Št. 3 (2578), leto L »Novo mesto, četrtek, 21. januarja 1999 n n, r kftr i • Cena: 210 tolarjev r i dolenjka, d.d. NOVO MESTO AKCIJSKE CENE OD 22.1. DO 31.1.1999 stara cena nova cena "Ije rastlinsko son. cvet I lit. steki. HELIOS 265,40 229.00 sir TRAPIST Mlekarna CELEIA 1.187,50 868,00 salama LOŠKA ttoveja VP Mesnine dežele Kranjske 2.268,20 1.635,00 keksi DOMAČICA 350 g KRAŠ 476,30 390,00 marmelada marelica 700 g KOLINSKA 357,10 267,00 čistilo INAL FORTE 0,5 lit. TEOL 220,70 164,00 Vabimo vas v trgovine DOLENJKE, d.d.! SAXO CITROEN saxo več v notranjosti časopisa ISSN 0416-2242 9 770416 224000 vas četrtkov prijatelj DOLENJSKI LIST Notol že gradijo Najzahtevnejši projekt NOVO MESTO - Gradnja norega Krkinega tabletnega obrata Notel v Ločni je v polnem teku. Kljub snegu, ki nas je zadnjo zimo Presenetil razmeroma zgodaj, je uo konca leta 1998 objekt zrasel. Kostrukcija je že postavljena, v Prvih mesecih letošnjga leta pa bo objekt dobil še fasado in streho. Tako bo do pomladi “hiša”, v kateri bo novi tabletni obrat, zgraje-na: Najpomembnejši del dela bo Priprava proizvodnih prostorov ter vgrajevanje tehnološke opreme, instalacij, sistemov avtomatizacije in transportnih sistemov, £°t je povedal tehnični direktor .ter Miklavčič. Večji del bodo jzvajalci skupaj s Krkinimi strokovnjaki izpeljali v letu 1999, dela Pa se bodo nadaljevala v letu . b00. To potrjuje tudi plan, ki ga Je za leto 1999 sprejelo vodstvo Krke, po katerem je izvedba projekta Notol tako rekoč po vseh kriterijih na prvem mestu. Po besedah teničnega direktorja bodo v tem letu v projekt investirali za °koli 25 milijonov mark, kar je v Primerjavi z ostalimi prednostnimi'investicijami v Krki največji S. G. Pod Krkinimi koši je zaškripalo in tudi počilo Zamenjali trenerja -Smodiš v Olimpijo NOVO MESTO - Košarkarji novomeške Krke imajo po letu in pol novega trenerja Živka Ljubojeviča, ki je z novomeškim moštvom kot novincem v prvi ligi lani osvojil četrto mesto v državi, letošnjo jesen pa izjemno uspešno igral v pokalu Radivo-ja Korača in v ligaškem tekmovanju, kjer je krka trenutno tretja. V ponedeljek gaje zamenjal nekdaj zelo uspešni hrvaški košarkar in do nedavnega trener mariborskega moštva Zavarovalnica Maribor Lumar Ivo Sunara. Vodstvo kluba se za zamenjavo trenerja ni odločilo zaradi neuspehov, saj Živko-viču neuspešnosti ne morejo očitati, pač pa zaradi skrhanih odnosov med igralci, ki so se čedalje bolj odražali tudi na parketu. Za novomeške ljubitelje košarke je iz Ljubljane prišla še pomebnejša vest, saj naj bi se najboljši novomeški košarkar Matjaž Smodiš pogodil z Unionom Olimpijo, da bo po končani sezoni prestopil v njeno moštvo. S tem se bodo Matjažu uresničile želje, da bi se čim prej izkazal tudi v evropski ligi, ki naj bi bila zanj odrivna deska za odhod čez lužo v slovito ameriško poklicno ligo NBA. Več o dogodkih v novomeški košarki na športnih straneh. I. V. V ENERGETIKI MNOGO NEZNANK Nekatera vprašanja so še tabu S posveta Gospodarske zbornice Posavja, ki postaja energetski center Slovenije ČATEŽ OB SAVI - Energetika je pomembna za Evropsko unijo, saj se v tej dejavnosti v državah unije ustvari kar za 250 milijard evrov prometa. TUdi Slovenija mora poskrbeti za varnost in stalno oskrbo z energijo, unija pa zahteva od nas tudi povečanje konkurenčnosti, liberalizacijo na trgu s plinom in elektriko ter postavlja zahteve glede varnosti objektov in varovanja okolja. Kot je nedavno na posvetu ob- to Stantič iz GZS, na področju močne Gospodarske zbornice Po- energetike ostaja vrsta odprtih savja, regije, ki postaja energetski vprašanj. Tako Unija zahteva od center Slovenije, povedal mag. Cve- Slovenije, da oblikuje obvezne KRAČEVANJE V ŽUŽEMBERKU - V prijetnem kmečkem turizmu Ko-ren-Skoda se je odvijalo letošnje kračevanje, ki so ga pripravili domači ključarji, kračmani in člani TD Suha krajina. V nedeljo se je praznovanje sv. Antona krač mana pričelo z mašo pri sr; Roku, kjer je dekan Franc Povirk tudi blagoslovil živino. Vzdušje ob licitaciji krač in klobas (tudi kakšna salama je bila vmes) so stopnjevali in dvigali ceno prizadevni kračmani Franc Rojc, Franc Longar in Janez Gliha. Številni prisotni, med njimi je bil tudi žužemberški župan Franc Škufca, so bili na kračevanju prvič, ostali pa so bili stari znanci, vsi skupaj pa so v izkupiček nedeljskega kračevanja prispevali nad 144.000 tolarjev, ki so jih namenili za obnovo cerkve. (Foto: S. Mirtič) NA SEJMU V UTRECHTU Posavski turizem koraka v svet V Posavju poteka usposabljanje za poslovanje in trženje v turizmu KRŠKO - V Posavju že od lanskega maja poteka izobraževanje skupine iskalcev zaposlitve, vključenih v program javnih del z delovnim naslovom Usposabljanje za poslovanje in trženje v turizmu. Poleg samega izobraževanja je osmerica udeležencev iz vseh treh posavskih občin v tem času v okviru učnih delavnic zbrala veliko zanimivega in predvsem koristnega gradiva in podatkov. KfJUB ZIMI - Živahno gradbišče ol°la. (Foto: M. Klinc) Ti bodo lahko veliko prispevali k temu, da bodo v bližnji prihodnosti turisti spoznali, da na sončni strani Alp niso samo Bled, Portorož in morda še kakšen malce SODBA O PRETEKLOSTI V Cas zatiranja Je bilo obdobje socializma res čas diktature, surovega zatiranja in strahu, kot pravi pisatelj Jančar, glavni avtor razstave in zbornika Temna stran meseca? V najnovejši javnomnenjski raziskavi, ki ji ni,moč očitati nestrokovnosti, s to trditvijo soglaša manj kot štiri odstotke vprašanih državljanov Slovenije, večina pa je v svoji sodbi mnogo bolj prizanesljiva. Rezultati ankete so presenetljivi, zlasti pri vrednotenju zadnjih treh desetletij, četrtina vprašanih celo meni, da smo živeli v znamenju napredka in dobrega življenja. Dve tretjini anketirancev priznava prejšnjemu družbenemu redu, da je imel ob napakah tudi marsikaj dobrega, predvsem pa je bito v njem mnogo več človeške solidarnosti. Resda je skoraj polovica vprašanih odgovorila, da so bili povojni zunajsodni poboji zločinsko dejanje, res pa je tudi kar 84 odst. vseh pozitivno ovrednotilo zgodovinsko vlogo Josipa Broza Tita. Žanimivo je, da je tako Tita ovrednotilo dve tretjini vprašanih članov SKD, ki je sicer najbolj kritična do naše (totalitarne) preteklosti. O rezultatih decembrske ankete, ki so preteklosti celo bolj naklonjeni kot rezultati ankete izpred štirih in osmih let, ne pišemo iz nostalgije ali želje po povratku preživelih časov, temveč v prizadevanju za resničnejše in s tem pravičnejše vrednotenje sončnih in senčnih strani naše skupne preteklosti kot osnove za spravo. Poučna je zlasti za tiste politike, ki še vedno demonizirajo komunizem, “brcajo v mrtvo truplo, "potem pa ugotavljajo, da jim pri tem ljudje ne sledijo, "ker imajo oprane možgane". Sledili pa bi dobremu političnemu programu. V rezultatih ankete zlahka najdemo tudi odgovor, zakaj se niso uveljavili t.i. desni mediji, zakaj večina ljudi nasprotuje politizaciji cerkve in še kaj. MARJAN LEGAN bolj razpit turistični kraj, ampak da je lahko prav prijetno dopustovati tudi kje pod Lisco, Bohorjem ali Gorjanci pa ob Krki, Mirni, Sotli in drugje v tem za mnoge nekoliko odrinjenem, a zelo lepem koščku države. Ne samo omenjeni udeleženci javnih del, tudi vsi drugi, ki na kakršen koli način delajo v turizmu, se bodo v tej perspektivni gospodarski panogi morali še veliko naučiti. Učenju je bilo namenjeno tudi študijsko potovanje na enega najbolj znanih sejmov turistične ponudbe v Evropi, na Vakantiebeurs ’99, ki se je pričel v nizozemskem Utrechtu 12. januarja. Bodoči po- BLAGAJNA SE NI VDALA NOVO MESTO - V noči na 15. januar je nekdo v Dilančevi ulici v Novem mestu vlomil v kitajsko restavracijo Tsing Tao. V predalu pod pultom je našel 20 tisočakov, poskušal pa je odpreti tudi registrsko blagajno, vendar mu to ni uspelo. Lastnika, 22-letnega L. J. iz Novega mesta, je oškodoval za okoli 25 tisoč tolarjev. savski turistični delavci so skupaj z udeleženci javnih del iz drugih slovenskih pokrajin takoj po prihodu na sejmišče, sicer ne preveč domiselno urejen razstavni prostor ljubljanskega Centra za promocijo turizma Slovenije, dobro založili s prospekti. S pomočjo teh bodo potovanj željni prebivalci stare in drugih celin lahko izvedeli denimo tudi za Kostanjeviško jamo, Posavski muzej, Ajdovski gradeč in bizeljske griče. Vendar udeleženci študijskega potovanja niso prišli na Nizozemsko razkazovat lepote svoje dežele in pokrajine, saj je bila njihova naloga budno opazovati, kako to počno drugi, trženja v turizmu vešči narodi. Tako so prinesli domov kar zajeten kup tujih prospektov. Najboljše zamisli bodo že v prihodnjih dneh in mesecih uporabili pri izdelavi privlačnih turističnih programov, primernih tako za krajši kot daljši oddih v Posavju. L. M. Ji VREM E Do konca tedna se bo nadaljevalo po dolinah megleno, po hribih in gorah pa sončno zimsko vreme. rezerve naftnih derivatov za 90 dni. Ker ima zdaj naša država rezerv le za 30 dni, bi to pomenilo 625.000 kubikov dodatnih cistern in za okrog 200 milijonov evrov dodatnih stroškov. Naša država bo ob tem vprašanju verjetno zahtevala prehodno obdobje do leta 2005. Po Stantičevem mnenju je za Slovenijo problematično tudi odpiranje trga električne energije. Unija zahteva od članic, da v prvem letu članstva odprejo tretjino trga, v prehodnem obdobju 60 odst. in nato 75 odst. vsega trga. Nekatere članice, na primer Nemčija, so trg v celoti odprle takoj, druge pa le malo -Francija je doslej sprostila samo četrtino trga električne energije. Do leta 2000 naj luSlovenija dosegla 80 odst. cene električne energije v EU, zaradi česar naj bi letno povečevala cene za 7 odst. Kot je ugotavljal Stantič, je Slovenija povečevala cene nekoliko nad stopnjo fnflacije, vendar ne za 7 odst. Problematično je tudi odpiranje trga z zemeljskim plinom, saj je Slovenija pri oskrbi vezana na nekatere zelo dolgoročne pogodbe, zato tu pričakuje izjemo. Evropo še posebej zanimata privatizacija in odpiranja trga na področju energetike, ker tu vidi svojo priložnost. Stane Rožman, predsednik območne zbornice v Posavju in hkrati direktor Nuklearne elektrarne Krško, je ob tem opozoril na dvojnost naše politike. “Čeprav vemo, kako moramo naprej, delamo drugače in domačim podjetjem ne zagotovimo pogojev, da bi se lahko znašla v novih razmerah. Resolucija o oskrbi z energijo je načeloma sicer lep dokument...” je opozoril Rožman. Pri tem mu je pritegnil tudi Stantič: “Za nekatere stvari vemo, da jih je treba narediti, a so tabu teme: privatizacija, koncept naložb, vmešavanje države.” . . B. DUŠIC GORNIK Berite danes stran 3: • Triptih župana Dolenjskih Toplic stran 6: •Lani presegli magično mejo stran 7: •Plaz kot smrtna grožnja stran 9: •Z mislijo na Evropsko unijo stran 11: •Z motornima žagama nad policiste stran 18: •Peter postal vojak brez puške PRVE ŠMARJEŠKE, DRUGE DOLENJSKE TOPLICE, TRETJE TERME ČATEŽ V petek, 15, januarja, so v Zdravilišču Moravske Toplice podelili podelili priznanja Turistične zveze Slovenije za najlepše urejene turistične kraje v okviru akcije Moja dežela - lepa, urejena in čista. Med manjšimi zdravilišči so prvo mesto prisodili Šmarješkim Toplicam, 2. mesto Dolenjskim Toplicam, 3. pa Termam Zreče. Med večjimi zdravilišči so zmagale Moravske Toplice, drugo mesto pa si delijo Terme Čatež in Radenci. košarka liga Kolinska KRKA : LOKA KAVA Kolinska Športna dvorana Marof, sobota, 23.1.1999, ob 20. uri. Pokrovitelja: ROLETARSTVO MEDLE POMADA, d.o.o. NEDELJSKI IZLET- Sončno in pomladno toplo vreme je v zadnjo nedeljo številne ljudi zvabilo na izlete in sprehode v naravo. Priljubljena izletniška točka je tudi z zidanicami in vikendi posejan vinorodni Ljuben nad Uršnimi seli s cerkvijo sv. Vida na vrhu, kjer je nastal tudi ta posnetek. Izletniki so lahko občudovali že prve letošnje trobentice in marjetice. (Foto: A. B.) Je evro tudi vaš denar? Vendarle seje zgodilo. Enajst evropskih držav je dalo v obtok evro in s tem opravilo največji in naicelovitejši poseg v svoji denarni zgodovini. Za zdaj knjigovodski denar naj bi bil članicam Evropske gospodarske in monetarne unije podlaga za njihovo stabilnost ter gospodarsko okrepitev in rast. Kako vabljivo tudi za Slovenijo. Ta si zato ne sme privoščiti, da bi bila zgolj opazovalka dogajanja, pač pa bo morala postoriti v svojem gospodarstvu še marsikaj, da bo svoio finančno podobo obrusila tako, kot je všeč Evropi, ki nas lahko pripusti k sebi ali pa tudi ne. Nova evropska valuta je za zdaj resda le knjigovodska, vendar je njena uvedba že na samem začetku dodobra zaposlila finančnike širom sveta, ki so z evrom začeli trgovati na mednarodnem deviznem trgu. Odzivi na uvedbo evra so bili pričakovani: medtem ko novo skupno denarno enoto evropske enajsterice nekateri pozdravljajočo drugi gledajo z dvomi. Iz običajno samosvoje Velike Britanije je ob uvedbi prispel, denimo, medijski komentar, katerega pisec svari pred evrom, češ končni namen sedanje uvedbe evra je ustanovitev Združenih držav Evrope, katere prestolnica bo Berlin. Uvedbo evro seveda opazujemo tudi v Sloveniji. Ali skupni evropski valuti izrekate dobrodošlico, se vas ob tem dogodku lotevajo dvomi v uspešnost evropskega zgodovinskega denarnega posla? Ali se vam zdi čas, ko boste tudi vi imeTi v rokah evro, še tako zelo oddaljen, da o vsej zadevi preprosto ne razmišljate? Evro je bil tudi tema tokratne tedenske ankete Dolenjskega lista. JANEZ MALNARIČ, orodjar z Vrtače pri Semiču: “Mislim, daje varneje varčevati v nemških markah kot v evrih, saj še vedno najbolj zaupam v trdnost marke. Če imajo Združene države Amerike enoten denar, je prav, da ga ima tudi Evropa. Tudi ko kdo potuje po evropskih državah, mu bo dobrodošlo, da bo lahko plačeval z eno valuto in nyj ne bo potrebno vzeti s seboj različnih deviz.” ALENKA ČEČELIČ, prodajalka iz Dragomlje vasi: “Dokler pri nas ljudje ne bodo dojeli pomena evra, bodo raje varčevali v tolarjih ali nemških markah, če bodo seveda imeli kaj varčevati. Za združevanje evropskih držav pa je skupna valuta kar potrebna. Verjetno pa bo preteklo še nekaj časa, da se bo novi denar uveljavil tudi pri prebivalcih držav, ki so že v Evropski uniji.” IVAN SOMRAK, predsednik novomeškega društva upokojencev iz Novega mesta: “Uvedba enotne evropske valute se mi zdi zelo pozitivna, saj bodo s tem poenostavljene plačilne transakcije pa tudi za ljudi bo enostavneje, saj bodo poslej preračunavali le v eni valuti. Prav je, da se tem tokovom pridruži tudi Slovenija, kar pa se varčevanja tiče, je vseeno, le da je valuta trdna.” RADO PIRNAR, lastnik firme PR & PR iz Kočevja: "Mislim, da bo evro trda valuta, ki bo omogočala usklajeno poslovanje po Evropi, in upam, da kmalu tudi pri nas. Pričakujem namreč, da se bo s tem pri nas izboljšal plačilni sistem. Seveda bomo morali skupaj z valuto, če hočemo v Evropo, sprejeti tudi druge navade, ki jih Evropa ima in so uveljavljene v poslovnem svetu.” SLAVKO ŽNIDARŠIČ, ekonomist, zaposlen kot računovodja na uradu KS Mokronog: “Menim, da je spremembo denarne valute v evro v državah Evropske unije samo pozdraviti. Inče vprašate mene, to velja tudi za Slovenijo. V tem ne vidim nobenega strahu in nevarnosti, pač pa prednost. Če bo enotna valuta, bo vse le enostavnejše. Manj bo dela in preračunavanja.” IVAN MIRT, direktor družbe Tanin, Sevnica: "Načeloma uvedba evra ne bo ne vem koliko vplivala na poslovanje naše družbe. Mi že zdaj 90 odst. izdelkov izvozimo, od tega dve tretjini na območje držav, članic evropske monetarne unije. Evro bo prispeval, da ne bo več tečajnih razlik, in bo poenostavil delo, sicer pa bo na naše poslovanje še vedno najbolj vplivala domača inflacija.” DRAGO GOŠEK, vodja komerciale v Metalni na Senovem, doma na Senovem: "Z uvedbo evra bo v prodaji proizvodov večja preglednost. Boljši bo pregled nad vhodnimi stroški in nad konkurenco. Evro bo postal, če ne prva, druga valuta na svetu. Bil je pika na i vsem prizadevanjem za enotno Evropo. Slabost uvedbe je, da bodo nacionalne valute izgubile pomen. Vendar vse se globalizira.” DAVOR LIPEJ, dopisnik Televizije Novo mesto, doma v Brežicah: “Evro je odgovor Evrope proti monopolu dolarja. Glede evra ne vidim problemov, z njim bodo postale cene enotne, lažje bo glede konkurence. Evro bi ogrozilo edino tiskanje denarja, vendar mislim, da so evropske banke zanesljive in ne bodo počele, kar so delali v Beogradu. Prehod na evro bo daljši od napovedanega roka.” Najboljši v Zavarovalnici Triglav Novomeška območna enota Zavarovalnice Triglav je lani dosegla največjo rast zavarovalnih premij - Pridobili nove velike zavarovance od Krke do Beti Od lani za desetino nižje pokojnine Novomeško društvo upokojencev spremlja zakonodajo NOVO MESTO - Novomeško društvo upokojencev, ki združuje 3.500 članov, ima že tradicijo v skrbi za starejše, saj je bilo ustanovljeno leta 1946. Ves ta čas si prizadeva za uresničevanje potreb in želja upokojencev, pomaga pa jim tudi pri reševanju njihovih problemov. Za boljšo povezanost med sabo imajo po občini oz. krajevnih organizacijah 8 poverjeništev. Se posebej pozorno spremljajo socialno in zdravstveno problematiko, ki zadeva upokojence. “Naše čiane sproti opozarjamo na spremembe zakonodaje na teh področjih in hkrati ugotavljamo, da se je zdravstvena zaščita upokojencev v zadnjih letih poslabšala, saj zdravstvene storitve vse bolj bremenijo upokojence,” je povedala Veronika Bezeg, tajnica novomeškega društva upokojencev. Spremljajo tudi spremembe pokojninskega sistema, imeli so že več razprav o osnutku nove pokojninske zakonodaje in veliko njihovih pripomb je že upoštevanih. “Kljub prizadevanjem za ohranitev pravic upokojencev smo bili v enem letu pri pokojninah prikrajšani za dobrih 10 odst.,” je povedala Bezgova. Za svoje pravice in interese se borijo preko območne Zveze društev upokojencev in Zveze društev upokojencev Slovenije, čeprav zadnje čase ugotavljajo, da je brez političnih strank težko kaj doseči. Njihove interese v parlamentu zastopa DeSUS. “Potrebe in želje upokojencev so velike, zato smo jih pred leti v anketi povprašali, kaj si želijo, in jim potem te dejavnosti tudi ponudili,” je razložila Bezgova. V okviru kulturno izobraževalnih dejavnosti organizirajo oglede gledaliških predstav in kulturnih znamenitosti, potem literarne večere, že več kot 40 let deluje nji- Veronika Bezeg hov mešani pevski zbor. Organizirajo tečaje nemščine in angleščine ter predavanja, največ s področja zdravstva. Lani se je predavanj udeležilo 644 članov. Želo razvito imajo tudi športno dejavnost, od pikada, kegljanja, šaha, balinanja in streljanja z zračno puško do planinarjenja oz. pohodništva, korektivne telovadbe in plesnih vaj. Pri upokojencih so zelo priljubljeni tudi izleti in razna družabna srečanja. Lani seje 13 izletov udeležilo kar 1.953 članov. Tako dobra udeležba je tudi na račun dobre organiziranosti in ugodnih cen, saj članom nudijo tudi obročno odplačevanje. Posebna komisija spremlja zdravstveno in socialno problematiko članov, tako vsako leto v jeseni najbolj ogroženim dodelijo enkratno denarno pomoč. Lani so zaradi pomanjkanja denarja -imeli so velike stroške s prekrivanjem strehe na stavbi - lahko pomagali le 11 članom. Imajo pa tudi stanovanjsko komisijo, ki daje predloge za dodeljevanje prostih stanovanj, ki so last stanovanjskega sklada ZPIZ-a. Na leto dajo okrog 6 predlogov za dodelitev stanovanj. “Obiščemo pa tudi upokojence, ki so starejši od 90 let, in teh imamo 19,” je na koncu povedala Bezgova. J. DORNIŽ V PORODNIŠNICI SPREMENJEN URNIK OBISKOV NOVO MESTO - Splošna bolnišnica Novo mesto obvešča, da so na Porodniškem oddelku bolnišnice spremenili urnik obiskov. Po novem so obiski dovoljeni: ob delavnikih dopoldan od 11.30 do 13.30 in popoldan od 14.30 do 15.30, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 15. ure. NOVO MESTO - Te dni je minilo osem let, kar na območju Dolenjske, Bele krajine in Kočevske deluje novomeška območna enota Zavarovalnice Triglav, v kateri je zaposlenih 85 ljudi. Ob tej priložnosti je vodstvo novomeške enote pripravilo novinarsko konferenco, na kateri je tekla beseda o dosedanjih uspehih in nadaljnjih načrtih te enote in Zavarovalnice Triglav v celoti. Tržni delež novomeške enote se na tem območju, na katerem sedaj deluje že 5 zavarovalnic, stalno povečuje in znaša več kot polovico. “Se posebej smo močno pove- Nihče med nami ne nosi v sebi dosmrtne garancije proti samomoru. Vsakomur se to lahko zgodi. Nemoralno in neetično pa tudi povsem nekoristno v smislu preprečevanja samomora je šariti po nesrečnih usodah posameznikov. Ti potrebujejo pomoč v stiski in pred usodnim dejanjem in morda še bolj po njem, ko se vračajo v običajni tok življenja. Tu smo na potezi tisti ljudje, ki živimo z njimi, mediji pa naj ohranjajo izjemno pomembno vlogo informatorja in edukatorja pri zmanjševanju in preprečevanju samomora. Tako je dejala na posvetu o javnomnenjski obravnavi samomora v Sloveniji na ministrstvu za zdravstvo prejšnji teden dr. Onja Tekavčič Grad, nacionalna koordinatorica WHO za prevencijo samomora, potem ko je navedla nekatere konkretne primere in raziskave, kako je pisanje medijev o teh tragičnih dogodkih vplivalo na samomorilnost in na število samomorov, te dokončne in nepopravljive oblike reševanja trenutnih človeških težav. Iz zgodovine je znan Werterjev efekt, zavoljo katerega so nekoč nekatere države celo prepovedale tiskanje Goethejevega romana Trpljenje mladega Wertherja, še večji vpliv pa ima v informativni družbi pisanje o samomorih novodobnih medijskih idolov (smrt ameriške igralke Mari-lyn Monroe, samomor nepolnoletne miss Madžarske idr.), ki dokazano izzove porast samomorilnosti predvsem zaradi neprimernega in senzacionalističnega pisanja, ki samomor opisuje kot častivreden ali celo herojski izhod iz trenutnih težav, ne da bi pisci hkrati opozarjali in usmerjali k iskanju drugih mož- • KAJ ŠKODUJE, KAJ KORISTI -Pri informiranju o samomorih škoduje natančen in senzacionalen opis samomora, objava fotografije, ime in naslov osebe, neprimeren in poudarjen naslov prispevka itd., pri preprečevanju samomorilnosti pa pomaga novinarjevo poudarjanje, da gre za neprimerno, predvsem pa dokončno rešitev trenutnih težav posameznika. Koristno je tudi opozarjanje na nevarnosti samomora ter posredovanje informacij, kdo so potencialni posamezniki, ki se nagibljejo k temu dejanju in katere so ustanove, ki so lahko v pomoč posamezniku v stiski in njegovim svojcem (telefon “klic v sili” ipd.). (Iz posebne brošure Samomor, kako poročati?) čali portfelj v lanskem letu,” je povedal direktor enote Boris Šepetave, “kar nas je utrdilo na vodilnem mestu pri zavarovanju pravnih oseb in življenjskih zavarovanj.” Direktor se je pohvalil, daje njihova enota tudi darežljiv sponzor športnikov, športnih in kulturnih prireditev in da tako del denarja, ki ga zaslužijo s svojo uspešno dejavnostjo, ostaja na domačih tleh. Še posebej to velja za podporo gasilstvu, za kar se preko požarne takse zbere okoli 200.000 mark na leto. V lanskem letu je Zavarovalnica Triglav dosegla 66 milijard to- nosti za preživetje. Poznani pa so tudi pozitivni primeri pisanja, na primer poročanje o samomorih po izgradnji dunajske podzemne železnice, ki je dokazano pripomoglo k zmanjšanju števila primerov. Torej ne gre za tabuiziranje ali celo prepoved poročanja o samo-' morilnosti, gre za način, ki upošteva vso zapletenost in subtilnost tega pojava, ki v povprečju vsak dan vzame Sloveniji dve človeški življenji, kar je še enkrat več kot prometne nesreče. Slovenija je, kot je znano, v vrhu držav s sorazmerno največjo samomorilnostjo, ki k sreči, kar je najbolj razveseljivo, zadnja leta ne narašča več. M. LEGAN larjev zavarovalne premije, kar je 11 odst. več kot leto poprej, realno pa 4 odst. več. Rast škod je malo nižja od rasti premij. Skupne zavarovalno tehnične rezervacije so narasle na 100 milijard tolarjev, kar je 1,5-kratnik letne premije. Pred kratkim so ustanovili še lastno pozavarovalnico Triglav Re, kar jim bo, o tem so prepričani, omogočilo racionalnejše poslovanje in boljšo navezavo z Evropo. “V naši območni enoti smo dosegli še boljše rezultate, saj smo dosegli najvišjo rast zavarovalnih premij med vsemi 12-imi enotami naše zavarovalnice v Slovneiji,” je povedal Šepetave. “Po osmih letih trdega dela nam je uspelo pridobiti še zadnje velike zavarovance v naši območni enoti,” se je pohvalil direktor. Tako so podpisali pogodbe s Krko, Cestnim podjetjem, Labodom, semiško Iskro, metliško Beti in Kmetijskim gospodarstvom Kočevje, kočevskim Gozdarstvom Grča. V Triglavu so se v zadnjem času odločili za znižanje zavarovalne premije pri premoženjskih, avtomobilskih in kmetijskih zavarovanjih, v kar jih je prisilila vse hujša konkurenca, tudi tujih zavarovalnic. A. B. Zlati znaki ZRC za znanstvene dosežke S petkove prireditve Generacije znanosti V LJUBLJANA - Znanstveno raziskovalni center SAZU je v petek organiziral že peto prireditev (avtor izvedbe je bil režiser Sašo Podgoršek) z naslovom Generacije znanosti V, na kateri so dobili zlati znak za pomembne znanstvene dosežke dr. Drago Perko in dr. Milan Orožen Adamič iz Geografskega inštituta Antona Melika, dr. Aleš Erjavec iz Filozofskega inštituta in dr. Petra Svoljšek iz Zgodovinskega inštituta Milka Kosa. Znanstvenoraziskovalni center (ZRC) Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ki združuje 15 inštitutov, zaposluje ta čas 170 raziskovalcev in raziskovalk. Med sponzorji, ki so omogočili podelitev priznanj za pomembne znanstvene dosežke, je tudi Revoz, d.d., iz Novega mesta. Ljubljansko pismo Vprašanja za vlado, ne le za nadškofa Rodeta Zakaj nas je vse manj LJUBLJANA - Ob koncu vsakega leta se Slovenci preštejemo, takšna je navada (poklicna naloga statistikov). To se je zgodilo tudi ob koncu lanskega in zvedeli smo, da nas je spet manj kot pred letom dni. Ob koncu lanskega septembra je v Sloveniji živelo 1.981.830 prebivalcev, 773 manj kot ob koncu lanskega junija. Zadnjega septembra je v Sloveniji živelo 965.665 moških in 1,061.165 žensk, so še ugotovili v državnem statističnem uradu v prvi, skrajšani objavi podatkov. Ob koncu leta so se mnogi spet spraševali, zakaj upada število rojstev. Ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Franc Rode je o božiču še posebej razmišljal o odnosu Slovencev do življenja. Tako je opozoril, da je “dejansko stališče Slovencev do življenja ob koncu tega tisočletja dokaj nezaupljivo. O tem pričajo številke s svojo neprizanesljivo govorico. V zadnjih desetih letih se je število rojstev v naši domovini zmanjšalo do kritične točke, po številu samomorov smo v samem vrhu evropske lestvice, naše ceste iz tedna v teden zahtevajo vse preveč človeških življenj, mamila, ki pohabljajo telo in dušo, se nevarno širijo med mladimi. Vse kaže, da nimamo pravega odnosa do življenja, da ga ne sprejemamo kot dar in radost, ki se odpira v neskončnost. Zato smo včasih tudi malce zamorjeni in vase zaprti, brez upanja in vere v prihodnost”. Vse to je res, ni kaj dodati. Morda le kritiko na račun vjade (političnih strank, ki sojo ustoličile), ker se v svojem hitenju v Evropo za ta dejstva ne zmeni, čeprav so glavna cokla na naši poti bolj razvito družino evropskih narodov. Dobro bi bilo, če bi tudi drugi, ki nosijo odgovornost za Slovenijo in slovenski narod, spregovorili o “neprijetnih” vprašanjih, ki jih načenja dr. Rode. Tako bi dobili - če nič drugega - vsaj temeljitejši vpogled v to, kaj glede tega kdo misli in predlaga, predvsem pa ne bi imeli opravka zgolj z eno “resnico” in enostranskimi razlagami vzrokov za sedanje nezadovoljive razmere. Objektivnih ekonom-sko-socialnih pogojev, ki po vseh razpoložljivih domačih in tujih analizah bistveno vplivajo na število rojstev v posameznih državah, tudi ni mogoče presegati zgolj s patriotskimi pozivi in z ugotovitvami, da je bilo v preteklosti (ob večji revščini) vendar bistveno več rojstev. VINKO BLATNIK PODPIS LISTINE - V Brežicah so politične stranke 15. januarja podpisovale listino podpore javni obravnavi Predloga zakona o renti iz Nuklearne elektrarne Krško; predlog je v parlamentarno proceduro vložil poslanec Branko Kelemina (na fotografiji tretji z desne). Listino so podpisale vse brežiške stranke razen LDS. Ob podpisu je dejal Stane Radanovič iz SNS, da bi morali k podpisovanju omenjene listine pritegniti tudi brežiške zelene. (Foto: L. M.) O JA VNOMEDIJSKEM TRET MAJU Kako pisati o Etičnost uredništev je na stalni veliki preizkušnji Novomeška kronika LABOD - Prejšnji teden so v Labodu pripravili srečanje za svoje upokojence. Zaposleni v tej tovarni, v večini so ženske, niso nikoli imeli dobre plače, vedno so dobivali najnižje. Upokojenci, ki so vsi po vrsti tudi delničarji Laboda, so pričakovali, da jim bo vodstvo podjetja na srečanju povedalo, koliko bo znašala dividenda za lani, kako firma stoji in kaj lahko še pričakujejo. Zvedeli pa so le to, da Labod še stoji in da so oni njegovi solastniki. Po mnenju vodilnih firma tudi dobro dela, o vrednosti delnic ali morebitni dividendi pa nič. Vsekakor njihove delnice ne kotirajo na borzi in tako delničarji ne morejo vedeti, koliko so realno vredne. Skratka - labod je lep ptič, a delničarjem ne da nič. LAUFER - Generalni sekretar Rdečega križa Mirko Jelenič je pred nedavnim obiskal novomeško občino. Z županom dr. Tonetom Starcem sta se lepo po belokranjsko pomenala. In je Jelenič vprašal Starca, če seje na županskem mestu že “ulaufal”. “Saj ne delam drugega, kot laufam!” mu je odgovoril Starc. TOPLO - V novi občini Dolenjske Toplice se odločajo za občinski praznik, grb in zastavo občine. Po mnenju svetnikov naj bi bili tako praznik kot grb in zastava v znamenju njihove termalne vode, po kateri je kraj že stoletja znan. Slišati je bilo, da je topla voda za Dolenjske Toplice nekaj takega, kot je za Arabce nafta. Po treh predlogih naj bi bil občinski praznik julija: 22. julija je bila namreč v parlamentu proglašena topliška občijta, 26. julij je dan sv. Ane, sredi leta (lahko tudi julija) 1777 pa so opravili prvo kemijsko analizo topliške termalne vode. Če bi vse tri predloge združili v enega, bi lahko vzkliknili: Živel 26. julij, dan tople vode sv. Ane! Ena gospa je rekla, da je v ^ kot v Sovjetski zvezi v Stalinovih časih: vsi se bojijo, “a so na famoznem spisku odvečnih. (Suhokranjski drobiž OBČINSKI SVET - Glasovanje za podžupanjo občine Dolenjske Toplice, ko je županov predlog podprlo le pet svetnikov (na fotografiji), je pokazalo, da župan v svetu sploh nima vnaprej zagotovljene večine. (Foto: A. B.) DOLENJSKE TOPLICE - Že druga seja občinskega sveta nove občine Dolenjske Toplice - prva vsebinska - je pokazala, da župan Franc Vovk ne bo prav lahko uveljavljal svojih zamisli, pogledov in zahtev, prav gotovo pa ne na avtoritaren način, s katerim je poskušal že na tej seji. Pri tem se pri treh pomembnih točkah ni izšlo po njegovem. VSI “NOVOMEŠKI” ŽUPANI - Iz nekdanje novomeške občine je v štirih letih nastalo šest novih. Po zadnjih volitvah je novi novomeški župan sklical vse župane, da so se pogovorili, kako naj čimprej in karseda pravično razdelijo premoženje nekdanje skupne občine. Na fotografiji (z leve): Franc Škufca (Žužemberk), dr. Tone Starc (Novo mesto), Zvone Lah (Mirna Peč), Janez Povšič (Škocjan), Franc Vovk (Dolenjske Toplice), Franc Hudoklin (Šentjernej). (Foto: A. B.) DRAMSKA IGRA NOVOMEŠKIH GIMNAZIJCEV - Na zaključku regijskega turnirja debatnih klubov minulo soboto v novomeški gimnaziji je njihova dramska skupina Audax tabulatum ali drzni oder zaigrala igro z naslovom Simona in gledalce tudi zelo navdušila. Gre za priredbo dela Oscarja Wildea Saloma oz. parodijo, ki jo je napisala četrtošolka Magda Lojk. Dramska skupina se je prvič predstavila lani ob Dnevu voda. (Foto: J. Domiž) ŠENTJERNEJ POSTAJA GRADBIŠČE - Pred dnevi so delavci novomeškega cestnega podjetja spet začeli z deli, najprej bodo opravili vsa zemeljska dela za obnovo komunalne infrastrukture, potem pa bo prišla na vrsto še cesta. V tem letu, morda že za občinski praznik, pa naj bi po obnovljeni cesti in čez novo semaforizirano križišče spet stekel normalen promet. (Foto: J. D.) Najprej je bilo to pri imenovanju podžupana. Za podžupanjo je Vovk predlagal Jožico Kotar, edino članico SKD v 12-članskem občinskem svetu. O svojem predlogu pa ni dopustil razprave, marveč je vztrajal pri tem, da se o predlogu takoj glasuje, razpravljali pa naj bi pod točko razno. Seveda bi bila razprava o tem predlogu po glasovanju in na koncu seje ne samo povsem nepotrebna, marveč celo popoln nesmisel, če ne kar omalovaževanje svetnikov in njihove vloge; tako so to očitno dojeli tudi svetniki, saj po glasovanju ni nihče niti z besedo več omenil te, milo rečeno, neprijetne zadeve. Županov predlog je pogorel; glasovalo je 11 članov sveta, 5 jih je bilo za, 5 proti, vzdržal pa seje svetnik SLS, stranke, kije kandidirala Franca Vovka za topliškega župana. Ta svetnik, Jože Peršina, je nasploh znan po Pozornost odprtim šolskim vprašanjem Na posvetu v Novem mestu največ o uvajanju 9-letne osnovne šole NOVO MESTO - V sredo je bil v Novem mestu posvet, kakršne ministrstvo za šolstvo in šport, ki vodi celotno prenovo osnovne šole, pripravlja in vodi v vseh enotah Zavoda Republike Slovenije za šolstvo. Na njem se je zbralo 90 udeležncev iz Posavja, Dolenjske in Bele krajine. Ravnatelji, predstavniki ministrstva, Zavoda RS za šolstvo, župani in drugi občinski predstavniki so razpravljali o najbolj aktualnih vprašanjih šolstva, osrednjo pozornost pa so namenili postopnemu uvajanju programa 9-letne osnovne šole. Ministrstvo za šolstvo in šport bo že naslednji mesec povabilo osnovne šole, da se prijavijo v drugi krog prenove, tj. v šolskem letu 2000/ 2001. Iz območne enote Novo mesto se za uvajanje 9-letne OS v šolskem letu 1999/2000 pripravljajo v osnovnih šolah Globoko, Krmelj, Semič in Metlika. Zanimivo je, da med njimi ni nobene šole iz Novega mesta ali okolice. Gotovo je za to razlog v prostorskih možnostih; šola mora namreč skupaj z občino poskrbeti za ustrezne pogoje. Med temi je osnovni pogoj natančno določen šolski okoliš, saj je edino na tej osnovi možno natančno upoštevati število šoloobveznih otrok in s tem število oddelkov. I. M. V Za praznik nova podoba Šentjerneja? V Šentjerneju nadaljujejo s prenovo križišča in ceste ■ Investicija ocenjena na 450 milijonov tolarjev - Najprej obnova komunalne infrastrukture ■ Semaforizirano križišče ŠENTJERNEJ - V letošnjem letu bo Šentjernej dobil novo podobo. Lani novembra so začeli z do sedaj največjim projektom v šentjernej-ski občini - to je z rekonstrukcijo križišča, ki obsega tudi obnovo celotne komunalne infrastrukture in glavne ceste v naselju. Investicija je ocenjena na 450 milijonov tolarjev, denar zanjo pa bodo prispevali Direkcija RS za ceste in občina Šentjernej ter upravljalci komunalne infrastrukture. V minulih dneh je novomeško Cestno podjetje spet začelo z deli. Najprej bodo uredili celotno komunalno infrastrukturo, od elektrike, vode, kanalizacije, telefona, plinifikacije, javne razsvetljave do kabelskega omrežja. Z deli so začeli pri šentjernejski osnovni šoli, glavno cesto skozi Šentjernej bodo obnovili v dolžini 800 m vse do teniškega igrišča na drugem koncu in še 300 m v smeri proti Drami in Pleterjam. Na omenjeni projekt so se v Šentjerneju pripravljali leto in pol, da so zbrali vso potrebno dokumentacijo in odkupili zemljišča. Z izvajalcem in Direkcijo RS za ceste pa se dogovarjajo, da bi dela pospešili. Če se bo le dalo, bi v Šentjerneju radi, da bi bilo križišče in cesta nared do njihovega občinskega praznika za jernejevo sredi avgusta, sicer pa morajo biti po pogodbi dela končana najkasneje do decembra. Zaradi del na sicer zelo prometni cesti bo moten tudi promet, ki bo urejen s prometno signalizacijo, med obnovo pa se bo premikalo tudi avtobusno postajališče. Obenem bodo v Šentjerneju zgradili tudi nova avtobusna postajališča, in sicer pri zdravstvenemu domu za smer Kostanjevica-Novo mesto in pri bivšem Elektru, pri odcepu za Orehovico za smer • Že prejšnji občinski svet je sprejel tudi ureditveni načrt Kobile, in sicer od Šmalčje vasi do Šmarja. Lani so opravili vse meritve, letos pa naj bi začeli s prvo fazo ureditve, za katero bo denar prispevalo ministrstvo za okolje in prostor. Celotna ureditev struge (tudi za izplačila odškodnin) jih bo stala okrog 150 milijonov tolarjev. Z ureditvijo struge in nabrežja pa bodo v Šentjerneju pridobili okrog 10 novih gradbenih parcel in peš pot vse do Šmarja, zgraditi pa nameravajo tudi nov most pri Dolenjki. Novo mesto-Kostanjevica. Uredili bodo tudi pločnike skozi naselje pa javno razsvetljavo in semaforizirali križišče. , DORNIŽ tem, da razmišlja in deluje po svoji pameti in preudarku, tako da pri njem ne gre računati na strankarsko disciplino, idelološko pripadnost ali kakšno drugačno vpreganj^ Če pustimo ob strani predloge za člane občinskih odborov, kjer župan tudi ni imel najbolj srečne roke, očitno pa se o tem ni z nikomer posvetoval, kaj šele predlagane svetnike vprašal za mnenje, se je ponovno zapletlo pri delovnih mestih v občinski upravi. Po županovem naj bi bili v občinski upravi zaposleni trije ljudje, in to tajnik občine, ki naj bi skrbel tudi za družbene dejavnosti, finančni referent in višji strokovni delavec za komunalo in gospodarske dejavnosti. O tem, ali zaposliti vse tri obenem ali postopno, kot bi kazale potrebe in dopuščale finančne možnosti občine, je bilo več mnenj. Nekateri svetniki so menili, da naj bi za začetek zaposlili samo enega, tajnika, druga dela pa naj bi opravljali s honorarno oziroma pogodbeno zaposlenimi. “Niti štale še nimamo, pa že kupujemo krave,” se je slikovito izrazil eden od svetnikov. Spet drugi je menil, naj bi sicer razpisali tri delovna mesta, zasedli pa samo dve ipd. Potem pa je župan vse to presekal, češ da je hotel slišati samo mnenje svetnikov in da se o tej zadevi ne glasuje, da pa bo razpisal vsa tri delovna mesta. Za praznik občine Dolenjske Toplice so na seji sveta predlagali tri datume oziroma dogodke. Zveza borcev je za 24. maj, dan ko so leta 1942 Dolenjske Toplice zapustili zadnji italijanski okupatorji; ta dan je bil tudi praznik nekdanje topliške občine. Drugi predlog je 22. julij, to je dan, ko so v slovenskem parlamentu objavili, da so Dolenjske Toplice samostojna občina. Po tretjem predlogu naj bi topliška občina slavila svoj praznik 26. julija, na dan sv. Ane. Nekako se je izoblikoval predlog za 22. julij, ki pa naj bi označeval tako razglasitev občine, god sv. Ane in čas, ko naj bi sredi leta 1777 opravili prvo kemično analizo topliške termalne vode. Do prihodnje seje naj bi “komisija”, ki jo sestavlja en sam človek, nekakšen krajevni zgodovinar, ki se je javil sam (nihče drug ni hote! pri tem sodelovati), pripravila SREČANJE ČLANOV KLUBA GRAD OTOČEC OTOČEC - Danes ob sedmih zvečer bo v grajski restavraciji na Otočcu tretje srečanje članov Kluba Grad Otočec. Tokrat bo gost večera Aleš Kristančič, eden najbolj znanih slovenskih vinogradnikov in vinarjev. Beseda bo tekla o pridelovanju vrhunskih vin, o sozvočju vina in hrane in še o čem. Za kulturni del večera bo poskrbel Movia kvartet, ki ga sestavljajo štirje pevci Slovenskega okteta. Naslednje srečanje članov kluba bo v četrtek, 11. februarja, ko bo gost voditelja večera Andreja Šifrerja književnik Tone Partljič. OBRTNO CONO BI RADI RAZŠIRILI ŠENTJERNEJ - Parcele v šentjernejski obrtni coni, na katero so obrtniki in podjetniki tako težko čakali, so že prodane. Trenutno občina gradi komunalno infrastrukturo, ki bo končana do marca. Lastniki parcel pa so že dali pobudo, da bi se odločili za enega projektanta in izvajalca in s tem zmanjšali stroške. Seveda se bodo o tem še pogovarjali. Ker pa po parcelah povprašujejo novi obrtniki in podjetniki, na občini že razmišljajo o širjenju obrtne cone. Mojster Henrik Vse manj čevljarjev NOVO MESTO - Danes so trgovine polne industrijsko izdelanih čevljev, pravih čevljarjev pa je vse manj. Med tiste redke čevljarje starega kova sodi tudi Henrik Kolenc, ki je doma iz Križa pri Trebnjem, že več kot 30 let pa ima čevljarsko obrt v Novem mestu, kjer sedaj tudi živi. “Včasih sem imel delo predvsem s templjanjem, sedaj pa je vse več lepljenja in šivanja. Vse več dobivam v popravilo čevlje iz umetnega usnja, kakršnih včasih nismo poznali,” je povedal Henrik in razložil, kako velika razlika je med čevljem, ki je narejen pri čevljarju, in tistim, ki ga izdelajo v tovarni. “V tovarni obutve, kjer sem delal preden sem vzel obrt, smo bili na začetku za izdelovanje čevljev zaposleni samo čevljarji, z uvedbo strojev pa to ni bilo več nujno,” razlaga. Čepravje imel možnost, da bi šel v kakšno drugo službo, je raje ostal v čevljarstvu, ker ga je to delo že od malega zelo veselilo, pravi pa tudi, da bo v njem ostal, dokler mu bodo dovoljevale moči. K Henriku oz. Henčku, kot ga kličejo nekateri, na Prešernov trg v Novem mestu, kjer dela že 25 let, prinašajo čevlje v popravilo različni ljudje, mnogi med njimi so že njegove stalne stranke. “Čeprav si nekateri težko privoščijo dražje čevlje iz pravega usnja, se takšen nakup na koncu vseeno obrestuje; ne le da je hoja v njih bolj zdrava in prijetna, tudi popraviti jih je lažje,” pravi Henrik, ki se še spominja, kako so včasih morali ljudje za čevlje odšteti skoraj celo plačo. J. D. Henrik Kolenc , . KRAČE - Koš krač in klobas, Kl so jih kračmani licitirali na nedeljskem kračevanju, ni in ni otel biti prazen. In razlog? vClna vrnda krače v koš in o s? vrli kračmani ponavljali Prodajo. Pri prodaji je bil zelo uspešen Franc Rojc (na sliki), K*™!* Janez Gliha, pridno pa PA m' 'n Štel dellar FranC L°n- tud krače so končale rp, 1 v. 'oncu> nekaj pa so jih ho erv'raF za prihodnje leto, ko naslednji sestanek vseh krač-N ribogojnico prevzela Ul f Maribor, ki je takoj zapos-tudi nekaj delavcev. S. M. S PRVE VSEBINSKE SEJE Triptih župana Dolenjskih Toplic Župan takoj pokazal, da bi hotel občino voditi bolj po svoje kot po volji sveta utemeljen predlog za občinski praznik. Kakor se je začelo, se je tudi končalo. Zupan je svetnike obvestil, da se je s topliškim župnikom dogovoril za najem prostorov za občinsko upravo v sedanjih prostorih krajevne skupnosti in zdravstvene ambulante, za kar naj bi občina župniku plačevala neto 1.100 mark na mesec; pogodba bi lahko začela veljati v začetku februarja. Ker pa se topliška lekarna seli drugam, prostori pa so last občine, se nekateri svetniki zavzemajo 'za to, da bi prostore za občinsko upravo in še za kakšne druge za občino pomembne dejavnosti uredili v tej hiši, še posebej, ker lastnik ponuja občini v odkup tudi stanovanje nad lekarno. Tako bi bilo po mnenju nekaterih svetnikov nesmotrno plačevati najemnino v župnijskih prostorih in jih predtem še urediti, pač pa naj bi naredili vse, da bi občina prišla do svojih prostorov, do takrat pa naj bi od župnika najeli kvečjemu prostor sedanje krajevne skupnosti, še posebej če ne bojo takoj in hkrati zaposlili vseh treh uslužbencev občinske uprave. Županje bil odločno proti temu. Če se bo izkazalo, da lahko o tem odloča sam, se bo, je napovedal, odločil tako, kot je po njegovem prav, sicer pa bodo o tej stvari razpravljali na naslednji seji sveta. A. BARTELJ RTCjRgBKE 12 N A S I H O S C I M jlLL Tl Težave kot valeča se snežna kepa Metliški župan Slavko Dragovan s predsedniki krajevnih skupnostih o njihovem delu in težavah - Najpomembnejši vodovod - 650 metrov jugorske ceste bo letos asfaltirane METLIKA - Pretekli konec tedna je metliški župan Slavko Dragovan sprejel predsednike krajevnih skupnosti v občini. Sprejema so se udeležili iz vseh KS razen iz metliške mestne skupnosti. Županje predstavil programe v letošnjem letu ter spomnil na skromnejša denarna sredstva zaradi spremenjenega zakona o financiranju občin. Predsedniki KS pa so predstavili prednostna dela, ki bi jih morali opraviti v tem letu. Na občinski upravi še niso dobili informacije, kolikšen bo letošnji občinski proračun. Vendar se POTOPISNO PREDAVANJE METLIKA - Tukajšnja območna izpostava Sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti v ustanavljanju je v počastitev slovenskega kulturnega praznika pripravila številne prireditve. Začeli so jih pretekli teden z otvoritvijo fotografske razstave Roberta Kokola v Ganglovem razstavišču. Danes, 21. januaija, pa bo ob 18. uri v čitalnici Ljudske knjižnice Metlika potopisno predavanje Braneta Kobala z naslovom “Gruzija na meji med Evropo in Azijo”. O NEGI VIN METLIKA - Kmetijska svetovalna služba Metlika in društvo vinogradnikov Bele krajine vabita v nedeljo, 24. januarja, ob 10. uri v tukajšnjo Vinsko klet na predavanje o negi belih vin in uporabi ekoloških sredstev v vinarstvu. Predaval bo enolog Rastko Tement. O BOLEZNIH DIHAL METLIKA - Kmetijska svetovalna služba Metlika vabi članice Društva kmečkih žena na zdravstveno predavanje o boleznih dihal, ki bo v sredo, 27. januarja, ob 18. uri v prostorih tukajšne Vinske kleti. Predavala bo dr. Kata Paun iz Črnomlja. župan zaveda, da pri vrtcih in šolah ne bo moč varčevati. Po novem naj bi prišel na občinska ramena tudi Belokranjski muzej, kar pomeni za 20 milijonov tolarjev večjo obremenitev. Dragovan je sicer dejal, da bi muzej morali kot soustanoviteljici sofinancirati tudi črnomaljska in semiška občina, a za to ne kažeta navdušenja. Sicer pa naj bi v letošnjem letu dokončali čistilno napravo v Ro-salnicah, začeli z obnovo strehe metliškega gradu, premaknilo naj bi se tudi pri regionalnem belokranjskem vodovodu, v začetku tega leta pa so že pričeli vrtati vrtino na Krmačini. Precej je bilo govora o jugorski cesti, zaradi katere so krajani nameravali celo bojkotirati lokal- ne volitve. Nikakor pa tudi niso razumeli, kako to, da se je o ureditvi te ceste prišel z njimi pogovarjat semiški in ne bivši metliški župan. Dragovan je pojasnil, da mu je državni sekretar za ceste Žare Pregel nedavno zagotovil, da bodo letos asfaltirali 650 metrov jugorske ceste, denar pa je v državnem proračunu zagotovljen. Pri ureditivi križišča pa bo potrebno najprej spremeniti prostorski plan, saj gre za novo traso po I. kategoriji kmetijskih zemljišč. Ta postopek pa bo morda trajal celi dve leti. Precej govora je bilo tudi o razmerah v podzemeljski osnovni šoli. Sicer pa se, kot je dejal Anton Žunič iz KS Dobravice, problemi v krajevnih skupnostih prenašajo iz leta v leto in so - kot valeča se snežna kepa - vedno večji. Zagotovo pa bi morali prebivalcem najprej zagotoviti osnovne pogoje za življenje, med temi pa je najpomembnejši vodovod. M. BEZEK-JAKŠE VELIKA STISKA Z VODO - Geološki zavod je 6. januarja pričel na Krmačini pri Drašičih z vrtanjem vrtine, iz katere naj bi - tako upajo - priteklo vsaj dva litra vode na sekundo, kar bi zadostovalo za potrebe prebivalcev Krmačine, Železnikov in Vidošičev. Minuli petek so pri globini 250 metrov končali z vrtanjem, ta teden pa so pričeli s črpalnim poskusom. Kako velikega pomena je zdrava pitna voda iz vodovoda za prej omenjene vasi, pove tudi to, da so prebivalci Krmačine prav tisti dan, ko so se geologi pripravljali na začetek vrtanja, s pomočjo gasilskih cevi črpali v svoje vodnjake, ki so ostali prazni, vodo iz izvira Simonovecpod vasjo. Vodepredtem niso dali v analizo, tako da niso vedeli niti tega, ali je neoporečna. (Foto: M. B.-J.) Težave hočejo reševati na cesti Belokranjski šoferji in avtomehaniki na občnem zboru - Oporečnih vozil ni moč kar odvzeti - Stane Inkret: več tenkočutnosti pri reševanju težav avtoprevoznikov METLIKA, ČRNOMELJ, SEMIČ - Združenje šoferjev in avtomehanikov Črnomelj-Metlika-Semič je imelo konec preteklega tedna v Metliki volilni občni zbor. Anton Kramarič, kije ponovno postal predsednik združenja, je opozoril na zmanjševanje števila članov in problem neplačevanja članarine, zaradi česar je bila lani pod vprašajem celo uresničitev programa. DAN VRTNIN KRASINEC - Kmetijski svetovalni službi Črnomelj in Metlika bosta pripravili v petek, 22. januarja, ob 9. uri v gostilni Kapušin na Krasincu dan vrtnin. Beseda bo tekla o pridelovanju in zaščiti zelenjave, ekonomiki pridelovanja vrtnin, trženju, predstavili pa bodo tudi Želeni hit. Obe svetovalni službi bosta 12. februarja pripravili ogled kmetijskega sejma v Veroni. Informacije in prijave na obeh svetovalnih službah. O MEDU IN ZDRAVJU SEMIČ - Čebelarsko društvo Semič vabi v petek, 22. januarja, ob 17. uri v kulturni dom Semič na predstavitev knjige “Med in zdravje”. Knjigo bo s pomočjo diapozitivov predstavil avtor prim. dr. Peter Kapš iz Zdravstvenega doma Novo mesto. Še posebej vabljeni čebelarji, gospodinje in drugi porabniki čebeljih izdelkov. Priznal je, da so poskušali pridobiti člane tudi s pomočjo izletov, družabnih srečanj, a ni bilo uspeha. Očitno pa so se v združenju pozabili vprašati, kje tiči vzrok za upadanje članstva. Je pa zato Leopold Korevec opozoril na nekatere probleme, ob tem pa se je opravičil gostom, ker so pred njimi prali umazano perilo. Glede zemlje, ki jo je ob ustanovitvi dobilo združenje v uporabo, je dobil zagotovila, da je vse zemljiškoknjižno urejeno, da pa bo združenje še naprej lahko imelo sestanke v kontejnerju, v katerem sedaj gostuje zavarovalnica Slo-venica. O neregistriranih avtomobilih, s katerimi se po belokranjskih cestah najpogosteje prevažajo Romi, je komandir metliške policijske postaje Mladen Desnica dejal, da jih od lanskega oktobra zares lahko odvzamejo. Vendar jih morajo tudi varovati. Ker pa policija še za svoja vozila nima dovolj garaž, tudi oporečnih vozil ne odvzemajo. Dodal je še, da se je lani v metliški občini zgodilo za 35 odst. manj nesreč kot leto prej, vendar so ugasnila tri mlada življenja. Sopotnik najtežjih prometnih nesreč je bil alkohol, sicer pa je za prekrške po lanskem 1. maju sodnik za prekrške že ali pa še bo izdal odločbe o izgubi vozniškega dovoljenja 70 voznikom. Komandir črnomaljske policijske Anton Kramarič, novi stari predsednik Združenja šoferjev in avtomehanikov Crnomelj-Metlika-Semič postaje Peter Šajnič pa je dodal, daje bilo v črnomaljski in semiški občini lani 240 promenih nesreč, torej toliko kot leto prej. Za petino več je bilo nesreč s telesnimi poškodbami, ni pa bilo smrtnih žrtev, medtem ko jih je bilo včasih tudi po pet na leto. Sekretar Zveze združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije Stane Inkret pa je poudaril, da so se poklicni šoferji v lanskem letu srečevali s precejšnjim neredom v cestnem prometu. Po njegovem pri avtoprevoznikih ni prave želje za enotno nastopanje in zastopa- • Na občnem zboru so članom podelili značke za članstvo v združenju. Fanika Malerič in Ivica Rajgelj pa sta za uspešno delo na preventivnem in vzgojnem področju prometne varnosti prejeli znački z bronastim vencem republiškega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. nje skupnih interesov, manjka pa tudi volja za civiliziran nastop. Po njegovih besedah pa bi morali biti ne le avtoprevozniki, ampak tudi država bolj tenkočutni pri reševanju teh težav. ^ BEZEK-JAKŠE PREDAVANJE IN PRIKAZ REZI ČRNOMELJ - Kmetijska svetovalna služba Črnomelj vabi v torek, 26. januarja, ob 10. uri v sejno sobo občine Črnomelj vse vinogradnike na predavanje o tem, kako zagotoviti kvaliteten pridelek grozdja. Po predavanju bo prikaz rezi vinske trte v Gorenjcih pri Semiču ob 13. uri (zbirno mesto pri Abščevi zidanici) in ob 15. uri v Cerovcu pri trgovini MKZ. V sredo, 27. januarja, pa bo prikaz rezi vinske trte pri Mjkolaševi zidanici na Plešivici ob 9. uri, pri Drakuličevem vinogradu v Pe-rudini ob 11. uri, pri Finkovi zidanici na Tanči Gori ob 14. uri ter pri zadružni zidanici na Stražnem Vrhu ob 16. uri. Predavanje in prikaz rezi bo vodil Jože Maljevič z oddelka za kmetijsko svetovanje Novo mesto. PREDSTAVITEV LUNE IZ VODE ČRNOMELJ - V mladinskem kulturnem klubu bo v soboto, 23. januarja, ob 22. uri, novogoriška skupina Damin Gambit predstavila skladbe z nove zgoščenke Luna iz vode. Skupina se lahko s svojim poetičnim rockom brez sramu postavi ob bok vrhunskim dosežkom legendarnih skupin Lačni Franc in Ekatarina Velika. Nič več zamud pri gašenju požarov Semiški gasilci so, potem ko so že precej negodovali nad zastarelo opremo, le dobili najsodobnejše gasilsko vozilo v Beli krajini - Pripravili bodo dobrodelno prireditev Nočno življenje na črno? Veliko lokalov je odprtih pozno v noč ali jutro ČRNOMELJ - Vse kaže, da je Črnomelj na najboljši poti, da postane Las Vegas v malem. Če izvzamemo bare, ki so v okviru trgovskih podjetij, so med zasebniki z gostinskimi lokali le redki, ki ne zaprosijo za podaljšanje delovnega časa pozno v noč. Zakaj, ni potrebno posebej ugibati. Ugotovili so namreč, da sem jim to še kako splača. Kako zelo, pove podatek, da je eden izmed njih v preteklem letu plačal okrog 740 tisočakov kazni, ker je prekoračil delovni čas, a se mu je finančno očitno splačalo delati prekrške. Na upravni enoti, kjer izdajajo odločbe o delovnem času gostinskih lokalov, dajejo dovoljenja za odpiralni čas od 6. do 22. ure. Za vsa odstopanja morajo dvigniti roko občinski svetniki, kadar gre za lokale v spalnih na- seljih, pa morajo marsikdaj dati privoljenje tudi krajevna skupnost in sosedi. Čeprav so črnomaljski svetniki v prejšnjem mandatu imeli kar velikokrat na dnevnem redu odločanje o podaljšanju delovnega časa gostinskim lokalom, pa praviloma nad takšnimi prošnjami niso bili najbolj navdušeni. Pa vendar ima po 22. uri odprta vrata še veliko črnomaljskih lokalov. Očitno si mnogi podaljšajo delovni čas kar sami, brez uradnega dovoljenja. Razumljivo je. da ob takšnem neredu ni zadovoljen marsikdo, niti policija. Ne nazadnje se vsi, ki pozno v noč prebijejo ob šanku, slej ati prej znajdejo na cesti. Da najbrž ne pijejo le soka ali koka-kole, ni potrebno posebej poudarjati. In kakšna je potem varnost na cesti? Ob tem bi se tisti, za katere je podaljšan delovni čas gostinskega lokala tako vabljiv, morali vprašati, ali njihov zaslužek zares odtehta tisto, kar se ali bi se, lahko po obisku lokala z nočnim delovnim časom zgodilo na cesti. MIRJAM BEZEK-JAKŠE SEMIČ - Gasilsko društvo Semič, ki prazuje letos 105-letnico delovanja, je, potem,ko so Semičani zopet dobili občino, postalo osrednje društvo v občini. To pa pomeni, da bi moralo biti tudi najbolje opremljeno in usposobljeno. Vendar so do nedavnega gasilci lahko tožili le nad precej staro opremo. Cisterna semiških gasilcev je namreč stara že 18 let, kombinirano vozilo prav toliko. Slednje so dali obnoviti in ga bodo uporabljali še naprej. Vendar so gasilci vse bolj potrebovali sodobno napadalno vozilo, zaradi dotrajanega voznega parka pa se je.dogaja-lo celo, da so iz sosednje občine prišli prej na kraj požara, kot je to uspelo Semičanom. Oktobra lani pa so ob občinskem prazniku dobili sodobno gasilsko vozilo, opremljeno po evropskih zahtevah, ki je za zdaj tudi najsodobnejše v Beli krajini. Vendar manjka še del opreme, za katero bi potrebovali dva do tri milijone tolaijev. “A nismo iz takšnega testa, da bi križemrok čakali na ta denar, ampak smo hoteli tudi sami kaj narediti zanj. Ljudem smo želeli tudi kaj ponuditi za njihovo pomoč, zato smo pripravili dobrodelen koncert,” je povedal predsednik Gasilskega društva Semič Rudi Bukovec. Tako je na sobotni prireditvi, imenovani Antonov večer, v semiški športni dvorani nastopilo pet narodnozabavnih ansamblov, ki so se odpovedali honorarjem, na pomoč pa so priskočila tudi številna semiška društva. Semiški gasilci novega gasilskega avtomobila, ki je veljal 23 Rudi Bukovec milijonov tolarjev, pri nakupu pa so poleg gasilcev pomagali tudi občina, država in sponzorji, sicer še niso potrebovali za gašenje. Po Bukovčevih besedah pa je neprestano v pripravljenosti. Dobro se namreč zavedajo, da bo ob spomladanski suši kljub opozorilom gotovo kar precej travniških požarov. Ker pa je semiško gasilsko društvo osrednje v občini, so se morali še toliko bolj posvečati usposabljanju in izobraževanju. Tudi • ZBRAL POLDRUGI MILIJON - Dobrodelne prireditve, ki sojo pripravili semiški gasilci, se je udeležilo okrog tisoč obiskovalcev iz vse Bele krajine, gasilci pa so z vstopnino in prispevki sponzorjev zbrali okrog 1,5 milijona tolarjev. Gasilci se zahvaljujejo vsem, ki so pomagali, še posebej pa Iskri, občini Semič in županu Janku Bukovcu. zaradi tega so zanemarili tekmovalno plat. “Zavedamo se, da bomo v prihodnje morali nameniti večjo pozornost vključevanju mladih, zlasti šolarjev, v društvo ter jih navdušiti za tekmovanje,” pravi Rudi Bukovec. M. BEZEK-JAKŠE Sprehod po Metliki “FEHTARJI” - Na srečanju metliškega župana Slavka Drago-vana s predsedniki krajevnih skupnosti v občini je bilo slišati tudi več takšnih ali drugačnih resnic. Lojze Malenšek iz Gradca je tako zatrdil, da čez desetletje ne bo več krajevnih skupnosti, “ker so izmišljotina komunizma”. To pa pomeni, da se ne bodo z županom več srečevali kot predsedniki krajevnih skupnosti, ampak kot še večji “fehtarji”, kot so danes. Po tej logiki lahko sklepamo, da se bodo tudi občine po novem imenovale “fehtarije”. POGREBNOST - Na prej omenjenem srečanju so vsi predsedniki krajevnih skupnosti dobili v roke kopijo odloka o pokopališki in pogrebni dejavnosti v občini Metlika. Upamo lahko le, da predsedniki v tej gesti niso videli preveč simbolike in njihovo delo v naslednjem mandatu ne bo preveč spominjalo na pogreb-ščino... SKLEP - Smučarski klub Metlika je imel nedavno občni zbor. Predsednik še naprej ostaja Nenad Jelenčič, sicer pa v klubu ob-Ijubljajo smučarske izlete ter tečaje smučanja za otroke in odrasle. Najpomembnejši sklep na občnem zboru pa je bil, da bo letošnjo zimo še snežilo. Črnomaljski drobir SMRAD - Čeprav je bil volilni občni zbor Združenja šoferjev in avtomehanikov Črnomelj-Metlika-Semič v Metliki, so bili najbolj glasni Črnomaljci. Po eni strani je to razumljivo, saj jih je tudi največ. Sicer pa bi zbor najbrž minil v pohvalah gostov in prikimavanju članov, če ne bi slednjih kar precej razburil in razburkal Črnomaljec Leopold Korevec. Spomnil je na nekatere zadeve, ki jih očitno nekateri ne slišijo ravno najraje, in bilo je, kot bi dregnil v osir. V začetku je celo kazalo, da' ne bo dobil nikakršnega odgovora, saj ga je blagajnik združenja Vinko Smrekar zabil, da “bolj ko govno mešaš, bolj smrdi”. Tore] lahko sklepamo, da ima Korevec dober nos in da v resnici nekaj smrdi? LUKNJE - Na črnomaljski vpadnici iz metliške smeri so tablo, ki označuje začetek Črnomlja, pomaknili bolj proti središču mesta. Tako je moč dlje časa voziti 90 kilometrov na uro, kar pa je za tiste, ki jim to res uspe, svojevrsten podvig. Cesta je namreč tako razrita, da spominja na zanemarjen kolovoz. Res, da čaka na , obnovo, kar pa ne pomeni, da bi se moralo prej v luknjah izgubiti nekaj za slalom manj veščih voznikov. Semiške tropine OBREZOVANJE - Semiški župan Janko Bukovec se očitno ne more sprijazniti z zapisom v tej rubriki pred nekaj meseci. Takrat smo zapisali, za ima zadnja leta zato tako dobro vino, ker nima časa trgati grozdje že zgodaj jeseni. Najbrž mu je kdo poočitali da prekinja dolgoletno tradicijo, ko so Semičani pospravili ves pridelek še zelen, le ajdo belo. Pa je letos pohitel z delom v vinogradu in.je medtem ko so nekateri belokranjski vinogradniki komaj pospravili zadnji pridelek lanskega letnika, v toplih dneh letošnjega leta že obrezal neka] sto trt. Upajmo, da ne bo tako pohitel tudi s trgatvijo. SPREJEM - Romi iz semiške občine so na svoji izredni seji, ki so jo sklicali takoj po sobotnem semiškem Antonovem večeru, sklenili, da v svoje vrste sprejmejo kot častnega člana župana Bukovca. Za podelitev tega častnega naslova, ki ga ne podeljuje; jo ravno pogosto, so se odločili, ko so videli, kako dobro zna Jam ko po cigansko zaplesati polko. 0 tem, ali ga bodo naučili tudi drugih svojih veščin in katerihi Romi niso sklepali. Sicer pa Je župan, ki je tudi pogost gost te rubrike, dobil na prireditvi klobaso velikanko ob svojem skorajšnjem srečanju z Abrahamom. Čestitm mo! STRIPTIZ - Neuradno smo zvedeli, da je gasilsko društvo Štrekljevec predlagalo Gasilsk' zvezi Slovenije, da bi v letošnje pokalno tekmovanje gasilskih društev poleg spretnosti v gasil" skih veščinah vključila tudi gasi'" ski striptiz. Štrekljcvčani, ki s° lani na pokalnem tekmovanju v svoji kategoriji zasedli nesporn® prvo mesto, so namreč dokazal', t da jim tudi v gasilskem striptiz11 ne bi bil nihče kos. Ko so namreč morali na sobotnem A[J' j tonovem večeru vodilni iz gasi>' skih društev preobleči iz civilne'! | gasilsko obleko so jo vsi mahntj! - v slačilnico, le Strekljevčan Ed1 j Sodja je prelevitev hitro in strm kovno opravil kar na odru. Drobne iz Kočevja “PODOBA PODJETNICE LETA” - Na Ljubljanski cesti 5 v Kočevju je poleg trgovine Nada 'n Henigmanovega bistroja, bolj znanega kot “policijski bistro” (zaradi neposredne bližine policijske postaje je predvsem ob jutranji kavici med gosti v bistroju precej policistov!) tudi trgovina z oblačili. Vendar je ta že lep čas zaprta, čeprav je ni nihče razdejal tako kot denimo sosednji bistro na zadnji dan minulega leta objestnež, ki je pregloboko pogledal v kozarec. Toda kljub temu bistro posluje normalno. Da pa je zaprta trgovina, v kateri so oblačila skrbno zložena na policah, pa lahko razumeta le firma ATT in nekdanja “Podjetnica leta” Ana Dejanovič-Jankovič. Kot nosilki laskavega naziva ji je verjetno težje kot drugim priznati poraz, o čemer priča, da je sicer prenehala z delom, ni pa prostora še izpraznila. Ni pa ji bilo, kot Laže, težko, da se je spustila na raven mnogih drugih najemnikov lokalov, ki občini ne plačujejo najemnine, zaradi česar je občina zoper podjetje ATT sprožila sodni postopek! Kakorkoli že, skozi zaprašena in umazana izložbena okna je komajda še videti razstavljena oblačila. OBČAN SPRAŠUJE, MEDVED ODGOVARJA “V kočevskem zdravstvenem domu imajo avtomat za prodajo coca-cole in drugih brezalkoholnih pijač, a še nisem videl, da bi kdo kaj kupil.” ' “Promet bi bil gotovo odličen, oe bi bolniki tu lahko kupili žgane pijače, pivo, vino ali pa vsaj dolenjsko šmarnico. ” Ribniški zobotrebci B.REZ PRETIRANEGA RAZKOŠJA! - Ribniški urad za delo trenutno domuje v upravni stavni ribniškega Inlesa. Kakor hitro bo mogoče, se bodo preselili v nove prostore, ki jih za njihove potrebe urejajo nad Zavarovalnico Triglav. Ker mnogi uradi za delo na območju ljubljanske regije delujejo v prostorih, ki so le delno preurejena (ponekod pa c to ne!) stanovanja, bodo novi prostori ribniškega urada deležni zavidanja ne glede na to, kako polj ali manj razkošno bodo urejeni. Tla iz marmotja, Dolomite umivalniki in v steno vgrajeni kotlički za sanitarno vodo kot samo delček razkošja, ki pade v °ci v prostorih Sklada za regionalni razvoj in ohranjanje pose-jjenosti slovenskega podeželja, bi P*li že samo zato v prostorih ribniškega urada za delo popolnoma odveč - če pa se k temu dodamo še stranke, ki se od Skladovih strank razlikujejo po tem, da si ne “trgajo od ust”, zato, da ni lahko investirali, ampak iz nuje, da bi lahko preživeli cel mesec, bi bila porogljivost države tokrat (pre)očitna! “DRUGO OBMOČJE” - Sklad dela iz Kočevja je uspel priti v C erknico, po tihem že računajo tudi na Novo mesto, niso pa us-Pch pri svojih prvih sosedih v Rib-mci. Tradicionalno nezmožnost za medsebojen dogovor je trener delavnic kočevskega Sklada dela pto Lipovec pojasnil, “da gre Pac za drugo območje". Vendar Pa to ni res. Za Ribnico je “drugo območje” Kočevje! V Ribnici so namreč vedno pripravljeni na s°delovanje. Le vse niti morajo imeti v svojih rokah! Laški sel . DRSALI NA BAJERJU - To zimo so se doslej že dober mesec m drsali na bajerju v Turjaku tpod gostilno Ahec oz. Murn), f. tališče so osvetljevali tudi z rektorjem, da je bilo možno drsati tudi ponoči. Na ZA SJLVESTROVO A. AHCA - Na Silvestrovo so Pryič organizirali pohod na Sv. 2~lca, hrib pri Turjaku, kjer so v Po m in, n a zmago pri Sisku pred ".rimi 400 leti (1593) poimeno-a cerkev po sv. Ahacu, ker je • a zmaga izvojevana prav na Jegov god. Taki pohodi bodo v bodoče vsako leto. panični koncert - za ‘ nje praznike je dobrepoljska °ddba že tretje leto zapored izlet m na Turjaku božično-novo-, koncert. Tudi taki nastopi so I az daTUrjačani in Dobrepolj-luje bolj prijateljsko sode- N(KtPREVIDNA previd-c r " Lurjačani uganejo ruar-siKatero resnico. Tako so na laž Postavili tudi pregovor “Previd-ost je ma(j modrosti”. Turjačani , ai^re^ pravijo: “Če je postala ati, potem že ni bila previdna.” Mšš I Z MAŠI H O B Č I M MŠŠ Večja pomoč malemu gospodarstvu Od nevednosti do zglednega uspeha Skladov dela Prvi poskus drugače zamišljenega dela KOČEVJE - Minuli četrtek je v Kočevju potekal regijski posvet delavcev območnih uradov za delo. Prisostvoval mu je tudi direktor Zavoda RS za zaposlovanje Jože Glazer, ki so ga še posebno zanimali rezultati projekta, ki so ga lani izpeljali v okviru podjetja Recinko delujočem Sladu dela. “Ko smo se javili na razpis, nihče ni vedel, za kaj pravzaprav gre,” je priznal nevednost ob poskusu organiziranja prvega Sklada dela v Sloveniji, ki je bil zamišljen drugače kot drugi, Cveto Lipovec, eden izmed štirih t.i. trenerjev, ki so bili vključeni v delavnice kočevskega Sklada dela. Kljub temu so zastavljeni plan celo za 8 odstotkov presegli. Po mnenju direktorja Recinka Braneta Merharja je eden izmed razlogov za uspešnost, da deluje Sklad v okviru Recinka, ki ga je ustanovilo več družbenikov. “Zato poznamo potrebe, da pa poznaš trg, je nujno potrebno za uspešno delo,” je povedal. Od marca do decembra lani, ko so organizirali zadnjo, so izpeljali 7 delavnic s po 13 do 25 udeleženci. Med skupno 128 udeleženci, med katerimi je bilo žensk skoraj trikrat več kot moških je bilo 58 iskalcev zaposlitve in 70 tehnoloških presežkov. Kar okoli 50 udeležencev je bilo invalidov, 45 med njimi pa je zaposlitev že dobi- lo. Skupno se je do sedaj zaposlilo ali dobilo delo preko javnih del 97 udeležencev. Ker med temi še ni udeležencev decembrske delavnice, bo sedaj precejšnja uspešnost Sklada dela še večja. 92 udeležencev delavnic se je zaposlilo na območju kočevske občine in le 5 izven. Razlog za to je, kot je povedal trener Zdenko Sulman, v razmeroma nizki izobrazbeni strukturi, saj je le 31 udeležencev imelo IV. ali višjo stopnjo izobrazbe. “Stroški prevoza v Ljubljano znašajo 35 tisoč tolarjev na mesec, kar je za podjetja v Ljubljani pogosto prehud strošek,” je pojasnil. Z večjo usposobljenostjo ljudi bi sicer to lahko presegli, vendar je pri tem težava, kot je dejal Lipovec, da so med udeleženci prevladovali sta; rejši, ki se za pridobitev strokovne izobrazbe ne zanimajo. V ponedeljek je kočevski Sklad dela, ki se bo še letos izločil iz Recinka, v Cerknici začel s prvo za letošnjo leto načrtovano delavnico izven območja kočevske občine. Februarja bodo organizirali novo delavnico v Kočevju, tetja pa bo, kot upajo, v Novem mestu. Do sredine prihodnjega leta računajo, da bodo v delavnice vključili 70 udeležencev iz kočevske ter, razdeljeno na dve lokaciji, skupno 120 udeležencev izven kočevske občine. M. LESKOVŠEK-SVETE GRADNJA TUDI V OPUŠČENIH NASELJIH KOČEVJE - Predlog sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin družbenega plana Slovenije, o katerem je slovenska vlada odločala na eni zadnjih sej v lanskem letu, načrtuje vrsto pomembnih usmeritev tudi za kočevsko občino. Nadvse je zanimiv predlog usmerjanja poselitve, ko se določa, da je potrebno pri urejanju naselij izkoristiti stavbna zemljišča v naselju z aktivno prenovo obstoječega stavbnega fonda, s sanacijo degradiranih urbanih območij in z aktiviranjem nezadostno izkoriščenih stavbnih zemljišč. Razpršena gradnja naj bi zaradi varovanja kmetijskih zemljišč ne bila dovoljena. Ob tem je potrebno omeniti, daje na območju občine Kočevje vrsta opuščenih naselij, za katere naj bi pripravili plansko izvedbene akte in omogočili posameznim interesentom pozidavo v teh naseljih, ki so uvrščene kot stavbna zemljišča. V. D. JARMOVA RAZSTAVA V VALENTINU KOČEVJE - Danes ob 19. uri bodo v hotelu Valentin odprli razstavo umetniških del domačega akademskega kiparja Staneta Jarma. Umetnikova dela so v prostorih kočevskega hotela razstavljeno že dalj časa, pred nedavnim pa so se jim pridružila še nekatera nova, ki sedaj krasijo vhod v restavracijo. Ob otvoritvi razstave bodo nastopili moški pevski zbor Svoboda in učenci obeh kočevskih mestnih osnovnih šol. Z začetkom letošnjega leta je v Kočevju pričel z delom Podjetniško-informacijski center - Nosilec razvoja na Kočevskem namerava postati regijski razvojni center KOČEVJE - z namenom, da bi pospešili razvoj malega gospodarstva, so v Kočevju lani ustanovili Podjetniško informacijski center Kočevske (PIC). Občina gaje junija s posebno pogodbo prenesla na družbo Recinko, d.o.o, kot samostojna enota te družbe pa je PIC Kočevske uradno pričel z delom v začetku tega meseca. “Strateški cilj PIC-a je združiti znanje in kapital v razvojnem pod- jetju, ki bo nudilo celovito podporo razvoju malega gospodarstva in spodbujalo razvoj obstoječih podjetij,” pojasnjuje direktorica Milena Glavač. O povezovanju lokalnih iniciativ so začeli v Kočevju razmišljati že pred dvema letoma, PIC pa bo deloval kot povezovalec in koordinator lokalnih nosilcev razvoja na eni in pristojnih ustanov in ministrstev na drugi strani. “Združeval bo vse partnerje pri pospeševanju malega gospodarstva, obenem pa tudi zagotavljal prodornejši dostop do finančnih virov za realizacijo razvojnih programov, ki bodo prispevali k oživitvi gospodarstva, podeželja in odpiranju novih delovnih mest,” pravi Glavačeva. Po dosedanjih aktih in elaboratih naj bi bil PIC nosilec razvoja na Kočevskem. Iz tega izhaja sodelovanje pri projektu razvoja Obkolpja, in kar je še pomemb- nejše, priprava strategije razvoja Kočevske, ki bo, kot pravi Glavačeva, nadaljevanje oziroma dopolnitev programa “Revitalizacija Kočevske”. Še letos bodo izdali zgibanko, v kateri bodo predstavili namen, delovanje in storitve PIC-a, ki so namenjene Milena Glavač Pustno rajanje tudi pod šotorom Prireditev bo organizatorje stala okrog štiri milijone tolarjev - Priznanja predsedniku Cvetu Marinšku TRENUTEK V DOMAČI CERKVI RIBNICA - Po uspešnih koncertih na Senovem, v Breznici in Selcah nad Škofjo Loko so se članice vokalne skupine Trenutek iz Ribnice predstavile še v domačem kraju. V cerkvi sv. Štefana so Zdenka, Marjana, Lea, Tadeja, Maja in Simona zapele osemnajst pesmi v Skrivnostni noči. Z inštrumenti so jim priskočili na pomoč Peter Grum, Mateja Kerman, Simon Korošec, IJrška jjramel, Sanja Abramovič, Jure Galičič in Rudi Mihelič. REFERENDUMSKI IZID NIČEN LOŠKI POTOK - Po podatkih volilne komisije oziroma Upravne enote Ribnica, je v KS Loški Potok vpisanih 1222 volilnih upravičencev. Glasovanja pa se je udeležilo manj kot polovica vpisanih v volilnem imeniku ali skupno 533 občanov. ZA je glasovalo 127 in PROTI 406 udeležencev. Za KS Draga nimamo podatkov. A. K. RIBNICA - Slab mesec pred letošnjim pustovanjem so člani zelo dejavnega pustnega društva iz Goriče vasi pri Ribnici pripravili občni zbor. Pustovanje v Ribnici je eno največjih pri nas, vsako leto je pestrejše, prireditelji vedno presenetijo z novo vsebino. Cveto Marinšek, predsednik pustnega društva Goriča vas je spomnil, da so to ljudsko izročilo oživili zato, da bi “spodbudili zimski utrip ne preveč razgibane Ribnice”, saj je bil osrednji trg ob pustu prazen, pri njih pa so “noreli”. “Letos bo četrto tradicionalno srečanje etnoloških skupin. Prišli bodo prav vsi, od severa pa do juga. Vsebina je nekoliko spremenjena, saj bomo imeli tokrat sredi Ribnice velik šotor, v katerem bo prostor za vse, ki bodo od 12. do 14. februarja pri nas. Prvega dne bo zbrane s svojim ansamblom zabaval Pidži; country glasba bo zanesljivo ogrela. tt Cveto Marinšek Tlujačani imajo svojo lastnino Sami so si zgradili dom - Prenavljati začeli strehe in fasade TURJAK - V povojnih letih so Hirjačani v glavnem s prostovoljnim delom in svojimi prispevki zgradili zadružni dom, ki so ga kasneje poimenovali v krajevni dom oziroma kulturni doma ali pa mu na kratko pravijo le dom. Vendar še vedno ne vedo ali nočejo vedeti, kdo je lastnik tega doma, zato smo o tem povprašali predsednika KUD Ttir-jak Franca Pečnika, kije tudi član sveta Kulturno-turističnega zavoda Thrjak. Povedal je: Turjačani smo že leta 1987 z dopisom občini Ljubljana Vič-Rudnik, pod katero smo takrat sodili, zahtevali, da mora zadružni dom z marofom in pripadajočim zemljiščem ostati kljub morebitnim reorganizacijam Turjačanom. Še pred ukinitvijo krajevnih skupnosti jeseni 1994 smo zato takratna Krajevna skupnost Turjak, Turistično društvo in KUD Turjak ustanovili Kulturno-turistični zavod, ki je lastnik skupnih nepremičnin. Zavod ima o tem sklenjeno pogodbo z ustanovitelji pa tudi svoj statut, volonterskega direktorja in svet zavoda, ki ima 6 članov in 6 namestnikov. Tako smo zavarovali interes krajanov, ki je: ohraniti življenje v središču France Pečnik-Aco, KUD Turjak predsednik Turjaka.Zavod se vzdržuje sam. Minulo jesen smo začeli s prenovo strehe na marofu (bivši hlevi), pri čemer so pomagali tudi obrtniki, ki imajo tu svoje poslovne prostore. Nadaljevali pa bomo s prekrivanjem doma in obnovo fasade na njem. V domu in pripadajočih sosednjih prostorih so našli mnogi obrtniki prostore za svojo dejavnost, in to po dostopni najemnini. Ob vsej omenjeni dejavnosti pa je Kulturno-turistični zavod veliko prispeval za razvoj kraja, za pomoč športnikom pa še pri elektrifikacije cerkvice sv. Ahca, gasilcem za nov avto, pevkam za vaje in morda še komu. Vendar bo potrebno s prakso dajanja pomoči prenehati, saj to ni naloga Zavoda. V domu ima prostore tudi mladinsko športno društvo, ki ima okoli 80 članov. J. PRIMC Kar dvajsetina vseh Kostelcev na predavanju O pitni in topli vodi KOSTEL - Kar 40 Kostelcev, to je dobrih 5 odstotkov prebivalcev nove občine Kostel, se je udeležilo petkovih treh predavanj pod skupnim naslovom “Vode v Kostelu”, ki jih je organiziralo domače turistično-športno društvo. O pokrajinskem vidiku površinskih voda je predaval Bojan Žnidaršič, direktor Vitre iz Cerknice; o pitnih vodah in možnostih njihove izrabe inženir Zvone Mencej iz Hidro-konsultinga Dragomer, o možnostih izrabe termalne vode v Sloveniji in Kostelu pa geolog Peter Kralj iz Inštituta za geologijo, geotermiko ingeofiziko iz Ljubljane. Na Kolpi je potrebno vzdrževati jezove in obnoviti nekatere stare mline ne le zaradi rib in drugega življa v reki, ampak tudi zaradi videza pokrajine. Pitne vode na območju Kostela so v glavnem onesnažene z izjemo na območju Delača in delno v Jakšičih, kjer gre voda skozi očiščevalni UV sistem. Z novimi nad 100 m globokimi vrtinami na območju Laz, Srebotnika, Jakšičev, Gotenca in Jesenovega vrta bo potrebno pridobiti nove vire zdrave pitne vode. S plitvejšimi vrtinami 20 do 30 m bi dobili le onesna-^no vodo. Izrabljeno pitno vodo bi morali preko čistilne naprave, ki pa žal še ne deluje, vračati v naravo. Na območju Kostela je nekaj krajev, kjer bi kazalo s 1000 do 1200 m globokimi vrtinami priti do tople vode, kar bi bilo še posebno pomembno za razvoj turizma na tem območju. J. P. V soboto bo po ribniških ulicah karneval s sprevodom, v nedeljo pa bodo na svoj račun prišli zlasti otroci. Za vzdušje bodo poskrbele tudi pekarne, saj bodo tekmovale, katera izmed njih bo spekla največji krof. Tudi letos bo pustovanje, ki je eno izmed treh večjih prireditev v letu, izdatno financirala ribniška občina. “Levji delež nosi pet, šest članov društva, vsi drugi pa pomagajo po svojih močeh. Da znamo v Goriči vasi vedno presenetiti, se bodo prepričali obiskovalci tridnevnega rajanja. Tisti, ki vas letos ne bo, vam bo resnično žal,” je dejal Marinšek. M. G. sedanjim in bodočim podjetnikom in obrtnikom, kmetom, dijakom in študentom, zunanjim partnerjem in investitorjem ter brezposelnim; objavili pa bodo tudi razna navodila za samostojne podjetnike in mala podjetja o tem, kako ustanoviti d.o.o. oziroma pridobiti status samostojnega podjetnika, kako pridobiti gradbeno dovoljenje, priglasiti dela in podobno. • PIC Kočevske bo najkasneje v treh letih postal samostojna d.o.o, že sedaj pa nameravajo svoje delovanje razširiti tudi na območje ribniške in drugih sosednjih občin. “Postati nameravamo regijski razvojni center,” pravi Glavačeva. “V informacijski pisarni bodo zainteresiranim na voljo podatki o kadrih, poslovnih prostorih in ponudbi finančnih sredstev, razvili pa bomo tudi mrežo svetovalcev za posamezna področja in omogočili vključevanje v obstoječe baze podatkov v državi,” pravi Glavačeva. Za potrebe malega gospodarstva bodo organizirali delavnice o aktualnih temah, kot sta trenutno davek na dodano vrednost in zavarovanje plačil, pomoč pa bodo nudili tudi preko garancijskega sklada in izpeljave natečaja o subvenciji obrestne mere za dolgoročne kredite. Sicer pa bo PIC Kočevske poleg navedenega, kar namerava izpeljati že letos, opravil določene aktivnosti tudi za Republiški zavod za zaposlovanje. M. LESKOVŠEK-SVETE PRIPRAVE NA KULTURNI PRAZNIK LOŠKI POTOK - Proslava za javnost, ki jo pripravlja osnovna šola na Hribu, bo v petek, 5. februarja, v šolski telovadnici. Na njej bodo sodelovali vsi razredi. Hkrati pripravljajo razstavo fotografij, ki so nastale ob lanskih poplavah. Zdaj pripravljajo podobno proslavo, posvečeno 121-letnici rojstva pisateljice Zofke Kvedrove, kije otroška in dekliška leta preživela v Loškem Potoku, kjer so nastala tudi prva dela iz njenega obširnega pisateljskega in prevajalskega opusa. ŠTEVILO PREBIVALSTVA STRMO PADA LOŠKI POTOK - Po podatkih župnijskega urada Loški Potok je bilo v župniji - ta obsega krajevno skupnost Loški Potok - 15 rojstev, 16 občanov pa je umrlo. Preteklo leto bo zaznamovano z najmanj rojstvi, kar kdo pomni. To kaže, da se stanje ne bo bistveno spremenilo, saj je starostna struktura vse slabša. Se bolj pa skrbi dejstvo, da večina tistih, ki nadaljuje šolanje, praviloma ostane zunaj kraja. Odseljujejo pa se tudi mladi pari (v preteklem letu je bilo sklenjenih 6 zakonskih zvez) preprosto zato, ker tu ljudje nimajo skoraj nobenih možnosti za zaposlitev. NUJEN ENOTNI REŽIM NA KOLPI Več kot 80 članov Ribiške družine Črnomelj seje 10. januarja zbralo na redni letni skupščini. RD Črnomelj deluje že 85 let in je ves čas gonilna sila pri varovanju narave. Sprejeli smo veliko nalog, med katerimi je tudi organizacija sestanka med predstavniki Ribiške zveze Slovenije in Ribolovnega saveza Hrvaške. Na tem srečanju, ki naj bi bil v Vinici ali kje ob Kolpi na hrvaški strani, bi se morali končno dogovoriti o enotnem režimu na Kolpi. Na naši skupščini so bili tudi predstavniki ribiških družin iz Metlike in iz hrvaških Ozlja in Vrbovškega. Njihov obisk je potrdil tudi, da s sosednjimi družinami že vrsto let uspešno sodelujemo, saj med drugim skupno vlagamo v Kolpo, izmenjujemo izkušnje in se pomerimo na ribiških tekmovanjih. Zavedamo pa se, da si bomo morali s sosedi tudi vnaprej prizadevati, da bo Kolpa ostala čista za bodoče rodove. S. LOZAR UtiSA | VVTSMF l 12 N A Š 1 H OBČI M ttMUfc Kakovost je postala že samoumevna V sedmih letih razvoj ivanškega podjetja Armex armature - Proizvodnja in zunanja trgovina - Prihodnost v izvozu - Ekološko nesporni - Iščejo večji prostor IVANČNA GORICA - Proizvodnja armatur in pribora za zunanji vodovod ter veletrgovina so dejavnosti podjeta Armex armature iz Ivančne Gorice, ki je v sedmih letih obstoja pod vodstvom direktorja Zdravka Skubica napredovalo. Na leto se sedaj lahko pohvalijo s 400 milijoni tolarjev prometa, od tega 40 odstotkov lastne proizvodnje. “Konkurenca je huda, še bolj kot doma na tujemdrgu, tako daje kvaliteta postala že nekaj samoumevnega,” pravi Skubic. Proizvodnjo so vsako leto povečevali, o čemer govori tudi podatek, da so začeli s tremi zaposlenimi, sedaj pa si v Armexu služi kruh 18 ljudi, v glavnem domačinov. Večina je kvalificiranih delavcev. Glavni kupci njihovih izdelkov so komunalna podjetja in podjetja, ki se ukvarjajo z nizkimi gradnjami. Pred približno tremi leti so poleg osnovne proizvodnje pričeli še s programom za kmetijsko opremo za nekega nemškega kupca, in sicer z izdelavo različnih tipov napajalnikov za govedo in drobnico. “Na mesec jih izdelamo okrog dva tisoč in letos bomo s temi izdelki poskušali bolj prodreti tudi na domači trg. Nasploh načrtujemo povečanje prometa,” je o načrtih spregovoril direktor. Svoje podjetje in tri zaposlene ima tudi v Bosni. Perspektivo vidi predvsem v izvozu. Približno 20 odstotkov izvozijo na trge bivše Jugoslavije, sledijo Nemčija, v Zdravko Skubic manjši meri pa tudi Italija, Avstrija, Rusija. Skubic meni, da naša država premalo spodbuja in skrbi za malo gospodarstvo, tako da se mora vsak znajti, kakor ve in zna. V Armexu armature se na primer že nekaj časa srečujejo s prostorsko stisko. Sedanja lokacija na Malem Hudem pri Ivančni Gorici je premajhna, primernega prostora blizu Ljubljane in avtoceste pa ni. “Pogrešam obrtno cono, ki je ivanša občina še nima, prostor pa ponujajo v Trebnjem in Dobrepolju, toda nam to ni isto. Upamo, da se bo letos uredilo,” je povedal direktor Armexa, ki zagotavlja tudi, daje njegovo podjetje ekološko neoporečno. Tamkajšnje Regijsko društvo ekološkega gibanja jim je poslalo že nekaj obiskov inšpektorjev, toda “ničesar niso našli. Ostružke odvaža Dinos Trebnje, ostalih odpadkov pa ni, ker gre za obdelavo kovin. Moteči smo morda le zato, ker se nahajamo v strnjenem naselju, sicer pa okolja ne obremenjujemo.” L. MURN Lani presegli magično mejo Leto 1998 najspešnejše za Trimo doslej - Preko 7 milijard tolarjev prihodka - Na vseh programih porast proizvodnje - Razširitev trgovske mreže - Pridobitev ISO 14000 TREBNJE - “Leto 1998 je leto, ko smo dosegli doslej največjo realizacijo prodaje, ki znaša okrog 7 milijard tolarjev, od tega 3 milijarde na izvoznem področju. Prodaja seje povečala za 18 odstotkov, s čimer smo zelo zadovoljni,” je na nedavni novinarski konferenci uvodoma povedala direktorica trebanjskega podjetja Trimo, d.d., Tatjana Fink. Znaten je tudi porast fizične proizvodnje na vseh programih. Skupna proizvodnja jeklenih dodatne racionalizacije poslovne- konstrukcij znaša 3.974 ton je od lani večja za 49,7 odstotka. Na področju plošč so dosegli skupno proizvodnjo v višini 903.901 kvadratnih metrov, kar je 14 odstotkov več kot leto prej, zmontirali pa so 1.926 kontejnerjev. Skupna proizvodnja je večja od leta prej za 73,9 odstotkov. Dohodek na zaposlenega je znašal 179 nemških mark. Direktorica Tatjana Fink je poudarila, da so v izjemno konkurenčni branši in da vlada na trgu neusmiljen boj. “V prvi polovici lanskega leta smo se na trgu srečevali s problemom razmeroma velikega povečanja cen reproma-terialov. Zaradi velike konkurence pa Trimo proizvodov ni bilo mogoče povečati za sorazmeren del, zato je bilo potrebno izvajati Srečanje članov sevniške LDS Proslavili volilno zmago VRH NAD BOŠTA-NJEM - V gostišču Martina Dolinška je bilo v soboto zvečer srečanje liberalnih demokratov občine Sevnica. Člani občinskega odbora so pregledali uspehe na lanskih lokalnih volitvah, ko je ta stranka podvojila število svetnikov v občinskem svetu od prejšnjih 3 na 6. Srečanja sta se udeležila Anton Anderlič, vodja poslanske skupine LDS, in Peter Jamnikar, sekretar sveta stranke, ki sta bila zadovoljna z delom sevniškega odbora. Anderlič je navedel številne zakonodajne naloge, ki so pred slovenskim parlamentom: od 86 zakonov, s katerimi se prilagajamo ureditvi Evropske skupnosti, do nazadnje kar lahkotnega sprejetja državnega proračuna. Jamnikarje govoril o trajnosti sedanje koalicije s strankama SLS in Desus. Menil je, tla ne bo razpadla. Srečanja so se udeležili tudi gostje krškega občinskega odbora s posavskim poslancem LDS Brankom Jancem na čelu. Po končanem uradnem delu srečanja je občinski svetnik in v teh krajih znani raketar Marjan Zidarič pred gostilno pripravil še manjši ognjemet. A. ŽELEZNIK ga procesa in povečati realizacijo prodaje, kar nam je uspelo,” je dejala. Lansko leto je bilo pomembno tudi zaradi razširitve trgovske mreže v nove države: v skandinavske države, na Poljsko, Romunijo. Za naslednje leto načrtujejo dodaten porast obsega prodaje, zlasti v evropske države, kot so Avstrija, Nemčija, Češka, Slovaška in Poljska. Trudijo se tudi za prodobitev ruskega trga. Sodelovali so na vseh pomembnejših strokovnih sejmih v Evropi in v Rusiji, veliko sredstev pa so vložili tudi v pridobitev atestov, certifikatov in dovoljenj za prodajo gradbenih plošč v posameznih VESELO V ZBURAH ZBURE - Vaščani iz Zbur smo se dogovorili, da se bomo zbrali in skupaj silvestrovali 16. januarja v gostilni “Pri Pavletu”. Udeležba je bila skoraj nad pričakovanji. Peli in plesali so starejši kot tudi mladi tja do jutranjih ur. Za tako veselo družbo, da se nikomur ni mudilo domov, se je potrebno zahvaliti muzikantu Jožetu Ku-pleniku kot tudi zabavnim Zbur-janom. Da pa vaščanom ni bilo potrebno poseči pregloboko v žep, je poskrbel gostilničar Franci Perše. Drugo leto na svidenje! PRISTAL V POTOKU SEVNICA - 21-letni Andrej Š. iz Sevnice se je v petek, 15. januarja, peljal z osebnim avtom od Sevnice proti Drožanju. Hitrosti vožnje ni prilagodil mokri in spolzki cesti, zato gaje na izboklini zaneslo na levi rob. Avto je začel bočno drseti, nato pa je zdrsel po nasipu v Drožanjski potok, se zaletel še v večjo skalo in se prevrnil. Med prevračanjem je sopotnika Lovra O. iz Sevnice vrglo iz avta. Avto je obstal na štreni. Voznik se je hudo poškodoval, sopotnik pa lažje. KNJIGA MIRNSKA. DOLINA MIRNA - Pri založbi Znanstvenoraziskovalni center SAZU je izšla knjiga dr. Maje Topole z naslovom Mirnska dolina, regionalna geografija porečja Mirne na Dolenjskem. Gre za prvo monografsko delo, ki z vidika fizične in družbene geograjije podaja celovit prikaz tega področja Dolenjske. Delo bomo obširneje predstavili v eni prihodnjih številk. državah. Lani so podelili licenco za izvedbo montaže grabenih plošč že stotemu licencirancu v Sloveniji. Sodelovali so tudi pri slovenskem projektu poslovne odličnosti in prišli v ožji izbor podjetij. Po besedah direktorice nameravajo letos pripraviti sistem kakovosti ISO 14000 in certifikat pridobiti leta 2000, poleg ražvoja izdelkov in tehnologij pa načrtujejo tudi investicije v boljšo orga- • VTrimu je sedaj zaposlenih okrog 411 delavcev, število pa nameravajo povečati za okrog 10 na področju marketinga, prodaje, razvoja in vodenja projektov. Stalna pa je tudi skrb za čimbolj usposobljene in izobražene delavce. nizacijo dela in logistiko, v trgov-sko-markentinške aktivnosti, v dodatno avtomatizacijo procesov, v lepši izgled izdelkov, ena po-membenjših nalog pa bo sodelovanje na strokovnih sejmih (predvidevajo nastop kar na 17). Ponovno bodo sodelovali pri slovenskem projektu poslovne odličnosti. Finančne rezultate nameravajo izboljšati za približno 5 odstotkov. V Trimu se zavedajo, da bo zakon o davku na dodano vrednost podražil izdelke na domačem trgu, zato realno pričakujejo padec prodaje v Sloveniji v drugi polovici leta. Primanjkljaj bodo skušali nadomestiti z izvozom. L. MURN GRADBINCI ZNOVA ZAČELI Takoj, ko je skopnelo vsaj večino snega, so gradbinci Gradisa iz Ljubljane nadaljevali z deli pri izgradnji novega 11,2-kilometrskega avtocestnega odseka Višnja Gora-Bič v bližini Malega Hudega. Pogodba je bila sklenjena z ljubljanskim SCT-jem in Gradisom in Primorjem iz Ajdovščine. Izkoristiti morajo vsak lep dan, sgj bo dela veliko ne le z izgradnjo trase avtoceste, pač pa predvsem s 30 premostitvenimi objekti ter prestavitvijo komunalnih vodov. Seveda če nameravajo držati obljubo in odsek narediti do konca letošnjega leta. NOVI PREDSEDNIKI KS IVANČNA GORICA -Novi predsedniki krajevnih skupnosti v občini Ivančna Gorica so: v Ambrusu Jože Hrovat, na Dobu Anton Čebular, v Ivančni Gorici Milan Pušljar, na Krki Jože Smolič, v Metnaju Alojz Janežič, na Muljavi Tatjana Lampret, v Stični Lojze Ljubič, v Šentvidu pri Stični Drago Božič, v Temenici Ignac Kastelic, v Višnji Gori Slavko Kastelic, v Zagradcu Stanislav Kralj in v Sobra-čah Jože Adamlje. ZBOR GABRSKIH GASILCEV VELIKI GABER - Prostovoljno gasilsko društvo Veliki Gaber vabi v nedeljo, 24. januarja, ob 14. uri v tamkajšnji gasilski dom na redni občni zbor. Izvolili bodo delovno predsedstvo z overovatelji in verifikacijsko komisijo, poročilo bodo podali predsednik, blagajnik, nadzorni odbor, tajnik, predstavnice aktiva kmečkih žena in poveljnika, spregovorili bodo o kadrovskih zadevah, članarini, o planu dela za leto 1999 in drugem. PO NAROČNINI SE POLITIK POZNA SEVNICA - Kolegi iz radia Sevnica so zgledno pripravili prireditev ob razglasitvi športnika leta. Poskrbeli so celo za nagrade nekaterim izžrebanim poslušalcem, ki so oddali svoj glas za najuspešnejšega športnika v občini. Eden izmed udeležencev prireditve je bil navdušen nad nagradami, predlagal pa je, da bi radijci ducat posebnih nagrad podelili še najvidnejšim sevniškim politikom. Vsakemu bi, na primer, brez večje finančne škode podarili celoletno naročnino za radio Sevnica. Tako bi jih imeli vsaj po čem presojati. Naš sogovornik je menil, da bi nekateri po izteku leta naroč-ništvo gotovo odpovedali. ZADOVOUNIS PRETEKLIM LETOM - Za Trimo leto 1998predstavlja najspešnejše leto doslej. Na sliki so: na sredini generalna direktorica Tatjana Fink, zraven njen nadomestnik in tehnični direktor Danijel Zupančič ter Nataša Mejaš, odgovorna za stike z javnostjo. (Foto: L. M.) J 1 MMP ZA VARNO STAROST V DVORCU - V dvorcu (na fotografiji) je 17 stanovanj s spalnim delom (skupaj 35 ležišč), dnevnim prostorom z mini kuhinjo in jedilnim kotom ter sanitarijami s tušem. V hiši so tudi prostori za druženje in skupne aktivnosti, v pritličju sta kapela in restavracija. Slednja je namenjena tudi zunanjim obiskovalcem, predvsem skupinam upokojencev in invalidov. (Foto: B. D. G.) Vse bom prodala in šla v dvorec! Dvorec Impoljca je prvi dom v Sloveniji, ki je bil grajen za varovana stanovanja za starostnike - Več zasebnosti in odločanja, hkrati pa pomoč na dosegu roke ARTO PRI SEVNICI - 400 let stari dvorec Impoljca bo v kratkem dobil nove stanovalce, saj te dni Dom upokojencev in oskrbovancev Impoljca, zavod, kije dvorec prenovil z 280 miljjoni tolarjev iz lastne amortizacije, že zbira prijave starostnikov. V Sloveniji dosedanji poskusi varovanih stanovanj niso zaživeli, tako da lahko rečemo, da_ je to prvi tak dom s stanovanji, v katerih bodo starostniki po svojih zmožnostih samostojno živeli in si sami izbrali sostanovalca. Stavba ima dvigalo in je tudi sko ali dnevno čiščenje itd. Pred- sicer brez arhitektonskih ovir, stanovalcem pa bo na voljo stalna gospodinjska, medicinska ali kaka drugačna pomoč, ki jo nudi osebje bližnjega doma za odrasle. Vsak stanovalec bo preko klicne naprave povezan s službo pomoči. Oprema stanovanj omogoča nego v različnih stanjih bolezni, tudi najtežjih. Vsaka stanovanjska enota se lahko priključi na telefon. Stanovalci se bodo lahko prehranjevali sami ali v restavraciji ali pa bodo kombinirali oboje. Lahko bodo naročili tudi servisne storitve, na primer pranje, teden- videvajo, da se bo na račun nove enote zaposlilo 20 novih delavcev. Pri odločitvi o tem, da bodo v dvorcu Impoljca varovana stanovanja, je sodelovalo tudi ministrstvo za delo. In kako je s ceno? Kot je povedala direktorica zavoda Milka Cizelj, so do osnovne cene prišli s točkovanjem po stanovanjskem zakonu, tej pa so nato dodali še stroške elektrike, ogrevanja, čiščenja, prehrane in drugega. Manjše stanovanje (21 kvadratov) z osnovno oskrbo stane enega stanovalca okrog 80.000 tolarjev mesečno, večje (50 kvadratov) pa 110.000 za enega ali 140.000 tolarjev za dva stanovalca. K tej ceni je treba prišteti še morebitne stroške za medicinsko ali kakšno drugačno pomoč. “S tem domom orjemo ledino na področju celovitega reševanja težav starostnikov, ki se bodo čez 10 ali 20 let samo še zaostrile. Predvideli smo tudi ureditev rekreativnih zelenih površin, vrtov, garaž, in ker smo nekoliko od roke, tudi organiziranih prevozov do mesta,” pravi Cizljeva. Dvorec je v prvi vrsti namenjen posavskim starostnikom, vendar bodo sprejemali tudi stanovalce od drugod. Kakšno bo zanimanje, za zdaj še ni mogoče reči. Cena se zdi na prvi pogled visoka, vendar pa v upravi zavoda trdijo, da se tako zelo ne razlikuje od cene za oskrbo v domu upokojencev. B. DUŠIČ GORNIK Krjavljeve iskrice HEGLER PREBLIZU - V Armexu, ki ima svoje delovne prostore na Malem Hudem, si že nekaj let prizadevajo za nove prostore. V sedanjih delo namreč poteka preveč utesnjeno. Upajo, da se bo pokazala kakšna ugodna priložnost. Na drugi lokaciji pa jim bo verjetno bolje še iz nekega drugega razloga. Samo čez cesto sedanjih prostorov namreč stanuje ivanški ekolog Franc Hegler, ki je tudi predsednik tamkajšnjega ekološkega gibanja. Gleda na njihovo dvorišče. Direktor Armexa je povedal, da so jih, verjetno po Heglerjevi zaslugi, že kar nekajkrat obiskali inšpektorji, toda ekološko njihova proizvodnja ni sporna. Če bodo kdaj nastanjeni dlje od Heglerja, bo morda takšnih obiskov manj. Tako menijo. SEJE REDKEJŠE - Novi župani imajo po novem več pristojnosti, med drugim tudi sklicujejo in vodijo seje občinskega sveta, kar je bila dozdaj naloga predsednikov občinskega sveta. V Ivančni Gorici so se novi svetniki zbrali enkrat, kajti župan Lampret jih doslej večkrat ni povabil, čeprav problemov ne manjka. Že nekajkrat je dal vedeti, da je čisto od njegove presoje odvisno. kako pogosto se bodo dobiva- li. “Po zakonu o lokalni samoupravi so potrebne oziroma nujne samo štiri seje na leto,” je dejal na zadnjem srečanju. Trebanjske iveri VELIK OBISK - Vodstvo govedorejskega društva Trebnje je bilo zadovoljno, ko se je pred kratkim na njihovem občnem zboru zbralo tako veliko članov, okrog dvesto kmetov. To je res pohvalno, nekaj pa je tudi gotovo: če srečanja ne bi organizirali v gostilni oziroma, da smo natančnejši, v Vili Rakar na Ponikvah, bi na občnem zboru gotovo sedelo veliko manj ljudi. POHVALNO - Ce kakšno podjetje na Dolenjskem, potem gotovo Trimo Trebnje spada med tista, ki vedo, kako vzdrževati stike z javnostjo. Najprej je sledilo prijazno vabilo na redno letno novinarsko konferenco, čez nekaj dni nekaj gradiva, nato klic, ali bo kdo lahko prišel. Ob prihodu je direktorica vsakega pozdravila s stiskom roke in nekaj prijaznimi besedami (individualen pristop), na mizah so čakale mape z blokom, svinčnikom, celo za (po)no-voletno darilo so poskrbeli, skratka, vse je bilo tako, kot treba. Resda gre za malenkosti, pa vendarle te dajo vtis, kako je urejeno celotno podjetje. Gre jim dobro in človek razume zakaj. ČE NE PLOŠČE, PA POTICA - Če bi se slučajno kdaj zgodilo, da Trimu ne bi šlo z gradbenimi ploščami in ostalimi jeklenimi konstrukcijami in kontejnerji, se jim ni bati: bodo pa delali }n prodajali potico, ki gre njihovim kuharicam odlično od rok. Tudi izvoz bi bil možen. TEČAJ ZA GOSPODARJENJE TREBNJE - Kmetijska svetovalna služba Trebnje sprejema prijave za tečaj za uspešneje gospodarjenje na kmetijah, ki bo potekalo v trebanjskem CIK-u v predavalnici 4 od 25. do 27. januarja od 9. do 13. ure. Scvniški paberki NA VRHU JE SLADKO -Sevniški eldeesovci so si izbrali visok položaj in se ga trdno držijo. Nedavno zmago, kot so poimenovali rezultate na sevniških lokalnih volitvah, so se zato odločili proslaviti v strankarskih krogih na Vrhu nad Boštanjem. Z Vrha se daleč vidi, na vrhu pa je tudi sladko, še posebej če si pri skledi in o marsičem odločaš. Lahko bi torej rekli, da je kraj dogajanja simboličen, ni nam pa še uspelo ugotoviti, ali ima kak skriti pomen tudi ognjemet, ki ga je ob dogodku pripravil eden od članov stranke. NOVINARJEV NE BO - Med: tem ko so na Artem prenavljali dvorec Impoljca, je ulica že vedela svoje. Pričakovala je, da bodo na sevniški konec pridrveli največji bogatini. Uprava zavoda je nedavno novinarje uspešno prepričala, da ne bo tako. Starejši kolegi novinarji so se zatem že videli s svojim partnerjem v dvorcu, vendar se zaradi tega zanimanja lastnikom še ni treba bati navala novinarjev. Merilo z* sprejem je namreč 65 let, novinarjem pa je po nekaterih podatkih dano dočakati povprečno komaj 40 let. Najbolj trpežni kolegi sicer pridejo v poštev, seveda če so pridni in si povprečno plačo povečujejo še s kakšnim “fuša-njem”. Krške novice PREGLED - Krška občina je na sistematskem pregledu, ki ga izvajajo izvedenci za proračunsko matematiko. Da ne bo vse skupaj izzvenelo kot uganka -gre za to, daje na občini računsko sodišče. V precep bo vzelo občinsko poslovanje ter izstavljanje in plačevanje računov v nekaj zadnjih letih. Posebej bo pozorno na leto 1997. Kaj se bo izcimilo iz tega sistematskega pregleda, v katerem velikokrat omenjajo imena prejšnjega župana in drugih pomembnih občinskih mož, bo kmalu znano. Nekateri v Krškem so veseli tega pregleda. Drugi so v skrbeh, kajti pri sistematskih pregledih se neredko zgodi, da izvedenci odkrijejo in potrdijo se kakšno dodatno pomanjkljivost zraven, ne le tisto, ki so jo nekako pričakovali na začetku kontrole. TOČITI FILM - V krškem kinu je včasih malo ljudi, nedavno naj bi bil celo en sam. Zanimivo. Sodobno opremljen kino, ki je daleč naokoli v občini en sam, sameva, za gostilne pa velja, da več ko jih je, bolj so polne. Mogoče bi jih v kino prišlo več, če bi filmarji izobe-seli povabilo, da filme “točijo”, ne pa predvajajo. Ob “točenju” se v ljudstvu namreč oglasi žeja, zeja pa očitno dodobra kroji popoldansko in večerno dogajanje v mestu, vsaj v tistem delu, kjer so doma možni obiskovalci kina. Novo v Brežicah KOLIKO KROGOV? - Brežice imajo lep nogometni stadion, na katerem je mogoče trenirati tudi atletske discipline. Kdo je za to mestno lepoto najzaslužnejši, se ve, znano je tudi, da je-travica nogometnega igrišča veliko lepše vzdrževana kot atletska tekaška steza. Sedaj pa se kaže velika Priložnost, da se stvari obrnejo atletom v prid. V ponedeljek bodo namreč občinski svetniki odločali o novi lokaciji atletske steze, ki naj bi jo zgradili v neposredni bližini nove ekonomske sole. Sam predračun kaže, da bo gradnja novega tekališča za nekaj deset milijonov cenejša kot rekonstrukcija stare. Zadeva je torej jasna, toda odločitev je vendarle v rokah svetnikov, ki pa jim vpaj na začetku mandata še mar-s'kaj ni jasno. Zato si ne bi upali napovedati izida glasovanja, saj bodo možje odločitve do zaključnega sklepa morda pretekli več krogov, kot pa jih običajno pretečejo brežiški tekači. ČOPIČE IN BARVO - In vendar se nekaj premika. Na tem jnestu smo brežiškim oblastnikom že večkrat vrgli pod nos malomaren odnos do nadvse uporabne zgradbe na robu mestnega parka, ki so jo kar naprej unenovali le nekdanji dom JLA. Po vsebini vabila za prihodnjo sejo občinskega sveta sodeč, pa je pbjekt le dobil novo ime, saj novi zuPan vabi svetnike v Mladinski center. Da ne bi prišlo do pomote, je v oklepaju in z bolj drob-I *mi črkami napisal še “bivši dom CA”. Do zmešnjave bi namreč Zares lahko prišlo. Table z napi-Som Mladinski center namreč ni zaslediti, zato pa pročelje zgradbe krasijo napisi, ki omenjajo Di-namo, HOS, ustaše in podobno nebrežiško populacijo. Pričako-v®ti jc, da se bo novi občinski svet znal znebiti te sramote. V času od 31. decembra 1998 ?14. januarja 1999 so v breži-k> porodnišnici rodile: Irena Urbanč iz Krškega - Matica, Vrška Hodnik iz Velikih Ma-enc - Blaža, Martina Molan iz ~kJukove Gore - Denisa, Nata-oterban-Bezjak s Senovega -'v°. Marija Pavkovič z Artega ' ?\njo, Darja Ivačič iz Sremiča 'Hano, Martina Špan iz Sev-"•ce - Miha, Renata Volavšek s e.novcga - Jana, Mojca Savine x.;°ga pri Boštanju - Sergejo, .‘lrjeta Podpadec iz Leskovca ■»Barbaro, Rebeka Gašparin iz rnca . Klemena, Špela Krulc Č. s‘.areea grada - Leo, Drita Morina iz Sevnice - Sadet, Lidi-, Kosec iz Gazic - Viktorijo, Pena Predanič iz Krškega -«mna, Martina Ban iz Spod-Jega Starega Grada - Jakoba, 2ndrejka Rihter iz Brežic - Andreja. Čestitamo! MAŠ I Z M A l! H OB Č r M Mii Bohorju lahko pomagajo Bohorci Začetni razvojni načrt širšega bohorskega območja - “Odraz želja, hotenj in načrtov prebivalcev demografsko ogroženega območja” - Senovška zagnanost v očeh rudnika v zapiranju SENOVO - Domačini na Senovem in Bohorju imajo pred seboj začetni razvojni načrt širšega bohorskega območja. Ta načrt je nastajal še nedavno, in to v delavnicah, nekakšnih temeljitih krajevnih pogovorih, ki sojih v Reštanju, Dobrovi in Stranju organizirali Podjetniški center Krško, krajevna skupnost Senovo in kmetijska svetovalna služba. V omenjenih treh demografsko ogroženih gorsko-višinskih naseljih na Bohorju so se temeljito pogovorili o tem, kje so te vasi zdaj, NEKAJ BI VAM RAD POVEDAL KRŠKO - Z datumom december 1998 je izšla tretja knjižica Nekaj bi vam rad povedal. Izdala jo je Zveza prijateljev mladine Krško v sklopu projekta Mladi za razvoj domačega kraja uredili pa sojo Marjana Požun Milekič, Damjan Lah in Vida Ban. Knjižica je nastala po literarnem natečaju “Omamiti oči, napolniti ušesa in zapreti usta”, kjer so se pisci posvečali množičnim medijem in njihovemu vplivu na medčloveške odnose. Zapisi v omenjenem tretjem zvežčiču iz serije Nekaj bi vam rad povedal dobro izrisujejo podobo množičnih občil in njihov popoln vpliv na človekovo zavest. kam želijo napredovati in kaj potrebujejo za želeni in pričakovani razvoj. Po navedbah predsednika KS Senovo Antona Petroviča in direktorice Podjetniškega centra Krško Marije Krušič je tako nastali Inicialni program razvoja širšega območja Bohorja “odraz želja, hotenj in načrtov prebivalcev demografsko ogroženega območja”. Tako nastali dokument, ki ga bodo brali v ustreznih evropskih ustanovah v Bruslju, sporoča, da je tukajšnji razvoj “potrebno graditi žod spodaj navzgor’ na osnovi lokalnih značilnosti in razpoložljivih naravnih bogastev in s spodbujanjem vseh lokalnih moči”. Gre pač za spoznanje, da morajo za Bohor poskrbeti predvsem Bohorci sami in da jim sreče ne bosta prinesela niti država niti sistem. Ob dejstvu, da so v omenjenih delavnicah izbrskali na dan obilo naravnih in kulturnih za turiste zanimivih podrobnosti, bodo domačini kos taki nalogi, posebej še če bosta svoj del obveznosti za razvoj Bohorja opravili tudi krajevna skupnost Senovo in občina Krško. Plaz kot smrtna grožnja Lanski plaz potrdil napovedi o nevarni cesti - Potrpežljivost pri koncu - Skorajšnja odprava nevarnosti? GORA - Odkar je 1. novembra lani zgodaj zjutraj med Krškim in Goro na Rorah plaz zasul cesto, je ta še neprevozna. Kot navajajo prebivalci in predstavniki krajevne skupnosti Gora, seje takrat zgrnilo na cesto okrog 3.000 kubičnih metrov materiala. Daje cesta na omenjenem mestu nevarna, je občinsko upravo že v preteklosti opozarjal svetnik Alojz Kerin iz KS Gora. Zato krajevna skupnost vztraja pri celoviti sanaciji omenjenega cestnega odseka in strmine nad cesto, vedoč, da bi bila drugače močno ogrožena varnost. Cesto Krško-Gora uporablja po navedbah domačinov več kot 500 prebivalcev krajevne skupnosti. Poleg osebnih avtomobilov vozijo tu šolski avtobus in številni tovornjaki. Plaz je ves promet ustavil in ga preusmeril na “obvoznico”, ki je vsaj trikrat daljša od običajne poti iz KS Gora do Krškega. Toliko daljša pot podraži potovanje v Krško, kar pa delodajalcev ne zanima pri izplačilu kilometrine. Prejšnji župan je po navedbah predstavnikov Gore naročil ogled terena in meritve za potrebno dodatno miniranje previsnega terena nad cesto. “Po poltretjem mesecu čakanja, kdaj se bodo pristojni lotili dela, gre naša potrpežljivost h kraju. Od 1. novembra so bili predstavniki krajevne skupnosti dvakrat pri pristojnih službah na občinski upravi. Prvi sestanek je bil 18. novembra, ko jim je bilo obljubljeno, da se bodo dela začela s 1. decembrom, če bo vreme ugodno. Pismo z enako obljubo so prejela tudi vsa gos- podinjstva v KS Gora. Do zdaj je bilo vreme že ugodno, vendar se dela še niso začela, čeprav so bili opravljeni ogledi in meritve terena in pripravljen elaborat za sanacijo. Mi bomo še naprej vztrajali in od občinskih oblasti zahtevali, da se sanacija plazu izvede skladno s prvotnim dogovorom, varno, celostno in v najkrajšem času.” Tako so stvari pred dnevi pojasnili predsednik sveta KS Gora Alojz Kerin ter člana sveta Janez Levičar in Franc Gunčar. V KS Gora pravijo, da so predstavniki občinske uprave obljubili razpis za brezplačno pridobitev gramoza pri odvozu plazu. Razpisa, s katerim bi lahko krajevne • “Denar davkoplačevalcev je namenjen predvsem zagotavljanju varnosti občanov, tudi varnosti v cestnem prometu. O tem smo prepričani, zato smo se odločili naš problem predstaviti širše javnosti,” so pojasnili predstavniki KS Gora. Ti so bili pred dnevi znova na občini, in kot pravijo, so jim tam zagotovili, da bo gradbena ekipa zelo kmalu odstranila plaz. skupnosti iz krške občine prišle do gramoza za svoje poti, še ni bilo. “Krajevna skupnost Gora tudi ni bila obveščena o nadaljnjem poteku del niti o uporabi gramoza, ki ga bo občina pridobila pri odpravi plazu. Prepričani smo, da se nihče ne želi osebno okoristiti na račun sanacije plazu,” so poudarili predstavniki KS Gora. M. LUZAR ■m PLAZ - Na fotografiji: na cesti na Rorah, kjer je velikanski kup peska, zemlje, lesa in kamnitih gmot, bi bil lahko tudi avtomobil ali pešec. Predstavniki Gore so prepričani, da pod plazom ni nikogar, saj se je glavnina strmega pobočja odtrgala dobesedno pred očmi delavca cestnega podjetja in policije. (Foto: L. M.) Razvoj naselij Reštanj, Dobrova in Stranje ni vprašljiv, bi lahko rekli ob razpravi v soboto zvečer na Senovem, ko so prvič predstavili rezultate omenjenih delavnic. Navzoči župan občine Krško Franci Bogovič je obljubil občinsko podporo bohorskim razvojnim načrtom. Tudi združenja, kot so lovci, obljubljajo podporo po svojih močeh in pristojnostih. Herman Kunej, direktor rudnika v zapiranju, je povedal, da bo rudnik pomagal pri razvojnih načrtih, s tem da v vodstvu rudnika “opažajo, da je na Senovem malo razvojne samoiniciative”. Pri snovanju omenjenega razvojnega načrta za Bohor so uporabili izhodišča, ki so jih aprila 1996 naredili krajevna skupnost Senovo, Planinsko društvo Bohor in občinski svetnik Vid Budna, in jih predložili občinskemu svetu Krško kot predlog razvojnega načrta za Bohor. M. LUZAR Vpliv nove zgradbe je zanemarljiv Objekt za uparjalnike KRŠKO - V sklopu zamenjave uparjalnikov v jedrski elektrarni v Krškem je tudi dovoljenje za zgradbo za uparjalnike s prostorom za dekontaminacijo. EC SEPO pri Institutu Jožef Stefan je decembra lani pripravil osnutek omenjenega dovoljenja, ki ga bodo v naslednjih dneh javno predstavili v Krškem. Kot piše v sklepni oceni EC SEPO pri Inštitutu Jožef Stefan, je načrtovana zgradba za uparjalnike s prostorom za dekontaminacijo v NE Krško večnamenski objekt, kjer bodo med drugim skladiščili stare uparjalnike in druge izrabljene komponente. Njeni vplivi na okolje bodo - skrajšano - zanemarljivi. Projekt bo predvidoma povzročil manjše sprejemljive kratkotrajne vplive na okolje in spremembe v organiziranosti okolja v času pripravljalnih in gradbenih del, tj. obdobja gradnje, transporta uparjalnikov in zamenjave uparjalnikov. Modernizacija NEK z zamenjavo uparjalnikov in predvidenim dvigom moči bo znižala - tako piše v oceni SEPO - tveganje zaradi izrednih dogodkov, kar dodatno pomembno opravičuje ta del projekta, zmanjšala pa se bo tudi izpostavljenost sevanju okolja in delavcev ob rednem obratovanju elektrarne in ob vzdrževalnih delih. Henry Luif V Slovenijo, v gostilno na Dvorce Nov gostinski objekt DVORCE - Na Dvorcah je novozidana gostilna. Imenuje se Henry’s. Lahko bi z istim imenom stala tudi kje drugje, na primer v Nemčiji. Henry Luif, direktor podjetja, v sklopu katerega posluje omenjeni gostinski objekt, je bil namreč rojen v Nemčiji. Toda prišel je v Krško vas, ker mu je veliko lepše življenje tukaj v posavskih vaseh kot pa v velikih nemških mestih, in začel z gostilno na Dvorcah. Gostilna, malce dvignjena nad vas, nad Savo in nad vrvež tam spodaj, si bo utirala pot v spomin obiskovalcev med drugim tudi s tako imenovano hitro hrano in z jedmi klasične slovenske kuhinje. Tako bodo z mednarodnega jedilnika poleg pic na voljo hamburgerji z originalnimi nemškimi žemljicami, kot zagotavlja direktor. Gostilna posega v posavski vsakdan tudi s tem, da bo na novo zaposlila nekaj ljudi, kar zveni lepo posebej zdaj, ko je pomanjkanje delbvnih mest. Vse skupaj se v gostilni dogaja v prostorni sobi, kjer je prostora za 108 ljudi in kjer je ob koncu tedna živa glasba. Sčasoma bo gostilničar uredil nad to dvorano balkon s 40 sedeži, kjer naj bi bilo še posebej prijetno. M. LUZAR V pomoč mladim družinam in kmetom Bizeljska hiša Karitas BIZELJSKO - Ob pričakovani uradni razglasitvi Antona Martina Slomška za blaženega na Bizeljskem potekajo priprave za ustanovitev hiše Karitas za dobrodelne namene. Za to so namenili staro šolo na hribčku poleg farne cerkve Sv. Lovrenca. Stavba poleg cerkve je bila last občine Bizeljsko že od leta 1903 in je kulturni spomenik. V njej je nekaj časa stanoval tudi kaplan Anton Martin Slomšek. Tam je nastala tudi njegova vsem poznana pesem En hribček bom kupil. V ta prostor sta prvič stopila tudi Blažek in Nežika v nedeljsko šolo. Eno sobo v tej stavbi želimo nameniti življenju in delu Antona Martina Slomška s spominskim obeležjem in z arhivskimi dokumenti, ki se nanašajo na ta kraj. Predvidena je tudi javna knjižnica z zbiranjem knjig krajanov. Za hišo Karitas je dala pobudo Brigita Haberle po švi-čarskem vzoru. Za dobrodelne namene se bodo za začetek zbirali večji in manjši obstojni predmeti, kot so pohištvo, oprema in kmetijski stroji, ki jih lastniki ne uporabljajo več. Večje kose bodo hranili doma. Vse bo naprodaj po simbolični ceni. Pomoč je namenjena mladim družinam in mladim kmetom. Skrbnika za ta prostor bomo dobili s civilnim služenjem vojaškega roka, ki bo tudi vodil evidenco o darovanih predmetih, shranjenih na domu darovancev, in o času obratovanja. Omenjena stavba je trenutno zasedena s stanovalci. V ta namen bo vinogradniška zadruga Bizeljsko odstopila prazno stavbo bivše žage. V njem se bodo začasno shranjevali darovana oprema in predmeti za hišo Karitas in predmeti za bodoči vinogradniški muzej, ki bi bil kasneje v tej zgradbi. Krajane pozivamo, da ničesar uporabnega ne zavržejo do usposobitve predvidenih prostorov. Ohranijo in skrbijo naj za predmete svoje in naše kulturne dediščine. MARIJA SUŠNIK CESTA SE JE UDRLA GORA - Po podatkih krajevne skupnosti Gora voznikom še zmeraj povzroča preglavice udor na cesti med Trško Goro in Goro. Poškodba je na cesti, ki je krajša obvoznica domačinom z območja Gore, potem ko je tem glavno cesto za Krško zasul plaz na Rorah. “Cestišče je zaradi udora komaj prevozno z osebnim avtomobilom in že skrajno nevarno. Vse, kar smo dosegli v zvezi s tem, je bilo zavarovanje mesta poškodbe s prometno signalizacijo. Tudi glede sanacije udora smo se pogovarjali z županom občine Krško in upamo, da se bodo dela kljub nejasnim odgovorom začela kar čimprej,” so pred dnevi sporočili iz KS Gora. SREČANJE STAREJŠIH V ARTIČAH ARTIČE - KO RK Artiče je 8. januarja organizirala srečanje starejših občanov iz krajevnih skupnosti Artiče, Pečice-Križe in Sromlje. Učenci OŠ Artiče so pripravili kulturni program. Po pozdravnih besedah predsednice Nade Rožac in drugih je sledila pogostitev. Ob zvokih prijetnih godbenikov smo se lepo zabavali in veselili do večernih ur. Z željo, da se ob letu zopet srečamo, želimo vsem starejšim zdravja in sreče v letu, ki je pred nami. Mladim delavcem servis plača takoj Študentski servis DŠB se je po skromnih začetkih, ko je posloval 2 do 3 ure dnevno, uveljavil v celotnem Posavju - Okrog 2.000 članov • K sreči malo dolžnikov - Sofinanciranje BREŽICE - Študentski servis - Društvo študentov Brežice (DŠB) se je po skromnih začetkih, ko je posloval 2 do 3 ure dnevno, do danes uveljavil že v celotnem Posavju. Ima poslovalnici v Brežicah in Krškem in vključuje okrog 2.000 članov iz brežiške, krške in sevniške občine pa tudi od drugod. Po podatkih servisa, dobi občasen ali začasen posel malodane 90 odstotkov vseh mladih, ki se oglasijo za zaposlitev v tej posredovalnici dela. Kot kaže statistika študentskega servisa, je v zadnjem obdobju 60 odstotkov dijakov in študentov preko servisa delalo v d.o.o., 25 odstotkov v podjetjih vrste s.p., 10 odstotkov v bankah in zavarovalnicah in preostali v javnih zavodih. Po zaslugi svoje dobre računalniške opremljenosti brežiški študentski servis sproti ureja dokumentacijo o zaposlenosti članov. Zato tudi lažje uresničuje svoje delovno vodilo, ki ga je takole pojasnil Ivan Vogrinc, vodja servisa: “Vsakemu, ki dela preko nas, zagotavljamo takojšnje izplačilo. Isti dan, ko firme nakažejo denar študentskemu servisu, ga ta naka- že na hranilno knjižico tistemu, ki je delal. Dijaki in študentje imajo pri nas stalno vpogled v to dogajanje. Tako delamo, odkar obstajamo.” Iz dosedanje prakse brežiškega študentskega servisa sta znana dva primera, ko delodajalec ni pravočasno plačal dela. Erna Rožman iz Arnovega Sela dolguje študentskemu servisu za delo dijakov izplačilo v višini 97.695 tolarjev, in sicer za delo v trgovini v Intermar-ketu v Brežicah. Račun, ki bi ga morala plačati Rožmanova, je zapadel že 5. avgusta leta 1997. Samostojni podjetnik Bojan Leskovec (firma Simbex) iz Brežine pri Brežicah dolguje študentskemu servisu za delo dijaka izplačilo v višini 86.460 tolarjev. Mladenič, kije bil začasno zaposlen pri njem in na katerega delo se nanaša omenjeni dolg, je delal celo tudi ponoči, kar sili k vprašanju, ali se je Leskovec ravnal po * Študentski servis DŠB po Vogrinčevih besedah delo organizira tako, da iskalec zaposlitve dobi dejansko dvakratno plačilo. Neposredno dobi, kar zasluži z delom. Ob tem zasluži še posredno, in sicer s tem, ko iz prihodka študentskega servisa Društvo študentov Brežice kot nosilec dejavnosti študentskega servisa krije del stroškov za različne dejavnosti, namenjene dijakom, študentom in drugi mladini. Študentski servis DŠB je tako pred kratkim sklenil tudi pogodbo o sofinanciranju dejavnosti Kluba posavskih študentov, ki ima sedež v Krškem. Gre za odvajanje sredstev v višini 35 odstotkov od zaračunane provizije na območju Krškega. določilih zakona o varstvu mladine in zakona o varstvu pri delu. L. M. oL * h SKLAD ZA DELO Ob izgubi dela takoj novi cilji V Posavju od novembra deluje Sklad dela - Vzpodbuda k aktivnostim za trajne presežke, morebitne brezposelne in že brezposelne - Izobražujejo za določeno delovno mesto Kako do sredstev iz EU? Območna gospodarska zbornica Posavje o pridružitvenem sporazumu, programih Phare in strukturnih skladih EU SRD prodaja 91-odst. delež v Avto Kočevju Za 303 milijone tolarjev osnovnega kapitala KOČEVJE - Nadzorni svet Slovenske razvojne družbe je minuli teden objavil sklep o priva-tizaciji družbe Avto Kočevje, d.o.o. Po tej objavi znaša osnovni kapital družbe nekaj nad 303 milijone tolarjev. SRD namerava izvesti privatizacijo 91,01-odst. poslovnega deleža in tako prodati ta poslovni delež v celoti z zbiranjem ponudb. Če prva prodaja ne bo uspešna, se pri naslednji prodaji, kot določa razpis, cena zniža za največ 30 odst. Družba Avto Kočevje je naslednica pred 50-imi leti ustanovljenega Gozdarskega avto podjetja Kočevje, katerega naloga je bila organizirati odvoz hlodovine iz obširnih kočevskih gozdov. Podjetje je pozneje postalo splošno avtoprevozništvo Avto Kočevje in leta 1966 Avto Kočevje, ki se je ukvarjalo z domačim in med prvimi v Jugoslaviji tudi z mednarodnim tovornim prometom, potniškim prometom ter turizmom in gostinstvom. V njegovem okviru je delovala še večja mehanična delavnica za popravilo in vzdrževanje tovornih in osebnih vozil. V letih 1954 in 1955 so organizirali proizvodnjo v obratu Stojna, ki je kasneje omogočil nastanek Industrije transportnih sredstev in opreme Itas Kočevje. Podjetje Avto Kočevje je ustvarjalo pomembne prihodke na domačem in tujem trgu. Med drugim je bilo tudi investitor motela Jasnica v Gornjih Ložinah pri Kočevju, ki ga je pozneje prodalo gostinskemu podjetju Hotel Pugled Ko- ČeVje' V. D. KRŠKO - Program razvoja poklicne kariere podpira ministrstvo za delo in je sestavni del aktivne politike zaposlovanja Republiškega zavoda za zaposlovanje. Vanj se aktivno vključujejo tudi lokalne skupnosti in delodajalci, saj je treba na lokalni ravni priskrbeti tretjino potrebnih sredstev, medtem ko preostalo zagotovi država. Sklade dela lahko ustanavljajo delodajalci za razreševanje večjega števila trajnih presežnih delavcev, sklad dela Posavje pa je bil prvi regijski sklad. “Skladi so bili doslej v okviru dejavnosti ali podjetij (železarne, na primer), ki so znotraj reševale presežne delavcev, mi pa delujemo za trg. Naš cilj je, da prestre-žemo delavce, ki jim kaže, da bodo postali brezposelni, in jim v šestih mesecih pomagamo, da ne preidejo v odprto brezposelnost, temveč ostanejo aktivni in se ponovno zaposlijo,” pravi menedžer sklada Aleš Germovšek. Sklad dela udeležencem pomaga, da se zavejo svojih sposobnostih, znanj in pomanjkljivosti. Pomaga jim, da si postavijo poklicni cilj, pridobijo nova znanja in si na koncu najdejo novo delovno mesto ali se samozaposlijo. Kot poudarjajo, je pri tem izredno pomembno dobro sodelovanje z delodajalci, ki edini lahko povedo, kakšne poklice in kakšne delavce potrebujejo. Kot je povedal Germovšek, so zato v skladu anketirali podjetja, vendar so naleteli na slab odziv. Zdaj se obračajo neposredno na posamezna podjetja, radi pa bi, da bi delodajalci tudi sami poklicali Sklad dela Posavje. “Delodajalci morajo začutiti, da je sklad zanje prednost. V skladu ne izobražujemo na zalogo, ampak za konkretna delovna mesta,” pojasnjuje Germovšek. V delavnice sklada dela se lahko vključijo samo tisti, ki sami hočejo kaj storiti, da bi našli zaposlitev, a jim pri tem morda manjka znanje, samozavest, informaci- Aleš Germovšek O novostih v zaposlovanju Posvet Zavoda za zaposlovanje z delodajalci - Podjetja se slabo vključujejo v programe zaposlovanja NOVO MESTO - Območna enota Zavoda RS za zaposlovanje iz Novega mesta je 12. januarja, kot to počne že nekaj let, pripravila posvet s predstavniki delodajalcev. Udeležencem so razložili, kakšno je bilo stanje na področju zaposlovanja v preteklem letu, hkrati pa nakazali, koliko zaposlovanja načrtujejo dolenjski in belokranjski delodajalci. Načrt so KAKO KAZE NA BORZI? Politična trgovina z Delom Po dolgem času smo borzniki le dočakali enega listih borznih tednov, “ki nam oživlja žile, srce razjasni in oko”. Zal le za kratek čas. Postopnoponovoletno naraščanje tečajev delnic je doseglo višek prejšnji ponedeljek (11. januarja), ko se je vrednost SBI skoraj dotaknila meje 1.800 točk. Tako smo lahko zopet videli nakupe delnic Krke po 27.500, Leka po 40.400, Luke Koper po 3.300 in Mercatorja po 8.990 tolarjev. Poskočili so tečaji večine delnic iz uvrščene borzne kota-cije, nekoliko so si opomogle celo pretirano razprodajane delnice pidov. Na žalost je že naslednji dan sledila umiritev in rahel popravek cen navzdol, kar so borzni analitiki sprva opravičevali z znanim pojavom vnovčevanja dobičkov. Ker se je sesedanje tečajev nadaljevalo tudi v naslednjih dneh, je kmalu postalo jasno, da se je prvi letošnji poizkus oživljanja trga končal, še preden se je dobro začel. Ne glede na to je postalo očitno, da je na razpolago že kar precej domačega kapitala, ki komaj čaka bodisi v depozitih ali kako drugače, da se ponovno vrne na borzo. Potrebuje le kakršnokoli vzpodbudno novico, napoved ali vsaj odsotnost večne grožnje pred domačo, če že ne svetovno finančno krizo. Minuli borzni teden so zaznamovali še drugi dogodki: začetek trgovanja z delnicami Dela, dvig cene BTC in Mercatorjev pohod na skupščino Emone Merkurja. Že prvi dnevi trgovanja z delnicami ČZP Delo so zahtevali začasno ukinitev pravil, ki veljajo za trgovanje z ostalimi vrednostnimi papirji v uvrščeni kota-ciji. Po sprostitvi 10-odst. ome- jitve dnevne rasti tečajev so ti pričeli rasti v sanjskih odstotkih. Nazadnje se je z Delom trgovalo po ceni 14.000 do 14.500 tolarjev za delnico. Knjigovodska vrednost teh delnic znaša okrog 2.500 tolarjev. Kdor pozna ozadje trgovine z Delovimi delnicami, ve, da pri tem ne gre za trgovanje z ekonomskimi kategorijami, temveč za politično trgovino, pri kateri je možna in upravičena katerakoli cena. Ceno delnic BTC je dvignil predlog uprave o umiku 12 odst. izdanih delnic iz obtoka, ki ga mora potrditi še skupščina. Začetna rast tečaja do 13.000 tolarjev bi se verjetno nadaljevala tudi v naslednjih dneh, če je ne hi ustavil splošni obrat trga, ki sem ga omenil že na začetku. Tudi nervozno nihanje tečaja Mercatorjevih delnic je odsevalo predvsem pričakovanja in strahove investitorjev glede petkove skupščine delničarjev Emone Merkurja. Ključna dilema je bila, ali bo Mercatorju uspelo zbrati zadostno število glasov in s tem preprečiti združitev konkurenčnega trojčka: Emone Obale, Emone Mercurja in Živil iz Kranja. Razplet maratonske nočne skupščine je bil medijsko že dovolj obdelan, veljavnost njenih sklepov pa prepuščena v presojo sodišču. Prevedeno v borzni jezik: špekulativna ugibanja o eni in drugi možnosti razpleta se bodo nadaljevala tudi v prihodnje, s tem pa tudi cenovna nihanja, zaradi katerih bo trgovanje z Marcatorjem še naprej zanimivo in nevarno. IZTOK PLUT Dolenjska borznoposredniška družba Novo mesto Tel. (068) 371-8221, 371-8228 pripravili na osnovi predhodnega anketiranja delodajalcev. Na posvetu so precej časa namenili spremembam na področju zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti, ki jih prinaša novi zakon. Tako so opozorili, da se je čas prejemanja nadomestil za brezposelnost skrajšal, višina pa je po novem odvisna od celoletnega povprečja prejemkov in ne več trimesečnega. Poudarili so še, da je nadomestilo enkratna pravica, kar pomeni, da se, ko ga izkoristiš in se nato spet zaposliš, zavarovanje za brezposelnost šteje spet od začetka (izjema so starejši delavci). Če se prejemnik nadomestila zaposli za določen čas in mu pravica medtem miruje, se mora po novem z zahtevkom na zavodu zglasiti v 8-ih dneh po prekinitvi dela (prej v 30-ih). Predstavniki območne enote zavoda so med drugim poudarili, da so večja dolenjska podjetja zelo slabo izkoristila sredstva, ki jih je mogoče dobiti na razpisih za programe preprečevanja brezposelnosti. Delodajalce in njihove kadrovske službe so opozorili še na druge aktivne oblike zaposlovanja, ki jih podpira država, še posebej na oddelke za usposabljanje in izobraževanje, samozaposlovanje, razvoj garancijskih skladov in skladov dela. Posebej so se zadržali ob povračilu prispevkov delodajalcem in novostih na tem področju ter spomnili na pomen javnih del, ki jih lahko predlagajo tudi profitne organizacije, če najdejo pri sebi potrebna dela za neprofitne namene (npr. javne površine okrog hotelov, bazenov, tovarn). B. D. G. DAN LESARSTVA -PRILOŽNOST ZA PREDSTAVITEV NOVO MESTO - Konec februarja bo v Šolskem centru Novo mesto Dan lesarstva dolenjsko-be-lokranjskega in zasavsko-posavske-ga območja. To bo srečanje, na katerem bodo predstavili izobraževalni program za lesarstvo, razpravljali o aktualni gospodarski problematiki omenjenega območja, se lotili strokovnih tem (npr. o sušenju lesa) ter se seznanili s proizvodnim in prodajnim programom lesarskih podjetij. Ob tej priložnosti bo revija Les izdala tudi zbornik, v katerem je mogoče predstaviti podjetje ali obrt s področja lesarstva ali spremljajočih dejavnosti. Predstavitev bo mogoča tudi na priložnostni razstavi v šoli, rok prijave pa je 1. februar. ja. V nekaj mesecih iskalca zaposlitve dobro spoznajo, če uspe opravljati delovno prakso pri delodajalcu, pa ga lahko spozna tudi ta. Tak način delaje prednost tudi za lokalne skupnosti, ki se lahko • V Posavju so se doslej s pogodbo zavezali, da bodo vključili 150 ljudi, kar pomeni 9 delavnic, v vsaki od treh občin soustanoviteljic sklada po tri. Metodologija dela je natančno predpisana. Udeleženci se morajo v prvi vrsti znebiti miselnosti, da so za vse krivi država, vlada ali delodajalec. Naučiti se morajo, kako nastopiti pred delodajalcem, kako se pogovarjati z njim po telefonu, ugotoviti, kaj jim v znanju in sposobnostih manjka, in zapisati zaposlitveni načrt, ki se ga morajo držati. s sorazmerno majhnimi sredstvi vključujejo v razreševanje brezposelnosti in po drugi strani pomagajo delodajalcem. Sklad dela naj bi se v prihodnosti razvil v neprofitno ustanovo. B. D. G. O ODPRTIH VPRAŠANJIH DDV ČATEŽ OB SAVI - Združenje podjetnikov Posavje pripravlja za prihodnjo sredo ob 10. uri v konferenčnem centru Term Čatež okroglo mizo o davku na dodano vrednost, ki je izziv tako za davčne zavezance kot tudi za državo. Razgovor o odprtih vprašanjih ob uvedbi novega davka bo vodil Ivan Simič, predsednik Društva davčnih svetovalcev Slovenije. MANAGEMENT ZA NOVO TISOČLETJE LJUBLJANA - Danes bo na fužinskem gradu v Ljubljani prva od treh delavnic v okviru projekta Management - izziv 3000, ki ga pripravljata svetovalno podjetje TMI Slovenija in založniška skupina Gospodarski vestnik. Današnja delavnica ima podnaslov “Prijemi slovenskega managementa za naslednje tisočletje”, na njej pa bo sodelovalo 50 skrbno izbranih najuspešnejših predsednikov uprav in generalnih direktorjev slovenskih podjetij. Za zdaj je znano, da bodo med njimi tudi: Bogdan Korošec, Janez Benčina, Borut Mokrovič in Tatjana Fink, če omenimo samo tiste, ki so iz naših logov. ČATEŽ OB SAVI - Člani upravnih odborov Območne gospodarske zbornice Posavje in Združenja podjetnikov so prejšni četrtek obravnavali vlogo gospodarstva in njegove zbornice pri oblikovanju pogajalskih stališč ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Ža uvodno besedo so ob tem zaprosili mag. Cveta Stantiča, podpredsednika GZS in člana ožje pogajalske skupine za pristop k EU. Ta je poudaril, da je v vsaki od pogajalskih skupin za področje, ki zadeva gospodarstvo, tudi predstavnik delodajalcev. Po njegovem sta za gospodarstvo pomembna predvsem enoten trg in prost pretok blaga, pri čemer ne gre le za carine, temveč tudi za tehnično zakonodajo in standarde. Povedal je tudi, da naj bi sodelovanje Slovenije v programu Obnova v Bosni (kjer naša država ne more sodelovati na razpisih, na kar je pred časom opozarjala posavska območna zbornica) obravnaval pri-družitveni svet. Mag. Alja Kratovac-Prokopo-vič je udeležencem predstavila pridružitveni sporazum od po- stopka sprejemanja, obveznosti, dinamike prilagajanja in posledic, ki jih prinaša, pa do veljavnosti sporazuma. Prisotne je seznanila s programi Phare, v katere se lahko vključuje Slovenija. Valentina Dvojmoča, direktorja zbornice, je zanimalo, ali lahko pridružene članice pridejo tudi do sredstev EU za strukturne sklade, ki naj bi jih v letih od 2000 do 2006 razdelili kar za 3 milijarde evrov. Mag. Kratovac-Prokopovič je odgovorila, da so sredstva programa Phare namenjena predvsem za pomoč državni upravi ob vključevanju v EU, vendar pa pridružitveni sporazum prinaša nove možnosti, še posebej na področju uvajanja tehnične regulative v podjetja. Mag. Stantič pa je'dodal, daje večina teh sredstev dostopna preko vlade in ne neposredno za podjetja. Upravni odbor zbornice je na tej seji razpravljal še o delu v minulem ter načrtoval aktivnosti v tem letu, poleg tega pa sprejel še sklep o razpisu za priznanja GZS - Območne zbornice Posavje za leto 1998. B. D. G. Le v Brežicah več uvažajo Posavska blagovna menjava s tujino KRŠKO - Po obdelavi statističnih podatkov so nam iz Območne gospodarske zbornice Posavje sporočili, da so gospodarske družbe v prvih 10 mesecih lanskega leta izvozile za 152 milijonov ameriških dolarjev blaga, kar je 7,7 odst. več kot v enakem obdobju leta prej. Posavski izvoz tako predstavlja 2 odstotka skupnega slovenskega izvoza. Regija je istočasno uvozila za 126 milijonov dolarjev. Brežiška, krška in sevni-ška podjetja so uvozila za 12,odst. več kot leto prej, s tem pa so ustvarila komaj 1,5 odst. celotnega slovenskega uvoza. Regijski izvoz je tako presegel uvoz, samo v brežiški občini je bilo obratno: tam so družbe več uvozile kot izvozile. Največ so izvozile krške družbe (53,8 odst.), sevni-ške 34 odst. in brežiške komaj 11,8 odst. regijskega izvoza. Krške družbe so dosegale skoraj polovico vsega regijskega uvoza (49 odst.), brežiške 26 odst. in sevni-ške 24,8 odst. Prodaja družb iz Posavja je bila usmerjena v 47 različnih držav, predvsem pa na tržišča sosednje Hrvaške in standardne trge: v Nemčijo, Italijo in Avstrijo. V omenjenih državah je bilo ustvarjeno 83 odst. vseh prihodkov od izvoza. Dobavitelji posavskih družb so razpršeni v 66-ih državah po vsem svetu. Kar dve tretjini vsega uvoza posavskih družb nanese nakup od dobaviteljev iz Nemčije, Italije, ZDA in Hrvaške. BREZPLAČNO DAVČNO SVETOVANJE NOVO MESTO - Podjetniški center Novo mesto obvešča vse podjetnike in obrtnike, da jim je odslej na voljo svetovanje s področja davčne zakonodaje in financ. Svetoval bo izkušeni davčni svetovalec, član pospeševalne mreže za malo gospodarstvo Podjetniškega centra. Svetovanje bo brezplačno tako za začetnike kot tudi za tiste, ki dejavnost opravljajo že dalj časa. Svetovalec bo na vprašanja odgovarjal vsak četrtek od 8. do 10. ure v prostorih PC Novo mesto v Kočevarjevi ulici 1. Da ne bi čakali, organizatorji prosijo za predhodno najavo po telefonu 372-980. Tujci so se že zanimali za Kolpo Prednost povezovanju s sedanjimi domačimi partnerji - V dveh letih do povezav - Odkupujejo lastne delnice - Lani dobro poslovali, letos jih bo dosegla kriza in padec cen METLIKA - Metliška Kolpa se je lotila odkupa lastnih delnic, saj želi s tem med drugim obdržati na vajetih lastništvo družbe. Lastninjenje družbe bo povsem končano do konca letošnjega leta, toda kdo bodo v prihodnje mgvečji lastniki družbe, je še neznanka. Tbenutno ima 34,4 odst. delnic v lasti Nacionalna Finančna družba (NFD), 10 odst. odškodninski sklad, ostalo pa notranji delničarji. Kot pravi direktor družbe Mirjan Kulovec, je Kolpa zanimiva za tujce, prišlo je že tudi do ponudbe za nakup. Notranji delničarji iz vrst zaposlenih, bivših zaposlenih in upokojencev imajo za zdaj v lasti 45 odst. delnic, še dobra desetina premoženja pa je rezervirana za nadaljnji notranji odkup. Ker so številni upokojenci želeli vnovčiti vloženi certifikat, so v družbi organizirali notranjo borzo. Ta je tudi odgovor na ponudbe različnih borznoposredniških hiš, ki že odkupujejo delnice za kdove koga. Kot je povedal direktor Kulovec, so na lanski skupščini sprejeli tudi sklep o oblikovanju sklada lastnih delnic do višine 10 odst. kapitala. “Zdaj ta sklad polnimo z odkupi delnic, nudi nam pa tudi možnost, da izplačujemo nagrade vodilnim delavcem v delnicah,” je dejal. Zakaj je družba zanimiva za tujce? “Kolpa je med desetimi največjimi proizvajalci sanitarne opreme v Evropi in v tem delu Evrope tudi najbolj priznana znamka v tej branži. Imamo materiale, kakršnih drugi nimajo (kerrock), in tudi trge za izdelke,” trdijo v Kolpi. Pri tem se zavedajo, da združevanja kot delniška družba ne bodo mogli zaobiti, vendar bodo poskušali narediti vse, da bi se povezali s tako družbo, ki bi povečala obseg poslovanja, ne pa ga zavrla. “Menimo, da bo že v dveh letih prišlo do povezovanja, saj je obseg poslovanja z nekaterimi partnerji že tako velik, da bo potrebno tudi lastninsko in ne le komercialno povezovanje. Pri tem so na prvem mestu domači partnerji; prednost dajemo sedanjim, seveda pa niso izključena niti povezovanja z drugimi. Doslej je bilo že več želja po nakupu s strani tujcev, vendar menimo, da Mirjan Kulovec je pred dokončanjem notranjega odkupa vsaka velika sprememba preuranjena.” • Kolpa je v minulem letu poslovala bolje kot v letu 1997; 280 zaposlenih je ustvarilo čez 33 milijonov mark prihodkov, kar je za 18 odst. več kot leto prej, za H odst. so presegli načrte in precej povečali dobiček družbe. V letošnjem letu se Kolpi napovedujejo težave, saj evropski kupci zaradi azjjske, predvsem pa ruske krize, pritiskajo na znižanje cen. Že v minulem letu, ko je bila Kolpa ena redkih družb, ki je povečala proizvodnjo, sojo evropski proizvajalci sanitarne opreme povprečno zmanjšali za 10 do 15 odst. Kolpa ngj bi letos prodala enake količine izdelkov, vendar po bistveno nižjih cenah. Po Kulovčevih podatkih so se namreč cene sanitarne opreme na vseh trgih povprečno za polovico zmnjšale, zato bodo morali, če bodo hoteli zdržati, poiskati dodatne notranje rezerve. V Kolpi so tudi prepričani, da glede na sedanje poslovanje ne potrebujejo drugih novih lastnikov, tudi tujih ne. Povezovali bi se predvsem zato, da bi utrdili blagovno znamko, povečali proizvodnjo in donosnost na kapital ter dobili nove razvojne možnosti. B. DUŠIČ GORNIK ^\l° PREDAVANJE O GNOJENJU IN OBREZOVANJU TRTE ŠENTJERNEJ - Društvo vinogradnikov Šentrupert in Kmetijska svetovalna služba vabita na predavanje prof. Mirka Leskovška o gnojenju vinogradov in Jožeta Ma-ljeviča o obrezovanju vinske trte, ki bo v soboto, 23. januarja, ob 9. uri na kmečkem turizmu Gorenc na Hrastnem. V primeru slabega vremena bo predavanje v gostilni Jaklič v Šentrupertu ob isti uri. NOV CEKIN ČEK? LJUBLJANA - Alojz Deželak, glavni direktor uspešne tovarne Kolinske iz Ljubljane, je nedavno tzjavil: “Glavna naloga, ki smo si jo za letos zadali, je gospodarska rast ter širitev trga, predvsem v Rusiji in Srbiji. Premišljujemo tudi o novih Programih. V mislih imam zlasti Peko čipsa, s katerim naj bi se vrnili na slovensko zemljo - k dolenjskemu krompirju. ” To pomeni, da se rojeva nov Cekinček? ESKE TRŽNICE PREDNOST IMA ZDRAVA PRIDELAVA Z mislijo na Evropsko unijo Pavlovičevi iz Križevske vasi sami vzgojijo vse sadike, iz katerih pridelujejo zelenjavo KRIŽEVSKA VAS - Čeprav nas do koledarske pomladi ločita dva meseca, so pri Pavlovičevih v Križevski vasi pri Metliki, kjer vrsto let gojijo povrtnino, že pošteno poprijeli za delo. Že drugi dan v letošnjem letu so v velike rastlinjake zasejali seme za zgodnjo zelenjavo. Zdravko Pavlovič je leta 1991 pričel z biološko pridelavo povrt-nin, vendar je kaj kmalu spoznal, da je slovenski trg za tako pridelano zelenjavo premajhen, a tudi ceniti je ni znal preveč. Čez nekaj let je svojo dejavnost razširil, še vedno pa je vso skrb namenjal zdravi pridelavi. Ko se mu je pred dvema letoma pridružil sin Danilo, sta si delo razdelila: medtem ko oče bedi nad tehnologijo, je sinova največja skrb prodaja pridelkov. Oba imata sicer status kmeta, Danilo pa še popoldansko obrt za prodajo. Pavlovičevi imajo danes ob hiši v vasi 9 pokritih rastlinjakov, pod vasjo pa pridelujejo zelenjavo na Branjevke so v ponedeljek na jrgu ponujale: kolerabo, redkev in korenje po 250 tolarjev kilogram, rdečo peso po 150, korenine peteršilja po 100, merico motovilca po 200, šampinjone Po 400, zelje po 100, fižol po 350 do 500, česen po 400 do 500, kislo zelje in repo po 200, šalotko po 400, rdeče zelje po 100, regrat po 1500, jabolka po 60 do j*0, hruške po 130 do 180, orehova jedrca po 800, cele orehe P° 500, rozine po 460, fige po 640, suhe slive po 540 do 700, med po 800 do 900, sadjevec po °00 liter in jajca po 25 do 30 tolarjev. sejmisca BREŽICE - Na sobotnem sejmu so imeli naprodaj 185 do 3 mesece starih prašičev, 47 starih ^do 5 mesecev in 32 starejših. Brvih so prodali 120 po 300 do 20, drugih 18 po 270 do 290, fretjih pa 9 po 210 do 220 tolarja kilogram. SVETOVNI REKORD RJAVKE Rjavo govedo, ki je kombinirana pasma, namenjena pridobivanju mleka in mesa, ima nov svetovni rekord v mlečnosti. Na farmi Rolling Meadovvs, ki se lahko pohvali še z nekaterimi drugimi izrednimi rejskimi uspehi, je Dots Lady, krava rjavega goveda, dala v 365 dneh kar 21.087 kg mleka s 5-odstotno tolščo in 3,7 odst. beljakovin. To pomeni, da je v enem letu dala kar 1.065 kg mlečne maščobe in 778 dragocenih beljakovin. Zanimivo je, daje ta krava potomka slovitega bika Dotsona, čigar sina so imeli tudi v slovenskem osemenjevalnem centru Preska, njegovo seme pa še čaka na rezultate tako imenovanega progenega testa. poltretjem hektarju njiv, ki jih tudi namakajo iz Kolpe. Načrtujejo, da bodo še letos postavili dodatnih šest rastlinjakov, tako da bodo imeli skupaj pokritih 30 arov. Vseh 200.000 sadik, ki jih potrebujejo, vzgojijo sami. Poleg tega so rastlinjaki dobrodošli za nekatero zgodnjo zelenjavo, a tudi paradižnik in kumare se v njih najbolje obnesejo. “Sicer pa damo vsako leto vzorce zemlje tako z njive kot iz rastlinjakov v analizo, na osnovi katere nam v trebanjskem podjetju Fertil zmešajo primerna gnojila. Vse njive pred sajenjem prekrijemo s črno folijo, ki je na leto porabimo tisoč kilogramov. Tako sadik ni potrebno okopavati, izognemo pa se tudi škropljenju proti plevelu. Ker prevladuje ročno delo, si ga morava z očetom organizirati čimbolj racionalno. Zato so poleti toliko bolj dobrodošla pomoč mladi iz tujine, ki pridejo k nam na prak- Danilo Pavlovič v rastlinjaku ob pravkar vzklilih sadikah v Šampiona za ledeni vini Drašiška soseska zidanica pripravila že deveto ocenjevanje vin - Presenetila odlična kakovost DRAŠIČI - Tukajšnja soseska zidanica je konec preteklega tedna pripravila na kmečkem turizmu Simoničevih degustacijo vin. Čeprav v Drašičih, znanih po tem, da ležijo sredi vinogradov, pripravljajo pokušnje vin že od leta 1990, pa so letps uvedli vrsto novosti. Število vzorcev, ki jih prinesejo v oceno vinogradniki celo iz sosednje Hrvaške, se iz leta v leto povečuje. Letos jih je bilo 198, razvrstili so jih kar v 51 skupin. Degustatorje, ki so ocenjevali v dveh sedemčlanskih komisijah, ki sta ju vodila dr. Mojmir Wondra iz Biotehniške fakultete v kmetijski ŽIMSKI ČAS ZA PREMISLEK Električni pastir z napako Paša že od pamtiveka velja za najcenejši in najširše uporaben način prehrane domačih živali, ki je vrhu vsega tudi najbolj zdrav, strokovno pravilno izvedčna čredinska paša lahko največ pripomore k ekonomskemu uspehu živinoreje, take paše pa si ni moč *amisliti brez uporabe električnega pastirja, ki pa zavoljo nekaterih napak in nevarnosti pri naših kmetih ni tako v čislih, kot bi H lahko. Ur. Tone Vidrih z Biotehniške fakultete v Ljubljani v reviji Teh-h*ka in Narava (TiN) opozarja na naslednje najpogostejše napa-e Pri električnih ograjah (pastirjih), ki jih je z dobro voljo in nekaj denarja mogoče odpraviti. Stalna električna ograja mora biti pravilno in predvsem dovolj (dno napravljena. To velja zlasti za napenjalne kole, ki jih ne sme iti preveč in ki morajo biti tako trdno sidrani, da popravljanje n dodatno utrjevanje ni več potrebno. Lepo poravnana in brez pfthovne podrasti mora biti že sama trasa ograje, žice pa morajo . 'ti primerno napete in z ustrezno ozemljitvijo. Večina električnih 2gub zakrivi prav neprimerna ozemljitev. Odločilna je tudi kako-.0st žice, ki naj bo poltrda in dovolj temeljito pocinkana, četudi n f?ražia- Podobno velja tudi za izolatorje, kjer se varčevanje z "kupom cenejših izdelkov preprosto ne izplača. Sodobni pašni aparati so močnejši, saj zlasti pri paši drobnice JVolna!) rejec potrebuje močnejše električne impulze. Za uspeh Paše je pomembno tudi prvo srečanje živali z udarcem električ-J*ega toka. Pašna žival mora takoj spoznati, da je na njeni poti cPrijetna in nepremagljiva ovira. Še posebej to velja za živali na °cni pagj7 ko električni pastir hkrati varuje čredo tudi pred južnim napadom zveri iz bližnjega gozda. In končno: električna graja mora biti primerno zaščitena tudi pred strelo, ki brez vsaj Preprosto izdelane zaščite, tuljave in iskrišča lahko povsem po-vari pašni aparat, če ne naredi še kaj hujšega. Inž. M. L. so v okviru mednarodne izmenjave študentov,” pove Danilo. Pavlovič pravi, da s prodajo zelenjave nimajo težav, vendar jo vozijo v prodajalne, vrtce, šole in večje menze vse do Ljubljane, medtem ko jo je v Metliki težko dobiti. “Trgovci je preprosto ne sprejmejo, čeprav od drugih kupcev ne slišimo pripomb. Nihče ni pač prerok v lastni deželi,” pravi Danilo, ki tudi že razmišlja, kako bo, ko bo Slovenija vstopila v Evropsko unijo. “Takrat bodo cene zelenjavi gotovo padle, zato bomo morali se povečati proizvodnjo. Sicer pa imamo tudi več kratkoročnih načrtov. Letos naj bi zgradili hladilnico, kupili sadilni stroj, razmišljamo o trgovini s svojimi pridelki,” načrtuje Pav- • Pavlovičevi bodo letos pridelali 10 ton zgodnje solate, ki bo na trgu sredi aprila, 20 ton zgodnjega zelja pa 30 ton paprike, 8 ton paradižnika in 5 ton kumar. Poleg tega še feferone, cvetačo, radič, endivijo solato, melancane in celo lubenice. lovič, ki je prepričan, da bi v Beli krajini lahko pridelali še veliko več zelenjave, vendar bi ustrezne službe morale sistematično usmerjati pridelovalce, namesto, da se odločajo zgolj stihijsko. M. BEZEK-JAKŠE SREČANJE REJCEV DROBNICE ČATEŽ - Društvo rejcev drobnice Trebnje in Kmetijska svetovalna služba Trebnje vabita v petek, 22. januarja, ob 18. uri na redni letni občni zbor društva. Po koncu zbora v gostilni Ravnikar bo družabno srečanje s plesom ob zvokih ansambla Efekt. Prijave (1.500 tolarjev na osebo) do četrtka, 21. januarja, zbira Kmetijska svetovalna služba Trebnje. N HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: dr, Julij Nemanič Organizacija vinskih ocenjevanj V ožjih vinorodnih okoliših so se že začela ocenjevanja vin lanskega letnika. Namen vinogradniških društev je zelo dober in hvalevreden, toda površna organizacija ocenjevanja ne zagotavlja prave razvrstitve vin po kakovosti. Katere so največje nevarnosti za organizacijske spodrsljaje? Zbiranje vzorcev se mora zaključiti vsaj 24 ur pred dnem, ko bo potekalo ocenjevanje. Za boljše razvrščanje vzorcev v izenačene skupine zelo koristi podatek o alkoholni stopnji, sortnem sestavu vina, ostanku nepovretega sladkorja in tudi o letniku, če se ocenjujejo vina več letnikov. S pomočjo teh podatkov bo organizator ocenjevanja lahko določil dober vrstni red vin. Posebno začetniki težko ocenjujejo natančno, če dobijo za zelo močnim vinom nizkoalkoholno, ali za aromatičnim nearomatično, ali za polsuhim suho vino. Zato svetujem vinogradniškim društvom, naj v razpisih za zbiranje vzorcev natančno opišejo pogoje in kasneje pri zbiranju vin od njih ne odstopajo. Izjeme ogrožajo ugled ocenjevanja in izzovejo neljube težave. Anonimnost vzorcev zagotavlja večjo objektivnost oce-njevanjavin. Dabi organizatorju uspelo izločiti čimveč dejavnikov, ki ogrožajo anonimnost, bi moral predpisati tudi enotne steklenice za posamezne kategorije vin. Dnevna norma vzorcev ne sme biti prevelika. Mednarod- na pravila omejujejo število suhih mirnih vin na 45 dnevno. Ostale vinske kategorije, recimo peneča vina, sladka vina, je dovoljeno oceniti do 30 vzorcev na dan. Na lokalnih ocenjevanjih niso potrebne take omejitve, toda pretiravanja s številom vzorcev ne zagotavlja objektivnih rezultatov. Menim, da ne bi smeli nikoli prekoračiti 100 vzorcev dnevno. Za vina vrhunskega razreda je potrebno posvetiti več časa, zbranosti in energije, da se zaznajo nianse. Nekateri degustatorji še vedno požirka vina ne izpljuje-jo, čeprav je dokazano, da se merila posameznika pri zaužitih 10 požirkih vina že spremenijo. Prehrana degustatorjev vpliva na njihovo zaznavo. Med degustacijo praviloma ni dovoljeno uživati nobene hrane razen vode in kruha. Sir, pecivo, orehi spreminjajo sposobnost naših čutil. Dobrodošla je rezina nearoma-tičnega jabolka. Gazirana voda se ne priporoča, ker mehurčki ogljikovega dioksida prizadenjo čutnice na jeziku. Degustatorji, vabljeni na ocenjevanja, bi morali biti tudi prejšnje dneve disciplinirani in ne bi smeli uživati preveč zabeljene hrane oziroma prevelikih količin. Zato priporočam organizatorjem ocenjevanj, da se posvetijo tudi izbiri ustrezne hrane za malico med ocenjevanjem oziroma za kosilo in večerjo, če traja degustacija več dni. Večdnevne degustacije zahtevajo tudi ustrezen popoldanski ali večerni program, če degustatorji prespijo v kraju degustacije. (Nadaljevanje sledi) dr. JULIJ NEMANIČ BERNSKA KONVENCIJA NI KRŠENA Ljubljani in Katarina Merlin iz Kmetijske svetovalne službe Novo mesto, je presenetila odlična kakovost vin, zlasti predikatnih. Letos so prvič poleg vin letnika 98 ocenjevali tudi vzorce starejših letnikov, med katerimi so prevladovala vina letnika 97. Prvič so tudi podelili dva šampiona, in sicer Milanu Malnariču iz Vavpče vasi za šardone-ledeno vino, letnik 98, ki je prejel oceno 18,80, ter Anici in Jožetu Prusu s Krmačine za laški rizling-ledeno vino, letnik 97, z oceno 19,40. Enako oceno je dobilo tudi slamnato vino istih pridelovalcev. Med bolje ocenjenimi vini so bili še šardone (1. 98; 18,10), laški rizling-ledeno vino (1. 97; 19,20) in laški rizling- suhi jagodni izbor (1. 97; 19,30) družine Kostelec iz Draši-čev; kerner-jagodni izbor (1. 97; 18,90) družine Šuklje iz Trnovca; šardone-ledeno vino (1. 97; 18,60) Ivana Suhorepca iz Ručetne vasi; beli pinot-izbor (1.97; 18,50) družine Mavretič iz Drašičev; šardone-pozna trgatev (1. 97; 18,20) Milana Vajde iz Metlike; šardone (1.98; 18) Janeza Janžekoviča z Radoviče; muškat otonel (1. 98; 18) Jožeta Režka z Radoviče; laški rizling (1. 98; 17,30) Antona Simoniča z Radoviče in modra frankinja (1. 98; 17,10) Antona Gršiča iz Bojanje vasi. Kraljica metliških črnin je z oceno 16,70 postalo vino Petra Ko-stelca iz Bereče vasi, najboljšega belokranjca (ocena 16,60) pa je pridelal Jože Simčič iz Železnikov. M. B.-J. Tudi za belokranjsko pramenko gre Ministrstvo pojasnjuje, zakaj je odredilo odstrel sicer zaščitenih volkov in risov Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano nam je poslalo obširno utemeljitev, zakaj je izdalo odločbo za odstrel petih volkov in petih risov, proti čemur zdaj naravovarstveniki protestirajo. Ministrstvo zatrjuje, da je bil ukrep, ki ni v nasprotju z določili bernske konvencije (ta izjemoma dovoljuje posege tudi v ogrožene populacije divjadi) nujen, saj seje povečalo število zahtevkov za odstrel zveri in znesek odškodnine, ki so jo prizadeti zahtevali za nadomestilo že narejene škode. Tako so rejci domačih živali, predvsem drobnice, leta 1997 zahtevali 11-krat odstrel volka, 8-krat odstrel risa in 107-krat odstrel medveda ter izplačilo okrog 15 milijonov tolarjev odškodnine; lani pa je bilo zahtevkov za odstrel volka že 32, risa 28 in medveda 113, skupni znesek zahtevane odškodnine pa znaša že nad 42 milijonov tolarjev. Poleg zahtevkov za poplačilo škode na čredah, ki so jo povzročile zveri, so‘rejci zahtevah še 8 milijonov tolarjev za sofinanciranje postavitve ograj. Na ministrstvu ugotavljajo, da ima prevelika zaščita zveri slabe posledice za rejo, saj napadi na živino povzročajo precejšnjo gospodarsko škodo kmetom na demografsko ogroženih območjih, obstajajo pa primeri, ko so zveri ogražale tudi ljudi. “V času, ko oblikujemo matično čredo za naše štiri avtohtone vrste ovac, jezer-sko-solčavsko, bovško, istrsko in belokranjsko pramenko in ko matična jedra genske banke za vsako od vrst ne presegajo 600 osebkov, pomeni pogin 30 ali več osebkov v čredi veliko škodo in postavlja pod vprašaj uspeh reje. Trenutno ni ogrožena le jezersko-solčavska pasma, ki je zunaj glavnega koridorja širitve velikih zveri,” pravi v odgovoru slovensko ministrstvo. Dodaja pa, da predvideni odstrel ne bo ogrozil celotne populacije volka in risa. OCENJEVANJE V DRAŠIČIH - Marsikomu je lahko prav to ocenjevanje kažipot za nadaljnja ocenjevanja, zlasti pa za degustacijo ob Vinski vigredi v Metliki. (Foto: M. B.-J.) helena mrzlikar} gospodinjski kotiček Za mnoge ljubitelje riža Riž ločimo po obliki, vsebnosti škroba in na način predhodne obdelave. Glede na jed, ki jo bomo pripravili, izberemo tudi vrsto riža. Vrste, ki se pri toplotni obdelavi rade razkuhajo, uporabljamo za pripravo gostih enolončnic in sladic. Riž z ozkimi in podolgovatimi zrnci vsebuje manj škroba in med kuhanjem se ne sprime. Uporabljamo ga za prilogo, narastke in rižote. Ce kupimo riž na zalogo, ga hranimo v neprodušno zaprtih posodah in v suhem prostoru. Tako se ohrani tudi do tri leta. Kuhan riž se teden dni ohrani v hladilniku, lahko pa riževo jed tudi zamrznemo in nato neodtajanega segrejemo. Če želimo shraniti večjo količino kuhanega riža, ga odcedimo, oplaknemo z mrzlo vodo in shranimo v tesno zaprti posodi v hladilniku. Ko ga želimo pogreti, ga damo na cedilo in postavimo nad posodo z vročo vodo. Riž, ki ga običajno uporabljamo, je luščen in poliran. Riž z oznako paraboild je prav tako luščen, pred uporabo pa so zrna izpostavljena visokemu pritisku in vodni pari. Vitamini B in minerali se pri postopku pomaknejo v sredino zrna. Ko riž kasneje oluščijo, ostane v zrnih več hranilnih snovi kot pri običajnem postopku. Naravni, neoluščeni riž vsebuje vse vitamine in rudnine, pa tudi kalček, v katerem je maščoba in zato postane žarek. Riž, ki ga običajno uporabljamo, je luščen in poliran. Riž z oznako paraboild je 1 je prav tako luščen, pred uporabo pa so zrna izpostavljena visokemu pritisku in vodni pari. Vitamini B in minerali se pri postopku pomaknejo v sredino zrna. Ko riž kasneje oluščijo, ostane v zrnih več hranilnih snovi kot pri običajnem postopku. Naravni, neoluščeni riž vsebuje vse vitamine in rudnine, pa tudi kalček, v katerem je maščoba in zato postane žarek. Riž pripravljamo na tri načine. Kreolski način: riž stresemo v vrelo osoljeno vodo. Kuhamo ga 16 minut, nato ga odcedimo in vmešamo žličko masla in sesekljanega peteršilja ter ponudimo za prilogo. Ameriški način: na skodelico riža vzamemo dve skodelici in pol vode, sesekljano jušno zelenjavo in ščep soli. V pokriti posodi dušimo riž toliko časa, da vpije vso vodo. Turški način: riž pražimo dve minuti na olju in mešamo, da se zrna enakomerno namastijo in svetlo zarumenijo. Zalijemo z dvainpolkratno količino vode, poljubno začinimo, posodo pokrijemo in dušimo. Za pripravo RIŽEVE TORTE Z JABOLKI potrebujemo 250 g riža, sol, 1/4 litra mleka, 4 jajca, 8 žlic sladkorja, 1 kg narezanih jabolk, 1 žlico lahke margarine, 2 žlici mletih orehov, cimet in vanili-jev sladkor. Riž na pol skuhamo in vmešamo vse sestavine. Model namastimo, napolnimo z riževo maso in spečemo pri 220° C. Sladico lahko napravimo tudi tako, da naribana jabolka in orehe damo med plasti riževe mase. Podboški oder dokončno prebujen Gledališka sekcija Kulturnega društva Staneta Kerina v Podbočju postavila na oder novo igro - Komedija Poročil se bom s svojo ženo v režiji Ivanke Černelič Jurečič ■ ■ _ Slavje pesnika in skladatelja Prešernov dan in 70. rojstni dan skladatelja J. Ježa TURJAK - Kulturni praznik oziroma Prešernov dan bodo letos slavili na Turjaku skupno s 70-let-nico skladatelja Jakoba Ježa. Proslava bo v petek, 5. februarja, ob 19. uri v dvorani KUD na Turjaku. Predsednik KUD Turjak France Pečnik-Aco je povedal, da so se za skupno proslavo odločili ne le zato, ker je skladatelj Jakob Jež njihov rojak, saj ima hišo v Gra-dežu pri Turjaku, ampak tudi zato, ker je Jakob Jež kar dvakratni dobitnik Prešernove nagrade. Skladatelj Jež tudi zelo tesno sodeluje s KUD Turjak in je napisal več skladb prav za pevske zbore KUD Tutjak. Prav zato bo Prešernov večer 5. februarja posvečen tudi skladatelju Ježu oziroma predvsem njemu in na proslavi bodo izvajali v glavnem njegove skladbe, saj so Turjačani ponosni na tega svojega velikega domačina. J. P. • Osnovno vprašanje kulture je vprašanje o smislu biti. (T. Hribar) • Nacionalna kultura in jezik sta edino, kar nam daje individualnost in identiteto. (P. Kovačii-Peršin) PODBOČJE - S predstavo gledališke komedije Marjana Marinca Poročil se bom s svojo ženo, ki sojo premierno uprizorili v petek, 15. januarja, zvečer na odru nabito polnega kulturnega doma, seje Kulturno društvo Staneta Kerina ponovno potrdilo kot nadaljevalec nekdaj bogate gledališke tradicije v tem kraju. Marinčeva gledališka uspešnica iz šestdesetih let je namreč že druga igra, ki sojo po dolgoletni gledališki suši postavili na oder. Domači oder je konec leta 1997 zaživel z Linhartovo Županovo Micko, kije požela lepe uspehe in sojo sedemkrat odigrali na domačem in na odrih po okoliških krajih. Po odzivu občinstva na petkovi premieri pa bodo podboški ljubiteljski gledališčniki tudi z Marinčevo komedijo želi uspehe. Za prebujenje podboškega ljubiteljskega odra je v veliki meri zaslužna režiserka obeh dosedanjih iger Ivanka Černelič Jurečič. Zanimanje za gledališče in sploh za kulturo ima tako rekoč v krvi, saj je njen oče Franc znan kulturni delavec, organist in zborovodja, skupaj pa sta tudi igrala na domačem odru v zlati dobi pod-boške gledališke dejavnosti, ko so v osemdesetih letih pripravili več iger in z njimi veliko gostovali naokoli. V začetku devetdesetih let je prišlo do krize; starejša generacija seje umaknila, mlajša pa ni imel pravih izkušenj. Šele pred nekaj leti, ko je ponovno zaživelo kulturno društvo, se je obudilo tudi zanimanje za igranje. Ob harmonikarskem orkestru, otroškem pevskem zboru, ženskem nonetu in recitatorski sekciji so na pobudo srednješolcev ustanovili tudi gledališko sekcijo, ki je začela delovati s krajšimi skeči, potem pa se je pod režiserskim vodstvom Jurečičeve lotila Zupanove Micke, konec lanskega leta pa še Marinčeve komedije. Da je ljubiteljska gledališka dejavnost v Podbočju povsem v mladih rokah, je bilo opazno tudi na najnovejši predstavi, saj so bili na odru le Postal je simbol Brežic Razstava o brežiškem vodovodnem stolpu v Posavskem muzeju ■ Fotografske in likovne upodobitve BREŽICE - Poleg gradu je najbolj znana znamenitost Brežic vodovodni stolp, ki s svojo višino in vitko linijo odločilno oblikuje podobo mesta ob sotočju Krke in Save, za preneka-terega Brežičana pa je stolp kar simbol mesta. Zatorej ne preseneča, da seje minuli četrtek, 14. januarja, zvečer v galerijo Posavskega muzeja nagnetlo toliko obiskovalcev, kot že dolgo ne. Odpirali so namreč razstavo o tej znamenitosti in tehničnem spomeniku, ki bo letos obnovljen dočakal 85 let. Razstavo je po zamisli Oskarja Gerjeviča in pod pokroviteljstvom urada brežiškega župana pripravil Foto-video klub Brežice s sodelovanjem brežiških likovnikov, osnovnošolcev, vrtca Mavrica in podjetja KOP. Čani Foto-video kluba Tinko Vimpolšek, Hrvoje Oršanič, Vinko Stanič in seveda Oskar Gerjevič so razstavili barvne fotografije vodovodnega stolpa, posnete z vseh mogočih točk, v vseh letnih časih in ob različnih urah dneva in noči, pred in med sedanjo obnovo. Fotografije brežiškega stolpa dopolnjujejo fotografije podobnih vodovodnih stolpov v Kranju in Naper-villu v ZDA ter sodobnega v Cerkljah. A ker brežiška zanimivost ne priteguje samo fotografov, ampak ga tudi likovniki radi vzamejo za motiv, so razstavo popestrili še z likovnimi upodobitvami stolpa slikar- jev Vlada Cedilnika in Željka Ključariča, dodali pa so jim stvaritve najmlajših in osnovnošolcev, ki so stolp upodobili v lepljenkah, slikah, risbah, mozaikih iz naravnih materialov in podobnem. Načrti brežiškega vodovoda iz leta 1910 in načrti stolpa iz leta 1911, ki jih je za razstavo dalo tja ogled podjetje KOP Brežice, zaokrožajo predstavitev brežiške mestne znamenitosti. 38 metrov visoki vodovodni stolp so postavili leta 1914, ko so gradili mestni vodovod in kanalizacijo. Stolp je v spodnjem delu okrogel, na njem pa je postavljen osmerokoten hranilnik na 16 lesenih konzolah in pokrit s streho. Hkrati s starim mestnim jedrom, ki so ga proglasili za kulturni in zgodovinski spomenik novembra 1988, je bil za tehnični spomenik razglašen tudi stolp. Prav zdaj teče obnova, ki so jo začeli na pobudo Oskarja Gerjeviča, denar zanjo pa zagotavljata občina in krajevna skupnost Brežice. Otvoritev razstave je vodila Natalija Janko Sunčič, za prijetno vzdušje je poskrbel mešani pevski zbor Viva pod vodstvom Simone Rožman Strnad, Darinka Kostevc je prebrala literarno navdahnjen zapis o stolpu, župan Vlado Deržič pa je orisal zgodovino stolpa in prizadevanja za njegovo obnovo ter na koncu odprl razstavo. M. MARKELJ PREDSTA VITEVMESTNE ZNAMENITOSTI - Otvoritev razstave o brežiškem vodovodnem stolpu je obogatil s pesmijo mešani pevski zbor Viva. mladi igralci, ki so morali odigrati tudi vloge starejših oseb. “Z vajami smo začeli lanskega novembra,” pravi Ivanka Černelič Jurečič. “Precej težav smo imeli z izbiro primerne igre. Žal moram reči, da pri iskanju pomoči nismo naleteli na primerno razumevanje ustanov, ki naj bi pomagale amaterskim gledališčnikom. Nekako Režiserka Ivanka Černelič Jurečič je vse obležalo na naših ramenih, a z voljo in ljubeznijo do gledališča je šlo. Sami smo poskrbeli za sceno in kostume, pravzaprav smo vse pripravili sami, od maske do rekvizitov. Hvaležni pa smo vsem tistim domačim dobrotnikom, ki so nam kakorkoli pomagali, od krajevne skupnosti in župnijskega urada do zasebnikov in obrtnikov. Upam, da bo ta naša druga predstava še dodatno utrdila sedanjo gledališko skupino in da bomo skupaj še kaj naredili.” V komediji Poročil se bom s svojo ženo igra devet igralcev. V glavnih vlogah nastopajo: Mitja Colner, Tanja Pacek, Metka Vr-hovšek, Martin Baznik in Ana Kerin, stranske vloge pa igrajo Jasmina Vučič, Borut Colarič, Medin Sivac in Darjan Colarič. Predstavo so posvetili bližnji 750-letnici prve omembe domačega kn‘^a' M. MARKELJ NAGRADA ZA DOKUMENTAREC Na mednarodnem festivalu kratkega filma Flickerfest 99, kije potekal od 2. do 9. januarja v Sid-neyju v Avstraliji, je Boštjan Mašera, študent Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani, prejel nagrado za najboljši dokumentarec za film Romeo in Julija iz Kočevskega Roga, v katerem je filmsko obdelal posebneža iz naših krajev. MARINČEVA USPEŠNICA NA ODRU - Komedija Marjana Marinca v izvedbi podboških ljubiteljskih gledališčnikov je naponila dvorano kulturnega doma. Na sliki: igralci v prizoru pred razpletom dramskega dogajanja. Hrvaški likovniki v Krškem Ljubiteljski slikarji iz Zagreba gostujejo z likovno razstavo v razstavni avli Kulturnega doma v Krškem KRŠKO - Minuli četrtek, 14. januarja, zvečer so se v Kulturnem domu srečali ljubitelji likovne umetnosti z obeh strani bližnje slovensko-hrvaške meje. Domače likovno društvo Oko je namreč s pomočjo Zveze kulturnih društev Krško in območne izpostave Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti gostilo prijateljsko likovno društvo Spektar iz Žagreba in se tako oddolžilo hrvaškim likovnikom za lansko gostoljubnost na razstavni turneji krških likovnikov po Hrvaškem. Hrvaško likovno društvo Spektar se je v razstavnih prostorih avle Kulturnega doma predstavilo z izborom 30 slik, ki jih je ustvarilo 24 ljubiteljskih slikarjev, njihovih članov. Izbor je pripravil likovni kritik prof. Stanko Špo-ljarič, kustos Umetniškega paviljona v Zagrebu in strokovni vodja Spektra. Razstava nakazuje pestro motivno usmerjenost spek-trovcev, ki jih privlačijo predvsem krajina, veduta, tihožitje in figura, pestra pa je tudi njihova izbira slikarskih tehnik, saj posegajo po akrilu, olju, temperi, pastelu, slikanju na steklo in na svilo ter po mešani tehniki. Zanimivo je, da med spektrovci ni likovnikov, ki bi iskali svoj umetniški izraz v abstraktnem slikarstvu, kot vsaj lahko sodimo po razstavljenih delih. Na otvoritvi so pozdravne besede izrekli krški župan Franci Bogovič, predstavnik Sklada Republike Slovenije za ljubiteljske kulturne dejavnosti Vojko Stopar, ministrski svetovalec v hrvaškem veleposlaništvu v Sloveniji Zdravko Gavran, tajnik Hrvaškega sabora kulture Damir Bačič in selektor razstave Špoljarič. V kulturnem programu pa so nastopili dramska umetnica Nada Klašter-ka in kitarist Darko Žubrinič iz Zagreba ter domača citrarka Jasmina Levičar. MiM OKREPUENO LIKOVNO PRIJATELJSTVO - Predsednika prijateljskih likovnih društev Spektar iz Zagreba in Oko iz Krškega Josip Fijucek in Blandina Markovič Randič na razstavi v Krškem. PRVA JA VNA PREDSTA VITEV NAŠIH KORENIN - Knjiga Naše korenine upokojenega novinarja Dolenjskega lista Toneta Jakšeta je doživela svojo prvo javno predstavitev v soboto, 16. januarja, zvečer na prireditvi Rudijevi večeri v dvorani gasilskega doma v Dragomlji vasi. Gostitelj Rudi Škof je k besedi o knjižni novosti povabil avtorja knjige, pisatelja Jožeta Dularja ter novinarja in urednika Milana Marklja, nato se je razgovoril s štirimi ‘junaki” iz Jakšetove knjige. Eden od njih, Martin Pečavar, je tudi raztegnil meh in z glasbo popestril večer. Izbrane odlomke iz knjige sta prebrala Sašo Bezek in Toni Škof nekaj prložnostnih besed je povedal še nekdanji urednik Dolenjskega lista Tone Gošnik, številni obiskovalci pa so si lahko ogledali tudi filma Rudija Škofa o miklavževanju na vasi in o pritrkovalcu, na koncu pa so po starem “pobobnali” in nazdravili vsern Antonom, ki so naslednji dan godovali. Misliti in živeti pozitivno Poslovnica Milenka TVkovnik iz Kočevja je izdala svojo četrto knjigo - Pozitivnost v sodobnem času V dandanašnjem času je človeku bolj kot kdajkoli dostopno skorajda vse, pa vendarle pogosto ni srečen in zadovoljen. Manjka mu veselja do življenja, optimizma, pozitivnega gledanja na svet. Ravno takšna razmišljanja so Milenki Trkovnik iz Željn pri Kočevju, lastnici in direktorici Kristine - Agencije za kvaliteto življenja v Ljubljani pomenila vzgib za pisanje o pozitivnosti v sodobnem času. Pred dnevi je tako omenjena agencija v zbirki Človek, poišči sonce v sebi izdala njeno četrto knjigo z naslovom Pozitivnost v sodobnem svetu. Prve tri knjige oziroma priročniki nosijo naslove: Kako postati uspešna tajnica, Pot do uspeha s pozitivno mislijo in Hvala ti, življenje. Trkovnikova pa že pripravlja novo delo z naslovom Življenje je ena sama ljubezen. Vse njene knjige se vsebinsko dopolnjujejo, zadnja pa je nekaj posebnega zato, ker govori tudi o avtoričinem poklicnem delu v podjetju. Trkovnikova je namreč že nekaj let predavateljica in svetovalka za pozitivno mišljenje, prve spodbude za tovrstno poklicno usmeritev pa je dobila pri prof. Antonu Trstenjaku. V teh poglavjih bralcu podrobneje kaže, kako je pozitivnost mogoče uresničevati v življenju. Posamezna poglavja vsebujejo tudi vaje, ki omogočajo, da si pridobimo pozitivnost oziroma preverimo, koliko je imamo. Sicer pa v 141 strani obsegajoči knjigi Pozitivnost v sodobnem svetu avtorica kaže pot, po kateri je mogoče usklajevati različne energetske silnice v človeku, kar naj bi privedlo do pozitivnosti človekovega mišljenja, čustovanja in delovanja. “Vsak dan poiščimo nekaj dobrega, pozitivnega, torej Človeka,” pravi Trkovnikova. Recenzent knjige prof. Andrej Dolinar sicer pravi, da se z vsemi trditvami avtorice v vseh podrobnostih ne strinja, kar je razumljivo, saj vsakdo gleda na stvari z drugega vidika in tudi ženski pogled je drugačen kot moški, toda “vsekakor je to knjiga z napotili, Milenka Trkovnik kako veliki kozmični zakon ravnovesja, h kateremu stremi vsa narava in življenje, uporabiti v vsakdanjem bivanju, tako da bi človek s svojo zavestno dejavnostjo prispeval k njegovi uveljavitvi. To harmonizira njega, njegove sodelavce, širše okolje in mater zemljo. Pove mu, kje ga ruši, kako naj ravna, da do tega ne bi prišlo. To pa prinaša več sreče, uspeha in zadovoljstva v življenju.” In kdo si tega ne želi? L. MURN PREDSTAVITEV NAŠIH KORENIN NOVO MESTO - V veliki čitalnici Knjižnice Mirana Jarca bo danes, 21. januarja, ob šestih zvtfčer predstavitev knjižne novosti novinarja Toneta Jakšeta Naše korenine, ki prinaša reportažne zapise o življenjskih usodah ljudi z območja Dolenjske, Bele krajine, Posavja in Kočevskega. POGLED 1 KOSTANJEVICA - Jutri, 22. januarja, bodo ob sedmih zvečer v Lamutovem likovnem salonu odprli razstavo Pogled 1, na kateri bodo predstavili trenutno likovno umetnost Dolenjske in Posavja. Še nekaj neznank o šolstvu Šolska prenova tudi pred novomeško enoto Zavoda za šolstvo postavlja precej dela - Čakajoč na svetovalce - Lestvica najboljših šol NOVO MESTO - Novomeško območno enoto Zavoda za šolstvo Republike Slovenije čaka v prihodnje precej zahtevnega dela. Enota v Novem mestu kot ena od 9 enot Zavoda za šolstvo Republike Slovenije, ki jo od 1. januarja letos vodi Ivan Mirt, prof. pedagogike, ni stala križemrok niti"’doslej spričo dogajanja v šolskem sistemu. Med odgovornimi projekti, ki zaposlujejo Zavod in njegove enote, je vsesplošna prenova v šolstvu. Pomembno delo je tudi razvijanje modelov poučevanja, kjer je še veliko strokovnih izzivov. Razvoj je in bo še bolj tudi v osrčju prizadevanj, ki jih je predstojnik Mirt označil kot ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti dela v šolstvu. “Končno je tudi na šolstvo prišla vrsta, bi lahko rekli temu. Mnogi že imajo, denimo, ISO in podobne oznake kakovosti in tako naj bi tudi šole pridobile nekaj podobnega. Kot je o tem rekel minister dr. Slavko Gaber, naj se izpostavijo šole, ki so najboljše,” je povedal Mirt o projektu, ki naj bi pokazal, kdo nekaj pomeni med šolami. Šole kažejo za tako ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti veliko zanimanje, čeprav s tem tvegajo, da bo omenjeni javno postavljeni drobnogled razkril tudi kakšno za posamezno šolo neprijetno podrobnost. V sklopu tega razvrščanja na lestvici najboljših srednje šole razvijajo projekt odprte šole, s katerim preučujejo preživljanje prostega časa. Ob tem delu, ki zaposluje vse enote Zavoda za šolstvo Repub- like Slovenije, se ubada novomeška enota z nekaterimi posebnimi vprašanji, ki jim je skupno, kako pridobiti zadosti pedagoških svetovalcev in s tem zapolniti kadrovsko vrzel. “Mogoče so ljudje, ki sprejemajo izziv. Enota pričakuje profesorja angleščine, profesorja tehnične vzgoje in strokovnjaka za predšolsko vzgojo,” je povedal predstojnik novomeške območne enote. Upa, da mu bodo v teh iskanjih pomagali ravnatelji, pri čemer mora kajpak računati s tem, da šolski vodje ne dajo radi svojih dobrih strokovnjakov. Poleg tega se zdi, da se strokovnjaki ravno ne tepejo za to, da bi opravljali omenjeno svetovanje, za kar gre iskati vzroke mogoče tudi v ne posebej dobrih plačah. M. LUZAR POTA Zaradi heroina trojica za zapahe Sodišče je zaradi neupravičene prodaje mamil Franca Arha obsodilo na dve leti, Bojana Lokovška na leto in pol ter Matijo Martona na eno leto zaporne kazni KRŠKO - V ponedeljek seje na okrožnem sodišču v Krškem končala še ena heroinska zgodba, katerih zadnje čase v Posavju ne primanjkuje. 26-letnega Bojana Lokovška s Senovega, 25-letnega Franca Arha iz Mrtvic pri Leskovcu in 44-letnega Matijo Martona iz Zagreba so policisti pri prodaji pol kilograma heroina prijeli 3. septembra lani. Takrat so zasegli mamilo in kupnino 36 tisoč nemških mark. dežurni poročajo VLOMIL V VIKEND - Med 10. 'n 12. januarjem je nekdo na Gorenjih Kamencah vlomil v vikend in ukradel nekaj ozimnice, baterijsko svetilko, rokavice in adapter tranzistorja. Neznanec je lastniku N. G. iz Novega mesta z vlomom in predmeti, ki jih je odnesel, povzročil za okoli 100 tisoč tolarjev škode. PREREZAL PNEVMATIKI -22-letni Z. O. iz Novega mesta je utemljeno osumljen kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari, ker je 13. januarja zvečer na parkirnem prostoru na Topniški cesti v Novem mestu na osebnem avtu prerezal dve pnevmatiki in s tem lastnika G. B. iz Šentjerneja oškodoval za 48 tisočakov. TELEKOM OB KABEL - Med 11- in 13. januarjem je nekdo na parkirnem prostoru pri odcepu za Irčo vas ukradel več metrov kabla, ki ga podjetje Telekom rabi za zamenjavo in postavitev novega telefonskega omrežja. Nepridiprav je podjetje oškodoval za 200 tisoč tolarjev. VNOVČIL UKRADEN ČEK -27-letni A. N. iz okolice Novega mesta je utemeljeno osumljen kaznivega dejanja goljufije in ponarejanja in uporabe ponarejenih vrednostnih papirjev. 8. januarja je namreč prišel v prodajalno Tukano in trgovki za nakup pasje hrane izročil podpisan ček za 15 tisoč tolarjev-. V Dolenjski banki so ugotovili, da je bil ček ukraden v Ljubljani, zato ga ni bilo mogoče vnovčiti. Zoper osumljenca so policisti napisali kazensko ovadbo. Tričlanski senat okrožnega sodišča v Krškem je vse tri spoznal za krive kaznivega dejanja neupravičene prodaje mamil. Francu Arhu so prisodili dve leti, Bojanu Lokovšku leto in pol in Matiji Martonu eno leto zapora. Sicer pa za takšno kaznivo dejanje kazenski zakonik predvideva od 1 do 10 let zaporne kazni. V ponedeljek je bil ponovno zaslišan Sašo Jejčič, koordinator akcije policistov, saj so se v akcijo prijetja obtožencev vključili tudi kriminalisti s posebnimi metodami in sredstvi. Tokrat je sodišče ugotavljalo, ali sta dva bankovca, najdena pri Lokovšku, res izvirala iz prve predaje mamila 22. avgusta lani, ko je tajni sodelavec odkupil 50 gramov heroina za 3.750 mark. Jejčič je povedal, da so pri Lokovšku res našli dva bankovca po 100 mark, ki sta izvirala iz prve prodaje, to pa so ugotovili tako, da so pred prvo predajo denar fotokopirali. Tožilec je dejal, da je obtoženim očitano dejanje dokazano z uporabo posebnih metod in sredstev: s sledenjem, opazovanjem in prisluškovanjem. Opozoril je, da tako Arh kot Lokovšek priznavata dejanje, čeprav pri tem iščeta opravičilo: Lokovšek naj bi se posla lotil zato, da bi dobil nazaj 1.500 mark od Arha in zato, ker je bil v to prisiljen s strani nekega Ivana Brulca, Arh pa naj bi Lokovšku le delal uslugo in ni imel nobenih stikov z mamilom. Zagovorniki obtožencev so v zaključnih besedah opozorili, da je bila vsa dejavnost izzvana s strani policije, tako da so angažirali “ovaduha Brulca”, kar je v nasprotju z zakonom o kazenskem PROMETNI KVIZ (3) Glavo naj varuje čelada Če gre soditi po odgovorih na prejšnje nagradno vprašanje, uporaba meglenk, kot jo predpisuje novi zakon o varnosti cestnega prometa, pri voznikih še ni povsem stopila v prakso. Zakon je namreč natančen in dovoljuje uporabo meglenk le pri megli, ki zmanjšuje vidljivost na 50 metrov ali manj, za kršitev tega določila pa je predvidena kazen 10 tisoč tolarjev. Ne glede na to, ali boste za kršitev kaznovani ali ne, pa drži, da vam bodo drugi vozniki hvaležni, če vozite brez meglenk, ko je vidljivost dobra. Ne pozabite pa niti na zadnjo meglenko, ki voznika za nami običajno močno reže v oči. V tokratni kviz se je vključila še Slovenica, zavarovalniška hiša, d. d., podružnica Novo mesto, ki je pripravila tudi nagradno vprašanje in bo med reševalce kviza razdelila naslednje nagrade: dve kolesarski čeladi, videokaseto varna vožnja s kolesom, dve prvi Pomoči za kolesarje in dve majici z napisom Slovenica, tudi tokrat pa bo Dolenjski list reševalnem namenil 5 knjig. Kolesarjenje postaja vse bolj priljubljeno, saj pomeni prijetno obliko športnega življenja in zdrav, okolju prijazen način prevoza ter je razmeroma poceni. Kolesarski izpit je prvi pravi izpit, ki ga naredi otrok. Je prvi doku-ment, daje samostojen in da sme sam rta cesto. Izpit praviloma opravijo v 4. razredu osnovne Sole, na šolah, kjer je prometno okolje manj zahtevno, pa v 3. razredu. Otrok od 6. do 14. leta starosti, ki nima opravljenega kolesarskega izpita, sme voziti kolo v cestnem prometu le v spremstvu 'polnoletne osebe. Otrok do 6. leta sme voziti kolo le na pešpoti ali v območju umirjenega prometa. K vsemu temu prijaznemu in zanimivemu doživljanju kolesa želimo dodati še kolesarsko čelado. Samo pravi kolesarji, pravi frajerji, imajo tudi čelado! A ne pozabite: preden dovolite otroku, da se sam poda na cesto in v promet, preverite, ali res zna dovolj in ali zmore s svojim znanjem in s svojimi sposobnostmi sodelovati v današnjem prometu. NAGRAJENCI 2. PROMETNEGA KVIZA: Zgoščenko policijskega orkestra prejme Zlatko Smola, Rusjanov trg 10, Ljubljana. Knjižico šal Smejmo se skupaj bosta dobila Janko Koritnik, Gubčeva 1, Sevnica, in Terezija Strmšek, Šolska 11, Krško. Knjige Dolenjskega lista bodo prebirali: Anica Divjak, Dolenji Leskovec, Brestanica; Damjan Matkovič, Krasica 12, Dragatuš; Janez Petan, Gor. .Mraševo 7, Novo mesto; Ivan Škof, Gubčeva 22, Metlika, in Janez Tratnik, Livold 4, Kočevje. Alkotest za enkratno uporabo bodo lahko preizkusili: Barbara Škoda iz Sevnice, Anica Jarc iz Novega mesta, Jaka Može iz Novega mesta, Vinko Košmerl iz Loškega Potoka in Katarina Brulc iz Novega mesta. PROMETNI KVIZ - KUPON ST. 3 Nagradna vprašanje: l)o katerega leta starosti mora imeti otrok med v"znjo s kolesom ali če ko ga kot potnika vozimo na kolesu, kolesarko čelado? a) do 6. leta *>) do 10. leta c) do 14. leta SLOVENICA zuvarovalt i i k a h i l a d . d . Naslov:.. jhlgovore pošljite do ponedeljku, 1. februarja, na naslov: Dolenjski lst. Glavni trg 24, Novo mesto, s pripisom “Za prometni kviz” postopku, in da bi morali policisti že pri prvi prodaji heroina 22. avgusta prijeti storilce. Razlog, da je šlo za odkrivanje širše mreže, po mnenju Arhovega zagovornika nima podlage glede na dejstvo, da širše mreže sploh niso odkrili. Taje še poudaril, da Arh dejanja ne zanika, a daje bil le posrednik pri prodaji. “V konkretnem primeru je jasno, kdo je sprejemal denar, torej Lokovšek, zato se ne * Sodišče se ni strinjalo z očitkom obrambe, da naj bi bila kriminalna dejavnost izzvana, in ugotovilo, daje do prodaje, opisane v obtožbi, res prišlo. Po mnenju senata je skušal Arh del krivde zvaliti na Lokovška, pri Martonu pa ni sprejemljiv zagovor, da ni vedel, za kaj pri vsej zadevi gre. Pri Lokovšku je senat kot olajševalno okoliščino upošteval njegovo nekaznovanost in delno priznanje, Arha pa je obremenjevala njegova predkaznova-nost. Martonu so kot olajševalne okoliščine upoštevali dejstva, da je oče treh otrok, daje bolan in invalid ter da je nekaznovan. Sodba še ni pravnomočna, do takrat pa je vsem trem pripor podaljšan. strinjam, da bi bil Arh tisti, ki je vse organiziral,” je dejal Arhov zagovornik in dodal, da se njegova stranka predtem ni nikoli ukvarjala z mamili, pač pa le s preprodajo avtomobilov. Lokovškov in Arhov zagovornik sta opozorila še na netočno navedeno količino mamil v obtožbi, saj bi ta morala upoštevati čistost heroina, zaradi česar obtožba po mnenju obrambe ni sklepčna. Po izračunih izvedenke MNZ je šlo v prvi prodaji za 22,8 grama čistega heroina, v drugem pa za 230 gramov. Obramba je opozorila tudi na ustavno sprejeto odločbo, da se izvedenstvo ne sme zaupati inštituciji, ki je podala ovadbo oziroma vodi pregon, kar je storilo okrožno sodišče v Krškem pri ponovni kvanititativni analizi mamila. Tožilec je to trditev označil kot neumestno, saj z LJUBITELJ LEPIH DEKLET NI PLAČAL NOVO MESTO - V ponedeljek, 11. januarja, popoldne je do prodajalne časopisov v Trdinovi ulici v Novem mestu prišel neznanec in prodajalki dejal, da bi rad kupil revije z erotično vsebino. Prodajalka mu je pripravila več revij, neznanec pa jih je pograbil in odšel, ne da bi plačal. Lastnico prodajalne M. M. iz Novega mesta je tako oškodoval za okoli 10 tisočakov. nobenim znanim postopkom ni možno ločiti substanc zmesi heroina, zato trditev, da so prodajali 22 oziroma 230 gramov heroina ne bi ustrezala dejanskemu stanju. “Obtoženci so imeli v zavesti, da trgujejo s 50 oziroma 500 grami heroina, zato jim rezultatov kvantitativne analize pri odmeri kazni ni možno šteti v dobro,” je dejal tožilec. Zadnji dan obravnave so ponovno prišli do besede tudi obtoženci. Lokovšek je dejal, da se s preprodajo mamil nikoli ni ukvarjal in je v ta posel padel po sili razmer. Tudi Arh je dejal, da z drogo doslej ni imel posla, Lokovškov zagovor pa je označil za laž, saj naj bi “Lokovšek z njim le sebe izvlekel, mene pa potunkal”. Arh je še dodal, da se je po prejšnjih kaznivih dejanjih odločil, da se s kriminalno dejavnostjo ne bo več ukvarjal, tudi zato ne, ker ima hčerko, s katero bi rad živel. Mar-ton droge še nikoli ni imel v rokah, v Slovenijo pa je prišel zato, ker naj bi za njegovega prijatelja Starčeviča dvignil 23 tisoč mark. T. GAZVODA ZVEZALI SO JO IN OKRADLI TREBNJE - V nedeljo, 17. januarja, nekaj pred 19. uro je 68-letna M. B. iz Mrzle Luže pri Trebnjem končala delo v hlevu in se vračala v hišo. Ko je stopila v stanovanje in prižgala luči, so iz dnevne sobe prišli trije neznanci, zato je začela kričati. Eden izmed neznanih obiskovalec je je prijel in vrgel na tla, nato pa ji je usta prelepil z lepilnim trakom. Odpeljali sojo v dnevno sobo in od nje zahtevali denar. Povedala jim je, da ima denar v torbici. Vzeli so ji okoli 40 tisočakov in v upanju, da bodo našli še kaj, razmetali stvari po omarah. Preden so odšli, so ženski zlepili noge z lepilnim trakom. Za storilci policisti še poizvedujejo. i • Policisti imajo spet veliko dela i pijanimi vozniki, ki se niti s ceste nočejo odstraniti, če jim možje v modrem tako velijo. Tako je bilo v soboto okoli pol petih zjutraj v Črnomlju, ko so ustavili 20-letnega U. A. iz okolice Črnomlja. Napihal je kar 2,18 promila alkohola, zato so mu prepovedali nadaljnjo vožnjo. A mladenič se je na to očitno požvižgal, saj so ga policisti spet ustavili le slabo uro kasneje. Odpeljali so ga na treznjenje. Mladenič se bo gotovo streznil, ko bo dobil položnico z najmanj 90 tisočaki kazni in bo pol leta brez izpita. Potem pa ponovno veselo v avtošolo! • Podobna kazen čaka tudi 33-letnega Franca P. iz Prelog pri Mokronogu, ki so ga policisti pijanega zasačili v ponedeljek ob enih zjutraj. Napihal je 1,9 promila alkohola, in čeprav somu policisti začasno vzeli vozniško dovoljenje, je mladenič odpeljal naprej. Kmalu so ga policisti spet ustavili, in ker je obstajala bojazen, da bo vožnjo nadaljeval, so ga dali na hladno, še prej pa so ga odpeljali v zdravstveni dom v Sevnico, saj je bil poškodovan nad očesom, poškodbe pa je dobil med pretepom z bratom Andrejem. • Prostor za treznjenje si je v soboto ogledoval tudi 19-letni M. T. iz okolice Metlike. Ta je namreč z bratom prišel k mami v Dobliče. Med njimi je prišlo do prepira. Fanta sta udarila tudi maminega prijatelja in razbijala pohištvo. M. T. se ni umiril niti ob prihodu policistov, zato so ga ti pridržali, oba kršitelja pa se bosta srečala s sodnikom za prekrške. TAT Z OKUSOM NOVO MESTO - Med 9. in 11. januarjem je nekdo v prodajalni Urarstva Budna izkoristil trenutno nepazljivost prodajalca in iz steklene vitrine ukradel moško uro znamke Zenith Rainbovv. Lastnika prodajalne je tako oškodoval kar za 634.900 tolarjev! Z NOŽEM ZABODEL BRATA PAVLOVA VAS - V petek, 15. januarja, zvečer je 49-letni Ivan K. iz Pavlove vasi v kleti domače hiše hotel s sinom pretočiti vino. Za njim je v klet prišel njegov brat, 41-letni Marjan K., in ga brez razloga zabodel v hrbet s kuhinjskim nožem ter ga lažje poškodoval. NA VSAK NAČIN DO ALKOHOLA ČRNOMELJ - Prejšnji torek popoldne so policisti do streznitve pridržali 51-letnega A. S. iz okolice Črnomlja. Tega dne je prišel za točilni pult v hotel Lahinja in od natakarja zahteval, naj ga postreže z alkoholno pojačo. Ker je natakar sumil, da je gost že preveč popil, mu želje ni hotel ustreži, Črnomaljec pa je začel razgrajati in nadlegovati goste. S kršitvijo ni prenehal niti potem, ko so prišli policisti. Zagovarjati se bo moral pred sodnikom za prekrške. GRE ZA LJUBITELJA ALI PREPRODAJALCA? LOŠKI POTOK - V noči od petka na soboto, 9. januarja, je neznanec vlomil v osnovno šolo Dr. Antona Debeljaka na Hribu. Vse kaže, da je prostore dobro poznal in tudi vedel, po kaj je prišel in kje se že-ljeni predmeti nahajajo. Pobrskal je v shrambi učil, si ogledal zbornico in morda še kaj in tako našel tri videorekorderje in glasbeni stolpi ter jih je odnesel. Šolo je s tem oškodoval za približno 200 tisočakov. A. K. Iz zapora čez ograjo pobegnili trije zaporniki Še ni sledi DOB PRI MIRNI - Iz največjega in najbolje varovanega zapora v Sloveniji, iz zavoda za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni, so v petek zvečer pobegnili trije zaporniki. Gre za 28-letnega državljana Zvezne republike Jugoslavije, ki je bil obsojen zaradi neupravičene proizvodnje in prodaje mamil na 5 let zaporne kazni, 50-letnega Hrvata, ki je bil zaradi ropa obsojen na 4-letno zaporno kazen, in 36-letnega državljana Jugoslavije, ki je 8-let-no zaporno kazen prestajal zaradi umora in ponarejanja listin. Zaporniki bi morali ob 23. uri končati delo v zaporniški delavnici, a že uro in pol prej so preplezali zaporniško ograjo in izginili neznano kam. Pri plezanju so si pomagali z desko in paleto. Pobegli so neoboroženi in so bili oblečeni v modre zaporniške delovne halje. Zaporniki so se torej izmuznili izza elektronske kamere. Varovalni sistem je sicer zaznal dogajanje na ograji, a je gosta megla otežila identifikacijo pobeglih. Iskalna akcija je takoj stekla, poleg delavcev zavoda pa so se vanjo vključili tudi policisti, ki so blokirali širše območje in so poskušali pobegle slediti tudi s psi. Lani na Dobu iz zaprtega dela ni pobegnil noben zapornik, se je pa lani iz Kliničnega centra izmuznil 57-let-ni zapornik, a je zaradi slabosti obležal v bližnji ulici in kasneje umrl. Sicer pa pobegi čez ograjo niso ravno pogosti. Na Dobu se je poleg letošnjega nazadnje zgodil leta 1993. T. G. ČEZ OGRAJO LE REDKO -Nazadnje so na Dobu, najbolj varovanem zaporu v Sloveniji, zabeležili pobeg čez ograjo leta 1993. V petek pa so se tega načina dosege prostosti poslu-žili kar trije zaporniki. (Foto: T. G.) Vlomilca v Dobovi prijeli že naslednjega dne Robo prodala DOBOVA - V noči na 11. januar je nekdo vlomil v trgovino Kerametal v Dobovi in odnesel 1.300 zavojčkov cigaret, prehrambenih bonov in mesnih izdelkov, s čimer je lastnika trgovine oškodoval za 350 tisočakov. Brežiški policisti so skupaj s krškimi kriminalisti že naslednjega dne odvzeli prostost 28-letne-mu Brežičanu Jožefu R. in 21-let-nemu Ivanu B. iz okolice Brežic, saj sta bila osumljena storitve tega vloma. Izkazalo seje, da sta ukradene predmete prodala zasebnemu podjetniku Miranu V. iz Hrastnika, pri katerem je bila na podlagi odredbe preiskovalnega sodnika iz Krškega opravljena preiskava stanovanjske hiše in poslovnih prostorov, kjer so našli in zasegli predmete iz trgovine Kerametal. Zaradi vlomne tatvine bo zoper Jožefa in Ivana podana kazenska ovadba, zoper Mirana pa za kaznivo dejanje prikrivanja. T. G. Z motornima žagama nad policiste Na Bučki policisti naleteli na odpor Bojana in Franca, ki sta mislila, da jih bosta z motornima žagama pregnala - Osumljena tatvine v trgovino v Sevnici BUČKA - Policisti iz Sevnice so bili nemalo presenečeni, ko so se prejšnjo sredo okoli dvanajstih odpravili na Bučko. Okrožno sodišče v Krškem je namreč izdalo odredbo za hišno preiskavo pri 30-letnem Bojanu Ž. z Bučke, da bi pri njem našli predmete, ki so izginili ob tatvini v trgovino Be-sat v Sevnici; dejanja je bil poleg Bojana osumljen še 31-letni Franc K. iz Stare Bučke. Ko so trije možje v modrem pred vrata, da bi mu preprečili - policista in pomočnik komandirja - prišli na dvorišče Bojanove hiše, jih je lastnik pričakal na balkonu. Njihovega prihoda pa ni mirno opazoval, pač pa je začel nanje kričati in jih naganjati z dvorišča. Možje v modrem so mu povedali, da so prišli zato, da bodo pri njem opravili hišno preiskavo, in ga poklicali, naj pride na dvorišče. Potrebovali so kar nekaj minut, da so ga pregovorili. Bojan je odšel v hišo, policisti pa so še naprej čakali. Kmalu so iz zaprte garaže zaslišali zvok. Najprej so pomislili na zvok motornega kolesa in da želi osumljeni z njim pobegniti, zato so se postavili pobeg. A zmotili so se. Naenkrat so se vrata odprla, na dvorišče pa je stopil Bojan, ki je v rokah držal prižgano motorno žago Stihi ter z njo krenil proti policistom. Ti so se mu umikali, a ker je kazalo, da se mladenič ne misli ustaviti in je povrhu vsega z žago začel mahati levo in desno, so ga opozorili, naj jo odloži. Ni jim preostalo drugega, kot da so potegnili službene pištole in ponovno opozorili razgreteža, naj se vendar umiri. Bojan se je umiril in položil žago na tla, a takrat je na prizorišče stopil še Franc, prav tako s prižgano motorno žago Hus- quarna. To je očitno ohrabrilo tudi Bojana, daje ponovno prijel za svojo žago in jo prižgal. Prvi se je opozoril policistov "ustrašil Franc, motorno žago ugasnil, jo dal na tla in zbežal proti garaži. To pa je spodbudilo še Bojana, vendar sta ga policista s strokovnim prijemom obvladala in ga vklenila, Franca pa je med vrati ujel pomočnik komandirja. Tako so policisti lahko opravili hišno preiskavo, v kateri so našli, kar so iskali - predmet torej, ki je izginil iz trgovine Be-sat. Osumljena sta bila pridržana, eden od policistov pa je pri obvladanju osumljenega padel in si poškodoval koleno. Osumljena bosta ovadena zaradi preprečitve uradnega dejanja uradni osebi in zaradi tatvine, oba pa bodo predlagali tudi sodniku za prekrške zaradi kršitve zakona o javnem redu in miru. T_ GAZVODA E > Trimo Inženiring in proizvodnja montažnih objektov, d. d. Trebnje RAZPISUJE IZKORISTITE MOŽNOST NAKUPA NEPREMIČNINE PRED UVEDBO DAVKA NA DODANO VREDNOST! □□□ ;□□□□□ FffTFR CUDCZI □□□□□ □□□□□ grad TfT k i ih REAL Begrad, d.d. gradbeništvo, trgovina, inženiring STORITVE FINANCIRANJA, Kočevarjeva 2, 8000 Novo mesto SVETOVANJA IN TRŽENJA, d.o.o. Telefon: 068/324-978 Kočevarjeva 2, 8000 Novo mesto PRODAJAMO LOKALE IN POSLOVNE PROSTORE v novem trgovsko-poslovnem centru NOTRANJI TRG v Bršljinu v Novem mestu. Kupci, pohitite - na voljo je samo še nekaj poslovnih prostorov in lokalov! ■H3grad Begrad Črnomelj gradbeništvo, trgovina, inženiring, d.o.o. Zadružna c. 16, 8340 Črnomelj Telefon: 068/52-255, 52-217, 52-218 PRODAJAMO ALI ODDAMO V NAJEM POSLOVNE PROSTORE IN LOKALE na Zadružni cesti v Črnomlju v trgovsko-poslovnem centru - OBJEKT II. Kupci, na razpolago je samo še: • v I. nadstropju 300 m2 • v pritličju nekaj manjših lokalov naslednja prosta delovna mesta za delo na terenu - doma ali v tujini ali v proizvodnji jeklenih konstrukcij in bivalnih objektov POGOJI: - ključavničar - konstrukcijski ključavničar POGOJI : - ključavničar - stavbni ključavničar - konstrukcijski ključavničar POGOJI : - varilec - ustrezni atesti za varjenje ... - ._ : m S Z izbranimi kandidati, ki bodo imeli ustrezne delovne izkušnje, bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Pisno prijavo z dokazili in življenjepisom pošljite najkasneje v 8 dneh po objavi na naslov: TRIMO, d. d.. Prijati jeva 12. 8210 Trebnje. V petnajstih dneh vas bomo povabili na razgovor. Trimo d.d., Inženiring in proizvodnja montažnih objektov Prijatljeva 12, 8210 Trebnje, tel.: (068) 460 200, faks.: (068) 44 125 Novi trg, Novo mesto V 322-765 vam poleg pijače nudi tudi več vrst pizz, hamburgerje, cheeseburgerje, sardele, lignje, pomfrit... Hrano vam pripeljemo tudi na dom ali v službo. Pridite, poskusite in se prepričajte, da vse najboljše za pizzo dobite pri PARTNERTRADING, d.o.o., iz Novega mesta! RADIO f BREŽICE na 88,9 in 95,9 MHz Dolenjske Toplice, d.o.o. Tržne analize, oblikovanje, projektiranje, okoljevarstvene študije, svetovanje Kočevarjeva ulica 1, 8000 Novo mesto išče univ. diplomiranega inženirja arhitekture - urbanista, univ. diplomiranega inženirja krajinske arhitekture ter univ. diplomiranega gradbenega inženirja Z izbranimi kandidati bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas, s trimesečnim poskusnim delom. Prednost pri izboru imajo kandidati s strokovnim izpitom in znanjem iz računalništva, zaposlimo tudi diplomanta. Če vas delo zanima, se nam v 8 dneh po objavi pisno predstavite s priloženimi dokazili o strokovni izobrazbi in drugimi znanji na naslov: TOPOS, d.o.o.Dol. Toplice, Kočevarjeva ulica 1,8000 Novo mesto. Dodatne informacije lahko dobite tudi po telefonu št. 068/373-1532 ali 373-1550. Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje v 8 dneh po naši odločitvi. Posebna številka o Novem mestu! J Kmetijska zadruga KRKA, z.o.o., NOVO MESTO Novo mesto, Rozmanova ulica 10 vabi k sodelovanju agronoma - smer živinoreja -za delovno mesto TEHNOLOGA v PE Krmila, s VII. oz. VI. stopnjo izobrazbe, za določen čas, s trimesečnim poskusnim delom - nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu. Veselilo nas bo, če že imate tovrstne delovne izkušnje, prijave pa lahko oddajo tudi kandidati za opravljanje pripravništva navedene usmeritve. Prijave pošljite v 8 dneh na gornji naslov. KZ Krka z.o.o. Novo mesto GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE OBMOČNA ZBORNICA POSAVJE Upravni odbor GZS - Območne zbornice Posavja, Krško, vabi člane GZS, njihove oblike združevanja, sekcije in strokovna združenja? organe Območne zbornice Posavja, organe državne uprave občin Brežice, Krško in Sevnica ter društva in druge pristojne organe k vlaganju predlogov na RAZPIS ZA PRIZNANJA GZS - OBMOČNE ZBORNICE POSAVJA ZA LETO 1998 Priznanja GZS - Območne zljornice Posavja lahko prejmejo: • gospodarske družbe iz Posavja za izjemne dosežke pri razvoju regijskega gospodarstva, za trajnejše doseganje nadpovprečnih rezultatov v gospodarjenju, zlasti če so rezultat doseganja inovacij in novih tehnologij ter za vključevanje v mednarodno delitev dela; • posamezniki ali skupine za pomembne dosežke na področju investicijskega, tehnološkega, organizacijskega, izobraževalnega in proizvodnega delovanja, za osebni prispevek pri razreševanju zadev skupnega pomena, za dolgoletno sodelovanje v gospodarstvu regije in delo v organih GZS -Območne zbornice Posavja; • podjetja in posamezniki izven Posavja za uspešno poslovno sodelovanje in prispevek k uresničevanju razvojnih usmeritev Posavja. Predlogi za podelitev priznanja morajo vsebovati utemeljitev, po kateri bo možna celovita ocena prispevkov kandidatov za priznanja po pogojih iz tega razpisa. Predlogi kandidatov za podelitev priznanj se bodo zbirali pri Komisiji za priznanja. Komisija bo obravnavala predloge, ki bodo oddani do konca meseca marca 1999. Predloge za priznanja pošljite na naslov: GZS - OBMOČNA ZBORNICA POSAVJA, Komisija za priznanja, 8271 KRŠKO, Bohoričeva 9 Priznanja bodo podeljena na slavnostni seji Upravnega odbora Območne zbornice Posavja. o' + ^ * *6 M** i' RADIO MAX 88.9 FM 87,6 FM Center za izobraževanje in kulturo Trebnje in PF Maribor vabita k vpisu za šolsko leto 1999/2000 v 3. letnik izrednega študija ZGODOVINA IN... ali GEOGRAFIJA IN... CIK Trebnje, Kidričeva 2, 8210 Trebnje, 068/460-910, 44-558 ULIA TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE, d.o.o. Ljubljanska c. 89, Novo mesto, tel.: 068/324-442 PRIHODNOST PO IZBIRI tel. 066 457100 Pod prijazno streho vabimo zanesljive in podjetne partnerje 103.0 MHZ partnerja ■ franšizojemalca. SAXOM AN I so ljudje, ki ljubijo saxo Avto, ki vam zleze pod kožo / \ & v Avto, ki vam zleze pod kozo CITROE ’ / W SSBS II A mSm -.a če bi jaz, ki te tako noro ljubim, še tvoji psički kupil saxoja, a bi se ti potem končno pustila kam zapeljati?... prihranek 85.000 SIT in več, zelo ugodni kreditni pogoji brez pologa na 3 in 5 let formitas foto Tony Stone Images v prestižnem razredu. Audi A4 COOL. Audi Prednost je v tehniki GOOD -n Želite sodelovati z nami? ŽE VEČ KOT .OOO Slovencev nam je zaupalo skrb za svojo prihodnost. Z najkakovostnejšim življenjskim zavarovanjem bomo znafi poskrbeti tudi za Vašo. Tako boste z varnimi koraki stopili na pot do svojega zaklada. BREZPLAČNA TELEFONSKA ŠTEVILKA □80-19-20 ZAVAROVALNICA MARIBOR d.d. ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN Ml Z VAMI Ob nakupu Audija A4 COOL, vam bomo podarili prestižne smuči Audi Quattro. Vse dodatne informacije dobite pri pooblaščenemu prodajalcu. Pred vami je odlična poslovna priložnost Kaj pričakujemo od vas? Smodiš v Olimpijo, trener odstavljen Najboljši novomeški košarkar za Krko le do konca sezone - TVener Živko Ljubojevič po mnenju vodstva kluba ni bil sposoben razrešiti nesporazume med nekaterimi igralci NOVO MESTO - Konec minulega tedna in na začetku tega tedna sta v novomeški in slovenski košarkarski javnosti odjeknili dve pomembni novici. Za Novomeščane je vsekakor bolj zanimiva ta. da bo najboljši novomeški košarkar in novomeški športnik leta 1998 svojo kariero nadaljeval v ljubljanskem klubu Union Olimpija, z novomeškim moštvom pa bo ostal le do konca tekoče sezone. VRHOVNIK V WENGNU NOVO MESTO - Smučar novomeškega smučarskega društva Krka Rog Matjaž Vrhovnik je na slalomu za svetov-nii pokal na sloviti progi v Wengnu osvojil 26. mesto, medtem ko je zmagal novi mladi avstrijski šampion Benjamin Raich. Vrhovnik je bil na prvi progi 29., na drugi progi pa je izkoristil ugodno štartno mesto in dosegel 12. čas. Matjaž o svojih dogovorih z ljubljanskim klubom ne daje izjav oziroma o tem noče javno govoriti. Kljub temu nam je uspelo izvedeti, da naj bi se s predstavniki Uniona Olimpije dogovoril za pogodbo za štiri leta (3 + 1), pogodba pa naj bi bila težka 900.000 nemških mark. Vse je še neuradno, saj ima Smodiš s Krko večletno pogodbo, a lahko novomeški klub zapusti že po končani sezoni 1998/99 in šele bo uradno nastopil čas za tovrstne dogovore in podpisovanje pogodb. Seveda bo moral Matjažev novi klub, to je Union Olimpija, zanj Novomešča-nom plačati ustrezno odškodnino. Druga novica je bila pričakovana. Že dalj časa namreč odnosi v moštvu niso bili taki, kot bi morali biti, za kar naj bi bil kriv predvsem trener; poleg tega pa naj bi igralci pod njegovim vodstvom premalo in preslabo trenirali, na najpomembnejše tekmece se niso posebej pripravili pa tudi že od začetka sezone so novomeški košarkarji v napadu igrali po istih taktičnih variantah. Zaradi tega naj bi bil prav trener kriv in odgovoren za poraza na Kljub porazu nasmejani obrazi Obstoj novomeške odbojke je zazdaj rešen - Vrnil se je nekdanji predsednik, domači igralci se veselijo izpada v drugo ligo - Za rešitev odbojke seje zavzel tudi novi župan NOVO MESTO - Kljub pričakovanemu porazu proti vodilnemu moštvu prve državne odbojkarske lige so odbojkarji novomeške Krke, ki brez točk še naprej kraljujejo na dnu prvenstvene lestvice, zadovoljni in dobro razpoloženi zapuščali igrišče, na katerem je še ne tako dolgo nazaj le malokomu uspelo premagati jih. Za zadovoljstvo so imeli svoj vzrok. Povsem obubožanemu klubu je grozilo, da ga zaradi dolgov slovenska odbojkarska zveza izključi iz prve lige, s čimer bi novomeški odbojkarji tako rekoč izpadli iz vseh lig in bi se za ponovno vključitev v tekmovalni sistem odbojkarske zveze Slovenije morali potegovati na kvalifikacijskem turnirju za vstop v tretjo ligo, najnižjo raven tekmovanja. Vse je kazalo, da prizadevanja skupine domačih odbojkarjev, potem ko so ekipo zapustili tako tujci kot nekateri Novomeščani (Gotenc, Petkovič), ne bodo obrodila sadov in da je z novomeško odbojko konec, ko je na sceno spet stopil nekdanji predsednik novomeškega odbojkarskega kluba Janko Goleš, kije razen igralcev, ki še vztrajajo, najbrž eden redkih, ki mu obstoj odbojke v Novem mestu nekaj pomeni. Precej posluha za rešitev obstoja športne panoge, ki ima v Novem mestu dolgo in z uspehi bogato tradicijo, ima tudi novi novomeški župan dr. Anton Starc. S pomočjo občine je Krka še pravi čas poravnala dolgove, tako daje vodstvo kluba igralcem, ki želijo igrati ne glede na to, da jim nihče ne more obljubiti niti povračila potnih stroškov, zagotovilo, da bodo lahko v prvi ligi igrali vse do konca sezone in po pričakovanem izpadu naslednjo sezono nadaljevali v drugi ligi. Razen Uroša Babnika, ki se je med novoletnimi prazniki preselil k-Žužemberku, za katerega igra vrsta njegovih nekdanjih soigralcev iz boljših časov novomeške odbojke, so v moštvu ostali vsi igralci, ki so za Krko igrali v jesenski sezoni. Na tekmi proti favoriziranim Blejcem so OD MIRNE PECI DO NOVEGA MESTA NOVO MESTO - Odsek za popotništvo pri planinskem društvu Novo mesto bo v soboto, 23. januarja, pripravil pohod od Mirne Peči čez Hmeljčič in Karteljevo do Novega mesta. Lahke poti brez večjih vzponov je za pet do šest ur. Izlet bo vodila Marica Praznik, ki po telefonu 22 948 daje tudi dodatna pojasnila. Odhod vlaka iz Novega mesta je ob 7.20 s kandijske in ob 7.30 z bršljinske železniške postaje. PRENOVILI BODO ATLETSKO STEZO ŠENTJERNEJ - Vodstvo šent-jernejske osnovne šole in občina sta se že lani odločila, da je potrebno obnoviti dotrajano atletsko stezo. Javili so se na razpis šolskega ministrstva, kjer so jim zagotovili, da bo prenova njihove atletske steze imela prednost. Na obnovljeno atletsko stezo, ki naj bi bila na red že letos, bodo položili tartan, da pa je ne bi takoj kdo poškodoval, nameravajo celotno šolsko igrišče tudi ograditi. DOLENJSK LIST Dolenjski smučarji za domače Po dveh krogih glasovanja Gače prve, Rogla druga Samo v drugem krogu glasovanja za “naj” smučišče je za največje dolenjsko smučišče Rog - Crmošnjice oziroma Gače, kjer so po krajšem odmoru zaradi odjuge prejšnji teden spet pognali vse vlečnice, glasovalo 24 bralcev Dolenjskega lista, ki so svojo izbiro utemeljili z bližino, urejenostjo prog in napredkom, ki so ga na tem področju dosegli v zadnjem času. Očitno je Dolenjcem, Posavcem in Belokranjcem všeč tudi Rogla, ki je tudi v drugem krogu dobila druga največ glasov. Svoj prvi glas je dobilo smučišče na Planini pri Krškem, tako da so naši bralci do sedaj glasovali za skupno osem smučišč. Poleg Dolenjskega lista sodelujejo pri glasovanju tudi slovenske radijske postaje Radio glas Ljubljana, Radio Rogla, Radio Celje, kočevski radio Univox, Štajerski val in grosupeljski Zeleni val ter Dolenjskemu listu sorodni časopis Gorenjski glas. Pokrovitelj akcije je tovarna Kolinska, ki bo vsak teden za pet izžrebanih glasovalcev pripravila pakete s svojimi proizvodi. Izžrebani glasovalci, ki bodo v naslednjih dneh prejeli paket z izdelki Kolinske, so: Katarina Brulc z Dolenje Težke Vode, Anton Šepec iz Črnomlja, Metod Župevec z Gorenjih Sušic, Tončka Grmšek z Dobenega in Maja Germ iz Zagradca. Nagrajencem čestitamo. Izpolnjene glasovnice pošljite na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, 8000 Novo mesto, s pripisom: Za “naj” smučišče. Svojo izbiro tudi obrazložite. GLASOVNICA za akcijo “NAJ SMUCISCE” “Naj” smučišče:.................... Obrazložitev:...................... Ime in priimek:.................... Naslov:............................ Kolinska pod vodstvom novopečenega tre-neija in kapetana zaigrali zelo motivirano in so se razen v prvem nizu dobro upirali. I. V. domačem igrišču z Unionom Olimpijo in Pivovarno Laško, ki sta Krko oddaljila od pred sezono načrtovanega drugega mesta. Po koncu sobotne tekme v Sežani so predsta-viki uprave novomeškega košarkarskega kluba trenerju Živku Ljubo-jeviču povedali, da ne bo več vodil prvega moštva. Zamenjal ga je Ivo Sunara, ki je bil do pred kratkim trener mariborskega prvoligaša Zavarovalnica Maribor Lumar. Sunara, nekdanji jugoslovanski in hrvaški reprezentant, je vodil že ponedeljkov trening. Predsednik kluba Samo Plantan je med razlogi za menjavo trenerja poudaril predvsem dejstvo, da pod Ljubojevičevim vodstvom ekipa ni igrala tako, kot bi lahko glede na kakovost posameznih igralcev, ki sestavljajo moštvo, in ni znal urediti medsebojnih odnosov med igralci, kar se je vse bolj poznalo tudi na igrišču, nikakor pa mu ne morejo očitati rezultatske neuspešnosti. Ža menjavo trenerja sredi sezone so se po Plantanovih besedah odločili, ker gledajo dolgoročno in računajo, da bo novi trener spravil moštvo v red, kar je pomembno tako za končnico, v kateri bi Krka lahko tretje mesto izgubila, kot tudi za naslednjo sezono, saj želijo jedro moštva zadržati. I. VIDMAR Zmaga za trenerjevo slovo Na zadnji tekmi pod trenerjem Ljubojevičem je Krka rutinsko premagala Kraškega zidarja - Za konec s Hopsi NOVO MESTO - Košarkarji novomeške Krke so na svoji zadnji tekmi pod taktirko trenerja Živka Ljubojeviča v Sežani dosegli rutinsko zmago. Kraški zidarje nastopil brez obolelih Bačarja in Sile, a tudi z njima proti Novomeščanom ne bi imel bistveno večje možnosti za uspeh. Trener Ljubojevič, kljub temu da je Krka hitro prišla do visokega vodstva, ni menjal in je na celi tekmi poslal na igrišče le šest igralcev. Krka si je zmago praktično zagotovila že v prvem polčasu, ko-je z delnim izidom 15:0 domačinom ušla na 37:16. Kot že večkrat v tej sezoni so novomeški košarkarji, potem, ko so na sorazmerno lahek način prišli do visokega moštva, popustili in domačinom dovolili, da se jim približajo na 38:42, kar pa je bilo tudi vse, kar jim je uspelo. Tako je Krka .dve koli pred koncem prvega dela prvenstva na tretjem mestu z zmago več kot četrto-uvrščeni Savinjski Hopsi, s katerimi se bodo Novomeščani pomerili v zadnjem kolu rednega dela.Drugi del prvenstva v ligi Kolinska se bo začel 6. februarja, ko se bo v desetih kolih med sabo še enkrat pomerilo prvih šest moštev iz prvega dela. Rezultati, doseženi v prvem delu, se prdhesejo v drugi del. Prva štiri moštva se bodo uvrstila v končnico, kjer bodo imela pravico do tekme več na domačem igrišču moštva, ki so bila višje uvrščena v prvem delu tekmovanja, zaradi česar je sredina tekma med Krko in Savinjskimi Hopsi, neposrednimi tekmeci za tretje mesto, še toliko pomembnejša. mm liju« KOŠARKA I. SKL Kolinska, 20. kolo - KRAŠKI ZIDAR : KRKA 62:79 (25:42); KRKA: Jevtovič 24 (4:5), Petrov 10 (6:6), Smodiš 14, Nakič 21 (4:4), Ščekič 10; KRAŠKI ZIDAR: Lazarevski 15, Budin 14, Vuksanič 21. Prosti meti: Kraški, zidar 8:11, Krka 14:15. Met za tri točke: Kraški zidar 4:20, Krka 7:17 (Nakič 3, Jevtovič 2, Smodiš 2). Osebne napake: Kraški zidar 17, Krka 13. OSTALI IZIDI: Slovan : Postojna 68:71 (34:26), Pivovarna Laško : ZM Lumar 110:72 (52:39), Savinjski Hopsi : Triglav 83:57 (44:28), Pošta Maribor Branik : Union Olimpija 44:69 (26:33), Loka kava: Helios 74:61 (36:24). LESTVICA: 1. Union Olimpija 39,2. Pivovarna Laško 38,3. Krka 35, 4. Savinjski Hopsi 34, 5. ZM Maribor Lumar 29,6. Loka kava 29, 7. Slovan 27, 8. Helios 27, 9. Pošta Maribor Branik 26,10. Postojna 26,11. Kraški zidar 25,12. Triglav 25. V 21. kolu bo Krka v soboto, 23. januarja, predvidoma ob 20. uri igrala doma z Loka kavo, v sredo, 27. januarja pa še v gosteh s Savinjskimi Hopsi. 1. B SKL, 14. kolo - GD HRASTNIK : KRŠKO 78:62 (38:24); KRŠKO: Mesič 24, Puntar 6, Ogorevc 2, Zaturoski 5, Rozman 9, Boh 3, Avsenak 13. OSTALI IZIDI: Nova Gorica : Kemoplast 95:87, Elektra : Radovljica 91:76, Rogla Atras : Union Olimpija ml. 63:68, Zagorje : Ilirija 75:57, Radenska : Ba-nex 75:82. LESTVICA: 1. Zagotje 26,2. Rogla Atras 24, 3. Kemoplast 23, 4. Radenska 21,5. Ilirija 21,6. Ban-ex 20, 7. Elektra 20, 8. Union Olimpija ml. 20, 9. GD Hrastnik 20,10. Nova Gorica 20,11. Krško 19,12. Radovljica 18. ODBOJKA 1. DOL, moški, 10. krog - KRKA : ELVO BLED 0:3 (-2, -8, -7); FUŽINAR: ŽUŽEMBERK 3:0 (7, 9, 9); LESTVICA: 1. Elvo Bled 16, 2. Fužinar 16, 3. Salonit Anhovo 14, 4. Pomgrad 14, 5. ‘ Stavbar 12,6. Titan Kamnik 12,7. Olimpija 10, 8. Žužemberk 4, 9. Šoštanj Topolšica 2,10. Krka 0. V 11. kolu bo v soboto, 23. januarja, Krka igrala doma s Stavbarjem, Žužemberk pa prav tako doma s Salonitom. 1. DOL, ženske, 10. kolo - MAR-SEL PTUJ : TPV NOVO MESTO 3:2 (-14, 7, -12, 6, 9); LESTVICA: 1. Infond Meltal 16, 2. HIT Nova Gorica 16, 3. TPV Novo mesto 12,4. Marsel Ptuj 12, 5. Kemiplas Koper 10,6. Zavarovalnica Maribor Ljutomer 4, 7. Špecerija Bled 4, 8. Krim 2, 9. Šentvid 2. V 11. kolu bo TPV v soboto, 23. januarja, ob 18. uri igral doma z Zavarovalnico Maribor Ljutomerom. 2. DOL, moški, 12. krog - LJUTOMER : KOVINAR KOČEVJE 0:3 (-12, -10, -12). LESTVICA: 1. Astec Triglav... 5. Šempeter 14, 6. Kovinar Kočevje 12, 7. Termo Lubnik 12 itd. V 13. kolu bo Kovinar Kočevje igral doma z Brezovico. 3. DOL, zahod, moški, 12. kolo -BOHINJ : PNEUMA CENTER MOKRONOG 1:3 (9, -9, -13, -11). LESTVICA: 1. Prvačina 16, 2. Pneuma center Mokronog 16, 3. Elvo Bled II14 itd. V 13. kolu bodo Mokronožani v soboto, 23. januarja, igrali doma z zadnjeuvr-ščenim Termom Lubnikom II. 3. DOL, zahod, ženske, 12. kolo -BRESTANICA: KOČEVJE 1:3 (-7, 15, -6, -12); TPV NOVO MESTO II: PARTIZAN ŠKOFJA LOKA 3:1 (8, 13, -8, 14). LESTVICA: 1. Asics kamnik 24... 5. Kočevje 14... 10. Brestanica 4, 11. TPV Novo mesto II 4 itd. V 13. kolu bo Kočevje igralo doma z Asicsom Kamnikom, Brestanica v gosteh s Piranom in TPV Novo mesto II v gosteh z Elvom Bledom II. Kljub porazu Bralec zadovoljen Žužemberški odbojkarji so se dostojno upirali državnim prvakom ■ Na turnirju v mini odbojki zmagali žužemberški malčki, novomeške pa je izločila birokracija^ ŽUŽEMBERK - Prvo tekmo drugega dela državnega odbojkarskega prvenstva so žužemberški prvoligaši igrali v na Ravnah na Koroškem, kjer proti moštvu lanskih državnih prvakov niso imeli možnosti za zmago, kljub temu pa so s 25 osvojenimi točkami v treh nizih Suhokranjci naredili dober vtis. Žužemberčani Petkovič, Babnik, Smrke, Novak, Gorjup in Pucelj so se s favoriti za naslov državnih prvakov v posameznih delih tekme enakovredno kosali predvsem z dobro igro na mreži in v polju, sicer pa se višjim in bolj izkušenim Ravenčanom niso mogli upirati. Poznala se je tudi odsotnost sprejemalca Sama Gotenca. Kljub temu je bil trener Bojan Brulec zadovoljen z igro svojega moštva, ki je tokrat prvič nastopilo okrepljeno z Urošem Babnikom, dosedanjim kapetanom Jana na Ptuju le z eno nogo V nadaljevanju sezone novomeške odbojkarice brez Tine Vasiljevič in s poškodovano najboljšo igralko NOVO MESTO - Novomeške odbojkarice so se že pred začetkom drugega dela prvenstvenih bojev v prvi ligi praktično odpovedale ciljem in tihim željam, ki sojih imele pred začetkom letošnjega prvenstva. V odmoru pred nadaljevanjem prvenstva je ekipo zapustila med dekleti zelo priljubljena jugoslovanska odbojkarica Tina Vasiljevič, ki kljub izjemni volji in želji, da bi igrala čim bolje in novomeški vrsti pomagala na poti do želenega finala končnice, ni dala od sebe tistega, kar so v Novem mestu od nje priča- Jana Vernig kovali, ko je podpisala pogodbo s TPV-jem. Namesto Tine je tako v prvi postavi dobila mesto še ena izmed mladih in obetavnih domačih igralk, ki bo z rednim nastopanjem na prvoligaških tekmah vsekakor precej bolj napredovala, kot bi, če bi večji del tekem sedela na klopi za rezervne igralke. Dolgoročno je za novomeško žensko odbojko to celo bolje kot eno mesto višje na prvenstveni lestvici v letošni sezoni. Drugi dogodek je sprva zgledal še bolj tragičen za usodo novomeške ženske cfdbojke, kot se je kasneje izkazalo, da je. Med pripravami v Istri si je najboljša novomeška odbojkarica Jana Vernig med prijateljsko tekmo s Pulo poškodovala kolenske vezi na levi nogi. Sreča v nesreči je, da je Janina odrivna noga desna in da sije poškodovala zunanje vezi, tako da je po posvetu z zdravniki in fizioterapevti že na prvi tekmi nadaljevanja sezone v soboto na Ptuju novomeška reprezentantka vseeno stopila v igro, a z le eno zdravo nogo ni mogla prav veliko prispevati k uspehu svoje ekipe, ki je po petih nizih izgubila pomembno srečanje proti neposrednim tekmicam za tretje mesto. Kljub porazu so Novomeščanke ostale na tretjem mestu prvenstvene lestvice, a sojih po številu točk Ptujčanke že ujele. I. V. in trenerjem novomeške Krke, ki bo Žužemberčanom pomagal obstati v prvi državni ligi. V soboto bodo Žužemberčani igrali doma s Salonitom brez prisotnosti gledalcev, saj vodstvo kluba iz Kanala kljub drugačnemu mnenju igralcev in trenerja ni izdalo soglasja za tekmo ob prisotnosti gledalcev v dvorani, ki sicer ne ustreza merilom odbojkarske zveze Slovenije. V nedeljo so na igrišče stopili mladi žužemberški odbojkarji, ki so se na pomembni tekmi za tretje mesto na državnem prvenstvu kadetov pomerili z vrstniki iz Šoštanja. Žužemberčani so dobili prva dva niza, potem pa so popustili, tako da so Šoštanjčani izenačili na 2:2, mladi Suhokranjci pa so se v dramatični končnici le zbrali in pomembno srečanje dobili ter si s tem priborili možnost, da bodo tretji tudi na koncu prvenstvenih bojev. Po končani kadetski tekmi so se v žužemberški telovadnici pomerili še najmlajši. Na turnirju v mini odbojki so nastopile vrste Mokronoga, Kočevja, Novega mesta in domače- DOLENJSKA KADETSKA LIGA TRETJIČ PODZEMELJ - V petek, 15. januarja, so v Podzemlju pripravili tretji turnir dolenjske kadetske šahovske lige, na katerem je sodelovalo 74 mladih šahistov iz Dolenjske in Bele krajine. Med mlajšimi dečki in deklicami je zmagal Rok Andoljšek iz osnovne šole Ob Rinži iz Kočevja, drugi jc bil Gregi Trdin z iste šole, tretja pa Ines Kure z osnovne šole Stari trg ob Kolpi. Med starejšimi dečki in deklicami je zmagal Mario Kapš (Stari trg) nad Jako Hrovatom (Grm Novo mesto) in Milan Radomir (Center Novo mesto). V razvrstitvi po podkategor-ijah so prva mesta osvojili: do 10. leta Luka Hobič in Natalija Kure (oba Stari trg); do 12. leta Rok Andoljšek (Ob Rinži) in Ines Kure (Stari trg); do 14. leta Mario Kapš in Špela Farič (oba Stari trg); do 16. leta Jaka Hrovat (Grm) in Sonja Mukavec (Stari trg). (R. R.) Gregor Žunič ga Žužemberka, ki so se med sabo pomerile za dve mesti na nadalj' njem tekmovanju državnega prvenstva v mini odbojki. Domačini so premagali vsa tri moštva in osvojil’ prvo mesto. Novomeščani so ugnali tako Kočevce kot Mokronožane. a so jih zaradi neurejenih registracijskih kartonov izločili iz nadaljnjega tekmovanja, kamor so se z zmago nad Kočevci uvrstili Mokronožani. [j. PUCElJ TURNIR TROJK KOSTEL - V petek, 22. januarja, se bo začel ob 17. uri v dvorani osnovne šole turnir trojk v košarki. je že tretji tak turnir, kijih organizi-ra turistično-športno društvo Kostel vsako leto v januarju. Starnin3 znaša 3000 tolarjev za ekipo. Najboljše ekipe bodo nagrajene. Prijava sprejema TŠD, tel. 061 802 175. možno pa se je prijaviti tudi pred začetkom tekmovanja. SKUPŠČINA POTAPLJAČEV NOVO MESTO - Občni zbor Kluba za podvodne aktivnosti Novo mesto bo jutri, 22. januarja, ob 1°; uri v klubskih prostorih na Lok’ (Župančičevo sp rehajališče 1)-Novomeški potapljači na redno let' no skupščino vabijo tudi vse nekdanje člane, pridružijo pa se jim lah' ko fudi vsi tisti, ki jih potapljanja zanima, pa zanj do sedaj še nis° zbrali dovolj poguma. ■zgubil •JOŽEF IN PUCELJ V OSMI-FINALA - Člana športnega ruštva Krka Teniški center Otočec, Tadej Pucelj in Maj Jožef a se na dvoranskem državnem Prvenstvu v tenisu za igralce do ; leta uvrstila v osmino finala *'roma med 16 najboljših. Pu-**J je v prvem krogu glavnega ■■rnirja s 6:1 in 6:4 premagal "kolja, v drugem krogu pa s 4:6 : :6 ‘zgubil s Kuharjem. Jožef ' v Prvem krogu premagal La-uta, v drugem krogu pa s 4:6 in s Pavlijem. Maj Jožef Skregano moštvo ne zmaguje Trenerja Ljubojeviča so v Krki zamenjali zaradi skrhanih medsebojnih odnosov v moštvu Bistveni razlog, zakaj je moral trener Živko Ljubojevič zapustiti klop novomeškega košarkarskega prvoligaša, so slabi odnosi med igralci in njihovo neodgovorno obnašanje na igrišču. Na videz je to morda nepomembna stvar, a v strukturi dejavnikov, ki pogojujejo uspeh v košarki, zrlo pomembna. Košarka je kolektivna športna panoga. Uspeh ni odvisen od enega samega igralca niti ni seštevek deležev posameznikov. Uspešna igra v košarki je odvisna od kakovosti povezav med posameznimi člani moštva, ki lahko le z do potankosti izdelanim medsebojnim sodelovanjem v polni meri uveljavijo svoje individualne sposobnosti. Ni nujno^da so člani moštva tudi v zasebnem življenju prijatelji, morajo pa si popolnoma zaupati, ko stopijo na parket. Morajo se zavedati, da so kot posamezniki v moštvu nemočni in nepomembni. Trener, ki zanemari sociološki vidik sestave moštva in vzpostavljanja pozitivnih odnosov med igralci, je obsojen na neuspeh oziroma nikoli ne bo dosegel, kar M z istimi igralci lahko. Že pri izboru igralcev je treba paziti, da se bodo ti tudi osebnostno toliko ujemali, da se bodo lahko spojili v celoto, ki bo sposobna največjega dosežka. Največji zvezdniki v kolektivnih športnih panogah so pogosto veliki individualisti, pogosto vidijo le sebe, a so kot taki sposobni, ne da bi jim zadrhtela roka, v najbolj kritičnih trenutkih tekem odgovornost prevzeti nase in odločiti tekmo. Brez pomoči ostalih članov moštva so tudi taki igralci brez moči. Dobro moštvo se ne da sestaviti iz samih zvezdnikov. Številni uspešni trenerji psihološkemu in sociološkemu vidiku sestave in priprave moštva posvečajo veliko pozornost. Že pri izbiri igralcev sodelujejo s psihologi, ko je moštvo sestavljeno in začne živeti skupaj, pa s pomočjo sociologov izdelajo sociogram, ki ponazarja medsebojne odnose med posameznimi igralci. Le tako lahko izdelajo učinkovito taktiko, s katero bo moštvo doseglo največji učinek. Vodstvo novomeškega košarkarskega kluba Krka pri sestavi moštva za letošnje prvenstvo ni imelo najbolj srečne roke. Glede na kakovost posameznih igralcev bi po njihovem mnenju morali doseči več, kot so, čeprav si je težko predstavljati, da bi razen uvrstitve na finalni turnir pokalnega tekmovanja lahko dosegli bistveno več, je pa res, da bi na nekaterih tekmah proti močnejšim tekmecem pokazali več, kot so. V novomeški športni dvorani smo lahko videli številne ekipe, ki so s Krko izgubljale tekmo z razliko 30 ali več točk, pa so se borile, kot bi bil izid izenačen. Ko je Krka pred kratkim le nekaj minut po začetku tekme za deset točk zaostala za Laščani, so se igralci vdali v usodo in, prepričani v poraz, tekmo odigrali brez volje in želje po zmagi. Neposredni krivec za tak odnos igralcev do svojega posla, za katerega so nekateri zelo dobro plačani, je vedno trener, posredno pa je krivcev več. Krkine košarkarje zdaj vodi nov trener, ki pa bo zelo težko dosegel, da bo moštvo, ki ga je dobil v roke, postalo enoten kolektiv oziroma da bo do maksimuma izkoristil znanje in sposobnosti posameznikov. IGOR VIDMAR izjemnimi uspehi v državnem in mednarodnem merilu prislužila tudi status športnice mednarodnega razreda. Tina Grabnar je lani s samostrelom osvojila 6. mesto na evropskem prvenstvu, na tekmi za evropski pokal v Avstriji je bila druga, druga pa je bila tudi na državnem prvenstvu v streljanju z zračno puško in s samostrelom. Po strokovni oceni je med fanti prestižni naslov najboljšega športnika Sevnice za leto 1998 osvojil osemnajstletni karateist Marko Stopar, ki je po devetih letih treniranja na evropskem mladinskem prvenstvu v Atenah dosegel najboljšo uvrstitev v 30-letni zgodovini slovenskega karateja, saj je prvi slovenski karateist, ki se je v ka-tah na enem izmed največjih tekmovanj uvrstil med najboljših osem. Marko je bil v Atenah namreč sedmi. Poleg tega velja omeniti srebrno medaljo na članskem prvenstvu, tri medalje mladinskem državnem prvenstvu ter številne medalje na domačih in mednarodnih tekmovanjih. Na različnih večjih tekmovanjih je lani kar šestkrat zmagal. Za najboljšo ekipo je bila po strokovni oceni izbrana mladinska vrsta rokometnega kluba Sevnica, ki je na mladinskem državnem prvenstvu osvojila srebrno medaljo in daje veliko upanja, da se bo sevniški rokomet tudi v članski konkurenci kmalu spet vrnil v družbo najboljših moštev v državi, kjer je že imel svpje mesto. Prireditev Športnik leta 98 so s svojimi nastopi popestrili: plesalca Marko Ogorevc in Anja Žvab, mladi sevniški telovadci, tekmovalci društva borilnih veščin Ipon Sevnica s prikazom samoobrambnih veščin in duo sistema, peli in igrali so Drinkersi, svoje znanje pa je s katami pokazal tudi slavljenec sevniški športnik leta Marko Stopar, nosilec črnega pasu v karateju. I. V. ČRNOMALJCI NAJBOLJŠI NOVO MESTO - Črnomaljski kegljači so na prvenstvu območne kegljaške skupnosti Novo mesto obranili lanske naslove in se s tem uvrstili na državno prvenstvo. Med moškimi je zmago slavil Željko Goleš z le za en podrt kegelj boljšim izidom od drugouvrščenega Musli-moviča, v ženski konkurenci pa je z zmago presenetila Črnomaljka Martina Žvab. Vrstni red: moški -1. Ž. Goleš 1756, 2. Muslimovič (oba Rudar Črnomelj) 1755, 3. Židanek (Novo mesto) 1737; ženske -1. Žvab (Rudar) 837, 2. Veber (Trebnje) 813, 3. Lamut (Rudar) 806. (N. G.) Umazanec LAS VEGAS, LJUBLJANA -Dobro leto in pol je vzdržala prepoved nastopanja za ameriškega boksarja Mika Tysona. Po odgriznjenem uhlju svetovnemu prvaku Holyfteldu je izgubil boksarsko licenco in mnogi so zaman upali, da za vedno. Denar je pač sveta vladar in temnopolta “zlata kokoš" se je spet vrnila na prizorišče. Tokrat se je v MGM Grand hotelu v Las Vegasti pred 12 tisoč gledalci pomeril z “belim bizonom ”, Francoi-som Botho, Južnoafričanom, ki v svoji poklicni boksarski karieri skorajda ni doživel poraza. ' Spopadli sta se dve preko 100-kilogramskigmoti mišic in sovraštva in že v prvi minuti prve runde je postalo jasno, da “dirtyMike” tokrat ne bo imel prav lahkega dela. Pobesnel je in kot za stavo delil močne udarce - v prazno, to pa je seveda pri nasprotniku izzvalo posmeh in hkrati še večji bes železnega Mika. Pravi pretep med nasprotnikoma, ki je sledil zaključnemu gongu prve runde, pa je spravil na noge nekaj sto gledalcev v ljubljanski hali Tivo- Marko Stopar % TOMIČ ZAČEL Z ZMAGO V KROSU NOVO MESTO - Na tekmovanju za Kros pokal so v Murski Soboti nastopili tudi novomeški in sevniški tekači, ki so dosegli nekaj dobrih uvrstitev. Med člani je na 4000-metrski razdalji zmagal član novomeškega Portovalda Aleš Tomič, njegov klubski tovariš Marko Gorenc pa je bil tretji. Med mlajšimi mladinci je zmagal Sevničan Borut Veber, medtem ko sta člana novomeške Krke Peter Kužnik in Dejan Ambrožič zasedla drugo oziroma četrto mesto. Med pionirji je bil Šentjernejčan Jože Bučar, državni pionirski prvak na 1000 m, četrti. Za božič je na koprskem teku med pionirji na 800 m zmagal Marko Bevc. ZMAGOVALCI NEZNANI NOVO MESTO - Zmagovalci novomeške rekreacijske lige v odbojki so igralci moštva z angleškim imenom Unknovvn (neznan), ki so v finalu končnice z 2:0 premagali Dosd, tretje mesto pa je z zmago z 2:0 nad Zgagami osvojil Festival Novo mesto. Peto mesto je pripadlo moštvu Aha, šesta je Krka, sedma RSM (Republika sredi Mačkovca), osmi pa so 69-ers. se je li, ki so preko satelita v neposrednem prenosu na velikem platnu spremljali dvoboj. Okoli 5. ure zjutraj po našem času je s tribune zagrmel enoglasen: “Ubij ga, ubij ga!” Bučno bodrenje Tysona in vpitje v vseh jezikih nekdanje “juge” je jasno izražalo, da je večina te množice športni duh zapusti! že davno pred vstopom v tivolsko dvorano. Krvoločni Mike pa je v nadaljevanju dvoboja še naprej mlatil po zraku in čakal skupaj s svojimi ljubljanskimi navijači na svoj trenutek. Ta je prišel dve sekundi pred koncem pete runde, ko je vendarle spravil skupaj dva zaporedna udarca - levi direkt in desni polkroše, strahovit tresk v sredino obraza in Botha se je zrušil kot pokošen. Huronsko rjovenje, ki je sledilo v Tovoliju, bi preglasilo celo množico v Las Vegasu, Mike pa je pokleknil k Francoisu in ga poljubil na čelo. Tresoči se Muhamed Ali se je ob ringu prizanesljivo nasmehinil, črni bumbarderJoe Luis pa se je v grobu obrnil. MARKO KLINC Športnika leta sta Tina in Marko V Sevnici sta po strokovni oceni izbrana za športnika leta strelka Tina Grabnar in karateist Marko Stopar, najboljša ekipa pa je mladinska vrsta rokometnega kluba Pomoto društvo Krško je prejšnji teden obeležilo 50-letnico delovanja - Velika škoda stadionu in objektu po poplavah - Največja želja: dobiti dirko za veliko nagrado Evropske medalje lokostrelcev Dirkači imajo še višje cilje Bojan Brulc to. Zlati medalji sta si v svojih disciplinah pristreljala Bojan Brulc (olimpijski lok) in Slavka Jerman (tradicionalni lok), a s tem prav gotovo nista bila zadovoljna, saj sta bila v svoji disciplini žal edina tekmovalca, za kar pa vsekakor nista sama kriva. Če lokostelci želijo, da bi se tekmovanja v streljanju na tridimenzionalne tarče (3-D) bolj uveljavila, bodo morali bistveno zmanjšati število disciplin oziroma posamezne discipline združiti, saj tekmovanja, na katerih v določenih discplinah nastopi le po en lokostrelec, niso zanimiva ne za javnost kot tudi ne za same tekmovalce, saj v tem primeru njihova visoka uvrstitev nima prave vrednosti, pa čeprav so do nje prišli s še tako vrhunskim izidom. Morda bi bilo dobro, če bi se odločili le za dve disciplini, in sicer compound in klasični goli lok. I. V. SEVINfICA - Po enem letu odmora so v Sevnici prejšnji teden spet izbrali športnike leta. Za razliko od prejšnjih let, ko je radio Sevnica organiziral glasovanje za športnika Posavja, so se tokrat v uredništvu odločili, da bodo izbirali samo med športniki sevniške občine. Do najboljših oziroma najbolj priljubljenih športnikov, športnic in ekip so prišli po dveh poteh: poslušalci radia so z glasovnicami in po telefonu oddali glasove najbolj priljubljenim športnikom, strokovna komisija pa je izbrala najboljše. Glasovalo je kar 616 poslušalcev, ki so svoje glasove dodelili 17 športnikom 8 športnicam in 6 ekipam oziroma klubom. Med dekleti je daleč največ glasov dobila 13-letna atletinja atletskega kluba Sevnica Adriana Virtič, sledili pa staji klubski tovarišici Alenka Radej in Klavdija Tomažin. Atleti so se tu očitno izkazali kot najbolj organiziran kolektiv. Med fanti je največ glasov dobil karateist Stojan Tomažič (Karate klub Sevnica), drugi je bil njegov klubski tovariš Marko Stopar in tretji atlet Borut Veber. Med ekipami so bili največ naklonjenosti poslušalcev radia deležni državni prvaki v malem nogometu - ekipa Mizarstvo Krošelj, mladinska vrsta rokometnega kluba Sevnica je bila druga in košarkarski klub Štori tretji. Izbor najboljših po strokovni oceni se bistveno razlikuje od izbora poslušalcev. Med dekleti je bila za najboljšo športnico Sevnice izbrana tekmovalka strelskega društva Sevnica Tina Grabnar, ki si je lani z “NAJ” ŠPORTNICA POSLUŠALCEV - Poslušalci radia Sevnica so za “naj" športnico leta 1998 izbrali 15-letno tekačico na dolge proge Adriano Virtič, ki ji je pokal za prvo mesto na glasovanju izročila urednica sevniškega radia Nada Černič - Cvetanovski. (Foto: I. Vidmar) M:LILI PRIZNANJA - Na slavnostni seji Avtomoto društva Krško a Predsednik AMZS Boris Perko in sekretar zveze Boris Korbar podelila Srebrno priznanje sta prejela Edo Komočar in Ivan Zupančič, eUnji pa je pot najstarejši aktivni član postal častni član AMD Krško. milijonov tolarjev škode. Zato je, kot je dejal predsednik društva Emil Vehovar, ena prvih nalog obnova stadiona, predvsem tehničnega dela, s prenovitvijo pa želijo, da bi brez zadržkov dobili največje dirke tako evropskega kot svetovnega merila, največja želja članov društva pa je dobiti dirko za veliko nagrado. Ob slavnosti, ki sta seje udeležila tudi predsednik Avto moto zveze Slovenije Boris Perko in sekretar zveze Boris Korbar, so podelili tudi priznanja. Za častnega člana je bil imenovan najstarejši aktivni član društva Ivan Zupančič, srebrno priznanje Avtomoto zveze Slovenije pa sta prejela Edo Komočar in Ivan Zupančič. Z zlatimi plaketami so bili odlikovani Cveto Bergant, Anton Vodišek in Franc Štritof, s srebrnimi Evald Babič, Bojan Bogovič, Vlado Busar, Jože Kranjčevič, Alojz Mavsar, Milan Nedoh, Jure Podgoršek, Milan Praznik, Jože Preskar in Niko Somrak, bronaste plakete pa so prejeli Jože Bogolin, Ivan Fekonja, Zvone Ger-jevič, Albin Jazbec, Jože Lesjak, Alojz Podlesnik, Franc Sajko in Srečko Štrucelj. Podelili so tudi častne znake, s priznanji pa so se za pomoč zahvalili tudi pokroviteljem. T. G. Štiri medalje novomeških lokostrelcev na prvem evropskem dvoranskem prvenstvu v zvrsti 3-D v Ljubljani sla ^ ' Avtomoto društvo Krško je, sicer z zamudo, prejšnji četrtek s akt'n0Stn'ni zborom in podelitvijo priznanj obeležilo 50-letnico ozi IVIle8a delovanja društva, ki seje v celoti posvetilo razvoju motošporta je H°ma sPeedwaya. Avto moto društvo, ki je bilo ustanovljeno leta 1947, eset let po ustanovitvi za svojo panogo izbralo speedvvav. kar 1sVe letih na stadionu javnostmi. Tako steza kot objekt sta najv « športnih prireditev, kar je se vseskozi dograjevala, žal pa so eč med društvi s sorodnimi de- lanske poplave povzročile kar za 10 (&KRKKZDRAVILIŠČK HOTELI OTOČEC NOVO MESTO - Zveza društev ljubiteljev lova z lokom in 3-D društev Šlovenije je v soboto, 16. januarja, na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani pripravila 1. evropsko dvoransko prvenstvo v streljanju na živalske tarče oziroma v tako imenovani disciplini 3-D. V 20 različnih kategorijah je nastopilo sto lokostrelcev iz štirih držav, dobrih izidov pa so se razveselili tudi člani lokostrelskega društva Novo mesto, ki so osvojili dve prvi, drugo, tretje in četrto mesto, medtem ko je slovenskim tekmovalcem pripadla večina vseh medalj in skupaj kar 12 zmag. Med novomeškimi lokostrelci se je v eni izmed disciplin, v kateri je nastopilo nekoliko večje število tekmovalcev, najbolj izkazal Branko Zbašnik, ki je zasedel drugo mesto v disciplini 3-D. Martin Fabjan je v disciplini goli lok zasedel tretje, Edvin Ambrož pa v lovski disciplini četrto mes- TENIŠKI CENTER OTOČEC Odgovori, popravki Sporočilo bralcem V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori, popravki in mnenja ”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen). Plat zvona za naše lipicance Dol. list št. 1, 7. januarja 12. januarja 1999 so se na neformalnem srečanju v Bruslju sestali slovenski in avstrijski predstavniki obeh ministrstev za kmetijstvo ter obravnavali vprašanja, povezana z lipicanci. Avstrijska stran je potrdila že znano dejstvo, da dejansko potekajo bilateralni pogovori med Avstrijo in Italijo glede'vodenja izvorne rodovniške knjige, vendar med državama še ni prišlo do sklenitve nikakršnega formalnega dogovora. Prav tako so avstrijski predstavniki povedali, da želijo imeti podobne razgovore z vsemi državami, ki imajo lipicance. Ponovno je bilo izraženo dejstvo, da Evropska komisija nima pravne podlage in pristojnosti, da bi bila arbiter v teh vprašanjih. Avstrija meni, da bi morala izvorno rodovniško knjigo voditi samo ena država, in je v tem smislu kot svojo prednost izpostavila značilnosti lipicanca, vezane na Špansko jahalno šolo. Državni sekretar za kmetijstvo in EU zadeve na MKGP mag. Franc But je na sestanku jasno izrazil nestrinjanje s temi trditvami in povedal, da je Španska jahalna šola le ena od vej, v katere se je razvil lipicanec. Mag. But je poudaril, da bomo knjige za slovenske lipicance še naprej vodili v Lipici. To bomo v procesu pogajanj sporočili Evropski komisiji, podobno, kot so to že naredile države članice EU. Predstavniki Slovenije in Avstrije so se dogovorili, da bo v začetku februarja na Dunaju potekal prvi uradni sestanek med predstavniki ministrstev za kmetijstvo obeh držav, saj je to v interesu obeh strani. V obeh delegacijah bodo sodelovali tudi. predstavniki stroke. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Nekje preživiš svoje življenje Dol. list št. 52, 30. decembra 1998 Dobesedno s peno na ustih Dol. list št. 2, 14. januarja Gonja proti nadškofu dr. Rodetu se še kar naprej nadaljuje. Če je že ne sfabricira kakšen bralec Dolenjskega lista, potem si jo mora uredništvo izposoditi od drugod. Tokrat si jo je izposodilo iz revije 7D. Zato je potrebno izmaličiti vsako njegovo besedo in ji pripisati najslabši namen. Tudi tako da je nadškof iz španskega naroda izpostavil njegovo lepo lastnost - veselost - in jo poveže s katoliško vero, ki človeka osvobaja in mu prinaša absolutno upanje in se to vidno izrazi v njegovem značaju. In da nekdo pobije to trditev, mora pri drugem narodu poiskati nekaj slabega, kot je to storil dr. Božo Repe, ki pravi da je videl pri katoliških Hrvatih peno na ustih, ko so v Dubrovniku slavili sv. Vlaha. Ne vem, kdo dela bolj prav, ali tisti, ki išče pri drugem narodu lepe lastnosti, ali tisti, ki se zaustavlja pri obrobnih fanatikih. Če je g. dr. Repe prebral katero od nadškofovih knjig ali katerega njegovih številnih člankov, potem je lahko odkril, da nadškof govori o ponosnem in samozavestnem slovenskem kristjanu. Delček tega slovenskega katolištva je imel svet priložnost videti ob papeževem obisku v Sloveniji in številni diplomati, ki so bili priče tega dogajanja, so vzhičeno govorili - “To je kljub majhnosti velik narod”. Sicer pa zadnje čase vedno bolj spoznavam, da nekateri vzamejo kot nekaj bistvenega za svoj levičarski nazor za sejanje sovraštva do katoliške Cerkve. Nekaj tega sem zaznal v članku, v Dolenjskem listu, kjer je bil objavljen portret pisateljice Bariče Smole. Pisateljica sama zase pove, da je svetovnonazorsko močno nagnjena v levo, ker “kdor ima razum, izobrazbo in okus, danes ne more drugače”. Trditev, ki me precej spominja na ponižujočo sintagmo Tita Vidmarja, ki je ateiste razglasil za misleče, verne pa za nemisleče. Gospe Bariči Smole je bilo potrebno povedati: “Žalostna sem (in tudi jezna in zato kritična...), ker se sedaj gredo na Slovenskem “zemljo krast” oblastniki in RKC.” Od literatov, ki naj bi bili vest naroda, bi res pričakoval več kritičnosti in resnicoljubnosti. Kdo je v Sloveniji “pokral tovarne”, kdo ima v lasti kapital in kdo se danes udeležuje elitnih plesov, kdo potuje v eksotične dežele, kdo ima vile in vrtoglave vsote na bančnih računih? Med njimi gotovo niso duhovniki, ki nimajo nobenih plač, niti vrhovi RKC, niti verniki. Prav ta sloj ljudi je zaradi svoje vere preveč zavezan neki zapovedi, ki pravi Ne kradi, in s tem tudi poštenosti. Sicer pa že prihaja čas, ko se ljudje vse bolj zavedajo resničnosti in pomembnosti nadškofovih besed, tudi tistih, ki jih je izrekel v obrambo svetosti človeškega življenja. Nedavno smo lahko brali alarmantne članke o tem, kako bomo morali kmalu uvažati kitajske otroke, do tistih, ki so govorili, kako bi bila najcenejša in najbolj učinkovita pokojninska reforma - imeti več otrok. Na Dolenjskem, kjer je že veliko župnij, kjer pride eno rojstvo na tri smrti, se slabo piše. Deželi s praznimi hišami, vasmi in mestom, kjer bo kmalu moč slišati le še pokašljevanje starčkov, se zarisuje klavrna podoba. Nadškofova dilema je jasna: ali izbiramo kulturo življenja in civilizacijo ljubezni ali pa kulturo smrti. Slabo pa se piše tudi upokojencem, ko ne bo imel več kdo delati za njihove pokojnine. Prav tako vedno bolj prihajajo do veljave nadškofove besede o potrebnosti vzgoje v šolah. Tisti, ki so tako udrihali po nedavnem škofovskem pismu, se bodo streznili če ne prej, takrat, ko jim bo kdo nastavil nož na vrat in zahteval denar, pa tista oče in mati, ki bosta na lastne oči videla telesni in moralni propad svojega otroka tudi zaradi pomanjkljive vzgoje, pri kateri bi bila prav vera velika opora. Pred dnevi sem govoril z mladim možem in mu potožil svojo bolečino nad vso to brutalno gonjo proti nadškofu Rodetu. In človek mi je rekel: “Potolažite se. Pred kratkim sem sam govoril prav o tem z nekim možem. Ni veren, je pa poštenjak po svojem srcu. Iznenadilo meje, ko mi je rekel, da spoštuje nadškofa Rodeta, njegovo pokončno držo, da da popolnoma prav nadškofovim besedam, da je to v resnici velik mož in da takšne Slovenci še posebej danes potrebujemo. Če pa njegove besede tako ljudi vznemirjajo, ga nič ne čudi - samo za najboljšim konjem se vzdiguje prah, za kljusetom gotovo ne. To so ljudje, ki jih ne more streti še najbolj padla in hudobna beseda. Taki ljudje, kot je Rode, še umirajo - pokončno in stoje.” JOŽE PACEK Čatež ob Savi Mercator bi rad vzel Dolenjko Dol. list št. 2, 14. januarja V omenjenem članku, ki je bil objavljen v prejšnji številki Dolenjskega lista, je Mercator prikazan tako, kot da si želi imeti popoln monopol na trgu, ki hoče kupiti in zapreti Dolenjko, ljudi pa postaviti na cesto. Dolžan sem tako v imenu Mercatorja kot v svojem imenu naš predlog obrazložiti bralcem, predvsem pa delničarjem Dolenjke, da bodo vedeli čisto in jasno kaj Mercator predlaga in česa uprava Dolenjke noče sprejeti niti razumeti. Poudarjam: uprava Dolenjke in delničarji imajo popolno in suvereno pravico zavrniti naše predloge, vendar argumentirano, ne pa z lažmi in insuniacijami. Razumem tudi težnjo uprave Dolenjke po čim večji in čim daljši samostojnosti, vendar bo čas kmalu pokazal, kdo ima prav. Izjava gospoda Jakopina, da bo moralo po Mercatorjevem predlogu na cesto 120 delavcev Dolenjke, in ne Mercatorja, je čista laž oziroma konstrukt, ki gaje upra- va Dolenjke umetno ustvarila kot nekakšen dokaz za zavrnitev predloga. Mercator je Dolenjki predlagal, da se poslovanje skupne firme racionalizira predvsem na področju veleprodajne dejavnosti in režijskih služb. Nesmiselno bi bilo ohranjati obe veleprodajni skladišči. Iz veleprodajnega skladišča Dolenjke bi uredili blagovno hišo, kjer bi lahko tržili vse prodajne programe in tako zagotovili delovna mesta tudi za delavce programov, ki se ukinjajo. Neresnična je tudi izjava, da je Mercator predlagal Dolenjki, naj zapre vse tiste enote, ki so konkurenčne Mercatorju. Mercator je predlagal, da se povsod tam, kjer se pojavlja medsebojna konkurenca, dogovorimo in zapremo le slabše urejene enote. Brez pomena je, da si drug drugemu konkuriramo. Predlagali smo še, da bomo presežne delavce zaposlili v Prodajnem centru, ki ga Mercator že gradi na Cikavi. Vsekakor je Mercator želel, da pride do povezovanja v regiji, ker le tukaj lahko izkoristimo vse prednosti, ki jih tako združevanje prinese. Predlog Mercatorja je oblikovan na popolnoma enakopravni osnovi in da je v naši lepi novi stavbi varno shranjena idealna šola; take ni ne v Brežicah in žal tudi kje drugje ne. O inšpekciji: šolska inšpekcija je legalni (načeloma tudi legitimni) instrument nadzora nad delom in dogajanjem v slovenskih šolah, zato je pametno, kadar mislimo, da obstajajo za to tehtni razlogi, obvestiti jo o nepravilnostih, ne pa mahati z njo kot z nekakšno zloveščo gusarsko zastavo, ki obeta “jok in stok in škripanje z zobmi”. In še o jeziku: slovenščina kot uradni oziroma državni, posledično pa seveda tudi učni jezik v slovenskih šolah, je dejansko zelo pereč problem (žal ne samo v šoli in še bolj žal: v šoli ne najusodneje), ki pa je veliko kompleksnejši, kot so ga sposobni in pripravljeni (!) videti priložnostni kritiki. Zato zaradi kratkosti tega zapisa v njem o vprašanju jezika ne bo besede, ker bi bila obravnava preveč površna in s tem neodgovorna. Morda samo to: skrb za jezik v naši šoli le ni čisto zamrla, če smemo soditi na osnovi kar čedne slovenščine (celo z nekaj retoričnega leska) v obravnavanem besedilu in če jfe to res prišlo izpod dijaškega peresa... A/Ai. na medsebojnem dogovoru obeh uprav, tako da so kakršnikoli samovoljni posegi kateregakoli partnerja izključeni. Žal nam je, ker nismo naleteli na razumevanje, ampak naš dobronamerni predlog kažejo kot strah in trepet za zaposlene delavce v Dolenjki, upravo Dolenjke pa kot rešiteljico pred večglavim zmajem, kar naj bi bil Mercator. Verjamem, da je malo delničarjev Dolenjke imelo možnost Mercatorjev predlog prebrati, zato pozivam vse tiste, ki se želijo prepričati o resnici in dobronamernosti tega povezovanja, da se oglasijo na upravi Mercatorja ali pri meni osebno, kjer si bodo predlog lahko prebrali. Glede izjave o družbi poobla-ščenki, ki naj bi zagotovila Dolenjki varnost nadaljnjega poslovanja, pa tole: Mercator ni želel in ne želi Dolenjke prevzeti na silo. Če uprava in delničarji Dolenjke ne vidijo argumentov in pomena, potem do tega povezovanja pač ne bo prišlo. Družba pooblaščenka je samo orodje uprave, da bo lahko nadzirala delničarje in jim onemogočala prosto razpolaganje s svojimi delnicami. Tako se cena delnic Dolenjke ne bo oblikovala prosto na trgu, kar je normalno, ampak jo bodo določali interesenti, ki jih bodo hoteli kupiti. Tudi tu bo upoštevana volja delničarjev, ki jo bomo spoštovali. Če želimo ali ne, povezovanje slovenske trgovine se je šele začelo in se bo nadaljevalo, mogoče še hitreje, kot bi ustrezalo nam. Predlagamo, da o odločitvah o povezovanju ne odločajo čustva, ampak ekonomski pokazatelji, in ti so v konkretnem primeru zanesljivo na strani Mercatorja. STANISLAV HRIBAR Generalni direktor Mercatorja-Dolenjske Odnosi se vse bolj krhajo Dol. list št. 48, 3. dec. 1998 Nezadovoljstvo, ki ga je med učitelji in dijaki naše šole sprožil članek “Odnosi se vse bolj krhajo” (Dolenjski list, 3.12.1998), se je po mesecu in pol domala poleglo. Če je anonimni stvarnik navedenega zapisa pričakoval takojšnjo žolčno reakcijo, ob kateri bi se lahko -udobno skrit v svoji neimenovanosti - naslajal (češ: če mački stopiš na ........................ tel.'” " In končno “o odnosih med profesorji in dijaki ter o njihovem medsebojnem sodelovanju”: vendarle smo v brežiški trgovski in ekonomski šoli že nekaj slišali o tem; ne sicer toliko, da bi bili lahko zadovoljni, tako malo pa spet ne, da bi se morali posuti s pepelom. Vrednote, četudi nimamo uniformnega pogleda nanje, so naša stalna in skupna skrb, ker verjamemo, da brez tega ni dobrih, predvsem pa ne boljših medčloveških odnosov. V takem, menda gnilobnem vzdušju se je v preteklem šolskem letu rodilo npr. tudi sodelovanje med dijaki in profesorji več predmetnih področij v okviru mednarodnega projekta GSN (Global School Netvvork), “Cyber Fair”, v katerem je sodelovalo 580 šol iz več kot 50 držav, med njimi kot edina iz Slovenije tudi taista brežiška šola, ki je na udaru mlade (če ne morda vendarle nekoliko starejše?) kritike, in to - gotovo po čudnem naključju - ravno z raziskavo “Vrednota (,ki) mi nekaj pomeni” (Value, (which) means a lot to me). V tem tekmovanju smo dosegli 5. mesto na svetu (uvrstitev takoj za 4 velemestnimi šolami iz ZDA). In če verjamete ali ne - bili smo in smo še vedno ponosni, da iz brežiške srednješolske “črvivosti in gnilobe” požene cvet, o katerem je potoval dober glas z zaključnega ceremoniala v daljni Kaliforniji po vsem svetu. Domači mladi (in starejši) dopisniki pa niso zaznali v tem nič posebnega in omembe vrednega... MARTIN ŠOSKO ravnatelj PTSEŠ Brežice Žalostni jubilej in odmrtje Iskre Mokronog Tako se to dogaja Ker je pri ljudeh na svetu navada, da se ob obletnicah in koncih leta radi pohvalijo z minulim delom, se tudi delavci Iskre Elektroliti Mokronog čutimo dolžni zahvaliti se vodstvu tovarne. V preteklosti je bilo že nekaj kriznih situacij glede obstoja in preživetja, vendar so se z dobrim delom in vztrajnostjo vseh vedno izvlekli iz krize in kljubovali celih 40 let. Pred nekaj leti, ko je z dokapitalizacijo prišel do večinskega lastniškega deleža dr. Dušan Lavrič, so se stvari obrnile njemu v prid. S svojimi zeti in hčerko so pospešeno pripravljali podjetje v položaj, v kakršnem seje danes znašlo. Pri tem projektu moramo pohvaliti in nagraditi domačina upokojenega direktorja tovariša Antona Hočevarja in vodjo vseh ostalih služb v podjetju tovariša Pavleta Jevševar-ja kot tudi druge zveste člane kolegija na individualnih pogodbah, ki so s svojim ravnanjem pomagali, da je pred 8 leti še 240-članski kolektiv danes z 87 zaposlenimi v scenariju likvidacije. Lastnik seje očitno odločil obdržati obstoječi trg z uvozom blaga iz drugih držav, na vsak način pa razknjižiti staro ime in obveznosti Iskre Elektroliti Mokronog. V ta namen je najprej lani registriral podjetje na isti lokaciji in z istim programom, kar pa ni dobilo soglasja pri malih delničarjih in v zakonu. Kasneje so lastnikove hčere in zet z našim direktorjem ustanovili podjetje s sedežem v Grosup-Iju in najemom polnega skladišča od Iskre Mokronog v likvidaciji. Delavci smo sedaj doma z odločbami s 6-mesečnim čakanjem na delo, ki naj bi bilo po zakonu plačano 100% in odpravnino, vendar se vnaprej zavedamo, da za nas ne bo denarja in je to le stopnja, ki jim omogoča, da bodo lahko z likvidatorjem, ki bo potem njihov stečajni, prodajali nepremičnine, nas pa s stečajem poslali na zavod za zaposlovanje. Težko nam je pri srcu, ko se ozremo po Mokronogu in vidimo, da ima sedaj vstop v tovarno le likvidator in svetovalec likvidatorja, dosedanji upokojeni direktor in vodja proizvodnje, ki je že dobil zaposlitev «na vodilnem delovnem mestu v sosednji tovarni. Delavci Iskre SEMINAR ZA TOLKALA ČATEŽ - Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti Območna izpostava Trebnje in Zveza kulturnih društev Trebnje v sodelovanju s Skladom RS organizirata od petka do nedelje, od 22. do 24. januarja, odmeven republiški seminar za tolkala (afro - latino in baterijo). Seminar, ki bo potekal v domu Čebelica na Čatežu pod Zaplazom, bosta vodila Zlatko Kavčič iz Ljubljane in Nino Mureškič iz Maribora. V nedeljo, zadnji dan seminarja, bo ob 11.30 v domu javna predstavitev udeležencev, ki je namenjena tudi zunanjim obiskovalcem. rep, pa zacvili), seje pač uštel. Tbdi sedaj je - vsaj z moje strani - ne bo, želim pa bralcem Dolenjskega lista ponuditi v razmislek pogled na isto šolo z drugega zornega kota. Najprej: domišljavo bi bilo trditi, KAJ PIŠEJO DRUGI Pri izjavi v Metli Pri svoji izjavi, izrečeni na proslavi v Metliki, vztrajam. Pri nas gre za hladno državljansko vojno. Državljanska vojna je možna samo med pripadniki iste države. O F nikdar ni priznala fašistične aneksije Ljubljanske pokrajine h kraljevini Italiji in partizani niso nikoli prisegli zvestobe Hitlerju. V času druge svetovne vojne je prišlo do bratomori-je, ki smo jo, kot sem dejal v Metliki, obsodili in obžalovali, ne pa do državljanske vojne. Izrabljanje bratomorije pred pol stoletja za krimi-nalizacije ” ene politične opcije in “rehabilitacijo ” druge, pa ne morem razumeti drugače, kot da gre za začetek “hladne ” državljanske vojne. O tem priča tudi razstava v Cekinovem gradu z naslovom Temna stran meseca. Razstavljeni dokumenti so bili slovenski javnosti, ne samo zgodovinarjem in publicistom, v glavnem že predstavljeni in zato znani. Vendar so bili ti dokumenti tokrat za razstavo odbrani premišljeno, s tendencioznim namenom, da bi satanizirali povojni režim. Zato sodim, da se tako sama razstava kot tudi obsežen zbornik izrablja samo zato, da se doseže nepošten politični cilj. Že Kocbek je namreč v svojem delu Strah in pogum pokazal, da partizani niso bili samo junaki, temveč ljudje z vsemi ljudskimi slabostmi. Mesec ima tudi svojo svetlo stran. (Janez Stanovnik, zadnji predsednik predsedstva SR Slovenije, v Panorami 14. januarja) Znova pestro leto v Dolenjskem muzeju Marca osrednja razstava v počastitev stoletnice Božidarja Jakca NOVO MESTO - Načrtno delo Dolenjskega muzeja je lani obrodilo nenavadno dobre uspehe. Razstavo Kapiteljska njiva Novo mesto, ki je bila del skupnega slovenskega projekta Železna doba na Slovenskem, si je ogledalo nad 14.000 obiskovalcev, kar je svojevrsten rekord tudi v državnem merilu. V zad-njih tednih so v muzeju dozoreli načrti za pester program letošnjih prireditev. Tako bo v Dolenjski galeriji še do 5. septembra odprta razstava 100 let Leona Štuklja. Od 24.9. do 17.10. bo v galeriji razstavljal slikar Marin Berovič, od 22.10. do 5.12. pa slikar Janko Orač. Iz Gorenjskega muze- j ja bodo v decembru prenesli v Novo mesto zanimivo razstavo o Janezu Bleivveisu in njegovem času. - V mali dvorani muzeja bo do 5. septembra odprta razstava Razglednice Novega mesta, ki je že doslej privabila lepo število ljudi. Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Novem mestu bo tu 17. septembra odprl arheološko razstavo Verdun, ki bo na ogled do 14. novembra. Do konca leta bo v tej dvorani nato še razstava fotografij Božidarja Jakca, ki jo je pripravila Mestna galerija Ljubljana. V muzejski predavalnici bodo 26. marca odprli razstavo o belokranjskih vezeninah in pisanicah. V maju ji bo sledila razstava Lutkovnega festivala, 10. septembra pa bo v njej na ogled etnološka razstava Ko bo cvetel lan. Novemu mestu jo bo posodila Slovenska prosvetna zveza iz Celovca. Največja letošnja razstava Dolenjskega muzeja pa bo odprta 5. marca. Namenili so jo stoletnici rojstva novomeškega rojaka, akademskega slikarja Božidarja Jakca. Za umetnikovo počastitev jo muzej že pripravlja v Jakčevem domu. T. GOŠNIK JAKNA JE “ODPLESALA” ČRNOMELJ - V nedeljo, 17. januarja, je nekdo v M clubu v Črnomlju izkoristil odsotnost oško; dovanke T. H. iz Novega mesta, ki je šla plesat, in ji iz sedežne garniture ukradel žensko usnjeno jakno, v kateri je imela tudi denar in dokumente. Tako je oškodovana za 35 •. tisoč tolarjev. TAT JE IMEL LAHKO DELO NOVO MESTO - V soboto, 16. januarja, je prišel nekdo do osebnega avta, ki ga je M. G. iz okolice Novega mesta parkiral v vinorodnem okolišu Golobinjek. Odprl je vrata, ki so bila odklenjena, in iz predala armaturne plošče vzel iz moške denarnice 29 tisoč tolarjev, prazno denarnico pa pustil. Nepomembno pomembnim Velik je muzej pozabe, saj lahko vse vase stlači, v sebi v šemo te nagači, v njem boš mir brez vsake rabe. Zdaj pomemben, velevažen hodiš, da se zemlja trese, hočeš vse na vrv naveze, kdo bo srečen, kdo bo blažen, kdo v nemilosti znakažen, kdo brez vsake bo porabe, kdo naj nosi sij barabe, tvoja milost osvetljuje, čas pa končno ocenjuje, velik je muzej pozabe. Čas razvršča v njem po svoje in po svoje dopolnjuje, se z nikomer ne rokuje, najprej te z vestjo pregloje, te postavi med podboje si in ne, ko te skrtači in po svoje te prezrači in pomembni čar malika nepomembnost brž zanika, saj lahko vse vase stlači. ■ Tu lahko res vse si kupiš s silo ali pa s prevaro, lahko živ med staro šaro le krompir življenju lupiš ali pa veljavo rubiš, sreča pač se čudno pači, neumljivo vse zenači, ko prestopiš onkraj vsega, kjer nikogar laž ne bega, v sebi v šemo te nagači. Previsoko bo zravnano in presvetlo zatemnjeno in presladko zagrenjeno, neumljivo bo dognano in za tabo pokopano. S tem boš nič brez vsake rabe, otrde požrešne šape, čas sprhni v sprhnele cape še obleko generalsko, slab bil klovn si igralsko, v njem boš mir brez vsake rabe. JANEZ KOLENC e Jakob Kovač Vse naredi sam Vsestranski Jakob Kovač NOVI LAZI - Jakob Kovač, rojen je bil pred 58 leti v okolici Cabra, iz Novih Lazov na Kočevskem je že nekaj let invalidsko upokojen, a mu ustvarjalna žilica ne da miru. Sam se sicer ne hvali, kaj vse zmorejo njegove roke, zato o njem več govorijo sosedje in znanci, največ pa dejanja. Po vojni je po poldrugem letu družina iz Tre-visa, kjer so bili izgnani, prišla na požgane vasi v Komenski hrib nad Čabrom. Življenje je bilo trdo, zato je 1959. leta odšel v Kočevsko Reko, kjer je kruh že služilo nekaj njegovih rojakov. Zaposlitev je dobil v tamkajšnjem gozdnem gospodarstvu, največ je delal v mizarski delavnici. “Prej je bilo dovolj zaposlitev, danes pa morajo upokojenci preživljati sinove in vnuke. V Kočevski Reki smo se imeli lepo, zdaj pa drug drugega ne poznamo, ljudje, ki so pridno delali, so morali na cesto, tisti, ki še hodijo na ’šiht\ pa zaslužijo komaj za preživetje,” potoži Jakob Kovač. Upokojil se je kot tesar, saj je bil dvakrat operiran na srcu, vse življenje pa opleta tudi balone (prinesli so mu jih celo iz Maribora) in steklenice. Obrti ga je naučil oče, zdaj rad znanje prenaša na druge, a kaj, ko ni mladih, ki bi nadaljevali njegovo delo! V delovnih prostorih na steni mu visi Titova slika. Pravi, da je ne bo snel, naj si o njem misli, kar kdo hoče. Več let je zapisan zeleni bratovščini Banjaloka, od tod tudi poseben čut do živali. Te so ga tako navdušile, da veliko casa preživi na sprehodih po gozdu in zbira odpadle rogove jelenov. Lično urejeni krasijo stene nove hiše, ki jo je od tal do strehe sam zgradil. Sicer pa so številne nove hiše v Štalcer-J}h in Moravi, obcestnih naselim med Kočevjem in Petrino, njegovo delo, na 104 hiše pa je Ppložil ploščice in naredil stopnice. Jakob rad igra harmoniko, najraje pa v gostilniški družbi, faradi družabnosti in priprav-tjenosti, je med krajani zelo Priljubljen. M. GLAVONJIČ ODNOS DO KULTURNE DEDIŠČINE Sramota pred frančiškansko cerkvijo Še en dokaz o neprosvetljenosti in nesenzibilnosti Novega mesta in Novomeščanov Eno največjih, če ne morebiti glede na pomen prostora za mesto kar največje, arhitekturno-urbanistično skrpucalo v Novem mestu je brez dvoma štirikotni trg pred novomeško frančiškansko cerkvijo, ki ga z druge izmed stranic obroblja tudi nekdanja stavba novomeške gimnazije. Tako gimnazija kot frančiškanski bratje so imeli skozi stoletja za Novo mesto in njegov razvoj izreden pomen. To, kar je pretežni del svojega obstoja za Novo mesto pomenila gimnazija, bi lahko danes vzporejali kvečjemu s tem, kar bi lahko za taisto mesto danes pomenila univerza. Frančiškani pa so imeli vlogo nosilca gimnazije od njene ustanovitve pa do konca prejšnjega stoletja, poleg tega so pomenili v preteklosti tudi nekakšno duhovno zakladnico BIOTSKA RAZNOVRSTNOST ŠOLSKEGA OKOLIŠA V okviru Prirodoslovnega društva Slovenije dijaki brežiške gimnazije sodelujemo v inovacijskem projektu Spoznavajmo in ohranjajmo biotsko raznovrstnost. Rastlina in žival leta 1998 sta bila črni bezeg in pisani močerad. Kako ohraniti raznolikost narave, kako mladim predstaviti kvaliteto neokrnjenosti, kako ohraniti% nekaj, kar je edinstveno, to so bili cilji, ki smo si jih zastavili v okviru biologije. Na pobudo profesorice Mirne Malus smo se odločili za opravljanje terenskega raziskovalnega dela o pisanem močeradu. Ker je v okolici Brežic, Bizeljskega in Sevnice še nekaj naravnega in nepoškodovanega gozda, smo predpostavljali da sicer ogrožena živalska vrsta pisani močerad tu le ni tako redka. Zanimive rezultate smo predstavili v obliki individualnih in skupinskih raziskav. Izmed nastalih del smo izbrali raziskovalno nalogo Petre Valentinčič in naravovarstveno fotografijo Kristine Eleršič. Jernej Krošl, Janez Šekoranja in Bojan Račič pa so izsledke opažanj v naravi predstavili na video kaseti. Obsežno terensko delo so opravile tudi Mateja Krošelj, Anja Žveglič in Jerneja Balog. Njihovo postersko gradivo celostno prikazuje podatke o merjenjih, opazovanjih in napovedih. Za opravljeno raziskovalno delo na terenu smo bili nagrajeni. Nismo si prislužili le nagrade, znova smo potrdili, kako delo v naravi dijaka sprošča, kako mu pripomore h kvalitetnejšemu pridobivanju znanja in razvoju misli, ki nam bo morebiti pomagala ohraniti sozvočje človeka z naravo. JASMINA MLAKAR Gimnazija Brežice Prebujanje šentjernejske mladine Načrti Mladih liberalnih demokratov in demokratk Organizacija MLD (Mladi libe-I .n? demokrati in demokratke) de-Jejo v Šentjerneju že več let, ven-či r le *mela do jeseni 1998 le nekaj nov°r °rgan>zacijaie potrebovala v«« 6 novo vodstvo ter pred-cj||.n? n°ve ideje. Dobro zastavljeni h ln močna volja nekaterih posa-tr„2 °v so pritegnili nove člane in Nr.nUtno j. šteje že okrog 60. Go ^eljeni predsednik Borut rmk ima velike zasluge za poži- pripravljajo PUSTNE NOVICE BREŽICE - Turistično dru-^ v° Dobova je že sestavilo ožji fedniškj odbor, ki je začel pri-ptavljati vse potrebno za izdaje ’?šnjih pustnih novic. V asopisu bodo obdelali ves ob- činski prostor, vse izvoljene in neizvoljene župane, vse javne elavce, državne uslužbence, Podjetnike, aktualne lokalne °godke zadnjega časa, viagro P še kaj. Pismene prispevke J m lahko pošljete na naslov unstično društvo Dobova, Bratov Gerjevič 48, 8257 Do-„0v.a’ s pripisom Za pustne °vice. Lahko jih pokličete tu-p na telefon 67-014. Izdajatelji ^nstnih novic pričakujejo čim P'snih prispevkov občanov, pko da bodo prišli v časopis »h ki si to zaslužijo”, kot pravijo v uredniškem odboru. vitev delovanja organizacije. Za uspešno delovanje pa potrebujejo tudi denar in drugo pomoč, ki jo skušajo pridobiti od šentjernejske občine in drugih sponzoijev. Program delovanja organizacije vsebuje želje in potrebe šentjernejske mladine. Zavzemamo se za razvoj kulturnih, športnih, turističnih in ostalih prireditev, za galerijske, muzejske in koncertne dejavnosti, zato podpiramo prizadevanja ža izgradnjo novega kulturnega doma. V programu imamo še dodatno izobraževanje in usposabljanje, organizacijo izletov, potovanj, čistilnih akcij, pomoč starejšim občanom itd. Februarja bomo imeli v gosteh mlade liberalne demokrate in demokratke iz evropske unije. MLD je pripravila že nekaj uspešnih akcij, npr.: Martinov pohod po Podgorjanski vinski cesti z ogledom kulturno-turističnih in etnoloških znamenitosti Šentjernejskega polja. Na dan boja proti aidsu smo v centru Šentjerneja postavili stojnico, kjer smo delili kondome in poučno gradivo. Na zadnjem sestanku v minulem letu smo delo organizacije predstavili novim članom in sprejeli program delovanja v letošnjem letu, iz katerega najbolj izstopa prizadevanje za pridobitev mladinskega prostora. Srečanja se je udeležil tudi predsednik republiškega MLD-ja Sašo Stojanovič, ki je orisal delo ostalih lokalnih od- mesta. Simbol obeh je tudi arhitektura omenjenih stavb in prostora ob njih. Brez dvoma lahko štejemo za sramoto, da Novo mesto do danes ni izkazalo primernega odnosa do nosilcev svoje preteklosti in do svoje arhitekture. Ali smo v tem mestu res tako neobčutljivi oziroma so to tisti, ki imajo tokrat ali so imeli prej vajeti oblasti v svojih rokah, da nismo sposobni urediti prostora ob pomembnih kulturnozgodovinskih in tudi arhitekturnih spomenikih mesta in to celo v samem centru mesta? Če je stari politični sistem pokazal svoj odnos do cerkve tudi s tem, da je na tretjo stranico ogovorjenega trga, poleg cerkve torej, postavil gnusen transformator, in če neprosvetljeno podjetništvo kaže svojega do arhitekture s tem, da si napravi na četrti stranici trga nekakšna povsem provincialno, nezrelo zamišljena stopnišča za vhod v svoje prostore, potem je vsaj od novomeške oblasti pričakovati, da ji bo prostor mesta in njegovih elementov ljub in vreden varovanja. BREŽICE ZMAGALE V PRVIH POTEPANJIH BREŽICE - Televizija Slovenija uvaja novo turistično oddajo, kviz Potepanja, ki bo na sporedu enkrat mesečno, in sicer ob nedeljah ob 16. uri na 1. programu. V prvi oddaji, ki so jo že posneli v soboto, 16. januarja, v Ljubljani in bo na sporedu v nedeljo, 24. januarja, sodelujeta ekipi Brežic in Bovca. Zmagala je ekipa Brežic, katere sodelovanje na kvizu je organizirala Občinska turistična zveza Brežice, kot je povedal Viljem Pavlič, tajnik Občinske turistične zveze Brežice, kije spremljal ekipo v Ljubljani. Ekipo Brežic so sestavljali Tone Jesenko iz Brežic, predmetni učitelj, zaposlen v upravi enoti Brežice, Ivanka Počkar iz Brežic, etnologinja, zaposlena v Posavskem muzeju Brežice, Bernardka Ravnikar iz Krške vasi, profesorica slovenskega jezika, zaposlena v Gimnaziji Brežice, in Uroš Škof iz Pišec, profesor geografije, zaposlen v Gimnaziji Brežice. USTANOVILI DPM MIRNA PEČ MIRNA PEČ - Pred leti je v Mirni Peči delovalo društvo Mladi zadružniki, v novi občini pa je zdaj zaživela podobna organizacija Društvo podeželske mladine Mirna Peč. V soboto, 16. januarja, so imeli prvi občni zbor. Predsednik Marjan Parkelj vabi nove člane in pravi, da članstvo v društvu ni pogoj, da imajo doma kmetijo ali se ukvarjajo s to panogo. Njihov cilj je prodobiti veliko število članov, da s tem pripomorejo k boljšemu medsebojnemu spoznavanju in k hitrejšemu in boljšemu poznavanju kraja. Izbirajo tudi ideje za žig društva. Najizvirnejši bo nagrajen. Po končanem zboru v gostilni Novljan je bilo novoletno srečanje. borov po Sloveniji. Potrebno je pou- ..................4LD-ja............. matične stranke LDŠ. dariti, da član MLD-ja ni pripadnik SIMONA LEŠNJAK, izvršilni odbor MLD LE LANSKE POBOŽNE ŽELJE? Celo lansko leto sem pismeno in velikokrat tudi po telefonu pristojne na komunalnem podjetju in Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto prosila za odstranitev navlake v mir-nopeški občini. Ta od tod še nikoli ni bila odpeljana, nahaja pa se po vseh grapah, kjer je najlažje odvreči odslužene predmete. Gospa Andreja Blatnik me je spretno zavajala in šla celo pogledat. Proti koncu leta pa je zmanjkalo denarja. “Bomo pa drugo leto, to je takoj v začetku leta 1999,” so dejali. Osnovala se je nova občina, ki bo še bolj uboga kot stara. Poklicala sem župana in povedala želje. Ta pa je še slabši kot omenjena gospa. Nekaj časa je poslušal, nato pa odložil slušalko. Kakorkoli že, seznanjeni so, kje se naj pospravi navlaka in postavijo kontejnerji, da ljudje vanje odložijo odsluženo kramo. G. J. Radovljica Pred majhnim trgom se zdi neogotsko pročelje stare frančiškanske cerkve mogočno in njen zvonik prav kipeč v nebo in fasado nekdanje gimnazije oko s trga le težko zajame v celoti. Lepo bi bilo biti tu, bil bi to ljudem privlačen prostor, prostor trga naj bi to tako ali tako vedno bil, če bi bil ambient prijetnejši, lepo odet. Dokler pa bodo trgu in vsemu staremu mestnemu jedru vladali avtomobili, dokler bo tu stal transformator, nekakšen dokaz elektrificirane države Bogu, dokler bodo tu grozovito slaboumna stopnišča in vhodi v stavbe zaplan-kanih podjetnikov, ki kot da želijo vernikom odvzeti življenjski prostor, dotlej bo to le še en dokaz o neprosvetljenosti in estetski neizobraženosti, nesenzibilnosti Novomeščanov, dotlej bo to le še ena sramota, ki je ne gledamo le mi sami, temveč tudi gostje našega mesta, ki si jih vedno želimo čim več, in vedno bo to tudi simbol nas samih, nikoli lažno zrcalo. Pričakovati pa vendarle je, da se bo trg morebiti vsaj pod novo oblastjo kmalu pokazal v lepši podobi. Urediti takšen trg pomeni več, kot se zdi le na prvi pogled. TOMAŽ LEVIČAR V muzeju smrdi Vonjave novejšega datuma BREŽICE - V Brežicah imajo lep muzej in različne zbirke starih predmetov. Med zbirkami, ki so vredne ogleda, je tudi zbirka kmečki punt, ki pa ima eno napako. Pri ogledu zanimive zbirke te zbode v nos smrad po urinu, ki prihaja izpred starih kamnitih stopnic. Ker ni podnapisov, si v dvomih, ali je to smrad še iz časov kmečkih puntov ali se je tam polulal kak novodobni graščak. Po vonju sodeč, tu nekdo vsakodnevno opravlja svoje potrebe, saj v nasprotnem primeru ne bi moglo biti takega vonja po urinu. Za boljše razumevanje obiskovalcev je potrebno namestiti podnapise k razstavljenim predmetom in dodati pisno gradivo. Umazana okenska stekla, prašni razstavljeni predmeti in umazane vitrine predvsem v prostorih, kjer so razstavljene arheološke najdbe, mečejo slabo luč. Obiskovalci si ne bodo zapomnili brežiške viteške dvorane samo po čudovitih freskah, ampak tudi po aromi urina v stolpu pred viteško dvorano. M. S. »srn ■ ’■> -Ar.4 V' ' ' • " ' L : - — .. — . -X - \ MODNI KOTIČEK Spodnje perilo <2) Zgodovinske slike prikazujejo pestrost in kreativno domišljijo predhodnikov Evropejcev, ki so predvsem z barvami obogatili grško-rimsko dediščino. Tunike so postale krojene in pošite z različnimi vzorci, pod njimi pa predhodnice današnjih moških dolgih spodnjic. Od srednjega veka naprej se začne nošenje lažjih spodnjih oblačil pod težkimi zgornjimi, predvsem zaradi potreb po gibanju, torej vojskovanju. Zenske obleke so dobile izreze v zgornjem delu, kar je klicalo po tesnejših in nujnih spodnjih oblačilih za lepši in bolj čvrst dekolte. V15. stoletju začnejo nositi t.i. životec - danes je naziv šiviljski izraz za zgornji prednji in zadnji del oblačila, ki je v višini pasu prišit na krilo - zelo oprijet, narejen iz dveh plasti platna, ki sta bili zlepljeni zaradi večje togosti. Dve stoletji kasneje je bil njegov naslednik steznik, sestavljen iz dveh kosov trde tkanine, ki so ju nosili kot spodnje perilo. Narejen je bil iz grobega platna ali bombaža, pogosto ojačenega s kitovo kostjo, segal pa je do pasu. Kasneje so v steznik všili še številne koščice in paličice. Ovijal je telo in se zavezoval zadaj v pasu. V19. stoletju so ga ženske nosile zato, da je bil pas čim ožji, in takšna toga postava je ostala modna vse do začetka 20. stoletja. Steznik so nosili pod obleko tudi nad tanko bombažno ali muslinas-to srajco. Nekaj časa so mu zagovorniki,zdravega načina življenja'nasprotovali. Še več, na obeh straneh Atlantika so protestirali proti poškodovanju telesa zaradi tesnega zategovanja steznika. Kljub temu so v tistem času izdelali najbolj dovršene steznike, v priljubljeni S-liniji, ki je segal čez boke in potiskal prsi naprej. Kasneje so jih nadomestili s tankim elastičnim, ki je stanjšal pas, a se ni zajedal vanj. V 20-tih letih se je uveljavil pas za nogavice, deset let pozneje pa še elastični hlačni steznik. JERCA LEGAN A.'”"" fe j- : :ri- LABODI NA PAŠI - Zadnjo nedeljo dopoldne se je pri mostu čez Krko v Dragi nudil nenavaden pogled. Več kot 40 labodov, teh v vodi tako dostojanstvenih in elegantnih velikih ptic, je nerodno koracalo na njivi ob Krki. Lahko bi rekli, da so paberkovali, saj so na pospravljeni koruzni njivi iskali pozabljene koruzne stroke. Prava množična paša. (Foto: A. B.) ZAPIS ZA NOVEJŠO ZGODOVINO Beg Židov čez Kolpo v življenje Nekatera dodatna dejstva o trpljenju Židov v času Nezavisne države Hrvatske Z misjijo, da ne bom več pisal o begu Židov iz “Nezavisne usta-ške države Hrvatske”, so me prepričali, naj o reševanju Židov v življenje še pišem. Moj predlog je bil, naj to nadaljuje hrvatska in slovenska židovska organizacija. Pogovori z ljudmi ob meji, ki je segala od Samobora do Reke med ustaško hrvatsko tvorbo in od Italijanov okupiranim slovenskim ozemljem so me pripravili do novega pisanja. Želja za življenje je bila močnejša od grozotne smrti in mučenja. Močne ustaške in nemške straže ter straže na hrvatski strani in fašistične in kraljeve italijanske vojske niso preprečile bega Židov. V Ljubljani in v Zagrebu imajo Židje ustanovljene židovske organizacije - židovske občine. Naloga obeh židovskih občin bi bila, da bi ob ljudeh, ki so reševali Žide, lahko izvedeli še za mnogo primerov reševanja. Dobili bomo prav gotovo več imen reševalcev, ki so živeli ob takratni meji. Predsednik židovske organizacije dr. Lev Kreft naj seznani Žide, ki so morda v Izraelu in si tu rešili življenje. Raziskati bi bilo potrebno, kam so odšli iz Ljubljane. Kakor sem izvedel - tudi sam bil priča predaje pod nebotičnikom - so prišli le do Ljubljane. Po mojem mišljenju je prestopilo to mejo več kot tisoč Židov. O tem pa ni zgodovinskih zapisov. V mnogih primerih pa imamo zapisano, če je kje padel le en človek, o stotih pa prav nič. Na partizanskem slavju v Pri-lozju v Beli krajini, ki je bilo organizirano za reševanje zavezniških letalcev v Sloveniji med vojno, sem dobil nove naslove ljudi, ki so 1941. in 1942. leta reševali Žide, ki so pobegnili pred smrtjo iz Hrvatske. Tako pripovedujejo Martin Matkovič iz vasi Geršiči št. 6 v Metliki: “Rojen sem bil v Dobra-vicah. Oče je mUd umrl. Doma je bila le mama s šestimi otroki in stricem. Leta 1941 in 1942 sem živel z družino v Dobravicah. Kmet iz Božakovega, s priimkom Šteforin, je z vozom večkrat pripeljal k nam v Dobravice Žide. Do Kolpe so prišli iz hrvatskih vasi Brihovo in Mišnice. Ob Kolpi je bil mlin in zato zgrajen tudi slap. Pod slapom je voda plitva, zato so reko tu prebrodili. K nam v Dobravice so prišli zvečer. Pri nas so prespali in ob treh zjutraj smo jih pospremili peš čez pristavo Svetega Roka v Metljko do Grabrijana, ki je imel ženo Židinjo. Ona je vojno preživela v Metliki. Mi smo poznali pot in jih lahko skozi steljnike pripeljali do Grabrijana. S seboj so imeli le kovčke. Nam je bilo znano, daje Grabrijan Žide nato odpeljal v Ljubljano.” Na postajo v Dobravice so prišli Židje tudi iz slovenske vasi Pri-mostek. Tu se reka Lahinja izliva v Kolpo. Ker je tu reka Kolpa zelo plitva, sojo kar prebredli. Italijani so jih pustili, da so lahko šli na vlak in nato v Ljubljano. Nekajkrat pa so jih poslali nazaj na Hrvatsko. Na Primostku in Geršičih so bili cariniki, v Dobravicah pa kraljeva vojska. Nečakinja strica Žuniča, znanega belokranjskega aktivista, mi je povedala, da so prišli Židje iz vasi Primostek in vasi Otok v vas Kri-voglavice. Stanko Žunič iz Krivo-glavic jih je pospremil na postajo v Dobravice in nato v Ljubljano. Anton Vraničar iz vasi Čurile 1 pri Metliki, je povedal: Takrat sem živel pri svoji družini v Rosalnicah št. 19. Živeli smo pri očetu in mami, ki sta imela kar 12 otrok. Slovenska vas Rosalnice in hrvatska vas Bubnjarci sta ob Kolpi. V Doljnem Zalogu je pod mostom železnice, ki je speljana od Karlovca in do Novega mesta, Kolpa zelo plitva. Tudi ta del meje so izkoristili Židje in premočeni brani in ustaši, na slovenskem ozemlju pa Italijani. Židje so imeli s seboj le po dva kovčka. Pri nas so posušili premočeno obleko in tudi denar. Imeli so tudi zlatnino. Povedali so, da so iz bližine Zagreba. Potovali so in se skrivali kar 14 dni. Hodili so vedno le ponoči. Govorili so,_da bežijo pred ustaši, ki zapirajo Žide. Vedeli so, da jih Italijani še ne preganjajo, zato so bežali na to stran, ki jo je okupiral italijanski fašizem. Ponudili smo jim kruh in žganje, kar smo takrat imeli. Pri nas so ostali le nekaj ur. Tu je bilo nevarno zaradi bližine meje. Povedali so, da gredo peš do Metlike in nato v Ljubljano.” Anton mi je še povedal, da je živel v Metliki Leopold Grabrijan, ki je bil poročen z Židinjo. Pisala se je prej Čizmek. Italijani je niso preganjali. Tu je preživela vojno. Grabrijan je pomagal pri begu Židov do Ljubljane. Beg Židov je bil manj nevaren na meji med Samoborom in Metliko in na meji v Gorskem Kotarju. Tam namreč ni reke. Čez mejo so prišli mnogo lažje kot čez Kolpo. Ta del meje pa ni bil tudi tako zastražen. Tu so nastajale že partizanske enote, ki so prisilile okupacijske sile, da so se umaknile v večje kraje. Mno- fim Židom je to rešilo življenja, udom je preprečevalo Baltiško morje, da bi pobegnili pred uniče- prišli k nam iz vasi Bubnjarci v Rosalnice št. 19. Pri mostu preko Kolpe so stražili hrvatski aomo- njem v edino neokupirano državo Švedsko. Južni balkanski del z Italijo pa le ni bil (ako zastražen. Kaj se je zgodilo z Židi, ki so prišli v Ljubljano in morda tudi v druga mesta Šlovenije, in kaj seje zgodilo po kapitulaciji Italije naj bi raziskali zgodovinarji. Pot na jug je bila le edina rešitev. Z mislijo se podajmo v tisti čas, z mislijo, da sami to preživljamo. Šele tedaj bomo znali oceniti grozodejstva, ki jih prinaša vsaka vojna. Vojna med voditelji. Trpel in umiral pa je preprosti narod. CIRIL PLUT 17 JjjU 3 (2S78). 21. januarja 1999 DOLENJSKI LIST • g®[roo[raflDw®®ftO • sOBDs® • (S®[po@o • ^©[^©pGai® • gaffoBotraim®®^ • sDBOs® • (S®[pn©o NAŠE KORENINE Kmetija na robu mesta Nekega vlažnega in meglenega januarskega dne stojim na cestnem križišču. Za hrbtom betonsko blokovsko naselje Drska, na drugi strani, pod strmim bregom, pa skrivnostna Krka. Izginja v megli in le slutiti je tisti dolgi ovinek, ko se na oni strani Portovala spet vrne, da bi, kot pravi Kette, objela mesto. Tudi Šibčev hrib in Irčo vas pod njim je v megli komaj slutiti. Le cesta med mano in vasjo je živa. Po njej brzi hrumeči promet in umazana snežna brozga brizga vsenaokrog. Cesta je kot utripajoča žila. Ena od žil, ki vodijo iz utripajočega mestnega telesa. V zadnjih desetletjih je mesto namreč ušlo iz nežnega rečnega objema in se kot rakasto tkivo razlezlo po obeh bregovih svoje “zveste ljubice”. Kje je zdaj tisti spokoj, ki ga je tukaj svojčas sanjal samotni zimski dan. In kje tista sončna poletja, ko je vse kipelo v rasti in zelenju? Zaprem oči in spet v meni zazveni pripoved, ki sem jo pred kratkim slišal od Klobčarjeve mame na Boriče-vem. “Otroci smo morali delati, vsi po vrsti, mali in veliki, od jutra do večera. Koruzo smo dvakrat okopali, potem pa še ogrnili. Krompir prav tako. Vse na roke, z motikami, saj o kakih strojih takrat še sanjati nismo mogli. Poleti popoldne, ob največji vročini, nam je mati ponavadi rekla: Tako, zdaj pa počivat in spat. Kdor hoče, pa gre lahko tudi na Krko!’ Seveda nismo dolgo premišljali, ampak smo se zapodili po bregu navzdol. Bili smo umazani, razgreti in izmučeni in osvežitev v čisti rečni vodi nam je dobro dela. Tukaj na Krki smo napajali tudi živino. Dobro uhojene steze so vodile do napajališča. Sem dol so hodile ženske tudi prat, navzgor po bregu pa smo od izvira ob reki nosili pitno vodo, sai vodovoda tisti čas še ni bilo. Čolnov v naši vasi tudi ni bilo in le redko je kdo priveslal iz mesta. Kadar pa smo delali na njivi pod Portovalom, tam, kjer je bila pozneje drevesnica, smo videli, kako živo je poleti na oni strani reke, kjer je bilo kopališče. Včasih seje prepeljala kakšna skupina tudi do nas in nam s kitaro in pesmijo naredila veselje.” Tako se spominja Klobčarje-va mati z Boričevega. Včasih je bila Tratnikova Micka iz Irče vasi, Sibčeva po domače. Njen dom je bila ena od močnejših kmetij v vasi, bogata če že ne po drugem pa vsaj po otrocih, ki se jih je očetu Francu in materi Urši rodilo kar dvanajst. Urša seje sem primožila iz Rumanje vasi, za doto pa je prinesla mar-ljivost in spretnost, kar ji je tukaj prišlo še kako prav. “Svojčas so sc dekleta iz bolj oddaljenih vasi rade možile na primestne domačije, saj je bilo tam življenje lagodnejše,” pripoveduje Klobčarjeva mati, “a naša mama ni bila taka. Vleklo jo je nazaj v Rumanjo vas in včasih je vstala tudi ob štirih zjutraj, se odpravila na stari dom ter domačim odnesla nekaj sladkorja ali kak kos oblačila. Izobilja tudi pri nas nismo poznali, a tam je bilo še huje. Bila pa je naša kmetija včasih verjetno zelo trdna. O tem priča več stvari. Na primer okrogla luknja v zidu nad oknom hišne fičare. Ko sem bila jaz mlada, je ni bilo več, a pravili so, da je tam bila včasih ura, ki je z zvonjenjem ljudi na polju opozarjala, kdaj je čas za obed, malico ali počitek. Potem je bila tam otroška stajica na kolesih, lepo rezljana, izdelana iz češnjevega lesa. Kdove koliko rodovom, domačim in tujim, je že služila. Za kmečko domačijo je bila pri nas tudi dokaj nenavadno velika raztegljiva miza, kije videla že dosti ohceti v domači vasi in okolici. Tudi hlev je bil prostoren in premišljeno grajen, primeren bi bil za sodobno živinorejo,” razmišlja o svojih mladih dneh na Šibčevi kmetiji Marija. Za sodobno živinorejo v Irči-vasi nikoli ni bilo časa ne prostora. Marija je v tridesetih letih obiskovala novomeško gimnazijo. Posebej staji v spominu ostali dve stvari. To, da je morala zgodaj zjutraj vstajati in še pred poukom odnesti kanglico mleka do novomeške sodnije, potem pa se čez celo mesto in čez stari most spet vrniti domov po knjige. Druga je tragedija, ki se je zgodila na Krki tisti čas. Trije dijaki, njeni vrstniki, so se podali s čolnom na naraslo vodo in ta je njihovo predrznost hudo kaznovala: čoln je prevrnila in jih utopila. Ne globoka žalost ne glasen jok, nič več ni moglo povrniti mladih življenj. Časi so se vse hitreje spreminjali. Močne, a počasne vole so v Tratnikovem hlevu zamenjali iskri konjiči. Z njimi so se Tratniki podajali na furo. Marijin brat Jože je na taki furi izgubil življenje. Pri Lokvici v Beli krajini gaje stisnil vinski sod. Marija se je poročila na Boričevo, v vasico sredi gozda, odmaknjeno od mestnega hrupa. Njen mož Ivanje bil tesar. Predno je umrl, mu je rodila pet otrok in zdaj ima že dvanajst vnukov. Marija je ostala v tihi vasici sredi gozda, jaz pa stojim ob cesti blizu njenega rojstnega kraja. Kako je že pripovedovala? “Naša mama je pekla tako dober kruh! Ko se je zvedelo, da ga bo vzela iz peči, se je nabralo toliko domače in sosedove otročadi, daje prvi hlebec zginil, kot bi mignil. Prav zato so imeli našo hišo radi tudi razni frendarji in drugi popotniki. Včasih jih je tudi po pet na eno noč prespalo pri nas. Vedeli so, da bodo dobili večerjo, prenočišče in zajtrk. Bili so gostoljubno sprejeti in v miru so potem odšli naprej.” Marsikaj se je spremenilo, Šibčev hrib pa še stoji in tam gori v megli je komaj zaznaven obronek Portovala. Gozd živi naprej in sanja stare sanje o vasici z imenom Irča vas, pa o Šibčevih otrocih, ki iščejo hladne sence v njem. Med njegovimi skrivenčenimi vejami zadiši tisti polni, mamljivi vonj po sveže pečenem kruhu. Ravno tako, kot je takrat, ko gaje mati Urša vzela iz krušne peči. In tam iz daljave je slišati zvonjenje. Mar ni to glas stare ure s Šibčeve fičare? TONE JAKŠE CIVILNO SLUŽENJE VOJAŠKEGA ROKA Peter postal vojak brez puške Sprehajalna pot ob Težki vodi - utopija? na civilno služenje vojaškega roka še vedno gledajo postrani. V Nemčiji, kjer sem odraščal, je to nekaj povsem normalnega in tako sem to jemal tudi, ko sem prišel v Slovenijo. Morda tudi zaradi različnih predsodkov, ki jih je še slišati v naši družbi, nekateri fantje prehitro vržejo puško v koruzo, in ko bi morali na zagovor ter utemeljiti svojo prošnjo, si premislijo,” pravi Ambrožič. 19. oktobra lani je s Petrom začelo civilno služiti vojaški rok pri Rdečem križu Slovenije še devet fantov. On pa je prvi, ki je pričel s tovrstnim služenjem pri Rdečem križu v Beli krajini. Pravi, da mu dela ne zmanjka, zlasti pa je bilo veliko zdela okrog božično-novoletnih praznikov, ko so obiskovali starejše ljudi, razdeljevali pakete v akciji “Nikoli sami”, pripravljali pa so se tudi na krvodajalsko akcijo. Prav Peter je za vsakega metliškega krvodajalca pripravil darilce: ogledalce s simbolično kapljico krvi kot znakom krvodajalcev. MIRJAM BEZEK-JAKŠE Sreča vanja Že davno mu je žena umrla, otroci so odšli po svoje. Na podu se je streha vdrla in tja grize stare stroje. Z nečakom sta baje se sprla za: bo po moje, bo po tvoje. Sta starost, žalost ga potrla, življenje steklo je po svoje. Za delo volja je zamrla, a rad pove: “Se vse je moje!”, da hrana se mu je uprla, a^pitje mu od nekdaj šlo je. Se dolgo sva v kozarce zrla, potem je šel, majave hoje. Za njim se sreča ni ozrla. JANEZ JEŠTOVSKl Prvi pozivi za ohranitev zelenega pasu ob Težki vodi med Šmihelom in Gotno vasjo so se pojavili konec sedemdesetih let sočasno s prvimi namerami širitve Industrije motornih vozil, da svoj poligon razširi na posesti nekdanje grmske kmetijske šole vse do potoka. Ti pozivi so prihajali tako iz strokovnih krogov (urbanisti, konservatorji) kot tudi s strani krajanov. Ker so bili interesi kapitala vedno pred kulturnimi in naravovarstvenimi interesi, lahko rečemo, da se je vse, kar se je v zadnjih dvajsetih letih dogajalo v tem prostoru, zgodilo na škodo potoka in narave nasploh, predvsem pa na škodo urbanega razvoja mesta kot celote. Nova Urbanistična zasnova Novega mesta, ki je tik pred sprejetjem, je dokument, ki naj bi po dolgih letih prostorske stihije spet opredelil poglavitne urbanistične usmeritve za bodoči razvoj Novega mesta. Pomembno je, da je v njem območje ob Težki vodi spet opredeljeno kot mestna zelena površina. Zal pa se lahko zgodi, da bo, ko bo ta dokument dokončno sprejet, prostor ob Težki vodi že tako raznaravljen, da vzpostavitev javne zelene površine enostavno ne bo več mogoča. V danem položaju sta pobudo za revitalizacijo zelenega pasu ob potoku in za izvzetje tega prostora iz industrijskega kompleksa Revoza prevzela Društvo Novo mesto ter Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto. Društvo in Zavod sta tudi že poskušala navezati stike z odgovornimi v Revozu, vendar se je pokazalo, da sta sami po sebi prešibki inštituciji, da bi lahko izposlovali karkoli, kar se popolnoma ne sklada s prostorskimi predstavami industrijskega giganta. Zato bi morala nova občinska uprava z večjo zavzetostjo zagovarjati strokovna izhodišča, ki so opredeljena v Urbanistični zasnovi, ter se v ta prizadevanja tudi aktivneje vključevati. Seveda bi POBUDA DRUŠTVA NOVO MESTO morala občinska uprava, če se Revoz vendarle odpove zelenemu pasu ob potoku, hkrati tudi zagotoviti najnujnejše vzdrževanje tega prostora. Vsekakor to ne bi smela biti prevelika žrtev glede na to, kar bi Novo mesto oz. njegovi prebivalci lahko s tem pridobili. Društvo Novo mesto je pripravilo predlog revitalizacije zelenega pasu ob Težki vodi in ga je že predstavilo tako Revozu kot tudi pripravljalcu urbanistične zasnove, ki ga je tudi pisno podprl. Predlagani obseg zelenega pasu kot javne zelene površine, namenjene predvsem rekreaciji, naj bi obsegal vse še ne zasute površine ob potoku skupaj s saniranimi brežinami sedanjih neurejenih nasipov ter tudi pas ob reguliranem delu potoka. V zelenem pasu bi se vzpostavila peš pot, lahko tudi kolesarska steza, ki bi pre- vzela vlogo sedaj prekinjenih povezav med pretežno stanovanjskimi predeli mesta, kot so Grm, Šmihel, Regrča vas in Gotna vas. Pot naj bi potekala v podaljšku Skalickega ulice pri gradu Grm po nekdanji poti proti Šmihelu, ki je sedaj prekinjena. Na mestu sedanje prekinitve poti je predlagano, da se sedanja ograja Revoza umakne v tolikšni meri, da se zunaj nje omogoči niveletna ugodna naveza poti na obstoječi most preko potoka pod Šmihelom (pod železniškim viadutkom). Od tod naprej je predlagana speljava poti ob potoku vse do Regrče vasi in naprej do Gotne vasi. Za vzpostavitev zelenega pasu ob potoku je ključnega pomena predvsem prestavitev ograje Revoza, ki sedaj poteka neposredno ob potoku. Po mnenju Društva Novo mesto bi bila nova lokacija ograje najbolj smiselna in funkcionalna na vrhu nasipov, hkrati pa bi bila tako tudi najbolj skrita in odmaknjena od potoka. V pr®' rezu naj bi zeleni pas torej obsegal potok, obrežno vegetacijo> pot, ostanek travnate ravnice ter primerno utrjeno in urejeno brežino nasipa. Končni projekt ureditve zelenega pasu bi morala izdelati za to usposobljena organizacija, ki biv skupini strokovnjakov vključevala tudi krajinskega arhitekta. Društvo Novo mesto od svojih prizadevanj za revitalizacijo in renatu-racijo potoka Težka voda ne b° odstopilo, vendar se zaveda, daje za končni uspeh potreben odločen in enoten ter strokovno podprt nastop tako občinske uprave kot vseh oblik civilne iniciative. ,, MITJA SlMK Društvo Novo mesto NIKOLI VEČ - Območje ob Težki vodi med Grmom in Regrčo vasjo ne bo nikoli več takšno, kot ga prikazuJf razglednica iz časa med obema vojnama, vendar bi lahko potok z ureditvijo zelenega pasu ob njem ponovno vključi v življenje mesta. Pred desetletji je odhajalo na delo v druge evropske države, predvsem pa v Nemčijo, veliko ljudi iz Slovenije. Mnogi so si tam ustvarili družine, otroci pa so na tujih tleh pognali tako močne korenine, da le malokdo pomisli, da bi se za stalno vrnil v domovino svojih staršev. A najdejo se tudi izjeme in ena takšnih je Peter Ambrožič z Lokvice pri Metliki. Petrova oče in mama sta odšla v Nemčijo s trebuhom za kruhom. On z Lokvice, ona iz Trbovelj. Spoznala sta se v Nemčiji, kjer so se jima rodili trije sinovi. Peter je najstarejši med njimi. V Nemčiji se je izšolal za steklopihalca za laboratorijsko opremo in se zaposlil. A Ambrožičeva družina je z domačimi v Sloveniji obdržala trdne vezi. Ne le da so hodili na počitnice na Lokvico, ampak so si v vasi postavili tudi hišo. Ne čudi torej, da si je Peter za dekle izbral prav sovaščanko Tino. Toda ko sta razmišljala o nadaljnji skupni poti, sta tehtala med Nemčijo in Slovenijo. Odločila sta se za slednjo, medtem ko so Petrovi starši in brata ostali v Nemčiji. Peter, ki je v Sloveniji že četrto leto, je takoj dobil zaposlitev pri steklarju Šišku v Novem mestu. Z ženo ste si v Ambrožičevi hiši na Lokvici ustvarila topel dom, v katerem ju sedaj že razveseljujeta dveletna Valentina in štirimesečna Nika. Peter se je, ko je prišel živet v Slovenijo, tudi dobro zavedal, da bo moral odslužiti vojaški rok, saj je slovenski državljan. Toda ko si je ustvaril družino, mu ni bilo več vseeno, na katerem koncu Slovenije bo moral nositi puško. Pravzaprav se ni mogel sprijazniti niti z mislijo, da bi sploh imel opravek z orožjem, medtem ko bi ga doma čakala mlada družina. Zato je začel razmišljati o civilnem služenju vojaškega roka, navdih za takšno razmišljanje pa je dobil v Nemčiji, kjer fantje pošljejo veliko prošenj za tovrstno služenje vojaščine. “Tam je to že dolgoletna, dobro utečena praksa in prošnja za tovrstno služenje je nekaj povsem običajnega. Čeprav sicer raje rešujem spore z besedami kot z orožjem, pa bi mi bilo morda vseeno, kje in na kakšen način bi odslužil vojaški rok, če bi bil še samski. Povsem drugačnega mišljenja pa sem postal, ko sem dobil družino, ki je bila moj poglavitni argument, ko sem utemeljeval svojo prošnjo,” pove Ambrožič. Čeprav se mu zdi po eni strani povsem normalno, da so mu odobrili prošnjo za civilno služenje vojaščine, pa se mu zdi po drugi strani - glede na to, kako malo prošenj je ugodno rešenih - da je med srečneži. Seveda je prosil, da bi služil čim bližje domu, in vesel je bil, ko je zvedel, da bo sedem mesecev civilno služil domovini na območnem združenju Rdečega križa Metlika. “Prepričan sem, da lahko naredim tukaj več koristnega kot bi v kasarni. Zato sem začuden, ko slišim, da nekateri predlagajo, da bi civilno služenje vojaškega roka ukinili. Kot argument navajajo, da takšno služenje državo preveč stane, kar pa po mojem mnenju ne drži. Država ima sedaj z menoj okrog 30 tisoč tolarjev stroškov na mesec in ne verjamem, da bi jih imela manj, če bi bil v kasarni,” je odločen Peter, ki je prepričan, da bi z ukinitvijo tovrstnega služenja vojaškega roka naredili medvedjo uslugo fantom, ki zaradi ugovora vesti ne morejo prijeti za orožje. “Ne razumem, zakaj nekateri v Sloveniji Peter Ambrožič pri civilnem služenju vojaškega roka . TELEVIZIJSKI SPORED Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov! ČETRTEK, 21.1. SLOVENIJA 1 7.40-1.12 Teletekst 8.00 Vremenska panorama 9.30 Tedenski izbor Pod klobukom 10.20 Službeni vhod, 2/10 11.10 Zgodbe iz školjke 11.40 Kamniti svet 12.15 Zgodbe iz Amerike 13.00 Poročila 14.00 Tedenski izbor Kazen, kan.-franc. film 15.30 Osmi dan 16.00 Mostovi 16.30 Po Sloveniji 17.00 Tedi 17.30 Glejte, kako rastejo 18.00 Obzornik 18.10 Resnična resničnost 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Tednik 21.00 TV poper 21.40 Turistična oddaja 22.00 Odmevi, kultura, šport 22.50 Podoba podobe 23.20 Somrak stoletja SOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama -10.00 Zamudniki, naniz., 21/22 - 10.20 Tedenski izbor: Angel, varuh moj, naniz., 12/22; 11.05 Koncert; 12.00 Ipavci, tv nadalj., 2/5; 13.10 Svet poroča -14.55 Don Kihot, ris. naniz., 18/39 - 15.20 Bratranci tn sestrične, franc, film -16.55 Lukas, nem. naniz., 9/13 -17.25 So leta minila, naniz. -17.55 Košarka -19.30 Kolo sreče - 20.00 Šport - 21.00 Glasbena oddaja - 22.00 Življenje na ulici kanal a 7-30 Risanke - 9.00 Bradyjevi, hum. naniz. - 9.30 ti v?"*’ nada|j-' Dobri časi, slabi časi - 11.00 Maria Mercedes, ponov. -12.00 Odklop -13.30 Oprah show -14.30 Princ z Bel Aira -15-00Ne mi težit, naniz. -15.30 Nora hiša -16.00 Bogato dekle, nadalj. -17.00 Maria Mercedes, nadalj. -18,00 Oprah show - 19.00Tretji kamen od sonca -19.30 Zmenkarije - 20.00 Film po lfi gledalcev - 23.45 Nemogoče yAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Risanka -18.00 Iz Mruzenja LTV -19.00 Novice -19.15 Tedenski kulturni pregled - 19.30 24 ur - 20.00 Kontaktna oddaja - 20.40 Nas poznate? - 21.00 Novice ' 21.15 Tedenski kulturni pregled - 21.30 Litijski mozaik HTV 1 inmui sP°red ‘ 8-M Dobro jutro, Hrvaška -n m ^or°u'la -10.05 Izobraževalni program - 14.00 Poročila -12.35 New York (serija) -13.05 |Smeralda (serija) -13.55 Poslovni klub -14.25 . 'va tnsnica -14.55 Izobraževalni program - -25 Program za mladino -17.00 Hrvaška .*•' '7-55 Hrvaška kulturna dediščina -10-30 Kolo sreče - 19.10 Risanka - 19.30 p.eynik, vreme, šport - 20.10 Odprto - 20.55 ure za kulturo -21.30 Izziv, kviz - 22.05 Pazovalnica - 22.35 Četrta izmena, film - 23.25 nevnik Davida Holzmana, amer. drama HTV 2 l4.43Tv koledar -15.00 Dober dan -17.15 ala sončnega zahoda (serija) -18.05 Hugo, . tgnca -18.30 Trenutek spoznanja -19.00 fupamjska panorama -19.30 Dnevnik, vreme. Port - 20.10 Kviz - 20.30 Življenje z Rogerjem tnum. serija) - 21.05 Dosjeji X (serija) - 21.50 ajvecje romance 20. stoletja (serija) - 22.25 ro Session, glasbena oddaja pETEK, 22.1. Slovenija 1 8 n!" 3-50 Teletekst 9 m yreraenska panorama Tedenski izbor Glejte, kako rastejo 9.45 Tedi 10.15 Oddaja za otroke 1? (K U5 ^esn*^na resničnost n nn «tra^ov*» tv drama, 1. del Poročila 3 25 Tedenski izbor 4x4 '3.50 Po domače '3.40 Slovenski jazz Ifinn 30 Podoba podobe 16 tn 5 0venski utrinki geniji 1740 M^,hnognaokro8 18 00 nu mpsi’naniz' S i! £bzornik g Dober večer 19 in anka 20 nn ?nevn'k, vreme, šport 20 k ?rcal° tedna 22n! tka 2?’s! ?dmevi, kultura, šport ji0 folnožniklub Izraelski komorni orkester SL°VENIJA 2 j&netnka panorama - 9.55 Smuk (m) -Ted, LUk (z)' 12-00 Zamudniki, 22/22 -13.30 Id 1 izhor: Lukas, nem. naniz.; 14.00 So icia P'--1 iCfa • • — iivih. umu/.., n.uu jo 17 0^'e1'1*3’ nan'z - h/2 - 15.30 Smuk, posn. - 18 on APoznavaimo> amer. dok. serija, 3/8 -•uu Grni in beli, Šved. nadalj., 3/6 - 18.30 Davis, ravnatelj, amer. naniz., 9/13 -19.00 Kolo sreče -19.30 Videoring - 20.00 Moški in ženske, angl. dok. serija - 21.00 Telegrafist, norv. film - 22.40 Seinfeld, naniz., 2/22 - 23.05 Nash Bridges, amer. naniz., 11/18 - 23.50 Poročila, kan. naniz., 2/13 KANAL A 7.30 Risanke - 9.00 Bradyjevi, hum. naniz. - 9.30 Mannix, nadalj. -10.30 Dobri časi, slabi časi - 11.00 Maria Mercedes, nadalj. -12.00 Zmenkarije -13.30 Oprah show, ponov. -14.30 Princ z Bel Aira -15.00 Ne mi težit -15.30 Nora hiša -16.00 Bogato dekle, nadalj. -17.00 Maria Mercedes, nadalj. -18.00 Oprah show -18.50 Bravo, maestro -19.00 Tretji kamen od sonca - 19.30 Skrita kamera - 20.00 Opolzke besede v mraku, naniz. - 21.45 Kvantni skok, naniz. - 22.30 Vročica noči, naniz. - 23.30 Nemogoče -0.30 Dannyjeve zvezde VAŠ KANAL 13.40 Videostrani - 16.45 Najspot -17.40 Zgodovina avtomobilizma -18.00 Kmetijski nasveti -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Videoboom 40 - 21.00 Novice - 21.15 Rezerviran čas - 21.30 Smo dobri gospodarji? HTV 1 7.40 Tv spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program - 12.00 Poročila -12.35 New York (serija) -13.05 Esmeralda (serija) -13.55 Dok. oddaja -14.25 Pol ure za kulturo -15.25 Program za mladino - 17.00 Hrvaška danes -17.55 Govorimo o zdravju -18.35 Kolo sreče -19.10 Risanka -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Dok. serija - 20.45 Lerpa naša - 22.00 Opazovalnica - 22.20 Nočna straža: Nikita (serija); 0.10 Betty Blue (franc, film); Sedmi element; Filmska klapa; Dok. film HTV 2 14.40 TV spored -15.00 Dober dan -17.05 Tv izložba -17.10 Prizma -18.05 Hugo, tv igra - 18.30 Televizija o televiziji -19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Kviz - 20.30 Roseanne (hum. serija) - 21.05 Naravni sovražnik (amer. film) - 22.50 Oddelek za umore (serija) SOBOTA, 25.1. SLOVENIJA 1 7.05 - 1.50 Teletekst 8.00 Oddaja za otroke Zgodbe iz školjke 8.30 Nesrečniki, risana naniz. 8.55 An ban pet podgan 9.20 Otroška oddaja 9.50 Petka 11.15 Mladi virtuozi 12.00 Tedenski izbor Tednik 12.50 Dobrodošli doma 13.00 Poročila 13.40 Tedenski izbor Turistična oddaja 13.50 Med valovi 14.20 Polnočni klub 15.30 Mladenič Ivanhoe, amer. film 17.00 Cofko Cof, ris. naniz. 17.30 Lingo 18.00 Obzornik 18.10 Na vrtu 18.35 Ozare 18.40 Velike romance 20. stoletja, 13/26 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 19.55 Utrip 20.15 Orion 21.50 Okus pa cvetju, 3/4 22.30 Poročila, šport 23.00 In življenje teče dalje, angl. nadalj., 3/8 23.55 Priče ofVengeance, amer. film SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama - 9.25 Nostalgija z Beatniki -10.25 Superveleslalom (ž) -13.00 Štafeta mladosti -13.55 Nash Bridges, naniz., 11/18 -16.00 Smuk (m) -18.30 Smučarski skoki -19.30 Videoring - 20.00 Puščavska roža, amer. film - 21.45 Rolada - 22.00 Sobotna noč KANAL A 8.00 Risanke - 9.30 Nimaš pojma - 10.00 Charles je glavni -10.30 Cooperjeva druščična -11.00 Alf -11.30 Tomov show, hum. naniz. - 12.00 Stilski izziv -12.30 Bravo maestro -13.00 Lepotica in zver -14.00 Opusteli vrt, film -16.00 Kot oče in sin, film -18.00 Odklop -19.00 Profesionalci, naniz. - 20.00 Zmenkarije - 20.30 Resnični svet - 21.00 Psi faktor - 22.00 Šepet v temi, film - 0.00 Vražja novinarja, naniz. -1.00 Klub Avenija VAŠ KANAL 14.00 Videostrani -17.00 Videoboom 40 -18.00 Kako biti zdrav in zmagovati -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Iz združenja LTV - 20.30 Za zdravo srce - 20.40 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Videotop HTV 1 8.00Tv spored - 8.20 Program za mladino -12.00 Poročila -12.20 Hrvaška spominska knjiga - 12.35 Kmetijski nasveti -13.05 Bilo nas je pet (serija) -14.25 Briljanten -15.15 To je Amerika, dok. serija -16.20 Poročila -16.30 Shehaweh (serija) -17.20 Risanka -17.45 Tbrbo Limach Show -19.10 V začetku je bila Beseda -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Naša hišica, naša svoboda (dramska serija) - 21.05 Edic (film) - 22.55 Opazoalnica - 23.30 Nočna straža: Family Money; Frasier (serija); Težka pravica (film) HTV 2 12.15 Tv koledar -12.25 Črno-bclo v barvi - 13.55 Theatron -15.55 A sedaj, potniki (film) - 17.50 Živali (dok. serija) -18.50 Oddaja o kulturi -19.20 Risanka -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Triler - 21.15 Zlati gong - 22.00 Dok. serija - 22.50 Svet zabave NEDELJA, 24.1. SLOVENIJA 1 7.05 - 1.45 Teletekst 8.00 Živžav Risanke 9.15 Telerime 9.20 Zares divje živali 9.50 Ozare 9.55 Nedeljska maša 11.00 Gospodarji živali, franc. dok. serija, 3/13 11.30 Obzorje duha 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Pomagajmo si 13.00 Poročila 13.20 Howard Goodall predstavlja zborovska dela 13.55 Tedenski izbor Orion 15.20 TV poper 16.00 Potepanja 17.00 Po domače 18.00 Obzornik 18.10 Slovenski magazin 18.40 Okus po cvetju, 3/4 19.15 Risanka 19.20 Žrebanje lota 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Zoom 21.35 Intervju 22.30 Poročila, šport 22.55 Velika operna noč SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama - 9.25 Šport: veleslalom, 1. tek (ž); 10.25 Slalom, 1. tek (m); 12.25 Veleslalom, 2. tek (ž); 13.25 Slalom, 2. tek (m); 14.55 Namizni tenis; 18.30 Smučarski skoki -14.45 O princezi Jasni in letečem čevljarju, češki film -19.30 Videoring - 20.00 Ipavci, TV nadalj., 3/5 - 21.05 Vatikan, moč papežev, nem. dok. serija, 3/5 - 22.00 Šport v nedeljo - 22.45 Mur-phy Brown, amer. naniz., 21/25 - 23.15 Cozima in Richard Wagner, nem. film KANAL A 8.00 Risanke - 9.30 Nimaš pojma -10.00 Charles je glavni -10.30 Cooperjeva druščična -11.00 Alf, -11.30 Tomov show, hum. naniz. -12.00 Sanjam o Jeannie -12.30 Klub Avenija -13.00 Lepotica in zver, naniz. -14.00 Popolno ujemanje, film -15.30 Ferris Bueller, hum. naniz. -16.00 Družinske zadeve -16.30 Princ z Bel Aira -17.00 Klub Avenija -17.30 Ta čudna znanost -18.00 Zaznamovani, naniz. -19.00 Kung fu, naniz. - 20.00 Virtualnost, film - 22.00 Stilski izziv - 22.30 Senca dvoma, film - 0.00 Nema priča, naniz. VAŠ KANAL 12.30 Vaše želje -14.00 Videostrani -17.00 Posnetek dogodka - 19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Kako biti zdrav in zmagovati - - 20.30 O gospodarstvu - 20.40 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Kmetijski razgledi PONEDELJEK, 29.1. SLOVENIJA 1 7.40- 1.40 Teletekst 8.00 Vremenska panorama 9.30 Tedenski izbor Mačke in psi, dok. naniz. 9.40 Lahkih nog naokrog 10.20 Dober večer 11.10 Na vrtu 11.35 Velike romance 20. stol, angl. dok. serija, 14/26 12.00 Slovenski magazin 12.30 Utrip 12.45 Zrcalo tedna 13.00 Poročila 13.10 Tedenski izbor Ljudje in zemlja 13.40 Intervju 14.30 Zoom 16.00 Dober dan, Koroška 16.30 Po Sloveniji 17.00 Radovedni taček 17.15 Zares divje živali 17.35 Volkovi, čarovnice in velikani, risanka 18.00 Obzornik 18.10 Recept za zdravo življenje 19.00 Žrebanje 3x3 plus 6 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Komisar Rex, naniz., 2/18 21.00 Odstiranja 22.00 Odmevi, kultura, šport SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama -10.00 Tedenski izbor: Sobotna noč; 12.00 Črni in Beli, 3/6; 12.25 Davis, ravnatelj, naniz., 9/13; 12.50 Moški in ženske, dok. serija, 3/6; 13.45 Vatikan, moč papežev, nem. dok. serija, 3/5 -14.35 Euronews -15.35 Privid, amer. film -17.25 Pripravljeni -18.00 Sestre III, nadalj., 1/24 -19.00 Jasno in glasno - 20.00 Gospodarska panorama - 21.00 Trend - 21.30 Studo City - 23.00 Brane Rončel izza odra KANAL A 7.30 Risanke - 9.00 Bradyjevi, naniz. - 9.30 Man-nix -10.30 Dobri časi, slabi časi -11.00 Maria Mercedes, nadalj. -12.00 Dannyjeve zvezde - 13.30 Oprah show -14.30 Princ z Bel Aira -15.00 Ne mi težit naniz. -15.30 Nora hiša -16.00 Bogato dekle, nadalj. -16.55 Maria Mercedes, nadalj. -18.00 Oprah show -19.00 Tretji kamen od sonca -19.30 Skrita kamera - 20.00 Simpatije 2, nadalj. - 21.00 Obtožena, film - 23.00 ’Alo, 'alo, hum. naniz. - 23.30 Da, gospod minister, naniz. - 0.00 Nemogoče -1.00 Dannyjeve zvezde VAŠ KANAL 14.00 Videostrani -17.00 Slovenec leta 97 - 19.30 24 ur - 20.00 Zgodovina avtomobilizma -20.25 Šport - 20.40 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.30 Iz združenja LTV TOREK, 26.1. SLOVENIJA 1 7.40 - 2.02 Teletekst 8.00 Vremenska panorama 9.30 Radovedni Taček 9.45 Pustolovščine, novozel. naniz., 19/24 10.20 Recept za zdravo življenje 11.10 Potepanja 12.10 Komisar Rex, naniz., 2/18 13.00 Poročila 13.10 Vremenska panorama 16.00 Prisluhnimo tišini 16.30 Po Sloveniji 17.00 Sprehodi v naravo 17.20 Dobri duh iz Avstralije, nadalj., 3/13 18.00 Obzornik 18.10 Dokumentarije 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Učitelj, franc, naniz., 13/18 21.00 Mednarodna obzorja 22.00 Odmevi, kultura, šport 22.50 Zadnji kurir, nem. drama, 2. del 0.20 Znameniti umetniki, franc. dok. oddaja SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama -10.30 Tedenski izbor: Sestre III, amer. nadalj., 1/24.; 11.20 Gospodarska panorama; 12.15 Trend; 12.45 Studio City; 14.15 Jasno in glasno; 15.15 Telegrafist, film -16.55 Tenis -18.00 Gospa svetovalka, nadalj. -19.00 Pomp - 20.20 Dežela padavin, serija - 21.00 Dok. oddaja - 22.00 Hajka, srbski film - 23.35 Svet poroča KANAL A 7.30 Risanke - 9.00 Bradyjevi, naniz. - 9.30 Mannbt, nadalj. -10.30 Dobri časi, slabi časi - 11.00 Maria Mercedes, nadalj. -12.00 Klub Avenija -12.30 Kuharska oddaja -13.30 Oprah show-14.30 Princ z Bel Aira -15.00 Ne mi težit, film -15.30 Nora hiša -16.00 Bogato dekle, nadalj. -16.55 Maria Mercedes, nadalj. -18.00 Oprah show -19.00 Tretji kamen od sonca -19.30 Zmenkarije - 20.00 Odklop - 21.00 83 ur do zore, film - 22.45 ’Alo, ’alo, hum. naniz. -23.15 Da, gospod minister, naniz. - 23.45 Nemogoče, naniz. VAŠ KANAL 14.00 Videostrani -17.00 Risanka -18.00 Šport -18.30 Za zdravo srce -19.00 Novice -19.30 24 ur - 20.00 Slovenec leta 97 - 21.35 Novice - 21.50 Rezerviran čas SREDA, 27.1. SLOVENIJA 1 7.40- 1.25 Teletekst 8.00 Vremenska panorama 9.30 Tedenski izbor Zvezdica 9.55 Sprehodi v naravo 10.15 Dobri duh iz Avstralije, avstral. nadalj., 3/13 10.40 Dokumentarije 11.20 Mednarodna obzorja 12.10 Učitelj, franc, naniz. 13/18 13.00 Poročila 13.25 Tedenski izbor Znameniti umetniki, franc. dok. oddaja 14.30 Zadnji kurir, nem. drama, 2. del 16.00 Obzorja duha 16.30 Po Sloveniji 17.00 Mele sive celice 18.00 Obzornik 18.10 Službeni vhod, 3/10 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Stereotip, slovenski film 22.00 Odmevi, kultura, šport 22.55 Osmi dan 23.25 Koncert SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama -10.30 Tedenski izbor: Gospa svetovalka, franc, nadalj., 6/8; 11.20 Zora dobe kloniranja, dok. oddaja; 12.15 Turistične akcije; 12.35 Dežela padavin, serija -14.35 Pomp -15.30 Tenis -16.30 Storilka neznana, franc, film -18.00 Angel, varuh moj, naniz. -19.00 Kolo sreče -19.30 Videoring - 20.00 Umetnostno drsanje - 22.30 Privid, amer. film (čb) KANAL A 7.30 Risanke - 9.00 Bradyjevi, naniz. - 9.30 Mannix, nadalj. -10.30 Dobri časi, slabi časi - 11.00 Maria Mercedes, nadalj. -12.00 Dan-nyjeve zvezde -13.30 Oprah show -14.30 Princ z Bel Aira -15.00 Ne mi težit, naniz. -15.30 Nora hiša -16.00 Bogato dekle, nadalj. -16.55 Maria Mercedes, nadalj. -18.00 Oprah show -19.00 Tretji kamen od sonca -19.30 Skrita kamera - 20.00 Vojna gumbov, film - 21.45 Deklica M, nadalj. - 22.45 ’Alo, ’alo, hum. naniz. - 23.15 Da, gospod minister, naniz. - 23.45 Nemogoče, naniz. - 0.45 Danyjeve zvezde VAŠ KANAL 14.00 Videostrani -17.00 Orfejčkova parada -18.25 O gospodarjenju -19.00 Novice -19.30 24 ur - 20.00 Videotop - 21.00 Novice - 21.30 Za zdravo srce - 21.45 Zgodovina avtomobilizma TELEVIZIJA NOVO MESTO vas kanal s Trdinovega vrha^ 1 na kanaluT I MACH Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Fani Činkole iz Šmarjete 24. Nagrajenki čestitamo! Lestvica, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 16.10 (ponovitev pa je ob torkih o polnoči), je ta teden takšna: (4) Pastirče mlado - ansambel Vasovalci (1) Mačkoni - ansambel Mačkoni (7) Ob 40-letnici - THo Frančič (2) Silvestrska noč - ansambel Franca Potočarja s Podlipiškimi fanti (5) Prometna - ansambel Nočna ptica (3) Brez dragih - ansambel Poljub (6) Kje so tiste rožice - Jože Bohorč s prijatelji (-) Na stranskem tiru - Trio Pavleta Malnariča s Šentviškimi fanti (8) Ob potoku - ansambel Litijski odmev (9) Dolenjska - ansambel Henček Predlog: Ne bom te več prosil - ansambel Slapovi 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. KUPON ST. 3 Glasujem za: Moj naslov: Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 8000 Novo mesto NAGRADE V NOVO MESTO IN TREBNJE Spoštovani reševalci nagradne križanke, odločili smo se, da bomo letos za pravilno rešeno križanko vsakokrat podelili tri nagrade: prva bo denarna (6.000 tolarjev), preostali pa bosta knjigi. In tako je žreb izmed reševalcev 1. nagradne križanke izbral Ano Šege-din in Nušo Golob iz Novega mesta ter Anico Gole iz Trebnjega. Segedinovi je pripadla denarna nagrada, Golobova in Goletova pa bosta za nagrado prejeli knjigo. Nagrajenkam čestitamo. Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 1. februarja na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 3”. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. REŠITEV 1. KRIŽANKE Pravilna rešitev 1. nagradne križanke se brano, v vodoravnih vrsticah, glasi: SPLETEK, ARETINO, MATIČAR, MEŽEK, ČE, ACI, EDEN, SPAK, VOTEK, KOLORADAR, ALA, ALI, IKS, LUNEK, RIVAL, ATILA, ERATO, RANAR, KOTON. NAGRADNA KRIŽANKA 3 BIBL. DEŽELA (SIRIJA+ME ZOPOTAMIJA) AVTOR: JOŽE UDIR POTREBNA KOLIČINA ZA IZDELAVO ČESA REKA V SEVERNI ITALIJI (ORIG.) DRŽAVLJAN NAPOLEO- NOVE ILIRIJE PEKINŠKI ČLOVEK PRIVRŽENEC PAPEŠTVA ROD ČRNO- BINOVK (ZAJČKI) POVRŠINSKA POŠKODBA V OBLIKI ČRTE KONEC HLODA DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST POLŽASTO ZAVITA ČRTA, VIBA RASTLINSKO BARVILO STOPNICA PRI VRATIH ZORANA ZEMLJA VRSTA HROŠČA (SVETI GOVNAČ) NORVEŠKI RAZISKOVALEC POLARNEGA SVETA NODIER CHARLES LAŽJA OBLIKA OHROME- LOSTI HRVAŠKO MOŠKO IME SULTANOV PISMENI UKAZ MESTO V GORNJI VOLTI PRIPADNIK LJUDSTVA V ITALIJI HIMALAJSKA KOZA OKRAJŠAVA ZA TABELO AMERIŠKA ENOTA OBČUTLJIVOSTI FOTOGRAFSKEGA MATERIALA MORILSKI NAPAD NA POMEMBNO OSEBNOST BELGIJSKE TERME DRUGO IME SKLADATELJA MOZARTA ŽENSKO IME VZVOD, RAVNOTEŽJE, NIHALO Pri luskavici je pomembna pomoč sočloveka Ob dvajsetletnici Društva psoriatikov Slovenije Luskavica ali psoriaza je kronična vnetna bolezen z značilnimi kožnimi žarišči. Je ena najpogostejših kožnih bolezni, v Sloveniji število obolelih ocenjujejo na 32.000 ljudi. Pred 20. leti so se bolniki z luskavico v Sloveniji začeli povezovati, saj so spoznali, da je za zdravljenje zelo pomembna tudi pomoč sočloveka, ki prestaja enake težave. Društvo psoriatikov Slovenije je začelo delovati 19.1.1979 z ustanovno skupščino v Moravskih Toplicah. Prvi predsednik društva je bil Štefan Sreš, od njega je leta 1984 prevzel mandat Laci Horvat. Društvo je hitro širilo število članov in razvilo različne dejavnosti. Danes šteje približno 2000 članov, ki se združujejo v 7 podružnicah. Predsednik Društva psoriatikov Slovenije je od leta 1988 prim. Jože Arzenšek, dr. med.. Društvo je v svoje kroge privabilo več strokovnja- kov s področja kožnih bolezni, ki bolnikom, članom društva, nudijo tudi strokovno pomoč. Dobro poznavanje bolezni je izjemno pomembno, saj si bolnik-psoriatik ob strokovni pomoči lahko največ pomaga sam. Zelo pomembni sta tudi razumevanje in podpora okolja, zato strokovnjaki o značilnostih bolezni seznanjajo tudi bolnikove svojce in druge. Za bolnike s hujšimi oblikami luskavice društvo vodi programe samopomoči in tuje asistence. S pomočjo različnih virov financiranja omogoča tudi t.i. obnovitveno rehabilitacijo bolnikov, ki jo izvajajo v zdraviliščih z ustreznimi zdravilnimi faktorji. Tako so na primer v letu 1997 takšno rehabilitacijo omogočili 140 težjim bolnikom z luskavico. Ob 20-letnici društva so izdali zbirko izbranih pesmi bolnikov-psoriatikov, izdajajo časopis Pod soncem, v sodelovanju s fit medio so posneli promocijsko-infor-mativni film Moj prostor pod soncem, pred izidom pa je priročnik o luskavici, ki na strokovno-poljuden način predstavlja to bolezen. Jubilejno srečanje in proslava ob 20-letnici delovanja društva bo od 14. do 16. januarja 1999 v Atomskih toplicah. VRHUNSKA KAKOVOST - Hotel Grad Otočec je poleg portoroškega Metropola edini hotel v Sloveniji, ki se do sedaj ponaša s petimi zvezdicami, ki pričajo o izjemni kakovosti tega gostinsko-turističnega objekta. (Foto: A. B.) VICEV NA RAČUN POLICIJE NI! VSE JE RES! Iz policijskih virov Papež med vožnjo iz Ljubljane v Postojno ukaže vozniku, da naj vendar malo bolj pritisne na plin. Voznik uboga. “Hitreje, ” reče sv. oče, “zamudili bomo mašo. ” “Hitreje od 180 kilometrov na uro si ne upam, nevarno je. ” “Bom pa jaz peljal. ” Papež se usede za volan in požene, a ga že čez nekaj kilometrov zaradi prehitre vožnje ustavi policist. Prepozna voznika in iz previdnosti pokliče komandirja za nasvet: “Gospod komandir, zaradi prehitre vožnje sem ustavil zelo visoko osebnost. Kako naj ukrepam?" “Pa ja ne ministra?" vpraša komandir. “Ne, še višji je?” “Predsednik države?" “Ne, še višji je. ” “O moj bog, papež?” “Ne, še višji mora biti, saj ga papež vozi. ” • • • Policist ustavi voznico srednji let: 'Ali veste, gospa, da imate zelo slab profil?" “Sebe poglejte, tudi vi niste noben lepotec. ” • • • Policist ustavi voznika: “Vozili ste 50 kilometrov prehitro, nepravilno ste prehitevali, niste pripeti pa še dokumentov nimate. To pa ne bo poceni. Kako se pišete, naslov?" "Prfowfryzban Xatroymanjezkar Mzyixlonatlschain iz Szchasim-scyswamerna, rojen v Bzyischeltrwnu. ” “Hm, dobro, za danes naj bo samo opomin." • • 9 Zakaj ima policist v hladilniku nož? Ker je to hladno orožje. • • • Na policijsko postajo priteče moški: “Ko sem prišel domov, sem našel taščo obešeno. ” “Ste prerezali vrv?" “Ne, saj je še migala." • • • Policist se poroči z medicinsko sestro. Po prvem tednu ga zvečer ne pusti k sebi v posteljo. “Zakaj pa danes ne?” je jezen policist. “Ne moreva, imam menzes. ” “In kaj potem, jaz imam pa višjo policijsko." • • • Policist: “Osumljeni ste vloma. Ste vlomili tako, kot sem zapisal v poročilu?” “Nisem. Moram pa priznati, da tudi ta način ni slab. ” Iz knjižice Smejmo se skupaj Ob letu 1999, mednarodnem letu starejših OZN je sprejela več pomembnih dokumentov, med njimi tudi 8 globalnih ciljev - Na poti k družbi za vse starosti - Pobude Zveze društev upokojencev Slovenije Organizacija združenih narodov je na skupščini 16. oktobra 1992 proglasila 1. oktober za dan starejših, obdobje od leta 1992 do 2001 za desetletje starejših in leto 1999 za leto starejših. Sprejeto je bilo več pomembnih dokumentov: načela OZN za starejše osebe, mednarodni načrt ukrepov v zvezi s staranjem, 62 priporočil po področjih skrbi za starejše, 8 globalnih ciljev v zvezi s staranjem prebivalstva do leta 2001 in Ade-iaidsko deklaracijo o staranju na svetovnem gerontološkem kongresu leta 1997 v Avstraliji. Globalni cilji so: podpreti države pri postavljanju nacionalnih ciljev, pridobiti podporo za vključitev starih ljudi v državne in mednarodne razvojne načrte in programe, pridobiti podporo za programe nege in sodelovanja starejših oseb v okviru skupnosti, izboljšati raziskave po državah o staranju vključno z uskladitvijo terminologije in metodologije, vključiti točko dnevnega reda o staranju na pomembnih mednarodnih prireditvah in srečanjih, vzpostaviti globalno mrežo seniorjev prostovoljcev za družbeni in gospodarski razvoj, pospešiti tesnejše sodelovanje med nevladnimi organizacijami glede vprašanj staranja in pospešiti sodelovanje med vladnimi organizacijami o vprašanjih staranja. Vsi ti dokumenti so bili poslani vladam vseh držav, ki naj bi pripravile ocene življenjskih razmer starejših generacij in pripravile razvojne programe za varstvo in aktivno življenje starejših. Zveza društev upokojencev Slovenije glede na življenjske razmere starejših ljudi pri nas daje nekaj pobud: spremeniti bi bilo treba tradicionalni odnos do “staranja”, ohranjati in vsebinsko izboljšati medgeneracijske odno- P RAVNA SVETOVALNICA Svetuje dipl. iur. Marta Jelačin Preklic darilne pogodbe Za preklic darilne pogodbe mora darovalec pred pristojnim sodiščem vložiti tožbo, razen če ne uredi zadeve sporazumno, kar pa je težko verjetno. V sodnem postopku mora dokazati, da je obdarjena oseba proti njej zagrešila hudo nehvaležno dejanje, pri čemer pa ne zadoščajo le splošni in z dokazi nepodprti očitki o njenem neprimernem ali nemoralnem ravnanju. Razlogi, zaradi katerih se lahko izpodbija darilna pogodba, so: - da se darovalec znajde brez sredstev za življenje in da nima nikogar, ki bi ga bil dolžan vzdrževati na podlagi zakona. Pogoj pa je, da se tudi obdarjena oseba ne nahaja v enako ali podobno težki življenjski stiski in da podarjeno premoženje ima; - če obdarjenec zagreši proti darovalcu grobo nehvaležnost. Za grobo nehvaležnost se razume tako ravnanje obdarjene osebe proti življenju in imovini darovalca, zaradi katerega se lahko preganja na podlagi kazenskega zakona po uradni dolžnosti ali na zahtevo prizadetega darovalca; - zaradi pregrešitve dolžnosti preživljanja. Osebe, ki jih je darovalec dolžan preživljati, lahko izpodbijajo darilno pogodbo, če je zaradi darovanja njihovo vzdrževanje prikrajšano; - zaradi prikrajšanja zakonitega delaža po zakonu o dedovanju; - zaradi oškodovanja upnika. Zato zakon o stečaju pozna izpodbijanje pravnih razpolaganj insolventnega dolžnika. se, demografske, socialne in zdravstvene programe bi bilo potrebno usmeriti tako, da bodo enakopravno zastopane vse starostne skupine, ustvarjati pogoje, da bodo starejši ljudje ostali oz. čim dlje živeli v družinskem okolju. Ugotoviti bi bilo treba, kakšno je stanje družin, ki oskrbujejo starejše ljudi, in jim pomagati; uskladiti programe javnih zavodov z drugimi izvajalci, ki izvajajo različne programe za starejše; opredeliti normative, standarde in vire financiranja programov; odpravljati revščino, socialne razlike, bolezni, zlorabe, zapostavljanje starejših v družinah in v družbi, nespoštovanje pravic starejših; spodbujati izobraževalne in druge institucije, ki naj bi že mladim posredovale znanje o starosti, da bi se ljudje že v mladih letih pripravljali na življenje v starosti. Usmerjati informativna sredstva k ustvarjanju pozitivne klime za spoštovanje starosti, spodbujati raziskovanje o starosti, razmisliti o ponovni vzpostavitvi Geronto-loškega centra, ki je bil pred leti ukinjen, med vladnimi in nevladnimi organizacijami je treba vzpostaviti več sodelovanja, usklajevanja programov, spodbujati in podpirati različne oblike aktivnega delovanja starejših v okviru upokojenskih društev in drugih humanitarnih organizacij in omogočiti, da bi starejši ljudje z znanjem in izkušnjami sodelovali v razvojnih programih in raznih nalogah na področju države in lokalnih skupnosti. Podpredsednica Zveze društev upokojencev Slovenije ANGELCA ŽIBERNA POGLED NAZAJ Na kmetih ne vidiš denarja Beg z zemlje se ni začel šele po svetovni vojni Vse sili v tovarne, rudnike in pisarne. Biti delavec ali sluga, to je danes ideal kmečkega fanta, biti delavka ali služkinja v mestu pa je ideal kmečkega dekleta. Tedenska ali štirinajstdnevna plača in deveturni delavnik, to sta dva glavna nagiba, ki vodita ljudi v tovarne. Na kmetih zlepa ne vidiš denarja, delati moraš od zore do mraka. Slovenija postaja vedno bolj delavska. S tem pa nočemo reči, da je kmečki značaj naše domovine že docela izginil. Se vedno ima kmet večino. Moramo priznati, da Slovenci na industrializacijo nismo bili pripravljeni in da svojih sinov in hčera nismo vzgajali za delavsko življenje, ki je gotovo drugačno od kmečkega. (List Domoljub leta 1937) PRAVNA SVETOVALNICA Svetuje dipl. iur. 'K Marta Jelačin ’§) Sodni depozit Kadar dolžnik ne more izpolniti svoje obveznosti upniku ali njegovemu pooblaščencu, se lahko reši te obveznosti s sodnim depozitom. S trenutkom položitve v sodni depozit preneha morebitna dolžnikova zamuda, nevarnost naključnega uničenja ali poškodovanja stvari preide na upnika, obresti pa prenehajo teči. Zakon o nepravdnem postopku našteva stvari, ki so lahko predmet sodnega depozita, in sicer so te lahko: denar, dragocene kovine in izdelki iz teh kovin ter vrednostni papirji, ki se lahko vnovčijo. Ti predmeti in denar se sprejmejo v depozit pri pristojnem sodišču. Za sprejem predmetov v sodni depozit mora upravičeni predlagatelj vložiti na sodišče predlog, v katerem mora opisati predmet depozita, v čigavo korist se depozit polaga in razloge, zaradi katerih se polaga. Predlagatelj lahko v svojem predlogu določi tudi pogoje, pod katerimi se lahko deponirana stvar izroči upniku. O depozitu odloči sodišče s sklepom. Pred izdajo sklepa o depozitu sodišče naloži predlagatelju, da v določenem roku položi predujem za kritje stroškov, ki nastanejo v zvezi z depozitom. (Prgišče misCi • Svobodnim ljudem se ne spodobi biti kristjani ali stoiki. (Goethe) • Velikost časnika je premo sorazmerna z velikostjo urednika. (Jurič) • Zgodovinopisje ni kemija, kjer dobimo pri mešanju določenih spojin vedno enak rezultat. (Repe) • Pri nas je bilo največ disidentov med univerzitetnimi profesorji, medtem ko disidenti v vzhodnih državah niso mogli doštudirati. (Repe) • Kdor hoče razumeti aktualno politiko, mora brati stare časopise. (Miheljak) • V prejšnjem režimu nisem bil tako strahopeten, da bi moral biti zdaj pogumen. (Michnik) • Glede učinkov šibe (palice) vem le to, da naredi duše tope in bojazljive ali zahrbtne in trmaste. (Montaigne) • Argumenti so imeli tolikšno težo, da so jih komaj prenašali. (Nova Revija) • Ker ni pristal, je moral leteti. (Nova revija) • Uporabil je svoj jezik in spoznal njihov okus. (Nova revija) • Toliko smo neumni, da nimamo dela samo za častno, ampak celo za svet, čeprav je v resnici samo žalostna nuja. (Gourmont) • Ministru je treba držati kahli-co, dokler je v službi, in jim vsebino zliti na glavo, ko niso več ministri. (Villeroi) • Sodobna slovenska politična filozofija: kar je bilo, je bilo, kar je, je, kar bo, pa bo! (Ivanič) DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 23. januarja, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 7. do 19. ure: PC Kandija od 7.30 do 21. ure: trgovina Anita pri gostišču Kos od 7. do 20. ure: Vita, trgovina Darja, Ljubljanska od 7. do 20, ure: market Saša, K Rokij od 7. do 20. ure: trgovina Sabina, Slavka Gruma od 7.30 do 13. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. ure do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8. do 21. ure: trgovina Žepek, Ragovska od 7. ure do 14.30: market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 20. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 14. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 17. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 7,30 do 13. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 13. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 16. ure: trgovina Pero, Črmošnjice pri Stopičah od 8, do 20. ure: market Perko, Šentpeter od 7. do 20. ure: trgovina Marks, Vavta vas od 6,30 do 17, ure: market Malka, Mestne njive od 6.30 do 17, ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Kandija • Brežice: do 13. ure: Market • Urina sela: od 8. do 16. ure: Urška • Šentjernej: od 7, do 17, ure: Market Šentjernej od 7. do 18. ure: trgovina Klas, Šmarje pri Šentjerneju od 7. do 18. ure: trgovina Na Gorici, Gor. Vrhpolje V nedeljo, 24. januarja, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 8, do 11. ure: Samopostrežba Glavni trg, Market Kandijska, Samopostrežba Mačkovec, Market Ljubljanska, Market Ragovska, Market Drska, Market Kristanova, Market Drska, Samopostrežba Šmihel, Market Seidlova od 7.30 do 21, ure: trgovina Anita pri gostišču Kos od 7. do 13. ure: Vita,trgovina Darja, ljubljanska od 8. do 13. ure: market Saša, K Roku od 7. do 20. ure: trgovina Sabina, Slavka Gruma od 8.30 do 12. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. ure do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8. do 19'. ure: trgovina Žepek, Ragovska od 8. do 11, ure: market Maja, Bučna vas od 8, do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas ' od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 11. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 12. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 8. do 12. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 11. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8, do 12. ure: trgovina Pero, Črmošnjice pri ’ Stopičah od 8, do 12. ure: market Perko, Šentpeter od 8. do 17. ure: trgovina Marks, Vavta vas od 7. do 12. ure: market Malka, Mestne njive od 7. do 12. ure: pekama Malka Žužemberk, proda- jalna Kandija • Uršna sela: od 8. do 12. ure: Urška • Straža: od 8. do 11. ure: Market Straža • Šentjernej: od 8. do 11. ure: Market Šentjernej od 8. do 12. ure: trgovina Klas, Šmarje pri Šentjerneju od 7. do 12. ure: trgovina Na Gorici, Gor, Vrhpolje • Žužemberk: od 8. ure do 11.30: Market • Škocjan: od 7.30 do 10. ure: Pri mostu • Trebnje: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Blagovnica • Mirna: od 7,30 do 11. ure: Grič 1 Mokronog: od 8. do 11. ure: Samopostrežba • Črnomelj: od 8. do 11. ure: Pod lipo, Market Čardak • Semič: od 7.30 do 10.30: Market • Brežice: od 8, do 11. ure: Market MISLI (TKULTURI • Kulturnost neke družbe tvori tudi njena sposobnost, da se zaveda svoje zgodovine. (T. Kermauner) • Če j e sonce kulture nizko, mečejo celo palčki dolge sence. (A. Križman) • Kultura oziroma narod, ki živi v izolaciji, pa četudi si jo sam izbere, se bo nujno začel pogrezati v mulj pozabe. (A. Debeljak) ZAHVALA Vse odhaja kakor tiha reka, le spomini spremljajo človeka. Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, brata, zeta, strica in svaka ALOJZA BREZOVSKA s Senovega se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, vence, sveče, sv. maše in nam pisno ali ustno izrazili sožalje. Iskrena hvala vsem prijateljem, sorodnikom, sosedom, predvsem družinama Abram in Venek ter ge. Editi Malik, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala Uroševim in Matejevim prijateljem in sošolcem. Prav lepa hvala za pomoč Mercatorju Dolenjska Novo mesto in Krško, strelskemu klubu Kondor shoot Senovo in ostalim klubom S.Z.P.S. Zahvaljujemo se g. Žičkarju in KS Senovo za opravljene pogrebne storitve, g. župniku za lepo opravljen obred, godbi na pihala s Senovega, ge. Anici in g. Milošu za poslovilne besede, Bernardi za prebrano pesem, mešanemu pevskemu zboru VIVA iz Brežic in g. Bojanu za zaigrano Tišino. Najlepša hvala vsem, tudi vsem tistim, ki vas tu nismo omenili. Žalujoči; žena Marjana s sinovoma in ostalo sorodstvo • Uči se trpeti, ne da bi tožil. (Pregovor) • Pravite, da so ljudje vedno manj pobožni. To je res neprijetno, kajti iz česa se bomo potem norčevali? (Voltaire) • V starosti vse šepa razen skoposti, previdnosti in modrosti. (Italijanski pregovor) • Zgodovina je v resnici le malo več kot seznam zločinov, neumnosti in nesreč človeškega rodu. (Gibbon) • Mlad biti ne pomeni, da imaš dvajset let, mlad je človek, ki ga razburi vsaka krivica na svetu. (Arreola) • Kjer ni sužnjev, tudi ni tiranije. (Seume) • Ljubiti ne pomeni delati izredne, junaške stvari, ampak delati običajne stvari z nežnostjo. (Vanier) ZAHVALA V 80. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama in stara mama TEREZIJA ŠTEFANIČ iz Podzemlja 6 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvovali z nami, pokojni darovali cvetje in sveče ali namenili sredstva v humanitarne namene, nam pa ustno ali pisno izrazili sožalje. Posebna zahvala domačim pevkam za zapete žalostinke in gospodoma župnikoma Bercetu in Štefaniču za lepo opravljen obred. Iskrena zahvala vsem, ki ste pokojno v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: sin Janez in hčerka Anica z družinama ZAHVALA V 71. letu nas je nenadoma zapus'til dragi mož, oče, brat, stric in ded MAKS BLATNIK Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, za sv. maše in izraze sožalja. Zahvaljujemo se Oddelku za intenzivno nego Internega oddelka bolnice Novo mesto, pogrebni službi Oklešen in Šentjernejskemu oktetu. Hvala vsem, ki ste ga kropili, zanj molili in z nami sočustvovali. Za lepo opravljen obred se posebej zahvaljujemo gospodu župniku. Lepa hvala vsem, ki ste pokojnemu izkazali spoštovanje in ga pospremili na zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Delo, skromnost in poštenje -tvoje je bilo življenje, a za teboj je vsepovsod ostalo delo tvojih pridnih rok. Tiho in za vedno nas je v 15. letu starosti zapustil naš dragi oče, stari oče, brat, stric in tast ALOJZIJ KUMELJ - SLAVC borec Gubčeve brigade iz Prapreč 18 pri Straži Prisrčno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti ter nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje in pokojnemu darovali cvetje in sveče. Posebna zahvala govornikoma ZZB Straža ob odprtem grobu, ZŠAM Gorjanci Novo mesto in Črnomelj, CP Novo mesto in Novolesu Straža, pevskemu zboru Šmihel, godbi Novo mesto, trobentaču za zaigrano Tišino ter pogrebni službi Novak. Vsem še enkrat iskrena hvala! Ohranili ga bomo v globokem spominu: sin Slavko, hčerka Slavka z družinama in ostalo sorodstvo V SPOMIN Pogrešamo te, očka, vsak trenutek, svet je prazen, ker te več ni, ostale so nam le obljube, čakamo dan, da snidemo se v večnosti. Minilo je leto žalosti odkar nas je zapustil naš ljubljeni mož in očka TONI JURŠIČ 19.1.1998-19.1.1999 iz Kočevarjeve 10 A fskrena hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prinašate sveče 'n cvetje ter postojite ob njegovem preranem počivališču. Neutolažljivi: žena Sonja, sin Klemen in hčerka Klavdija ZAHVALA Kot sonce si bila, bila si dan svetal, bila si luna v temi. Kaj vsak od nas bi dal, da bi te imel ob sebi, preveč si nas ljubila, da v nas bi ne pustila sledi za vedno, ve le to pomlad, imeti rad, imeti rad. V 57. letu starosti nas je nenadoma zapustila draga žena, mama in babica DRAGICA BADOVINAC roj. Popovič C. XV. brigade 15, Metlika Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in izrečeno sožalje. Zahvaljujemo se osebju ZD Metlika, pevcem iz Novega mesta ter duhovnikom za lepo opravljeno pogrebno slovesnost. Iskrena hvala vsem, ki ste pokojno v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Prazen je dom, prazno je vse, ni več tvojega smehljaja, je trud tvojih rok in lep spomin nate nam ostaja. V 66. letu nas je zapustil sin, mož, oče in stari oče FRANC STAREŠINIČ Preloka 20 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter vsem, ki ste pokojnega spremljali na zadnji poti. Hvala zdravstvenemu osebju, ki se je trudilo za njegovo zdravje, hvala župnikom za lepo opravljen obred ter govornikom za izrečene besede. Hvala tudi vsem, ki ste nam kakorkoli stali ob strani. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Vse na svetu se spreminja, stalnega tu najti ni, človek za človekom izginja, v krilo zemlje vse hiti! Po hudi bolezni je v 68. letu življenja nenadoma onemelo srce MARTINA CEMIČA iz Novega mesta, Ul. Uke Vaštetove 19 Ob izgubi ljubljenega moža, očeta, dedka, tasta, brata in prijatelja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Za nesebično pomoč se še posebej zahvaljujemo družini Burgar, sorodnikom, sosedom in prijateljem, ge. Mariji Jerele pa tudi za občutene besede ob pokojnikovem grobu. Prav tako se zahvaljujemo zdravnikom in osebju Splošne bolnišnice Novo mesto, Društvu šoferjev in avtomehanikov ter sosedom za zadnjo stražo, gospodu župniku, pogrebi službi in pevcem iz Šmihela. V tolažbo nam je, da ste se s sočutjem in spoštovanjem v tako velikem številu poslovili od Tineta. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. S. Makarovič Po težki bolezni nas je v-42. letu starosti zapustil naš ljubljeni mož, oči, sin, brat in stric VOJKO KONCILJA z Vinkovega Vrha 10 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki sovnam v težkih trenutkih stali ob strani in nam pomagali. Še posebno se zahvaljujemo Visceralnemu oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto, zdravnikom dr. Kotarju, dr. Janezu in dr. Malavašiču, ki so našemu Vojku pomagali in mu lajšali hude bolečine. Zahvaljujemo se tudi g. Povirku za opravljen obred, LD Žužemberk, Gasilskemu društvu Dvor, 3.h oddelku Srednje šole Josipa Jurčiča iz Ivančne Gorice, govornikom in vsem ostalim, ki ste pokojnika pospremili na zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE Leopold Oklešen K Roku 26, Novo mesto S 068/323-193 mobitel: 0609/625-585 0609/615-239 delovni čas: NON STOP Vsi, ki so upravičeni do povračila pogrebnih stroškov, imajo pri celotni storitvi le minimalno doplačilo. Opravljamo tudi prevoze v tujino in v nekdanje jugoslovanske republike. ZAHVALA Po zahrbtni bolezni nas je v 61. letu zapustila draga mama, sestra, babica in teta IVANKA PAVLIN roj. Hočevar Gornji Mokronog 3 Iskreno se zahvaljujemo vsem znancem in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred in pevcem za občuteno zapete žalostinke, osebju Pljučnega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto za izkazano skrb. Hvala vsem, ki ste pokojno v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Vsi, ki smo jo imeli radi ZAHVALA V 49. letu starosti nas je po hudi bolezni za vedno zapustila naša draga MAJDA BAŠA roj. Ban z Dvora Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali, nam bili v veliko oporo in nam izrekli sožalje. Posebej se zahvaljujemo dr. Dularjevi za lajšanje zadnjih trenutkov življenja. Zahvaljujemo se kolektivom PETROL TOE Brežice, BIRING Trzin in njenim bivšim sodelavcem iz KEKO OPREME Žužemberk. Hvala g.Povirku za opravljen obred, svete maše, ge. Andrejčičevi za poslovilne besede ter pogrebni službi Novak za organizacijo pogreba. Iskrena hvala vsem, ki ste pokojno pospremili na zadnji poti. Vsi njeni ZAHVALA Nenadoma in tiho nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari ata in tast JANEZ HOTUJEC Prisrčno in iskreno se zahvaljujemo sorodnikom in vsem, ki ste nam stali ob strani, pokojnemu darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na zadnji poti. Hvala tudi Zvezi borcev, govornikoma za poslovilne besede, pevskemu zboru in Društvu gasilcev Adlešiči. Vsem še enkrat prisrčna hvala! Vsi njegovi V SPOMIN Vse je tiho in prazno, ni več tvojega glasu. Čeprav čas gre svojo pot, v naših srcih še živiš, zato nas poti vodijo tja, kjer v tišini mirno spiš. Ostaja nam samo še cvetje, ki zate cveti, in lučka, ki zate gori, a tebe nikoder več ni. FRANC ŠAŠEK iz Gabrja pri Brusnicah Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečke in prinašate cvetje. Tvoji najbližji :anima TEDENSKI KOLEDAR - KINO - BELA TEHNIKA - ČESTITKE - ELEKTRONIKA - KMETIJSKI STROJI - KUPIM - MOTORNA VOZILA - OBVESTILA -POHIŠTVO - POSEST - PREKLICI - PRODAM - RAZNO - SLUŽBO DOBI - SLUŽBO IŠČE - STANOVANJA - ZAHVALE - ŽENITNE PONUDBE - ŽIVALI Novi simbol nove storitve Oiltifaju- m d>r»n«r **** (=) £tP»5« - elektronsko pismo Elektronsko poštna storitev Uporabniku nudimo celoten servis od oddaje podatkov do dostave naslovniku. Torej: • izdelavo, • izpis, • kuvertiranje, • dostavo pisem, računov, položnic ali pa POŠTA SLOVENIJE reklamnih sporočil. w w http://www.posta.si e-mail: info@posta.si tedenski koledar Četrtek, 21. januarja - Neža Petek, 22. januarja - Cene Sobota, 23. januarja - Rajko Nedelja, 24. januarja - Felicijan Ponedeljek, 25. januarja - Darko Torek, 26. januarja - Pavla Sreda, 27. januarja - Janez LUNINE MENE 24. januarja ob 20.15 - prvi krajec kino BREŽICE: Od 21. do 24.1. (ob 18. uri) komedija Tako je ljubka. Od 21. do 25.1. (ob 20. uri) slovenski ljubezenski film Temni angeli usode. ČRNOMELJ: 22.1. (ob 20. uri) in 23.1. (ob 18. in 20. uri) zgodovinski romantični film Pepelkina ljubezenska zgodba. 24.1. (ob 18. in 20. uri) drama Za eno noč. KRŠKO: 21. in 22.1. (ob 20. uri) ter 23. in 24.1. (ob 18. uri) vojna drama Reševanje vojaka Ryana. METLIKA: 22.1. (ob 20. uri) ljubezenska drama Za eno noč. 24.1. (ob 18. in 20. uri) zgodovinski romantični film Pepelkina ljubezenska zgodba. NOVO MESTO: Od 21. do 24.1. (ob 17. uri in 20.15) ter od 25. do 27.1. (ob 20. uri) romantična komedija Ko pride Joe Black. Od 25. do 27.1. (ob 18. uri) komedija Babe - galantni pujsek. TREBNJE: 22.1. (ob 20. uri) in 24.1. (ob 17. uri) komedija Nori na Mary. KMETIJSKI STROJI KROŽNE BRANE in predsetvenik prodam. © (068)23-777. 197 OBRAČALNIK (PAJEK), širine 230, prodam. B (068)78-020. 202 NAKLADALKO SIP Novi Pionir 17, rabljeno cca 10 voženj, in 1000 kg sena ugodno prodam. ©(068)73-421. 214 NAKLADALNO PRIKOLICO Sip Šem-peter Senator, 22m3, prodam. © (068)73-532. 216 TROSILEC za gnoj prodam. © (068)89-708. TRAKTOR FERGUSON, 35 KM, starejši letnik, prodam. © (068)84-484. 281 BOČNO KOSILNICO za traktor Ursus in grablje Panonija prodam. © (068)69-334. TRIBRAZDNI PLUG, 10 col, prodam. © (068)771-194. 256 MOTORNA VOZILA LADO SAMARO, letnik 1989, zelo ohranjeno, nove gume, servisirano, zelo ugodno prodam. ©(068)23-121. 91 R 4 GTL, letnik 1988, registriran do 4/99, kovinsko moder, prodam. © (068)89-674. R 4 GTL, letnik 1988, in jugo 55, letnik 1990, prodam. © (0608)78-202. 174 R 4, letnik 1991, dobro ohranjen, in pralni stroj prodam. © (068)341-747. 180 GOLF D, letnik 1985, registriran do 4/99, in samonakladalko Sip, 19 m3, prodam. © (068)770-159. 207 Z 128, letnik 1988, prvi lastnik, prodam. © (068)344-324. 209 R 4, letnik 1991, rdeč, registriran do 7/99, prodam. © (068)81-670. * 210 ŠKODO FAVORIT LX, letnik 1994, 66.000 km, drugi lastnik, garažirano, dobro ohranjeno, prodam. ©(068)75-243. 211 R 19 RT 1.4, letnik 1994/95,39.000 km, bel, ohranjen, prodam za 1.220.000 SIT. © (068)24-449 ali (0609)652-368. 213 ŠKODO FAVORIT LX, letnik 1993, prodam. rt (068)75-255, po 17. uri. 224 PASSATTDI, letnik 1994, kot nov, prodam ali menjam. © (068)341-952. 233 R EXPRESS 1.4, letnik 1994, s stekli, prodam. © (068)73-486 ali (041)515-004. CLIO 1.2 BE BOP, letnik 3/96, bel, prvi lastnik, ugodno prodam. © (061 )777-568. 241 TRAKTOR ZETOR 5211, s kabino, 2800 delovnih ur, prodam. © (068)50-114. 247 ASTRO 1.4 i, letnik 12/94, 65.000 km, 5V, prvi lastnik, prodam. © (068)66-639. 249 OPEL KADETT 1.4 S, letnik 1991, 86.000 km, odlično ohranjen, prodam. © (0608)74-086. 251 R 4 GTL, letnik 1989,90.000 km, registriran do 8/99, odlično ohranjen, prodam. © (068)325-974. 252 GOLF, letnik 1987, rdeč, lepo ohranjen, prodam. © (068)25-903. 262 DAEWO RACER GSI, letnik 1994, registriran do 8/99, kovinsko siv, ugodno prodam. © (041)730-165 ali (0608)20-065. 272 JUGO 45, letnik 1989, ugodno prodam. © (068)324-733. 276 GOLF D. letnik 1985, S paket, ugodno prodam. © (068)65-450, popoldan. 277 REZERVNE DELE za diano (dva cilindra), prodam. © (068)52-181. 183 OPEL KADETT 1,6 i, karavan, letnik 1991, dobro ohranjen, prodam za 730.000 SIT. © (0608)77-582. 219 GOLF D, letnik 1986, bel, dobro ohranjen, prodam © (068)78-147. 226 Z 101 jugo 55, 62.000 km, dobro ohranjen, prodam. ©(068)28-096. 188 JUGO 45, letnik 1991, 69.000 km, rdeč, ugodno prodam. © (068)27-497. 229 JUGO SKALA 65, letnik 1989, 5 prestav, dodatno opremljen, v odličnem stanju, prodam. © (0608)87-615. 250 JUGO SKALA 55, letnik 1989, registriran do 1/2000, prodam. © (068)67-079. 264 FORD ESCORT CL, letnik 12/93, rdeč, prodam. © (068)82-060. 201 R 5 CAMPUS D, letnik 1993, registriran do 9/99, prodam. © (068)42-115. 248 R 19 TSE, letnik 11/90, kovinske barve, lepo ohranjen, prodam. © (068)770-120. 240 POHIŠTVO SPALNICO, staro letno dni, prodam. (0608) 31-592. 185 POSEST VINOGRAD z zidanico v Kančcm dolu pri Dolžu prodam. © (068)89-781. 176 V1NOG RAD z zidanico v Starem Gradu nad Podbočjem pri Kostanjevici prodam. Prostor, primeren za ureditev stalnega bivališča. © (061)481-978. 187 VINOGRAD, 8 a, na Gradišču pri Sv. Ani, Vrhpeč, prodam. © (068)78-429. 195 V OKOLICI Novega mesta kupim manjši vikend ali zidanico. © (068)27-856. 196 VINOGRAD z zidanico v Jeperjeku pri Tržišču in seno prodam. © (0608)80-278. BIVALNI VIKEND ali manjšo starejšo hišo na ne previsoki legi kupim. © (068)322-841. VINOGRAD v okolici Pišec prodam za 300.000 SIT. © (0608)56-738. 263 NA SUHORJU nad Prečno prodam sončno parcelo z lepim razgledom, asfaltom do parcele, kupim pa večji smrekov gozd. © (041)726-755. 269 V BLIŽINI Črnomlja oddan*v najem 0.5 ha kvalitetne njive. © (068)25-154. 200 VINOGRAD, 13 a, z zidanico in 13 a ostalega zemljišča prodam. © (068)20-284. 198 TRAVNIK, 55 a, v Novem mestu (nad Ko-štialovo ul.), prodani. © (068)75-078. 231 VEČJI VINOGRAD v Stari Bučki oddam. ©(068)770-161. 173 2 HA bukovega gozda pri Dobrniču in 2 mlada psa prodam. © (068)87-741. 243 PRODAM OPAŽ prve kvalitete, 720 SIT/m2, druge kvalitete, 500 SIT/m2, talni pod ter bruna po 1200 SIT/m2 prodajamo. Dostava brezplačna! B (063)761-041 ali (041)522-479. 11 PRODAJA IN MONTAŽA opaža, ladijskega poda, brun, oblog iz plastificirane iverice in panelke v različnih barvah, izdelava lop, vrtnih ut in brunaric. Ladijski s folcem za viden strop od 1200 SIT, opaž od 700 SIT, bruna od 1200 SIT, plastificirana iverica od 900 SIT. rt (068)83-154. 94 KROMPIR za sajenje in jedilni (frizija, dezire, vesna, karlinford, navan, cita in sante) prodam. S (061)785-097. 172 KOSTANJEVO KOLJE prodam. S (068) 24-131. 199 BIOLOŠKI MED (Porezen, visokogorje Primorske), zdravilno pripravljen, prodamo. rt (068)23-443. 212 GNOJ in kravo prodam, B (068)59-082. 235 KOSTANJEVO KOLJE, dolžine 3 m, naža-gano in obdelano, prodam, rt (068)78-050. KOSTANJEVO KOLJE in stebričke na rastišču prodam. O (068)85-644. 280 BELO in rdeče vino ter krompir prodam. B (068)323-316. 169 SYNTHESIZER GEM, štiri oktave, velike tipke, 100 ritmov, stojalo, kovček, ugodno prodam. B (068) 324-377. 95 40-LITRSKI kotel za žganjekuho prodam. B (068)79-838. 215 CVIČEK in sadjevo ter hruškovo žganje prodam. B (0608)87-611. 220 KVALITETNO VINO cviček, domače žganje, motorno žago Stihi 051 prodam ali menjam za suhe hrastove plohe ali rabljen mešalec betona. B (0608)75-037. 181 KOZOLEC TOPLAR in 1.5 ha košnje sena prodam. B (068)84-220. 191 VEČJO KOLIČINO sadjevca prodam. B (068)73-634. 177 V Novem mestu (Bršljin) oddamo v najem dve pisarni v skupni izmeri 70 m2, primerni za poslovno dejavnost. Informacije na tel. 068/322-316 ali 322-356. TRAČNO ŽAGO za razrez hlodovine in 20 listov prodam. ©(068)45-101. 242 TRAČNO ŽAGO Arana diesel, z rezervnimi deli in žagami prodam. © (068)44-963 ali (041)726-637. 246 BALIRANO SENO, sadjevec, črno in belo vino ter koruzo prodam. © (068)344-017, zjutraj ali zvečer. 189 RAZNO NUDIMO TER UREDIMO delo na naftni ploščadi, ladjah ter ostala dela v tujini. Odhodi že v januarju. Samo resni pokličita na ©(041)750-843! 116 V VARSTVO sprejmem otroke. © (068)22-667. 170 GOSTINSKI LOKAL v obratovanju vključno s stanovanjsko hišo prodam. Možnost postopnega odplačevanja. Prevzem možen takoj'©(068)87-215. 171 VODOVODNO NAPELJAVO in centralno ogrevanje vam izdelamo strokovno in po zelo ugodnih cenah. Pokličite na © (041)707-418. ŽENITNO POSREDOVANJE IN PRIJATELJSTVA OBJEM OD SEDAJ TUDI V NOVEM MESTU ■ več kot 3 leta uspešnega delovanja -- več kot 2500 aktivnih članov -S (068) 342-002, mob. (0609) 630-450 NOVO LETO-NOV ZAČETEK in to v prijetnem kolektivu, kjer Vas za komercialno terensko delo ustrezno usposobimo in bogato nagradimo. Kličite med 9. in 15. uro na tel.: 061/159-90-03. MAŠKARADNE originalne kostime za otroke, pelerine za odrasle prodam, po želji pošljem. Remškar, © (061)1231-761 ali (0609)626-226, po 10. uri vsak dan. 193 PROSTOR za cvetličarno v bližini šmihel-skega pokopališča, 30 m2, oddam. © (068) 323-575. 204 ČESNOVE KAPLJICE po kitanjskem receptu preprečujejo infarkt, nastajanje tumorjev, sklerozo, stenokardijo, čistijo organizem! Naročila na © (090)41-54. 156 SIT/ min. 217 VELIK gostinski lokal za diskoteko, klub ali karkoli, opremljen, z gostinskim vrtom, dnevnim lokalom ter velikim parkiriščem, oddam. ©(041)726-755. 268 V VARSTVO vzamem otroka. © (068)342-506. 218 IZDELUJEM KUHINJE vseh vrst in obnavljam stare. © (068)45-358. 175 SLUŽBO DOBI NOVO LETO - NOV ZAČETEK, in to v prijetnem kolektivu, kjer vas za komercialno terensko delo ustrezno usposobimo in bogato nagradimo. Kličite med 9. in 15. uro na ©(061)159-90-03. 192 DEKLE za delo v kava baru pri Novem mestu zaposlimo. © (041)506-850 ali 24-332. NATAKARICO, KUHARICO ali PICOPEKA zaposlimo v novomeškem bistroju. Tel. 041/628-385 Zaposlimo poslovodjo (poslovodkinjo) za samostojno vodenje trgovine v Novem mestu. Pogoj: poslovodska šola. Nastop takoj! Ponudbe in informacije na 061/332-229. V TRGOVINI z avtodeli v Novem mes« zaposlimo trgovca. Zaželjeno poznavanje * ' , todelov. B (068)324-824 ali 323-043. 221 V DELOVNO RAZMERJE sprejmem« mizarja in delavca v mizarski delavnici Novem mestu. Resni interesenti pokliči!««2 B (068)347-054, od 7. do 13. ure. PRODAJALCA, lahko pripravnika,» prodajo računalniških iger v trgovini Novem mestu iščemo. Pisne vloge pošljitf « naslov: Mantis, d.o.o., Jarnikova 3,1113 Tj« ljana. 244 MIZARJA s prakso ali za priučitev zapo^ mo, starost do 30 let, iz okolice Novega J®®, sta. Mizarstvo Zupančič, © (068)75-374 & (041)682-512. ^ DEKLE za delo v cvetličarni zaposlim-(068)81-359 ali 81-860. 25; TRGOVSKO PODJETJE ZRNO zapo*1' šoferja (kamion vlačilec 25 t) za nedolo# čas. © (0608)75-410 ali 75-086. REDNA ZAPOSLITEV, varna prihodnosjj Samo za resne z osebnim prevozom-(041)712-986. 20 REDNO ali honorarno zaposlimo nata^! co v Artičah pri Brežicah. © (0608)778-K>°- RESNIM INTERESENTOM ponujam« priložnost za dober zaslužek v prostem c&i ©(068)51-916. v STANOVANJA DVOSOBNO STANOVANJE v Krškem.» nr, prodam ali dam v najem. © (061)1^ 130, po 16. uri ali (061)151-22-12, int- i dopoldan. V NOVEM MESTU prodam trisobno stan«-vanje. B (068)21-853 ali 24-124, zvečer. V NOVEM MESTU ali okolici najamem opremljeno garsonjero ali enosobno sta. vanje. ©(068)322-902. 22 TRISOBNO STANOVANJE v bloku «a Scidlovi cesti v Novem mestu prodam-(061)761-581. V NOVEM MESTU oddam opremlj«"" stanovanje. B (068)341 -646. po 16. uri. p TRIČLANSKA DRUŽINA s Iril«1"'^ otrokom išče stanovanjc. Pripravljeni s pomagati ostarelim ljudem (tudi na kme v v bližnji okolici Novega mesta v zame!!?zg) stanovanje in minimalno plačilo! © < 326-035. 2 , SVA MLAD PAR in si želiva najeti eno-aj1 j cnoinpolosbno stanovanje v Novem ©(068)324-718. GARSONJERO v Metliki, NBK 3.37 nr.2 i opremo, prodam za 3.850.000 SIT. © 50-093. " 1 ŽIVALI SPREJEMAMO NAROČILA za enodnev«« kilogramske bele piščance ter rjave in S j haste jarkice. Martin Metelko, HudoBre 1" , 16, Studenec, B (0608)89-038. PUJSKE, težke do 30 kg, in seno v balah prodam B (041)536-790. TELICO in hrastove deske, 4 cm, Rodič, Ruhna vas 6, Škocjan. TEŽKE bele kokoši za zakol in rjaveJar^j^ | pred nesnostjo prodajamo. Ramovš, Sen pert,© (068)40-189. DVE KOZI prodam. Štefan Erjavec, Gabrja Brusnice. B (068)85-948. PRAŠIČA, 130 kg in novo kalano kostanj^ j vo kolje prodam © (068)85-604. PERUTNINARSTVO in valilnica ! Senovo, obvešča vse stranke in cenjene kupj^’ da sprejema naročila za vse vrste belin. hastih in rjavih enodvenih piščancev- | (0608)71-375. 130 KG bika sivca prodam. © (068)65*^ J POLOVICO krave prodam ©(068)26*8^ • film % • POGAJALEC, akcijski triler (The Negotiator, 1998, 140 minut, ZDA, režija: E Gary Gray) Pogajalec je res zelo klišejski film, toda nič zato, saj gre za klišeje v najboljšem pomenu te sicer niti najmanj spoštovane besede, v smislu stare dobre in preverjene klasičnosti torej. Režiser Gray je zato na nek način posnel konzervativen film, kajti v vseh, sicer le po številki dolgih 140 minutah niti enkrat zares ne preseneti. Oziroma preseneti že, pa še kako, toda le toliko, kolikor presenečajo klasični trilerji v okviru žanra. Izven te forme gre le še za enega v vrsti korektnih, toda skorajda že konfekcijskih izdlekov. Po drugi strani pa Pogajalec kot triler, močno navit z akcijo, z gledalcem manipulira, da zaboli glava. Kdo je dober in kdo slab policaj, kdo laže in kdo govori resnico, kdo je kriv in kdo nedolžen? In tako te film pogoltne, še preden se zaveš, kaj se dogaja, v žanru in izven njega. Na klišeje seveda gladko pozabiš. Dobro, ne? Samuel L. Jackson je Danny, pogajalec posebne enote chi-caške polieje. Tip je hudičevo dober, pogumen, samozavesten, pošten kos psihologa in special-ca, pragmatičen brihtnež. Toda nenadoma nekdo pihne njegovega najboljšega prijatelja, prav tako policista, ki mu je malo predtem nakazal, da nekaj ve o nepojasnjeni kraji milijonov iz policijskega fonda za penzije. Ker se znajde na kraju dogodka minuto po umoru, je seveda prvi in edini osumljenec. Nenadoma mu nihče več ne zaupa, ne verjame na besedo, na njegov edini argument. Toda še preden ga zaprejo, nedolžni Danny vzame pravico v svoje roke, ugrabi šefa oddelka za notranji nadzor (pokojni J. T. Wlash) in še nekaj pasantov ter se zabarikadira v nekem nebotičniku. Tip obrne svoj poklic na glavo, toda ravno tu je njegov adut, saj pozna vse pasti in možnosti pogajanj. Njegovi kolegi specialci pa niso niti najmanj pri volji za pogajanja, zato ni čudno, da začnemo sumiti vpletenosti v krajo penzij kar vse po vrsti. Hvala bogu ima Danny kar nekaj smisla za politiko, tako izposluje, da se bo pogajal samo z Chrisom Sabia-nom, tudi tokrat fenomenalnim Kevinom Spaceyjem, posebnežem, ki se pogaja tudi 55 ur skupaj in pri tem že 5 let ni potegnil pištole. Sabian je torej mirovnik, nenasilnež, predvsem pa nima nič skupnega z Dannyjevimi policaji, nepristranski outsider. Toda tudi on je le pogajalec, Danny pa potrebuje angažiranca, ki mu bo pomagal dokazati njegovo nedolžnost. Vse bolj se nam dozdeva, da gre za zaroto, ki je ali zelo dobro načrtovana ali pa poka po vseh šivih, potencialno vpletenih pa sčasoma več ne štejemo. The Negotiator je nesporno pameten in gledljiv film. V njem je sicer nekaj danes že nepogrešljive pirotehnike, ne pa tudi prav tako že skoraj obveznih in poneumljajočih specialnih efektov. Prevsem je veliko napetosti, trilerja, drame, akcije, dva odlična karakterna igralca in umen režiser. Mini klasika. No, roko na srce, tu gre bolj za akcijo. TOMAŽ BRATOŽ PBS. Poštna banka Slovenije, d.d. Presežek sredstev, ki jih trenutno ne potrebujete, lahko vežete nad 6, 12 mesecev ... na vseh poštah. Informacije na telefonskih številkah 062/449 24 63 ali 0631425 27 27. IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rustja UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezck-Jakše, Jožica Dornii, Breda Dušic Gornik, Tanja Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar. IZHAJA ob četnkih. Cena posamezne številke 210 tolarjev; naročnina za I. polletje 5.330 tolarjev, za upokojence 4.797 tolarjev; letna naročnina 10.920 tolarjev, za upokojence 9.828 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. letno 21.840 tolarjev; za tujino letno 70 evrov oz. druga valuta v tej vrednosti. Naročila in odpovedi upoštevamo samo s prvo številko v mesecu. OGLASI: 1 cm v stolpcu za ekonomske oglase 2.800 tolarjev (v barvi 3.000 tolarjev), na prvi ali zadnji strani 5.600 tolarjev (v barvi 6.000 tolarjev); za razpise, licitacije ipd. 3.300 tolarjev. Mali oglas do deset besed 1.700 tolarjev (po telefonu 2.200 tolarjev), vsaka nadaljnja beseda 170 tolarjev; za pravne osebe je mali oglas 2.800 tolarjev za 1 cm v stolpcu. ŽIRO RAČUN prt Agenciji za plačilni promet: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-107-970-27620-440519 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 8000 Novo mesto. Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda in naročniška služba 323-610; mali oglasi in osmrtnice 324-006. Telefaks: (068)322-898. Elektronska pošta: info@dol-list.si Internet http:llwww.dol-list.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odst. prometni davek. Računalniški prelom in filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Tisk: DELO-TČR, d.d., Ljubljana. SUZUKI AVTOSERVIS MURN Resslova 4, Novo mesto ■s 068/24-791 BALENO 1.6 GS, 4WD SWIFT GAL Akcija terenci: SAMURAI LX,3V VITARA LX, 3V VITARA V6, 2.0, 5V, klima PRODAJA in SERVIS 2.400.000 SIT že od 1.295.000 SIT 1.895.000 SIT 2.695.000 SIT 3.795.000 SIT A Sprejemamo naročila za enodnevne piščance, bele, rjave, grahaste. Valilnica HUMEK tel. (068) 324-496, 67-108. PRAŠIČA, od 150 do 170 kg, prodam. Tel. 0608/75-218. tTLICO, brejo 7 mesecev, in rdeče vino Prodam. 7T (068)81-867. 253 P^rJJKE po 300 SIT/kg, prašiče, 100 kg po 4» StT/kg, od 200 do 300 kg pa po 180 SIT/ ‘S prodam. TT (062)781-391. 265 MLADE NESNICE hisex, rjave, pred nes-n°stjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo P°“godni ceni. Naročila in informacije: Jože Zupančič, Otovec, Črnomelj, S (068)52-806, ostilna Krulc, Mostec, Dobova, ® (0608) Dušan Sajevec, Vavta vas 9, B (968)84-111, Anita Janežič, Slepšek, Mokro-nofc» (068)49-813. 279 prašiča , težkega cca 140 kg, domača hra-/iI?ob z? O) K O CD C O- O/ (D S VS- °/cev n S 068/324-377 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska c. 48, Ljubljana, na podlagi 2. točke 60. člena Zakona o varstvu okolja (Ur. list RS, št. 32/93 in 1/96) v postopku izdaje enotnega dovoljenja za gradnjo objekta za dekontaminacijo investitorja NUKLEARNA ELEKTRARNA KRŠKO, p.o., Vrbina 12, Krško, s tem JAVNIM NAZNANILOM OBVEŠČA JAVNOST 1. da bosta osnutek enotnega dovoljenja za gradnjo objekta za dekontaminacijo in Skrajšano poročilo o vplivih na okolje, Zgradba za uparjalnike (prostor za dekontaminacijo), ki ga je pod oznako IJS DP-7991 v mesecu decembru 1998 izdelal Institut Jožef Stefan, EC SEPO, Ljubljana, javno predstavljena oziroma dana javnosti na vpogled in seznanitev v prostoru Kulturnega doma Krško, Mala dvorana, Trg Matija Gubca 2 od 22.1.999 do 5.2.1999, vsak delovni dan med 7. in 16. uro 2. da bo javna obravnava z zaslišanjem investitorja NUKLEARNE ELEKTRARNE KRŠKO, p.o., Vrbina 12, Krško, opravljena dne 3.2.1999 ob 16. uri v prostoru Kulturnega doma Krško, Mala dvorana, Trg Matija Gubca 2 3. da se mnenja in pripombe lahko v času javne predstavitve vpišejo v knjigo pripomb, ki se nahajajo v prostoru Kulturnega doma Krško, Mala dvorana, Trg Matija Gubca 2, ali v pisni obliki posredujejo Ministrstvu za okolje in prostor do 5.2.1999 kakor tudi podajo na zapisnik na javni obravnavi. servis RHEN mm pooblaščeni servis - prodaja vozil in rezervnih delov /SLAVKO GRILI ZUPNCA3i Pooblaščen servis FIAT in LANCIA / NOVO MESTO I Prodaja vozil FIAT, LANCIA / tei./fax: 068/28-714/ in ALFA ROMEO Originalni rezervni deli FIAT, LANCIA in ALFA ROMEO Kleparske in ličarske storitve ZAČENJA SE SEČNA SEZONA! TANIN, D.D., SEVNICA OBVEŠČA SVOJE CENJENE DOBAVITELJE, DA TUDI V LETU 1999 ODKUPUJE LES PRAVEGA KOSTANJA. ZA VSE POTREBNE INFORMACIJE POKLIČITE TEL. ŠT. 0608 41 349. Če želite vsak četrtek v letu prejeti vsebinsko bogat in oglasno odmeven časopis, ki ga bere blizu sto tisoč ljudi, izpolnite naročilnico in jo pošljite na naslov: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p.212. Za vse drugo bomo poskrbeli mi, vi pa pazite, da si ne bo ob četrtkih sosed iz vašega poštnega nabiralnika pred vami “izposodil” vašega Dolenjskega lista. Naročilnica za DOLENJSKI LIST S to naročilnico naročam DOLENJSKI LIST za: Ime in priimek:____________________________________ Upokojenec: Naslov (kraj, ulica, hišna številka): Pošta: Naročnik izjavlja, da naročilo res velja zanj, dokler naročnine ne bo pisno odpovedal, sicer pa bo naročnino plačeval osebno ali s položnico, ki ntu jo bo poslal Dolenjski list. Naročnik bo časopis začel prejemati od prve številke dalje v mesecu: 1999 Kraj: Datum: Podpis: ^ 1 v j 23 PORTRET TEQA TEclNA Jože “Pri delu je vesten, požrtvovalen, dober in skromen delavec. Nikoli mu ni težko delati, ne glede na to, da mora pogosto prilagajati svoj delovni čas in ga spreminjati glede na pomanjkanje delavcev v proizvodnji gospodarske enote. Njegove vrline, ki jih spoštujejo tako sodelavci kot obsojenci, so velika strokovna usposobljenost, pridnost, vztraj-I nost in sposobnost vzpostavljanja dobrih delotvomih odnosov,"je bilo med drugim zapisano v obrazložitvi priznanja ministra za pravosodja Tomaža Marušiča. Nedavno lega je namreč minister nekaterim delavcem slovenskih zavodov za prestajanje kazni zapora in prevzgojnega doma podelil priznanja za dolgoletno delo in prispevek k ustvarjanju sodobnega sistema izvrševanja kazni. V zavodu za prestajanje zaporne kazni Dob pri Mirni je bilo odlikovanih pet zaposlenih, poleg Jožeta Pirca še Anton Maver, Mirko Poljanec, Radovan Trebše in Mihaela Štrukelj. Jože Pirc se je rodil pred 48 leti in ves čas živi v Zgornjih Mlade-tičah pri Tržišču, kjer si je ustvaril družino in zgradil hišo. Po končani osnovni šoli ga je pot zanesla v Metalno, kjer se je izučil za strojnega ključavničarja in ob delu končal srednjo strojno šolo. Od delovodje je napredoval v vodjo obrata, potem pa sta bili radovednost in želja po spoznavanju novega močnejši in javil se je na razpis za vodjo izmene v obratu Pohorje Mirna. Tako je padel v povsem drugačno delo. Ne le zaradi tehnologije, ampak tudi zaradi novega okolja v livarni je leta 1995 napredoval v vodjo obrata. Gospodarska enota Pohorje Mirna ni tipična tovarna, saj je približno polovica delavcev zapornikov. “Z ljudmi delam že 24 let. Res, da je tu delo zaradi obsojencev bolj specifično, a to mi ne pomeni dodatnega bremena. Zaradi tega tudi nikoli nisem imel kakšnih pomislekov, čeprav imamo včasih opravka z ljudmi, ki še nikoli niso fizično delali ali pa še niso opravljali takšnega dela. Zato smo mi v delovnem procesu eni prvih, ki jim moramo vcepljati delovne navade in jih učiti, saj je tudi delo pomemen del prevzgoje, "pravi Jože in dodaja, da trenutno ne pomišlja, da bi šel na kakšno drugo delovno mesto, v drugo podjetje. Tudi zato ne, ker so v tej gospodarski enoti v zadnjem letu dosegli velik napredek in dobili standard ISO 9001. In to kljub temu da je na delovnih mestih, kjer delajo zaporniki, fluktuacija delovne sile velika in je zato nivo zahtev tehnologije težje doseči. “Tako obsojence kot zunanje zaposlene jemljem enako. Ne delam razlik med njimi. Za nas, ki smo zadolženi za izvrševanje delovnega načrta in kakovosti, so pač vsi proizvodni delavci in jih ne moreš drugače obravnavati, ” pravi Jože, ki si je v 12 letih dela na Dobu ustvaril tudi avtoriteto. “To lahko dosežeš in obdržiš le z znanjem, s sposobnostjo in primernim odnosom, ” dodaja. Sicer pase ne spomni, da bi v vseh teh letih kogarkoli, ki je obsojen in dela v “njegovem” obratu, tikal. Le s takšnim odnosom lahko pričakuješ, da bodo tudi drugi do tebe enaki. TANJA GAZVODA Dejavni lutkarji Društvo Klemenčičevi dnevi vsestransko poživlja slovensko lutkarstvo NOVO MESTO - V baročni sobi grmskega gradu so člani umetniškega sveta festivala Klemenčičevi dnevi v torek, 19. januarja, opoldne predstavili knjižno novost -slovenski prevod Zgodovine evropskega lutkarstva poljskega tetrologa Jurkovvske-ga, novo številko revije Lutke, ki je začela po dveh letih ponovno izhajati v Novem mestu, avtorski projekt Alenke Pirjevec Perikles, ki je imel krstno izvedbo decembra v Novem mestu, in priprave na predstavo z lutkami Sama Simčiča O krokotarju in zlatem jajcu, ki bo krstno uprizoritev doživela maja prav tako v Novem mestu, kamor sta se preselila sedež in dejavnost društva Klemenčičevi dnevi. Predstavitve so se poleg številnih gostov in lutkarskih soustvarjalcev udeležili tudi poljski veleposlanik v Sloveniji Macyej Szy-manski, kulturni ataše Les-zek Hesel in novomeški župan dr. Tone Starc. Več v naslednji številki Dolenjskega lista. Ajda pod glavo za boljši spanec SPET VELIKO PIJANIH KRŠKO - V Posavju je bila v soboto ponoči poostrena kontrola prometa. Policisti so ustavili 219 voznikov. Pihati so dali 44 voznikom, alkotest pa je pokazal preveč alkohola kar v 21 primerih. Najvišja stopnja je bila 2,51 promila. Z JADRALNIM PADALOM PO AVSTRALIJI NOVO MESTO - Društvo novomeških študentov vabi na predavanje z diapozitivi Marjana Graha z naslovom “Z jadralnim padalom po Avstraliji”, ki bo v soboto, 23. januarja, ob 19.30 v galeriji Luna. Vstopnine ni! Halo, tukaj je bralec Dolenjca! Previsoke table - Topliški župan pozabil na Sotesko - V Kostanjevici pogrešajo trgovino - Prevelika skrb za Rome - Kraja rož na pokopališču ■ Ogroženi z Balkana “Ali poslanci sploh komu odgovarjajo za svoje delo oziroma nedelo? Sprejemajo bedaste zakone, ki rušijo naše gospodarstvo in sploh vse, kar je bilo dobro, potem pa gredo še predčasno v pokoj z velikimi denarji,” je bil razbuijen Franc Kirn iz Novega mesta, ki nikakor ne more razumeti, da jih je v parlamentu ponavadi le tretjina. “Kdo vodi evidenco prisotnosti? Predstavljajte si, da v nekem podjetju ne bi bilo v službo več kot polovice delavcev!” je dejal. Poslušalka iz Mirne Peči je sporočila neprijetno izkušnjo pri nakupovanju s čeki. “Kupovali smo v trgovini Moderni interieri v Ločni in pri Dragu Klemenčiču na postaji, zmenili smo se za obročno odplačevanje na pet čekov, pa smo sedaj v decembru dobili od enega kar dva obroka. Plačati 75 tisoč naenkrat je bilo za našo družino velik zalogaj, gotovo pa to tudi po zakonu ni pravilno. Tako se ne dela!” je povedala razočarana nakupovalka. Draga iz Novega mesta je h klicu v našo rubriko spodbudil dogodek na novomeški avtobusni postaji. Ustavila ga je starejša gospa in ga poprosila, naj ji s table prebere, kdaj Halo, tukaj DOLENJSKI LIST! Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski Številki (068)323-606 vas čakamo vsak četrtek med 18. in 19. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil. gre njen avtobus. Table s prihodi in odhodi avtobusov so postavljene zelo visoko, preko dva metra. Prometnik Dušan Mikec z novomeške avtobusne postaje je dejal, so table morda res previsoko, da pa se ljudje o odhodih in prihodih avtobusov lahko pozanimajo pri okencu z informacijami. Bralec iz soteške fare je povedal, da so mnogi z levega brega Krke, ki obsega vasi Dolenje in Gorenje Polje, Gabrje, Drenje in Sotesko, razočarani, ker je bil pri predstavitvi novih županov prvi župan nove občine Dolenjske Toplice tako pozabljiv. Omenil je turizem za Sotesko in nič drugega. Mnogi s tako predstavitvijo niso zadovoljni. “Zadnji namensko določen samoprispevek za te vasi je izginil neznano kam, zato občani z levega brega nočejo biti žrtve starih nedokončanih gradenj v Dolenjskih Toplicah, to je mrliške vežice in doma kulture. Občinski svetniki, izvoljeni*iz teh vasi, naj bi v občinskem svetu predstavljali resnične potrebe in želje občanov. Upamo, da bo del davkov prišel tudi nazaj v te vasi za javno blaginjo,” je menil klicatelj in pripomnil, da so te besede dobronamerne in v spodbudo županu. A. J. iz Kostanjevice pravi, da se krajani čudijo, zakaj so zaprli Mercatorjevo trgovino z mešanim blagom. “To je zelo slabo za mesto, ki hoče biti celo občina,” je bila nezadovoljna in je dodala, da ne razume, kako lahko v mestu brez težav uspeva kar devet gostiln. Semičanka M. Š. pravi, da je v prejšnji številki v Semiških tropinah opazila napisano “tak me zebe, da me uha...". Meni, da je to narobe napisano, ali pa tisti ni Semičan, kajti pri njih bi rekli: “Tak me zebe, da me vuha.v”. V zvezi z Romi je klicala Vanja iz Semiča. Meni, da jih naša država preveč podpira, in to predvsem lenuhe. Marjeta Papež s Centra za socialno delo Črnomelj je povedala, da je denarni dodatek vezan na Zakon o socialnem varstvu, ki pa ne določa, za koga. “Denarni dodatek je vezan na tiste brez dohodka. Dobitnik mora imeti status neza- poslene osebe, za Rome pa je pogoj, da njihovi otroci hodijo v šolo. Tudi Romi morajo biti prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje, in če na primer odklonijo ponujeno delo, je to lahko razlog, da denarne pomoči ne dobivajo več,” je pojasnila Papeževa. Bralka z Malega Slatnika ne more razumeti, kako so lahko neznanci pred nekaj dnevi na njenem grobu na šmihelskem pokopališču pokradli umetne rože iz dveh vaz, kar tu menda sploh ni redkost. “Je še kaj gršega kot krasti z grobov?” je upravičeno ogročena. A. Z. iz Podturna sprašuje novega topliške-ga župana Franca Vovka, kaj namerava storiti v zvezi z varstvom otrok od porodniške do treh let starosti. “To ni urejeno, v varstvo jih lahko dajemo le na črno,” je povedala bralka. Župan je dejal, da pozna ta problem, o rešitvi pa kaj konkretnega še ne more reči. Rajko iz Brestanice zanima, zakaj brežiška porodnišnica v Dolenjskem listu lahko obvešča o novorojenčkih, novomeška pa ne. Na to je opozarjalo že več naših bralcev, toda kljub prizadevanjem nam do sedaj še ni uspelo dobiti dovoljenja od bolnišnične uprave. Silva iz Semiča motijo komentarji Marjana Legana na prvih straneh Dolenjskega lista. “Vedno se spotakne ob pomladne stranke. Od urednika časopisa bi pričakoval več objektivnosti. Sicer pa menim, naj Dolenjski list ostane pokrajinski časopis in ne glasilo LDS,” je povedal Semičan. Leopold Korelec iz Črnomlja je v zvezi z našo zadnjo anketo o ogroženosti slovenstva dejal, da to ni ogroženo zaradi Evrope, pač pa Balkana. “V časopisih dnevno beremo, da je v Sloveniji na desetine tujcev pribežnikov, mi jih pa kar sprejemamo, čeprav so to ljudje z dna družbenih lestvic. Pa se tako radi sklicujemo na Evropo! Toda ta je pametna, vrača slehernega pri-bežnika tja, od koder je prišel. Naša gostoljubnost nas bo še drago stala!" je bil odločen Korelec. Vzglavnik z ajdovimi luščinami zelo primeren tako za zdrave kot bolne Ajdove luščine, ki nastanejo pri pripravi ajdove kaše, so na Slovenskem še do nedavnega končale ČUDEŽNO JAJCE - Ponavadi, ko govorimo o čudežnih jajcih, pomislimo na zlato jajce. Tokrat ni tako. Antonu Tomiču s Trebelnega je ena izmed kokoši (grahasta), pred meseci znesla jajce drugačne oblike, kot je običajno. Ni “jajčaste” oblike, pač pa bolj podolgovato in ozko, v obliki svaljka (na sliki). Povedal je, da se kaj takega še ni zgodilo. Omenjena kokoš ne prej ne kasneje ni več znesla takega. Jajce so že ubili in ga porabili v kuhinji, imelo pa je ravno tako rumenjak in beljak kot navadno. Igra narave je neverjetna. (L. M.) NAMESTO DO DELA, OB DENAR NOVO MESTO - V četrtek, 7. januarja, je bil v Dolenjskem listu oglas s telefonsko številko, v katerem je neznanec ponujal delo na naftni ploščadi. Oškodovanec 22-letni E. Š. iz okolice Črnomlja je poklical neznanca po telefonu in ta mu je povedal, da naj v primeru, če ga to delo zanima, še istega dne nakaže na hranilno knjižico 24.250 tolarjev, nato pa naj se 13. januarja zglasi v zdravstvenem domu v Kopru, kjer bo opravil zdravniški pregled. Ko je Črnomaljec prišel v zdravstveni dom, tam o tem niso vedeli ničesar, povedali pa so mu, da je v zadnjih dneh k njim prišlo kar nekaj ljudi z istega razloga. IZ CERKVE UKRADLI DENAR CERKLJE OB KRKI - V nedeljo popoldne so prišli do cerkve sv. Marka v Čerkljah ob Krki neznani Romi. Mlajši Rom in ženska, verjetno njegova mama, sta šla v cerkev in se ustavila pri zaklenjeni leseni omarici, ki je namenjena zbiranju prispevkov. Omarico sta na silo odprla in vzela dve kartonski embalaži, v katerih je bilo več kovancev in za približno 15 tisoč tolarjev bankovcev. Ko sta se odpravila iz cerkve, ju je ustavil duhovnik, ki mu je uspelo dobiti le kartonsko embalažo s kovanci, bankovcev pa nista hotela dati. Policisti so storilcem na sledi. na gnojišču, saj za kompost ali hrano živalim niso primerne, sedaj pa bo očitno tudi ta del ene najbolj zdravih rastiln (ni je namreč potrebno škropiti s pesticidi, ker škodljivcev skoraj nima) koristno uporabljen. Toni Rangus, mlinar iz Dolenjega Vrhpolja, kjer se z mlinarstvom ukvarja že tretji rod, seje namreč odločil, da bo izdeloval blazine, kijih Japonci in Kitajci poznajo že dolga stoletja, razširila pa seje tudi drugod po svetu, pri nas pa je uvožene možno kupiti v Top shopu. V domovini ajde na Kitajskem znajo to rastlino dosti bolje izkoristiti, saj iz nje pridobivajo celo kis, čaje, žganje, pivo, žvečilni gumi in drugo, seveda pa so spoznali tudi pomembno plat očiščenih luščin, saj zelo dobro prevajajo vlago in toploto. Zaradi tega so blazine, polnjene z njimi, primernejše od polnjenih s puhom ali iz sintetičnih materialov. To je še posebej pomembno za bolnike, ki so priklenjeni na posteljo, saj na klasičnih blazinah zaradi nepreva- j janja vlage in toplote lahko dobijo preležanine. Toni Rangus je začel z luščinami polniti blazine poizkusno, testirali sojih tudi domači in bližnji in zaenkrat so občutki dobri, natančnega postopka od lusk do blazine pa Toni ne želi izdati. Poslovna skrivnost pač. Bo pa tehnologijo še dodelal, pri tem pa mu pomaga dr. Ivan Kreft z Biotehniške fakultete v Ljubljani, eden največjih poznavalcev ajde pt' nas, tudi avtor knjige Ajda. “Luščine vsebujejo antioksidante, med drugim tudi rutin, ki je blago razkužilno sredstvo. Zaradi tega je tudi manj nevar-nosti za pršice, hkrati pa so v luskah obrambne snovi, ki so rastlini obramba pred boleznimi m škodljivci, zato obstaja možnost, da imajo luske takšno vlogo tudi v blazinah, kar pa še raziskuje; mo,” je v pogovoru za Dolenjski list dejal dr. Kreft. T. GAZVODA TONI RANGUS Z BLAZINO IZ AJDOVIH LUŠČIN - Takšno blazino odlikuje boljša prevodnost vlage in toplote, kar je še posebej pometnbn0 poleti in za bolnike. (Foto: T. G.) TURNIR DEBATNIH KLUBOV - Novomeški gimnazijci so na regiji debatnem turnirju sodelovali prvič, zato so bili toliko bolj veseli zmage nfl hove ekipe. Kljub temu, da so bili novinci, so pokazali veliko znanja >n retoričnih sposobnosti. Na fotografiji je predstavnik ekipe kočevske g1"1' nazije, ki odgovarja na vprašanja debatorke nasprotne strani iz ekip novomeških gimnazijcev. (Foto: J. D.f RAZVIJANJE MIŠLJENJA V debati zmagali Novomeščani V soboto je bil v Novem mestu turnir debatnih klubov - Zmaga novomeške gimnazija L. M. NOVO MESTO - V Angliji in ZDA je tekmovanje debatnih klubov že tradicija, pri nas pa jc novost, ki jo je leta 1996 začel uvajali Zavod za odprto družbo Slovenije. V tem času je k sodelovanju privabil že 30 debatnih klubov, v katerih sodelujejo predvsem srednješolci, zadnje čase pa tudi študentje. Minulo soboto je bil na novomeški gimnaziji regijski turnir debatnih klubov, na katerem so prvič nastopili tudi novomeški gimnazijci in na koncu zmagali. Ustanovitelj debatnega programa Karl popper pri nas je Zavod za odprto družbo, ustanavlja pa se slovensko debatno združenje Za in proti, ki bo skrbelo za razvijanje debatnega programa v Sloveniji. Koordinatorka debatnega programa za Slovenijo Bojana Skrt je povedala, da je njihovo vodilo pri tem razvijanje komunikacijskih veščin in kritičnega mišljenja pri mladih, spodbujanje tolerantnosti in spoštovanje drugačnih idej ter poglablanje zani- ■ manja za aktualne dogodke oz. problematiko. Letos je bila prva tema: Država bi morala podpirati izobraževanje samo v uradnem jeziku in druga: Istospolnim partnerjem bi morali dovoliti posvojitev otrok. “Sodniki ne ocenjujejo, ali so trditve pravilne ali ne, ampak kako so argumentirane, poleg tega ocenjujejo tudi organizacijo govora in nastop,” je povedala Skrtova. Debata poteka po strogo določenih pravilih - omejen čas, kultura dialoga. Na regijskem turnirju debatnih klubov minulo soboto v Novem mestu se je pomerilo 12 ekip iz črnomaljske, kočevske in novomeške ter poljanske gimnazije iz Ljubljane. In čeprav so debatni turnirji pri nas še novost, so dijaki pokazali veliko znanja in reto- ričnih spretnosti. V finalu sta * pomerili kočevska ekipa El Diajf lo A in novomeška ekipa A. S00 niki so odločili, da so boljši Nov0a j meščani, druga je bila omenje" | • Proglasili so tudi najboljše d*j batorje; prvo mesto so prisodi ^ Jani Pavlič i/. poljanske gim0^ z(je, drugo Igorju Lakoti iz koč* ske gimnazije in tretje Ra, Avbarju iz novomeške gimnuzl)*' Ravnateljica novomeške ninn1® zije Helena Zalokar je najbtfJ uspešnim ekipam in debaterje podelila priznanja, zahvalila P seje tudi njihovim mentorje«*^. ekipa iz Kočevja in tretja iz g'1?! nazije Poljane. Vesna Štefan'' Barbara Mali in Aljoša Verbetis ^ novomeške ekipe se bodo tak° 1 debati pomerili še na državn t’111 tekmovanju aprila v Ljubljani- I J. dorN|Z