IKKaiata*«« dnevnik ▼	|	T A d ^T A II I \ A	^ ^ The cm^-StoveniciSElr ^^f
tl«ai»iiil> *Immbl	I	lTI . \ £\ t\ I ■■ ■ l\	ta«l»mSH» "
^totowi	I	;VJI -1- ^ ll.ll; v^r iyil.	tettdever^r«^ 1
aioifl in prmztikov.	■	Sunday and-HoBčta^ ......................................um	List slovenskih delavcev v Ameriki.	|(
TXLKPOK FI1AXHS: 4tf7 001TLAHDT.	InUred u Second-Oltts Matter, September 81, 1903, »t the Port Office »t New York, K. T., mnder tki Act of Congress of Kini S, 117»,	ffSLBTON PISARNE: M87 CORTLAXD*.
KO. 107. — ŠTEV. 107.	NEW YORK, SATURDAY, MAY 7, 1910. — SOBOTA, 7. VEL. TRAVNA, 1910.	VOT.TTITE mu „ LETNIK XVTH
t Kralj Edward VII.[
-o-
Angleški kralj Edward YII. je v minoli noči obj 11:45 mirno zaspal. Njegova bolezen je bila le kratka in umrl je za pljučnico.
-o
Malo pred svojo smrtjo je še dejal: "Sedaj vem, da prihaja konec, povejte kraljici".
n
NOVI KRALJ SB IMENUJE GEORGE V.
Njegov prvi kraljevi čin je bil. da je obvestil Lord-Mayorja v Londona o smrti svojega očeta.
NEKOLIKO IZ ŽIVLJENJA POKOJNEGA KjM/LJA.
Loudon, T. maja. Kralj Edward VII. je v minoli noči ob 11.45 po kratki bolezni, -ki je trajala jedva tri dni, j metri. Njegovi sa:rti je priso^tovala I kralji a Aleksandra zajedno s prin-j cem Waleškim in njegovo ženo, oziro- , ma novim kraljem in novo kraljico. Pri?otni so bili tudi razni drugi člani kraljeve rodbine. Pokojni kralj jo bil star (i0 let. Nj sova smrt je bila i>o-vsejn mirna. Kralj se je jedva vrnil i/ Bšarritze v Franciji. Bolan je bil le tri <lni in sicer za pljučnico.
Zdravniki, ki so bili neprestano pri kralju, nL->o uradoma naznanili o nje-Rori smrti.
Takoj, ko je kralj umil, je princ 1 WaleSki glasom ustave postal kralj ' V«like Brit Miške. Novi kralj si bode 1 dal ime George V, Njegovo prvo delo " kot kralj je bilo, da je o smrti svo- < jega očeta urrada:ra naznanil Lord-Mayorju mesta London, kakor je to v Angliji takim jpovodom vodno običaj.
Novi kralj položi uradno kraljevsko prisego danes popoludne ob 2. Niri.
Tnkom dneva so kraljevi zdravniki izdali več buletinov, kteri vsi so se plašili neugodno.
Včerajšnja porodila o kraljevi bo- 1 lezui so >e glasila:
(London, 6. maja. Kralj Edward je 1 včeraj zbolel za bronhijalnim kataiom in dasiravno se je pričel takoj zdra- ' viti, se danes slabše počuti, kakor 1 včeraj. Danes zjutraj je bilo njogo- • vo stanje tako slabo, da so pozvali 1 pet najboljših angleških zdravnikov v palačo Buckingham. Vsled kraljeve ' bolezni je v (političnih in trgovskih J krogih opažati nekoliko vznemirnje- !' nosti.	1
Dasiravno trdijo zdravniki, da je kralj zbobl za bronbijalnim katarom, j se splošno trdi, da ima pljučnico, ta- 1 ko, tla mu preti najbrže smrt. Kra-11 ljiea se je vruila iz kontinenta v 1 Anglijo. Polieija je dobila nalog, da ' j mora skrbeti za to, da bode kTog palače vladal mir in d!a pride na ulico : v bližini palače po možnosti malo vo- i zov. Ker je kralj že star in ker se je | zadnje tedne sploh slabo počutil, ae j iz tega trk lepa, da ne bode več cakre- ' Val. — : Tekom zadnjih ur je nekoliko čla-I nov kraljeve rodbine obiskalo kralja i. v njegovi sobi, toda zdravniki niso ni- j komur pustili ostati v sobi več, kakor le »ar minut. Le 'kraljiea Aleksandra je skoraj vedno kraj kraljeve poste- ; i Ije. —	_ 1 j
Cena vožnja.
Paraik od A ust ro-A merietoa prog*
f'	*' ABGENTIN A'1	j;
odpluje dne 18. moja.
I« New York* v Trst in Reko. 8 tem pa mikom dospejo Slovenci in Hrvati: BMjhitrej« r iroj rojstni kraj.	j
Voftnja stane is Kav Torka do:
Trata aH Bok«...... 86.00. ,
Dc Ljabljana ......$35.60.
' JEfcgre^s ••••••• $36. SW.
Vožnje listke je dobiti pri Frank
Bafcser Co., 82 Cortlandt St., New ———------- -------
TIOJAKI IN ROJAKINJE, RAZ-|AI|UAJTR NAJVEČJI SLOVEN-I^KVNIK 4'GLAS NARO-
Kralj Ed\vard s? je vrnil v London minolo sredo in sk?er iz Biarritze v Franei.ii. Takoj na to so vsi opazili, da :n u tamošnji zrak ni mno^o koristil, 'kajti njegovo zlravje se ni po-! pravilo.
# * *
Včeraj popoludne je poklical krni" : k s^bi kraljico Aleksandro, kteri jc dejal, da se mu bli.ia konec in da jc-prepričan, da je po svojih močeh vedno vse v redu opravil in izvršil s voir tolžnosti. Preino je dal pozvati ikira-!jico, je dejal zdravnikom:. Sedaj vem. da prihaja konec, pokličite kraljico. ''
* * *
Pokojni kralj je bil rojen dne 9 novembra 18-L1 in je postal angleški kralj dne 22. januaija 11)51, oziroroc po smrti svoje matere kraljiee Viktorije.
Kot piinc TValešiki (ta priimek im? vsaki prestolonaslednik Velike Britanske), je živel vedno veselo in v njegovi okolici ni nikdar vlada žalost. V Parizu je bil splošno znan in sicer vedno le med' veseljaki. V Parizu, kakor tudi v Londona se je njegovo tnr.e imenovalo pri raznih škandalih kteiih jeden je -bil celo tak, da je moral leta 1890 nastopiti kot priča preri sodiščem. Pri igri baccarat je bil pokojni kralj, ko je bil še princ \ValeSki. za bankirja. Nekteri igralci so poteir pričeli očitati Sir William Gordon Cummingii, da igra napačno in vsled tega je Cumming tožil radi žaljenja. Pri tej obravnavi je moral pokojni Edtvard nastopiti kot priča.
Angleški parlament je veakrat poplačal dolgove pokojnika, ko je bil še prestolonaslednik, kajti kraljica Viktorija ni hotela poplačati velikanske dolgove svojega sina.
'Skoraj do svojega konca je angleški kralj vedno prisostoval konjskim dirkam v Epsom in Doncasterju. Predno je postal kralj, je bil tudi redni gost pri dirkah na Longeihamps.
Pokojnik je bil skrajno spreten politik in tekom zadnjih let je takore-koč on vodil vso svetovno politiko. Za časa njegovega vladanja je .prišlo do prijateljstva med Anglijo in Rusijo, dasiravno je bilo to pred leti smatrati za nemogoče. Potoval je mnosro in tako se mu je (posrečilo Nemčijo in njeno zaveznico Avstrijo skoraj popolnoma isolirati. dočim je Anglija sklenila zvezo z Francijo. Rusijo, Italijo, Japonsko, špansko in Portugalsko. —
• • *
Washington. D. C., 7. maja. Predsednik Ta ft je poslal kraljici-vdovi Aleksandri daljšo brzojavko v znak i sočutja vsega našega ljudstva povodom smrti kralja Edwarda. — Zajedno je tudi zvezini tajnik Knox brzojavno naročil našemu poslaništvu v Angliji, naj izreče v imenu našega ljudstva Angliji, oziroma Angleškemu parlamentu in angleški vladi iskreno
Za volitve na Ogrskem.
Dnaj, 7. maja. Cesar Fran Jo^ip je sprejel v avdijenvi ogrskega mini-ster»kega predsednika Kihuen Heder-varyja, ter odobril njegov predlog, vsled kterega naj se vrše volitve ! v ogrski parlament od 1. do 10. junija. | Isto je privolil Fran Josip v predlog, | vsled kterega naj se zasedanje nove-iga državnega zbora prične dne 21. junija.
16 let stari deček na vešala.
De Land, Fla., 7. maja. Tukaj so včeraj obesili 15 let starega deeka Lrving Hancbetta iz Connectieuta, kteri je dne 12. januarja umoril 13 let staro Clevie Tedderjevo. Na truplu nesrečne deklice so našteli nad 100 vbodljajev.
»r " ■ Itr ■ ? ' > .
v %	■ i .. MMd.:;/'-''
Pokojni angleški kralj Edward VJ_L in kraljica Aleksandra.
1 iz delavskih krogov, i ; Štrajki in brezdelnost. iJ
Železniški nakladalci v Chicago, 111., j ] so glasovali, naj li prično s štraj-! , kom ali ne; štrajkalo bode na tiso-' (] ' če nakladalcev pri 23 železnicah. "
' ŠTRAJK V TOVARNI LOKOMO- k
TIV V SCHENECTADY, N. Y. k
! h
1]
. j Mnogo delavcev tovarne za nre od ij ) Waltham Watch Co. brez dela. — k 1 Konec štrajka železničarjev v Co-.J
lumbus, O. — Predilci in tkalci.
i	J.
—o--.k
Chicago, 111., 0. maja. Včeraj zve- ^ čer so železniški nakladalci, ki de- s lajo pri 23 različnih železnicah, pri-, . čeli z glasovanjem, da tako doženo. j i naj li štrajkajo ali ne, da si na ta ! t način izposlujejo desetodstotno povi- ^ . sanje plače. Železnice so predlagale, j.
-	da se zadeva poravna potom poseb-
-	nega razsodišča in tako se je 3000 nakladalcev danes vrnilo na delo. Dve
i železnici, 'oziroma ChY'oOgo Great { i Western in Rock Island sta privolili; j. j v vse zahteve delavcev.	| ^
Schenectady, N. Y., 6. maja. V tu-j^ kajšnji veliki tovarni lokomotiv je' v pričelo 500 vslužbencev s štrajkom,; v y ker podjetje ni hotelo zopet nasta-ig viti nekega odslovljenega modelirja. j, kterega je vodstvo baje vsled pij a- g . ; nosti odslovilo.	^
? Boston, Mass., 6. maja. Do 25. ju- j r . lija bode moralo 3500 delavcev to-1: , varne za nrc Waltham Watch Co. po- j
-	eivati. Z delom se bode prenehalo j s -i 30. juuija. Od decembra naprej je i;
bila tovarna že petkrat zaprta, ker'o se je v tovarni več izdelalo, kakor se!c je zamoglo prodati. Nedavmo se je ; ^ tudi naznanilo, da ljudje sedaj vsled £ ^ draginje živil ne kupujejo ure.	h
Columbus. Ohio, 6. maja. Štrajku-jr , joči vslužbenei tukajšnjih uličnih že- t leznie so sklenili, da se zadovoljijo l s predlogom mestnega maywrja, kteri c 3 je predlagal, da vzame družba štiri i odslovijene vslužbence zopet na delo j
--■išM
on± j-Krji.	j« > aM
Jetnik državnih zaporov v Sing Singu prosi, da se ga prestavi v kske druge zapore, ker v Sing Singrs dajejo jetnikom preveč mesa.
Charles Barry, ki je zaprt v državnih zaporih v Sin? Siniru radi tatvin?, ktero je izvršil leta 1 !H>S. je postal vegetarijanec in je sedaj po svojem odvetniku naprosil, da se ga prestavi ka.rr. drugam v zapore, oziroma t je. kj?r jetnikom ne da v a jo toli'ko mesne hrane, kakor v Sing Singu. Glavna hrana v Sing Singu je namreč meso in jetniki dobivajo običajno po dvakrat na dan mesno hrano. — Barrv je star že 60 let in tako trdi, da je mesna hrana njegovemu zdravju škodljiva. — Njegovo prošnjo so odklonili, kajti bil je obsojan, da mora svojo kazen prestati v Sing Singu in sodba se ne more spremeniti.
-o--;
Drzni roparji
Neweli, W. Va., G. maja. Včeraj rano zjutraj so prišli štirje zakrinkani roparji v pisarno North American Manufacturing Co. in z dinamitom razstrelili blagajno, v kteri so pa našli le dvajset dolarjev. Poleg tega denarja so odnesli tudi nekoliko vrednostnih listin in hipotek. — Vsled roparskega napada je zavladala med vsem prebivalstvom velika razburjenost. Meščani so sicer pričeli roparje zasledovati, toda slednji so na svoje zasledovalce streljali, tako, da so morali zasledovalci ost a vi t i svoj namen. Roparji so odšli na kolodvor v East Liverpoolu, kjer so najbrže poskaikali na kak tovorni
in jim da prejšnjo plačo. Vsled tega se je štrajk takoj končal kajti družba se je zadovoljila s tem predlogom. Ulični promet je sedaj zopet normalen.
Providence, R. L, C. maja. Vsled štrajka delavcev Greystone Woolen Mills je prišlo včeraj do večjih nemirov. Množica je napadla delavce, ki delajo pri kanalih v Onleyville. ker slednji miso hoteli prenehati t delom. Policija je po daljšem naporu zopet napravila mir. Deset osob je bilo aretovanih.
MftffVfi "iirT i . ■ ,.«■.v-u^vvi.asu.i -AatSi„-
______1
Pitlsbiiiški grafferji. : Na višku škandala.
I	-o-
Graf ten ki škandal v Pitt3burgn je dcsrgel svojo viMno. Bankirja j Wintersa je stavilo sodišče podi S50.000 jamčevine. Predsednik Wcrkingmen's Savings & Trust Co. |
' ;
—O—
IZGOVOR, DA JE BOLAN NA J MOŽGANIH.
1
.
Vsled tega mu bode sodišče dovolilo, •i	- J
da se obravnava preloži do septem-,
bra, da zamore obtoženec v Karlove
Vare na Češko.
-o-
;; Pittsburg. Pa., fi. maja. Dvojna porota se sedaj posvetuje o zadevi bivšega mestnega svetovalca A. V. Simo-1 na in sedanjega mestnega očeta T. J. Morana. Xije lna porota se pa ni za-mogla tekom včerajšnjega dneva zje-diniti glede krivd? in tako so morali '.porotniki oslati tudi po noči pri so-r dišču.
Emil W inters, predsednik Wor.k- i " ingmen's Savings & Trust Co., (ki je " tudi obdolžen, da je 'dajal mestnim o- ! ; četom .podkupnino, je naznanil sodi-; ■ ŠT-n, da je bolan na možganih. Ne-! davno je dejal, da je nedolžen in da-. siravno je obiolžen, je dal nekemu občinskemu svetovalcu $20.000 pod-> kupnine, trdi, da tega ni nikdar sto-i iil. Njegov čin je pa povsem doka-Izan. tako, da m tudi bolezen v mož-1 ; »ranih ne bode mnogo pomagala. O-Ibravnava proti njemu bi se morala t pričeti dne 14. maja, in imenovanega I dne bi moral biti tudi obsojen, ker je 1 Ipa prosil, da se obravnava preloži do 1 sciptciL<bra, da bode ta&o zamog?l po-" t ova t i v Karlovi Vari na Češko, se je ' njegovi prošnji ugodilo, toda sodišče ? ga je stavilo pod $50.000 jamčevine. _ I Slednjo je položil in sedaj zamore }, potovali na Češko, da si ozdravi I možgane.
1000 ljudi mrtvih. Potres v Gosta Riki.
Dasiravno se je mislilo, da so prva i poročila o potresu v Costa Riki ' pretirana, se je sedaj dognalo, da ' je več ljudi ubitih, kakor se je vče-I raj javilo.	(
i NAD ŠTIRI TISOČ LJUDI NEVARNO RANJENIH.
j
Mnogo prebivalstva je ostalo brez ! domov j a. in prišli so ob vse, kar so imeli — Poročila iz dežele še ved- j no ne prihajajo redno.
I
Puerto Limon. Costa Rica, G. maja. H lasom najnovejših poročil iz razdejanega mesta Cartago je moralo vsled (potresa umreti najmanj tisoč ljudi. I ločim jih je 4500 ranjenih in na ti-j 1 >oče brez domovja. Razdejana so 4 mesta skoraj popolnoma. Mesto Cartago. oziroma prejšnje glavno mesto, je v razvalina!.', in sicer že v sedmič od svojega obstanka nadalje.
V Srednji Ameriki traja potres že tri dni skoraj neprestano in tudi danes se potresni sunki nadaljujejo, dasiravno niso več tako jaki, kakor bili zadnje dneve. Mesti Paraiso, osem milj iztočno od Cartasa. in Orosi, 20 milj jugo-iztočno od imenovanega mest:i. si a tudi razdejani. Vulkana Turialba in J Irazu sta pričela delovati z vso silo in v kratkem je pričakovati izbruha lave in ognja. Med prebivalstvom v osrednjih- in severnih pokrajinah J republike vlada nepopisna panika iti ' vse delo počiva. Železniški promet med tukajšnjim mestom in severom je popolnoma ustavljen, kajti proge -o deloma poškodovane, deloma pa razdejane. Tudi vsa brzojavna zve- : za je razdejana.	;
Dasiravno je moralo mesto Cartago j vsled potresa največ prestati, se je , j potres raztegal 200 milj daleč, tako. i da segajo njegovi učinki celo v re- 1 ; publiko Nicaraguo. Mesta ob reki i San Juan, ki se vije blizo meje med 1 Costa Rico in Nicaraguo. so vsa ču- ! tila potres. Seli. ki so prišli v Grey- 1 town ali San Juan del Sitr. naznanjajo, da je potres napravil velikansko škodo v Carlos, Castillo Viejo in iOclioa. Vsa tamošnja dolina je opu- 1 :stošena in celo tok reke se je preme- ' : nil. Prebivalstvo v Cartagn je ne- 1 I popisno zbegano in pri vsakem no- ' ! vem sunku pride zopet do panike. V .: | mestu in okolici je slišati neprestano j | kričanje prestrašenih ljudi. Ko so j ljudje bežali iz hiš na ulice, so se1
i hiše že podirale in le nekteri so se j . •
j resni, ne da bi se jim kaj žalega j .pripetilo. V San Jose so poslali prošnje za pomoč in tudi v glavna mesta.' vseh srednjeameriških republik so' odpotovali posebni seli, da nabavijo 11 za prebivalstvo potrebno pomoč. js Iz ječ je ušlo mnogo tatov in mo-i rilcev in slednji sedaj plenijo po de-želi, tako, da ni nihče varen preti i njimi. Oblasti so vsled tega progla-|1 sile preki sod. Policija in vojaštvo I le težavno vzdržuje mir in red.
Iz San Jose se je napotilo v Car- j tago na tisoče ljudi, da pomagajo tamošnjemu prebivalstvu, zlasti pa ranjencem. Tje se je poslalo obilo i hrame, obleke in zdravil. Tudi vse!' bolniške postrežnice in zdravniki iz:' ISan Jose so odpotovali na lice me-! j sta, da ipo svojih močeh pomagajo j. prebivalstvu. :
Predsednik republike bode te dni1 izdal proklamaeijo. s ktero bode po-j zval prebivalstvo Costa Rike in osta- ^ le srednjeameriške republike na po-!, moč nesrečnemu prebivalstvu.	(
Dve uri potem, ko se je pripetil ; prvi potresni sunek, so videli ljudje j velikanski meteor, ki je letel nad ni- '
caraguajsko-costarišfco mejo. Za njim ! je ostajal svetel rep. Vsled meteor- ■ ja je nastal med prebivalstvom velikanski strah.
Glasom današnjih poročil je bilo potres čutiti skoraj v vseh srednjeameriških republikah.
o-
ZA VSEBINO TUJIH OGLASOV NI ODGOVORNO NE UPRAVNI-8TV0 NE UREDNIŠTVO,
Washingtonske novosti. Poslovanje kongresa,
. V zastopniški zbornici so zopet pri-| čeli s posvetovanjem o vladinem železniškem predlogu. — Vloženi amendmenti in glasovanja.
ISTI PREDLOG V -JZ VE ZINE M SENATU.
; Naknadna dovolitev za preiskovanje prevar potom carine za uvoz sladkorja; potrebuje se še $50,000.
i	-o-
i
Washington. G. maja. Zastopniška j zbornica se je včeraj skoraj ves dan bavila z vladinim železniškim pred-!!ogi«m. kajti razni zastopniki so vložili \eč amendmentov za ta predlog ■ in o teh pridodatkih se je potem trla-:sovalo. Med sprejetimi pridodatki j;> 'bil tudi oni. kterega je v'..žil zastopnik Knowland (Cal.) in ki določa, da | železnica, ki zniža vozari no, ker se jej dela z vodnim prome:om konkurenca, vozarino ne sme zopet povišati. ako meddržavna prometna komisija ne pride do prepričanja, da je nameravano povišanje voznih cen ni iskati v dejstvu, da je vodna konkurenca že uničena. V j. rek bode ta predlog baje detiiiitivno rešen.
Tudi v senatu so se nekaj <"a-a ba-vili z železniškim predi- ,'um, kterega so pa potem odložili. Senator Dixon je izrazil željo, naj se vsakega republikanca ne imenuje insuigenta. ako se popolnoma ne strinja z mnenjem takozvanih regularnih republikancev, kajti rudi regularni republikanci so pripravljeni združiti se vsaki čas z demokrati, ako uvidijo, da jer"*«- splošnosii koristno.
Kongres bode dovolil .$."»0.000 v svrho nadaljevanja preiskav varanja zvezine vlade po sladkornem trustu. kteri je vlado varal na ta način, da je imel napačne tehtnice in da je tako plačeval manjšo carino, kakor bi moral.
Danes je obiska! generalni pravnik Wickersham dovolitveni odsek in naznanil, da namerava nadaljevati s tozadevnimi preiskovanji. Dosedaj je vlada dobila $3,500,000 nazaj od on" svote, za ktero je sladkorni trust vlado prevaril. Prevare so pa naravno večje, kakor je imenovana svo-ta. American Sugar Co. je dosedaj plačala *2.J35.000. Arbuckles 695.00(1 dolarjev in National Sngar Refining Co. ;?604.000.
-o--—
Nezgoda, na železnici.
Little Rock. Mo.. 5. maja. Semkaj se poroča, da sta pri Hillardu. Mo.. skupaj zadela dva osobna vlaka Iron Mountain železnice in da sta bila pri tem ubita oba strojevodja. Vseh skupaj je bilo pet osob ubitih-, (ločim jih je nekoliko nevarno ranjenih. Aled ranjenci so tudi trije ekspresni klerkL
Rojakom na znanje.
Rojakom sirom Amerike, kteri imajo opraviti z naselniškimi oblastmi, oziroma z dobavo svojcev iz Evrope v Zjedinjene države, kakor tudi one, kteri bi se morda mudili par v New Yorku po opravkih, opozarjamo na SLOVANSKO NASELNIŠKO DRUŠTVO, 436 W. 23. St. New York.
To društvo, ki je ustanovljeno izključno za pomoč Slovanom v Ameriki in ki je tekom svojega obstanka, doseglo med Američani največji ugled, ker ne dobiva od kake evropske vlade podpore, izposluje vsakomur drage velje vse potrebno pri naselniški oblasti.. Ako ima toraj kedo kaj opraviti z navedenimi oblastmi, naj zaupno piše v slovenskem jeziku Slovanskemu društvu na navedeni naslov in prepričan naj bode, da se bode njegova želja takoj uvaževala in da se bode vse potrebno v njegovo prid ia-vršilo. V odbora tega društva sta Slovenca Frank Sakser in. V. Valja-vcc, ktera se bodeta pobrigala z vso vnemo za vsak pojedini slučaj, v kte-rem se bode šlo za Slovence.
Uredništvo.
"GUIS NARODA"
(Slovenic Daily.; .
Owned and published by the dlovanlo Publishing Co.
(a corporation.)
FRANK SAK8ER, President.
VICTOR VAUAVEC, Secretary.
LOUIS BENEDIK, Treasurer.
TBI—
Place of Business of the corporation and addresses of above officers : S'2 Cortlandl Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
la celo leto velja list za Ameriko in
Cana<lo. ........ $3.(X
- pol leta.........1«
*	leto za mesto New York . . . 4,0( ; * pol leta za mesto New York . . 2.0C
*	Evropo za vsas leto . . * . 4. S(
j- •• " pol leta.....2.5<
}• « " četrt leta .... L 71
"•GLAS NARODA" ir.haja vsak dan i* t vzemši nedelj in praznikov.
MQLAS NARODA"
("Voice of the People") «raed every day, except Snndaye anc Holidays.
Subscription yearly $3,09,
advertlH*m*nts on agreement
Dopisi brez podpisa in osobnosti se n<
Ifctisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order.
Pri epremembi kraja narocnik<r
Efirmo, da se nam tudi prejšnjf valldče naznani, da hitreje najde mo naslovnika.
DopLsom in poSiljatvam naredite ta xu
Jtov :
«-GL,AS NARODA**
Cortland t St.,	New York City
Telefon 4687 Cgrtlandt mif —	i
Koncem tedna.
[a 7
Takozvann anti-trust-liga je p rote stovala proti imenovanju governerj; Hughesa članom najvišjega zvezine ga sodišča — in to je bilo najboljši priporočilo za omenjeno imenovanje Senatov odsek je potem Ilugheaovi imenovanje takoj jednoglasno potr dil...
* * *
Demokrat je države New Jersey na mera vajo v kratkem pričeti z vse stranskim gibanjem v svrbo poveča nja svoje stranke. — Stranka, kter: uvidi tako potrebo, je brezdvomn«
na potu k povečanju...
* * *
*
Stariši neke Miss Iveith so skle nili imenovano Miss na vsak načii za vedno ločiti od onega mladeniča s k 11'rim se namerava poročiti. Vfcle< tega so jo sedaj poslali za nekaj časi v Evropo. — Svoj namen bi pa pre je dosegli, ako bi jo onemu mlade hičii izročili za mesec dni. kajti po tem bi prišla absolutna ločitev sam ob sebi...	v-..'
*	u. * *
Svojedoboo smo napisali par be sedi iz one legende, vsled ktere se j neka žena v Mali Aziji spremenila steber soli. in pristavili, da bi se t tudi pri nas lahko zgodilo, ako b živeli v oni davni dobi. Živina, kte ra bi to^sol lizala — bt še že našla — Kot refrain onemu stavku naj z danes pristavimo: se je že našla, i takoj nato je priredila-posebno pc
svetovanje...	'
*	# *
In pisanje o oni legendi naj zaklju eimo s tem. da konštatujemo, da s ljudje, ki so jeden drugemu sličn vedno najdejo, kajti 11 Monroe-doktri na", kteri pravimo tudi "svoji svojim", je nekaka naravna privlat na sila. !:oja veže vedno dobro n dobr(\ lopovstvo na lopovstve in za
v i j,-mje oči ua farizejstvo...
* * *
Gary, mesto delavcev -irusla za je klo in središče nekterib bivših new yprskili Hrvatov. je po troletner osobnem sužnjištvu pusialo _ zope vsestranski "mokro": "Te Dem laudamus!"...
* * *
Šestdeset nadstropij bode. imel novo poslopje zavarovalne- družb Equitable: ljudje se v resniei ravna jo po starih babilonskih običajih, sa mo s to razliko, da sedaj grade tak poslopja v svrbo dobička...
*	* V
Nov zakon v svrbo kaznovanj.", ti go v cev z belimi dekleti — dve d dvajset let ječe. — Sedaj bi pa rn<3 vedeli, bodo li po tem "zakonu sodi! tudi one sfariše. kteri dajo svoje hče
re propadlim evropskim plemičem..
*	* *
408 milijonov jajc se je tekom apri la poslalo v New York — to je rc kord. Toda cena jajc je pri tem dc
seirla tudi rekord...
* * *
Zakonski par Strong iz New York je takoj po poroki odpotoval na žt nitovanjsko potovanje na otočje Bei muda in potem, ko se je vrnil, sta s zakonska razšla, da se kakor hitr mogoče ločita. — Poroko na poskut njo bi si lakito tudi tukaj v Nei Yorku privoščila, in sicer cenejše i
udobnejše...	• - --/T
* * *
Dr. Worlhitogton, ki predava f vse učilišču Harvard, trdi, da je teorija vsled ktere je poljubovanje nevarne povsem napačna, kajti pedjubovanj je povsem nenevarno. — Profesor •
f vendarle moti^ kajti na svetu ni nevarnejše stvari, kakor je poljubova-
inje!...	i
* * *
' Hallevev komet je morda nevaren i toda tudi on ima svoje koristi, kpjti dafjnovidi so skoraj povsodi razpro-jdani...
Z	. • . *
[f i Princ Helie de Sagan. mož Oould-k j Castellanove Ane, se je dal progla-Isiti. baukerotnim in tako mu sedaj ni itroba poravnati svojih dolgov. Od 0 tod prihaja tudi stari izrek: "No-
j^l-blesse oblige"...
* * *
Neka mati v New Yorku je obto-O ,	.
'5 žena, da je svojega otroka pretepala
■	i in ga večkrat v jezi ugrizla: ona je
nesrečniea in spada v norišnico... \ * *
■	: . . .
iKer smo pa že pri norišnici, naj
omenimo, da bi več takih žensk spadalo t je; nektere na primer mučijo svoje otroke tudi na druge načine, "" oziroma zapirajo jih pc cele dneve, da zamorejo v tovarnah zaslužiti ipar te bornih centov. — In tem centam 'žrtvujejo potem kri svoje lastne krvi s tem, da izročajo nedolžno deco lju-fvdem, pri kterih je zaman iskati ma-® ' terinske ljubezni.. .
■j Priznati pa moramo, da takih žensk i ni mnogo in da je na svetu le male | očetov, kteri bi za par eentov jemali jr- j svojim lastnim otrokom njihove ma-
•	tere. — Brelim je dosedaj najlepše in najnatančnejše popisal živalstvo
•	toda v njegovih knjigah je zamar iskati take krutosti, kajti na polji
'coologije ni bitja^ ktero bi podile
!mater proč od svojega zaroda___
* * * *
?-	e
jn ' Vsaka vera na svetu uči eloveštvc ljubezen do bližnjega in najlepši i ■e ,lem .pogledu so nauki krščanstva. e Ljubezen do svojih otrok pa pri ma ,0 terah daleko nadkriljnje ljubezen d< r bližnjega. — In bas vsled tega se mO' ramo čuditi, kako je mogoče, da ne kteri ljudje, ki mislijo, da so krščan j, ski. za par bornih centov zanemar ? j a jo svojo deco. in kako je mogoče j da se najdejo fratri, ki tako nekr ščanstvo molče otlobravajo, dasiravm 0 se jim tu nudi največje polje njiho
vega 1' misijonarst va "...
* * *
I Vsled draginje in ljudskega štetji
•	je prišlo do nemirov in velikih iz a gredov — na Kitajskem. — Pri na:
Je ljudstvo bolj civilizirano...
;a	-— ♦ —--
D-
DOPISI.
o-
la	0
Irwin, Pa.
Cenjeni gospod urednik:—« e- Naznanjam Vam in rojakom pi je širni Ameriki, da sedaj tukaj deli v popolnoma počiva, ker delavci v pre to mogovih rovih« štrajkajo. Samo v t'-el bi rovih dela nekaj skabov, a upamo e- da bodo tudi kmalo prenehali z de a. lom. Vsega skupaj jih je menda okol ia 200. Vendar bi mi preje dosegli na in še zahteve, če ne bi bilo skabov. — o- Ker delo počiva, rojakom ne svetu jem semkaj hoditi, dokler se razmer ne izboljšajo, n- Pozdravljam vse rojake in rojaki se nje širom A.merike, Tebi Glas Naro
ii, da pa želim obilo vspehov. O. H.
i
•i-
k	Yukon, Pa.
Dragi gospod urednik:— ia Poročati moram nekaj, za naše ro a_ jake zelo važnega, da se ne bodi vsedli n«, limanice, ker hodi okoli na šili rojakov nek hrvaško govoreč e. človek od "Westmoreland Coal Co. ii v- išče skabov. Zatrjuje, da je družb; m v- Yukon že ustregla delavskim za et htevam in da se delo lahko dobi. Ro m jaki, ne pustite se prevariti tem človeku, ker tukaj je še vedno štrajk kakor po vsem Westmoreland eoun fr» fvju. -Kedaj se bodemo vrnili na de ae lo. le ni znano. Sporočil pa boder a- takrat rojakom potom dragega nar a- Glas Naroda.
ca Pozdravljam vse bralce in bralke Tebi GJas Naroda pa želim obilo no vih naročnikov in pred plačnikov, r-	Naročnik Mihael KJarič.
H
di i	Saint Pierre, In d.
ili i Spoštovani g. urednik:— e- V St. "Pierre je bilo še pred nedav .; no samo 5 Slovencev, v zadnjem ča su pa je naša naselbina nekoliko na •i- rasla, namreč do števila enajst. De e- j lamo na farmah, kjeA- se nam jak o- dopade. Plača res ni prav velika — $1.25 na dan in hrana — a zato del itii neprijetno in nevarno. Tudi dra ta ginje ni take, kakor vedno čitam e- Glasu Naroda, da je po mestih, r- Zadnji' mraz je veliko škode nare se dil, ker je bilo drevje v najJepšer rc. cvetju, sedaj je pa vse slana vzela š-j Tudi setvi je veliko škodovala. •w i K'Sklepu poadravim vse rojake i in ! rojakinje, posebno pa Vas, g. ured ; nik, in Vam želim > obilo dobrih p a ročnikov.	Naročnica,
e*	• ■'■■'>.$ ■
a,	Haughville, InxL
o,: Dragi mi Glas Naroda:—-	v. -
jej "Svoji k svojim!" Slovenci vedni se povdarjamo, a v resniei in dejanski
.. iatte.....j&c -1- ■—- '-č	^ AnAl
f- se- pa tega' ne držimo. Mes*to. da bi i- podpirali in kupovali pri svojib domačih ljudeh, nosimo svoje težko pri-služene novce rajše tujcu, četudi či-i futu. Imamo tu dva slovenska trti govca, pri kterih bi vsakdo lahko po-: >- šteno in ceno kupil, a rajše ide v me-J sto. kjer se da mnopokrat oslepariti; j razun tega pa ne računa zamudo ča- j 1- sa in stroške vožnje. Kje pa je prav-i- zaprav glavni vzrok? To je že znali ni stari slovanski greh: zavist in ne-'a voščljivost. Ako kdo pri svojem so-">- sedu en cent več voha v žepu, kakor j ga ima sam, že se ga loti zavist. Po-' : misli "pa ne. da si je to trdo prislužil j in privarčeval, la Kfckor se sliši., odprla se bode pri-je hodnji mesec nova slovenska groce-irija. Pričel jo bode Josip Mervar in njegov brat Fran, ki bode prišel iz aj jClevelanda, O. "Svoji k svojim!", a- teh besed ne imejmo samo na jeziku, j jo ampak izpolnujmo jih tudi dejansko, j e. j V slogi bode moč, in le če bodemo se i e. j medsebojno podpirali, potem bodemo ir postavili naselbino na trdo podlago, m Glejmo Je po drugih slovenskih na-vi selbinah in si jih vzemimo za zgled, u-! Ne skrbimo za tujce, ampak hodimo a- k svojim ljudem. Ne pozabimo, kar j nam pravi pesnik Kioseski: "Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti!" Postanimo si sami svoji golo spodarji!	* •—r. tli
a- i	Ironwood, Mich.
se Cenjeni g. urednik:—
j Naša naselbina je precej velika, a Slovencev ni mnogo; več pa je Hrva-JU tov in drugih Slovanov. Vkvarjajo se večinoma v železnih rudnikih, zaslužek je trajen, plača pa srednja. Slovani imajo več drnštev, Slovenei jene^a, kar je zanje prepotrebno, ker je njihovo delo nevarno.
Te dnil se je ponesrečil rojak Mi-
1'ael Mavrin, popravljajoč z drugimi
delavci vspenjačo v rodu. Izpodrk-
nilo mu je, ter je padel tako nesreč-
i no, da si je stri nogo. Po zatrdilu
" zdravnikov se mu obrača zdravje v ir- . . , . , i bolnici na bolje, -e.
_r Omeniti moram tudi, da imamo tu-kaj Slovani dve svoji cerkvi. Ena |0_ je ]>o4jska. druga pa splošno slovanska. Tej župnikuje rodoljubni in mladi č. g. Peter Sprajcar, kteri je •a prišel med nas iz Canade, kjer se je
■ 'izšolal. Mladi duhovnik vneto oprav-
i
as lja faro in je jako priljubljen, ker je post reži ji v človek. Odliknje se z obiskovanjem bolnikov, ktere tolaži in jim krati, čas. neglede na to, kdo je bolnik. Za vsakega ima tolažilno besedo. — Nekaj rojakov ima tudi tukaj svoje trgovine. Opazovalec.
Aurora, HI.
Spoštovani g. urednik:—
P°
v|0 Ker iz naše naselbine že dolgo ni re_ bilo nobenega dopisa, prosim, da mi dovolite nekoliko prostora v Vašem 1Q eenj. listu, da sporočim rojakom o tukajšnjih razmerah. Z delom gre v 0|j tovarnah dobro in tudi zaslužek ni ia_ ravno slab. samo v Car shop Burling-
_ ton železnice se slabo dela — samo
u_ 45 ur na teden. A tudi tam bode (re menda v kratkem bolje.
V	društvenem oziru prav dobro ki- napredujemo in lepa sloga vlada med i*o- nami. Društvo sv. Jerneja štev. 81
J. S. K. J. je sklenilo, da si nabavi zastavo in v to svrho se vrši dne 22. maja veselica v korist blagajni. Tem potom vabim toraj vse rojake in ro-fo- jakinje iz bližnje okolice, da se je do udeleže.
ia- K sklepu pozdravljam vse člane in eči članice J. S. K_ J.. Tebi Glas Naroda in pa želim obilo dobrih naročnikov in ba predplačnikov. Fran Praprotnik. zato-	Waukegan, 111. 1111 Dragi g. urednik:—
Prosim, blagovolite priobčiti slede-či dopis iz naše naselbine.
V	nedeljo dne 1. maja se je poročil naš rojak, ustanovitelj in prvi predsednik tukajšnjega slovenskega "Sokola", Anton Šteblai z gdč. Ma-
' rijo Peklaj. Tu se nam je nudil liep prizor ntlsega neumorno delavnega društva Sokol. Kako zna Sokol ceniti svojega ustanovitelja, se je po-! kazalo omenjenega dne. Ko se je pripeljal ustanovitelj s kočijami pred ^ ženitovanjsko hišo. so ga naši dični Sokoli, stoječi v špalirju, pozdravili s krepkim "Na zdar". Nato so se
ia-
^ podali v sobo, kjer so mu podarili
, njegovo doprsno podobo v znak hva-
_ ležnosti ustanovitelju tako lepega
. društva. jI o
ra. Tukaj nam je očiten dokaz, da tu-y kajšnji Sokol res lepo napreduje. — Naprednemu Sokolu pa klicem: Le re_ tako naprej in hodi neustrašeno po svoji poti kakor dodedaj, ker tvoja la pota so težka, toda ako bodeš tako napredoval, kakor sedaj, ti ne bode jn nikakih zadržkov in tvoji nasledniki »j. te bodo znali ceniti in se nikdar sra-movali svojih prednikov, ampak bili ponosni nanje.
H koncu ti kličem krepki "Na zdar!", novoporoeeneema pa časti-- tain in jima želim obilo sreče, Glasu no Naroda pa obilo naročnikov in pred-ko plačnikov.	Rojak.
Zvezda repatica Halley.
Zvezda-repatica Halley se približuje z veliko brzino naši zemlji. Po-"jtem. ko so jo naši predniki videli ~ j zadnjikrat dne 16. novembra 1835. ' | jo zamoremo videti v prvi polovici "jtega meseca. Najbolje se jo vidi med 3. in 4. uro zjutraj in tako bode t rahljalo do 18. majnika. Dne 18. maj-nika bode se nahajala med solneem ~ in našo zemljo. Po 18. majniku se I r [ jo bode videlo po solnčnem zatonu.
j Zvezdogledi opazujejo to zvezdo-' ircpatico že dalje časa s pomočjo daljnogleda. Na fotografiji kaže rep, ki je dolg po priliki 12 milijonov kilometrov. S prostim očesom je videti n i njen rep tri čevlje dolg. V zvezdar-z nah bodo opazovali repatico s pomoč-' jo dalnogledov. Iz Zjed in jenih dr-jiav je .odšla posebna ekspedieija v ; Honolulu, Hawaii, ter druge pacifič-e ■ ne otoke, od kjer bode mogoče repa-° tico najbolje opazovati. Z ekspedi-cijo je odšel turli slovaški zvezdar Rastislav Štefanik, kterega je odpo-slala francoska vlada na svoje stro-° ške na otok Tahiti na Pacifiku. 11 Nek časnikar je odšel v Marsclj u na Francoskem, da bi izprašal znane-'1 ga slavnega zvezdogleda Camile Flammariona, kaj misli o stvari. Ta znameniti francoski zvezdogled je izjavil:	f
Gotovo je. da pojde repatica dne 18. maja t. 1. med zemljo in solneem a v daljavi 23 milijonov kilometrov, l- Repatiea pojde skozi periplej dne 19. ioimaja ob 4. uri zjutraj. Ta račun je a- s:o;ov in ne more motiti. Ta pftt bo a. It rajala eno uro. V zapadni Evropi ei j bode že not*, malo pred zoro. a v Av-irjstraliji, Japonski, na skrajnem Izto-
i ku in v Aziji bode dan. i- j Vendar za nas je glavno vprašani j nje. če nas bode repatiea udušila s t-i svojim strupenim repom. In tu od-c-jgovarja že omenjeni zvezdogled. d: lulse ni treba čisto nič bati. Sicer p: v J daljava 2^5 milijonov kilometrov ni 'posebno velika stvar za oddaljenost u-jrepatiee. Repatiea, ktero smo imeli ia ! priliko opazovati nekaj dni v začet-n- ku tekočega leta. je imela 100 mili-in jonov kilometrov dolg rep! Seveda je je velika razlika med posameznimi je repaticami. Repatiea Halley spada v- v vrsto bolj malih repatic kakoršnjt je se je moglo opazovati v letih 1811. >i_ J1844, 1858, 1S61 in 1882. Repatico in i Halley. ktero se je opazovalo 1458 je ko je bila naravnost sijajna, leta e- 1G82 je bila tudi zelo lepa, dočim ni u- bila posebno sijajna v letih 17"»0 in 1835. Bržkone tudi takrat ne bode imela nič posebnega na sebi.
Oni dan, ko pojde repatiea Halley med našo zemljo in solneem, se bode nj premikala naša zemlja v svetovneir prostoru s hitrostjo 100.000 kilomc-m trov na uro! Repatiea bode hiteln 0 naprej s hitrico 170,000 kilometrov v na uro! Hitrost obeh teles bode zna-• šala 270,000 kilometrov na uro! Ako repatiea ne bode bolj široka, kakoi navadno, bode trajal prehod tri ali jjejštiri ure. in sicer bode začel okoli polnoči in končal proti štirim zjutraj V tem času pojde naša zemlja skozi ^ rep repatice. Pri tej naglici bi sc Q moglo bati. da nastane zbog zibanja, ki nastane vsled te ogromne naglice taka vročina, ki bi utegnila sežgati ~ vse življenje na zemlji. Ali rep re-
!
I\R.Richter'C 1
^"PAI N-A
i EXPELLER" I
: Kaj ti koristijo mčfne iftiSlce, Če 3 trpiš na Krmatizmu.	j
ji PA1.N-EXPELLER |
; dobro vdrgnjen, ti tukoj olajSa bo- 5 lečine in odstrani njih vzroke. B J Po 2Gc. in 50c. v vseh lekarnah. 8
!, F. Ad. Rich ter & Co., 215 Pearl St., g
J; .	New York-	K
Pazite na varstveno	5h fep
yHjjljt namko s lirfrom. ^^T^pW cfS^p'
—————»I 1 II I ^ ^	____
palice je iz tako tanke t vari ne. da' ne bode to imelo nikakega vpliva na naše ozračje, ker bode — radi že <>-menjene redkosti repatičneira repa — ribanje skoro enako ničli.
Brt-zdvomno se bo'de videlo oni dan m nebu tudi neštevilo drugih zvezd-:ircmičnic. Pričakovati je raznih j električnih pojavov, kakih novih sve-Jobnili' prikazni itd.
Potom raziskovanj se jc dognalo, da se nahaja v ropat ičnem repu nek strupen plin, ki je sestavljen iz ki--ika in ogljika. Vendar se ni tudi v tem oziru ničesar baii; vsaj za tokrat ne. _ Krfj pride pozneje, nnj nLi-sli jo zanamci.
Kji> je leta 1835 šla repatiea Halley med solneem in zemljo, je zou-!>ila svoj rep. ki ga je zojK-t našla šele dva meseca pozneje. Tokrat je prišla najbližje solncu due 30. aprila, i med solneem in zemljo pojde dne 18. maja.
Ameriški zvezdogled Barnard pra-Ivi. da je obseg repatice ILallev 300 tisoč milijonov kilometrov. Rep bo
dolg 8 milijonov kilometrov.
_____
Cc'ko-poljsbi spor v Šleziji -e nn žalost vedno bolj poosfruje. h'e^ki "Narodni List v" imenuj-jo ta •M)r — "slovanski pekel". Preteklo j ne Icljo so imeli v Poljaki Osiravi shod ta'ko Poljaki, kakor Čehi. Na poljskem shedu so se pritoževali, tla v čeških občinah ne dajo šol poljskim manjšinam, na čf ške m shodu pa so protestirali, da v poljskih ob* i nah ne ■jdovole š«d češkim manjšinam. Na ka-1 teri strani je resnica, ne vemo, naj-
•	brže na obeh. zato taki protestni <ho-L Ii drug proti drugemu nimajo prav i ncV-nega drug ga pomena, ka;kor la i -e daje s tem d< bro <lošla snov sknj)-1 nemu so\r:itru Poljakov in Čehov —
Nemcem. Iz teira se vidi. da ideja
•	hrast va, enakosti in svobode, ki so , se slovesno proglasile na praški kon-! ferenci 1. 1008 kr.t obvezne za vse . Shrvanstvo. še niso pri lobiie korenin . med Polaj'ki in Čehi v Šleziji.
Usoda umetnika.
1 V Moskvi je 14. anr. umrl v tam-
•	kajšnjem sanatoriju za umobolne ve-i liki ruski umetnik AL A. Vrnbelj.
Duševno mri v je bil že oset-r.' let. . »»lavni vzrok duševne bolesti je bila : beda. ki ga je zasledovala vse življe-
•	nje, in kritike njegovih ueridvo-. rov v javnosti. Ko si je po do?gih bo-. iiii priljoril slavo in priznanj ', se mu i je omračil duh in sedaj ga je smrt re-.J šila trpljenja.
slovensko katoliško
poip, društvo ^^^ sveteBarbaife
Za. Zjedinj^ne države Severne Arncr^ft^ Sedež: Forest City, Pa-ttkorporlraao čne 31. januarja 1902 v irfavl Peoat^caiJK
ODBORNIKI:
Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. O. Box 685, Forest City, Pa. Podpredsednik: MARTIN OBREŽAN, Bos 51, Mineral, Kans.
I.	tajnik: IVAN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa.
II.	tajnik: ANTON OST1R, 1134 E. GOth Street, Cleveland, Ohio. Blagajnik: MARTIN MUIHČ, Box 537, Forest City, Pa.
--0-- t
NADZORNIKI:
ALVRTIN GERČMAN, predsednik, Bos 683. Forest City, Pa. KAROL ZAI^VR, I. nadzornik, P. 0. Bos 547, Forest City, Pa. JOS. BUCENELI, starejši, II. nadzornik, Bx 591, Forest City, Pa. FRANK ŠUNK, ILL nadzornik, 50 Mili Street Luzerne, Pa.
•-o--
POROTNI JN PRIZIVNI ODBOR:
PAVEL OBKEGAR, predsednik porotnega odbora, "Weir, Kans. JOS PETERNEL. I. porotnik, P. O. Bus 95, Willoek, l»a. IVAN TOUNIČ, 11. porotnik, P. 0. Bor 52?, Forest City, Pa.
i.	o------ ...,
Popisi naj se pošiljajo I. tajniku: IVAN TELBAN, P. O. 7, Forest City, Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA."
Spomenik carju Aleksandru H.
^ PetrograJu na:r. ravaj<> postaviti spomenik carju Aleksandru II. \ to svrho so razpisali 3 nairrade za
(■boljše na t"-rte. (Klbor za i w> -1 a v-Ijanje spomenika je te dni presojal i;o'!e na'rte. I>asi je bil najlaoljši ".a rt. ki ga je izd dal kipar knez Pavel Trubeekoj. vemlar -o načrt zavrnili ter podelili na<rrade trra. šušniarjc-m. Vsled za so bili «-jr«»r-■V-ni v-i umetuil:i. Sklicali so prot<-st-ni sho I, na katerem -o kon>tatirali. da so prem i ran i načrti plagiati >]>o-menikov Viktorja Emamula i:i tiari-baldija v Milanu ter Aleksandra 11. v Kijevu.
Z-a dvignen.N} oklopnice Maine.
Washington. 5. maja. Pri včerajšnji seji zvezinega senata je senat odobril predlog, ki določa, da se o-klopn'v-a Maine, ki se je potopila v havanski Inki pred pričetkom špan-sko-ameriške vojne, dvigne. Tozadevni predlog je bil v zastopniški zbornici že preje sprejet. Omenjena ladija, na kteri se je iz nepoznanih razlogov pripetila razstrelba. tako. da je moralo par sto mornarjev umreti, leži sedaj že dvanajst let na morskem dnu. Vlada je dovolila za dvi-gnenje lad5je svoto $100 000. To svoto bodo porabili za dvignenje la-dije. kakor tudi za pokopanje mrtvih mornarjev, ktere bmlo našli v ladiji. Mornarje bodo pokopali na ljudskem pokopališču Arlington pri Washington u.
Iz srbske žurnalistiko v Bosni.
V uredništvu edinega srbskega dnevnika v Bosni "SibAe Riječi" so
Hamburg-American Line.
M -
wiE
Ekspresni in redni promet z paniki na dva vijaka med
NEW-YORKQM IN HAMBUR60M.
\'eiiki komodni parniki, opremljeni z vsemi modernimi napravami, ka kor tudi z brezžičnim brzojavom ter podmorskimi signalnimi aparati, kar znači kombinacijo
VARNOSTI, HITROSTI
IN UDOBNOSTI.
POSEBNA SKRB IN POD-
VORBA ZA SLOVENCE.
HAMBURG — o lplcje 10. maja. MOLTKE — odnluje 31. maja. BATAVIA — odpluje 11. junija. Za vožnje listke in vožnji red, po vprašajte pri
Hamburg-American Line,
ali pa pri lokalnih agentih.
vstopili Veljko Petrovič, dr. Jefto Dedijrr in Risto Radulovič, bivši urednik "Naroda" v Mostaru. "Srbska Ii i ječ *' s- l)o vsled sklepa občne-,ga zbora "Srbske tiskarne" razširila in izpopolnila.
fflplr Resnica o
plinovem merilu.
| m ^^	^^ jednostavna in delovanje po-
'	merilo jedno izmed najnatančnej-
ših, kar jih imamo. Dokler ne gre plin skozi merilo, slednje miruje.
Niti jedno merilo se ne namesti, dokler ni preiskušeno glede natančnosti. Zakon določa, da merilo, ktero ne kaže porabe do 2% natančno, ni
Iz statistike je pa posneti, da plinova merila povsem natančno kažejo.
Merila niso patentovaaa, in so dandanašnji ravno taka, kakor so bila tedaj, ko so se v leta 1844 pričela rabiti. Kazni iznajdnikiso sknšali često-krat to nadomestiu z drujrimi iznajbami, toda nikdar se j'in to ni j>o*rečilo. ■	Ako se .padobi še natančnejše merilo potem ga plinova dinžba gotovo
nabavi.
Kiti jedna druga družba, razun plinove in električne družbe, ne nastavi merila v Vašem stanovanju ali iradu, tako da zatnorete vsaki čas vedeti, koliko plina ste porabili, oziroma ako poraba narašča ali lazaduje.
Plinova drnžba Vam drage volje posluži * tiskovinami glede Vašega merila, da bodete vedeli računati o vpoiabi, kakor ndi z vsemi drngimi informacijami. Ako zahtevate, Vas obišče tudi poseben zvedenec.
Consolidated Gas Company of New York
CXO. B. COtEIELYW, ftcst4«Bt
Bojna ladija.
(ITu ntr.es k a.) —o—
Kakor hitro v kaki srednjeameriški državi. kakor sedaj v Xicarajrui, iz-bukne revolucija — kar itak ni nič ridkcga — <e iroram domisliti dogodka. kater* -a sem tamkaj doživel, in ki se je f.ra.trieno pričel, a smešno k on'al. Na Haiti .V z pot enkrat nastala v.»j a. in armada podleirle-a revolsti-ijona; j.; -o j - razpršila na vse vetrove, ko V p»>-ta!a stvar resna in ko je prišlo topništvo. X, ka Črta teh divjih | ■••!•< • je taborila že dva •!ni vi. "i :a skladišča, ki S3 je i,..' < ■!<• ua j t "nem obrežju pri i lih-lala. ko smo izkltflali par::'k - Živili za nr.še in so; dnje i ■- Zanimanje pustolovcev je P"- » - ' v je. ko smo spravili
"c i li sto mi : «v vina in drugih opo j-i n»h pyač na »nbo. Prežeče so stali!
" 1 - - ••i'!-- -i :n ;>. '.eljivo osrledova-I b - • ki fe dospel s čolnom in ;
im lil na »kla ffiHaea hori;.-u. 0- ( H«In* > ho- ! govoriti z našim pred--'•vi' ■ ' nji!;o>. j-ov< Ijnik i:i ponu-j ■■'I i- f -: i t i u. i le (okoli dva in I pol dolarja! za v olik -od kalifom ij->• ■ vi'-a. Zn ; ivljal je. da njegovi t ova i-i no hv oroj > v<vje .wot?, ker, =*«» i1	• da je večina svoje
■■•.:. ■ »•. orožje ie prodala zmago- j v«:- ■ Sv la .; na.Š predstojnik;
]• o ■r■ 11*1 i i '' v«akteri pol^vt u:k -- - je slabe volje vrnil k svo-
v o - p . '. za tolpo ni ni-' >	> v udar začeli ljudje vi
t - k r beti, ko je nek domačin! >f-iro"i!. da j - vijake prisluškoval i pri po -»vo- u. da --i 'od-ejo >od vina ponoči - -i'o prilastiti s.-da j jo dobi- | la z i i • a druao lice. Naš predstojnik i
laun. ;i • a .i,- rddju' i!, da mn po-i "i - •• -•>.« «• :r o/.e, da bodo po- | no -i •! .I n i 'ali s pomoč io o-. *rnib ' ■ di-čnib na-!.,vi.;, In-v. Takoj I • ■ iti o« a jo okoli skla-d: ■ i " ;o t." t gli 7. bodicami. da
■	' i nikdo ;i ogel preplezati. Po-| • a o ? ; i mv-v.p in spremenili ! ;tdo .bo v pravo stražnico. Polnoči .:<• ■ * - j ' »- : ..<• smo mislili, da stno.
> - -di. ko se je za-: ■ • .'.-nn -vi in se pokazala v •»- v :: vi od »runa. Takoj je hite- | o v- :•.<. i vo k vzsrroženemu mestu ! in p-i I i ' -itn j« bilo videti, j l.a o d tolr.ii z drevesnic deblom «•- a ".o. Tr< lsa i bilo hitro \ rav ! -i.	naslednji sunek bi lah- I
ko o: a .i o m, irl. Ustrelili smo pet-j krat. nakar - » vodiki pob gnili. Dva I
Na t; --r. "jem pu-tolovri niso bili pripravljeni. S ;ri!i so se v grmičevju ter pu-tili enega na mestu, medtem -t drv. j -a \ !. kli seboj. Da pa ni-j -«> v- i pndc prodali zmagovalcem, mvii se prepričali, ko je eden naših I1 d -' - i ograjo in mu je iz-
■	■:"'1 " t predrla kbibuk. Tu-! di t (lena sblndia* po trpela
^ '■-5r.d<p-, drugače pa ni bilo ni-j kad Iruge škode.
Ko ,• lanilo, je za povedal pred-' -stoj i':. : • mladi domačin, ki je pu-j sto,ovc ■ /4. : .dirat prisluškoval, za-j •i1*;' !i ' 'a ''i se odpravi v Capes, | d)1'1 ° : ohil ol vlade poinoe. Ka-j K r komaj so je pokazal j izza ograje, so krogi je usiitile nje-1 • -a": >a -e je komaj re-J Sil za ogi »jo. S" ;a.i smo bili v stiski. > x - 1:1 1	ni ogli pogrešati .
•"')<•■ ■	/raven t ga pa indij-
"1 lil'-, .-ar \ eldo. d bi >,. s pusto- | ]
i.iar n--|e -">oznal. Oblegovanje j I
-	■ ■"•:» i" pa moralo kmalu kon-{i " i. d;i j i -e mogio pričeti z delom h na i. V obli/.jn -kladiv a raztre-l:
-	'O ■ l'>ma "i.ni se radi roparjev j i niso upali blizu, v skladišču jih pa n nismo j o.!i - .rejeti, ker ni bilo pro- i 1 >-«»ra. A . • :: k parobroda je silil. <
ia	•'da o.dočimo, ker je ia~el .še i
dali-e potovanje jired seboj.	i
' ■"' j«1 pri tekla kakor prva: | lopovi -o i!tt ]j preplezat i ograjo, aH "" , ir.-iii. da smo na stra-j' '' "	d t za d«, t. nismo mogli -
l ,M''.t' - »vražnik vedno z r največjo naglico iz-inil. Drugi dan t miio i m--no ]H)svetovanje, in bali i i' srr.o ■•/'.■ a nstk Iho, ko je na- ! -znanu .;:: v parobr«. Ia. ki j - preje j 3 "' ' :' i mornarici, nek j V pre slog. I z m v jI je. da se baitski voja- j '■i • U: ! j.-'co bojijo, in ko ga j n d	. , -mehljaje pouledaio, ;
ker - > s ;, »vj.'-vali. kje naj dobi-| h a o boj o ladijo. se je samo preka-' j njeno iljal in prosil, naj ga pn-i p stsmo. • ■ dod ■ že pravo ukrmil. Bojna s ladija bode prišla, in mi v skla lišču t] naj, kakor hiiro -e prične streljanje, r začnemo kri -nti in močno streljati:; n To bode zadostovalo.	i k
Nt j so jjh pri krmarje vem govo- s m ni moji i ubraniti smeha in vpra- -sali so u.,. če je mogoče veliko zaju- n terkov.d in če se more iz sardinskih ! 1 .a' ' jii vin s k i h sodov narediti to->b ]><>ve, in če je mogočr* s Mmlrt^ami in • v streljati. A krmar se za taka j ž rJsbadanja ni zmenil ter >el s predstoj-|ji sebno pisarno, dn jii
! bi se pogovorila. Kakor je bilo videti, je želel, da drugi ne bi vedeli za
njegovo skrivnost.
Seveda smo bili vsi radovedni, kaj j pride, a naši radovednosti ni nihče | ustregel; videli smo samo, da se je od-i peljal krmar kmalu po solnčnem za-. ho !u s čolnom k parniku; kmalu na-
-	to je z velikim šumom dvignil sidro . in odplul v morje.
Pri nočni straži smo se menjavali | > a sovražnik se ni pokazal. Ze smo mi-
-	.-lili. da je uvidel, da ne bode z vinom i ni', ko je okoln tretje ure zjutraj o-1 graja naenkrat na večili krajih za-i plamtela. Bili smo preveč nepazljivi i in lopovi so na indijanski način za-
i žgali plot. Ker nas je bilo premalo I mož nismo mogli ničesar proti temu i i ukreniti. Varovali smo samo glavno j i skladišče pred požarom. V strahu smo s si želeli jutra.
Ko se je zdanilo, smo seveda naj- j i prvo pogledali na morje. A kaj sir o i
-	videli! Na onem prostoru, kjer je bil : i ' \ eraj usidran mali trgovski parnik, j -jse je zibala na valovih velika ladija,' 1 < dvema jarboroma, dvema dimniko- |
-	ma in stolpom, iz katerega je grozeče ■
-	■ glo.lal velik top. Hoteli iti po; *' predstojnikov da In ogled, a ta ga je
nekam založil, in tako smo morali i
-	prevladovati našo radovednost, kate- [ i ra bojna ladija nam je prišla na po- ' : moč. T gifbali smo vse mogoče, ko se ; ^ ie prikazala na sprednji jambori a- j
-	tneriška zastava. Kmalu na to je la-c lija premenila svoj prostor, zavila v
-	loku ter se potem usidrala zopet na !
-	prejšnjem mestu. Najpametnejši so J
-	.'ov. rili. da je krmar lahko obljubil M>moč bojne ladije; gotovo je vedel, ,
-	la križa v bližini kaka ameriška top- » :ii'arka. in to je poklieal na pomoč. j
i Se smo se o term pričkali. ko se je ! 1 zabliskal na lad i j i strel. Kratek od-;
-	a or; Nato je zopet zagrmel strel,
-	ka;eremu je sledilo hudo prasketa-j ; aje na mestu, kjer *?o prejšnji dan
-	rastolov-i taborili. Začulo se je veli-
-	ko npitje, in videli smo, kako se je j
-	-uintam prikazal med grmičevjem kak !
-	. vojak ter se podal v divji beg. Sledi- ! i a -ta še Iva strela, potem je kano-
-	nada pre m-hala, in kmalu zatem je
; . hitel krmar, ki je prejšnji večer tako'
-	| skrivnostno obiskal parnik, proti, i skladišču. Obsipali smo ga z vprašaji. on >e je pa samo muzal in menil: ,
» ; " Možakarjem ~n:o za vedno pregna-
-	i ii požel jen je do tuje lastnine in mi- j
-lini. da se več ne vrnejo."
Seiaj so vsi hiteli na skladiščno plo- 1 skato streho in gledali proti bojni la-1 ■ iji. Bila je še vedno na istem mestu, tola pravkar je od nje odrinil maj-' t hen čoln, z katerem je sedelo več o- I s x Ko je prispel do obrežja, je sko- ' il iz njega kapitan s tremi mornarji, j i vsi oboroženi do zob. Kapitan je , smehljaje stresel predstojniku roko. : i "Vidite."' so nekateri rekali, "sam i je sel po bojno ladijo". 1 I Pol ure pozneje so me poklicali v !
■	zasebno predstojnikovo pisarno, v ka- j
■	i te i sta bila tudi kapitan in krmar v t M najboljšem razpoloženja. Predstojnik ■j mi je rekel: "Ni nas rešila nikaka
■	. bojna ladija, ampak zvijača in pre-1 ; kanjcuost teh dveh mož." pri čemur
I je pokazal na krmarja in kapitana. I" Ka ko sta to storila, se seveda ne ' dšnie izdati. Ker pa znate vi molčati, (kar ste že mnogokrat dokazali, si , . j lahko prevaro pogledate." ; .K|malii nato sem se peljal s pred- , ,-tojnikom in kapitanom k ladiji. Ven- ; dar čudno! Čim bolj smo se bližali,!1 tem čudneje je bojna ladija izgledala. I J in končno sem celo mogel skozi oba ' konea ]>oglcdati. Bila ni vojna ladi-'' ja. ki nam je prinesla rešitev, ampak i stari, mali kupčijski parnik, ki je pri- 1 j peljal toli priljubljene vinske sode. ? j Kapitan i;i krmar sta s pomočjo mor- 1 narjev iz lat in platna podaljšala pa- -robrod. postavila dva jambora in ste- 1 j sala dva'dimnika. Pravi dimnik pa je x moral služiti plemenitejšemu namenu: 7 i vzela sta ga stran in ga položila na r |leseno podlogo. Predstavljal je "top" I Okoli njega pa so vešče roke, istotako |C iz lat in platna zgradile nekak stolp, i ^ iz katerega je top grozeče molil.
Kako smo se smejali, ko smo v j bližini gledali ta okras! V tem so se ^ j nam tudi mornarji pridružili. Razre-j -iti se je moralo 5e vprašanje, na kak j i način so priredili kanonado. Iz dim- jv jmka se vendar ne more izstreliti gra- 2
int, in granate so prav gotovo pra-i | sketale med lopovi. Gotovo, granate! j s Mornarji =o si namreč tako pomagali: !ko so ustrelili na parniku iz možnar-id [ ja. so možnar tako postavili za dim-j n Jnik, la se je vlekel dim skozi njega. ; t kar je izgledalo pravtako, kakor bi dn : kilo iz njega izstreljeno. Na suhem pa : s je krmar skrbel za učinek strela. Na-in I polnil je več ikonservnih škatljic s j« smodnikom, raketami in železnimi b . drolKM. ter jih previdel s zažigalno!n i nitjo. S temi "granatami" se je po- . F ; noči. ko se je vrnil s krova, priplazil k k taborišču lopovov in tam poiskal; p skrivališče za gostim grmovjem. Prvi je -trel na parniku je bil znamenje za njega, na j zapali zažigalne vrvi. Kma- p ;ln po drugem strehi je počila prva ! t bomba, -.a to drnga in tretja. Vsled j z velikanskega dima in okoli letečih ■ d železnih drobcev so roparji mislili, da a d|e bilo nanje ustreljeno z granatami!d in beižali so, kar se je dalo. jo , - »i.....jfte^Wiifcltf^-^yi......
To je bila skrivnost bojne ladije.
in to skrivnost smo skrbno čuvali, j Razun predstojnika in mene ni vedel j ; nikdo v skladišču, komu imamo svo- j jo rešitev zahvaliti. Mornarji so tudi j j obljubili molčati in držali so besedo. J Tako je prišlo, da je bilo v ameriških časopisih nekaj tednov pozneje porodilo, da je nekaj strelov iz neke ameriške topničarke zadostovalo, po-|gnati v beg četo premaganih haitsklh vojakov.
Skopuhova skrinja.
Velika, okovana z železom, zaprta j z močnimi zapahi in težko žabnieo, j stoji ž.- leta v plesnivem kotu podstrešne sobe. Okrog nje se plazi, naj •iji sedava, na nji leži stari Timotej, j j Skrinja je njegova radost, njegova! toč in njegov jetničar. Ona je. ki mu vliva življenje v mrkle oči, ona,; ki mu daje moč, da se klanjajo vi-, sokomerni častniki in uradniki star- ; jt-ku v oguljenem kožuhu, i z lio.j enih ; ilebedrah. Ona je. ki privablja lepo- ; '' iee iz svojih krasnih dvoran pod niz-' ko streho, ona obliva odurnega star-! j ca s tako prikupnostjo, da se doti-] , ka.jo ncžn-.» roke dobrikajoč njegove- j , ira ščetinastega liea. da se ozirajo j | najlepše oči ljub-znjivo v starea. Ob i i takih prilikah se helieče Timotej, od- j bija surovo prošnje, poklone. dobri- ' kanje. Gospodar je on, stari Timotej, tej lahkomiselni, prevzetni go-! spodi, na svojih razkošnih veselicah. ! v svojih sijajnih palačah se tresejo j j pred starčkom v podstrešju . . .
V taki radosti pozabi Timotej, da | ! je skrinja njegova ječa, da mu brani i ■■z ozkega prostora v božji svet. v bo- j
>.;i hram. Saj ne more, ne sme nika-■
l
r.er ol velike oblastne. Pride Bogu.
; posvečen dan. Vsak božji človek se j
preobleče. hiti pred svete obraze, pri- j
žiga sveče, se klanja, prosi za reši-;
!tev duše. Tudi Timotej bi šel. Skrinja ■
-toji v kotu. A kadar hoč? starec ven. 1 ...
•e jame gibati, širiti, se drsi za njim. i In če stopi vendar na hodnik, se drsi i skrinja do vrat. žvenklja. kliče, sva- • ri: Prišli bodo — ne hodi! Ulomijo : ; vrata, odpro moje telo. mi vzamejo i zlato drobovje. Oropajo te. starec I jb dui -— ostani doina! — In ostal je. I ■ S tresočo roko je sprejemal kruh iz j j rok nadušljive sosede Maruše in sej ; kregal, da ga je osleparila, da pr?ži ves svet na škodo siromaka starega, j ; Varil si jc čaj, sedel na Skrinji in čakal, da pridejo, da se mu klanjajo: j j " Daj, očka Timotej Timotejevič! Re-j ši m?, dobrotnik ti naš!" "Nisem j •prinesel, očka Timotej, — potrpi go-1 11 ob ček, oča ti naš!" — In skopuhi ostri poglede, računi na prste ... In | bk-de lica oholih prosilcev. Solze! j ;kdaj so omečile skopuha! Pa ne de-!lajmo mu krivic?. Hudo je Timoteju, • ko muči božjega človeka — toda i škrinja hoče tako. Prime ga včasih, »da bi zapustil zatohli prostor, klical ljudi, ki se ženejo in gnetejo po uli-eah za kruhom. Klical bi jih, jim izročil skrinjo z zlatim mačkom v nji, in umrl bi svobodne duše, blagoslovljen ... V takih hipih odpre okno, ise ozre z višine na pisane strehe raa-tuške Moskve, na ljudi, ki gomazijo kot mravlje pod njilm. In želja velika, j silna se poloti starca po življenju in j | ljubezni, po milosti božji. Pa giblje i i se v skrinji . . . Tako votlo šumi v! l nji . . . Kaj si prazna, tovarišica moja j draga, kaj te je oropala lakomna roka — In naglo je pozabljeno vse drugo. Tresoča rdka odpira žabnieo. zapaho, odkriva plesnive cunje na vrhu pritiska na skrito migalo. Od- ; skoči. — Kopejke, rublji. grivni, zla- j ti. domačega in tujega kova, dragi d kamni v zlati za poni se smejo Tim o-teju. Iskr? se mu oči, trepeee telo ] v blaženosti, roke grabijo, kupičijo j. zlato, božajo dragulje. Kaj je vsa i, druga sreča proti tej! . . . Potrka-j plašno . . . Ah! Skrinjica moja, Če j j odda ali prinese — pomnoži se tvoj i l kras, ti prelepa ...	j
Dan Vstajenja. Po Moskvi zlato-glavi zvon? zvonovi, praznično oble-! j čeni ljudje se objemiejo, se pozdrav-!] Ijajo: "Kristus je vstal!" Končan ] je vsak prepir, očiščeno vsako srce, « vse je oprano v krvi jagnjeta vse se j gnete v bleščeče cerkve.	(
Ob svoji linci stoji Timotej. Obril l se je, saj je praznik. Pa ni prižgal 1 Inči pr?d obraizoim Kazanske Bogoro- r dice, si ni preskrbel pirigov, kolačev, !\ "i počedil neprijaznega brloga. Vse j 1 to stane, stane ... kje bi vzel siro-lt mak starec! Bog pozna njegovo r?v-iS ščino . . Zdaj hite v cerkev . . . Naj § molijo popi in babe! Klanja in križa t se ta goljufivi svet — a njemu, i bednemu starčku, ne vrača izposoje- d nega — š? za miloščino ga prosi! I Pogubi Bog hinavce! Takoj po prazni 1 kih izda kasne dolžnike pravici. Le- g po A'knlino, prevzetnega kupca Či- 1 čagofa, div.nega uradnika Bolešova. s "Imam deeo. smiluj se. go«ipodar!" š pravi. A kaj so meni, bratec, mari! tvoja d?ea? "Žena je bolna, ni za a zdravila, ni za — potrpi gospo- s dar, očka ti naffr* A kaj je meni t, oo tvoje žene, golobeekT Dal sem ti o denar, ti mi ga vrni z dogovorjenimi n obrestmi, taka je božja in cesarska s
I
pravica. Kaj si se ženil, brdak, če ne jtioreš preživeti žene T Timotej se ni [jženil in ni mu žal . . .
■	i iNi mu žal? Zlato sije solnce na ku-
■	i pole cerkva. Po mrdrkem vzduhu tre-
•	I peče zmagonosni glas vstajenja. Vo-i selo vriska dečad, v tihi radosti se
•	pozdravljajo odrasli. Zaupno si pri-' ]x> ved u jejo gorje prestane zime, ve-
■	sele upe prihodujosti. roko v roki i stopajo prijatelji in sorodniki v hram
božji, v dom trpečih. Vse se obiskuje, vse se veseli le ti si sam, Timotej, stari skopuh, tebe ne ljubi nikdo, tebe preklinja svet . . . Ali ti ni žal, statve? Zdaj bi šel lahko v spremstvu otrok in žene v cerk?v — spoštovan, t pozdravljali od vseh. Spomni se Ta-, tjane!
Zaman se brani skopuh spominov.
II	Prihajajo iz jasnega pomladnega dne , j na valovih velikonočnega zvonenja: i ! Dvoje oči uprtih žalostnoviano vanj, i i dobrodušen bled obraz, slabotna niz-, jka postava. "Kaj ti hočem Tatjana. -, Bolehava si. Stroške, samo stroške -jbi imel s teboj — ostani z Bogom." i ! Tako ji je rekel in imel tudi prav. -j Slabotna si je iskala druge podpo--;ie . . . Postala je pbn svoje slabo-
-	Uti . . . Bil je pozabil na njo. A včeraj
-	i se je privlekla bleda senca k njemu.
-	j Težko mu je bilo spoznati v zgrWjeni ) j starki deklico, ki ga j? ljubila v svo->i.ji mladosti. Vrgla se mu je k nogam, -jga rotila, da ji pomaga. Njene hčere -jotroci stradajo, ne bodo imeli blago-
-	slovijenega kruha na dan Vstajenja.
-	V temni kl?ti prebivajo, v pomanj-. i kanju in tipljenju. Ti lihvariš, ti
>	Upravljaš Timotej, si koplješ greli na j dušo. Pomagaj nedolžnim sirotam,
i j stori sebi zasluženo delo . . . Poma-i . za j! Glej sam si zapuščen in brez o--jskrbe pri vsem, tvojem bogastvu. Pu--;sti da ti poravnam posteljo, očedim i j sobo. prinesem veselja Vstajenja . . .
>	i Tako je prosila. In hipoma je vi-
-	j del sebe kot mladeniča, ki je izbiral -j in tdhtal — videl je >ebe kot starca, 1 ;lii mora ostati pri izbranem. Saj velja
•	! prijaznost, mehke prošnje, samo nje-
-	j .rovi skrinji. "Ha!" je zasikal. "Na-i j polnila bi uii stara grešuica. hišo
-	| gladili h ust . . . Poberi se mi! Nisem
>	| varčeval za tvoje grešno sem-?, ne po-» i trebujem požeruhov, tatov, ubijal-' j cev ..." Tako jo je odgnal. Njene
•	(oči so ga pogledale žalostno vdano — ^jko; takrat. In zdaj je dan Vstajenja. ' ! Odpuščanja, blagoslov, prinaša ■vsta-i li Zveličar, ljudje hite iz tesnih mest-
■	j nih ulic na prosto, vse se širi. kopr-■, ni, želi nekam. On pa je priklenjen na
■	j svoj zaklad, privezan na veliko škri-
I
-njo. Vstajenj- oznanjajo zvonovi.
•	| vstajenje po smrti. Tudi on umre.
■	Tuji ljudje si bedo delili krohotaje •jnjegovo bogastvo. Strašno, a neizo-
•	; gibu o. Kaj Tirx-otej, ko bi razpolagal !jsam z denarjem — ga zapustil siro-
-	tam. si rešil dušo? Pusti Timotej Ta-. tjani. cerkvam — odpusti dolžnikom, i da ti odpusti Bog ... — Tako š?peče . starčku rahlo v uho in plab mu beži t pogled preko morja streh v daljavo,
•	plah se vrača v nizek prostor vsak-
-	danjega bivanja — na skrinjo. Oj . umrl bom umrl! Zvonili bodo zvonovi,
■	krohotali se ljudje, kroliotal se bo
■	vrag . . . Umrl bom! Tako čudno te-
■	man postaja jasen dan — težke so 1 noge, zastaja src^. Zvoni — ne k
vstajenju, k sedbi . . . Deni svoje stvari v red, popravi grehe Timotej . . !Zapiši — takole zapiši: kadar u.irr-Jem. naj bo vse Tatjane Ivanove. Izplača naj cerkvam za božjo službo in
spomin . . .
Kadar umrjem . . . Zapisal je in ni mogel dalje. V besnem plesu so skakale črke pred njim, v skrinji je ižven-jkljalo: Ne umrješ, ne zapustiš nas. i Nikon:'ur, nikemutr. iKadar -pojdeš, jvzeoni nas seboj, nas, tvoje edine prijatelje. — Svareče je pogledal obraz, \ Bogorodice vanj: "Umrješ!" Zaple-Uala je soba. zarežal se je samovar. ;gibala se je skrinja: "N? umrješ Ti- i j.xotej, ne zapustiš nas. Stopi k zla-i tu. da se poživiš, umiriš. Pusti misli ; na smrt. oj dolg je Še tvoj dan. . . ." , — "Ne. ne!" stoka Timolej, "zap^-i jšem, izbrišem dolgove drugim, seibi. Z I J uepremagljivo silo ga vleče k skrinji, j ; Enkrat še naj se razveseli zaklada . . . ! Previdno dvigne težki pokrov, ga, na- j sloni ob zid. gleda ostre zobe. ki za- i pirajo tako skrbno skrinjo, odmakne i cunje, odpre- predal, s? zatopi v b-lišč blaga. Tako mrzel je ta blišč danes, i Roke rijejo po zlatu, težko vzdiha Ti- : motej. Tako mrzel kot grob ... In [vendar — pustiti ga drugemu! Ni-, jkdar! Kadar umrješ in daleč j? še |to — Sc-šiješ v vzglavje svoj zaklad, j ga vzameš s seboj. V tihih nočeh boš štel v grobu, se radoval ... — Ouj i težek korak preti vratimi — oblastno j udari pest ob nje . . . Kdo prihaja na dan Vstajenja k samotnemu starcu?. Kdo ga kliče s tako groznim glasom?! To ni človek Timotej — leden curek \ gre po životu, naježe se ščetine na licu- in čelu, osteklen? oči — to je smrt! Starec hoče skočiti — strese j skrinjo — pokrov se zleti, zahrešči.
Pred vratim stoji v pisano ruto zagrnjena zgodaj osivela, zgrbljena žen-sak, v rokah kolač in kupico vina. Tatjana je, ki hoče prinesti blagoslov in odpuščanje znancu svoje mladosti, ki mu hoče povedati, da je pomagal u-
!	I
(ljudeh. Stoji Tatjana pred vratmi in I nenadna groza jo prime za vrat, ji za-I duši vse fprijazne bes-de in misli, j i Mrzlo je šlo mkro nje — nevidno a čutno — to je smrt! Z votlim glasom zakliče. s trepečo roko udari na vrata, j [Znotraj zahrešči, grkne. '"Pomagajte' ljudje! Obvaruj nas Bog nečistega!'* ; Ko so v/omili vrata, so našli skopu-;hovo truplo pred zaprto škrinjo. Te-J i žak pokrov mu je odrezal glavo.
__ _ . __ !
Ustavno in politično življenje Slovencev od leta 1848 do leta
1868.
^o— I.
Leta 18G2 je predaval Lassalle be-rolinskim delavcem o bistvu ustave. , Rekel je: Vsak človek govori dan za • dnevom o ustavi. V vseh časnikih, družbah se neprestano govori o njej. In ako bi stavil kdo vprašanje: Kiaj je bistvo ustave T — bojim se. da bi le malo kdo mogel dati na to vpra-i sanje zadovoljnjočega odgovora. , j Tako je z vsemi pojmi javnega živ-. j Ijenja. Lassallu pomenja ustava de-ijanske vladujoče oblastvene razmere. ,1 ki določajo smer tej ali oni dnižbi. . Ako bi namah izginili vsi ustavni zakoni, bi se kljub temu dejanske raz-. mere prav nič ne izpremenile. Vla-i dujoči sloji bi ostali na vladi. Vla-[ d u joče socijalne sile nahajajo svoj , izraz v ustavi, to je socijalni pojem . ustave. V pravnem oziru pomenja ustava vso državno organizacijo, na-. .čela. ki določujejo pravice vladarja, i parlamenta, socijalnih skupin in dr-. ižavljanov. V ožjem smislu pa po-. menja ustava življenje, oni državni I ied. v kterem sodeluje ljudstvo na ■ zakonodaji. Ustavo pa imenujemo . konečno tudi dokument, v kterem so .uzakonjene državljanske pravice in . v kterem je izraženo razmerje nied , | vladarjem in državljani.
Slovenci so narod brez zgodovine, . izgubili so svojo državno samostoj-. nost osemsto let prej. nego Cehi. Slo-p vencem so Franki iztrebili plemstvo. . Čehom pa Habsburžani. Današnje iakozvano češko plemstvo po svoji . pretežnji večini ni češko narodno (plemstvo, ampak češko le v smislu
■	češke zgodoviusko-politične individualnosti. Celo tisočletje Slovenci niso pozuali lastne države, uprave,
, i last nega prava in zakouov. Tuje ple-. me jih je izkoriščalo in njim zapovedovalo. To je strašno potrpljenje
■	1 brezdržavnega naroda. Ako še da-d nes opažamo pomanjkanje pravega
političnega instinkta in naravnost psihopatično strankarsko življenje, je , j to posledica tega dolgega političnega 1 zasužnjenja.
Slovensko ustavno življenje se začenja z letom 1848, ki je važnejše, nego vsa ona doba od frankovskik časov do nadepolnega leta "marče-- | ve" revolucije. Onega leta ni bila j toliko politična svoboda odločilni či-nitelj, ki je izzval to ljudsko gibanje, p ampak to je bila kmetska odveza. Kmet si je postal svest, kak prepad ga ločuje od aristokratskega veleposestnika, ki je govoril drug jezik, bil druge krvi. Ta zavest socijalnega Inasprotstva je provzročila slovenski | narodni čut.
j Slovenska inteligenca ni imela leta j ; 1S48 posebno značilnih zastopnikov.;
Bleiweis ni bil krepek političen ■ ! temperament, ki bi odpiral svojemu : j narodu široke velike kulturne vidike, j ' kakor je to storil med Čehi Franti-
I	[
ilšek PaJackv. Kranjc je bil preveč •jučenjaki 'ki mu je manjkala prava .: politična živahnost in agiluost. Po- ! i sledica "marčevih" dni je takozvana j i Pillerstorfova ustava z dne 2.3. apri-'
•	jla. Prva avstrijska ustava se prav ?.nič ne vjema s kabinetnim listom, ki
' ; je bil izdan 2 ted ia prej in je oblju-j ~ ^bil Čehom skoraj popolno državno-, pravno samostojnost. Uvod v ustavo govori o napredni smeri vseh držav-| nih' institucij, o kulturi in o dušev-jnem razvoju narodov, takozvane člo-■ veške in državljanske pravice, ki so jii-- uživali Francozi že več nego pol-stolet ja, a so bili uvedeni s t oprav. 'sedaj v Avstriji. Strogo naravno-!pravnega značaja so te pravice. Vse to. kar se nam dozdeva danes tako j vsakdanje, to je težkili socijalnih | borb, v kterih si je meščanstvo ste-j klo največ zaslug. Ta borba pome-_ j nja kulturno delo in te pravice po-, menjajo kulturno vrednost ogromue-a 'ga dela. Pillerstotrfova ustava je ( !>>eotralistič na. aned deželami cesar-
•	stva je omenjeno kraljestvo ilirsko, j j ki zavzema v njih isto državnoprav-:' no mesto, kakor češko kraljestvo.
I Vsem plemenom je zagotovljena aie-.dotakljivrost njih narodnosti in jezi-._ ka. Draavni zbor je sestavljen iz j dveh zbornic, senata in zborniee po-? slancev. Za posledno je uvedena ob-j lena in e:wka volilna pravica, izklju-:čeui so pa dninarji, posli in siromaki, j 29. marca je sprožil Bleiweis v seji i kranjskega stanovskega odbora za-| hteve po kraljevini Sloveniji. Ko
.'je prišla depntaeija kranjskega de-'J
^jželnega -zbora k nadvojvodi Ivanu. a;je ta rekel o "zjedinjeni Sloveniji": i "Koristno bi bilo to na mnogo stra-
l- '
:m; povejte mi, ah to. česar želite
', Kranjci, žele tudi koroški, štajerski
!in drugi Slovenci?" i-,
i Pravo središče slovenske politike a; leta 184S ni bila Ljubljana, ampak G dunajska "Slovenija". Važne za 0' presojen-anje vprašanja, kako so si tl!\o<li!ni možje leta 1848 predstavljati j j na -novo urejeno Avstrijo, so debate j ustavnega odbora državnega zbora v , jKromeriži (na Morav^kem). Nemec j_jLohner je predlagal, da se naj osnu-^ | je petero narodnih držav: poljsko, j j Češko, slovensko, laško in nemško, e -Fran tiska Palackega načrt pa je bil ji sledeči: ustvari se naj "nemška Av-
0	i strija". češka, poljska, slovenske de-u žele. laška in jugoslovanska. Vspre-L_ijet je bil nemški načrt centralishov. t. i po kserern se naj deli država v tri-
i najst historičnih dežel, ]>a uvedejo ,_jse naj okrožja po narodnostih. Ta i predlog pa nikdar ni prišel pred e, zbornico, ker je vlada državni zbor ..irazgnala z vojaško silo. a i Nekak simbol leta 1848-ga je bil t; vseslovanski shod v Pragi. Politični e ; dogodki onemogočajo, da bi se velike a misli pretvorile v dejanja. Katastro-ifa. to je signatura tega leta. Ideje
-	velikega Slovaka župnika in pesnika Ja na Kollarja prešinjajo vse udeležil !nike praškega shoda. Kulturni pro-:-,gram novoslovanstva je črpal skoraj a vse iz KJollarjevega idejnega zakla--:da. Palaeky imenuje slovanski shod !. i prvi shod izobražencev, ki se je bavil
-	;z enakopravnostjo narodov. Avstrija
1	j naj služi ka?kor vzor narodnostne dr-
-	j zave. V pripravljalnem odboru je 1, bila zastopana najvišja češka aristo-ijkraeija. Grof Thun, ki naj bi bil ij.jrtvoril shod kakor predsednik pri-
jpravljalnega odbora, je pravočasno] i! zbolel. Izmed Slovencev so biii v -jPragi: Globočnik. Šparavec in Stan-i:ko Vraz. Miklošič je bil zadržan, i Shod je imel izrecno avstrijsko-slo-. jvanski značaj, to je: smatralo se je
-	ol-ranitev Avstrije za predpogoj raz-/
I	m
:, voja slovanskih narodov. Leto i je končalo s spolnim neuspehom in -'porazom, kakor ono pa tudi praški i 'slovanski shod. Ko je Pavel Josip -jSafarik slovaški protestantski dnho-• ven in avtor "Slovanskih starožit-i nosti" t nI. da je izbruhnila v Pragi -{vstaja, zaplakal je. ker je vedel, da -,je delo slovanskega shoda, kakor tu->!di reforma Avstrije pokopana. V o-
-	nih binkoštnih dneh je Bakunin —
-	Rus —, član slovanskega shoda, na . j barikadah vnem al praške meščane v > j boju. Slovanski shod je bil razbit,
-	njega člani so pobegnili.
it ,	* ---
Parnik Roland resen, e Norfolk, Va., (i. maja. Parnik Ro-3 land, ki je na poti iz Galvestona v ti Bremen pri Currituck Beachu, N. C.,
-	zavozil na peŠčenine. je sedaj rešen
-	in bode takoj nadaljeval svojo pot » proti Bremenu.
e	ZAHVALA.
Podpi sani se najiskrenejše zaliva-». Ijujem vsem darovalcem, ki so pri--'spevali z doneski za društveno god->. bo v št. Jurju pri Grosupljem na Do-lenjskem. Darovali so sledeči: J. i- Drcmelj $1.00; po 50c: F. MedoŠ in z J. Kučič; po 2oe: F. Vidic. J. Šti-i- bernik, J. Dolinšek. J. Prle, J. Roz-•-; nian. K. Medoš. J. Pritekel. J. §i-i-;pelj. J. Koren. .T. Gorenc, J. Likovič L in M". Umaik; An^-. Šifra r '20e. Sku-ji paj $3.20. Wem darovalcem iskrena i- zahvala. J. Dremelj. nabiralec, o	—————
NAZNANILO, i.. Rojakom v Meadow Lands, Pa., in : okolici naznanjamo, da je društvo t-:sv. Janeza Krstnika štev. 75 J. S. K. e Jednote znižalo vstopnino za mesec d maj na dva dolarja. Kdor še ni pri kak eni društvu sedaj se mu nudi lepa p prilika, da pristopi. Prihodnja seja x je dne 15. maja. Pridite toraj vsi, a kteri želite pristopiti k našemu dru-d žtvu.	ODBOR.
'J: Rojakom v Ohio na znaire.
C
i- Naš stalni in rojakom v Ameriki j deloma dobro poznani potnik in zastopnik naših listov, v .......... ................. ....... |
0	ffiH^^^^'.	i
rl M&M™
r I—
v ■	mmm
d!
e i mg^f^m
ai i—M;-..
:- j
I-	'."■■.■.'■ 'i' P
-I ■ l. i
1	i ME. JANKO PLEŠKO
" "^e mudi v državi Ohio, kjer bode ro-e j&ie obiskal. — Kakor v prejšnjih le-" i tih, tako je tudi sedaj pooblaščen na-1 j birati naročnino za lista '' Glas Naro-
-	;da" in "Hrvatski Svijet". TJverjeni ' i smo, da ga bodo rojaki radi spre-' jeli in da mu bodo šli ravno tako na
-	roko, kakor v prejšnjih letih. Onim pa, ktere obišče morda v prvič, ga kar
-	najtoplejše priporočamo.
Uredništvo ■i	"GLAS NARODA".
Rojakom naznanje.
t
V poslednjem času so pričeli nekteri Židovi po svetu Širiti vest, da poSiljajo norce po , telegrafu v staro domovino za 50 ct. stroikov. Da tem stopimo v eno vrsto tudi pri nas, sestavljamo ; dotični kablecode ter bode v par tednih gotov. Kdor prvič poSlje denar v staro domovino, ni niti I misliti, da je to mogoče za 50 ct, ker velja vsaka beseda 32 ct. Urediti ae da to Ie za stalne in ; večkratne pošiljalce in to izdelujemo sedaj.
Najvarnejša pot pa je le posijjaqje po dosedanji navadi, da v Avstriji izplača vse ; pošilj atve c. kr. poštna hranilnica na Dunaju in za Hrvate kr. poštna hranilnica v Budapešti \ Ako je kaka pomota, državne oblasti posredujejo in %se izvedejo; pri kabelnu ali telegrafu so pa [ pomote na dnevnem redu in brzojavni urad ne jamči za prav nič.
Neumnost pa je misliti, ali pa zatrjevati, da pride denar domov v dveh ali treh dneh. Tukaj čaka tak bankar, da ima več denarnih nakaznic in to par dni; potem obvesti brzojavno svojega zastopnika o izplačilu, zastopnik pa šele potem piše poštne nakaznice in jih odpravi. Vse to pa traja po sedem ali več dni. Znano pa je, da naše male pošte na deželi nimajo nikdar dovolj denarja v blagajni in ako pride do izplačila, je treba um čakati, da dobe denar od višjega urada. To je gotovo in vsak razsoden človek ve, da je res. Zato je neumo&t pošiljati denar po telegrafu, ko vendar konečno ne pride preje v roke naslovnika, kakor skozi Dunaj ali PeŠto.
Židom je za buasines, ne pa za ugodnost Slovencev!
Za to naj vsak previden Slovenec pošilja denar kakor doslej po
Frank Sakser Co.
82 CORTLANDT ST„	^	NEW YORK, N. Y.
6104 ST. CLAIR AVENUE IV- CLEVELAND, O.
u nfnrea je, da Mt «ot*ro došel v prave roke kakor se je to sgodik dosedaj
že skozi 18 let
Slika z beneškega Lida.
Kdor hooe v živali lepo jirtro na Lidu nemoten po drugih okolnostih, kdor hoče zreti v m or j? v vsem njegovem veličanstvu, v vsej njegovej krasoti, naj gre zgodaj zjutraj, tedaj ko je še mračno, tja ven na morje, in gledal bo, kako pozdravlja morje vzhajajoče solnce. kako drhti v njegovem prveirm poljubu, ko se razliva luč od -brejra do brega in se zasveti motvka gladina kot velikanska, v tisočerih barvah lesketajoča fantastična školjka.
In najmičnejšo, najčarobnejšo sliko o vzbujajočem se življenju, o postanku v naravi imamo na Adriji; tu se zatopimo v skrivnostno delovanje ve-soljstva. In k tej sliki se pridružijo dr»ug", — naj je morje mirno, ali naj valovi v divjem srdu, — spomini na velike dogodke davnih, davnih časov, ko je nosila Adrija zmagovalne trume raznih narodov, ta Adrija, v ka-fantastik — trumoina priliko za sanjarjenje.
In tu na Adriji, v katere valovili se je porodilo toliko pripovedek, imaš
—	čeprav nisi mogoče kak poseben fantastik — trurroma priliko za sanjarjenje.
In tako vživamo dvojno, sedanjost in preteklost, in v čarobno seen ri j o skuhamo nehote vplesti znamenite dogodke. Vse oživi, če tako zasanjamo
—	in sanje in spomini se vrste, vsak trenutek nam prinaša novih fan-tazmagorij, ako vpletamo v naravo napol pozabljeno človeštvo.
('e si naslikamo to klasično morje v njegovem prazgodovinskem življenju, zagledamo najprvo ves čar bajnih Fejakov. ko sta J axon in čin o his a M-e-ileja — Trojan i Antenorjevi — na čudoviti ladji "Argos" plula po adri-jansketn morju, — ko se je vozila A-frodita v >voji zHti školjki — in je tudi zlatolasa Atalanta gledala s svo-
i modrimi očmi te vode.
In vse to se združi v mogočno simfonijo, nam je. kot da bi čitali v lepih pravljicah Homerjeve Odiseje.
Potem slede časi 'bitk in bojnega krika — krvava romantika, časi , ko <e je penila Adrija, vzburkana od ne-»tevilnih brodov. Zagledamo Kolhe. rrojane, Pelaz^e, Rimljane, Turk^, [iote, Hizantince itd., vse narode tja ilo časa velikih d<v.ov. ki so tukaj vla-liali in katerih duh še vedno plava nad temi modrimi vodami.
Najslavnejšo junake so imeli ti narodi. Tu je bil Veliki Aleksander, v katerem je bilo toliko bogatega življenja, — Ilanibal, ki se je boril na teh bregovih, — rimski cesarji v belih togah so pluli preko teh sinjih globo-L-in — in na Aidriji je zaklieal Cezar v viharju spojil n mornarjem nepozabne besede: "Ti pelješ Cezarja in Cezarjevo srečo — veslaj .pogumno in brez skrbi!"
Pač zelo slikoviti potniki. In ti narodi so sezidali na lagunah kraljico A d rije — Benetke.
In da 'bi pokazal svetu svojo moč na zemlji iu na morju, se je peljal beneški do/, vsako leto na praznik vnebohoda na krasno opremljeni, ponosni ladji "Bucentoro", spremljan od velikanske množice drugih ladjic, ki so nosile na rdečih žametnih stre-hieah beneŠKi prapor, tja ven na morje do Lida. Tu je vrg d dož v sredi duhovščine dragocen prstan v Adrijo in se tako simbolično poročil z morjem, ljudstvo je \Vk1 Hcalo, topovi grmeli in zvonovi v okrašenem mestu so naznanjali slovesni trenot k. Ta šeira je silno stara in izvira iz pravljice, po kateri je baje leta 1177. na praznik vneboJioda, premagal na tem obrežji dož Ziani združeni brodovji Genu"-zov in cesarja Barbarosse.
A tek časa nima usmiljenja s ponosnimi tradicijami in sedaj t rohni v arzenalu okostje zadnjega '' Bueento-ro" in žaluje nad minljivostjo zemeljske slave.
Pa tudi pričetek moderne vlade na tem morju ni pokvaril z disharmonije prelepe slike.
Sicer nima to ničesar opraviti s sedanjim Lidom. Pa zanimivo je. če sn k idilični lepoti kraja pridruži še e pitna poteza, ki opl?ta ves okraj ii napravi, da zasanjamo mučne sanje ti
sočietne preteklosti.
* * *
Sedaj zremo zopet novo prizore Ura je enajst, obrežje je polno kopal nfh gostov. V slikovitih, kramljajo čih skupinah, stoje ljudje od blizu ii daleč. Vse. kar je morskemu kopališč; potrebno in navadno, vidimo tu. Raz vajene gospodične, lepe gospe v kc kelnih toaletah, odete s blestečim ka menjem, kopalni nadzorniki v sn?fcnc belih dblekah. nakinčani otroci? ar gleške guvernante itd., vsi ti se ia prehajajo na obrežju, zroČ na nei; merno morsko gladino, ki s? leskeč v bliščeči luei solnčnih žarkov, ali p na kopajoče, ki se drve v vodi ali p po belem, kot -žamet mehkem pesku.
Lido« po katerem so hodil? v nel dan jih časih slikovite osebe iz jutri ve dežele, je v tej dični, moderni um
slu besede, tenweč je le kolonija brezskrbno uživajoeih ljudi. ! Potem zajutrek, — kava v vrtnem salonu, — ki nam je modernim ljudem postala tako nepogrešljiva! In prizo-[ ri se vrste za prizori. In v tihih zim-alkili večernih urah v toplarni salonu ■ vstajajo spomini na lepe, brezskrbne ure.
] Popoldne pa izprehodi ob dolgem i obrežju. Kako vonjav je zrak, kako ; i cvete in blišči vse v čaru juga; kako ] sniva v srebrni luči morska plan! In i I na bregu občudujemo I pe, nove hotele in vile, ki kažejo udobnost Lida.
Tako smo vživali vse slike o I zornega jutra do vročega poldne!
* t. * *
Na stopnjieah na takozvanem Fon-damento da Carbon?, spi naš gondo-ljer Giosippo. Njemu je to nebo in to življenje banalna vsakdanjost. Pa naš klic ga takoj privabi iz kraljestva zlatih sanj nazaj k navadnemu življenju. V trenotku so vesla v vodi. Posede-mo v gondoli, železno roke 11 ašega Giosippa veslajo urno in prožno, in sedaj se peljemo po najbolj zanimivem korzu sveta — po "Canalu Grande" — kjer zasanjamo spet davno pretekle, znamenite dogodke beneške zgodovine; tu zrerco tik pred seboj sive palače, kjer so prebivali doži slavnega imena. Gledamo in strmimo, oko noče verjeti, zdi se nam, da smo v deželi večnolepih sanj, da živimo pravljico iz tisoč in ene noči. I11 zagledamo spet most Rialto, preko katerega plove življenje Benetk, nad i nami: To raznobarvno, glasno življenje, na katero gleda vedro, jasno ne- i I bo tako veselo, in ta stara, siva po-; sjopja! Kaka slika! In šum glasov ču-jemo še doh.ro, ?co se peljemo že v temnih kanalih, kjer ono glasno vr-; venje vedno bolj pojenja.
Pa naenkrat se zopet razsvetli 111, nad nami se vspenja ixost vzdihov, oni kamen i ti Memento mori — pot. j po kateri je hodilo toliko nesrečnih I žrtev .beneških velikašev. I11 zarožljal
i
je ključ, zaprta so bila vrata, 111 niso I se nikdar več odprla. Pogin, grozna, i mučna in počasna smrt je čakala vsa- ! j kogar tu. Da, odpirala so se vrata ; tudi tukaj, ponoči, pa le zato, da soj Tu vaj i pogreznili mrtva trupla v mor- 1 J je. To je najtožnejša senca, ki padaj j na beneško slavo.
Na trgu sv. Marka izstopimo iz | gondole. Hočemo si ogledati krasoto j treh beneških znamenitosti.
Ivo smo si otrledali cerkev sv. Mar- r ka — se podamo k nekdanjemu gi-gantskcimu čuvaju, h "Campanile"
—	in gremo na "Piazctto", kjer š? j stojita oni dva stebra, med katerima je vzdihnil marsikak Conspirator". | Kak krasen okvir! In zdaj pride naj- j lepše — c/ko je že skoro omamljeno ;
—	doževa palača! To im? pomeni Benetke. To kamemto čudo, ta spomenik tisočletne slave, kjer nas vede vsak korak k skrivnosti beneške moči
—	beneškega sijaja — in tra lieijonel-ne beneške kljubovalnosti in zavisti, kar nam je umetnik tukaj tako živo
i in lepo označil in ovekovečil! Nočemo 1 pisati dalje, saj je tisoč in tisoč ljjidi j opisovalo te krasote.
In ko sn.o si liagledali to le«poto, nas vabi čar tihe vožnje pa lagunah. Po omamljivi, bajni lepoti Sv. Maifca je mistični polumrak v tafcozvaui "Laguna morta" presenetljiva sprememba in najlepši kontrast. Vse te slike, te barve, ta tihota, to je nekaj nebeško sladkega, kot sanje o zlati deželi Vil.
Neslišno se ziblje gondola v zelenih valjčkih, ki so ob tej uri v vednem lahnem -trepetu — kakor človeško srce, ki čuti ir« sanja v tej krasoti. Gio-'sippo poje veselo pesem, in naše duše pojo ž njim in vriskajo v neskončni blaženi radosti.
Te slike svetega miru in srečne sa-I	...
mote. kako globoko segajo v dušo in
■ v fantazijo! — V zraku je kot šu-' men je in šepetanje starih balad.
Je li to odsev n-Jbeškega veselja — -1 ali je to le podoba, ustvarjena od čara narave, ki se vlegla k počitku?! t J Kajti sedaj tone solnce, nižje in ni-) žje se pogreza, vse strehe blišče v ognju večerne zarje, ki ugaša spet pre-
-	ko lagun in otokov.
s * * *
In kaj je lepšega na svetu kot be-
I	nešk?, tople noeif V tem čaru je ne-
-	kaj strašnega in spet tako sladkega-: na vzhodu vstaja luna, dolge sence padajo preko hiš in voda, vse je osvet-
.. Ijeno z medlo lučjo. Vse Benetke eo
-	v sreberni luči. In v kanalih plovejo
h.
i gondole, neslišno, mirno in male luči-
II	ee plavajo po vodi kot vešče. In zač-u-u jejo se mandoline, gondoljeri pojo
mehke pesmi in glasovi padajo drh-h- J teč preko valovja in nejasno šumenje i- morja v daljavi spremlja mile glasove >- 1 laške pesmice.
1-! Ali smo ob Guaidalquiviru, ob se-!- ♦Hjskih barjuih jezerih?! — Ali po-fr-, slušamo petje, ki se glasi iz nebes, e kjer pelje Rizvan. večnomladi čuvaj, a blažene v zlate poljane?! « Kako veselo, naivno je to ljudstvo, ki je tukaj gledamo! Brezskrbno živi t- tja v en dan, veselo vsk Likajoč v to-> pfih, mesečnih nočeh, vriska, poje, z s- dušo io tek»«bi» uživajo lepoto svoje-X ga mesta —- in iz vsefh oči beremo ivWo predrzno strastno
Povest o lepi ženi«
Zdi se mi, da je imela črne oči, in da me ni ljubila. Da je to resnica, lahko prisežem, ker je bil njen. mož celo lep, plavolas človek z ostro kozlovsko brado. In vendar se je zgodilo, da mi je ta žena ponudila najvišjo ljubezen vkljub temu, da sem zaeudo zoprne pokivtv-ene nizke postave in grbastega hrbta. Glejte, 111 bilo je tako:
iSedel sem kakor ponavadi za mizo in sem šival, ne vem že, ali soselo-ve opanke ali novelo o budi mačehi in zlati ribi, ali o Janezu Kapistra-11 u in golobradi ovei. Šivam, šivam, in bas sem zapisal prav lep stavek, težko, če sc ni glasil takole: "I11 njene oči so bliskale žrjavico, in čelo je plamene!o kakor biserna gora v srebrnem svitlu belih oblakov." In tedaj, prijatelji moji, je planila ona v sobo.
Bila je grozno lepa. Takšne še nisem videl nikoli prijateljeve žene, čeprav sem jo gledal vsak dan in vselej, kadar sem prišel obiskati njenega moža. svojega vrlega tovariša, ki je tudi šival. Samo s to izjemo, da je on šival zidane cilindre in pisane škrate, bele lilije in naroline devojke v tirolskih avba-h in pečali s petelinčki.
.Bila torej grozno lepa. Njene o-či — naj jih omenim najprej, — so bliskale <rroze. in bilo me je v resnici strah teh strašnih, črnih oči. In lasje so ji v ostri sapi. ki je privihrala z njo skozi duri. plamteli do stropa. Usta je imela napol odprta in njeni zobje, 'kot led brušeni, so zijali v bol-nerr, neizrečeno bolnem izrazu, ki je objel ves njen obraz.
"Rešile me, rešite me! Pri Kristusovih ranah vas prosim: Rešite me!"
In padla je pred menoj in poljubila tla in po kolenih se mi je bližala in nervozno ihtela«m hitela:
"Recite me. gospod Peregrin, dragi gospod Peregrin!"
"Ljuba gospa Karola", sem dejal plaho in ponižno. 'Lljuba gospa Karola. kaj se je zgodilo, prosim vas, vstani-te. prosim vas, vstanite in odpustite! Pri bogu vas rotim, jaz nisem kriv, -da ste se vrgli na tla, in nečem vas videti!"
A ona je vsa drhtela, tako je drhtela, kakor da vidi smrt pred seboj, in klicala brez prestanka::
"Rešite .me, gospod Peregrin!" A tisti tre 110tek so se zaslišali skozi okno trdi in nagli koraki, doneli so osomo s ceste. Gospa Karola je skočila kvišku in se a:e ovila okrog vrata:
"Moj bog, moj bog, skrijte me! Mm j mož me išče! Ubije mc, kadar me najde, ubije me."
"Prokleto!" Nekdo je klel in razbijal na vežne duri. Spoznal sem ga: Bil je moj vrli prijatelj.
"Skrijte me!" je hitela lepa gosipa Ivarola, in blazno so strmele njen? oči.
Prijel sem- jo za roko, odklenil o-inaro in jo zaklenil. Gospo IvaroJo sem zaklenil. In nato sem veselo zažvižgal ter stopil k oknu.
"E — glej ga, ti si, prijatelj, naj-n.lajši Jakobovih sinov! Kaj je Benjamin !"
"Odpri prijatelj, nekaj nujnega!" "Kaj takšnega? Ali si je zlomila nogo tvoja kraljičina?"
"Ali si videl mojo ženo? K tebi se je skrila pravkar. Videl sem jo, in nikar ne taji!" "Prijatelj!"
"Hitro pridi in odpri. Zakaj mi zaklepaš pred nosom!" "Ali kaj takšnega!" "Ustrelim te, ako v hipu ne odpreš. *'
Grem in odprem. "Kje je Karola. moja žena?" "Zmotil si se! Včeraj sem> jo zadnjikrat videl, in niti ne vem, ako jo še poznam. Pa kaj naj dela pri meni?"
"Skrila se mi je! Pravkar sem jo zalotil v objemu mladega oficirja. Vidiš, in s tem samokresom sem mu raztreskal črepinjo. Ves kanape je okrvavljen z njegovimi možgani —" In takrat, glejte, se je zaslišal rahel stok i« omare, kjer je bila zaprta kpa Karola.
"Ha", je zakričal njen mož. "Ta glas? To je ona! Pokaži mi jo!! Nic ne pomaga tajiti, drugače — padeš ti."
"Za božji čas!" sem se začudil "kako ona? Ali si znorel, ubožec, al: ne slišiš, ali ne vidiš moje start j .mačke?"	1	» !H
Začudeno me je pogledal in ves j< ■ drgetal.
"Ali ne poznaš moje mačke?" Glejte, prijatelji dragi, to je bih tako: Ko mi je teta umrla, je rekla "Ljubi Peregrin! Denarja nimam
j Ia bi ti ga zapustila, ampak za spomin naj ti .bo tale siva mačka." In od takrat gledam in gojim dragi spomin na teto.
In prav tisti trenotek, vam povem. :;o je moj prijatelj Benjamin drgetal ; pred menoj, je kibnila moja stara mačka.
"Ali ne slišiš, da kilia mačka?"
Prijatelj je pogledal in zapazil mojo sinoro, kako se davi pod mizo.
"Glej, kakšen si! Moga mačka je,; a ti jo imaš za svojo ženo!"
Zmedeno in jezno me je pogledal ter skočil skozi duri.
Ivo j t? oušel po cesti, in so odbrae-'i njegovi grozeči koraki za voglom, sem zaklenil vežne duri, za<vrtel dva-erat ključ v hišnih durih in odprl o-maro.
Gospa Karola se je zbujala iz lie-'.avesti. Skočila je nato predme ter poljubila moje noge in hitela:
"Moj rešitelj! Zdaj sen: tvoja! Vzemi me. zdaj sem tvoja! Ivako si, krasen, kako si lep!"
Klečala je pred menoj kakor pred Bogom in mi gledala v moj grdi, ciganski obraz, v mojo pokveceno niz-postavo z znamenito gnbo na i hrbtu.
Kako si krasen, kako te ljubim! ■ Ljubim te!"	i
In ona. tako divna in čarna. jasna I in ponosni, je klečala pred menoj. Razjokal sem se kakor otrok; bile so ;oize nebeške blaženosti.
Vzdignil sem jo in objeto in obli-to z mojimi solzami položil v zibel ljubezni.
""Nič nočem vedeti o njem. naj be- j :i strah in smrt od mene! Morda sem 1 jutri ž? mrtva! Nocoj naj ljubim —J zadnjikrat!"
Bila je prelepa. In ta žena mi je i todala najvišjo ljubezen.
Mojega ubogega prijatelja Benja- j nina f=o odvedli blaznega, a lepa Ka- , •ola mi je izainila izpred oči.
Nedavno sem slišal, da je v samostanu, drugi zoi>et so jo videli v hiši i ilodnic. A jaz mislim, da somi ne- j lolžen.
1 I ----
Slepota o vprašanja slovanskega bogoslužnega jezika.
Tržaški "Edinosti" pišejo:
Iz zanesljivega v,tra sem doznal. la so začeli utdi merodajni krogi v Rimu uvidjati, da je nasprotovanje: roti slovanskemu bogoslužbenemu jezika v tistih' krajih, kjer je v veljavi že od davnine, bilo povsem j zgrešeno in da bi moglo stvari cer- j kve le veliko škodovati. Ni mi znano pa, hočejo li v Rimu izvajali tudi [ primerne konsekvence iz tega spo- ■ znanja.
Tem čudneje je. da je pa v našem i Pri morju samem svojeglav neže v, ki J bi hoteli za vsako ceno nadaljevati s to nevarno in škodljivo taktiko. V opravičenje tega pa se poslužujejo argumentacije. ki je taka, da se je Bog\ usmili: pravo protislovje zdravi logiki. Argumentirajo namreč tako-le: Avstrijski Slovani sami odločno in glasno protestujejo proti temu, da bi država priznavala privilegirane narode. Isto tako pa ne sme tudi cerkev ! priznavati privilegiranih narodov.
To je res logika, da se Bog usmili. Slovani res protestirajo proti privilegiranim narodom, ker je to vsikdar j 21a škodo drnzih neprivilegiranili, to je zapostavljenih narodov. Jc li pa i to na škodo kacega naroda, če smejo Slovani Boga moliti v svojem jeziku, kakor ga smejo razni drugi narodi?! Dejstvo je namreč, da razni obredi poznajo celo vrsto obrednih jezikov in med temi celo živih.
Sedaj pa moramo najodločneje opo-, rekati domnevamju, da bi se rabo . slovanskega bogoslužnega jezika sme-j lo smatrati kakor privilegij. To je j marveč starodavna pravica, podelje-' na od rimfckih papežev v pametnem . spoznanju, da bode to cerkvi le m-t korist. Slovani reklamirajo svoje staro pravo in ne nikakih privilegi-l jev. Nikdar pa se ne bodo protivili > temu, če bodo tudi drugi nax*odi sku-; šali pridobiti isto svoboščino.
Dotieni krogi, ki se toliko upirajo , proti slovanskemu bogoslužnemu je-i ziku kakor pretveznemu privilegiju, ; bi morali biti nekoliko bolj previdni, kajti če bi obveljala njihova teza o j nedopnstnosti privilegijev v cerkvi, priti bi morali do logičnih zaključkov. kterih bi se dotieni gospodje ue-3 znansko prestrašili. Tudi latinščina, : armenščina itd. ni bila v prvih za-Lj 'etkih naše cerkve bogoslužui jezik,
ampak je bila na primer latinščina j uvedena v Rimu kakor bogoslužni: jezik šele koncem tretjega stoletja po < j Ivristu, dočim je bila poprej v rabi i grščina, oziroma hebrejšč,i:na. ki jo j je tudi Kristus govoril. Po isti ar- j gumentaciji toraj, po kteri sovražniki i prihajajo do trditve, da je slovanski bogoslužni jezik le privilegij, smemo ;; trditi na podlagi rečemega zgodovin- -1 skega dejstva, da je tiuli latinščina 1 le privilegij v katoliški cerkvi.
Pa tudi iz ozirov na bodočnost katoliške cerkve priča tisto trdovratno , ' nasprotovanje proti slovanskemu bo- j goslužnemu jeziku, o — da se naj-1 i blažje izrazim — ueodpustni kratko-h vidnosti. Mari nimajo unijati svojega bogoslužnega jezika? Mari isti! j slovauskemu bogoslužnemu jeziku i nasprotujoči ki*ogi ne vriskajo od | veselja, ako je kak pravoslavni sto-| pil v zvezo s katoliško cerkvijo ? Ma-j ri niso najprosvctleneji duhovi kato-! i liške cerkve označali kakor svoj naj-) višji cilj vabljenje nekatol;kov h ka- j toliški eerkvi? Kido pa si bode upal i trditi, da se bode cerkev bližala te-1 mu cilju s cerkveno politiko, ki mora j le neljubo zadevati narodno čutstvo-vanje njihu ki bi jih hotela vabiti?!
Naj obračamo vprašanje kakor iio-ičemo, od vsake strani se nam kaže uepobitna resnica, da nasprotovanje I od slovanske strani proti slovanskemu bogosluženju more izvirati le iz {neverjetne slepote, ki se lovi le za neko zunanjo formo jedinstvenosti cerkve, ki pa le zapira pot do po nji
sami zaželjeue vesoljnosti cerkve. • • •
Za kratek eas.
Zvečer ob enajstih.
[ Gostilničar (gostu) : Sedaj lahko ! greste: ravnokar je služkinja telefonirala, da je gospa zaspala!"
1
Nepremišljeno.
t — " Janko, če sc po moji smrti zo-' pet oženiš bi bil to žebelj v mojo krsto!" —
■
V najožjem rodbinskem krogu.
i Biserno poroko so praznovali v naj- j
I ožjem rodbinskem krogu. Razun š ■-
i
stih sinov, osmih hčera, štiriindvajset S vnukov, stopetintrideset pravnukov. in nekoliko pra-pravnukov, so bili povabljeni k slavnosti samo trije bratje jubilantovi.
j
Tudi vzrok za ločitev.
Stariši: "No, kaj so je pa zgodilo, da se hočeš pustiti ločiti?" j Mlada gospa: "Moj mož je od me-j ne zahteval, naj mu gumbe na hlače j prišijem!"
1 j Navada je železna srajca.
1 j Vlomilčeva žena: 11 Nogavic:- so v } <ribari: tukaj imaš ključ!"
1! O11: "Sem jo že z vitrihi odprl!" »1
.	Ženska prekanjenost.
i j Oo: "Zakaj si pa pri sosedi tr.ko ) zabavljala čoz novo služkinjo — t:.i-- -lil sem. da si z njo prav zudo-1 voljna?**
Ona: "To je res. a če jo hvalim, jo ■ mi soseda odvzame."
Fin okus.
Kuharica: "Moj France!j ima pa I res fin okus! Ko sem danes zvečer 'poskusila jed in ga potem poljubila, je takoj rekel: "V omaki je preveč paprike!"
Zagovoril se je.
'" V;::-a /riui. ima ;>.i jaS;o lt i>e robe!**
*•>:■.? -o n:e t.i ii stali hpo svoto
»X AX	T« O	IX «	<« CV % T* 4X *« C* »X	»X «	4
Pristen importiran
Cviček in Vipavec
je dobiti steklenica 50 ct^na dom v »w Yorku postavljen
Fritz Doerrhoefer,
1643 • 2. Ave., med 85. in 86. ulico,	New York, N. ^
j Pozor slovenski far mer j i!
j Vsled občne zahteve, naročili smo tudi letos večje števi
j	pravih domačih
{ ^ kr^inLskiH kos ^c
j V zalogi jih imamo dolge po G5, 70 in 75 cm. Kose so izdelal iz najboljšega jekla v zoanej tovarni na Žtajersketn. Is
\	se pritrdno na kosišče z rinkcami. 5
1	Cena 1 kose je
j	F*rl večjej naročitbi znaten popust, ff
t V zalogi imamo tudi Llepahio orodje iz finega jeJil* j	pristne 4 i?ergnn;o" brusilne ka.une (o>le.)
^ Cena i garniture klepanja j? #1.— 1 brusnega kamna 30e 5 Rojake opozarjamo da se z naročili
•	požurijo dokler zaloga na poide.
?	Naročilu priložiti je denar cii Postal "deney Order.
1
]	Slovcnic Publishing Co.
| S3 C ;rtlandt St.,	New York, IN. 1
«	Voltlcasifilo^a vino in žgranja.
|	M^Hja Griil
P	'J—Prodaja bila v,„> po..............70c. {alio
|	Crno vino po.............50c. "
r	Droi^-ik 4 gaiofic «a....................111.C
"	Brinjevec 12 steklenic xa................512.0
X M^^m^ ^ 4 <9od£ck)»..................*16-'J
§	Za obilno naročbo sc priporoča
f	^	MARIJA ORILL,
| 5303 St. Clair Ave., N. E., Clevc ond, (
j ri&nrsems
Atsts*® »Amerikaiiska črta
[preje bratje CosulscH]
Najpripravnejša in najcansiša parobrodna trta !a Slovence in Hrvate-
isovi parniK na uva vi jasa "jviartha vv asmikctok .
Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in Reko«.
Cene TGŽnm listov iz New Yorka za HL razred so fe
f
Vi i spodaj naveden; novi purobro-	TRSTA............................................*35oc
di na dva vijaka ima j c brei-	L JI7BLJ ASIS..................................... 35 60
brtojftv:	EEKB.............................................. 35^
ALIOS.	LATTEA,	ZA&EKBA......................................... 38 20
MABTHHA WA6HIKQTOS	KASLOVCA...................................... 3« 25
abghhtota.
II. RAZSSD do
OCEANIA.
TBSTA »11 RESE......................$50.00, 55.00 i
PHELPS BROS. & CO., Geo, ^Agents, 2 Washington St5 New York
. Podružnice -1 Ljubljanska^kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve ulice 2 1 - Podružnice -1
SnlM gftlAVftP Trit .1	sprejema vi o«© na knjižice in na te.J £Ol	i SpIJet, CelOlBG, TfSt -i
'	lygTOTBUp I»II |	uo&l račun ter je obreatuje po	JS {O	| ......... .
Strtjot.	I	Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev po dnevnem kurzn.	I	in SarajlfO«_- i
. Delnlika glavnica - I	N«I iiiti>gMiih sa Zjcdmfcne države Je trrdka	1 - Rezervni fond - B
• K 4,000.000, . A FftANK SAKSER CO«# Oortlandt Street, New York.	t * ^
... . ---------------------------------------------^----— — t	S --------------H
lug^lovanskaj^^ KatolJetota.
lokorpoHnum dne 24. jarxaijft 1901 v DrŽavi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: FRANK MEDOS, 9483 Ewing 'Ave., So. Chicago, HlJ Po4predaednik: IVAN GERM, P. O. Box 57, Braddock, Pa. " ' Glavni tajnik: JURIJ L. BROZTČ, P. O. Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: MAKS KERŽIŠNIK, L. Box 383r Rook Springs,
Wyoming.
Blagajnik: IVAN GOVŽH, P. 0. Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI:
ALOJZIJ VlKANT, predsednik nadzornega odbora, 1700 E. 28th St., I>orain, Ohio.
IVAN PRIMOŽIČ. TT. nadrornik, P. O. Box 641, Eveleth, Minn MIHAEL KLOBUČAR, DL nadzornik, 115 — 7th Str.,' Caluuiet.!< Michigan.
....
POROTNI ODBOR:
IVAN KERŽIŠNIK, predsednik porotnega odbora, P. O. Box 138, Burdine, Pa.
IVAN MERHAR, drugi porotnik, Bx 95, Ely, Minn.	; STEFAN PAVLIŠIČ, tretji porotnik, Bx 3 Pineville, Minn. -o-i
Vrhovni zdravnik: Dr. MARTIN J. IVEC, 711 North CLica<*o St i Joiiet, 111.	' j
-o--
DrnStveno glasilo je "GLAS NARODA."
Drobnosti.
KRANJSKE NOVICE.
Hofrichter II. na Kranjskem. Za
pošiljatelja strupenih pilul Hammer-.1 litzovi v Logateu se še ne ve, vendar pa se slini, da so mu že blizu. Tvrdka Bmxer & Co. na Dunaju j? izjavila, da je ona izdelovala zaklopne Skatlje 1 in tudi ono. v kateri je bil poslan strup, ali da jili sedaj nima vet* v zalogi. PoveJal je pa tudi ravnatelj tvrdke, da je imela tvrdka Enriko Freisinsror v Trstu edina razven Brc- ' merja na eelem svetu te škatljieo naj1 prodaj. Torej tudi 4a sled vede v 1 Trst.	j:
Aretovan je bil 20. aprila, zasebni P uradnik Evgen A. v Ljubljani, ker je ; zagreši! nad dvema Tletnima deklica- . ma hudodelstvo $ 328 k. zak. Izro- 1 eili so «ra deželnemu sodišču.	3
Premeteni goljuf. Dne 5. aprila je I policiji dobro znani 301etni postopač ' Ferdnand Rueera wjel hlapca Vin. J eencija Gabrovea iz Ptuja, ki se je '< hotel odpeljati v Ameriko. IvuJera -se je Gabroveu prestavil za agenta in « ga toliko pregovoril, da mu je ta iz- * rooil za vožnjo 300 K. Ko sita se po- ' tem skupaj odpeljala v Trst. jc Kuče- i ra izvohal, da ima Gab rove še 200 K 1 v žepu. Tudi po teh vnu je srce tako 1 koprnelo, tla jih je izvabil od svoje -žrtve pod pretvezo, da jih bo depo-jc niral pri postnem uradu zaradi pre-I š vidnosti, da bi mu ne bile ukradene. £ Kmalu na to je pa izginil. Ko je šel I Gabrovee pozneje k izseljevalnemu u- 1 radu, se je prepričal, da je padel go- j t ljufn v roke. Zadevo je takoj nazna- r nil policiji in v par dni že sedel je r Kučera v preiskovalnem zaporu dežel- s nega sodišča v Ljubljani.	c
7.
PRIMORSKE NOVICE.	1
Rešen in vendar umrl. Iz Pulja c poročajo: Pred kratkim je padel v r morje po neprevidnosti gostilničar ' Runko. Posrečilo se ga je rešiti. To- j ® da ker je bil Runko popolnoma pre- . močen, ga ni hotel sprejeti noben iz- I vošček, da ibi sra prepeljal na dom. s Runko je moral radi tega ves premo- j1 '"on peš domov. Meti potjo pa se jc j ^ tako »prehladil, da je na posledicah v '1 nedeljo Umrl. Kaj tacega je pač sa- J ^ mo v Puljit mogoče.	j ~
Grozna nesreča. Pri popravljanju i plinovrh cevi v kanalih na Plaouti, v Gorici se je zgodila 20. aprila ve- J? Irka nesreča ob treh popoldne. Šest delavcev je stalo poldrugi meter po i ,P površjem in delalo med- pol metra od- 1 dalje nima. zidoma brez armature (o- ^ pore). Pritisk zemlje jc bil tolik, da s je o.lpalinila zemlja del zidovja, na- ( kar je sledilo mnogo zemlje in kame- r nja, ki je posulo enega delavca, ki je ' v petih taninntah umrl. Strašno pa je r pri tem. da je delavec molel iz grušča j [ celo glavo. obe noji do trebuha in je 5 tako obupno klical na pomoč, a nihče ,1 se ni upal v nevarnost. V tem groz- 1 nem položaju je revež izdihnil. Na \ mestu nesrpče se je nabralo ogromno ljudstva. Prišla je komisija, nafcar so začeli reveža izkopavati. Po vee-nrnem delu so ga dobili seveda mrt- : vegn.	*	i:
Tržaški škof bode baje postal mon-l signor Lavrencij iKastelic, ki je se iaj ;c vodja semenišča v Gorici. Kastelkv;i ki je vladin kandidat, je italijanskega mišljenja, a "Slovenec'* prit>om1r..ia. j1 da zna izvrstno slovensko. Kako ne j1 bi? Saj Kftstelie je in ostane Slove- ^ kpc. če je tudi postal "Castelliz." ir
Certrreni tatovi. V Ronkah na Pri- jf tacortflcem so totovi vlomili v cerkev iJ m Lovrenca, kjer bo pp altarjih vse Ji
pobrali, kar se jim je le količkaj vredno zdelo. Odnesli so reči za 150 kron. To so gotovo oni zlikovei, ki so oropali cerkev v Senožečah.
Čudna justica, — Piše se iz Trsta: Dne 2. novembra. 190S že pozno zvečer sta srečala orožnika Luka Ivandut in J. Grasser posestnika Ivana Hrvat i na, ko se je z vozom vračal skozi Boljunec na svoj dom v Pavžane pri Materiji. K?r ni imel Hrvatinr pri svojem vozu luči. ga je pozval orožnik JCaudut z voza. Po Hrvatinovi trditvi ga je tedaj zagrabil Kandut za vrat in za obraz, tako, da mu zdrobil en zob. V tem trenotku se je pripeljal mimo brat Ivana Hrvatina, Jo^ip Hrvatin. Pristopil je k orožniku ter ga prosil, naj pusti brata pri miru. Orožnik pa je za rohnel nad njim ter imt ukazal, naj gre naprej. Nato je Kandut naročil orožniku Grasserj-u, naj ostane »ri 'konjih, sam pa jc šel z Ivanom flrvatinom in njegovo 131etno hčer-io Josipino po Boljuneu iskat olja '.a svetilko. Ker so pa bile že vse tr-rovine zaprte, so slednjič izprosili dja pri nekem kmetu. Ves ta čas. | vO so hodili po Boljuneu od hiše do i iiše za oljem je orožnik Kandut neprestano s puškinim kopitom suval Irvatina. Svojo puško je orožnilk ta-, ;o čudno sukal okrog Hrvatina. da ra je enkrat celo z bodalom sunil pod ; )ko. Končno ga je odvedel v orožni-ko kosamo, kjer si je zabeležil nje-rove generali je. Naslednji dan je šel Irvatin v Sežano, da bi si da! nabaviti zdravniško spričevalo, s ka-erim bi nastopil proti orožniku. Ker; »a zdravnika ni bilo doma, je od-lehal od svoje prvotne namere, mi- i leč, da je z udarci, ki jih je dobil od »rožnika, že itak plačal tudi kazen :a to, ker ni imel svetilke pri vozu. I ver je bil pa Hrvatin poznej? vsled i »rožnikove ovadbe obsojen radi po- ' nanjkanja luči pri njegovem vozu v ■ Ivadnevni zapor, je napravil proti »rožniku ovadbo radi pretepanja. *rcd domobransko sodni jo v Ljub-; jani sta Hrvatin in njegova hči Jo-ipina potrdila v polncln obsegu vs? rditve, ki so bili navedene v ovadbi i >roti orožniku Kadutu. Tudi priči rosip Hrvatin in njegov sin sta potr- j iila. da sta videla, ko je orožnik za- ! nabil Ivana Hrvatina za vrat, kaj e je pozneje godilo, seveda nista vi-lela. Orožnik Kandut pa je trdil na-protno, da se namreč Hrvatina niti totaknil ni. Radi tega je doreobran-ka sodnija kazensko postopanje pro-i Kandutu ustavila, spise pa odsto- ' rila državnemu pra-Vlništvu v Tr-tu. Tržaško pravdništvo je nato Ivignilo proti Ivanu Hrvatir.iv iti ; ijegovi 131etni hčeri Josipini obtož-' »o radi hudodelstva krivega pričeva- ' lja. In v ti zadevi se je vršila minuli i orek pred tržaškim deželnim sodi- j ičem proti obtožencema glavna ob- ' *avnava. Pri ti obravnavi se je po- i cazalo, koliko se sme verovati neka-erim varnostnim organom. Dočim ; e Kandut trdil, da je bil Hrvatin >opo!noma pijan, je Grasser trdil. Ia ni bil pijan. In dočim je Kandut j rdil, da s Hrvatinom ni šel v oiož- i liško kosamo, marveč si je njegove j jeneralije zapisal na cesti, so trije : )rožniki potrdili, da je res prišel v ' :osarno s Hrvatinom in njegovo »čerjo. — Iz teih protislovij lahko j Tsagdo izprevidi., v koliko so resnič-le ostale, trditve orožnika Kandwta. [van Hrvatin je bil pošteno pretepen, ; lato ga j« pa hotel orožnik spraviti j ie v ječo radi krivega pričevanja. To j te iaprevidel tudi sodili dvor, ki je irvatina ia njegovo tier oprostil.
STAJBBKB NOVICE.
Vinko Ježovnik t- Dne 19. aprila; je po dolga in mučni bolezni v starosti | i 59 let tfnarl v Velenju državni posla- ' j nee za okraj Gornji grad-Slovenji ?radee-Šoštanj Vinko Ježovnik.
Okužena mladina. Učenec I. razreda nemške deške šole v Ptuju. Dro-jfenik po imenu, je v družbi 141etnega Zupanca ukradel grobarju Silmrv-jsky-u na mestnem pokopališču iz za-iprtega stanovanja 107 K; potem sta se fanta peljala z vlakom v Ormož in :tam nobel živela. Vendar sreča jima ni bila mila. Ko sta se vrnila v Ptuj. ju je prijela roka pravice.
HRVATSKE NOVICE.
Hrvaške razmere bengalično osvetljene. Bivši baron Raueh je svoj i čas napravil za nadžupana v Sriemu ; znanega Hideghetyja. Zdaj, ko je. ; prišel novi ban, so Hideghetya odšlo-i , vili, kakor sploh vse višje uradništvo : bivše vlade. Ilideglietv se je pa zato I maščeval in je, ko se je od svojega i i-mesta poslovil, prav strupeno napadel i sedanji režim. Rekel je čisto naravnost, da vlada uradništvo korumpira in politično -pripadnost k njej z mastnimi službami plačuje ter celo nižjo uradništvo nahujska proti višjemu, ako ji slednje ni politično všeč. — Gospod Hideghety že ve, kako je ta ! reč, saj je bil sam nadžupan in desna 1 roka prejšnje vlade. Kakor je on delal, tako se zdaj njemu vrača, Ranch | je vreden Tomašiča, Tomašič pa Rau-elia s tem razločkom, da Ranch saj od Khuena ni bil odvisen
;
BALKANSKE NOVICE.
Slovanski kongres v Sofiji. — V
vseh krogih v Bele-mgradn vlada velikansko zanimanje za vseslovanski j kongres v Sofiji. Udeleže se ga naj-: odličnejši politiki vseh strank. Časopisi so celo poročali, da se kongresa oficijelno udeleži prestolonaslednik kraljevič Aleksander. Ta vest je ne-toi •na. Kraljevič Aleksander se kongresa oficijelno ne. udeleži, ker so prireditelji kongresa načeloma sklenili, da prireditev ne soje imeti oficijal-nega značaja in da se mora preprečiti vs?. kar bi lahko vzbujalo sum, da stoji v ozadju te slovanske prireditve ta ali ona vlada, ta ali ona vladarska hiša. Ker pa se kraljevič Aleksander izredno zanima za novo slovansko banje, je izrazil željo, da bi se smel slovanskih prireditev udeležiti kot [privatnik, kot gost. Ako bi srbska vlada ne imela ničesar proti temu. je 1 umljivo. da bodo prireditelji kongre- i sa sprejeli kraljeviča z odprtimi ro-; kami. Sicer pa vprašanje o udeležili ali neudeležbi kraljeviča Aleksandra na slovanskih prireditvah ni definitiv-m no rešeno. Ako se vlada izreče za ^ j to. da sme kraljevič kot privatnik pri-I sostovati sofijski slavnosti, potem jc i gotovo, da se kraljevič Aleksander u-i del -'ži prireditev v družlbi bolgarskega * j prestolonaslednika Borisa, ki je pra*-tako navdušen Slovan, kakor kralje- i vič Aleksander. Govori se, da se sofijskih prireditev udeleži pod vsakim ? pogojem kraljevič Gjorgje, in sicer ne j dede na to, ali mu vlada to dovoli ali • f ne.
Srbija kupi Sandžak. "Zvono" po- t roča. da se pogaja srbska vlada zaradi nakupa novopazarskega sandžaka « • turško vlado .za 200 milijonov dinarjev.
!F
RAZNOTEROSTL	!j
Polkovnik utonil v ribniku. Iz ne-jI
-kega ribnika v Kadani so ne1 lavno po- jc tegnili truplo 81 let starega vpokoje-! nega polkovnika M. Pokorny-ja. ki so |ž ga že več dni pogi-ešali. Doslej še ni jasno, ali se je zgodila nesreča, b ali je izvršil stari častnik sa'moumor.
Smrt pri delu. V tovarni za vži-; « palice v Szegedinu je eksplodirala ko- j tlarna. Vsa tovarna je do tal porušena. 8 mladih delavk, je ibilo^takoj :u- I bitih, 21 težko ranjenih, 7 od teli je ' | na potu v bolnišnico umrlo.
Cigan — ljudojed. V Bud Szent-MHialyju so zaprli cigana Roszdas, z ker se je govorilo, da je na pokopa- ! 1 lišeu izkopal mrliča, ga skuhal in s! svojo družino pojedel. Pri zaslišanju j je cigan to dejanje priznal in dostavil, da je to že preje večkrat naredil.'
!......... <
Kje je T Tukaj nas je pet bratov in iščemo šestega svojega brata JA- i KOBA NOVAK. Doma je iz Prim-čevasi štev. 6, občina Ambrus, Dolenjsko. Pred petimi leti je bil v Salida, # Colo., in sedaj ne znam« nič, kje se nahaja. Kdor izmed! rojaikov nam naznani njegov na-1 slov, dobi $10.00 nagrade. Naslov '
pošljite na: Mike Sfovak, 512 West Chestnut St., Leadville, Colo, i (14-4—14-7)
Kje	PREMUTA
iz* Semičaf V Ameriko je prišel pred 23 leti ter soeh» parkrat pisal svoji ženi ia to samo prvo leto,! potem pa ni več ^Jasu od njega. Toraj prosim rojake, ako kdo ve za njegov naslov, naj ga mi nazni-i ni, mu bodem zelo hvaležen. — Joim Seveiv Box 191, Wardner, Hafco.	^6-11-6)
" V-	"	i
Ustanovitev srbskega geografskega
društva.
V Belgradu so nedavno ustanovili srbečo geografsko društvo. Za predsednika je bil izvoljen znani učenjak profesor bedgradskega vseučilišča dr. Jo van Cvijic.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Č. K. v Sbnpson, Pa., in drugim; Kako smo nedavno poročali, se je hrvaške deklice, ki je bila zadržana na Ellis Islandu, usmilila neka bogata rodbina v New Yorku. Sedaj je v najboljših rokah in popolnoma preskrbljena. Pozdrav!
F. St. v Indianapolis, Ind. Od "ravbarjev" smo pred nedavno obširneje poročali in radi tega Vašega zapoznelega dopisa ne moremo priobčiti.
Iščem bratranca MARTINA JUR-MAN, po domače Vartirjev, iz •Ran t u še, fara Št. Lenard. Pred dvemi leti je prišel v Zjedinjene države in ne vem, kje se nahaja. Za njegov naslov bi rada zvedela njegova teta. Zato prosim cenjene rojake, če kdo ve. da mi naznani. ali ipa naj se sam javi njegovi sestrični: Mary Bergant, P. O. Box 401. West Mineral, Kansas. (7-10—5)
SVARILO ROJAKOM.
Varujte se nekega dekleta po imenu ANGELA GRILL, ki se nahaja nekje v državi Illinois. V Ameriko je prišla j>ol letom ter me nasama-rila za ženitev. Kupil sem ji par oblek ter ji dal nekaj denarja in na dan pred poroko je ne vem kam od-kurila ter me pustila na cedilu. Poznati jo je lahko po znamenju, kte-rega ima na ustnici. Prosim rojake-če kdo kaj ve o njenem bivanju, naj mi naznani, za kar mu bodem zelo hvaležen.
Anthony Novak, <121 Market St.. Waukegan, 111.
(7-10—5)
VABILO K VESELICI,
ktero priredi pevsko društvo *fPre-šern'' v South Lorain, O., v soboto dne 14. majnika 1910
v dvorani Alojzija Virant. Začetek točno ob 7. uri zvečer. Iz prijaznosti sodeluje pri veselici tudi pevsko društvo 44 Planinski
Raj".
Na veselici igra slovenska godba.
V SPORED:
1.	"Ljubezen in pomlad*'(A. Ned-ved), poje pevsko društvo 1' Pre-šern''.
2.	"Naša zvezda" (A. Nedved). poje "Planinski Raj".
3.	4' O j zlata ti svoboda", poje 14 Prešcrn '
k "Jadransko morje" (A. Ilajd-ii!iK pojeta oba društva skupaj.
5. 44 Pogled na nedolžno oko" (P. Satner), poje 44Planinski Raj".
G. 44Na dan?' (J. Aljaš), poje dr. 4 Prešern''.
7.	"Planinska roža" (A. Hajdrih1).' poje "Planinski Raj".
8.	"Triglav" (J. Aljaš), poje dr 4 Prešern".
Med posamezniani točkami sledi orosta zabava in ples.
Vljudno vabimo vse rojake in rojakinje, ikakor tudi vsa slovenska in irvatska društva iz South Lorain in ikolice.
Vstopnina za možke 25 centov, ienske proste.
Za obilo zabavo in dobro pijačo jode skrbel	ODBOR.
(6-9—o)
pi,,* po i«DO t!i-
kutl rieroukl cenik. Odo« ao xeh> oUka. oziraf* m
Mbteco. Mi pošiljamo božiia« fa ncroletna darila direktno v stan kraj in jamčimo za sprejem' FBite dana« po ceaik.
DERGANCE. W1DETPCH & CO, I ¥22 Arapaho« St^. Denver, Colorado
the lackawanna;
Naj pri pravnejša železnica za potnike
namenjene v Evropo. V neposrednej bližini transatlantskih
parni ko v. Prevoi potnikov in prtljage zelo po ceni.
THE ROAD OF ANTHRACITE
Najkrajša pot v Buffalo. Direktna pot v Ser an ton in premozove okraje. Med New Yorkom in Buffalo vox! vsaki dan r vsakej smeri po pet vlakov;
Med New Yorkom, Chi ca go m in upadom vsaki dan štirje vlaki;
Med New Yorkom, St. Louisom h» jngozapadom, dnevni promet;
Med lokalnimi točkami priročen in pripraven promet.
Nadaljne informacije glede vot-cen, odhoda in prihoda vlakov se dobe pri lokalnih agentih aH pa pri
■ (taval petatifcf azeaf 90 West Street,
SO.OOO knji^S
WBgygM	ZASTONJ MOŽEM.	1
B^bM l^vl \ PJI Vsaka knjižica je vredna $10.00 bolnemu človekfl
mMa^^^S^&fSB^^^	trPite na kterikoli tajni moSk; bolezni, želimo, <la takoj pišete po to čudeždH
,3HHH3B5aBSB®^aS	^ labko razumljivem jeziku vam ta knjižica pove, kako f« na doma tem«
* r 1 f^fflBI U510 zdravi sifilis ali zagtrupljenje krvi, životna -labo«-t. z*raba spolne kreposti, revirji Er M M ki	tVtem a.'' kts10^-organ-ke bolezni, ž*-So.le«-, jetra in bolezni na obittih in v mehorjn
rrn rn. A ^ ^ li SSI ^ sem tist'm» kteri so se že nasitili in naveličali vt. nega plačevanja brez vsakega vspehJ ■	je ta brezplačna knjlilca vredna stotine dolarjev. Ona vam tudi pove, zakaj da trpite 3
pridete do trduejra zdravja. Tisoče mol je »adobiio perfektno zdravje, lesno moč-in poživljenje potom te dragocene knjižice, ki je zalom znanosti in vsebujl
g^^Kg^Mi^&SMjSj^Ml stvari, ktere bi moral vsak človek znati. Zapomnite si, ta knjiži.-a se dobi
liMBBSp^SSBSBSfiHl zastoa^ Pla< airi° poštnino. Izpolnite odrezek spodaj in talite nam še danefl
na kar vam mi pošljemo našo knjižico v vašem materinem jeziku j »o pol noma zaslcnH
POŠLJITE NAM TA ODREZEK DANES.
Dr. JOS. LISTER & CO , Aus, 7(i2 Northwestern lildp, 22 Fifth Ave., Chicago, 111.
Gospodje: Zanima me jtouiidba, s katero nudae Vašo knjižico brezplačno, in prosim, da mi jo poSljete takoj.
Ime....................................................................
__Pošta...............................................Država.............................I
^^^f^c^^wrv-XTt rtr-^««^..	. ■	---------------------»
POZIV!
Vse one rojake, kteri mi kaj dol-gujejo, opominjam, da mi vsaj do 15. maja poravnajo doljr, ee ne. jih obelodanim v Glasu Naroda s polnim imenom.
Jo!,in Zupan. (4-7—5)	Carmen, Okla.
SLUŽBO DOBI!
Slovenka za splošno delo v liiši dobi takoj službo. Plača dobra. — Vprašajte pri:
F. P. Niekerson. (C-9—5)	Carrollton. Ohio.
Zdravilne knjige
t po celem svetu slo-večega M»gr. Scb. Kneirpa, in vsa v istih ©pihana zdravila iz starega krais, kafcor tavient lože, žajbelj k'čna trava, lapuh, lipovi in bez-govi cvet. pelin, br -njevo olje itd. imamo vedno v zalogi. Pišite po cenik na: AL. AUSENIK & CO. 82 Cortlandt St., New York, N. Y.
POZOR ROJAKI!
Po dolfrem ča?u ne
7arast laa. kakoršr.e ^dtisodaj na svetu
zrar.tpjo in ne b(*lo »ziKidali. ter ne osiveli. Kavno taVo mož k im v 6. tednih " '	krasni brki popol-
noma zra?tsj'o. Reumatize a v rokah n^trah ir. krii.ii a»i v (i Ur-th pop»!num oz-i ran i:n. kurj»o-'esa bra.'avici?. potn«	in ocfb!ir>e se r>"»po'noma
odstranijo. Da je to resnica jamčim z ioiiu. I'Li i te po cenik i- ai.-n-ca p»j5'jem zaatjju.
JAtCOB VAHČIČ. 3 Bo* 169.	CLEVELAND. O.
' Gompapme Eepale Tiaisatleaipl
[Francoska parobrodna družba*]
Direktna črta do liaTrc, Pariza, Švice fre-neste Ijuhjmz J
Pcštn iiaTiik eo.
Provence" na .iva vijaka.................n nn o v) konjskih mfl
' La Saroic	1 ^ *« ..................;	»• 2-r- tb•*) ••
*'La Lorraine" * 4 «« ..........!*>'•(»-• «* ,,) v <m.9
?J°nrrUt'." " " "	*. i i-*. .-> •« 11 i<X)
I-* Hretagnc"......................................................g ,.,,-j « •« o Sj •« *«9
' LaGascogr.e"........................* ' iK:J ^ ,
G lavo 3 agencija: W STATE Si.. NLVv VORk'
corner Pearl Slr-st, Cacszbtozgh B..d<j;c\	t
Parniki odpkjejo od sedaj naprej vei=? o"j četrti:^	zrl --- „ J
pristanišča štev. 42 Nor ta Rircr, cb	S.1., fi. i'.:
•LA SAVOIE	12.maja 1P10. LORRAINE 2. junija ]9tfl
•LA PROVENCE 19. maja 1910. "LA SAVOIE	ti. junij
•LA TOURAINE 2G. maja 1910. «LA PROVENCE IG. junija I0M
POSEENA PLOVITBA.
^ tJAVKX.
Lepi parnik CAROLINE" odpluje •1.:ie 14. maja on uri popoladaB Lepi parnik "LA GASCOGNE*' odpluje dne 14. t:iaja ob 3. uri popolndi* Krasni parnik "NIAGARA" odplnj »e 28. vnaja ob uri popolu^H Lepi poštni parnik "CHICAGOodpluje 2S. maja ob 3. uri popoludfl
Parolki z iveido zazoan:cvani imajo po dva vijaka.
________________.	II II | Ml | | .......
SLOVENCI IN SLOVENKE. NAROČAJTE SE NA -C.LAS NAR<» DA", NAJVEČJI TN NA.TCENE-f>T SLOVENSKI nVF.VVTKl
11 DOLGO ŽIVLJENJE.
i
ok	—----— - - -
^^	Naravna želja vsakega človeškega bitja je podaljšati življenje kolikor roog< če. Nara-
voznanci vseh vekov so na vso mor skušali iznajti krejifiio življenja. Ker ne sn.enso
*	misliti, da bomo vedno živeli, a življenje pa lahko podal;5amo— je resnica. Vsi zdr: v niki priznajo, da je temelj življenja v prebavnih organih vsakega živega bitja. To ju v on,h prostorih telesa v katerih se hrana pretvarja. Kakor hitro i*- kateri teh pre bavnili organov v nereda, trpi celo telo. Ako ta bolni organ hitro o?.dra\in:o
j^H? ohranimo si zdravje in moč. — Le eno zdravilo je, ki odstrani vse nadloge prebavnih,
organov, in to je dobroznano _ ________________
JOSEPH TBINEE*a	^ «	0
Trmerjevo z^ravilno grenko ^^^	vino.
ftCOlSTCHEO
— - -
^^ To ni tajno zdruvilo, ker je narejeno iz finega rudečf-ga vir.o in importiianih grenkih fjl^ zelišč. Ne vsebuje škodljivih tvarin, za to je absolutno verno za vsak. še tako neien ttt^ želodec.
Še
zdravim ga je priporočati, eno Čašico ali dve o priliki, da se preba\ ia organi ohranijo v dobrem stanju.
tli
^ To je čudežno zdravilo
fej^	o j stri okus« krepča živce,
Sf^	čisti kri, cedi obrazno barvo,
^[d *
pomnoži pozum, ^^	od s trani neprebavnost,
donese mirno spanj
daljša življenje.
^Jfip Ka je laliko cela dni ina, od najstarejega do otroka v zibelki. To se ne more trditi ffid! o katerem dragem zdravila. Čistočo tega zdravila jamči po vladi Zdrnž. držav. — ^ ^ Ser. No. 34G. Tisoči zahvalnih pisem od ljudi potrjuje zdravilno vrednost trga loka. Sf.	Zdravniški nasvet pošljemo brezplačno. Pišite nam v materinem jeziku.
I JOS. TRINE R
m 1333-9 S. Ashland Ave.	CHICAGO, ILL
5 ?	- Ne ^»zabite poskusiti Trfnerjeve Hrvate Imporlirune Sliroiire iu jflk
*	^	'1 Slovenskega Brin jevca, T«e domačega izdelka.
K'	Vitaaevljena doe avfnata 1908«	^
I Inkorpor: arta 2 2. aprila IQOO v drtevt Pe na.
• sedežem v Concmaugh, Pa.
G LAVNI URADNIKI:
I Predsednik: MIIIAEL ROVAXSEK, H. F. D. No 1, Conemaugh, Pa t Podpredsednik: GEORGE KOS, 524 Broad St., Johnstown, Pa ; Glavni tajnik: IVAN PAJK. L. Box 32S, Couemaugh, Pa.
Pomožni tnjnik: ANDY VIDHICII, P. O. Box 523, Conemao^h, Pa. Blagajnik: FBANK ŠEGA, L. Box 238, Conemaugh, Pa. I Pomožni blagajnik: IVAN BREZOVEC, P. O. Box 6, Coneraaogh, Pa.
I
NADZORNIKI: JACOB KOr.lAN, pred*. nad*, odbora. Box ftOH, Conetnansh, FRANK PKRKO, nadzornik, L. Box 101, Conemaugh, Pa. ANTON STltAZlCAR, nadzornik, Bx 511 Conemaugh, Pa.
POROTNIKI:
ALOJZIJ BAVDEK, predsednik porot, odbora, Box 1, Dunlo, Pa MIHAEL KRIVEC, porotnik, Box 324, Primero, Colo. 3VAN GLAVIC, porotnik, P. O. Boz 323, Conemaugh, Pa.
vrtnoVNI ZDRAVNTK:
S. A. E. BRALLTER, Greece St., Conemaugh, Pa.
—-----o .■■ —
Cenjena društva, oziroma njih uradniki so nljndno prošeni pošiljati fenar naravnost na blagajnika in nikomur drugem, vse druge dopise pa Mi glavnega tajnika.
V slm-ajn da opazijo društveni tajniki pri mesečnih poročilih, ali [ploh kjersibodi v j»orotilih glavnega tajnika kake pomanjklivosti, naj se to nemudoma naznani na urad glavnega tajnika, da se v prihodnje popravi.
DrnttT«M (Uril* |« "»LA« KABODA." —--—___ I
Martin in IVI in k a.
Gorska idila.	,
MTi predelana reč, ti! Dobro me naplajbalo. Saj pa tudi jrre kar stavo. Hvala Rogu, da scm> pod -elio."
Ugledala je perilo in opazila, da je ►kro.
fO ti prpdila čajna, kaj si ga ir_ra-ila, da ni-i pobrala perila o pravem {U. Štor leni, v tur-ieo bi to postaji strašit vrabec. S," za to nisi. fela bi, ležal:: in dremala. Znabiti Hdekla dv.'to kot mačka. 'e daljšo. ► pravim, taka dekla! Rog se n:e BiHi^In to lepo peri:o, zn.oči se in ®5e! Dvojno delo, boš še enkrat sila, ti hi].«! — Ali m že dala svinji prašičku. nli -i nakosila eulo dele, ali si daia svinj Tka m mlekea?" Pepa je potegnila z roko preko veslo ji je na jok.
■"Storila sem vse. Vem, kaj je treba, saj nisem v hiši prvi dan."
Gospodinja je pregledala perilo in zapazila umazani ošpeteij. ŠPepi je srce zadrbtelo in nevoljna j? bila, da ni skrila tistih robcev, srajc in ospet-Ijev v svojo T-umna t o.
"Kaj, moj ošpeteij je urrazan! A1i te ni sram. fej te bodi! Že trideset jih boš imela v par letih na hnbtu. pa si tako neumna kot pustna 5ema."
"Gospodinja, to jo že preveč. Za-rr.>;; te:;a vpijete name. kot bi vam ukradla vse premoženje in odrla kožo s tel^n. Mislite, če sem dekla, da me ' morate zmerjati kot psa. Če nosim malo slabše luilo in cenejšo jopo. kaj, mislile, da ni-.ram srca. Tako kot vi, j a Še desetkrat boljše in občutljivejše, i čeravno sem jezikava."
"Ugovarjala boš ti. svetoklinka* Lepo si so naivila od matere. No, zato si pa postala taka, da vsi kažejo s prstom za tabo."
Prišel je v veže hlapee, -Terin in Martin sta prihitela iz sobe. Začudiv no je gledal Jciin svojo ženo. S satanskim pogledom je merila Pepo ml od temena do p ta. mahala z roko in : kazala svoj umazani ošpeteij. Zunaj je pršil dež in tolkel ol) mlado zelenje, , o imen je se je čulo vedno hujše; v:-s gozd tam zadaj je odmeval od njega.
Pepa je pogle lain gospodinjo z dolgim, žalostniMi pogledom, potom se je s^edla na stol, pokrila oči s predpasnikom in zaihtela kot petleten otrok.
"Vraga. Neža, kaj uganjaš? Ali si obsedena? Za tako malenkost brusiš jezik, kot hi ti kdo odnesel vsa jajca kar jiii zneso kure med šmarnimi mamami. Saj se ni svet. podrl radi tist^-.ra ošpstlja. Ni vredno, da bi izgubljal ibesede za to."
i "Ti veš, kaj je vredno! Ali si že i kdaj nosil ošpeteij ? Tiho bodi!" i *' Tebi tiho, jaz, Jerin?"
PRIZNANJA TISOČ IN TISOČIH i
f\Qv	ozdravljenih in hvaležnih bolnikov kateri vam dajgo dokaze zaslug svetovnoznaaega in
B^	| *:'— y	• ^	^	slavnega ravnatelja od
^ j	THE COLLIIiS NEW YORIC MEDICAL IN8TITIITE
B virnnnn I	o^tc^** **	kateri se žrtvuje, in je ozdravil že nehrojno število slovenskih bolnikov. Vsaki bolnik, kateri
P * U 1	^eV0 _	0	seje zaupno obrnil, na slavnega ravnatelja tega za voda je bil zadovoljen, zadobil popolno
g K	£	^	zdravje in srečo, katere se veliko družin, očetje, matere in otroci vecele.
li ZDRAVJU !	li	J Nima bolezni na svetu, k tere bi zdravnikom tega zavoda ne bile poznate in katerih I
|v	I j	Q vS J^o	zdravniki tega zavoda ne bi mogh v kratkem čnsu ozdraviti^ najsibode možka; ženska ali
f	^re^^o^o^^T^^S ^	otročja zastarela ali kronična bolezen. Slavni zdravniki tega zavoda zamorejo povoljne
t ~ "	v^V^Sye	^	sv°j^a. delovanja, z tisočerimi zahvalnimi pismi dokazati v katerih se ozdravljeni
S | BY !	»t	bolniki z najpnsrcngimi besedamizahva^ujejo za jim podeljeno pomoč in zdravje.
i (DUKCailNSJ	DRUGI ZDRAVNIKI KATfiRl OGLAŠUJEJO IN GOVORE VELIKO O
I i_Zj	SEBI NE MOREJO DOKAZATI NITI JEDRNEGA POVOLJNEGA
I-t	DOKAZA SVOJEGA DELOVANJA.
B -	% ^^w^Sv^f*'1	^ Nobeden naj si ne krati življenja, zadovoljnosti in posvetne srečo in trpi v bolezni
B-^fei & ?1	Srt*.	temveč naj.se takoj obrne na znameniti in svetuznani zdravniški zavod ker načel bode nai-
B	fl	večjo srečo in pridobil zopetno popolno zdravje.
||	|	Pridite osebno ali pa pi£ite na
mm	The Collins N. Y. Medical Institute
IteSrf ^SfTi^Ž^ 140 W. 34th Street, New York City.
t::	iS	Dr. S. E. Hyndman, vrhovni ravnatelj.
? IH "	Uradne uro so: Vsaki dan od 9 ure dopoldan do 1 popoldan In od 2 do 5 ure popoldan. Ob nedeljah in praznikih j p- - ■ 0119 Tire dopoldan do 1 popoldan. Vsaki torek in petek od 7 do 8 ure zvečer.
j "Noeoj bova še orala, za Martina bom tudi spletla brezovo metlo." "Zakaj tako govorite mati?" "Ti boš mene vpraševal!" ; • Clospodar tega ne bom gledal. Že j J dolgo sem pri hiši, kmalu bocu. jx>za- j bil. kako dolgo. Tega ne trpim, ali ! pa grem. Vi ste gospodar." j Jerin je videl jezo v Markovih očeh, j obrvi so se mu naježile in stopil je | • pred ženo.
"Kdo je gospodar? Jaz ali ti? Zle-| pa ne opravim nič. ali naj začnem j
Pogledal jo je, da je kar ostrmela. 1
Oče
in Martin sta stopila za njo. "Zdaj pazi fant!" "A tudi vi!" Tako sta si zacepetala. " Povej, k3r ima-š. Radoveden sem. \ selej ko neseŠ maslo BlaŽišariei, pri-U-š s polno malho novic."
Sedla j > na klop zraven peči in zrla v moža, ki je stal sredi sobe in prekrižal roke na hrbtu. Martin je sedel za mizo in radovedno čakal.
"Le ?lej me! Včasih je bilo lepo. V^e sva se pošteno dogovorila." "Saj se lahko tudi zdaj." "Tak zmeniva se rail Martinove /.eni t ve! Tista eukrena Zarnikova pu-. niea ti je zmešala glavo kot Martinu srce. Vse je že dogovorjeno, saj vem. i Cez mu daš in Martin jo vzame. Ali i ,rečem, ti, sin, če pride ona k hiši,) pojdem jaz pro"-. Z njo he živim pod-•eno streho."
"Kaj vam je storila, da jo tako so- ; vražite," je vprašal Martin. Orožno mu ie vrelo v sreu.
i
"Neža. prav imaš. Tudi jaz sem se prrmislil. Za Zarnikovo ne maram. Fant mora dobiti bogato, lepo in prid-i no nevesto. Ali si kaj poizvedela ?" ■ "Seveda sem", je začela veselo Neža, "Lenčkovo Katreo sem ti izbrala. .' Požuri se! Cula sem, da misli tudi par drugih nanjo. Fant, tam se ženi. ! To je nevesta: lepa. pridna, bogata., zdrava. Vsako jutro je prva na no-;gah. zadnja leže k počitku. In rdeča; •je kot čr.-Šnja junija meseca. Štiri j tisoč bo imela in balo kot v devetih farah naokrog nobena. Stric ji bo naredil omare in postelje, tisti s krev^-! ljasto nogo. Martin, če pripelješ Katreo. ti kupim zlato uro. Nihče je nima v treh farah. Če pripelješ Min-ko, pojdem proč. Odloči se, fant!"
"Res, fant, odloČi se! Ugodna pri-! lika je. Veruj mi, Martin, par noči nisem zatisnila očesa, premišljal sem in premišljal. Ni lahko reei: Pojdi, vze.T.i vrečo in kupi, kar dobiš. Tre-, ba ie poznati blago in ceno. Na ■ .Minko mi pa ne misli. Ne maram! je, ee bi 'bila zlata. Izbij si jo iz glave! Čemu bi tlačil gnoj brez potrebe in tolkel z glavo ob zid!"
"Oee, prosim va<*. ne mesetarite! j Preveč eenim sebe in svojo besedo, i Čemu govorjenje! Vse vas ubogam, a tega ne morem, greh bi bil. In to se
I	maščuje. Nisem nikak mešetar in ne
>	vzamem druge kot Minko. Ne vem, | zakaj je ne bi smel vzeti! Ali je manj ; vredna kot druge, ali ni priina, lepa ?
>	Izbral sem in amen."
| ! "Hudiča si izbral, ti pravim." t i "Minko sem izbral in njo vza-
M	t J
i : mem.
. j Jasne in odltfene so bile t? besede. [ Jerin je stopil pred sina in govoril
II	hlastno:
"Fant ali noriš? Trideset let de-1 lam zate in zdaj mi uganjal komedije. Pravim ti: Katreo vzameš in amen." j "Oče, niste delali samo zaooe, ti*di ! | zase ste delali. Resnica je bila, je in bo. Bog je najprej sebi brado ustvaril. Rajši pa zapustim še danes hišo, kot bi delal proti svoji vesti. Ifinka ali nobena!" "AUk^dz^k.^.;
"Mirajta za božjo voljo!" je profila Neža.
Martin je pobral klobuk in odšel. |
■Neža je bila vesela moževe od loč- . nosti, vendar se ji je zdel malo prehud. —	j i
"Prev-Č si ;>a pestil. Zgrda ne o- , praviva menda pri njem ničesar."
Vem dobi o, kako ga je treba pri-jeti. Tebe ne potrebujem za svetoval- i ko. opravim sam."
Zunaj so stale luže jto vsrm dvo- i ri"-u, de,i je nehal, v daljavi se je še čul giom redki odmevi ubitega zvona. ] Nad dolino se je kazal jasen pas in i nad Nanoso-r je burja prepodila m"- i gle. mesec je priplul na obzorje.
IV.	1
; 1
Martin se je dva tetina prepiral z očetom in mati je bila tega deloma ves'la. Kar čez noč je pa izginil in dva dni potem so dobili pismo. Neža se ni brigala za poštni pečat, ki bi ji lalrko izdal prevaro. Zanimala jo je le vsebina. Prestrašila se je in tarnala.
"Oh. ti moj Bog. zdaj mi pa naredi to! Toliko sem trpela zanj. Ni-; *em mislila, da mu je tako malo za dox. Toliko mara zanj kot krokar4 za Noetovo barko. Martin, Martin, kaj si storil?"
Ni se ji ljubilo ne delati, ne jesti. Zunaj je bila vesela pomlad z bujnim 1 zelenjem in cvetjem, v njenem sreu je vladala temna žalost.
"In ta sramota, ta sramota! Kaj poreko ljudje?"
"Jaz tudi pravim tako."
"Ti si kriv. Potubo si mu dajal, j Mesto, da bi ga tepel. si ga božal. Zdaj vidiš, kaj je prišlo. Zakaj me tako kaznuješ, mogočni Bog?"
"Žena imej pamet! Kar je, je. ! Fant se ne vrne, preveč sejn mu jih povedal. Štirinajst dni sva ee kle- j stila. Dekleta ni hotel pustiti, rajši [ je šel. Trmast je kot ti. Kar si ubi- j je v šlavo, trdi celo večnost. Z ba- I tom mu ne izbiješ iz bntice. Veljave mu pa ne smeš dati."
'' Moj Bog. naj bi vzel dekle, ee ni drugače. Da bi le ne šel od doma! Kaj poreko ljudje?"
"No lepo, Neža! Vsak dan druga- j če govoriš. Pravim ti, če bi se tudi i vrnil, dekleta ne vzame. A ne vrne se, trmast je".
Zaloputnil je vrata in šel za hlapcem v gozd. Neža je jokala *dalje, globoko v srce jo je skelelo.
"Oh, moj Bog, da bi se vsaj vrnil! Tone mora ponj. Naj mu da čez in naj vzame to presneto dekle, ki si ga ne more izbi ti iz glave. Če on ne poj de, pojdem sama. Da, sama pojdem, če ne gre on. Z Blažišarico se j peljem," je tarnala v petek popoldne, j Vaela je škaf perila in šla na stude- j nec prat. Ves objokan ji je bil obraz in par noči ni skoro zatisnila očesa. Če so se ji sklenile trudne trepalnice, so prišle težke sanje. Martina je videla v mnogih nevarnostih. Kače so :ga pikale, v temnem gozdu so ga napadli razbojniki, pobili ill vrgli v ;,brezdno. Potem se ji je saajalo o globoki Tffci, ki je valiia umazano vodo po dolini. Iz gora je priletela, kjer se je tajal sneg, in kamenje je valila s seboj, debele hlode, štore in kol?. Na bregu je stala in gledali, v valove. Sredi reke se je začni klic, Človek se je boril s poslednjimi močmi. Pogledala je in spoznala Martina. Spre-letelo jo je po mozgu, noge so ji odpovedale, zgrudila se je v reko.
Take sanje Je imela, in Jerinka je tudi verjela v sanje.
"Bog in ^tŠi. Lenart mi «^ajta svojo pomoč!"	f
i Preko hriba je sipalo popoldansko solnce svoje isifce, v leskovem grma
je žvižgal kos in v gozdu je pela kukavica. V Jelenovem je pasel pastir. |krave, jtmiee, voli in teličke. Vriskal , je in žvižgal na piščal, izvito iz vr-bovega Iribada. Zvonci so prijetno ; brneli po strmi rebri in odmevali po dolinah. Nad Nanosom je lahno pla-. valo par belih meglic in nad <k>I:no' je videlo čisto, kristalno nebo kot nad mirnim gorskim jezerom.
*'Tako je lepo, rr.oj IJog. in jaz sem nesrečna. Ah!"
Si'ala je na meliiko travo in zakrila oči s predpasnikom. DoVgo je ždela tako in jokala. Siniea je pela na hrastu in kimala zadovoljno nagajivemu vrabcu, ki je piifnal mimo. lastovice so letale iz doline, nekje v višavah je krožil kragulj.
(Konec prihodnjič.)
KRETA*JE PABNIKOV.
KAISER W1L1FELM TI. odpluje 10. maja v Bremen.
NIEUW AMSTERDAM odpluje 10. maja v Rotterdam.
TEUTONIC •i odpluje 11. maja v Southampton.
LA SAVOIE odpluje dne 12. maja.
BREMEN odpluje dne 12. maja.
BALTIC	,
odpluje dne 14. maja.
VADERLAND odpluje dne 14. maja.
ST. LOUIS odpluje dne 14. maja. KAISER WILHELM DER GROSSE odpluje 17. maja v Bremen.
NOORDAM odpluje 17. maja v Rotterdam.
GRAF WALDERSEE odpluje 18. maja v Hamburg. I
OCEANIC tir, odpluje 18. maja v Southampton.
^al	LA PROVENCE
vr- odpluje 19. maja v Havre, no GROSSER KCRFUERST P« odpluje 19. maja v Bremen, la- KAISER1N AUGUSTE VICTORIA no odpluje 21. maja v Hamburg, ad	CELTIC
( odpluje 21. maja v Liverpool. NEW YORK odpluje 21. maja v Southampton.
t	LAPLAND
j** odpluje 21. maja v Antwerpen. pIa KRONPRINZESSIN CECILIE ia" odpluje 24. maja v Bremen. no-	ROTTERDAM
V odpluje 24. maja v Rotterdam. ' MAJESTIC odpluje 25. maja v SoutLbmpton. —	CAMPANIA
odpluje 25. maja v Liverpool. \
BLUECHER odpluje 25. maja v Hamburg-PR INZ FRIEDRICH WILHELM odpluje 26. maja v Bremen.
LA TOURAINE ■ odpluje 26. maja v Havre* CEDRIC odpluje 28. maja v Liverpool. ST. PAUL odpluje 28. maja v Southampton.
DECTSCHLAND / odpluje 28. maja v Hamburg. KRONPRINZ WILHELM odpluje 31. maja v Bremen.
KROONLAND odpluje 31. maja v Antwerpen. RYNDAM E odpluje 31. maja v Rotterdam.
; SLOVENCI IN SLOVENKE, NAROČAJTE SE NA NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK "GLAS NARODA"!
RED STAR LINE.
Plovltba med Now Yorkom In Antworpom
tedoa tedenska zveza potom poštnih parnikov brzoparoiki na dva vi|aka.
LAPLAND	KROONMB
FINLAND JB^j^^^^^gp^^Anrpi AK
Kratka in odobna pot za potnike v Avstrijo, na Ogrsko, Slovensko, HfttH n Galicijo, kajti med Antwerpom in imenovanimi deželami je dvojna direktna esniška zveza.
Posebno se še skrbi xa udobnost potnikov med krov;'a. T re jii ra» red obstoj nalih kabin ta 2, 4. 6 in 8 potnikov.
Za nadaljne informacije, cene in vožne listke obrniti e« jo na
RED STAR LINE.
N«. 9 Broadway.	130« "P* Street. N. W„	2<>* MclW>t U.,
new york	Washington, d. c.	wwwSdum*1
MSbtaSbMt.	2»SLCkHM«mt,	3IIC»w »HiA
BOSTON. MASS.	NEW ORLEANS. LA.	SAN ntANCtSCOTCA
700Sad Aw«..	NMDwhnSlrMi.	lllkMSM.
SEATTLE. WASH.	CHICAGO. tLU	MINNCAPOUl MM)
1310 WafaMt StrHt.	900 lecnt StoMt,	31 lli^HillBiiL
PHILADELPHIA PA.	ST. LOUIS, 4»0.	hun * klAL. "iict
ROJAKI, NAROČAJTE 81 KA 'GLAS NARODA", NAJVCfiJI VAJČENEJfil DNEVNIKI
• . , i
Najboljše zavarovanje proli bolezni je Imeti Severova Zdravila pri roki. \ [__;_j
I SEDAJ JE ČAS SSSHi
iznebiti se utrujenosti, si očvrstiti telesno moč ter prikgc-	^^ . Bjij^f
d.ti svoj ustroj ra/meram in promenam spomledanske dobe.	^Kj i	^
Najbolje se to stori, če se uživa	.	; j
| severov
[ II Ivi * iif	ftflSii^
i Kneistilec Im
Efa£ j !'- nnralM.wima - I RBb ' pjnO E . 81 .'OO. ,
rker ima to spomladansko zdravilo moč očistiti, obogatiti in	RUs ' h'1 '"•" " 1 >-'"-. - j
poživiti kri. Hitro prežene vse spomladna uljesa, ozdravi	BBS	F. SJEV^RA^CO..!
H :soVcit Ba*f'r j •
*	tvore, prišče, ogrce, opahke ter podeli moč in zdravje celemu	^^^^^^^^^^^ ^
: --- j
8oror.n:i / Iravil* so nn prodaj v lekarnah. Kadarkoli kupujete zdravila recite,'do hočete j "SeTeroTih" in glejta, da dobilo kar znhterafe.	J
' ■ _i
1
Ne morete spati? Bledi ljudje
i
Ah ste brž utrujeni? Ali sto jezlivi ? Hitro raz-	navadno venomer občutijo utrujenost, pomanj-
drailjivi? Potem ni ve»" dalei"- živčna onemoglost.	kanje trdne volje, odločnost; njihova kri je J
Zu'o h omislite dobro živčno toniko in boljše ni	redka in slaba. Tako stanje ee najlaglje zboljS«,
ih%o je	Ce se ušiva
Severov Nervotoo. Severov Življenski balzam.
*>\
Bi /, ko pouiiji te prvi popitek, ee prične zdravje * l iivan po jedi prehaja naravnost v kri in hrani E povniCati in m nadaljuje z vsakim popitkom,	ves njena tele&a, tako da se vrne naravna barva
dokler se fivčevju ne povrne popolna moč in	ter ohranijo želodec, jetra in drobje v popolnem
i *«lra\je.	Cena 51.00.	stanju.	Cena 75c.
Zanesljiv zdravniški svet zastonj«
»U	__