so naše potrebe in skrbi. V6e to-dela vtisk, kakor da je pri nas vse v najlepšem redu, mirno in zadovoljno. Zadnja leta gospodarske krize so tudi naš srez hudo prizadela, vendar kaže, da 6e bodo razmere polagoma izboljšale. Prevozništvo z lesom se vrši zdaj prav do Postojne, ker je cenejše kakor po železnici, toda ena izmed najvažnejših in najnujnejših gospodarskih potreb je pametno organizirana eejmska ooliiika. ki naj bi ustrezala, današnjim gospodarskim prilikam in potrebam našega obmejnega sreza, že zavoljo tega, da se povzdigne gospodarski nivo našega ljudstva in se mu nudi prilika za zaslužek. V zvezi s tem je namesto dosedanjih četrtletnih predvsem potreba mesečnih sejmov na Rakeku. Prebivalstvo notranjskega (logašikega) sreza se bavi in živi v pretežni večini od kmetijstva, katerega jedro je živinoreja. Živina ee zato odgaja največ za prodajo na sejmih, katerih je v logaškem srezu okrog 60, razdeljenih na 16 krajev, vendar pa jih je spričo velikega števila le malo res dobrih. Za kmetijstvo m trgovino pomembnejši sejmi 3o ▼ Cerknici, Grahovem, Žirovnici, Ložu, na Blokah in Rakeku. Na teh sejmih je precejšnja izbira in živahna kupčija, kamor pridejo v večjem številu domači in tudi inozemski trgovci. Vsi ostali sejmi pa so manjvredni in kmetijstvu prej škodljivi kakor koristni. Najboljši sejmi so na Rakeku, predvsem, kar se tiče prodaje v Italijo. Rakek je obmejna postaja, sedež carinarnice in obmejnega živinoBdravnika. Rakek leži nekako v sredini logaškega sreza in je z vseh strani dogon prikladen, ne preoddaljen. Z vzpostavitvijo in prenovitvijo stare eesie Logatec- Laze-Rakek bo dogon iz občin Dol. in Gor. Logatca, Rovt in Hotedršice še bližji. Tudi dogon z bloške in loške strani ie dovolj ugoden. Z dobrimi mesečnimi sejmi na Rakeku bi ojačili tudi vse dobre sejme v sosednjih srezah. Kmetje, ki prodajajo sver jo živino, gredo namreŽ po drugo na Dolenjsko. Naši .ljudje od onkraj meje pridejo na Rakek z obmejno karto, kupijo kravo ali par volov, jih ocarinijo in odženejo s seboj. Za živinske trgovce s Krasa in iz Italije pa konvenirajo naši sejmi, ker niso združeni s prevelikimi srtroški in zamud«) časa. Največ živine ee je vedno prodalo na Rakeku. Dani so tedaj vsi pogoji za mesečne živinske sejme, ki bi koristili živinoreji in izvozu v Italijo. Pri tej priliki je vredno in potrebno opozoriti na tedenske živinske sejme v Pre-siranku (blizu Postojne), ki so jih znali organizirati Italijani v veliko škodo vsemu jugoslovenskeniu živinskemu izvotzu. Na teh sejmih je tedensko od 1500 do 2000 glav goveje živine, največ madžarske (do 70°/o in še več), nato rumunske (kakih 20%) in slednjič nekaj jugoslovenske (navadno nikdar več kakor 10*/o). Ti tedenski sejmi kvarijo predvsem 6ejme v dravski in savski banovini. Sejmi v Prestranku so nadalje uničili tudi znane sejme na Krasu (Sežana, Divača), kamor so vedno vozili živino in prašiče hrvatski trgovci. Italijanski trgovci, ki so pred leti še v velikem številu prihajali na sejme k nam, gredo zdaj v Prestranek, kjer imojo možnost največje izbire vsakovrstnega goveda. Naša živina pa v Presstranku nikakor ne more konkurirati, kajti madžarska živina, pripeljana v Prestranek, uživa največje carinske in vozarinske ugodnosti s strani madžarske, italijanske in tudi naše države Zavoljo vsega tega bi s*, za sejme v Pre-stranku morali zainteresirati predvsem vsi naši odločujoči činitelji. Prav tako bi se morali pobrigati za or ganizacijo sejmov na Rakeku, ki ne bi bili v korist samo prebivalstvu našega obmejnega sreza. marveč vsej živinoreji dravske banovine. Naša živina konvenira Italijanom, saj smo njihovi najbližji sosedje in prav za prav tudi naravni dobavitelji. Zaenkrat nas ločijo 6amo politične razmere. Datum ali dan mesečnega sejma bi se določil tako, da ne bi sovpadal s sejmi v Prestranku in po možnosti tudi ne s sejmi na Krasu. Občina Rakek bi za ta namen uredila sejmišče po vseh predpisih in zgradila kontumačne hleve, ki so poire-bni že zaradi tranzitne živine. Uradne ugotovitve, koliko živine je bilo prignane na posamezne sejme v našem srezu, koliko prodane v tu- in inozemstvu, bodo brez dvoma dale za nas pozitiven rezultat. Naposled je še potrebno opozoriti, da je bilo zadnja leta dovoljenih več novih sejmov, ki so prav brez vsakega pomena in bi bilo zavoljo boljše organizacije pravilneje. da se odpravijo. Sejmi, ki bi ostali, bi bili tako res v korist splošnemu notranjskemu prebivalstvu in ne samo posameznikom. Spominjajte se CMDf Neutemeljene vesti o bližnjih potresih Beograd, 10. aprila, p. Seizmološki zavod v Beogradu je izdal naslednjo objavo: Nekateri inozemski listi so objavili razne prognoze o potresnih katastrofah, ki se bodo pripetile v bližnjih dneh. Med drugim navajajo, da bo tudi na našem ozemlju prišlo dne 13., 14., 21. in 29. aprila do velikih potresov. Te vesti so iz inozemskih listov posneli tudi nekateri naši listi. Ker take vesti lahko povzročijo vznemirjenje med ljudstvom, zlasti če objavljajo take vesti resni evropski listi, smatra seizmološki zavod za svojo dolžnost, kategorično izjaviti, da so vse take progno-ze brez vsake stvarne osnove. Širijo jih trije znani špekulanti. Obrestovanje uradniškega penzijskega fonda Beograd, 10- aprila. Ministrski svet ie na predlog finančnega ministra določil obrestno mero za kapital uradniškega penzijskega fonda, ki se nalaga pri Državni hipotekami banki, na Štiri odstotke, pri-čenši 1. aprila 1935. Za izboljšanje cen kmečkih pridelkov Beograd, 10. aprila . Jutri se začne zasedanje stalnega sveta za organizacijo kmetijstva pri ministrstvu za kmetijstvo. Naloga tega sveta le najti primerna sredstva, ki bi pripomogla k dviganju cen kmečkih pridelkov. Požar v Brodu Brod, 10. aprila n. V pretekli noči je sredi mesta nastal požar. Pričelo je goreti v znani restavraciji »K lovcu«. Gasilci so imeli težko delo, ker je primanjkovalo vode. Kakor znano, Brod nima vodovoda. Poslopju je zgorela vsa streha, v restavraciji pa je bilo uničeno vse pohištvo, škodo so davi ocenili na pol milijona Din. Pokalni tekmi na Dunaju Dunaj, 10. aprila. Danes sta bili odigrani včeraj odgodeni pokalni tekmi med Austrijo in FAC ter Rapidom in VVacke-rom. V prvi tekmi je zmagala Austria z 2:1 (2:1), v drugi pa Rapid s 3:2 (0:2). Gledalcev je bilo okoli 15.000. Vremenska nanoved Zagrebška vremenska napoved za danes: Precej vedro, odnosno le malo oblačno, toplejše in 8talnejše vreme. Novoeadska vremenska napoved za četrtek: Toplo ln lepo vreme, temperatura se bo še dvignila. Vremenske stanje 10. aprila: Nov ci-fclon nad Britanskimi otoki povzroča burno vreme z dežjem na severozaoadu Ev-roDe. Drugod vedro in lepo vreme. Temperatura je po vsej Evropi visoka, samo nad Skandinavijo je lahek mraz. — V Ju-eoslaviti minimum Zaiečar 2. maksimum Bania Luka 22. Dunajska vremenska napoved za četrtek: PooblaČitev z zapada. Ponekod Se jasno, toda ne več tako toplo. ^aši kraji in ljudje Ljubljana, 10. aprila Dar.es je ugrabila smrt eno najmarkant-f>ejših osebnosti na>e kulturne demokracije: pljučnici je podlegel dr. Henrik Turna. kulturni delavec v najčistejšem pomenu besede, samonikla značajna osebnost in mož neizčrpne delavnosti. Kdor ve, ka; se pravi naporno delati, ne more razume::. kako je ta mož zmagal tako ogromno gmoto iuia, jezikoslovja, terminologi-e. pedagogike, filozofije, raznih jezikov, literatur, zgodovine in vrb tega, da je vodil dobro odvetniško pisarno, prepotoval vso ccmovino, preplezal naše Alpe, vse to lepo opisal in da se je udejstvoval pri vsem tem tudi kot borec, agitator, organizator in vodia. Neumorni delavec in globoki mislec pa :e bii obdarjen tudi s preroškim duhom. Svoje simnatije je pred vojno izražal ve- vouc:; emu mednarodnemu c e m oitra tirnemu letarsksrnu pokretu, istočasno pa je pore naši nacionalni re-dar.es so važne in sveže nje- u:ve misl:. ki ;-.h je razglabljal v »Naših o jugosiovenskein in balkanskem 7- .biemu. silno važno in značilno pa je rile njegovo stališče do nacionalno-revolucionarne mladine. Dr. Turner in dr. Turna sta bila edina, ki sta pozdravila oarod-noradikalr.i pokret našega dijaštva, ki je dal hrbtenico našemu odpora v vojni, kolikor ga je bilo. Večnega spomina so vred-njegovi članki v »Omladini« (»Pisma mlademu ?r.;ate';;u<>. Drago""veliko njegovo dejanje na je bila njegova, leta 1907. :-dana brošura »Jugoslovenska ideia in Slovenci«. Pokojni dr. Turna je bil eden najbolj •- bražer.ib mož med našimi advokati. F sebno s-o 23 zanimala vprašanja antro-r:-loškega. z2:devirskega in jezikoslovne- značaja. Iz teh panog je prirejal nra^.T-^io jn pisal al po- lavanja in pisal članke, ki so se :>člikovali po obsežni erudiciji, čeprav s- vlasi rrlhajali navskriž s prevladujočo s t rajo v dofičai znanosti. Proučevanje na-i-krajevnih imen, zlasti v planinskih kra-■ n, kjer je naš živelj branil največ svo-e prvotne nrismosti, ter njih zveze s pla-<- k: tal in z dragimi krajevnimi činitelji, :a .e rrl vedlo do originalne koncepcije -e naroenc zgodovine. Posebnih in ne-spornm zaslug s: je prldobii pokojnik s svojimi razpravami o beneških Slovencih, : h kraje in narečje je odlično poznal. Znatnega pomena so tudi njegovi prispevki k r.a.-iv-šlovju raznih strok in po njem zbra~i ljudski izrazi, ki jih je na številnih izletih in turah ujelo njegovo pozorno uho. V slovenski alpinistični literaturi zavzema dr Turna častno in trajno mesto. Njegova L 1930 izišla knjiga »Pomen in razvoj alpinizma« je obenem življenjska iz- poved tega originalnega in izkušenega človeka in misleca. V nji je posvetil krasne strani našim planinam, obenem pa je razvil celo filozofijo, skoraj bi lahko rekli: religijo alpinizma Ta knjiga bo še dolgo pričevala o njegovi ljubezni do prirode in njegovemu globoko človeškem motrenju življenjskih problemov. Z njo se je dr. Turna trajno vpisal v našo literaturo in pokazal, prav kakor s številnimi članki in potopisi, ki so izšli zlasti r »Planinskem Vestniku«, da je bil po temeljitem poznanju planin in topli vnemi za alninistiko nekak naš Kugv. Mnogo se je pokojnik bavil tudi s krajeslovno terminologijo površinske izgradnje naše zemlje ter se ie v tej smeri udejstvoval kot sotracinik »Geografskega Vestnika«. Plod njegovihTif omenjenih jezikovnih raziskavanj, združenih z alpinističnimi podvigi, je njegov leta 1929. izišli spis »Imenoslovje Julijskih AJp«. Publicistično delo dr. Turne je obsežno in v hipu, ko nas tako nemadno zapušča, nepregledno. Sodeloval je v številnih, zlasti v socialističnih revijah in je v vsakem prispevku razodel intelektualca, ki ima za naše razmere nevsakdanji duševni format. Dr. Henrik Turna se je rodil 9. julija 1858 v Ljubljani. Njegov oče je prišel kot čevljarski pomočnik iz češke de.novine ter si v Ljubljani ustvari! svoj dom. Mati je bila Dolenjka. Henrik je preživel težko mladost revnega, nadarjenega dijaka in postal je učitelj. V jubilejni številki »Planinskega Vestnika« 1933 je pod zanimivim zaglavjem »Turistika izza mladih let« napisal o sebi tudi tole: — Leta 1881. sem po prav napornem delu kot bivši učitelj na nemški meščanski šoli v Trstu končal maturo za gimnazijo. Prihranil Km 6i bil 200 goldinarjev: 100 goldinarjev sem namenil, da pojdem na Dunaj študirat, 100 goldinarjev pa sem si pridržal za počitnice, ker sem bil precej izdelan. Moji dve sestri sta se z družina-oaselili na Polici nad Višnjo goro d« m Dolenjskem. Sel sem z njima. Jeseni »em odpotoval na Dunaj. Kot revež sem se moral vpisati za jurista; vedel sem, da bom moral služiti za učitelja. Potem opisuje, kako je učil otroke raznih družin francoščire, med počitnicami pa vneto obiskoval najvišje gore. Leta 1SŠ5. je bil domači učitelj na graščini Wintern ob Trauci nad Grnundenom. Kadar fe imel le čas, je hodil na Wotfsegg. Baronica mu je zaradi tega nekoč deiala: Gospod učitelj, kaj pa počenjate. 2e ve« okraj govori o nekem norcu, ki zahaia taiinstveno na Wotf segg... _ Tako sem pričel svoje izlete na Dolenjskem in jih zaključil na Gornjeavstri j-skem kot norec; prodajal pa sem med tera platence io zaslužil tudi kak kraicer... Ko je dovršil pravo, je postal sodnik, t ie imel spore s predstojniki zaradi svoie borbe za pravice našega jezika v uradih. Zapustil je službo ter odprl odvetnico pisarno. V Trstu in Gorici si i« kmalu pridobil velik ugled. Udejstvoval se je tudi kot organizator raznih gospodarskih zadrug, zlasti pa rajf-ajznovk. Vodil je tudi znano produktivno mizarsko zadrugo v Solkanu. Reševal je sploh vse probleme, lotil se je vsakega dela in nobeno breme, k: si ga je naložil, ni moglo niti zrahljati, kaj šele streti njegovih tvornih sil. Z wtm, kar }e napisal ali povedal je vzbujal pozornost. Njegova izvajanja so bila vedno sočna in zanimiva. Nobeno področje mu ni bilo tuje. Kakor prej kratko omenjene razprave o socialnih in nacionalnih problemih, tako so bili n. pr. za kritiko in publiko senzacionalni tudi njegovi mnogoštevilni literarni referati ter njegove razprave o upodabljajoči umetnosti. Pisal je tudi o seksualnem problemu kot etičnem in psihološkem problemu mlade generacije. Neštetokrat je predaval kmetom in delavcem, dijakom pa je dajal na pot v življenje mnogo koristnih naukov in opor. Čital in korespotv diral je rusko, srbsko, češko, bolgarsko, francosko, italijansko, nemško in furlansko. Mnogo je polemiziral s Skrabcem in raznimi dragimi lingvisti in zbral gradiva za celo fakulteto. Do zadnjega je ostal veder in čil zanimal se je živahno za rs« pojave javnega življenja in vnoto je sodeloval pri mnogih publikacijah. Tudi >Ju-tro« ga je štelo med svoje dobre sotrud-nike in prijatelje, živel in umri je kot vzor neutradljivega delavca. Od dela je vstal in legel k večnemu počitku brez hiranja in pojemala. Utrjen tudi telesno, da ni poznal zimske suknje je bil vse do zadnjih dni tako čil, da smo sodili: sto let bo učakaL Prišlo je žal drugače. Bogato življenje je končano. Zemake ostanke dr. Henrika Turne bo zagrnila zemlja v petek ob 15. Od življenja, ki je bilo en sam delovni dan, pa nun ostanejo dragocena dela, m katera smo veiate-mu pokojnika za vedno dolini častno priznanje in hvaležnost Smrtno ranjena v naročju mrtvega ljnbeka Lfubavna žaloigra mladega para — Mer JanSekovič je ustrelil svojo izvoljenko ia sebe Ptuj, 10. aprila Bliskovito se je davi raznesla po Ptuja vest o ljubezenski tragediji dveh mladih src. kakršnih bolj malo beleži ptujska kronika Novica je Ptujčane zelo osupnila, ker so skoro vsi poznali 19ietno Vagrandl-novo natakarico Viktorijo Gabrčevo in njenega izvoljenca 36ietnega šoferja Franca Janzekoviča. Na državni cesti blizu Velike Nedelje so našli davi okrog treh mrtvega Janzekoviča, v njegovem naročju pa smrtno nevarno ranjeno Viktorijo. Kaj je pognalo mladega šoferja, ki je že več let zvesto služi' svojemu gospodarju avtoizvošeku Stanku Vesenjaku v Ptuju, in njegovo izvoijenko v obup, je skrivnost, ki jo nosi v svojem srcu Viktorija, 2e pred leti sta se seznanila in je bilo splošno znano, da se imata zelo rada. Nikdar se nista prepirala in sta bila vdano zvesta drag dragemu. Ko pa sta sinoči sedela skupaj v gostilni, so nekateri ljudje opazili, da je nekaj skalilo njuno ljubezensko srečo. Viktorija je bila precej potrta in je bilo videti, da se bojuje sama s seboj. Neki gost je celo opazil kako je Viktorija skrivaj spravila v svojo ročno torbico v papir zavito steklenico. Ob dveh zjutraj je počakala na svojega izvoljenca, s katerim se je izpred Osterbergerjevega hotela odpeljala v avta iz Ptuja proti Ormožu. Kaj §e je med vožnjo med njima odigralo, ve samo smrtno ranjena Viktorija. Na državni cesti blitu Velike Nedelje je okrog 3. ure zjutraj opazil neki potnik osebni avto. Sumljivo se mu je zdelo, čemu stoji avto na cesti Sel je pogledat in nudil se mu je grozen prizor. V avtomobilu je sedel za volanom ■ prestreljeno glavo mlajši moški, v njegovem naročju pa mlado dekle, ki ji je curljala iz prti kri. Takoj je obvestil ptujske reševalce, ki so prihiteli na kraj strašnega dogodka in spoznali v nesrečnem mladeniča Vesenja-kovega šoferja Janžekoviča, v mladenki pa Vagrandlovo natakarico. Janžekovič ie bil že mrtev, Viktorijo pa so smrtno ranjeno in popolnoma nezavestno takoj prepeljali v bolnišnico v Ormož, kjer »o zdravniki storili vse. da bi ji ohranili življenje. Med prevozom v bolnišnico »o ptujski reševalci našli pri nezavestni Viktorifi stekleničico lizola. Iz tega sklepajo, dasta France in Viktorija že poprej izdelala načrt da bost* šla skupno prost o vol »no t smrt Viktorija je bil* zelo čedno dekle in m jo ni radi imel t. N« zelo dobrem glasu pa je bil tudi njen izvoljenec Fran- Tudi mamina svilena bluza — le zeto redkokdaj obleče mamo svojo svileno bluzo. Ta bluza je namreč zelo občutljiva, pa jo je treba varovati. To se vidi iz tega, kako A previdno jo mama pere. Ona pere zdaj bluzo — kakor tudi ostalo perilo —■ s Schichtovim Radio-ftom. Muzo nekoiikokrat pretiska v mrzli raztopini SchichtoVega Radio-na in 2e je zopet lepa in čista kakor prvi dan. • Kor Je dobro xo občutljivo »vite, velja seveda i« v večji meri tvdi za m drugo perilo « gospodinjstvu ie družini. Domači izdelek SCHICHTOV RADIOM pere vse higijenično čisto IUI-31 ce, doma iz Domove. Danes dopoldne m je na kraj krvavega dogodka podala sodna komisija iz Ptuja, ki je ugotovila dejanski sten. Pokojnega Janzekoviča so prepeljali na pokopališče v Dornovo, kjer ga bodo pokopali. Stanje Viktorije je zelo resno hi, kakor doznavamo popoldne, Imajo zdravniki malo upanja, da bo ostala živa. ---- Flatoa, svinjsko gnjai in nekaj o Na tatmskSi pob in 11 Celje, 10. aprila. Pred dobrimi štirimi tedni »e je 15 letni Ivan, nezakonski sin 40 letne delavke Neže n* Ljubečni pri Celju, seznanil z 19-letnim Alojzijem z Ljubečne, nezakonskim otrokom, brez staršev. Fanta sta k mahi postala prijatelja in rta začela zahajati v mesto. Ivan je hodil raznim strankam ponujat v nakup vino za 5 do 6 Din. ki ga je baje kupil v Dr« m! j ah po 3 Din. Lojze ga je začel kmalu nagovarjati, naj v mestu, če pride v kako stanovanje, kaj ukrade in pazi, da ga ne bo nihče zalotil. V mesecu marcu je prišel Ivan v stanovanje tajnika Združenja trgovcev za mesto Celje g. Blažona v Aškerčevi uiici, da bi tam ponudil vino v nakup. Ker ni našel nikogar doma, je vdrl v stanovanje ter odnesel zlato žensko uro, ovratno verižico z medal ionom in broško. Alojzij je nato prodal ukradeno uro nekemu urariu za SO dinar jev, verižico, medaljcm io broško pa je poklonil nekemu znancu na Ljubečni. Tatova sta si izkupiček razdelila. Nekaj dni nato sta šla skupaj v stanovanje g. Blažona. odnesla iz stanovanja moški klobuk in ga prodala znancu na Ljubečni. Gospod Blažoo vse do aretacije mladih zločincev ni opazil, da mu je bila zlatnina ukradena. Pozneje je šel Ivan k posestniku Otro-karju na Sp. Hudinji ponujat vino. Ker ni bilo nikogar doma, je razbil šipo na vratih, jih odprl • svojimi ključi, stopil k zaklenjeni omari, vedoč že od nekega prejšnjega svojega obiska, kje je bil denar shranjen, odprl omaro • škarjami in odnesel 2940 Din gotovine. Svojemu tovarišu je dal 100 Din. svoji materi 900 Din. za 1000 Din vi je kupil obleko, ostanek pa je zapraviL Čez teden dni je šel Ivan v opoldanskem oaza z tovarišem k Otrokarju, ko ni bik) nikogar doma. Vlomila sta v stanovanje ter a priavojfla 4 zlate prstane, zkto verižico, snane, moški klobuk, 10 m rebavne motnje so zelo pogosto nervozne narave. Kdor hoče izločiti učinke, ki jih povzročajo na živčevju kofeinski napitki, nai pije odlično, kofena prosto pristno zrnato kavo: K Alf O H AG klobaa. 'ozneje je Ivan s svojimi kijuči odprl stanovanje zobotehnika g. Demia v Miklošičevi uhti. ukradel iz omare tri pare nizkih rjavih moških čevljev in tri samovemice ter jih prodal. Dne 27. marca dopoldn« sta priSa Ivan in Lojze na dvorišče hise g. Gredta r Vodnikovi ufcci. Ko sta opazik na vratih stanovanja babice g. Rozmanove napia »Pridem ob 10t« sta sklenila vlomiti hran je z železnim drogom, ki ga je našel na dvorišču, s silo odprl vra*« in odnesel is stanovanja zlato žensko uro. dve zlati ovrettri verižici suknjo in štiri lovske pa-trone. Lojze je prodal nekemu urarju cro za 125 Dia, ovratno verižico pa za 80 Din. Dne 2. aprHa je odprl Lojze s svojimi kijuči vrata ene izmed Westaovih ▼S pod okoliškim pokopališčem ki se splazil v stanovanje g. inž. Grahmanna, Gospodinja ga je pa zasačila in oklofutala, V ponedeljek okrog 14. sta se Ivan m Lojze pojavila pred hišo delavca Fr. Stanteta m Sp. Hudinji Ivan je zalučal v okno kamen m razbil šipo, da ht noge! zlesti v stanor*-nje. Gospodar pa je bil doma. Pohitel j* za Ivanom, ga prijei in odvedel na stražnico. Pri zasliševanja je Ivan priznal zločine, nakar so aretirali njegovo mater in tovariša Lojza. Vse tri so izročili okrožnemu sodišču. Nered v zagorski bratovski skladnki pred sodiščem Ljubijana, 10. aprila Mali senat je obravnaval v daljši razpravi tnalverzacije, ki so se i 15^53 vec mesecev vršile v zagorski krajevni bratovski skladnici. Uradnik Otmar Peteri« kot blagajnik m poduradnik HPD Avgust Saks kot njegov pomočnik sta poneverila iz skladnice 27.219 Din. drugi pa je še ponaredil 5 pobotnic o izplačilu podpor brezposelnim radarjem ter pobotnice poslal glavni bratovski skladnici v Ljobija-no. Ko so prišli na sled nečednim rruroipp-laeijam, je novembra 1933 izvršil knjigovodja Mirko Benedik iz Ljubljane temeljito revizijo, ki je ugotovila, da je v blagajni nad 27.000 Din primanjkljaja. Oba obtoženca sta pred sodniki v glavnem zanikala krivdo, bila sta z delom preobremenjena in tako so bile podpore ali pokojnine dostikrat pomotoma izplačane v višjih zneskih. Zlasti prvi obtoženec je zatrjeval da so morale nastati pomote pri izplačili in da si sam ni prilastil niti pare, ker je bil poslovno preobremenjen rn poleg tega še živčno razrezan, kar sta potrdila zdravnika dr. Ukmar vn dr. Grem. Prečitana so bila razna poročila revizorjev in zdravnikov. Mali senat je ob upoštevanj« vseh olajševalnih okolnosti obsodil Peterlina na 2 meseca in Sak»a sa 3 mesece zapora. Multurni pregled Tragikomedija leta štirinajstega Drevi bo v ljubljanski drami krstna predstava novega slovenskega dramatskega dela. Bratka Krefta »vesele slovenske legende«, ki je t>o prvotnem naslovu »Kreature« i glej LZ 1934) dobila dokončni na. elov >Malomeščani«. Avtor je znan gledališkemu občinstvu kot režiser, pa tudi kot pisec drame >Celjski grofje«, ki si je v februarju t. 1. ob uprizoritvi v Pragi pridobila priznanje najstrožjih praških kritikov. Njegova nova igra vzbuja zanimanje zasti zaradi tega. ker sega v polpreteklo dobo, ki je marsikomur še v dobrem spominu. Kreftova tragikomedija — kajti to je njen pravi značaj — se dogaja v oktobrskih dneh leta 1914. Začetek svetovne vojne je pomenil daljnosežni zgodovinski prelom'. ki so se ga tedanji avstrijski oblastniki dobro zavedali. Niso zaman zapirali ljudi, v katerih so poznali ali slutili pristaše jugoslovenskega in češkoslovaškega osvobojenja Vedeli so, kaj so postavili na evocko. zato so si tolikanj prizadevali da okrepe avstrijsko misel in zvestobo Habs-buržanom. O tej prelomni dobi imamo v slovenski literaturi še vedno le malo sledov. Vladimir Levstik je v »Pravici kladiva< prikazal žalostne sadove denuncianstva, ki je bujno poganjalo v tistih težkih dneh. Juš Kozak je v »Celici< opisal razpoloženost revolucionarno - jugoslovensko usmerjene mladine, ki so jo zapirali v ječe in gnali pred sodišča, morda tudi pred krvnike. Kreft je naš prvi dramatik, ki je segel v to temno razdobje, o katerem imajo na pr. Cehi že celo literaturo. Njegovi >Malome£čanic so izrazito pro-tiavstrij&ko delo. Njih glavni junak je prav za prav Ivan Tome, član tajne revolucionarne nacionalistične organizacije, ki se bori proti Avstriji Tome je ob Principo-vem atentatu napil atentatorju. Tega pogumnega mladeniča ne vidimo na odru, in vendar se vse dejanje suče okrog njega. Kajti v stvari gre za to: kdo je ovadil Tomca? Ljudje, ki so se še nedavno širo-koustili o slovenstvu in vseslovanstvu, so v tistih oktobrskih dneh, ko je triumfira-la močna pest, izgubili ves pogum in zatajevali vse svoje »ideje«, ki niso bile nič drugega nego besede. Znašli mo se pred dejstvi ki so zahtevala značajev, odločnosti, žrtev. Vseh teh vrlin jim Je nedostajalo. Vsak se je tresel sa lastno kožo ln mislil samo na svojo eksistenco. Taki pa niso bili samo posamezniki; tako je bilo vse naše okolje, in njega je hotel dramatik označiti s sociološko - psihološkim pojmom »malomedčani«. Osebe, ki nastopajo v Kreftov! tragiko-mediji so negativi tedanje naše družbe: pisatelj se je ravnal po Cankarju, ki pravi na nekem mestu, da je zato stikal ljudi in razmere tako črno, da bi tem bolj za-hrepeneli po svetlobi in svobodi Ti negativi imajo svoj pozitiv v skritem Tomcu, ki gre pogumno svojo pot. Medtem ko se njegovi znanci razgaljajo med seboj, iščoč de-nuncianta v svoji sredini, pobegne Tome preko meje v Srbijo, da se udeleži bojev za osvobojenje Kot vzor nacionalnega človeka se v delu omenja tudi neki češki nacionalist, ki hrabro umre pod puškami avstrijske soldateske. »Tvarino, ki sem si jo izbral za svoje novo dramatsko delo«, je izjavil avtor, >sem zaradi tega obdelal tragikomično, ker nisem hotel pokazati samo negativno-žalostne strani dogajanja, ki bi morda učinkovala preveč strašno. Na drugi strani pa gledam optimistično preko vseh člove- ških slabosti ker ae kot realist zavedam, kakšna je moč okolja, ki gospodovalno vpliva na pretežno šibke človeške značaje. Realna gledanje na ljudi in razmere me je vodilo k večji objektivnosti kakor Cankarja ▼ »Hlapcih« njegovo simbolno • idea-Ustačno motrenje. Tehnično je igra tako narejena, da vsak prizor navsezadnje preide v komičnost, zato se v nji vedno menjava žalost z veseljem. Ko človek gleda vse te »Malomeščane«, se utegne smejati skozi sotee in solziti skozi smeh. Nobeno življenje ni potemtakem stoodstotno žalostno, a tudi ne stoodstotno veselo.« »Vse to dogajanje, vrvenje, menjavanje smešnih in žalostnih prizorov nudi objektivno sliko okolja, v katerem so se ljudje kar čes noč aiašli v novih razmerah. Star avstrijski svet prehaja okoli samega sebe in ne morejo ne naprej ne nazaj. Res je, da je tu predvsem osmešeno njihovo »avstro - slovenstvo«, ki mu je Koseški zapel himno: »Hrast se omaja in hrib, zvestoba Slovenca ne gane«; dalje, da se kaže v vsej strašni nemoči hlapčevska preteklost Slovencev, vendar so v tej igri tndi občečloveške strani Kajti to. kar se dogaja v krogu »Malomeščanov«, se mora nujno goditi ▼ slehernih majhnih razmerah, Id rodč majhne, le za svoje osebne koristi vnete ljudi... Je to tragacomedija na račun ozkega obzorja, bresoačelnosti, fl-ttstntffLc Avtor je nekatere prizore nedavno čital v Pragi na večeru, ld sta ga priredih če-škosior.-jugoslovenska hga in Slov. dijaška zadruga. —o. Zagrebško pismo Zagreb, 9. aprua. Trije slavni filmski igralci so stopili s platna, da nas obiščejo v vsej svoji naravni veličini in sicer: Liana Haid. Osear Karl-weis in Feliz Bressart. Kajpak, takšen obisk je povsod senzacija. Gledališče je bilo tudi pri nas kljub visoki vstopnini razprodano prav do zadnjega kotička in navdušenje tako, da ga kar ni moči popisati. Liana Haid je tndi v življenju ša rman t na dama, toda glasovno nas je močno razočarala. Tn se je zopet pokazalo, kaj vse lahko doseže tehnika in kako se popravi glas z električnim prepariranjem. Oscar Karlweis in Fe-liz Bressart sta na odru taka kakor na filmu: vedno nasmehljana in vesela. Zlasti Bressart, ki v marsičem spominja na našega odličnega C i 1 i č a. Omenjenih troje igralcev je nastopilo v okviru ansambla dunajskega »Josefstadtertheater« pod vodstvom Masa Reinhardta. Naj zabeležim, da je Albinijeva opereta »Baron Trenk« doživela pri nas 100. izvedba Dovolj mogočno število, zlasti pri doma-čem delu. Na tej jubilejni predstavi je gostoval v naslovni vlogi Marij Šimenc. Novo naštudirana Hervejeva opereta >Mam'zeDe Nitoaehe« je imela lep uspeh. Glavno vlogo je kreirala Erika D razo v i- ELITNI KINO MATICA TELEFON 2124 DANES PREMIERA OB 4., 7.15 IN 9.15 URI ZVEČER JEAN HARLOW SEX APPEAL miad5ga ta ZVEČER OB 8 Prvi Jean Harlow film v nemškem jeziku! • Denar in lepa žena osvajata svet! PARAMOUNTOV ZVOČNI TEDNIK! Sodelujejo: John in Lionel Barry-more, VVallace Beery» Marija Dressler Domače vesti ♦ Spominu Mlhajla Puplna, mojstra elektrotehnike in telefonije, je posvetil Elektrotehniški vestnik, ki ga izdaja Združenje elektrotehničnih obrti za dravsko banovino, uvodne besede svoje najnovejše številke. V nizu izumov, izpopolnitev an del, ki jih je ustvaril naš veliki rojak na področju tehnike, je pač najvažnejša Pupinova tuljava, s katero je ustvaril temeljni pogoj za kabelsko telefonijo, (to se pravi, za telefonijo na daljavo) in je s tem postal ustvaritelj vse novodobne telefonske tehnike. Danes si daljše telefonske zveze ne moremo misliti brez pu-pinizacije, kri poleg tega govor očišča in osvežuje. — Razen uvodnika prinaša vestnik še več drugih praktičnih strokovnih člankov, med drugim zaključek razprave inž. Bedjaniča o tem, kako nastajajo prenapetosti in kako se zavarujemo proti njim, in članek taž. Zajca o elektrifikaciji stanovanjskega gospodinjstva. Pestro številko zaključuje raznovrsten zanimiv drobiž iz električnega gospodarstva doma in p^ svetu. + Obisk francoske pomorske in koloni-jalne lige. Po velikonočnih praznikih bo francoska pomorska in kolonijataa liga, ki ima podobne cilje kakor naša Jadranska straža, obiskala naš Jadran ter vrnila tako obisk našim jadranskimi stražarjem, ki se bodo potrudila spTejeti dtrage goste z isto prisrčnostjo, kakršne so biili deležni pri svojem obisku v Franciji. Francoski gostje bodo na velikonočno nedeljo obiskali Kotor in Dubrovnik, v ponedeljek pa Split. Iz Boke bodo napravili tudi izlet na Cetinje ter jih bodo ves čas spremljali člani izvršnega odbora Jadranske straže in načelnik direkcije pomorskega prometa. Zvočni kino Dvot | Tel. 27-30 Danes ob 4., 7. in 9. uri zveCer Senzacijonalni film z Divjega zapada po romanu slavnega Zane Greya „T a j i n s t v e n i jezdeci44 Divji zapad kot zemlja solz in krvi ali kot zemlja ljubezni in romantike! Vstopnina Din 4.50, 6.50 in 10.— ♦ Nacionalna ura radia. O sodelovanju Srbov in Hrvatov leta 1S4S. in 1849. bo predaval danes dr. Dragoslav Franjako-vič. Predavanje bo oddajala beograjska postaja ♦ Beograjska Filharmonija proslavlja svojo desetletnico. V Na/rodnem gledališču v Beogracfu bo imela beograjska Filharmonija danes 9voj jubilejni koncert. Praznuje namreč desetletnico svojega obstoja in uspešnega delovanja. Beograjska Filharmonija daje povprečno na leto ro 5 do 6 koncertov, letos pa je nastopila že devetkrat in trikrat tudi po radiu. ♦ Konstituiranje odbora ljubljanske sekcije Jugoslovenskega novinarskega udruženja. Na zadnjem občnem zboru iz-> oljeni odibor ljubljanske sekcije Jugoslovenskega novinarskega udruženja se je včeraj t« k o-le konstituiraj]: predisedmlk: Stanko Virant, podpredsed.: dir. Ahčtin Iv. In Brozovič Fran, tajnik: Gmajner Tone, blagajnik: Potočnik Drago, posJovodja: >'runk Josip, od!bo.rnik<: dr. Berce, Borštnik Božo, Borko Božidar, Kasper Udo, SpiindJer Veko|iav, Terseglav Fran, Zupančič Jože in železmikar Aleksander. Za dane uprave »Tovariškega sklada« so bili imenovani: dr. Berce Lojae, Borštnik Božo in Zobec Anton. ♦ Našim umetnikom. Družba sv. OIrila m Metodia obhaja letos svojo 50 letnico: za ta spomin bo izdala tudi jubilejne raz- glednico, ki naj s svojo vsebino nazorno pokaže bistvo opravljenega 50 letnega diruStvehega dela, ki je obsegalo obrambo slovenske zemlje in ljudstva s šolstvom in drugim prosvetnim delom s pomočjo domoljubnih dajatev. Za to razglednico, ki naj ima razumljiv propagandmo-pro-gramatičm značaj, razpisuje vodstvo konkurenco za idejni osnutek, ki ga je vix> slati Družbi CM do 20. aprila 1935. Nagrade za idejne osnutke znašajo 300 Din. dve po 250 Din in dve do 100 Din. Skuo-no 1000 Diu. Pošiljke morajo bltd &anrt*-in opremljene z ge«iom. • Za Ivana Vrhovnika »klad so darovala po 100 Din: neimenovan ln CM-podružnica Vransko; po 50 Dihi Anton Hren in Ernestina Oman. Srčna hvala! ♦ Statistični podatki o upokojencih in pokojninah. Po podatkih uradme statistike 90 takole razdeljeni državni upokojenci: Glavna državna blagajna jih ima v evidenci 7821 ter plačuje na leto za 176 milijonov dinarjev pokojnin. Finančna direkcija v Ljubljani izplačuje letno okrog 155 milijonov aa 9467 upokojencev. Direkcija v Zagrebu ima 14.408 upokojencev ter izplačuje na pokojninah letno Ž43 milijohov. Direkcija v Banjaluki Izplačuje 2234 upokojencem 30 milijonov, direkcija v Splitu za 4262 u-pokojencev 63 milijonov, sarajevska direkcija 75 milijonov aa 4791 upokojencev, direkcija v Nišu ima 3699 upokojencev, direkcija v Podgoriei 71 milijonov za 4793 upokojencev, direkcija v Novem Sadu 95 milijonov za 6093 upoko-kojencev ter izplačuje na pokojninah 55 milijonov, pri direkciji v Škoplju pa je 197l upokojencev, ki dobijo letno na pokojninah okrog 43 milijonov. * Avtobusna zveza Berlin - Jadran. Veliko berlinsko avtobusno podjetje »Alpen-und Siid-Expre8fl* otvarja 15. t. m. avtobusno proigo Berlin - Zagreb - Banjahika -PMtvička jezera - Jadran. Avtobusi, ki bodo voziM na tej progi, so zelo udobni ter imajo prostora za 40 oseb. To je že druga mednarodna avtobusna Eveza skozi na&o državo. Doslej že obstoja zveza Dunaj - Zagreb • Bthač - Plitvička jezera • Bosanski Novi • Banjaluka -jajce - Sarajevo - Mostar - Dubrovnik. ♦ Nov slovenski hotel na Jadranu. V kopališčih severnega Jadrana je 2e lepo števillo hotelov, ki so aH last ali pa v upravi podjetnih slovenskih rojakov. To Je tem bolj razveseljivo, ker se s tem pomaga, da se naša jadranska hotelska industrija razvija z domačim kapitalom tn ostane v domačih rokah. Ravno te dni je znana slovenska tvrdika prevzela lepi hotel Vilo Lucijo v Aleksandrovem na Krku. Hotel leži fiik ob morju in ima teraso nad vodo. Bil je že sedaj na glasu najlepšega hotelskega podjetja v Aleksandrovem, sedaj pa je še prenovljen in moderniairan, tako da bo predstavljal novo privlačnost za Aleksandrovo. ♦ Plaz je usmrtil siromašno družine. Ob vznožju Fruške gore imajo ob cesti, ki vodi v Neradin, siromašni dninarji svoje borne hišice zgrajene tesno ob pobočju hriba in vzidane celo v zemljo. V eni taki hišici, ki je precej podobna katakombi. Je prebival tudii 65 letni dninar Ignac M<ar, kri se je lam priselil v Srem 1« varaždineke okoMce. Maltar, njegov najstarejši 231etni sin Pavle in hči eo bili ves dan na dniiui, doma pa Je ostal le 12-letnl sin. Pozno »večer so legli k počitku, med spanjem pa se je od hriba utrgal plaz ter zasuJ bedno bivališče. Ko bo sosedje zjutraj odikopali plaz, so bili vsi člani revne dminareke druisne le mrt-vfi. • Tatinski obiski pod Gorjanci. V okolici Brusnic pod Gorjanci je bila te dml na deh> družbica neznanih vlomilcev, ki so se speodadizirali na vlome po kmečkih kaščah. Tako so vlomHl v kašfto posest* nitka Franceta Jakšeta f H rastju tn odnesli 35 kR suhega svinjskega tneea. 28 kilogramov masti, 6 salam In natlačen svinjski že!od«c. Isto noč so obiskali tudi zidanico posestnika Antona Mesniika v <• e v a tako dražestno, da jo nedvomno lahko uvrsti med svoje najboljše kreacije. Naša znanka Mirni Balkanska je tope gostovala v Zagrebu in tudi zdaj privabila toliko občinstva, da je bilo gledališče popolnoma razprodano. Postala je posebna simpatija naše publike. »Trikrat Margareta« (Margueritte durch Prel) se imenuje komedija Fritza Sch\vei-ferta, ki pa ni uspela. Dva koncerta Zagrebške filharmonije Zaznamujeta popoln umetniški uspeh. Prvega je vodil Oskar Jožef o vi 6. kot solist je pa sodeloval pianist Evsenij Vanlin. Oba umetnika sta se odlikovala s solidnim in zrelim muziriranjem. Drugi koncert se je vršil pod vodstvom R h e n e - B S t o n a in je obsegal dela francoskih mojstrov poleg neke skladbe Jakova G o to v c a. Rhene-BSton je bil že tretjič v Zagrebu in je tudi seda s svojo veliko dirigentsko umetnostjo vzbudil občudovanje našega občinstva. Še en zvezdnik s filmskega neba je prišel živ med nas: tenorist Joseph Schmidt. Majhen mož. a velik umetnik. Pri niem te zlasti navdajajo z občudovanjem ftnesa fraze, iepota kantilene. okusna interpretacija in čisto italijanski belkantisfični način petja. Pchmidt je pel pisan program opernih arij, pesmi in Jšiagerjev« iz zvočnega filma. Zanimivo je tudi to. da njegovo grlo v naravi nI kazalo zaznatnih sprememb v primeri z mehaničnim prenosom po mikrofonu ali na gramofon. — Na klavirju jeSehmldta sprem-iial Tf"rf-n M n » « M ^ ^on-vrtii je prisostvovalo okro« ljudi, večidel mladine, ki so mu priredili nezaslišne ovaeije. Celist Slavko Popov si dopušča silede tempa dokajšnjo svobodo, kar trga tok in linijo skladbe. Pasaže doumeva Popov vir-tuozno in njim na ljubo po nepotrebnem pospešuje tempo, nakar se zopet vrača v prejšnji tempo. Zaradi tega so mu pasaže nejasne in neplastične. Drugače pa ima Popov mnogo čuta za kantileno in mu posebno dobro uspevajo stavki počasnega tempa. Na klavirju ga je spremljal dr. Herman A r-minski, ki zaradi solistove ritmične svobode ni imel lahkega dela. Grafično pevsko društvo »Sloga« je praznovalo šestdesetletnico svojega obstoja s koncertom domaČih skladateljev. Dirigiral je Josip V r h o v 8 k i, ki je pridobil »Slrvji« nov sloves. Prikupni zbor je številno občinstvo toplo pozdravljalo. * Med upravo zagrebškega in beograjskega gledališča je bil sklenjen sporazum, po katerem se bodo vršila vzajemna gostovanja opernih in dramskih ansamblov Prve izmene pridejo na vrsto v začetku maja. — Za Veliko noč pripravljajo v naši operi »Parsifala« s P Marionom Vlahovičem v naslovni vlogi. — Drama pripravlja komedijo bolgarskega avtorja L. Kostova »Golemanov«. — Prihodnja premiera v Operi bo Wagnerfevo »Rensko zlato«. a v opereti Mihaela Krauasa »Džili Bev« (Kine Frau von Format). _ Zagrebški knliSevnik Ka M e s a r i č bo stopil v kratkem pred občinstvo a novo igro »Poslovne tajne«; je oflohno 7Vječni ženik«, ki jo uprizore zadnje dni Obleko aH površnik po svoji želji dobite pri znano solidni tvrdki konfekcija za moške in deco, Aleksandrova c. 12 Orehovici ln je iaginilo 80 kg svinjine, steklenica žganja in nekaj orodda. Tako so se dobfo založili za Veliko noč. obenem pa se oborožili za nadaljnje vlome. Svojo gt-ečo so poizkušali ie na dveh drugih tne6tih, a so bili prepodenl. • Vesel spomin na davno cvetno nedeljo priobčuje pod naslovom »Sramota z velikim snopom« Podberajev Matiče v novi številki Ilustrirane tedenske revije za radio, gledališče, film, šport ln modo »NAS VAL«, ki izhaja vsak četrtek zvečer v LJubljani. Nova številka je izredno pestra. Joža Vombergar Je prispeval »Zakleto Veroniko«, Janko Kač ilustrirano povestico »Soseska«, Sei Catini nadaljuje vedno bolj zanimiv in zapleten roman »EtnlMo Berenini«, Tone Cufar nadaljevanje Izvirne komedije »Ameriška tatvina«. Prof. LuciJan Marija škerjanc je prispeval krttifni glasibenl pregled, nadaljujejo se »Radijska tehnika« in zanimive beležke iz radijskega in filmskega sveta ln nova »Kronika i2 zgodovine ljubljanske radlofonije«. Zadnji številk! je priložena dvobarvna glasbena priloga: »Mlada ljubezen le živi . . .«, tango iz Izvirne radijske operete »Majda«, velikonočni številki bo pa priložena štiribarvna umetniška priloga na najfinejšem papirju, Maleševa »Slovenska madona«. »NAŠ VAL« je edtini slovenski tednik, ki prinaša ljubiteljem lepega čtiva prispevke izpod peresa naših najbolj čitanih književnikov, ljubiteljem radiia poleg 12-stranske priloge s točnimi, lepo urejenimi tn pregledno razvrščenimi program' vseh važnih oddajnih postaj Se vedno aktualno radijsko tehniko, slike v radiu nastopajoči predavateljev in pevcev ter glasbenikov, ljubiteljem gledališča in ljudskih odrov slike, poročila in izvirne ljudske igre za naše podeželske odre. ljubiteljem filma pa slike in prispevke iz filmskih ateljejev. Pa še nekaj! Modna priloga v »NAŠEM VALU« je vedno aktualna in prinaša najnovejše modele in risbe novih modnih stvaritev Zahtevajte še danes brezplačno in brezobvezno na oarlpd en izvnd teais našega najbolj priljubljenega tednika. Pilite na naslov: Ra-diijpka revija »Naš vale, LJubljana. ♦ živite br«z kofeina! Vi Imate več}! ne manjišli užjitek, vara jote pa zdravje, če pijete redino kavo Hag in se varujete po-srtediic kofeina. Kava Hag je od poznavalcev srečno izbrana mešanica fine kave. oprofičena kofeina in potem pražena. Zato je kava Hag tako dobra in tako zdrava. * Tovarna JOS. REICH »prejema mehko In §krobljeno perilo v najlepšo Izdelavo. Iz Ljubljane U— O liku blagopokojnega kralja Aleksandra I. Uedinitelja bo govoril g. Branko Gosi ar, namestnik državnega tožilstva, pri društvu »Tabor« drevi ob pol 21. v kemični predavalnici na realki. Nastopil bo budi društvena pevski zbor pod vodstvom g. Venturinija. Vabljena vsa nacionalna javnost. Vstop svoboden. u— Gasilska zajednica dravske banovine prliedi svojemu stareSini. gosp. Josipu Turku ob njegovi sedemdesetletnici v soboto častni večer na Taboru z izbranim siporedom ter vabi vse njegove prijatelje k tej poklondtveni prireditvi. Gasilstvo odkoraka ob pol 20. Izpred Mestnega doma pred stanovanje slavljenčevo, kjer mu priredij podoknlco. Počastitev bo ob 20. uri zvečer v sokolski dvorani na Taboru. Po tem sporedu prijate!iski stanek istotam. u— Šahovsko predavanje. Univ. prof. ttr. MIlan Vidmar bo predaval v petek 12. t. m. o genijalnem šahovskem mojstru A. Nieancovil/fiu, k.i je pred kratkim premi!ni 1. LOMBERG FILMI in plošče BYK • FOTO PAPIRJI Zastopstvo: DROGERIJA I. KANC, NEBOTIČNIK DROGERIJA A. KANC, ŽIDOVSKA l Odilični predavatelj, sam silen eahist — velemojster ixi turnineki borec, nam bo orisal njegovo tragično žiivljenje ln neprestano borbo za nove ideje, ki jih sodobniki ni80 razumeli in s katerimi je končno le prodrl in obogatil šahovsko Igro kot malokdo pred njri.m. Da bodo izvajanja o šahu nazornejea in da bo mogoče predvajati tudi partije, si je LšK nabavil v n® namen demonstracijsko desko. To predavanje, ki bo prvo svoje vrste v Jugoslaviji, naj služi širjenju ša-noveke igre in zato vabimo vse njene prijatelje, da ga posetijo v čim vetjem številu. Vstop svoboden. Začetek ob 20. uri v dvorani restavracije »Zvezda«. u— Gdč. Erika Druzovičeva kot gost naše opere bo na-stopila v soboto v naslovni partiji opere »Doriea pleše« pri predstavi ob 15. Izredno znižane cene od 15 do 2 Din. V nedeljo bo nastopila zvečer kot Adela v opereti »Netopir«, na kar posebno opozarjamo občinstvo. Jutri prične ZKD v prostorih Elitnega kina Matice predvajati originalni ruski velefilm »POT V ŽIVLJENJE«. Ta film je himna dela in volje! Pokaže nam silo človeškega ustvarjanja. Veledelo, ki je želo po svetu ogromne uspehe! Vstopnina najnižja Din 3.50, 4.50, 5.50 in 6.50 tako, da je obisk vsakomur mogoč!! u— Društvo prijateljev Slovenskih goric priredi v soboto dne 13. t. in. ob 20. v kletni dvorani hotela Miklič Da Masa-rykovi cesti družabni večer. Med drugim bo predaval g. urednik Božidar Borko o literaturi Slovenskih goric Na dnevnem redu so tudi pevske točke. Vstopnine ni Vabljeni so vsi ljubitelji Slovenskih goric. u— Potres in visoke stavbe. Prirodo-slovno društvo priredi svoje 9. predavanje v soboto 13. t. m. v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi. Predavanje je posvečeno spominu ljubljanskega potresa, katerega 40«letnica poteče te dni. Govoril bo g. univ. prof. inž. Ja rosi a v Foerster o temi » Potres in visoke stavbe«. K predavanju so vabljeni člani in prijatelji društva. Začetek ob 18. u— Spored koncerta Trboveljskih slavC-kov: Matečič: Cače moj! Grhec: Jezusu pušeljček. Adamič: Venček slov. mladinskih narodnih pesmi. Tiri, tiri, tinje. Mladinski zbor a capel.1 a. Adamič: V Korotan, Uspavanka, Vesela pesem. Solospevi s spremljevanjem klavirja. Poje Rezika Koritnikova. Adamič: Ciganska, Ah, zvonijo, Dudeldiajčki Sestrica (6 sopranskim solom). Mladinski zbor s 6premljevanjem klavirja. Adamič: Novoletna kolednica. Mošikii zbor — dva kvarteta. Mlada mi je draga, moški zbor z baritonsfcim solom, Jezus na Sveti gori, mladinski in mo&ki zbor. Dirigent: Avgust žulrigoj, pri klavirju dr. švara Danilo. Vstopnice so v prodaji po običajnih koncertnih cenah v knjigarni Glasbene Matice. Koncert se vrši v ponedeljek, dne 15. t. m. ob 20. u^ v unionski dvorani. u— Pomladek Rdečega križa narodnih meščanskih, srednjih ln strokovnih šol v Ljubljani priredi v nedeljo, 14. t. m. ob pol 11. uri dopoldne v veliki dvorani hotela Uniona akademijo v proslavo »Dneva pomladka Rdečega križa«. Nastopile »odo naslednje šole; II. deška in dekliška mešičanska šola, narodna šola iz Lichten-turna. i. dekliška-meščanska šola, III. do-Ska narodna šola, I. dekliška narodna šola, licejska dekMška narodna šola, državna trgovska šola, I. drž. realna gimnazija, državna učiteljska šola, II. drž. realna gimnazija, narodna šola na Viču, mestna ženska realna gimnazija. O sporedu prihodnjič. Vstopnice so že v predprodaji v Matrični knjigarni po znižanih cenah. u— Zveza akademsko izobraženih žen Ima svoj redni mesečni sestanek v petek 12. t. m. ob pol 21. uri v dams-ki sobi kavarne Emone. Predava ga. Angela Vode-tova o ženskih poklicih. Vabljene vse članice in visokošolke. u— Nove pevke in pevce začetnike siprejema pevsko društvo Ljubljanski Zvon. Vpisovanje se vrši vsak večer med 19. in 20. uro v društvenih prostorih — Mestni dom I. levo. — Odbor. »Spomini na našega kralja Aleksandra«: Dan za dnevom prinašajo obiskovalci te razstave drobne fotografije in druge spomine, ki jih je odbor uvrstil, v koliko? mu je bilo zaradi tesnega prostora mogoče. Došla je tudi lepa plaketa kiparja Sto-vička. ki živi v Krškem in uživa dober sloves daleč izven Jugoslavije. Delal in razstavljal je tudi v Parizu. Izmed domačih umetnikov nahajamo Kobilčevo z nie-nim krasnim portretom kralja Petra I.. nadalje zelo izpele portrete kralja Aleksandra od Trstenjaka, Šubica in Pastuhina ter mnogo Vavpotičevih slik kralia in kraljice. V dvorani originalov^ visi tudi Tratni-kova radira-nka in original Jakčevega kralia Petra II. *er Severjeva plaketa iz bruna Obiskovalce izven Ljubljane opozarjamo ponovno, da imajo četrtinski popust na železnicah, a treba je, da dobiio žig pri razstavni blagajni. Sole in skupine imajo dostop vsako uro, vendar je priporočljivo, da uro dohoda določijo dogovorno z odborom, da se prepreči gnječa. 5o'.e % dežele se lahko poslužijo ugodnosti, ki veljajo za šolske izlete. Ker bo razstava od prta preko velikonočnih praznikov, bi se taki izleti v Ljubljani lahko aranžirali takrat. Hitimo, da pomagamo s skromno vstopnino na lepo in poučno razstavo postaviti čim prej našemu velikemu kralj« 6pomenik v srcu Ljubljane! u— Glasbena Matica, pevski zbor. Drevi ob 20. vaja mešanega zbora. Odbor. u— Društvo Dečji in materinski dom kraljice Marije v Ljubljani ima svoj redni letni občni zbor v ponedeljek 6. maja ob 6. zvečer v Ljubljani, Lipičeva nllica št. 6 z običajnim dnevnim redom. u— Društvo zasebnih in avtonomnih nameščencev v Ljubljani ima danes ob pol 20. v dvorani OUZD svoj redni občni zbor. K številni udeležbi vabi odfoor. u— »Dežela smehljaja«, v kateri nastopi v soboto 13. t. m. naša priljubljena primadona s svojim partnerjem g. Gosti-čem, bo nudila občinstvu poln umetniški užitek. Gospa Gavellova bo pela partijo Lize v novem štritofovem prevodu. Mi bo pela ga. Ribičeva. Zanimanje za to predstavo je zelo veliko, zato prosimo občinstvo, da kupuje vstopnice v prodaji v naprej v operni blagajni. u— Občni zbor Splošnega ženskega društva v Ljubljani bo danes ob 16. v društvenih prostorih. Rimska cesta 19. Članice in prijateljice društva, pridite! u— Kupujte velikonočne razglednice, ki jih je založila Ciril Metodova družba. Razglednice ee dobe v trgovinah, trafikah in CM pisarni, Beethovnova ulica 2. u— Mladini za pirhe je Se vedno najlepše darilo bogato ilustrirana k nt'g a M a niče Kom a nove: Zgo^e, slike, šale..« Dobi se v vseh knjigarnah po znižani ceni 30 Din. u— Občinski delovodje — vojaški referenti. Po novem zakonu o občinah morajo občinski delovodje ali drugi nameščenci po občinskih pisarnah vršiti tudi vse posle, ki so jih doslej opravljali vojaški referenti pri s.reskih načelstvih. Zveza občinskih uslužbencev, ki je v zadnjem času priredila že nekaj ciklov strokovno poučnih predavanj za svoje članstvo, je zaradi tega dala tudi pobudo za specialne tečaje, ki naj bi občinskim nameščencem nudili potrebno izobrazbo v vprašanjih vojaške uprave, kolikor zade- Zvočni kino Ideal Ker moramo film poslati naprej, samo še danes ob 4., 7. in 9.15 uri PRINCESA TURANDOT Katica Nagv Willy Fritseh Paul Kemp Vstopnina: Din 4.50, 6.50 in 10.— tega meseca v Velikem gledališču v režiji Tita Strozzija in z Eriko Druzovičevo v naslovni vlogi. Z njo se bo Prejac po štiridesetletnem gledališkem delovanju poslovil od občinstva. Žiga Hirsehler. Nov velik uspeli Zdenke Zikove na Dunaja. Minulo soboto se je vršil na Dunaju koncert nekdanje solistke ljubljanske opere, sloveče pevke Zdenke Zikove. Koncert je obsegal v glavnem skladbe Schuberta, DvofŠka in Weingartnerja. Listi poročajo, da Je imel izredno velik uspeh. Pevki je občinstvo prirejalo viharne ovaeije. Kritik »Neues \Viener Journala« sodi. da je Ziko-va znova pokazala svoje izredne koncertno-pevske sposobnosti, ki ne zaostajajo za njenimi odličnimi opernimi kreacijami. O njenem glasu pravi, da se je v zadnjem času močno razvil in da se vidno opaža uspeh pevkinega neprestanega glasbenega šolanja. Češki jubileji v »Ženskem svetu«. Najnovejši (4.) zvezek »ženskega sveta« prinaša v zvezi z nedavno 85letnico prezidenta T. G. Masarvka Pavle HoČevarJeve prevod Masarykovega predavanja »Položaj žene v družini in javnem življenju«. Dalje so v tem zvezku: dva članka o Františki Plamin-kovi (prvi Iz predavanja P. HoCevarje-v e. drugi iz predavan la Minke G o v e k a r-Jeve) in heletka o Bohumili SmoUfovi-Capkovi. [zmed Člankov omenjamo Olge Grahorjeve »Položaj srbske žene v srednjem veku« in Angele Vodetove kritiko Šorlije-vih »Blodnih ognjev«. Leposlovje predstavljata roman Maše Slavčeve »Pod dalmatin- skim solncem« in Stane Vinškove pesem »Sv. Ana«. Zvezek ima dve prilogi: »Naš doni« in novo modno revijo »Naša žena«„ Smrt poljskega dirigenta Mlynarskega. V Varšavi je umrl eden najznamenitejših poljskih dirigentov Emil Mlvnarski. Bil je dolga leta kapelnik v Odesi, Londonu. Glasgo-wu, Filadelfiji in zadnjje razdobje v Varšavi. Odlikoval se je tudi kot skladatelj. Drobne vesti. Emil L u d w i g je izdal v Amsterdamu novo knjigo z naslovom »Hindenburg und die Sage von der deutschen Republik«. — Znani angleški publicist, prijatelj in poznavalec Slovanov Wickham S t e e d obravnava v svojem novem spisu »The Meamning of Hitlerismt pereča vprašanja današnje demokracije. — Literarni tednik »Das deutsche Wort«. nadaljevanje nekdanje Haasove »Die litoraTische Welt«, je prevzela Nemška akademija v Monako-vem. — Alfons P a q u e t je preletel v letalu vso Evropo in opisuje svoje vtiske v pravkar izišli knjigi »Fluggast liber Euro-pa«. _ Otto O. P e t e r s o n obravnava v obsežni študiji »Schiller in Russland« vpliv Schillerja na rusko literaturo. Prvi del obsega razdobje do 1. 1805. — Francoski kritik Jean Qassou je izdal zbirko svojih esejev z naslovom »Pour la Po6sie«. V nji razglablja moderno pesništvo od Baudelai-rea do Apollinairea tn surrealistov. _ An-drč M a 1 r a u x je pričel objavljati nov roman »La temps du m^pris«. ki se doca-ja v hitlerjevski Nemčiji. — Henri M os s i s, ki je vzbudi' oc.ornost s svojo protinemško in protislovansko knjigo »Obramba za padanje izdal novo knjigo »D6bats«, v kateri zla- sti kritizira ideje, ki so jih Francozi sprejeli od Nemcev. — Član Francoske akademije je, bivši poslanik Mauriee Paleologue je izdal študijo o Viljemu II. in Nikolaju II. _ Francoski ženi je posvetila revija »Le Document« razkošno opremljeno posebno številko. — Camille M a u c 1 a i r je spisal knjigo intimnih spominov na slovečega sim-bolista Mallarmeja. — Znano založništvo Larousse je pričelo izdajati monumentalno delo o mitologiji pri vseh zgodovinskih in sedanjih narodih. — Ob priliki GOletnice znane češke javne delavke in feministke Fr. P 1 a m i n k o v e so njeni pristaši izdali obsežen zbornik v dveh knjigah na 800 straneh. — V Pragi je izšel v novi. predelani izdaji edini roman slovečega krilika in esejista F. X. Salde »Lutke in božji delavci«. — Med novimi češkimi knjigami vzbuja pozornost roman Jana Čepa »Meja sence«. — V kratkem izide tretji in zaključni del Č a p k o v i h »Razgovorov z Masarvkonu, pomembnega spisa, ki prekaša Eckerman-nove razgovore z Goethejem in ki je bil preveden že v več jezikov. _ V Varšavi ie uila prirejena velika razstava ukrajinskih slikarjev. — Od 3. julija do 4. septembra se vrše v Solnogradu dirigentski in glasbeni tečaji pod vodstvom dr. Weingartnerja, Bruna Walterja in drugih. _ O tujih vplivih v bolgarski literaturi poroča Franck L. Schoell v praški ,L'Europe Centrale« z dne 6. aprila — Roman Ivana Olbrach-t a »Hajduk Nikola Suhaj«, ki ga je pred tedni izdala v slovenskem prevodu Tiskovna zadruga, je izšel v ruskem prevodu dd Gihlu v Moskvi. vajo komunalno službo. Kakor pri mariborskem in celjskem, se je vršil te dmi tak tečaj tuda pri Ijubljanekem vojnem okrožju, ki se ga je udeležilo 47 občinskih delovodij in uradnikov z dežele. Tečaj je trajal 10 dim. Udeleženca, ki so jim predavali razni vojaški in civilna strokovnjaki, so kakor zmerom pokazali veliko vnemo in je tečaj v polni meri dosegel svoj namen. u— Mlekarice se modernizirajo. Pred leti je bila nekje čedna karikatura, kako bodo v bodočno6ti dovažale okoliške mlefcarice mleko v mesto. Na mesto vo-ziička so upeljale tricikel, pozneje moto-cikel s prikolico in v zadnjem stadiju trče po zraku z mlečno zalogo. Pa je res zadaiji čas opažati nekako modernizacijo. Posavske mlekarice so namesto vozička uvedae tricikel, na katerem dovažajo, ko-mcxkio sedeč na sedim vsako jutro mleko v mesto. Tudi na Dolenjski cesti bo se že po .javili tricikli, ki bodo izpodrinili lrične mlekarske vozičke, imenovane v starih časih Potočnikove vozičke, kajti Biaž Potočnik je bil prvi dal pobudo, da so okoličani začeli delat2« po 180 — 200; baška »5« pa po 160 - 180: otrobi: baški debeli 95 — 100. + Novosadska blagovna borza (10. t m.) Tendenca nespremenjena Promet elab. Pšenica, baška potiska 126 — 128; slavonska 128 — 130; sremska in baška 121—123; banatska 120 — 123. — Oves: baški, sremski in slavonski 86 — 88. — Ječmen: haški in sremski. 65'66 kg 125 - 130: jari, 67^68 kg 135 — 140 — Kornza: baška in sremska 67 — 68; banatska 6« — 65. — Moka: baška in banatska >0g< in »Ogg« 187.50—210; >2« 167.50-190; >5< 147.50 do 170; >6« 130 - 142.50; ,7« 105 do 110; >8« 75 - 78. _ Fižol: baški in sremski beli, brez vreč, 2°/« 130 — 135. — Otrobi; baški in sremski v jutastih vrečah 78 — 80; banatski v jutastih vrečah 76 — 78. ŽIVINA. 4- Mariborski živinski sejem (9. t. m.) Prigon: 16 konj. 15 bikov. 126 volov. 393 krav in 16 telet, skupaj 566 glav. Povprečne cene za kg žive teže so bile: debelim volom 2.75 — 3.50. poldebeli voli 2 — 2.25, plemenski voli 2.50 — 3.50. biki za klanje 2.50 — 3.G0, klavne krave debele 2.25 do 3, plemenske krave 2 — 2 25. krave za klo-basarje 1.25 — 1.50. molzne krave 2.25 do 2.50. breje krave 2.25 — 2.50. mlada živina 3 — 4. teleta 3.50 — 4 50 Din. Prodanih je bilo 251 glav. Cene mesu: vdovskemu I. vrste 8 — 10, II. vrste 6 — 8. mesu od bikov, krav in telic 4 — 6. telečjemu I. vrste 10 — 12, II. vrste 5 — 7, svinjskemu svežemu 8 — 12 Din. Podoknica in čestitke jubilantu Josipu Turku Ljubljana, 10. aprila Sokol I. in oktet Ljubljanskega Zvona sta priredila v torek zvečer podoknico g. Josipu Turku za njegovo 701etnico in pri tej priliki so prišli jubilantu čestitat predstavniki raznih nacionalnih organizacij in društev ter številni njegovi prijatelji in sodelavci. Pred Turkovo hi=o na Vi-dovdanski cesti se je okrog zbralo mnogo občinstva. Članstvo in mladina Sokola I. sta prikorakala korporativno s starosto inž. Bevcem in celotno upravo na čelu, ž njimi pa so prišli tudi pevci Ljubljanskega Zvona, tako da je bil mali trg pred hišo kmalu poln. Starosta inž. Bevc je z odborom izročil jubilantu, ki je sprejel goste v svojem velikem rodbinskem krogu krasno, v rdeče usnje vezano spominsko kfljigo o gradnji Sokolskega doma na Taboru, ki je našel v slavljencu velikega podpornika, in mu v izbranih besedah izrekel čestitke in zahvalo. Nato je oktet Ljubljanskega Zvona pod vodstvom Do "reta Matula zapel troje pesmi, ki so dale slavnostnepnu trenutku najlepše obeležje Medtem ko je občinstvo na cesti prirejalo burne ovacije, se je šc pevovodja Lorko Prelovec v imenu Zvona zahvalil slavljencu za vse dobrote, ki jih je izkazal društvu. Nekaj toplih besed so izpregovorili še podpredsednik Zbornice za TOI Rebek. predsednik Iglič za obrtniške okrožne odbore in Grum za šentpetrsko okrajno organizacijo JNS. Ginjen se je jubilant zahvaljeval za počastitev, nato pa so ljubeznive jubilantove sinahe postregle gostom z zakusko. Sokol Mladina Ljubljanskega Sokola bo v soboto dne 13. aprila proslavila svoj praznik — mladinski dan — s telovadno akademijo. Po pripravah sodeč, bo ta prireditev vredna vrstnica v nizu telovadnih nastopov matičnega društva. Nastopili bodo vsi mladinski oddelki od najmlajših pripadnikov sokolske družine do onih, ki že stoje na pragu življenja. Tudi obrtni naraščaj bo pokazal uspehe svoje pridnosti in vztrajnosti; prav vsi pa bodo tekmovali za lavoriko večera. Komu bo pripadlo prvenstvo, bo pokazal nastop. S smotrno vadbo ln vzgledno požrtvovalnostjo so vodniki in vodnice pripravili svoje oddelke tako skrbno, da bo borba zanimiva. In ker so točke akademije povsem nove telovadne skladbe, sestavljene od članov in članic prednjaških zborov, obeta biti večer tudi za gledalce privlačen. Ogromen trud vaditeljev in vadite i jic ter vztrajnost telovadečih, ki so se resno pripravljali na to proslavo, naj ne ostanejo neopaženi in neupoštevani. Nasprotno, z obilno udeležbo pokažimo, da znamo pravilno ceniti resne napore in prizadevanja, da budno spremljamo delo svoje mladine, da jo čislamo in da nam skrb zanjo ni samo fraza. Vremensko poročita Številke za označbo kraja pomenijo: L Cas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperaturo, 4. relativno vlago v odstotnih, & smer tn brzino vetra, 6. oblačnost U—10. 7. padavine v mm, 8. vrsto padavin« Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo. 8. aprila 1935. Ljubljana 7., 763., 2.6, 93, —, megla, dež, 1. Ljubljana 14., 762.2, 10.4, 70, NNW1, 9, —. —. Zagreb 7, 762.3, 5, 90, Wl, 8, —, —. Beograd 7, 762.1, 8, 90, —, 4, —, —. Sarajevo 7, 764.2, 3, 90, —, 3, —, —. Skoplje 7, 762.8, 8, 80, —, 5, —, —• Kumbor 7, 763.2, 9, 90, —, —, —, —• Split 7. 762.3. 11. 60. NE1, 4, —, —. Rab 7, 762.5, 9, 70, SE2, 6, —, —. Rogaška Slatina 7. —. 1, 98. SSE1, megla, —, —. Objava Z ozirom na to, da se o meni vzdržujejo najrazličnejše klevete in se v zvezi z mojim imeaom onečašča tudi ime drugih, opozarjam, da bom tiral pred sodišče vsakogar. ki ga še nadalje zasledim, da kleveta o meni in blati mojo čast ali pa ime kogarkoli drugega v zvezi z mojim imenom. Na sodišču bo okusil vso trdeto in ostrost zadevnih paragrafov V Nevljah pri Karmiku. 9. aprila 1935 E. Born, šol. up-,. Nevlje Krona stvarstva: 451 vode... Ves krogotok našega življenja spremlja voda — Bistvo preosnove ti le v raztopljeni obliki sprejema telo lah ko trde snovi, ki mu dajejo Odrasel človek, ki tehta 70 kg, sestoji, kar se bo videlo marsikomu neverjetno, iz 45 1 vode m samo ii 35 kg trdih snovi. Pri tem je količina vode, iz katere sestoje po-edini organi, zelo različna. Stekleno telo v očesu sestoji n. pr. iz 99 odstotkov vode, kri iz 80 odstotkov, možgani, koža, vranica, hrbtenični mozeg in trebušna slinavka ia, 75 odstotkov vode, dočim imajo kosti, hrustanec in jetra še vedno za polovico svoje teže vode. Solze, ki izražajo bolečino, vsebujejo 98 odstot. te tekočine. Druge živali sestoje prav tako kakor človek pretežno iz vode, mnoge celo v še večjem odstotku. Morski klobuki imajo n. pr. celo 99.75 odstotkov vode v sebi. Otrok vsebuje razmeroma več vode nego odrasel človek, v starosti pa se njena množina v nasprotju z vladajočim naziranjem rajši poveča nego zmanjša. Le v posameznih organih, kakor v koži je je manj. Te številke in ugotovitve nam dovolj Jasno govore, da brez vode ni življenja Da zemlji, živimo tako rekoč v tekoči vodi. V hrani, ki jo uživamo, je od 40 do 85 odstotkov vode, in to je nujno potrebno, kaj- ti ie v raztopljeni ODiim spr ko trde snovi, ki mu dajejo krepko ogrodje. Vsa presnova je v nekem pomenu le izmenjava vodne tekočine, kolikor je pride v telo, je mora s predelanimi, za telo ne več porabnimi in celo strupenimi snovmi, iz telesa. V našem zmernem pasu porabimo tako dnevno približno 3 1 vode m če smo učaka-li 70 let, se lahko ponašamo, da je je steklo več nego 7 vagonov skozi telo. Od Homerjevih časov imenujemo ocean »očeta vseh stvari« in tudi današnji biologi ga imenujejo »zibelko življenja«. Prve rastline ta živali so nastale nedvomno v morju in šele z višjim razvojem so si neke vrste polagoma izbrale kopnino, ozračni ocean za svoje stalno bivališče. Mnoge živali pa žive še danes izmenoma v vodi in na kopnem, posebno na mladostni stopnji so navezane na vodo, n. pr. žabe, ki so kot paglavci popolnoma vodne živali. Pri mnogih žuželkah je isto. Tudi o bitjih, ki žive od rojstva do smrti na kopnem in dihajo zrak neposredno, moramo reči, da so prav za prav General Goring v Gdansku Na predvečer volitev v svobodnem mesta Gdansku je poslala nemška vlada v Gdansk na agitacijo predsednika pruske vlade, generala G d r i n g a. Kljub temu je bil uspeh nazistov efemeren: dosegli so jedva 60% Nevarna enakost Imen Drzna lopovščina pri pariškem draguljarju Pri nekem znanem pariškem draguljarju na Boulevardu des Italiens sta vstopila te «tai dva moža. Eden med njima je imel roko v obvezi, dragi, očitno njegov sluga, pa mu je bil v pomoč. Mož z obvezano roko, ki je bil zelo odlične zunanjosti, bi rad biserno ogrlico. Izbral si je končno zelo lep komad. »Koliko?« je vprašal. »7000 frankov,« je odgovoril draguljar. Kupcu se je videla cena malo previsoka, pa bi ogrlico vseeno kupil. Dejal pa je odkrito, da ni računal s tolikšno vsoto ta je zato nima pri sebi. Toda pomoč je bila lahka: »Poslal bom slugo k svoji ženi,« je dejal. »Ali bi bili tako prijazni, da bi napisali nekoliko vrstic zame?« Pokazal je na svojo obvezano roko. >Z veseljem,« je odvrnil draguljar ta je po diktatu napisal pisemce: »Draga, pošlji mi po tem slugi 7000 frankov, ki jih potrebujem takoj. Gre za lepo, majhno presenečenje. Tvoj Jacques.« Oba gospoda sta s smehom ugotovila, da se imenujeta Jacques, nato sta pismo zaprla, sluga je ž njim odšel. Četrt ure pozneje se je vrnil s 7000 franki, draguljar jih je sprejel, izročil ogrlico ta spremil kupca — takšnega nimaš vsak dan — z mnogimi prikloni do vrat. Zvečer je draguljar v najboljši volji dospel domov. Tudi žena ga je sprejela z radostnim licem; »Nu, kakšno je presenečenje, ki si mi ga pripravil?« — »Kakšno presenečenj e?« je vprašal mož začudeno. Skratka, v dveh minutah je draguljar ugotovil, da je postal žrtev dveh premetenih lopovov, ki jima je prodal ogrlico za svoj denar, žena se je seveda zanesla na njegovo pisavo ta njegov podpis. Izkazalo se je, da ta draguljar ni edini, ki se je ujel na ta trik. Toda za lopovoma nima policija nobenega sledu. S cigaro v ustih ne smeš pozdravljati Zakaj je Schmeling odslovil svojega managerja AmeriSki list »News Evening« poroča, da ata se nemški boksar Maks Schmeling in njegov ameriški manager Jacobs za vedno razšla. Vzrok je bil prav malenkostne narave. Jakobs se je kot Schmelingov mana- fer pripeljal v Hamburg, kjer je nastopil chmelmg na boksarski tekmi. Na tej prireditvi, s katero je zasledoval Američan samo dobičkarske namene, pa se je silno zameril sedanjemu režimu rjavih srajc: dal se je slikati z iztegnjeno roko in s cigaro v ustih. Nemci so to smatrali za žalitev režima ter so Schmelingu namignili, naj nemudoma pretrže vse zveze z Jacobsom. Schmeling je prejel tudi pismo od nemške športne zveze, v kateri ga je predsedstvo pozvalo, naj se loči od Jacobsa. Boksar se je tej zahtevi pokoril ter odpisal, da je ukrenil kakor so želeli njegovi rojaki. To je, pravi, storil tem lažje, ker letos ne bo nastopil v Ameriki ter mogoče sploh nikoli več ne pojde ▼ Zedinjene države. Čudna ženitvena agentura V Parizu so odkrili dokaj nenavadno ženitveno agenturo. Mlane inozemke, ki niso bile sigurne, da jih oblasti ne spravijo čez mejo, so sklepale zakone s starci, ki jih je ta agentura izbirala posebno rada v zavetiščih za starce ta bolnišnicah. Tako so si zagotovile francosko državljanstvo, ki jih je stalo malenkost. Neka mlada dama iz Hessena. ki je nameščena pri neki pariški firmi, se je zadnjič poročila na ta način z nekim 701etnim Benoisem, ki je privolil v »zakon« za eno kosilo ta 10 frankov T gotovini... Rusija uvaja smrtno kazen za otroke Te dni so v Moskvi usmrtili tri razbojnike. Zdi se, da tudi kriminaliteta med mladoletniki silno narašča, kajti vlada je pravkar izdala naredbo, ki določa, da se bddo posihmal sodili mladoletniki od 12. leta daije za zločine tatvine, nasilnosti, telesnih poškodb in umorov ter poskušenih umorov kakor predpisuje kazenski zakonik za odrasle. S tem ukrepom bodo tudi otroci od 12. leta podvrženi smrtni kazni, ki se bo izrekala tudi za primere špekulacije. , vlačuganja in prepovedanega beračenja. i vodni dihale i. Pri človeku je n. pr. vsa ogromna površina pljuč stalno pokrita s tenko vodno kožico, ki varuje ta organ pred izsušitvijo. Potreba po vodi ni pri vseh živalih enaka. živali, ki se hranijo s travo ta rastlinjem, potrebujejo običajno ogromne množine vode, krave n. pr za vsak kilogram krme kakšnih 5 1, konji ta ovce 2 do 3 1. Druge živali, kakor velblodi, vztrajajo dolge dni brez vode, sesalci v zimskem spanju ta žuželke pa celo mesece. Ko bitja umro, se njih sestavne snovi raztopijo v vodi in postanejo v tej obliki hrana rastlinam, ki so spet hrana živalskim bitjem. Takšen je krogotok našega življenja, ki ga v rojstvu, rasti in smrti spremlja kot eden odločilnih činiteljev voda. Vseučilišče po radiu V Zedinjenih državah so začeli na raznih vseučiliščih prakticirati predavanja po radiu, v najnovejšem času pa snemajo predavanja celo na gramofonske plošče, tako da lahko poslušaš najboljše profesorje tudi v najoddaljenejših kotih Aljaške ali Labradorja. Profesorji, ki predavajo po radiu, ostajajo pri tem doma in tudi dijakom ni treba hoditi v predavalnice, če se bo nova metoda obnesla, bodo vseučilišiki prostori uiporabni sploh samo še za praktična dela ta izpite. PRAVKAR IZISLA ŠTEVILKA ILUSTRIRANE TEDENSKE REVIJE »ŽIVLJENJE IN SVET" PRIOBČUJE NASLEDNJE ZANIMIVOSTI Naslovna slika: H. SMREKAR: »APRIL« Slika na ovitku: IMRE GOTH: »PORTRET MLADE DAME« Primarij dr. Mirko Cemič: STEBRI SODOBNE KIRURGIJE (7) — Fr. Slov-n i k: MED GOAJIRA INDIJANCI (2) — NAŠE IME ONSTRAN MEJ (A. D.) — DJO-SEROVA MA ŠTABA (C. M.) — UTRUJENOST UŠES — ŽEBLJI IZ PAPIRJA — Rudolf Kresa 1: MLEJNIKOVO SPOZNANJE (1) — Essad beg: ZAROTA ZOPER SVET (16) — NEZGORLJIV LES — PTICE LN LETALA — MESTO, Kl ŽIVI OB ŠPORTU — Dr. Anton Debeljak:PO SINJI ADRIJI (16) — L Ko-štial: BLUMENBACH (1832) O SLOVENCIH (2) — ZAPISKI (Zgodovina na tekočem traku - T-or) — IZ LITERARNEGA SVETA (Moderna romunska drama (a. p.) — TEHNIČNI OBZORNIK (Tehniška dejavnost Rusije - trna) — ČLOVEK EN DOM (Kopalnica) — SAH (Partiji z moskovskega turnirja — Problem) — ZA BISTRE GLAVE — Na platnicah: HUMOR (Adamson) — KRI2ALJKA (Crassus) — NAVODILA ZA UDOBNO VOŽNJO (st) — ANEKDOTE »ŽIVLJENJE IN SVET« se naroča pri upravi, Ljubljana, Knafljeva ulica 5, in stane na leto (dve knjigi) 80 Din, za pol leta (ena knjiga) 40 Din, za četrt leta 20 Din. Posamezni zvezki se dobijo po 2 Din. TELEFON štev.: 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Darovana srečka zadela dobitek četrt milijona Din Lepotica v kovačnici Vaška kovačnica v Newhousu na Angleškem je prava privlačnost za tujce in domačine. Ljudje prihajajo, da si ogledajo tam Zlletno Peggy Whitovo, ki je, kakor večkrat prej, ponovno zmagala v lepotni tekmi. Dekle je hči vaškega kovača ta sama pomaga očetu v kovačnici že od svojega 12 leta. In temu poklicu hoče ostati zvesta. Pravi, da čez deset let gotovo ne bo zmagovala več na lepotnih tekmah, pač pa bo zmagovala na vsaki — kovaški tekmi. Bilo bi ji pa ljubše, veli bodoča kovaška mojstrica, če bi ljudje, ki jo prihajajo občudovat, prihajali rajši s konji ne>go z avtomobili. Tako bi imela več dela ta zaslužka. Ponosna pa je na to, da ima pri vsej svoji moči in težkem delu nežno postavo brez muskulaznih rok. Smrt ameriškega časopisnega mogotca Te dni je nenadoma preminul na posledicah možganske kapi lastnik lista »New York Times« in upravni svetnik družbe »Associated Press«, Adolph S. Ochs. KAKŠNO VODO PIJETE! Povsod, kjer je voda slaba, pretrda ali pre-mehka, bi vsakdo, zdrav, zlasti pa bolan, moral popiti mesečno nekoliko steklenic prvovrstne, prirodne Radenske da vzpostavi ravnotežje mineralov in sokov v telesu! DOBRA VODA JE POL ZDRAVJA ! Mnogo bolezni izvira od slabe vode ! V družini dunajske operne pevke Marije Jeritze je bil dalj časa nameščen mlad moški, ki je svojčas veljal za »najmanjšega vojaka avstro-ogrske vojske«. Pevka ga je sprejela v službo kot komornega služabnika. Pred dvema letoma je darovala Jeritza komornemu slugi srečko, ki jo je sluga z zahvalo vtaknil v žep. Niti pomislil ni, da bi mu ta srečka kdaj utegnila prinesti resnično srečo. Sluga je imel v tej službi dovolj prostega časa. Porabil ga je za študij in pred časom je napravil gimnazijsko maturo. Ta uspeh ga je spod bodel, da se je vpisal na juridično fakulteto, kjer namerava napraviti še doktorat. Mož. ki si hoče s tem ustvariti novo življenjsko eksistenco, pa je bil te dni veselo iz-nenaden ob vesti, da je zadela srečka, la mu je bila darovana pred skoro dvema letoma, lep dobitek četrt milijona Din. Sel je takoj v loterijo, kjer so mu izplačali denar, ki mu bo olajšal nadaljnje študije ter mu mehko postlal za novo življenje. Narod, ki pozablja brate v sužno-sti, tepta svojo čast! »Bran-i-bor« se briga zanje. Pristopajte! Sest mrtvili, devetnajst ranjenih Ha avtomobilskem dirkališču v Chateau-Thierrvju je te dni vozilo italijanskega dtrkaCa Cattonea zavozilo ▼ množico. Sest ljudi je bilo mrtvih, devetnajst ranjenih. Na »lita vozilo po katastrofi Filma joči V Los Angelesu je policija uvedla zanimivo strelno orožje: samokres z drobno filmsko kamero, ki snema s fotogrofsko natančnostjo vedenje zlikovca v boju s policijo. Tudi vzrok za ločitev V Londonu je neka žena zahtevala ločitev svojega zakona ta jo je tudi dosegla. Ko so jo vprašali za vzrok, je dejala, da ji je mož radikalno obrezal nohte na prstih, ki je bila na njih dolžino zelo ponosna. Seveda pa je s temi nohti moža v nekem prepiru »pobožala« po obrazu. Sestanek v Stresi Lepota kraja in narave — Zgodovinski spomini Danes Se sestanejo v Stresi predstavniki glavnih evropskih velesil h konferenci, ki naj organizira miT na našem kontinentu. Sestali se bodo na Isoli Belli, kamor je že nekaj dni zabranjen dostop vsem količkaj sumljivim elementom. V Stresi so zaradi popolne varnosti državnikov, ki pridejo tja na obisk, koncentrirali nad 2000 vojakov, ki bodo skrbeli za vsestranski mir in red. Državniki se bodo v Stresi izčrpavali z dalekosežnimi posvetovanji, zato jim bodo gostitelji skušali nekoliko omiliti mučno delo vsaj z mirom in lepoto okolice. Trg pred mestno hišo so popolnoma prenovili Presadili so drevesa in jih nadomestili z ogromnimi palmami, tako da je dobila Stresa popolnoma lice nabrežnega letovišča. Ponoči bodo posebni žarometi razsvetljevali Lsolo Bello in Isolo ded Pesca-tori, podnevi pa ne bodo smeli voziti skozi Streso nobeni tovorni avtomobili. Tudi vozila, ki povzročajo kakršenkoli večji trušč in hrup, bodo morala jemati ovinke. Vrtove v StTesi 90 zasadili že pred tedni s svežim cvetjem, ki bo še povsčalo krasoto kraja. Kdor ni videl Boromejskih otokov z lastnimi očmi, si ne more napraviti prave podobe tega koščka zemlje. Svojčas je bilo tod okoli pusto m prazno, iz vode so Štrlele le gole pečine. Danes je ta pokrajina ena najlepših v Italiji ta že sloviti francoski pisatelj Stendhal je dejal ,da ti kraji po svoji lepoti prekašajo celo napolijski zaliv. Okolica Strese je zasajena s pinijami, palmami, oranžnimi in citronovimi grmi, s cedrami, magnolijami m kamelijarrri. Vrtovi nekaterih vil so sezidani v terasah, kar še povečuje dražest narave. Na Isoli Belli stoji vila iz 17. stoletja, kjer je mimogrede živelo mnogo osebnosti svetovne zgodovine, med drugimi tudi Napoleon I. Italijanski dirkač Cattoneo, ki Je v Chateau-Thierrvju 7av0z.il v množico ta usmrtil šest oseb Mot vedno nudimo vefflro Izbiro trenchcoato% spomladanskih plaščev, vetrnih jopi* čev, športnih oblek in vsa druga oblačila za gospode po najnižjih cenah Drago Schwab, Ljubljana A N E K D O T A Slovitega glasbenega kritika Hanslicka so pozvali nekoč kot izvedenca k neki sodni razpravi. Dva nadarjena komponista sta se tožarila ta si očitala medsebojne kraje neke melodije. Hanslick je prosil sodnika, naj bi dal to melodijo zažvižgati. Zgodilo se je. »Kdo je torej oškodovanec?« je vprašal sodnik po tej produkciji. »Offen-bach!« je dejal Hanslick kratko. VSAK DAN ENA »Nežika, zakaj niste danes premenili zlati ribici sveže vode?« »Milostiva, saj vendar vidite, da Se včerajšnje ni popflak ŠPORT Delovanj« SK Celja V četrtek je bil v Celjskem uwmu redni letni občni zbor SK Celje, ki se ga je udeležilo mnogo članov. Občnemu zboru je predsedoval podpredsednik g. dr. Vrečko, ki je po pozdravnih besedah sporočil, da je ministrstvo za telesno vzgojo potrdilo nova pravila SK Celja, ki je najmočnejši klub v Celju. SK Olimp je pisneno pozdtravil občni zbor. TftJnik g. Wagner je poročal, da si je klub v 16. letu obstoja zgradil na G-Iazijli lt-po gaiufarobo. Klub je posvetil zlasti naraščaju mnogo pozornosti. Zlasti agil-na j« bila nogometna sekcija. Tajnik je omenil po^efen« *as>iuge, ki so si jih pridobili člani klubovega grajenega odbora. ZahvaitU se je mestni občini celjski, ki je podaljšala zakupno pogodbo za (Mazijo od a) na 50 let in tieku za podporo. Poročilo blagajnika g. Kočuvana izkazuje t)8-736.C0 dinarjev prejemkov Ln 1>8.2-57.60 dinarjev izdatkov. Načelnik nogometne sekcije g. dr. Ivič j« poročal, da ima sekcija 137 aktivnih, t'l verificiranih igralcev. Prvo moštvo je igralo v pretekli dobi 33 tekem, rezultat 104:7&, rezerva 13 tekem (51:28), mladina 13 tekem (54:25). V sekciji ni bilo prave discipline, kar je glavni pogoj uspehov. Načelnik teniške sekcrije g. dir. Blel-■weis je poročal, da ima sekcija 37 članov in da je bil obisk tenišča lani nepo-voljen V avgustu so igrali celjski igralci propagandni teniški turnir z Beogradom. Za plavalno sekcijo je poročal načelnik g. dr. Vrečko. Tudi za plavalni šport lani ni biilo mnogo zanimanja. Zgraditev modernega plavalnega bazena zaradi položaja na denarnem trgu zaenkrat še ni izvedlljiva. Načelnik lahkoatletske sekcije g. prof. Bolhar je omenil, da je bila v začetku septembra izbirna lahkoatletska tekma vseh 4 celjskih sri-vlačna in zanimiva. Občinstvo naj ne zamudi prilike in mnogobrojno ooseti tekmo. Vstopnina nizka. III. veliki propagandni teble-tenis turnir bo v soboto in nedeljo v dvorani »Sloge« pod pokroviteljstvom ministra dr. Marušiča. Nastopajo vsi najboljši klubi in njih igrači in igračice. za pokal g. ministra tekmujejo moStva 2KD kraljice Marije, L in H., Makabi, YMGA I. in II., železničar (vsi Zagreb), Jugoslavija (Celje), ISSK Maribor I. in n., Korotan I. in n.. Reka. 2SK in drugi. Ustanovitev table-tertls sekcije v Novem mestu. Dne 5. t. m. se je vršil v Novem mestu v Sokolskem domu sestanek, na katerem je bila ustanovljena ta-ble-teaiis sekcija, ki bo podružnica Zel. SK Hermesa iz Ljubljane. Sestanek je vodil g. Kononenko, žel. uradnik, ki je duša tega gibanja. Prisostvovalo je precej ljudi, ki so se z veseljem oprijeli dela v tej športni panogi. Prostori, ki jih je doslej dal g. Kononenko v svojem stanovanju na razpolago za treninge, so že premajhni. Zato je Sokol rade volje odstopil potrebne prostore, za kar mu gre velika zahvala, žel. SK tz Gjubljiane Je poslal v Novo mesto znanega prvaka g. Horvata, ki bo treniral Novomeščane v tej lepi družabni športni panogi teden dni. Nadalje se bodo člani udeležiti mednarodnega table-tenis turnirja, ki ga priredi v maju žel. SK Hermes, a tudi eami nameravajo izvesti doma v Novem mestu več prireditev. Zato upajo, da jih bodo Novomeščani gotovo podprli. Novi sekciji obilo uspeha! ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes od 14 .naprej strogo obvezen trening za ligino moštvo. Zaradi trening-tek-me naj bo prvo moštvo ob 16.30 v garderobi. Magister, Lazar, Zorna da, Sovine. Emil sigurno. , , „ Iz sk Dirije. Hazenska sekcija. Drevi ob 18.15 naj se zglasijo v posebni sobi kavarne Evrope vse country tekmovalke, ki so nastopile za podsavezno prvenstvo. Pribošek Anči, sigurno. — Lahkoatletska sekcija ima danes popoldne ob 17. važen trening za vse atlete na igrišču, zglasijo naj se tudi vsi tekmovalci, ki so startali v Celju. Vodstvo opozarja, da pričnemo danes spet s kulukom. Na delo naj pridejo tudi tisti, ki so dosedaj izostali. Vsak posameznik naj se zaveda, da dela za sebe in za klub. _ plavalna sekcija. Zimski bazen je za članstvo otvorjen v četrtek od 18. do 20. in v soboto od 16. do 20. Trenirajte sistematično. SK Mars. Jutri ob 20. sestanek I. in rez. moštva v klubski sobi. G. Gene gotovo! SK Slovan. Danes popoldne strogo obvezen trening za vse člane nogometne sekcije, zvečer ob 22.30 pa strogo obvezen sestanek v gostilni pri »KruŠiču«. SK Slavija. Danes ob 16. strogo Obvezen trening na igrišču Reke za vse verificirane igralce. Oprema pri gospodarju. Zvečer ob 20. članski sestanek v Evropi. Slalom klub 34. (Tajništvo.) Zaradi tehničnih zaprek bo občni zbor 16. t. m. ob 20. v zeleni dvorani Uniona. Okrožnica sledi. Opozarjamo članstvo, da poravna raostalo članarino med uradnimi urami v klubovem lokalu. Visokoalpinsld turni smuč. tečaj Ilirije bo od 23. do 30. IV. v Julijskih Alpah pod vodstvom saveznega učitelja, ako se prijavi zadostno število tečajnikov. Prijavite se pravočasno na naslov sekcije, Ljubljana, kavarna Evropa, najkasneje do 20. IV. — Prijavnine ni Dnevni stroški okrog 60 Din. Prijavljenci prejmejo pravočasno vse potrebne podatke. REPESTOAfi DRAMA. Začetek ob 20 Četrtek, 11.: Malomeščani. Premiera. Red C in poletni abonma. Petek, 12.: Naša beseda. Prireditev dijakov klasične gimnazije. Izven. Sobota, 13.: Malomeščani. Izven. Nedelja, 14.: Bonbury. Izven. Znižane cene. OPERA. Začetek ob 20. Četrtek, 11.: Zdaj vam eno zaigram. Četrtek. Petek, 12.: Zaprto. Sobota. 13.: Dežela smehljaja. Na korist bolniškega fonda Udruženja gledaliških igralcev. Izven. Za red Četrtek se poje jutri opereta »Zdaj vam eno zaigram«. Delo je komponi-rano po muzikalnih motivih Johanna in Jo-sefa Straussa in daje s tem jamstvo za solidno muziko. Preizkušeni dramatik Nestroy daje s svojim tekstom mnogo povoda za smeh, v režijskem oziru pa je delo postavljeno skrbno in z najrazličnejšimi tehničnimi efekti na oder, da tvori posrečeno celoto in nudi mnogo zabave. Zasedba je pre-mierska, dirigira dr. Švara, režiser: prof. Sest. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20.15. Sobota, 13.: Lepa pustolovščina. Premiera. Nedelja, 14.: Lepa pustolovščina. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20 Četrtek, 11.: Vijolica z Montmartra. B. Gostovanje Erike Druzovičeve. Radio Četrtek, 11. aprila. LJUBLJANA 12: Plošče. — 12.50: Poročila. — 13: Čas, plošče. — 18: Uverture na ploščah. — 18.20: Recitacije (Slavko Jan). — 18.50: Srbohrvaščina. _ 19.20: Cas, jedilni list, program za petek. — 19.30: Nacionalna ura. — 20: Radio - orkester. — 20.50: Prenos opere »Carmen« iz milanske >Scale«, v odmoru čas in poročila. BEOGRAD 17: Narodna glasba. — 20: Lahka godba. — 21: Kakor v Ljubljani. — ZAGREB 12.10: Plošče. — 17.15: Godalni kvartet. _ 20: Koncertni večer. — 22.15: Narodne pesmi. _ PRAGA 19.30: Orkester. — 20.05: Simfoničen koncert. — 22.15: Lahka in plesna muzika. — BRNO 19.30: Prenos iz Prage. _ 22.15: Lahka glasba. — VARŠAVA 19.35: Violinske skladbe. — 20: Koncert orkestra in solistov. — 21: Prenos opere iz Milana. — DUNAJ 12: Orkester. — 16.10: Vesele popotne pesmi. — T7.30: Celo koncert. — 20: Lahka glasba. — 20.55: Prenos opere >Carmen< iz Milana. — 23.50 Lahka in plesna muzika. _ BERLIN 20-10: Drobne scene iz rodbinskega življenja. _ 23: Sodobna muzika. — 24: Muzi- kantje iz Bremena. — K6NIGSBERG 20.15: Plesni večer. — 22.30: Handlov koncert. — 23: Prenos iz Berlina. _ STUTTGART 30.15: Citraški koncert — 21: Tz Konigs-berga. — 23: Iz Berlina. — 24: Nočni koncert. — RIM 17 06: Vokalen in instrumentalen koncert. — 20.45: Simfoničen konceH. Točno plačuj »Jutru« naročnino Varuj svojcem zavarovalnino mir milo za zotje napravlja zobe sijajno bele — je posebno ekonomično. Z ovlaženo krtačko potegnite z lahnim pritisKcm preko mila — z malo mila mnogo pen. Generalno zastopstvo: D. Pechmajou & Cie, Zemun 109 VRTNE SOLNČNIKE izdeluje Bela FETTMANN, Zagreb, Masa-rykova 9. Zahtevajte brezplačen ilustrovan cenik. Prevzema tudi preobleke. 119 Pomladanske obleke površnike za gospode ter plašče in kostume za dame, izdeluje po najnovejšem kroju ALOJZIJ LOMBAR modni salon za gospode in dame LJUBLJANA VII., Celovška cesta št. 53 Točna postrežba, nizke cene. 142 Siastojfbtvc tovarniško s komisijsko zalogo za dravsko in savsko banovino prevzame reelen in sol-venten trgovec z najboljšimi referencami in zvezami, s sedežem v Zagrebu. Prednost ima tehnična stroka. Pisarna in skladišče na razpolago. Ponudbe na PROPAGANDA d. d., prije Jugosl. R. Mosse, Zagreb, Jelači-čev trg 5, pod šifro »Generalni zastopnik«. 3574 ROOTES Ltd. LONDON •V v PRVOVRSTNI ANGLEŠKI AVTOMOBILI ZNAMKE najbolj prikladni za naše razmere IZLOŽBENI LOKALI DUNLOP — Gunduliceva 7 ZAGREB r^M i m"'*1 iVr.-l! - pripoveduje, kako se osvojujejo ^ moški Bila sem obupana, ker »o se druga dekleta bogato poročila in 'postala srečna, a mene nihče ni snubiL Neka ciganka pa me je opozorila, da odbija moške grda polt, nos, ki se blesti in mastna koža, kakršno imam jaz. Priporočila mi ie, naj poizkusim puder Tokalon, ki' svebuje smetanovo peno. Uspeh je bU naravnost čudovit in popolnoma različen od: ttfKoka dragih pudrov, ki sem iih do "tedaj uporabljala. Puder Tokalon pre preči vsako blestenje, zožuje razširjene znojnice ter daje polti prekrasno mat lepoto, ki vname srce vsakega moškega. Po enkratni uporabi ostane puder na licu ves dan ali vso noč. ne glede na to, kje sem in kaj delam. Sigurna sem. da lahko vsaka žena postane privlačljivejša in zapeljivejša s pomočjo pudra Tokalon, ki vsebuje smetanovo peno. ZAHVALA Za premnoge izraze iskrenega sočutja, katere smo prejeli ob bridki izgubi našega dobrega očeta, starega očeta, prastarega očeta, brata in strica, gospoda IVANA ŽITNIKA izrekamo tem potom vsem najiskrenejšo zahvalo. Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini, g. županu Medenu za iskrene poslovilne besede, g. zastopniku gostilničarske zadruge, gg. pevcem za ganljive žalostinke, g. Janku šviglju za ganljiv govor v hiši žalosti ter vsem darovalcem prekrasnih vencev. Vsem, ki so za časa bolezni lajšali trpljenje pokojniku in vsem, ki so ga obiskali poslednjič na mrtvaškem odru in ga spremili k večnemu počitku, posebej hvala. Selšček, dne 10. aprila 1935. 3592 Žalujoči sin IVAN in ostalo sorodstvo. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO javlja žalostno vest, da nam je smrt sredi plodonosnega dela li i lil našega častnega člana in odličnega slovenskega alpinista. Ohranimo mu časten spomin! Ljubljana, dne 10. aprila 1935. lilij Umrl je naš dobri pap Bre2 pc-ethr. -ga obvC6tS*. dr. Henrik Turna advokat po kratki in mučni bolezni. Dragega pokojnika prepeljemo v petek, dne 12. t. m. ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Fiignerjeva ulica 9, na pokopališče k Sv. Križu. Prosimo tihega sožalja. v Ljubljani, dne 10. aprila 1935. Anka, inž. Ivan, inž. Jaroslav, dipl. comm. Branimir, c and. inž. O stoj, dr. Boris, inž. Zoran, otroci, in ostalo sorodstvo. 3593 R. L. Stevenson: 4 SAI\T-1VEN Prigode francoskega ujetnika na Angleškem Omenil sem že, da je bilo vedenje nekaterih obiskovalcev zelo vsiljivo. Mnogi teh starih brkačev, ki 60 bili, čeprav kmečkega rodu, že od deških let utrjeni v zmagovitih vojskah in vajeni, da so se prosto gibali med podrejenimi ljudmi in trepetajočim prebivalstvom, se niso in niso mogli vživeti v svoj izpremenjeni položaj. Posebno neki Goguelat, prava živina, ki se ga razen vojaške pokorščine še nikoli ni bila dotaknila omika, a se je bil z najvratolomnejšo drznostjo povzpel do čina, kateremu se drugače ne bi bil zdel kos — namreč do časti kvartirmojstra v 22- linijskem polku. Kolikor more biti divja zver dober vojak, je bil dober rvojak; križec, ki se mu je lesketal na prsih, je bil hrabro zaslužen; a v vseh rečeh, ki niso neposredno zadevale njegove dolžnosti, ni bil ta dedec nič drugega kakor razgrajač in žaljivo neveden pohajač beznic najnižje vrste. Kot rojen plemič in izboren človek sem bil jaz vzor vsega tistega, kar je najmanj razumel in najbolj zaničeval, in že sam pogled na naše obiskovalce ga je spravil vsakikrat v slepo togoto, ki jo je hitro znesel nad prvim, kdor mu je prišel naproti, in le prevečkrat nad menoj. Tako se je zgodilo tudi zdaj. Komaj so bile porcije razdeljene in komaj sem se bil s svojo umaknil v kot dvorišča, sem ga že zagledal, kako je kolovratil proti meni. Pri tem je kazal razposajenost, ki je bila polna sovraštva. Truma mladih norcev, ki so ga imeli za dovtipneža, jo je s pogledi polnimi pričakovanja ubirala za njim, in uganil sem, da me je bil izbral za tarčo kake svoje CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek ta enkratno objavo oglasa Din 12-—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa En 20.—% Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 2.— davka sa vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—* neznosne šale. Prisedel je k meni, razložil 6vojo porcijo, nri porogljivo napil z ujetniškim pivom in jel govoriti. Tega, kar je govoril, ni moči ponoviti, a njegovi občudovalci so očividno mislili, da s svojimi dovtipi prekaša samega sebe, in so se kar valjali od veselja. Nikoli si ne bi bil mislil, da je ta lopov toli bister opazovalec; a sovraštvo daje človeku tenko uho, in Goguelat je bil bogme res štel najine pogovore, da celo Florino ime je vedel. Počasi se mi je vrnila hladnokrvnost in z njo vred divja jeza, ki me je samega presenetila. >Ali boste kmalu končali?« sem vprašal. >Kadar končate, bi rad tudi jaz izpregovoril besedico ali dve.< >0, seveda, vsakomur, kar mu gre,< je odvrnil. »Ze poslušamo! Markiz de Carabas ima besedo.« »Izvrstno,< sem dejal. »Povedati vam moram namreč, da sem plemič. Vi seveda ne veste, kaj to pomeni. Nu, dajte, da vam razložim. Plemič je čudna žival, izvirajoča iz neke druge, nenavadne vrste bitij, ki jim pravijo .predniki'; in kakor krastače in druga golazen ima tudi on nekaj, kar imenuje čuvstvo. Lev je plemič'-nikoli se ne dotakne mrhovine. Tudi jaz sem plemič in se ne morem pripraviti, da bi si omadeževal roke s takimle kupom blata. Ostanite pri miru, Philippe Goguelat! Pri miru sedite in ne črh" nite besede, če ne, bom vedel, da ste strahopetec. Straža naju ima na očeh. Na zdravje!« sem rekel in mu napil z ujetniškim pivom. »Izvolili ste na tak in tak način govoriti o mladem dekletu,« sem nadaljeval, »ki bi bilo lahko vaša hči in ki je dajalo meni in drugim najinim tovarišem miloščino. Če bi vas cesar —« salutiral sem _ »če bi vas moj cesar slišal, bi vam strgal križec s tega štorastega telesa. Jaz tega sicer ne morem storiti — kako naj vzamem, kar je podelilo njegovo veličanstvo? — a nekaj vam obljubim: to, da vam še nocoj prerežem vrat.« MaU^gUtsi Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« odgovor, priložite Dlll 3*" v znamkah. V minulih dneh sem bil prenesel toliko, da je najbrže mislil, da ne bo mojega potrpljenja nikoli konca; zato je izprva sedeL, kakor da bi bilo treščilo vanj. A veselilo me je, da so nekatere mojih besed predrle celo njegovo debelo kožo; razen tega je bil ta zverinec v resnici drzen junak in je ljubil boj zaradi boja. Pa naj ga je nagnilo k temu karkoli, hitro se je zbral in — toliko mu moram potrditi — dostojno sprejel vso reč. »In jaz, tako mi peklenščkovih rok,« je dejal, »vam obljubim, da vam bom na voljo!« Nato mi je iznova napil, in tudi jaz sem mu vestno nazdravil. Novica o tem pozivu se je kakor viliar raznesla med ujetniki. Vsi obrazi so zazijali kakor obrazi gledalcev na konjski dirki; in bogme, človek mora sam poizkusiti dejavno življenje cesarskega vojaka, nato pa razjedajoče dolgočasje ujetniškega tabora, da razume navdušenje najinih tovarišev. Goguelat in jaz sva spala v isti desetniji — to je dokaj poenostavljalo vso zadevo. Vseh dvanajst mož najinega oddelka se je združilo v častni svet. Za predsednika so izvolili nekega narednika iz četrtega dragonskega polka, starega, bradatega vojaka, izvrstnega in poštenega moža. Z največjo resnobo se je lotil svoje naloge; obiskal naju je in sporočil častnemu svetu najina odgovora. Moj odgovor je bil krepak, kakor se je spodobilo. Rekel sem mu, da mi je gospodična, ki je Goguelat grdo govoril o njej, pri raznih prilikah dala miloščino. »Kot Francoz in vojak,« sem nadaljeval, »ji moram biti hvaležen in se čutim dolžnega, da branim njeno čast in obenem čast armade. Vi ste starejši od mene in moj načelnik. Povejte mi, ali nimam prav.« Narednik, miroljuben star možak, me je s tremi prsti potrepljal po hrbtu. »C' est bien, mon enfant,« je dejal in se nato vrnil k drugim članom častnega sveta. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičača se malih oglasov, je naslavljati sia: Oglasni eddelek „ Jutra", Ljubljana. Slutbe išie Beseda SO para, davek 2 Dio, ta iifro al) dajanje aaslova 3 Din. Najmanj« tnesek 12 Dia. Trgovski pomočnik mešane stroke, star 32 let, a 5000 Din kavcije, želi premeniti službo. Naslov v včerh poslovalnicah »Jutra« 7001-2 Vrtnar vojaičine prost, izučen, ki hi opravljal tadi druga dela, išče službo. Naslov v Tfeh poslovalnicah »Jutra« ®85-2 Kot gospodinja k samostojnemu gospoda bi šla gospa srednjih let in čedne zunanjosti. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »37«. 7033-2 5000 Din onemu ki preskrbi pridnemu tr- fovskem-u naobražencu do-ro stalno službo. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »5000«. 7030-3 Mlad pek. pomočnik ki bi ramašal tudi kruh, išče službo. Mavc Franc, Ljubljana VII, černetova žt. 12. 7016--1 OTrTTTTffrTU Beseda 1 Din, davek 2 Ola, >a iifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši tnesek IT Dia. Za izdelovanje foto-amaterskih del ▼ mestu izven Ljubljane sprejmem žensko moč. — Čimprejšnje ponudbe na oglaa. oddelek »Jutra« pod značko »Foto 3310«. 6068-1 Lepo dekle dobro raščeno, za predvajanje kopalnih plašče v in oblek pri modni reviji — proti dobremu plačilu išče »Zveza gospodinj«, Breg 8. Zglasiti sa je v petek 12. aprila m-ed 2. m 3. popoldne. 6093-1 Krojaškega pomočnika t* fino veliko delo iprej--mem. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 6073-1 Mlajšega pekovskega pomočnika ki bi raznašal tudi kruh, sprejme takoj Anton Bohorič, pekarna, Tržič. 03SM Gospodinjo solidno in marljivo, ne it-pod 30 let staro sprejme kavarna »Emona«. Predstaviti se je dnevno med 16. in 13. uro v pisarni podjetja. 6990-1 Kroj. pomočnika za fina velika dela, v stalno službo sprejme takoj Rems frrao, Vogelna št. 5 6062-1 Kuhinjsko blagajničarko sprejmem takoj. Naslov t vseh poslovalnicah »Jutra« 7002-1 Akordante iščemo ta kopanje temfje, kamenja in druga regulacijska dela. — Takojšnje ponudbe aa naslov: Ing. Taškovič, Regulacija Savinje, Trenerje pri Celju. 69794 Vestno kavarniško slaščičarko (ja) »a večji obrat na Jadranu se sprejme takoj proti primerni kavciji. — Pojasnila daje Hranilnica kmečkih občin v Ljubljani, Miklošičeva cesta 19. 6097-1 ki je že služilo v gostilni, išče gostilna Mrak na Cesti 29. oktobra (itimeki) 4. 7006-1 Beseda 1 Din, davek 2 Din, ta Šifro ali dajanje aaslova 5 Din. NajmanjSl tnesek 17 Din. Trgovska vajenka vajena vseh poeluv v trgovini, pisarni in pri blagajni, išče v svrho temeljite j še trg. naobrasbe mesta v boljši trgovini v Ljubljani, z vso oskrbo v hiši. Ponudbe na oglas, oddelek •Jutra« pod šifro »Poštena vajenka«. TOOO-4A Kupim Be»e4a t Di«, davek 2 Dia, ta iifro ali dajanje aaslova S Dia. Najmaajii tnesek 17 )ta- Dva štedilnika ali samo ogrodje kupim. Naslov v vaeh poslovalnicah »Jetra«. 701(3-7 Prodaim Beseda 1 Dia, davek 2 Dia, ta iifro ali dajani« aaslova S Dio. Najmanjii tnesek n Ota. Pozor, trgovci! Več trleiklov proda Škafar Peter, Ljubljana, Borštnikov trg. 6893-6 Športne suknjiče prima & 96 Din, pomparee, modne hlače itd. kupite zelo ugodno pri Preskerju, Ljubljana. Sv. Petra e. 14 ai-« Otroški voziček (Korbwageo) dobro ohranjen naprodaj v Cerkveni nlici 81/1 levo. 651G-6 G. Th. Rotman: Brata Smuka Takoj nato se je zapletel v telefonske žice, kjer je obvisel. Vrv se je bila utrgala in se ovila okoli telefonskega droga. »Nu,« je rekel sam pri sebi, »vsekako sem na pravi strani; edino vpra&anje je zdaj, kako pridem dol?« Zakaj v plezanju ni bil še nikoli mojster. Samo odraslim pošljemo novi katalog S, nazvan »šola ljubezni« •reče ln obojestranskega zadovoljstva v takonn. Katalog je opremljen t tnte-reaantnimi slikami is »pe-eijainih področij higijenskih pripomočkov v takonskem življenju kot n. pr. ženska io moška zaščitna sredstva, pariške novosti in fotografije in druge intimne spe-eijalitete ta zakonske življenje. Pošljemo diskretno, zaprto, bre* tunanjeea naslova tvrdke, ko« priporočeno pismo proti povzetju u Din 17.50. Zelo zanimiv prospekt »M0SK1, USPEH TAKOJ!« poSljemo prcrtl povtetjo ca Din 17.50. »90L0 LJUBEZNI« — in »MOŠKI, USPEH TAKOJ!« skupaj poSljemo proti povtetjo ta Din 29.50. Zastopstvo »Salns«, Zagreb 2-Jo., Samostanska nI. lil. 19404 Električna naprava za pogon al! razsvetljavo ali za manjšo les. industrijo Ietosmerni tok 280 voltov z dinamo 19 KW, 3 motorji 1.6 do 3 HP, s stikalno napravo, stikalno ploščo z vsemi merilnimi instrumenti in varovali, bakrenim kablom in bakreno vrvjo za prosti vod, strešni stojali z izolatorji itd., vse kompletno v dobro uporabljivem stanju »Elin-iidelek« poceni naprodaj. Pojasnila daje K. Kiffmann, stavbno podjetje, Maribor. Avto, rhoto Beseda 1 Din, davek 2 Din, sa iifro ali dajanje aaslova 5 Dia. Najmanjii tnesek 17 Dia. Avto Amilkar v najboljšem stanja ngod-no prodam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. Kapital Beseda I Din, davek 2 Din, sa SHro ali dajanje aaslova 5 Dia. Najmanjii tnesek 17 Dia. Hranilne knjižice vseh bank ln hranilnic kupite ali prodasto najugodneje potom — Bančno kom. zavoda Maribor. Aleksandrova št. 40. Za odgovot 3 Din v znamkah. 6856-16 Posredujem denar na hranilne knjižice v ■ e b denarnih tavodov Rudolf Zore, Ljnbljana Giedaliika 12, telefon 38-16 96-16 Hranilno knjižico Kmetske posojilnice — i vlogo 80—130.000 Din zamenjam za hranilno knjižico Mestne hranilnice aH za knjižico Ljudske posojilnice v Ljubljani, ali tudi za knjižico Mestne v Kočevju ali Novem mestu Cenj. dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Zamenjava t doplačilom« 7038-16 Kupim knjižice Kmetske posojilnice, z vlogo 28.000 Din. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Denar takoj«. 6007-16 Poravnave konkurze plačanja dolgov v knjižicah in kapitalizacija istih, posredovanja kreditov in gotovine na hranilne knjižice, davčne zadeve, bilance ln vse druge trgovsko-gospodarske posle Izvede koncesionirana Trgovsko-gospodaraka poslovalnica v Ljubljani — Romanskega ulica št. 17. Dopisom priložite znamko za odgovor. 7004-16 Vlogo Mestne hranilnice ljubljan ske vzamem. — Dobavim gradbeni materijal. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »10.000«. 6943-16 Tvrdka A. & E. Skaberne Ljubljana, javlja, da jemlje do preklica r račun zopet hranilne knjižice prvovrstnih ljubljanskih de narnih tavodov (Mestne hranilnlee, Ljudske poeojil niče itd.) Istočasno opozarjamo na našo velikonočno razprodajo raznih zave«, gardm, garnitur, pre prog Hd. 608646 Dobro in sigurno eksistenco si lahko ustanovi — proti hranilni knjižici Radovljiške posojilnice ali drugih dobrih zavodov, z vlogo 50.000 Din. Dopise na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Eksistenca 50.000«. 606046 Družabnika (co) z gotovino 30—60.000 Din sprejmem takoj v dobro idočo manufakturno trgovino, v svrho razširjenja iste. Strokovno znanje ni potrebno. Samo resne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Ob Dravi«. 9977-(16 V najem Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajauje naslova J Din. NajmanjSl tne«ek 17 Din. V Celju v Sokolskem domu oddamo v najem gostilno in stanovanje Ponudbe na Sokolsko društvo v Celju. 70194C Beseda I Dio, davek 2 Dio, ta šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din. Več stavbnih parcel v krasni legi, pod ugodnimi pogoji prodam. Vodovod in elektrika. Pojasnila daje Andrej Kregar, St. Vid št. 59. 6676-30 Novo hišico s 3 sobami, vsemi pritikli-nami, vodo, elektriko in velikim ograjenim zemljiščem, v bližini Ljubljane prodam na odplačilo. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Potrebno 40.000 gotovine«. 7033-20 SOKO OBLEKE REKLAMNA PRODAJA ZA POMLAD SOKO kamgarn obleka, moška, izdelana po najnovejšem kroju, katera ie stala Din 560.—, prodajamo sedaj za Din 400.— SOKO damski plašči, pariški kroji, od . . Din 200.— naprej SOKO otroške oblekce v raznih barvah od » 53.— > SOKO moške obleke, pomladanske . > » 250.— > SOKO moške obleke s pump hlačami . > » 255.— > SOKO trenchcoati, moški in ženski . > » 330.— > SOKO trenchcoati, dečji.....» » 150.— > SOKO moške hlače, kaša v raz. barvah > > 95.— > SOKO moške hlače, trpežno blago . > » 70.— > OPOZARJAMO VAS, DA SO SOKO OBLEKE izdelki domače tovarne, ki daje delo in zaslužek DOMAČIM LJUDEM. Oglejte si še danes cene, izdelavo in kakovost naših izdelkov! Prodajalne SOKO oblek: LJUBLJANA: Sv. Petra cesta 23 in Celovška cesta 63 KRANJ: Tavčarjeva ul. 2 CELJE: Kralja Petra c. 22 MARIBOR: Aleksandrova cesta 27 3597 V PRODAJO ALI ZAMENO za posestvo na deželi v Jugoslaviji dam Hotel Ziirserhof Zt)RS na Predarlskem (Arlberg) v morski višini 1780 m, 75 postelj, lastna električna naprava, lift, 20 kopalnic, najelegantnejša hiša na trgu. Pojasnila daje Hotelbetriebsgesellschaft m. b. H., Ziirs bei Langen am Alberg (Avstrija). 3595 VABILO na redni občni zbor POSOJILNICE V BREŽICAH r. z. z n« z., ki se vrši v četrtek, dne 25. aprila 19S5 ob 18. uri v lastni pisarni »Narodni dom«. DNEVNI RED: 1. čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. čitanje in odobritev računskega zaključka za leto 1934. 5. Čitanje revizijskega poročila. 6. Sprememba pravil. 7. Volitev načelstva. 8. Volitev nadzorstva. 9. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob 18. uri ne bil sklepčen, se vrši eno uro pozneje v istem prostoru in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ob vsakem številu zadružnikov. 3588 NAČELSTVO. Lahld industriji dam pod ugodnimi pogoji v najem ali tudi prodam železobe tonsko enonadstr. stavbo z velikimi prostori, v izmeri 700 kvadrat, metrov. Poslopje je v najboljšem stanju, oddaljeno le 1.5 km od žel. postaje in leži o! državni cesti Vransko— Celje. Tok velenjske elektrarne na razpolago. Dobrih delovnih moči v izobilju. Dopise glede pojasnil na ogl. oddelek Jutra pod »Lahka industrija«. 6178-30 Sobo v centru mesta oddam 1 ali 2 osebama. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 6096-33 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, oddam v Prulah, Sokolska ulica 5. 7017-23 Hišo v Poljčanah 15 minut od kolodvora — obstoječo iz 5 sob, kuhinje, j dve prazni sobi predsobe, gospodar._ poslop- t elektriko< p]inom in P razno sobo veliko in solnčno. s kopalnico oddam v Gajevi ul. št. 5/V levo. Tam se odda tudi soba na Vrtači. 6974-28 V Celju takoj oddam elegantni ja, vrt, nekaj sadja, oddam takoj v najem za Din 290 mesečno. Ponudbe na oglasni oddelek »Jufa po.l »Prav redka prilika«. 6892^20 Tovarna z galanterijskim blagom v Zagrebu, z močno proizvodnjo in prodajo vsak dan zahtevanih konfekcijskih konzuranih predmetov. Izpopolnjena strojno - tehn. oprema z električnim obratom. Na zagrebškem trgu, po vsej državi, zlasti v Sloveniji dobro vpeljana Visok zaslužek zajamčeno dokazan. Naprodaj t vso opremo, veliko zalogo ku-rentnega blaga za 495.000 Din. Mesečna najemnina tvornlškega objekta 1600 Din. Poslovnira r1--' '-^vič. Zagreb, Iliea 1H4. Veliko gostilničar-sko trgovsko hišo fenonadstropno z mansar-do} nova stavba, na naj-prometnejši zagrebški ulici z velikimi gostilniško-trg. prostori, polptno teraso, sobami za potnike ln tujce, krasnim velikim stanovanjem .veliko pivnico, poletnim vrtom, veliko garažo, gospodarskimi poslopji, prodamo zaradi smrti lastnika zelo poceni za Din 490.000. Poslovnica Pavle-kovič. Za1—"V Ilica 5t. 144 6941-30 EiTrrrrfi Beseda 1 Din, davek 2 Din, ta šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Oin. Komfortno sobo solnčno, v centru, s kopalnico oddam boljšemu gospodu. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 6998-33 Sobo z vhodom s stopnic — nasproti univerze oddam takoj boljšemu gospodu, s hrano ali brez. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 7020-23 Opremljeno sobo solnčno in čisto, v vili, z vhodom s stopnišča — s hrano ali brez oddam 1 ali 2 osebama. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 6983-33 nebnim vhodom na Kralja Petra cesti 34/11. 7016-23 11 Si. Beseda 1 Din, davek 2 Din. ta šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Dvosob. stanovanje s kuhinjo, solnčno, v podpritličju vile v centru mesta oddam s 1. majem. — Vprašati v Knafljevi ulici št. 113/11. 6333-2! Petsob. stanovanje z vsemi pritiklinami, v vili v centru mesta, z uporabo vrta oddam takoj ali z avgustom. Knafljeva ul. 13/11 6923-31 Rodbina 3 odraslih odda fini stranki od svojega prevelikega komfortnega stanovanja (strogi center — telefon) dve do tri sobe s kuhinjo ali brez. Naslov v vseh posloval. »Jutra«. 69011-31 Dvosob. stanovanje solnčno, s kabinetom, kopalnico, centralno kurjavo in vsem komfortom, oddam s 1. majem v Levstikovi ulici St. 33. Informacije pri hišnici. 7012-3I Vrednote Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din. Vakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah Černe — juvelir Ljubljana, Wolfova ulica 3 Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro aii dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Oin Pletilni stroj okrogli (Rundstuhl) za trikotažo 26/36, malo rabljen, kakor tudi navijalni stroj (Spulmaschine) zelo ugodno prodam. Dopise na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Pletilni stroj«. 6S91--0 Beseda 50 para, davek 2 Oin, za šifro ali dajanje aaslova 3 Din. Najmanjši tnesek 12 Din. Opremljeno sobo s posebnim vh" 1 '■m, v mestu iščeta dve gospodični. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod pod značko »Cez dan odsotni«. 7099-23/a Dve sobi za pisarno in majhno dvoriščno skladišče v Ljubljani išče R. Švaj-ger, Ljubljana, poštni predal 47. Beseda 2 Din, davek 2 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din. Razočarana gospa srednjih let, čedne zunanjosti, s pohištvom, v Hi iskrenega pozna-nstva z inteligentnim gospodom v stalni službi. — Dopise na oglas. oddel"k »Jutra« po