Zgodnja
Katollšk cerkven liat«
Danica ishaja vsak petek na celi poli, in veljA po poŠti za celo leto 4 gld. 60 krM za pol leta 2 gld. 40 kr, ra retert leta 1 gld. 30^1^ V tiskarnici nprejemsna sa leto 4 gold., za pol leta 2 gld., ca <'etert leta 1 gl; ako zadene na ta dan praznik, izide Danica dan poprej,
Tečaj XXX.
V Ljubljani 14. grudna 1877.
List 50.
Časi ursuiinshega reda,
ali:
Častitljiva Marija Jezusovega včlovečenja.
III.
Ali ni le-ta perva slavna zmaga ljubeznjivo poter-jenje in drago apodbudovanje k našim okrožnicam (cir-kalarom, s kakoršnimi si samostani med seboj imenitne dogodbe nazuanujejo), temu ognjišu ljubezni, ki se vnema na Sercu Jezusovem, in čigar žarki toliko sere zadenejo in vnamejo!
O kako zelo pač ljubimo našo slavno družbo sv. Uršule, ki v tako različnih podobah in po tako različnih deželah in kraljestvih s toliko vnemo razširja apostolj-stvo Sina Božjega. Otroci ene družine nimajo vedno enakega obličja in enakega značaja, so stareji in mlaji; vsi so pa svezani z vezmi ljubezni, vsi so euako dragi očetovemu in materinemu 8ercu; vsak ima v nekem oziru posebne pravice do njih ljubezni. Iz tega obzira gledamo različnosti naše velike družine (družbe sv. Uršule). Kadar bo Bogu dopadlo nam dati skupno znamnje, ki bo kazalo naše tesneje zedinjenje, bo tudi to reč dopolnil z močjo in miloserčnostjo, kadar bo njegova večna modrost za dobro spoznaia. Ze ovija lavor (mu čenska zmaga) sv. Uršule in lilija sv. Angele prelep venec okrog žarečih Sere Jezusa in Marije, ki nam je naša čast. mati tolikrat velevala ju častiti in ljubiti.
Večini izmed vas je znano, kar se tiče prištetja čast. matere med zvaličane. Naznanjati )e le še: 1. Pravda nečešenja, 2. poiskanje in natančno presojevanje njenih spisov, 3. apo-jtoljska preiskava o slovezu njene svetosti sploh, 4. apostoljska pravda o poglavitnih čednostih; tukaj se stavi ta-le dvom: če je vel|ava pravde poter-jena in preiskana? dalje 5. zbor perve priprave o čednostih, 6. zbor prave priprave o ravno tistih čednostih, 7. splošni zbor pred sv. Očetom, H. pravna o čudežih, pri kteri ima opraviti zbor perve, prave pr.prave, in ktere konečno določilo povzamejo sv. Oče. Konečno, potem ko so čudeži preiskani in zopet poterjeni, se postavi ta le pomislik: Se li more pravda o poblaževanji varno začeti?... Se ve, da vse to se utegne še prav dolgo zavleči, in sicer zarad modrega priderževanja po rimskem dvoru, kakor tudi po negoto\osti, ki utegne nastati v raznih prašanjih, ki se bodo stavile.
Ljubljera Mati ir: Ses're, molitev, in zlasti skupna molitev naših seic, ki so v Jezusovem Sercu tako tesno sklenjene, bo premagala te pritežnosti in pospešila te opravila. Tehtna točka je gotovo ta, da se vse pripiavlja, kar bi v to služilo, da se naša „častitljiva Mati" raz-
glasi in priljubljena stori. V ta namen naj naznanimo: 1. Življenje naše častitljive Matere, popiaal Charlevoix, natisnjeno v Clermont-u 1. 1864; 2. Življenje čast. Matere, popisal Casgrain, natisnjeno v (iuebek-u 1864, po-nemčeno leta 1866; 4. Življenje č. M., spisal monsign. Richaudeau, natisnjeno 1. 1873; 4. pisma čast. Matere. — Pri nas te bukve prav radi dajemo šolskim otrokom za darila, tako tudi zgodovino našega samostana, v francoskem in angleškem jeziku, v kterih, se ve, ima naša „častitljiva Mati" tehtno mesto. Veliko število teh bukev imajo redovnice na razpolago. Po svoji veliki razumnosti in modrosti, po globokem prevdarjanji in pod-stavnem poznanji človeškega serca je M. Marija Jezusovega včlovečenja imenitna vodnica za to dobo gorečnosti, ki kaže, da se vnema za naš red. Veste, ljube Sestre, da med drugimi sta tudi Bossuet in Keneion Marijo Jezusovega včlovečenja imenovala „«vetlo zvezdo" svojega časa. Primek „Castitljiva" še za veliko povišuje to slavno spričevanje. Da bi le kmali mogle dobiti njen tako djansko-rabni katekizem, ki se imecuje tudi „sv. šola"; ali tudi njene duhovne vaje, iz kterih žari tako čist, ognjen odsvit ljubezni Jezusovega in Marijnega Serca.
Naš prečast. vikši škof nam bodo tudi v kratkem dovolili naznanovati našo hvaležnost a slovesnostmi, memo kterih bo lepši le še tridnevnica oblaževanja, ko bode konečno že dovoljeno ,,Častitljivi" očitno čaat ska-zovati. Za zdaj še pa se je treba sk^rbno varovati, da njenih svetinj ali njene podobe ne izpustavl|amo, ji luči ne prižigamo, ali kakoršnega koli očitnega češenja ne skazujemo; to bi utegnilo reč zaverniti. Naš spoveumk, eden naj bolj vdanih občudovalcev naše častitljive Matere, bodo vse storili, kar koli je dopušeno, da se poviša slovesnost tega praznovanja. V obiinosti se bodo delile molitve k presv. Sercema Jezusa in Mari je. Danes v god velike sv. Uršule, se spominjamo tolikih naših 1 jubih občin, ki terpe v stiski posebno velike ubožnosti, ali pa so po krivičnih postavah zaterte in pregnane.
O ljubljene Sestre, kolikrat so nam serca kervo-vele pri naznanilu kake britke poskušnje, in prav posebno hvaležnost smo dolžne v<m (n. pr. pa Nemčiji, Italiji), zakaj vaše terpljenje je gotovo veliko pripomoglo k pričetju te velike reči. Hvaia v;im v=o*m, ljubljene Sestre, koder k"ii živ.te raztresene po -»vetu, za vašo sodelavnost v tej roti. hvala za v a še vošila in vaše ljubeznjive sočutju okrona n va^.e s- stre v l^uebek-u, ki nasprotno tudi vas zopet spoštujejo in ljubijo!
Ako bi utegnile slišati, da je M. Pafjuet Kim za pustil, naj vas zato ne skerbi, zakaj pisal nam je, da M. Persichelli, naš laški pospeševalec, bode vedno z veliko gorečnostjo delal za našo reč.
Z velikim zaupanjem zanašaje se na nagel nasledek nase tehtne zadeve vam rečemo: „Srečno; da se vidimo", ljubljene. Matere in Sestre! Pred vsim naj bodo naše molitve tako goreče in priserčne, da razširijo in ginejo Serce Božje, kakor nas uči naša »Častitljiv* Mati": Cantate Domino canticum novum. Pojte Gospodu novo pesem!
Sestra Georgija, prednica.
I zvoki nevernosti.
I. Nevednost v verskih reččh.
Ni se čuditi, da neverci pravih vzrokov svoje nevernosti ne priznavajo in očitno ne spoznajo, da bi rekli: Jaz sem zato neveren, ker sem v verskih rečeh neveden aii verh tega še spridenega življenja; ko bi bolje bil podučen ali tudi bolj nraven, bolj čednega življenja, bil bi tudi veren. Pravi ti vzroki so jim pač prav malo znam; kjer jih pa res sprevidijo in radi spoznajo, je to že dober začetek, da se k veri povernejo. In tako zlepšavajo svojo nevero s tem, da jo zagrinjajo s pametjo in vedo, ker pravijo, da verski uki so bili morebiti potrebni ljudem o manj izobraženih časih; sedaj na današnjem stališču človeškega duha, men.,o, pa ti uki ne prenašajo umove bistrosti, češ, pamet jih je že prekosila, veda odkrila njih šepavost in nezmožnost! — Prašam pa, če t v.*n ie- ni prav čudno in prederzno, če kdo tako Hamoljubijo in labkomišljeno sodi o veri, ki stoji že osemna|st stoletij na verhu omike? Ali je bilo kdaj družbinstv », ki bi se s kristjanskim družbinstvom primerjati smelo, kar zadeva velikost uma io obsežnost snanja? Nobeden ne more tega terditi ali pa dokazati. Tudi v pervih časih kristjanstva se je tako imenovanim lepim duhovom poganstva dopadalo zasramovati kristjane, češ, da so priprosti, pa da so sovražniki uma in vede. A ti napadi že takrat niso bili zmožni, da bi bili zaderževali modrijane in učenjake perve v/rste, kakor za. Justina, Atenagora, Origena, Tertulijaua, Klemena Aleksandrijskega, Arnobija, ss. Hieronima ;n Avguština, da ne bi bili avojega uma uklonili pred kerščaaskimi verskimi resnicami in svoje sprevidnosti popolnoma in z vsim prepričaujem veri podvergii.
Kavno tisto prikazen vidimo zopet dandanes, odkar se novo poganstvo dviga in šopiri. Nekaj mož, ki pravijo, da so učenjaki in možje vede, kar so morebiti res, toda v drugih znan*tvih, ne v verskih, ti oznanujejo, da je kerščanska vera nezedinljiva z umom in vedo. Toda naj imenitneji duhovi med njimi se po dolgoletni nevernosti vernejo h kerščanski veri nazaj in očitno spoznajo, da vsi ugovori, ktere so do sedaj stavili zoper vero, nimajo nič znanostnega na sebi, da le na pred-aodkih stoje, ki so nevredni poštenega in pa jasno mislečega duha. To je reč naj veče pomenljivosti, ki bi morala že sama zadostovati, da se opusti in zaverže nevarna preširnost. Koliko učenjakov vsake verste smo vidili o začetku tega stoletja, ki so zastavo nevernosti zapustili in stopili pod prapor vere. Avguštin Thierry, naj veči zg< dovinski znanec na Francoskem v zadnjem času, ki je bil sam dolgo neveren, ki je pa pri nadalj-nem učenju veren postal, pravi: „Nekteri ljudje kar ne zapopadejo, od kod prihajajo tako številne spreobračanja b katoliški Cerkvi vkljub vsem ugovorom in nasprotovanjem. In vender je vzrok temu tako očiten! To je od tod, ker je katoličanstvo samo resnica! Ono je prava vera človeškega zaroda. Tako imenovani modrijarski ugovori zoper katoličanstvo nikakor niao modri;anski: nasprotno je, vse pravo modrijanstvo vseh čas v in krajev nahaja se v katoliškem uku. Vsa
resnica je v njem zediojena in toliko človek zabrede v zmoto, kolikor ae oddali od nje."
Ker imamo take zglede pred očmi, kako bi bilo razlagati oni smešni predsodek, da kerščanska vera ni več aedinljiva z napredki uma in včde? Sej smo vidili in vidimo še vselej, da se k tej veri povračajo naj plemenitejši duhovi, naj bolj izobraženi možje, sloveči učenjaki na Fraocoskem, Nemškem, Angleškem, po Ameriki. Vidimo, kako so najpervo vse prevdarili in poskusili in potem očitno izrekli, da vera je za zmerom včdi svetilka in neprev>.rljiva voditeljica vsakega pravega napredka. Mi pa, ki smo si vero zmerom ohranili, kaj mar ne moremo ravno tako umno v vedah napredovati, če nas vedno taka voditeljica spremlja, kakor kje morebiti napredujejo neverni, poleg katerih živimo? Opustite že skoraj to pretvezo, da bi vzrok nevernosti imenovali um in vedo, to je zares izgovor, ki je čisto nevreden resno mislečega človeka!
Pervi in naj navadneji vzrok nevernosti je nevednost v resnicah, ki zadevavajo vero in kažejo nje božjo podlago. Vere ne poznajo, ne ved6, kaj je Cerkev, kaj da ona uči in veruje. Ta nevednost je pri naj več ne-vercih neverjetno velika. Najdejo se med nami ljudje, dobro podučeni, ki so z naj večjo marljivostjo učili se poganskih ver na Rimskem, na Gerškem, na Perzijan-skem, na Judovskem, na Egiptovskem, ki pa od ker-ščanske vere, v kateri so rojeni in katera je vir prave omike, komaj toliko vedo, kakor slepec o barvah.
Da je verska nevednost vzrok nevčrnosti, pokaže se različno. Večina nevercev popolnoma nič ne vč o katoliških verskih resnicah. Jožef Droz, ud francoske akademije, spoznala, da je zato postal neveren, ker ni vedel skoro nič o načelih in ukih vere kerščanske, in je iz nevednosti brez pomislika sprejel terditve nevercev. ,,Ker sem bil pri verskem poduku skoro zmerom nepazljiv, pravi sam, moja vernost ni dobila tiste terdne podlage, ki je potrebna v naših časih. Da je kak neverec prispel do veljave pri občinstvo, verskim sovražnikom ni bilo treba ne globokega znanja ne silnega mišljenja; brezvernost je prišla v navado, vnemarnost in nevernost so kar v se dihali. Pogosto sem slišal, kako so kar naj bolj določno in gotovo ter-dili: kerščanska stvar je sojena in zgubljena za zmerom ! in nisem več dvomil, da to se mora jemati za dognano in neoporekljivo stvar, kader se o verskih zadevah govori s izobraženimi ljudmi. Te odloke se je deržala tadanja mladina. Jaz se nisem ukvarjal, da bi bil iskal vzrokov nasprotnih tem, ki so zoper kerščanstvo govori.i, to so storili že drugi, za me je bilo prašanje to že določeno." — Tako J. Droz.
Praaajte vse omikane može, prašajte sloveče učenjake, ki so pred sto leti se vernili h katoliški veri, zakaj da so bili od sebe pahnili nauk katoliške vere? Naj več vam jih bode odgovorilo, da zato, ker so ga prav malo poznali, veliko pa tudi prav nič ne. Nevednost, ki zadeva reči katoliške vere, bila je pri njih silovita. Iz tega tedaj nasleduje, da se moraš verskih naukov učiti, da vere ne zgubiš. Pusti prazne in šlevaste romane, pusti tudi vse preobilno čitanje časnikov, in primi se katekizma, primi se bukev, iz kterih se bos naučil verske nauke. To je tako res potrebno, kakor res je duša neumerjoča, kakor res boš sojen, in kakor res potem nasleduje neskončna večnost.
Drugi neverci so pa manj nevedni; vedo nekaj od kerščanske vere, pa je že ta ali pa una točka verskega spoznavanja ali cerkvenega življenja, o kateri imajo popolnoma napačne zapopadke. Tej nevednosti se dajo ostrašiti in tako v nevernesti obtiče. Tako jih je dosti, ki sveto vero odveržejo zato, ker menijo, da skrivnost svete Trojice, ali izvirni greh, ali pa nezmotljivost pa-
peževa umu nasprotuje. Ako jih pa prašaš, kako da si mislijo uk sv. Cerkve o tej ali drogi točki, se precej vidi, da si kaj takega mislijo, kar je zares nespametno in od cerkvenega uka tako daleč, kakor nebo od zemlje. Iz nevednosti si toraj sami strahove malajo io beže pred njimi, zraven pa se pravijo: „taki so cerkveni uki!" Zakaj pa Cerkve Bame ne prašajo za nje pravi nauk? Zakaj le take prašajo, ki so v verskih zadevah ravno tako nevedni, kakor oni sami, ali pa sovražniki svete vere f Že imenovani akademik Droz pravi o sebi: „Ko sem se napravljal, da bi kerščanstvo prevdarjal, sem bil te misli tako privajen (namreč, da sem dovolj zrno-žen samega sebe omikovati in voditi), da se moja ošabna nevednost ni poprijela nobenega tujega sveta, ki bi bil vodil moje preiskovanje. Lahko je to, da se korist vere sprevidi, nje dobrote so očitne nam pred očmi; toda večje olike je treba za to, da si kdo resnico vere dopove in jo samo na sebi premišljuje.
Neogibno potrebno je bilo, da mi je luč prinesel zavoljo svoje učenosti razsvitljen mož, luč, katere mi je manjkalo. Poznal sem duhovna, ki je bil obče spoštovan; povedal sem mu, da želim dvoumov se znebiti, razodel sem mu naposled svojo dušo, razložil sem mu odkritoserčno svoje misli, omahovanja in želje in na zadnje sem rekel: Po svojem občutljeju soditi želim, da bi bila vera resnična; d.,veršite delo in mi duha popolnoma prepričajte, po čemur mi serce hrepeni. Ako mi bote pa verovati samo zapovedali, potem se pa ne moreva razumeti." — Hvala duhovnovemu poduku! Kljubujoči umnik je kmali spoznal, da kerščanska vera uma ne „žertvuje", temuč ga le podpira, čisti, vterja, širi, razsvitljuje in dviga. Spoznal je, da vera ne zahteva žertve uma, ampak žertev neopravičene ošabnosti, katero je z umom zamenjaval.	(Dalje nasl.)
Ogled po Slovenskem In dopisi.
Iz Ljubljane. Iz Jeruzalema naznanujejo, da znani spreobernjenec Alfons M. Ratisbon je o polovici unega mesca dospel v Pariz. Ratisbon je predstojnik samostanov „sijonskih hččr" v Jeruzalemu, pri sv. Janezu v pušavi itd.; zdaj pa zida tudi vstav av. Petra zunaj mesta ob večerni strani. Ako so že po jutrovih mestih vse hiše nekake terdnjave, koliko bolj je to potrebno zunaj mesta, nekoliko na samem, kakor bo vstav sv. Petra za odgoj dečkov. Zato je na pervo ves prostor, kakor se sliši, z visokim zidom krog in krog obdan; znotraj pa je boje še vse prazno., tedaj pravo poslopje še nič ni zidano in dečki so zdaj vstanovljeni v drugi hiši. Namen njegovega popotovanja v Evropo je tedaj ta, da dobi kaj pomoči za svojo novo napravo, ktera bo gotovo ravno tako izvirna in tehtna, kakor so ženski samostani „sijonskih hčeri." Namen tega popotovanja je pa tudi ta, da obiše svojega bolnega brata, tudi spre-obernjenca, duhovna Teodora, velikega vrednika sijon-škili „hčeri" v Parizu. Ratisbon, ako prav vemo, ima v Jeruzalemu že 5 duhovnov pomočnikov; ou sam se ima spomladi čez Dunaj verniti v Jeruzalem. Naši rojaki na Dunaji prav storč, ako se takrat potrudijo osebno_ spoznati tega tako znamenitega moža, ki ima zdaj 65 let in govori francosko, pa tudi nekoliko nemško. Vse na njem kaže nekak vse zmagovit značaj, nekako moško serčnost, ki jo mora vsak človek spoštovati, pa samo poštenost od n6g do glave.
Iz LlDCa. *) (Gg. duhovnom, učiteljem iu orgljav-cem.) ,,Kar je novega, in če ima še tako očitne pred-
*) Prošeni smo sprejeli ta spis; strokovnjakom pa gre reč presojevati in prevdarjati.	Vr.
nosti, bo vedno le b težavo proderlo in se bo le počasi vdomačilo." Te besede so se že tisučerokrat vresničile, in zopet nam pričajo od preč. P. Jož. Piirstingerja izdane cerkvene pesmi (»Kirchengetange") z notami ▼ C-F-ključu, kako resničen je ta izrek. — Po natančnem preiskanji tega dela se le čudimo, da tako delo, ki bi v cerkvenem petji kaj lahko odpravilo pretežnosti in bi pomagalo doseči naj boljši vspeh, od vlade še ni vradno vpeljano; po drugi strani nam je zopet nerazumljivo, da se gg. duhovni, učitelji in orgljavci hlastno ne po-primejo danih prednost Temu delu je namreč za podlago pravilo: da ae glasbena lestvica na peteročertni notni verstici po C-F-ključu spreminja in ne potrebuje nikakoršnega druzega znamnja.
Po tem priprostem in lahko umevnem harmoničnem nauku so prestavljene (transpenirane) cerkvene masne pesmi, več pesem v čast prebiaž. ne Device Marije in avetnikov Božjih, veliko pesem za vse cerkvene letne čase in praznike, litanije itd.
Ljudstvo in šolarji se bodo kmalo naučili pesmi, in vsak še tako priprost orgljavec jih bo v kratkem znal spremljati.
In ali je res kaj ložjega, kakor skladbe v C-F-ključu? Koliko truda si prihrani učitelj in s koliko večim veseljem pojejo učenci v šoli in v cerkvi, ker odpadejo njim tolikrat plašltive znane znamnja. Cerkveno petje bo pridobilo veliko točnosti, zlasti na deželi, in to je poglavitna prednost, zakaj celč nemuzika-lično uho sliši nesoglasje in moti v pobožnosti tudi navadnega človeka, ki sicer ne ve kaj, — ve pa, da je bilo skaženo.
Mi le želimo temu delu pripomoči k razširjenju, česar je vredno, ker smo ob enem prepričani, da dobro storimo učiteljem in učencem. Naj bi naše opominjanje rodilo obilno sadu!
Cerkvene pesmi („Kirchengee:inge") za katoliško šolsko mladino z notami v C-F-ključu od P. Purstin-ger ja se dobivajo po Marijnem vstavu (Marien Anstalt) v Lincu po 20 kr. a. v.	Anton Schmidt.
Iz Taldmje, republika Chile v južni Ameriki, 20. kim. 1877. Ker ravno Benzigerju (v Einsiedeln) pišem in imam še nektere trenutke časa, preden parnik odrine, toraj naj pristavim še kake verstice za mojo ljubo „Da-nico".
Denarna reč profesorja Parada s«» razodeva za amerikansko sleparijo, kakor naznanja „E! Indepen-diente'« iz St. Jaga. (Gl. „Dan." f». mal. serp. t. I. št. 26.) Zdaj že slabega sloveza profesor Parafi je pravo zlato topil, v svojo zmes mešal, in tako je posredoroa te „ingredience" (se vč, da prav lahko) iz kuprenih odpadkov dobival do stermenja veliko zlata. Vse pa se je izhajalo na to, da bi vstanovil družbo, menjice prav drago prodajal, potem pa ogoljufanim akcijonarjem denar unesel in jo odpihal. Parafi' je zlato delal, pa le za-se. Taka se godi pri nas. (Pač tudi še drugod v dobi „zlatih švindelnov"!)
Misijonske sporočila r. P. Valjavca.
XLX.
Ponovljen]c v Prtsavji od 13. do 18. oktobra 1872.
Dolgo dolgo se je delalo s ponovljenjem presar-skim, slednjič se je vendar določilo na i3. vinotoka za gotovo. Bilo je pa že res tudi čas za ponovljenje pre-■arskemu poslanju.
#
Večne resnico smo znova začeli oznanjevati Pre-sarcem. Poslušali so nas, hodili dokaj pridno k ponov-Ijanju — a ginjenja je bilo viditi malo... Molili smo, prosili, terkali na usmiljeno Serce Jezusovo. Gospod je naše prošnje uslišal. Le malo jih je izostalo, da jih ni bilo viditi pri mizi Gospodovi.
Naša sv. katoliška vera, sosebno pa sredstva, ki jih ima družba Jezusova, bo nekaj posebnega in ostanejo vse čase naprej. Naj bo Berce še tako omreženo, naj so strasti še tolikanj velike, naj bojo zapeljivci še tako premeteni in močni, katoliška vera vse premaga, nauki sv. Ignacija so še dandanes mogočni, zmagoviti; z molitvijo k presv. Sercu Jezusovemu se vsaka skala prebije, zruši, celo v prah ae zmelje. Tega se prepričati sem imel priliko posebno v Presarji. Kako proate so duhovne vaje sv. Ignacija, kako znane v njih razlagane verske resnice, napeljevanja k pobožnemu, ker-ščanskemu življenju! Koliko tirjajo mertvenja, kolikanj ostre so tu in tam za sedanji, v tvarino zaljubljeni svet! In vendar zmaga je na strani sv. Ignacija vedno, danes kakor nekdaj. O koliko je sere terdih ko skala, jeklenih, bi rekel, od kterih vsaka, še tako težka in osasta krogla odleti. Na steni sv. Ignacija, na naukih serce pretresajočih, prepričavnih se vsaka Btrast prebije, vsaki zapeljivec, sleherna sapeljivka se poda, slednji satan se premaga. ..
O ta hervaška in slavonska zemlja, kjer so tako redko sejane cerkve kier se tako malo spoveduje, kolikim mladenčem in možem je že škodvala na duši! Grejo v jug po zimi in spomladi možaki naši že nekaj lčt vselej s tolikim veseljem, da jim je ta njih potva k gostoljubnim dobrim Hervatom in Slavoncem dandanes gotovo tolikanj draga, kakor je pobožnim Štajercem in Stajerkam Božia pot na sv. Višarje ali pa na Brezje, novo Božjo pot na Gorenjskem. Celo še v Bosno in Serbijo že hodijo zdaj Kranjci naši po zaslužek. Tam doli so v gojzdeh, v šumi, in derva sekajo, zapuščeni na duši popolnoma. Daleč okoli ni nobene cerkve, večkrat so še pri raskoinikih, in tako so ob nedeljah in praznikih brez sv. maše, brez Božje besede velikrat. Odločeni od hudi nimajo še potrebnega za živež dosti-krati ne. Tako pride, da poste prelomljati začenjajo. Potem pa še hervaška kletev ostudna in drugi pohujšljivi izgledi. Govorjenje je med južnimi brati mnogokrati res tako, da vero in nravnost podkopuje.
K spovedi doli nič ne hodijo in bi se večkrat res tudi pri naj boljši volji ne mogli spovedati, če bi se prav hotli. In tako po šumah žive, neobčutni postajajo bolj in bolj, duhovnega življenja mala iskričica ugaša. V takem dušnem stanu hodijo iz južnih krajev domu in te dušne maroge jim tudi v domovini ostanejo, tako marsikoga težko strne, po stari prešnji lepi navadi v cerkev, k spovedi hoditi, moliti kakor so se naučili od očeta in matere. To se vidi v več krajih po Kranjskem, to tudi v Presarji. In glej, merzle serca se v ponovi je vanji ogrejejo, led se otaja in odpada od duše, um se znova vzdiga proti nebu, Marijino serce pripelje k Je zusovemu presv. Sercu.
Hodili so v cerkev, hodili k spovedi: od ranega jutra do osmih zvečer je farna cerkev sv. Vida obiskovana ne le od žensk, je tudi od mladenčev in mož sa ponovljanja ves čas. Zvesto so poslušali verne resnice, si jih jemali k sercu. Molili so pridno celi dan v cerkvi in zn.va s>» krepko sklepali, ne več žaliti Jezusa Kristusa.
G. župnik pnv^arski in duhovski pomočnik njegov sta bila ztd v Ima s ponovljanjem, ko sta vidila prihajal k niiz. B »zji toliko moških, kterih nikoli po celo jeto pred ve.:Kim darilnikom m bilo viditi poprej.
Da se je v ponovljenji marsikaj storilo, kaže tudi veselje duhovnjanov samih, ki so nas z velikim spoštovanjem, kjer so nas le vidili, spremljevali. Mladenči so nas lepo pozdravljali po poti in domi; nihče jih ni silil v cerkev, pa so le hodili pridno ta prijetni čas obiskovanja svojega.
Vzeli smo slovo od te ljube duhovnije, kjer smo dvakrat po navodu sv. očeta Ignacija ljudstvu na serce govorili. Kdaj se zopet snidemo? Bog daj v nebesih.
Za predbožični čas.
Posebno Marijno počeševanje, kot priprava za sv. Božič.
Že je ,,Danica" o tem češenju spregovorila v 52. listu predlanskega (1875.) leta. Prav za prav pa je bilo sa priporc^evano počeševanje za uno leto takrat že nekako prekaano; ali poprijeli so se ga bili nekateri vender le menda koj; lanskega leta pa se je po Ljubljani in nekje na Gorenjskem tako vneto spolnovalo, da je prav ginljivo slišati. Zato se je večstransko želelo in tudi neki od našega naroda jako čislan gospod izrekel je želje: Naj bi se to prelepo počeševanje po »Danici'* še enkrat priporočilo. Radi to željo spolnimo in način počeševanja popišemo.
Združi se namreč po devetero oseb, in določijo si po srečkanji (vadlji) dneve od Ave Marijnega časa 15. grudna (letos v s <boto pred tretjo Adventno nedeljo) do Svetega večera. Oseba, ki vzdigne pervo številko, prične to češenje o Ave Marijnem zvonenju (kjer pa n. pr. zvona ne slišijo, da takrat, ko na večer luč prižgč) 15. grudna pred Marijno podobo, ki je v to določena in že poprej pripravljena. Stavi si namreč v duhu pred oči, kakor bi bila ljuba Mati Božja na njenem popot-vanju proti Betlebemu se pri nji oglasila ter prosila jo za prenočevanje. Nemudoma dotična oseba vžge pred Marijno pododo luč, jo pusti goreti celo noč in tudi prihodnji celi dan, ter časti Marijo kakor naj bolje ve in zne. Obnaša se ves čas tako, kakor bi bila Marija v resnici pri nji na oddihu; pomenkuje se z njo (v duhu) s tem, da jo z detinskim prestavljanjem in molitvami časti; streže ji z jedjo in pijačo s tem, da si Mariji na ljubav v jedi in pijači kaj priterga (tudi djanjska postrežba kakega resnično potrebnega z jedjo, kako obleko itd., bi bila priporočljiva); pripravi se ji tudi počiva-liše, ker si nji na čast naloži kako zatajevanje itd.
Ko drugi večer zazvoni Ave Marijo, nese dotična oseba Marijno podobo k oni, ki je pri vadljanju vzdignila štv. 2., in ta nadaljuje vse to naslednjo noč in drugi dan, kar je storila perva oseba prešnjo noč in dan. Tako se nadaljuje tedaj Mnrijno češenje do številke 9., to je, do Svetega večera. Oseba pa, ki ji je pripadla št. 9., obderži Marijno podobo do Svečnice, ter z vso mogočo iskrenostjo in vnemo časti novorojeno dete Jezusa in njegovo sveto deviško Mater Marijo. Se ve, da se k češenju privzame tudi sv. Jožef, ki je Božjo Mater na popotvanju v Betlehem pospremljeval. Ce oseba, ki je vzdignila zadnio (9.) številko, ne uterpi sama oskerbo-vati pred Marijno podobo iz svojega premoženja luči od Svetega večera do Svečnice, ji ostali družniki zvesto v to pripomorejo. Priporočiti bi bilo n. pr. tudi, naj bi družniki med tem časom včasih prišli tudi še Marijo kot svojo prečastito gostinjo obiskat in počastit v hišo, v kateri se njena podoba ravno nahaja.
Zdaj naj bo tudi se povedano, da ta takrat, kadar se dogov rjenih 9 oseb snide, da vadljajo za red popisanega Marijnega češenja, opravijo skupno v njeno čast tudi kratko molitev, ter ji po duhovno s skesanim in po-
nižnim sercem ponudijo vgostenje pod svojo streho. Pri-stavljen naj bo v sledečem tudi red in dotične molitve:
1.	Predno kaka oseba nese na večer Marijno podobo svoji naslednici (ali nasledniku) v novo prenočiše, naj se poklekne pred taisto, ter naj n. pr. moli: „Približal seje čas ločitve, o naj Ijubeznjivsi Mati Marija! Kako britko mene v serce rani Tvoje poslovilo! Kako si bila pri meni slabo pogostovana in postreženat ter pomanjkljivo počastena. O preserčno ljubljena Mati! odpusti mi mojo nemarnost in pomanjkljivost v Tvoji službi, in dovoli mi, da Ti svoje grešno serce in vse, kar sem in imam, darujem in za rabo na daljnem popotvanju ponudim5 Želim, da bi tako bil jaz vedno pri Tebi in Ti pri meni, o Marija! in da bi se tu in v večnosti )ii-kdar ne ločila. Zdaj pa, o moja ljuba Gospa, prosim te za Tvoj sveti materni blagoslov. Blagoslovi mene in vse moje meni drage; oblagodaruj in posveti celo mojo hišo in vse moje imetje z milostmi svojega nebeškega blagoslova. Poslednjič pa dovoli, da Te smem spremiti na novo prenočise, da tudi tam zadobijo blaženstvo in milost Tvojo. O mogočna podelivka dušnih in telesnih bi a g rov, glej! z velikim hrepenenjem Te Že tam pričakujejo; že Ti kličejo ondotna serca radostno nasproti: Bodi nam tav-žentkrat počešena in pozdravljena! o Marija, pridi že skoraj k nam ! Prosim te pa tudi, o Marija, ne pozabi nikdar tega mojega pospremljevanje na novo prenočise. Spomni se me posebno takrat, ko bom mogel nastopiti popotvanje polno straha v neznano neskončno večnost, ker ne vem, kaj me ondi čaka. Takrat tedaj, o Mati, pospremi tudi Ti mene pred prestol ojstrega Sodnika, sprosi mi milost, in preskerbi mi večno stanovališe v sv. raju, kjer se mi ne, bo več bati, da bi bil kdaj Še ločen od Tebe in tvojega preljub!j enega Sinčeka Jezusa Kristusi!11
2.	Ko dotična oseba prinese Marijno podobo v novo prenočise, pokleknete obe, in pervar^če: „0 prijateljica (ali prijatelj) \ sprejmi na njenem trudapolnem popotvanji v hudem zimskem času naj Čistejši Mater Jezusovo v njenem neoskrunjenem materstvu; ne prestavljaj je pa edino le danes in jutri, ampak imej vselej največji skerb za njeno vredno Češenje!'' Potem kušne Mamno podobo, ter jo podd svoji naslednici (ali nasledniku) v česanje; ta jo sprejme, kušne in reče:
„Bod' pozdravljena, preČista Devica!
Zeljno sprejmem Te pod streho svojo;
Bodi meni zvesta pomočnica,
Varuj smert no v.ro dušo mojo!11
Za tem se postavi Marijna podoba na pripravljeno meBto, prižge se pred njo luč, katera gori zopet do Ave Marije prihodnjega večera. Ako je čas in okolisine do-pušajo, se razun rečenih molitev utegne opraviti o tej priliki še kako drugo češenje (morebiti litanije, ali se zapoje tudi kaka pesem) Mariji v čast. Namen vsega tega češenja pa je, buditi v sercih kristjauov prav de-tinsko ljubezen in češenje do Jezusa in naše l|ube Matere Marije pred Božičem; da bi si prav zaupljivo pred oči stavili njo kakor vedno pričujočo pri nas, se po duhovno v sercu pogovarjali z njo, zlasti ob dnevih pred Božičem, o katerih je Marija do svojih častilcev posebno radodarna.
Hudi duh se bo ne mara pehal zabranjevati tako detinsko-ljubeznjivo češenje in spreiemanje Marije D. kot gostije v naše stanovališa; ali odpravimo ga z besedami Kristusovimi: ,,Poberi se, satan!"
Vsaki kristjan lahko Marijo tako prenočuje in ji postreže; zakaj ona, naj ponižniši Mati Gospodova, ne zahteva, kakor imenitni svetni gosti, da bi se mogli neprestano muditi pri nji in ji streči, temuč nji zadostuje detinsko-vdano in ponižno serce, ter da kot njeni zvesti
služabniki in služabnice marljivo delamo in zvesto spol-nnjemo dolžnosti svoje iz ljubezni do Nje. *)
J. A. L.
Za dom in šolo.
Koliko prošnja malih velja pri Bogu.
Nemški listek za otročiče, ki mu je ime „Angel-varh" (Scbutzengel), pripoveduje to-le dogodbico:
Mala Marička je imela ravno tri leta, in loti se je prav huda bolezen, imela je namreč od pšena prav bolečo oteklino na glavi; zraven tega jo je vrat bolel tako hudo, da je ravno komaj požirala in le s trudom še Bopla; pri vsem tem jo je v ušesih tako tergalo, da je bila ubo^a mala vsa iz sebe od bolečin. V začetku je terpela prav pohlevno, in božkanje dobre matere jo je vselej zopet potolažilo. Ali terganje v ušesih je bilo vse prehudo! Britko jokajoča se vzdigne v posteljici Marička, ročice sklene in prelepo prosi očeta, mater, starega zdravnika, naj ji vender pomagajo.
Britko, prebritko je bilo vsim. Vidili so, kako grozno terpi ljuba, pridna hčerka, pa vender niso mogli nič pomagati, še zlajšati ne bolečine! Vse pomočke, vse zdravila so poskušali, pa nič ni pomagalo, od minutve do minutve so bile bolečine hujši.
Marička se zopet zravna po konci z blazinice, sklene ročici, ki ste bili vsi prepečeni od vročine, poklekne in v stermenje vsih pričujočih prične moliti tako-le: ,,0 ljuba nebeška Mati (Marijna podoba je visela nad posteljico), o ljubi Ježček, lepo Vaji prosim, pomagajta vender meni! Ata mi ne morejo pomagati, mama tudi ne, še moj ljubi zdravnik mi ne more pomagati, in res bi prav radi. Oh, pomagajta mi saj Vidva, sej me vender tako boli, boli! Vidva mi lahko pomagata, dobro včm, o prosim Vaji prav lepo, — ljubi angelček varh, prosi za me, prosim, prosim!"
Ata in mama se jokata pri ti detinski prošnji, celč zdravnik si je solzo z očesa obrisal, Marica pa se je strudena ulegla na blazinico in jokajoča je zaspala.
Začudeni so opazovali to neprevideno spanjčkanje. ,,Majhen prenehljej iz utrujenja je to", meni zdravnik, ,.gorjč se bo kmali povernilo". Žalostno tolažilo je bilo to. Stari zdravnik nato odide, in čez dve uri je imel zopet priti; kadar je prišel, je mala še spala; mirno, pokojno smehljaje je ležala in gibala z ustnicami. Kmali potem pa se zbudi, si dergne oči, in vesela gleda krog sebe. ,,Sej si vsa dobre volje, ljuba hčerka!" reče zdravnik, in mama mu za gotovo pove, da je otrok ves čas mirno l"žal, spal in v sanjah se smehljal.
„To so bile božjastnosti, ki jih je delala bolečina", pravi doktor. Marica sliši ta odgovor. ,,0 ne, ljuba mama," reče, ,,nič me ne boli; moj angelček varh je bil prišel k meni, in je sedel na moji postelji, in djai mi je svoje roke na glavo, in potem me ni nič več bolela, in mi je rekel: ,,,.Ljuba nebeška Mati me je poslala, naj uzamem tvoje bolečine, Marica, in naj jih nji prinesem, ker si tako zlo prosila; zdaj pa moraš biti prav hvaležna, pobožna in pridna!"" In lejte, ljubi ata, ljuba mama, zdaj sem zdrava."
In Marička je bila res zdrava, nič se ni povernila bolezen, nič ne, tudi naj manjšega opominjanja bolečine ni bilo več. Pobožno dete ni moiilo zastonj, in tudi zdaj je skupaj s starši se zahvalilo za čudno uslišanje.
Vsaka besedica te dogodbe je resn čna, ljubi otroci !
*) Ker se je po tem spisu lansko leio veliko popraše-valo, sc je napravilo nekaj posebnih iztiaov, ki ao dobivajo pri lilaziiiku. To za odg. tudi g. J. V.	Vred.
Molite tudi vi v nadlogah k ljabi nebeški Materi t Bodi ■i, da vselej ne pomaga tako naglo in očitno, kakor takrat pri Marici, dosežete pa gotovo vselej kako milost, tolaibo ali poterpežljivost ali rsssvitijenje in poterjenje. Zaupajte v Marijo, otroci, nikoli vas ne bo sapustila.
Cret in »ad zre »te moiilee.
Zahvale.
SLI. Prosim, blagovolite sprejeti te verstice v čast in sahvalo naše ljube Gospč presv. Serca.
Neka oseba je bila silno daleč v službi od svojega doma, in se je priserčno priporočila naši ljubi Gospej presv. Serca s obljubo, da hoče po „Danici" razglasiti, če srečno spet domu pride; in bila je uslišana. — Jas pa sem dva meseca, aprila in maja, terpela sa protinom; nobeno sdravilo ni pomagalo. Ko sem se pa obernila k naši ljubi Gospej presv. Serca s obljubo, po „Danici" rasglasiti, sem bila pa še tisti dan uslišana; to je bilo na binkoštni ponedeljek; in sem do zdaj smeraj sdrava. — Da se tako dolgo nisem zshvalila, je pa ta vzrok, ker sem z upanjem čakala, da bo tudi deklica zmešane pameti, ktera je bila v 22. številki „Zgodnje Danice" v molitev priporočena, tudi zdrava, kar pa do zdaj se ni. Marijna materna ljubezen že vč, zakaj nas tako dolgo ne nsliši in deklico terpeti pusti; torej njo se enkrat prav priserčno vsem bratom in sestram priporočim v molitev, da bi ji vender Marija, če je Božja volja, zdravje aprosila. — Tudi jaz sem v tako velikih dušnih in telesnih sadregab, da mi od nobene strani svezda upanja ne 8ije; molite tudi za mene, prosite ljubo Gospo presv. Serca, ker je upanje obupnih, da bi se me skorej usmilila, in s svojo materno ljubeznijo na pomoč prišla.
Tudi pri nas sklepamo naše molitve z vašimi, imamo vsaki me?« po dve pr i»< ročni ss. maši, in vsako nedeljo in zapovedani praznik molimo po večernicah litanije od na-e ljub** Gospe presv. Serca v namen v „Mo-natrosen" in ,.Zg »dnji Danici".
Hvalin bodi Jezus Kristus in Marija brez ma deža spočeta.
Iz Štajerskega, 10. grudna 1377.
Št. 2. Z Gorenjskega. Naj smem preserčno zahvalo naznaniti nebeškemu Očetu in naši ljubi Materi Mariji za ozdravljenje od tako hude bolezni v nogi. Bila sem tako hudo bolna, da so obupovali nad menoj, Če bom mogla še kedaj hoditi brez palice. Ozdravila aem se bila popolnoma po zdihovanji k Mariji Pomočnici, ter sem bila zmožna peš popotvati na Brezje. Zopet se mi je p««ver»ia bolezen z vso silo: v prehudih bolečinah z' h u. eni k Mariji in obljubim razglasiti, če se mi zboljši.. Kes mi je v novo odleglo ter upam, da mi bo Man " pri Bogu sprosila, da se čisto ozdravim; v ta namer, če nadalje prosim za dobrotne priprošnje.
M. J.
Prošnje.
Priporočeni v bratovsko molitev N. Ij. G. presv. Serca. Sin priporoča liubo mater, ki se ji začenja gerlo sušiti, da bi se ozdravila, če je Božja volja. — Mati serčno in z velikim zaupanjem v Marijno pomoč priporoča svojega še zlo mladega, pa vsim zanikarnostim vdanega sina, ki mu ce zaleže ce strahovanje in ne avarjenje, — naj bi vender po bratovskih prošnjah k N. lj. G. dosegel spreobernjenje. — Sestra priporočuje brata, da bi Bog na priprošnjo Marije N. lj. G. presv. Serca raztergal nevarno znanje in drušno, ga obvaroval nečistosti in odvernil pohujšanje. — Spreobernjenje pi-
jančevanju in igri vdanega. — Pijančevanju in mnogim hudobijam vdan človek. — Hudoben deček, pri kterem ne pomaga ne kazen ne opominjevanje. Iz ljubezni do Marije preaerčno prosim vse ude, naj se spomnijo teh (4 predslednjih) revežev v molitvi, ker ni je več druge tolažbe in pomoči, kot le samo še prošnja do Jezusa po Mariji. — Družina v hudih stiskah se vnovič prav serčno priporoča v bratovsko molitev N. lj. G. in v prošnje sv. Jožeta, da bi bila rešena iz britkih teždv. Ako milost doseže, jo hoče po „Dan." razglasiti. Žena z več otroci svojega moža, velikega pijanca in preklinjavca, priporoča bratovšini N. lj. G. in av. Jožefu, da bi se mu sprosilo poboljšanje in spreobernjenje. Ako bo uslišana, bo milost po „Dan." naznanila. — Dva bolnika z Notranjskega, priporočena po č. g. K.
Bratovske zadeve.
Nameni in priporoČevanja pri sv. masi in sploh v molitvi za mesec gruden.
I.	Glavni namen: Zmaga sv. Cerkve.
II.	Posebni nameni (dalje): 14. grudna. Sv. Spiridijon, pastir in Škof. Priporoč.: Pastirji in mali zoper nevarnosti, ki jim žugajo. Priporočevani v „Da-nici", pa ne še uslišani. Užaljeni in obupljivi.
15.	Sv. Kristina, dekla. Priporoč.: Dekle in sploh posli in služabništvo. Posnemanje neomadežane Marije Device (kakor v osmino čist. Spočetja). Vredno priprav-ljenje z dobro spovedjo itd. k bližnjim praznikom.
16.	Sv. Adelajda, vdova. Priporoč.: Vdove za po-avečevanje njih stanu. Ubožni in pomanjkanje terpeči. Hudo bolni in umirajoči.
17.	Sv. Pelagija grešnica, velika spokornica. Priporočeni : Vsi, ki še niso adventne spovedi opravili, ali pa ki ao jo opravili nevredno. Ta dan umerli verniki. Spačeni iu očitno pohujšljivi obojega apola.
18.	Sv. Vunibald, misijonar. Priporoč.: Krivoverci na Nemškem. Veliko družioskih potreb. Dušne britkosti terpeči.
19.	Sv. Favsta. Priporoč.: Zarad čednosti zaničevani in preganjani. Bratovšina ss. Ciril-Metoda in njen sad za spreobernjenje razkolnikov. Bratovšina Naše ljube Gospe in vsi dozdaj v molitev priporočeni.
20.	Sv. Peter Klaver, misijonar med amerikanskimi Indijani. Priporoč.: Ubogi Iodijani in njih spreobernjenje. Amerikanski misijonarji, zlasti naši. Spridena mladina, zlasti izmed šolskih.
21.	Sv. Tomaž aposteij. Priporoč.: Dvomljivi v veri. Spreobernjenje Perzijanov, Kitajcev, Japoncev in druzih Jutrovcev. Misijonarji na Jutrovem.
22.	Sv. Servul, berač. Priporoč.: Berači in ubožni, posebno na duši zanemarjeni na Slovenskem. Šolska mladina, zlasti naše dežele. Zbegani in zagrešeni očetje in matere.
23.	Sv. Viktorija. Priporoč.: Spoznanje Jezusa in prava ljubezen do Njega. Razširjenje sv. Cerkve v Afriki. Deviška stanovitnost.
24.	Perva človeka: Adam in Eva. Priporoč.: Vsi nekeršeni za milost sv. kersta in prave vere. Duh spo-kornosti, zlasti za našo deželo. Vredna priprava za Sveti dan.
25.	Božič. Vredno Češenje Boga in Zveličarja v jaslicah. Vsi ubožni in revni. Vsi, ki so v Adventu opravili spoved in sv. Obhajilo.
Življenje štirnajsterih pomočnikov v sili.
X. Sv. Evstahij, vojvoda in spričevavec. Njega praznik se obhaja 20. kii»ovca.—Pomenljive snamoja: Jelen s križem med rogovi. Vpodobuje ali mala se že prileten mož, z rudečim plajšem ogernjen, in s sulico v roki. — Na poraoČ se kliče v zakonskih križih in zadregah, in tudi v nevarnosti na vodi.
Sv. Evstahij, pred svetim kerstom Placid imenovan, je bil v pervem stoletji po Kristusu od bogatih ajdovskih staršev visocega stanu v Rimu rojen in v njih veri izrejevan. Mladeneč bistrega uma, dobrega sercd in junaškega duhd je služil cesarjema Vespazijanu in Titu, ki sta Jeruzalem oblegala in ga razrušila. V tej vojski zoper Jude se je Placid skazoval bistroumnega, hrabrega junaka; pa tudi poznejše v vojski zoper Da-cijane (prebivalce v današnji Moldaviji in Valahiji) se je s svojo previdnostjo in pogumnostjo tako odlikoval, da je že njegovo ime sovražnike s strahom in trepetom prešinjalo. Zavoljo njegovih lepih čednost in prijaznega obnašanja so ga vsi vojaki imeli v visoki časti, in cesar Trajan ga je izvolil vojvoda rimskih konjikov. V mirnih časih je Placid v Rimu prebival in se oženil s Tacijano, blago in pošteno Rimljanko, in imel je dva sinova. Placid, dasiravno še nevernik, je živel s svojo deržino po postavi, ktero je Bog vsakemu človeku v serce zapisal. Imel je blago, za resnico in pravico vneto, do ubozih pa usmiljeno serce. Stiskanim in zateranim je v pomoč pristopal, nage je oblačil, lačne nasitoval, po krivem obsojene reševal, in vse svoje premoženje le k dobremu obračal. Bog je na vse te njegove dobre dela milostljivo gledal in ga k spoznanju prave vere in zve-liČanju pripeljal.
Placid je o prostih urah rad hodil na lov. Nekega dnč gre s svojimi tovarši — vsi na konjih — n» lov jelenov, kar zagledajo na planjavi trop jelenov, ki se pasejo. Lovci na konjih sr razdele in lov se začne. Placid vidi jelena posebne velikosti in lepote, ki se od tropa loči in beži v gošavo. Piac d jo na konji za njim udere; jelen skoči na visoko pečino in z nje na lovca gleda. Placid sem ter tje ogleduje, kak6 bi prišel na pečino do jelena, pa ne najde pota. Ko tedaj pod skalo v jelena željno gleda, vidi med njegovimi rogovi svetel križ s podobo našega Odrešenika, in s podobe zasliši glaB: ,,Placid, Piacid! zakaj me preganjaš?*' Piacid se silno prestraši, pade s konja, kakor nekdaj Savel, in se dolgo časa ne zavč.
Ko se pa zopet zavč, ves prestrašen vpraša: ,,Kdo pa si, Gospod, ki z menoj govoriš?" Gospod mu odgovori: ,,Jaz sem Jezus Kristus, Sin B<<žji, ki sem bil iz ljubezni do ljudi z nebes na svet prišel, da sem jih s svojo smertjo na križu rešil večnega pogubljenja. Verni se tedaj v mesto, in pojdi k pobožnemu mašniku Janezu, pelji pa tudi seboj svojo ženo in sinova, da naj vas v moji veri podučuje in kersti. Po prejetem smetem kerstu pa zopet le-sem pridi, in razodel ti bom skrivnosti večnega zveličanja in kak6 se ti bo v prihodnje godilo."
Piacid je bil po teh besedah zdajci veren in v sercu spreobernjen, kakor nekdaj Savel. Ves potert in prežaljen, da je tak6 dolgo v zmoti živel in hudobam — malikom — služil, gre domu. Ko pozno zvečer domu pride, povč svoji ženi, kaj je vidil in slišal. Žena mu vsa vesela reče: ,,Tudi jaz sem nocoj v spanji enako prikazen imela; Kristus me je opominjal, da sprejmimo njegovo vero; hitimo tedaj, ljubi moj mož, k duhovnu, da nas po svetem kerstu reši^ hudičeve oblasti in nas postavi med otroke Božje." Se tisto noč gresta Placid in njegova žena s sinovoma k pobožnemu duhovnu Ja nezu, ter ga prosita poduka in svetega kersta. Janez
jih z veseljem sprejme, v keršanstvu za potrebo podučuje in ker8ti. Placid dobi pri avetem kerstu ime Evstahij (Dober klas), Tacijana ime Teopista (Bogoverna), stareji sin ime Agapit (Bogoljub), mlajši paimeTeopiat (Bogoveren). Po svetem kerstu jih duhoven tudi obhaja, in apuati spred sebe z besedami: „Naš Gospod Jezus Kristus, Sin Božji, bodi z vami, in vam podeli večno življenje, jaz pa sem spoznal, da je roka Božja z vami. Ko pa pridete v nebeški raj, se me spominjajte, to vas prosim." Neizrečeno veseli se vernejo v svojo hišo.
Kmalo po svetem kerstu Evstahij jezdi v tisti log k pečini, na kteri je vidil jelena stati. Ko k nji prijezdi, hitro s konja stopi, poklekne, ves v solzah pri-klonjen moli, ter Gospoda prosi, naj mu še dalje pokaže pravo pot zveličanja, da ne zajde v zmoto. Gospod ga dobrotljivo podučuje in k stanovitnosti v veri opominja v vsih križih in težavah, ki ga bodo zadevaie. Memo druzega mu reče: „0 kako srečen si, Evstahij, ki si po svetem kerstu postal dedič nebeškega kraljestva! Pa glej, satan ti zavida to neprecenljivo srečo, in bo vse poskušal, da bi te poderl in ti poropal zaklad svete vere; zatoraj čuj in moli, da te v svoje zaderge ne aa-plete; moško ae vojakuj, v britkostih in težavah ne zgubljaj aerčnosti, ter ae apominjaj, da aem jaz pri tebi. Dosihmal si bil pred svetom velik in mogočen, od vsih češen, hvaljen, občudovan zavoljo svojega plemenitega rodu, bogastva, slave io zmag na vojski, tudi zavoljo lepote tvojih otrčk in žene in velicega posestva in der-žine; pa glej, ob vse to bos prišel, vse to ti bo pograb-ljeno, vsi te bodo zaničevali. Enako Jobu se ti bo godilo. Če boš po njegovem zgledu grenki kelih terpl|enja voljno sprejel, in stanoviten v veri ostal, bom tudi tebe, kakor nekdaj njega, oblagodaril, in poslednjič ti bom slavno mučeniško krono podelil." Evstahij nato odgovori: „0 Gospod! če si sklenil s terpljenjem nas obiskovati, daj nam tudi moč voljno ga prenašati." Gospod mu reče: „Moja milost (gnada) bo vedno s teboj in s tvojimi, le v me zaupajte in molite!" Vernivši se na svoj dom povč ženi in sinoma besede Gospodove. Vsi pokleknejo in molijo: „Gospod, zgodi se tvoja volja!"
(Dalje sledi.)
Listek za raznoterosti.
Beseda Božja — tvoj kažipot
(Poslovenil P. E. T.)
Veš, kje živa voda teče, Ki vse zdravi, prenovi,
Ki nam smertno bolne duše Srečno zopet poživi?
Ki kot balzam rane zmiva, Dela spet vesel obraz,
Ki v valovih nam odkriva Solnčnojasen nebni pas?
Išeš-li drevo življenja, Kjer prijetno pokrepča
Mili hlad v vročini dneva Trudnega popotnika?
Veje močne razprostira Daleko v široki svet;
Tam zastonj vih4r se vpira. Tam je varnost in zavet.
Most, ki svet z nadgvetom veže, Veš li mi pokazati,
Most, ki pelje ▼ kraj presrečni, Kamor serce si teli?
Roka večna ga zidala
Je nad breadnom smertnih tmin,
In po njem nas bo peljala Do nebeških visočin.
Potnik, ki po temi hodil, Stoj, da pota ne zgrešiš;
Ti hladilne v pustih krajih Sence si zastonj želiš!
Hočeš skoz pušavo priti, Se z vodč oskerbi prej;
Se z viharji češ boriti,
Kam se vstopil boš, poglej!
Zdihas po nebčs višini, Kdo povč ti, kam in kod?
Hrepeniš po domovini, Le j, ljubezen kaže pot!
Mir krepčalni, vir hladilni, Pokoj, pot, voditelja,
Vseh darov zaklad obilni Božja ti beseda d£.
Iz Liobljane. Tombolo napravi katoliška družba svojim udom v ss. 3 Kraljev večer o 1 26. Čisti dohodek se bode obernil za obleko ubožne mladine. Veliko je prošenj za obleko o hudem zimskem času, zato gotovo dobro delo stori, kdor kaj pri pomore, da se ubožni ložej mraza varujejo.
Tonznro i d manjši blagoslove so milgosp. knez in akoi 13. t. m. podelili sedmerim gg. blagoslovcem.
V	Senklavški cerkvi se v nedeljo prične devetdnev-nica k častitljivemu rojstvu Gospodovemu, ter bo zjutraj vse dni slovesna sveta maša in popoldan litanije z azi-stencijo.
Zahvala. ,,Miklavž" je tudi letos bogato obdaroval nase uboge šolske otroke. Prinesel je skrivaj 12 srajc, 12 spodnjih krihc, 12 parov nogovic in 12 zavratnih rut; vse je bilo prav čedno izdelano. Bog plačaj! so klicali ubogi otročiči. Prav goreče so obetali ljubega Boga prositi, da stotero poplača na tem in unem svetu; prizadevati si hočejo s pridnim učenjem Miklavža tudi prihodnje leto miloserčnega si storiti.
Ob enem tudi naznanimo s priserčno zahvalo, da iz dobrotne gospejske naprave je 24 naših šolskih otročičev obdarovanih a prav dobro vso novo obleko.
Hvala, tisočera hvala „Miklavžu<(, vsem milim znanim in neznanim dobrotnikom!
V	Ljubljani, 10. grudna 1877.
Predstojništvo nunskih š<>[.
\l Maribora, 8. grudna. — Ravno na svitlo prišli „šematizem Lavantinske škofije za leto 1878" naznanuje, da v tej škofiji prebiva 456.304 katoličanov. Vsih duhovnov skupaj je v lavantinski škofiji 497, med njimi 54 delicientov : 104 kaplani j je zastavljenih, 37 praznih. Škofija šteje 1*9 fara in 30 dekani j. Vsih bogoslovcev ekupai je 31. V konsistorij — pod predsedstvom milost, gosp. knezo škcla — je 9 svetovalcev in 1 tajnik. Ko-rarjev v Mariboru bivajočih je 7, zunanjih (častnih) 6. Sedanji milost, knezo Škot so v versti 53.
Iz Adrijanopeljna 28. kim. naznanjajo, da so prebivalci dan ra oan v britki negotovosti, ker ne vedo, kaj jira prinese naslednji dan. Zaupanje imajo v pri prošnje ne».madežane Mari je D., da bodo obvarovani kake hude nesreče, in v ta namen se v molitev pripo
ročajo. Sila in pomanjkanje je dan na dan veči, zlasti pri ubožnih in bolnih ubegovcib.
Yikii ikof ? Bnenos-Ajres-Il je naznanil duhovnom svojega mesta, da časnik „E1 Eco de America", ki se je zaznamnjeval za katoliškega, je bil pregledan v on-dotnem mestu, in našlo se je, da obsega terjenja, ki so nasprotne katoliškemu nauku. Prihajal je list tudi po nekaj v Evropo.
Drevo, ki dežuje. Konzul zveznih deržav v Kolumbiji, v oddelku Lereto (Peru), je uni dan opomnil predsednika Prado na na neko čudno drevo, ki raste v okolici vasi Mojobambe. To drevo, znano naravoznancem pod imenom „Tamai-Caspi" (deževavno drevo), doseže kakih 60 čevljev visokosti, in premčrnik v deblu39 — 40 palcev. Ta čudna rastlina s posebno močjo sreba in zgostuje vlažnost iz zraka, njegovo deblo pa se vedno poti in iz njegovih vej dežuje v toliki obilnosti, da se drevesna okolica velikrat spremeni v mlakužo. Daje pa drevo naj več vode, kadar so po leti vsi potoki suhi, in ko je naj manj vode po vodnjakih. To drevo saditi svetujejo po suhih Peruanskih okrajinah.
Poslednje novice. Ob Lomu in bližnjisih okrajinah Ternove je une dni Sulejman vse moči natezal zoper Ruse; uzel jim je važni kraj Ileno in o tej priliki pobil 2000 Rusov. Z vsim tem pa niso mogli od Plevne izvabiti kake veči sile Rusov, s čimur bi bili Osmanu pomagali v naj zadnji sili, da bi mogel z obleganimi trumami ruske ride predreti in se oteti. Poskusil je bil 10. t. m., mahnil jo je z vsimi kerdeli iz Plevne proti severnemu zahodu, da bi dosegel Vidin, napadel je rusko-rumunske vojne oklepe, tudi več vterjenj uzel in en oddelek je bil dosegel že poslednje ruske vterjene ta-borje. Pa bilo je vse za zastonj, kajti Rusi so od vsih strani skupaj suli in ga zajemali. Osman, na nogi ranjen, se je hotel verniti nazaj v Plevno; toda Rusi so jo bili med tem s svojih taborjev, Grivice in Zelenega griča, že v last vz^li. Plevna, ki je skoz 5 mesecev ved-nih bitev Rusom in Rumunom požerla več ljudi, kot je vsih ljubljanskih prebivalcev, je padla. Od vsih strani obdan, se je Osman udal brez pogoja. Bila je že res velika sila, ker telegram iz Bukarešta pravi, da so Turki umirali mraza in lakote. Koliko so Rusi Turkov zajeli, kaj vse v Plevni dobili, to se bode še le slišalo. S tem udarcem je turška moč ubita in hiteti bo treba Sulejmanu proti Adrianopelnu in Filipolju, ako noče tudi on biti zajet.
MHthormhe *t>retneinbe.
V	Teržaški škofiji: Č. g. Anton Petelin ne gre v Buzet, ostane v Cernici; — č. g. Andrej Hrovat gre začasno v pokoj.
V	Lavantinski škofiji: 0. g. Jožef Vraz je postal provizor v Skomrih. C. gosp. Janez Jakopina je šel v pokoj. — Fara Matere Btžje v Puščavi je do 9. januarja 1878 razpisana.
tiobrmfni rtarovi.
Za novo cerkev M. D. v Suši: V zahvalo Mariji Devici na Suši za prejeto dobroto K. P. 2 gl.
Za afrikanski misijon: Fara Vujako 2 gld. — G. Ant. Lovšin 1 gl.
Za sv. Detinstvo: G. A. Lovšin 1 gl. sr. — Kat. Burja 1 gl. — Po g. Jak. D. M. Jereb 1 gl. v sr. — E. E. 14 kr.
Odgovorni vrednik: Loka Jerao. —
Tiskarji in založniki: Jožef ItlaznikoTl dediči v Ljubljani.