Poltnlns piaous f |otinni, Leto XVm., št« 22 upravoisivo. ujuDijana, tmafljcva ulica 0 — letet on St. 8122, 8123, 31Z4, 3125. 3126. Lnaeratru oddelek; Ljubljana, Selen-Durgova ui. 6 — Tet H392, 8482. Podružnica Man bor: Gosposka ulica St. 11 — Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ul. st. 2 Teleion SU 190. Računi pn pošt. Ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842. Praga fiislo 78.180, W*en St. 105241. Ljubljana, sreda ra. januarja 1937 s Cena 2 Din Izhaja vsak dan -azen pouedeljKa. Naročnina mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 6, Telefon 3122. 3123, 3124. 3125, 3126. Marioor, Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440. Celje, Strossinajrerjeva ulica Stev. 1. Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. Razveseljivi znaki Jifcn, v četrtek bodo oči vsega sveta •uprte v London. Sestane se odbor za nevmešavanje v španske zadeve da sklepa o angleško-fraiicoskem predlogu. ki predvsem predvideva popolno za-braniteiv ter stvarno onemogočanje dotoka novih tujih dobrovoljcev na španska bojišča. Ako pride v londonskem odboru do soglasja, potem bo storjen velik korak k pomirjen ju Evrope m uoravičena je nada, da bo polagoma odstranjen eden najopasnejših mednarodnih konfliktov, kar smo jih v vseh letih po končani svetovni vojni doza-vedi Pozitiven zaključek londonskega odbora bi pomenil obnovo mednarodne solidarnosti in obnovo skupnega napora evropskih velesil za očuvanje miru. Bil bi najbolji dokaz, da so zagotovitve miroljubnosti, ki jih čujemo iz vseh me-rodajnih središč evropske politike, resnično iskrene. Kakor znano, sta Italija in Nemčija sicer po precej dolgem oduašaoiju te dini vendarle v glavnem pozitivno odgovorili na angleško-francoski predlog, kako onemogočiti poseganje drugih držav in tujih državdjanov v španske homatije. Obe državi stavi jata k predlogu, da je predvsem treba učinkovito zabraniti dotok novih prostovoljcev s strogo izvršeno mednarodno kontrolo, še gotove pridržke. Vendar so tako v angleški kakor v francoski javnosti pripravljeni verovati v možnost enodusnega skiapa londonskega odbora in s tem v začetek mednarodnega sodelovanja pri omejitvi španskega konflikta. Zlasti optimistična je večina angleškega časopisja, dočim so francoski krogi sicer nekoliko bolj rezervirani, a vendar znatno manj pesimistično razpoloženi, kakor so bili prošle tedne in mesece napram Nemčiji. V Parizu smatrajo jutrišnjo sejo londonskega odbora za veliko preizkušnjo miroljubnosti nemškega naroda in njegovega vodstva. Politična atmosfera v Evropi se je v zadnjih dneh tako oblažila kakor poprej že dolgo ne. To je zasluga velikega govora francoskega ministrskega predsednika Biuma, ki je v pravem trenutku naše! pravo besedo, da oceni pomen mednarodnega sodelovanja z Nemčijo in važnost odločitev, ki se v Nemčiji pripravljajo. Besede francoskega državnika so tako polne takta in obzira napram nemiikemu narodu, da jih smemo imenovati klasičen vzgled državniškega izraza. Ministrski predsednik Blum čvrsto vztraja na tezi francoske politike, ki jo je osvojila tudi Anglija in s katero so-jraš^ ogromna večina evropskih držav, na nrinc ou takozvane kolektivne varnosti nedeljivosti miru in potrebe evropske solidarnosti, ki naj preprečijo konflikte in zagotovijo mirni napredek človeštva. Toda g. Blum je isto^sno naše1 besede razumevanja za politiko nerni/kerra naroda in ie pred vsem govori o veVkem sosedu francoske nacije s spoštovanjem, ki ga daje le spoštovanje do veličine in samozavesti lastnega naroda. Akoravno je nemška javnost navajena, da vsako izjavo francoskih ali angleških državnikov sprejema z nezaupa r..iem in v niej išče oma-lovaževa.nie nemških interesov, krivično presojanje nemškega naroda, ali ra neiskreno diplc-mat-dce 7f>n'ke jo tclrrat lvcr.sk-' govor predsednika BHifma vendarle sprejela kot izraz iskrenosti in dobre volje in nemško časopisie pri vsej rezervirano-Fti ne more za nika ti. da v duhu Blu-movih 1 venskih izvajanj odprta vsa vrata h končnemu splošnemu evropskemu r.pornzumu. Razumljivo je, da v tei atmosferi cr turisti vidijo možnost korenitega p-e-okreta v razvoju mednarodnih odnošajev. Njihove nade bi dobile trdno osnova ako se četrtkova londonskega seja z^ ključi s pozitivnim usnohom in verjetno je, da bo po+em za 30. t. m., torej za -oboto napovedani Hitlerjev gevor prinesel možnosti nadaljnjega olajšanja mednarodne situacije. Tudi sicer so pro^i dnevi prinesli nekaj pomembnih dogodkov, ki utrjujejo noairie v boliše čase. V Ženevi ie srečno likvidiran težek spor radi avtonomije Aleksvndrete v sirski državi in so tudi sicer usnešno rešena nekatera druga medraiarodna vprašanja. Podpis pakta o večnem prijateljstvu med Jugostoviio in Bolgarijo je nadaljnji kamen k utrditvi miru in nai postane pričetek končne likvidacije vseh spornih vprašanj na Balkanu. Vsi vemo. s kakšno bliskovito naglico se dostikrat menjajo prilike in odnošaji povojne Evrope, in odvadili smo se vdajati pretiranim pričaknva-niem. Navzlic vsemu so dogodki zadnjih dni nosa.mermo in v svoji skuonosti razveseljivi pojavi razvoja, ki bi mogel, ako mu sovražne sile ne zakrčijo poti, prinesti Evropi notranje pomirjanje in s tem omogočiti složno delo vseh narodov za premaganje gospodarskega in socialnega zla, ki ograža napredek in bodočnost našega kontinenta. MANIFESTACIJE V BOLGARIJI Na povratku iz Jugoslavije je bil predsednik bolgarske vlade v domovini sprejet z velikimi ovacijami Sofija, 26. januarja. AA. Predsednik bol- I sprejeli med drugimi glavni ravnatelj bol- garske vlade in zunanji ninieter dr. Geors gij Kjuseivanov z gospo in člani bolgarske delegacije se je vrnil iz Beograda v Sofijo danes, z brzovlakom ob 12.15. Kjuseivanos vu so priredili v Sofiji svečan in prisrčen sprejem. Že zarana 6o okrasUi poslopja v ulicah, kj vodijo iz sredine mesta do železniške postaje z bolgarskimi in jugoslo-venskimi zastavami. Ob 11- dopoldne so zaprli vse trgovine po teh cesrtah. Številne korporaoije z godbamj in zastavami, med njimi zveza rezervnih oficirjev, zveza rer zervnih podoficirjev, zveza Junakov, sports na društva i. t. d., eo odšle na sofijsko železniško postajo, da pozdravijo in sprejmejo Kjuseivanova in člane balgarske delegacije ter jim na ta nnačin izrazijo svoje veselje in priznanje za veliko delo, ki ga tvori podpis pakta o večnem prjjateljsitvu med Jugoslavijo in Bolgarsko. Poleg teh se je na postaji zbralo tudi veliko število bol« garakih javnih delavcev, politikov, novinarjev in meščanov iz vseh krogov. Množica je napolnila trg pred postajo, im vse ulice, ki go vodile vanj. Zbranih je billo nad 20.000 ljudi, ki eo v najhujšem mrazu nad eno uro čakali na prihod vlaka, da bi mogli prisrčno in navdušeno pozdraviti 6vojega ministra [>o povratku iz Jugoslavije. Na peronu sofijske železniške postaje, ki je bila svečano okrašena z zastavami in ze« lenjem, so bili zbrani vsi ministri, ganera* li, člani dploniatskega zbora, sofijski m.rtro-polit Štefan z višjo duhovščino, sofijski župan Ivanov z občinsk mi odbornik1,, uradni ki zunanjega ministrstva, ravnatelji pošte, železnice in policije, predsedniki raznih na» cionalnih in kulturnih organizacij ter drugi predstavniki. Ko je vlak prispel na postajo, so predsed» nika vlade dr- Kjuseivanova, pozdravili prisotni z navdušenimi vzkliki. Godba je zaigrala bolgarsko himno. Kjuseivanov je bil dobro razpoložen m je izstopil s svojo soprogo na peron, kjer se je pozdrav 1 s prisotnimi. Kjuseivanova, njegovo soprogo in ostale spremljevalce so na postaji sprejeli iin pozdravil, tudi odpravnik poslov jugoslo* venskega poslanstva Dragan Božovič z osebjem poslaništva, jugoslovenski vojaški ataše polkovnik Jovan Sokolovič in številni člani jugoslovenske kolonije v Sofiji. Po odhodu s postaje in med vožnjo po mestu je množica dr Kjuseivanova in njegovo so= progo prisrčno pozdravljala. Sofija, 26. januarja. AA. Bolgarska brzojavna agencija poroča tele podrobnosti o sprejemu predsednika vlade in zunanjega ministra dr. Kjuseivanova: V obmejni vasi Kalutini, je predsednika vlade sprejela navdušena množica ljudi. Kmetje iz okolice so nosili velikansko zastavo in navdušeno pozdravljali predsednika vlade. V Dragomanu je bilo na bogato okrašeni železniški postaji zbrano vse prebivalstvo tega kraja z županom na čelu. Na postaji je bilo razpeto velikansko platno in na njem tele besede: 9. decembra 1933 — 24. januarja 1937. Srečen začetek — čudovit konec! Predsednika vlade so tu garskih železnic, policijski ravnatelj, šef protokola zunanjega ministrstva in drugi. V svojem odgovoru na podzravni nagovor dragomanskega župana je predsednik dr. Kjuseivanov dejal, da je srečen, ker vidi, kako zna bolgarski narod ceniti veliki pomen tega dogodka, tako zelo srečnega za oba soseda in bratska naroda. Tudi na drugih postajah je dr. Kjuseivanov doživel sveča:, sprejem. Dr. Kjuseivanov o pomenu pogodbe Sofija, 26. januarja. AA. (Bolgarska agencija). Ministrski predsednik Kjuseivanov ie sprejel med vožnjo v Sofijo v svojem salonskem vozu bolgarske novinarje in jim dal tole izjavo: »Pakt o večnem prijateljstvu in neomajnem miru, ki je bil predvčerajšnjim na svečan način v Beogradu podpisan in ki smo njegove ratifikacijske listine izmenjali včeraj v bolgarskem poslaništvu v Beogradu, pomeni kronanje zbliževalne politike tako srečno izvajane v zadnjem času med Bolgarsko in Jugoslavijo, politike, ki jo navdušeno pozdravljata oba bratska naroda. Izjave pozornosti in prijateljskih čustev, ki so jih kazali v Beogradu do prvega bolgarskega ministra, so veljale bolgarskemu narodu, ki bo znal njihov zgodovinski pomen visoko ceniti. Ne dvomim, da bo do podpis novega pakta z veseljem pozdravih vsi tisti, ki jim je mir srčna zadeva in ki zanj delajo. S tem paktom so dani bolgarskemu narodu pogoji napredka in mirnega razvoja in mu vlivajo novih nad za boljšo bodočnost. 24. januar ostane raed najpomembnejšimi dnevi bolgarske zgodovine po vojni.« Zahvala Kjuseivanova Beograd, 26. januarja. AA. Bolgarski ministrski predsednik hi zunanji minister dr. Georgij Kjuseivanov je poslal predsedniku vlade in zunanjemu ministru dr. Stojadinoviču z meje tole brzojavko: V trenutku, ko odhajam z jugoslovanskih tal, s srcem polnim veselja, ob slavnostni utrditvi prijateljstva razmerja med našima dvema bratskima državama, in hvaležnosti za navdušeni sprejem, ki smo ga doživeli, izrekam še enkrat svojo iskreno hvaležnost in vam želim, gospod predsednik in dragi prijatelj, zdravja, moči. sreče in dolgega življenja ter vsestranskega uspeha jugoslovenski državi in blagoslova bratskemu jugoslovanskemu narodu.« Seton Watson o paktu London, 26. januarja. AA. Snoči ob 22.15 je imel znani angleški puHicist in poznavalec razmer na Balkanu prof. Seton Watson na glavni londonski radijski postaji »London RegionaJ« predavanje o jugoslov^nsko- boJgarfckem paktu. Orisal je razmerje med Jugoslavijo in Bolgarijo pred podpisom tega pakta iin izrazil upanje, da se s tem pakt m dokončno spravijo s 6veta vse prejšnje razprtije med Beogradom in Sofijo, čeprav v Balkanski zvezi, ki so jo leta 1934 podpisale Jugoslavija Rumunija in Grčija. Bokrarije ni. je pokojni kralj Aleksander spoznal, da je za Jugoslavijo tudi v bodoče kar največjega pomena vprašanje obnove prijateljskega razmerja s sosedno Bolgarijo, čigar narod je bil vzlic poditlč-rrirn razortijaim m?ed obema državama zmerom prijateljski nasproti bratskemu jugo-slovenskeimu narodu. K ornim j nekaj tednov pred svojo smrtjo je pokojni kralj Aleksander storil namemben oibisk pri kralja Borisu v Sofiji in našel pri bolgarskem vlada«-ju popolno razumeva ti >e jugos loven skesa prizadevanja no zbližan ju z Bol.ra.ri jo. Tragični marsejski atentat ni napravil konec vzajemnemu prizadevanju Beograda in Sofije, da se doseže to zbližanje. Na obeh straneh se je v tej smeri dan za. dnem čutilo neprestano stremlienje ki so ga najbolj poudarili medsebojni obiski iniirfVoven-frkih in bolgarskih politikov, cerkven Ti. dostojanstvenikov. novinarjev, nogometnih moštev }n izletnikov. Angleški listi London. 26. jan. AA. Londonski listi, zlasti »Timesc. »Daiiy Telegraplu in Vorkshire Post« prinašajo v svojih današnjilh številkah poročila svojih beograjskih in dunajskih dop:snifcov, ki poudarjajo pomen ju-goslovensko-bolgarekega pakta in veliko navdušenje, ki ga je zbudil v Beogradu prihod predsednika^ bolgarske vlade. Dopisnik »Timesov« tudi poše o pomenu jugoslovensko-bolg.irskega pakta in o končni likvidaciji vsefi dosedanjih težko« med Beogradom in Sofijo. Svoje poročilo zaključuje z besedami: Bolgarske ljudske množice so si kar najiskreneje želel©. da pride do s poraznima v. .Jugoslavijo. Za Jugoslavijo pa pomeni jugoslovensko-liolgarski pakt velik uspeh v zunanji politiki. Italijanski odmevi Rim, 26. januarja. AA. Tukajšnji listi prinašajo poročila o podpisu pakta prijateljstva med Jugoslavijo in Bolgarijo, o sprejemu bolgarskih gostov, o podpisu pogodbe, o avdienci in slavnostni večerji z govori. Nekateri listi objavljajo tudi besedilo pakta. >Giornale dTtalia« prinaša članek svojega dopisnika iz Beograda. Clankar priobčuje historiat razmerja med obema državama in prihaja do sklepa, da pomeni nova pogodba korist za obe državi. Zbližanje je bilo olajšano z mnogoterimi sorodnostmi med obema narodoma, zato je naravno, da bodo novi politični odnosi rodili tudi intenzivnejše gospodarsko razmerje. Zastran mednarodnega političnega p»* žaja, pravi člankar dalje, pa pomeni Cj pakt odstranitev pomembnega vzroka nemirov ne samo za Balkan, temveč za vso Evropo. Obe državi sta pri sklenitvi tega pakta pokazali voljo, da bosta vodili politiko, ki najbolje ustreza njunim koristim. Rumunska mnenja Bukarešta, 26. januarja. AA. O priliki podpisa bolgarsko-jugoslovenskega pakta, priobčuje »Vitorul«, glasilo liberalne stranke, uvodnik, v katerem pravi med drugim: Rumunija, zaveznica Jugoslavije, je z njo zvezana s kar najbolj bratskimi in najiskrenejšimi čustvi, zato je s posebnim zadovoljstvom sprejela vest o podpisu tega pakta, in to tem bolj, ker besedilo pakta kategorično poudarja, da služi konsoli-diranju miru na Balkanu. Zunanja politika Rumunije stremi že od nekdaj po ohranitvi miru, zato beleži Rumunija z največjim zadovoljstvom podpis takšnega pakta, ki jamči popoln mir v tem delu Evrope. »Lupta« pravi v svojem komentarju, da so besedilo pakta in govori obeh ministrskih predsednikov najlepši dokaz, da je edini cilj te pogodbe konsolidiranje miru na Balkanu. Posebno poudarja, da so se banketa na čast dr. Kjuseivanovu udeležili vsi poslaniki držav Male antante in Balkanske zveze. Podobno piše tudi »Adeverul«. List poudarja, da je ta pakt tem pomembnejši, ker ni podoben nobenemu nenapadalnemu paktu, temveč je prej podoben džentlmenske-mu dogovoru. ^Independance Roumaine« prinaša uvodnik in poudarja optimizem, ki je nastal v ženevi glede ureditve razmer v Evropi. List pravi, da je k temu mnogo pripomogel tudi bolgarsko-jugoslovanski pakt. Atentat ita Stalina Dva strela, ki sta zgrešila cilj — Zanimiva razkritja na moskovskem procesu proti trockistom Vprašanje sadnega jezika v aleksacnlretskem sandžaku kud kamen sp&dtike Ženeva, 26. januarja, br. Turški zunanji minister Ruždi Aras je nocoj izjavil novinarjem, da je prekinil pogajanja s francosko delegacijo zaradi ureditve spora o aleksandretskem problemu, čeprav je bil že dosežen načelni sporazum. Pri obravnavi uradnega jezika v aleksandretskem san-džaku so nastale namreč nepremostljive ovire. Turčija vztraja na tem, da bodi uradni jezik turški, nakar pa Francija noče pristati. Pogajanja so zaradi tega prekinjena, ker čaka Ruždi Aras na nova navodila svoje vlade. Anliara, 26. januarja, br. Popoldne se je pod predsedstvom Kemala Atatiirka sestal ministrski svet k izredni seji. Posvetovanj se je udeležil tudi šef turškega generalnega štaba. O sklepih ni bilo izdano nikako poročilo, mislijo pa, da so razpravljali o položaju v aleksandretskem sandžaku. Alepo, 26. januarja, br. Tu je bilo danes veliko protestno zborovanje proti sporazumu med Turčijo in Francijo. Sirijci se odločno protivijo proti vsakim koncesijam Turčiji in zahtevajo, da se aleksandretski sandžak brezpogojno priključi Siriji. rcna in m %%mt zbližujeta Na povratku iz Ženeve v Ankaro se bo dr. Aras sestal 3, Sebruarja v Milanu s Cianctn Ženeva, 26. januarja, k. Že nekaj dni so se širile iz Rima vesli, da se bo turški zunanji minister Ruždi Aras tokrat preko Italije vračal v Ankaro ter da se bo v nekem severno-italijanskem mestu sestal z italijanskim zunanjim min.strcm grofom Cianom. Pobudo za ta sestanek so dali razgovori, ki jih je imel Ruždi Aras skupno s turškim ministrskim predsednikom Inenijem v Carigradu z italijanskim poslanikom Gallijem. Tedaj je bil, kakor znano, dosežen načelni sporazum, da Turčija prizna italijansko aneksijo Abesinije, za kar bo Italija naknadno podpisala v Montreuxu sklenjeno dardanelsko konvencijo. Vest o sestanku s Cianom je sedaj potrdil tudi Ruždi Aras sam, ki je snoči sprejel skupino italijanskih novinarjev in jim dovolil daljši intervju. Ciano in Ruždi Aras se bosta sestala v Milanu 3. februarja in razgovori ne bodo omejeni le na dardanelski problem, nego bodo obsegali vsa vprašanja, ki se posredno ali neposredno nanašajo na Italijo in Turčijo. Na vprašanje, ali je sedaj končno urejen spor zaradi aleksandretskega sandžaka, je Ruždi A ras odvrni!: Mnogo tež., v je bilo premaganih, toJa to še ne pomeni, da so se pri pogajanjih obravnavali vsi elementi, ki jih je treba urediti, če se hoče doseči splošna likvidacija problema«. Kar se tiče aneksije Abesinije, je Ruždi Aras opozoril, da je bilo to vprašanje za Turčijo rešeno že z dnem, ko je postalo za Italijo izvršeno dej:;tvo. Pričakovati je, da bo abes;nsko vprašanje Že spomladi rešeno tudi na izrednem zasedanju Društva narodov. Z italijansko-angleškim sredozemskim sporazumom je nadaljeval Aras, se Turčija v celoti strinja in je javnost sprejela z zadovoljstvom vesti italijanskega tiska, po katerih veljajo določbe statusa quo na Sredozemskem morju tudi za Turčijo. O prijateljskem paktu med Jugoslavijo in Bolgarijo je Ruždi Aras izjavil: Kot predsednik sveta Ealkanske zveze sem z največjim zadovoljstvom sprejel na znanje vest o tem dogodku, ki pomeni novo dobo tudi v srečnem razvoiu dobrih odnošaiev med državami Balkanske zveze in Italijo. Pariz, 26. januarja, br. Agencija Radio poroča iz Moskve, da je bil snoči iavršen atentat na Stalina. Njegov tajnik je oddal nanj dva revolverska itrela, ki pa sta ga zadela v desno ramo namesto v glvo. Stalina so takoj prepeljali v sanatorij, kjer so ga obvezali in ugotovili, da rane niso nevarne. Atentatorja so prijeli ln takoj zaslišali. Na podlagi njegovih izpovedi je izvršila GPU veliko število aretacij. Govori se, da je bilo aretiranih okrog 8.000 ljudi, po večini v Mo&kvi, pa tudi v drugih večjih me tih. Zatrjujejo, da so odkrili novo velikopotezno zaroto, v katero so zapletene tudi voiažke osebe, kar je zbudilo v moskovskih krogih še p:«ebno pozornost. V zvezi s tem je bil aretira.i tudi zastopnik komisarja za voj/ko kapetan Smuti. Vojni komirar Vorošilov je imel v zvezi s tem dolg razgovor s Tuhačevskim ter s šefom GPU. Odrejeni so bili obširni varnostni ukrepi. Kremelj in vsa poslopja, v katerih so nastanjeni uradi posameznih kornisaria-tov, kakor tudi itamevanja ljudskih komisarjev, so strogo zastražena po cfidelkih GPU. Varšava. 26. jan. o. Dane« je bil v Kijevu aretiran ookrajinski komisar Rakov-ski., ki je bil r>rcj poslanik v Londonu in Parizu, v zadnjem "-asu Pa <"idi predsednik ruskega sg ver nora trust.i. Rakovskeca so takoj po aretaciji odooljali v Moskvo. Obtožence D rožnik je namreč pri včerajšnji razpravi pred vrhovnim vodiščem i?ja vtI, da je bil Rakovski točno informiran o delovanju brockijevcev v Ru&iji in zlasti o njihovi teonistični akciji. Na procesu je nastalo veliko razburjenje, ko je Radek pri ponovnem zaslišanju omenil tudi ime maršala Tuhačevskega. Sicer ga ni neposredno obtožil, vendar so sedaj v Moskvi prepričani, da je tudi Tuhačev»ki simpatiziTal z opozicijo. Po Sokolnikovu, bivšem ruskem poslaniku v Londonu, ki ie priznal, da je imel nek« strike s trockijevci, je bil zaslišan Loginov, ki je povedal, da je po nalogu Pja.;.akova pripravil eaotažno akcijo v kemijskih tovamali. V Ukrajini je organiziral teroristično skupino, ki naj bi ubila Stalina in Vorošilova. Obtoženi Bohuslavski je priznal. da je po navodilih Radeka in Pjata-kova organiziraj rudarje, ki so nato sabotirali delo. šestov jo priznal, da je delal pa navodilih Trookega v Sibiriji kjer je organiziral tudi vlom v neko banko, da 6i je tako preskrbel gmotna sredstva za nadal-njo akcijo, gesfov je tudi priznal, da je v svo/, pisarni ubil nekega inže:1jerja, ko ga Je opozoril na sabotažo v sibirskih rud- nikjbt. Tudi Rykov aretiran „ Pariz, 26. januarja, b. Pariški list," poročajo iz Moskve, da je bil na podlag.,' izpo* vedi Pjaiakova in njegovih tovarišev na drugem moskovskem procesu proti trocki* stom aretiran tudi bivši predsednik 6veia ljudskih komisarjev Kykov, neposredni Leninov naslednik na tem mestu. Dopisnik >Tempfia« nravi da na merodainih moskovskih mestih te vesti nitj ne demantirajo, nj. ti ne potrjujejo. Umor ruskega publicista v Parizu Pariz. 26. januarja, b. Silno pozornost pariške javnosti jc zbudil še ne povsem pojasnjen političen /ločin sredi Pariza. V Bois de Bmilo^ne ie bil namreč včeraj dopoldne s tremi streli umorjen sovjetski državljan. Rus Vlr.dimir NavaSim. F.dina priča vmora jc bi! neki Parržam, ki sc jc slučajno v oddaljenosti kakih 100 m od kraja 7k>"ina sprehajal po gozdu Navašin že nad šest let ni imel več nobenih stikov z Moskvo, govori pa se. da jc bi! po svojem prepričanju odlo:en nasprotnik sedanjih sovjetskih oblastnikov in pristaš Trocke-ga. Kot tak je bil do nedavnega v zvezi s sedaj obtoženima Pjatakovom in Sokolni-kovom ter spravljajo zato v Parizu ta umor v neposredno zvezo z drugim moskovskim procesom proti trockistom, ki se je začel v soboto. V to zvezo spravljajo pariški umor tudi zaradi samega kraja zločina V Bois de Boulogne se je namreč sestal pred časom Radekov sodelavec, \vashingtonski dopisnik moskovskih »Izvestij« Romme. ki nastopa v moskovskem procesu kot priča, s Tro-ckega sinom, znanim pod imenom S^dov. Namen tega sestanka ic bilo vzdrževanje zvez med Radekom in Trockim. Romme se je do najnovejšega časa zelo živahno udej-stvoval kot publicist in je med drugim pisal v znani pariški tednik »Vu«, v katerem je se pred enim tednom izšel neki njegov članek. Vladimir Navašin je bil rojen 1. 1889 kot sin profesorja botanike Sergeja Navašina. Leta 1917 je postal podpredsednik osrednjega odbora Rdečega križa za vojne jetnike in je pozneje zavzemal visoko mesto v sovjetski državni banki za industrijo in trgovino. V Pariz se je preselil leta 1927., kjer je vršil službe finančnega strokovnjaka pri raznih strokovnih listih Udejstvoval se je v zadnjem času v francoski komunistični stranki, dočim je po svoji preselitvi v Pariz opustil vse svoje zveze s Sovjetsko uniio. Storilca oblasti še niso izsledile. Že navedeni sprehajalec je nekaj mnut pred umorom videl Navašina v razgovoru z nekim neznancem. Trocki o vzrokih umora Mexico, 26. jan. o. Ko je Trocki zvedel za Nava?inov umor v Parizu, je novinarjem izjavil: »Nesrečnež je preveč vedel o ozadju moskovskega procesa Dan prej so mu odvzeli tudi važne dokumente, ki jih je imel skrite v svojem stanovanju. Sedaj so popolnoma likvidirali še z njim samim, da ne bi odprl ust. Sedaj je na vrsti še Sjedov Trocki, moj sin, ki se mudi v Parizu.« Vodja slovanskega Sokolstva med nami Beograd, 26. januarja, p. Danes dopoldne je prispel v Beograd preko Subotice starosta vseslovanske sokolske zveze in vodja čeSkoslovaSkega Sokolstva dr. Stanislav Bukovsky. Odličnemu sokolskemu gostu je bil v prestolnici prirejen prisrčen sprejem. Na kolodvoru so ga pričakali vsi člani saveznega in beograjskega župne-ga starešinstva s prvim podstarešino Gan-glom na čelu. predstavniki vseh beograjskih in okoliških sokolskih društev ter številni drugI javni delavci. Na peronu je bila postrojena tudi častna sokolska četa s praporom in godbo. Ko je dr. Bukovsky izstopil je bil pozdravljen s prisrčnimi ovacijami. Dr. Bukovsky prihaja prvič v Jugoslavijo kot starosta Slovanske sokolske zveze. Ostal bo v naši državi skoro 14 dni ter posetil vse važnejše sokolske centre. Svoje potovanje bo zaključil v Sloveniji, od koder se bo vrnil nazaj v Prago. Starosta dr. Bukovsky se je vpisal v dvorno knjigo, nato pa je dopoldne v spremstvu prvega podstarešine SKJ Gan-gla in drugih saveznih funkcionarjev posetil ministra za telesno vzgojo dr. Ro- giča. Popoldne je obiskal zgodovinsko palačo, v kateri je bilo 1. decembra 1918. proglašeno zedinjenje in kjer je sedaj sedež sokolskega saveza. Ko so bili tam zbrani dr. Bukovsky, tajnik Slovanske sokolske zveze Jožef Kepel, podstarešini SKJ Engelbert Gangl in Milivoj Smiljanič ter zastopniki ruskega Sokolstva in drugi vodilni funkcionarji našega sokolskega saveza, je obiskal savez ministrski predsednik dr. Stojadinovič. Prišli so tudi beograjski župan Laza Ilič ter ministra dr. Rogič in Djura Jankovič. Predsednika vla-; de je pozdravil podstarešina Gangl, ki je | poudaril, da vidi v predsednikovem obisku priznanje kraljevske vlade sokolskemu delu. Omenil je tudi podpis prijateljske pogodbe z Bolgarijo in opozoril, kako sta jugoslovensko Sokolstvo in bolgarski Junak že leta smotrno delala za dosego istega cilja. Svoj govor je končal s sokolskim »Zdravo!« Predsednik vlade dr. Stojadinovič se je zahvalil za pozdrav ln naglasil, kako prijetno se počuti med sokolskimi brati. Zagotovil je, da bo kr. vlada po vseh močeh podpirala Sokolstvo in sokolsko idejo. Napetost v Evropi znatno popustila Nemški in italijanski odgovor na angleško prostovoljsko noto omogočata pogajanja za praktičen kompromis Pariz, 26. januarja, o. Mnenje angleškega tiska o italijanskem in nemškem odgovoru na angleško noto je v glavnem ugodno, le liberalna glasila so nezadovoljna. Listi opozarjajo na važno dejstvo, da je sedaj odpravljena resna nevarnost, da bi ie španska državljanska vojna razširila v evropski spor. > Daily Telegrajph« in »Times« izražajo mnenje, da bo mogoče sedaj dejansko izvajati navtralnottna na čela glede na Španijo. »Morningpost« poroča, da sta nemški in italijanski odgovor tudi na odgovornih mestih napravila dober vtis. čeprav opozarjajo, da pomenita šele pričetek, od katerega je še zelo daleč do končne ureditve problema o nevmešava-nju v špancke notranje zadeve. Pariški poluradni »Petit Parisien« poudarja. da s« mora oba odgovora tolmačiti kot pristanek na ustavitev nadaljnjega pošiljanja prostovoljcev v Španijo. Sicer je pristanek le načelnega značaja, vendar i ta odgovora napravila dober vtis, ke>r dopuščta, da se sedaj doseže praktični kcmpromi? med stališčem, ki sta ga doslej zast:pali Itaira in Nemčija na eni ter Francija in Ruoija na drugi strani. Pridržki imajo le zaačaj pripomb, spričo katerih pač ni treba, da bi se izvedba ne-vtralnostnega sporazuma morala še nadalje odlagati. Iz Rima sicer prihajajo informacije, da sta se Mussolini in Goring dogovorila, da bosta Italija in Nemčija prenehali pošiljati prostovoljce v Španijo Šele tedaj, ko bodo nacionalisti zavzeli Madrid, vendar pa se da o padcu španskega glavnega mesta še debatirati in ni verjetno da se bodo podrobni jogovori o datumu in načinu prepovedi nadaljnjega zbiranja in pošiljanja prostovoljcev v Španijo mogli še tako dolgo zavlačevati. Mir pred Madridom Madrid, 26 ion. AA. General Miaja je včeraj sprejel novinarje in jim izjavil, da vlada v vseh odsekih madridske fronte mir. Civilni guverner Madrida je objavil, da 6e bo od 1. februarja hrana izdajala samo na živežne karte, ki Jih bo izdajal odbor za obrambo mesta- Nacionalistično uradno poročilo pravi, da v odsekih 5., 6. in 8. divizije ni bilo važnej« žih dogodkov. Sovražnik je hotel napasti v odseku prj Aranjuezu, vendar pa je bil odbit. Pri Granadi so nacionalisti napredovali za 15. km. Zavzeli so nekaj vasi. General Ugaki hoče na vsak način doseči kompromis med japonsko vojaško stranko in parlamentom Tokio, 26. januarja, k. Vse kaže, da kroni ne bo uspelo izsilit; kompromisa med vojaškimi in industrijskimi politiki na eni ter na drugi strani parlamentom. General Ugaki, ki iau je mikado poveril mandat za sestavo nove vlade, je bil za minseitskega režima celih pet let vojni mini ter, nato pa je bil 5 let guverner Koreje. Njega smatrajo še za najbolj spodobnega japonskega politika, ki bi mogel s i.oio tsktn ostjo pomirjevalno vplivati na oba tabora. Minseiteka in sejukajska tranka, ki sta se v zadnjem času vsaj začasno po"zumeli in se skupno zarotili proti pretiranem japonskemu militarizmu, ga bosta podpirali brez obotarljaaia. Ugaki pa noče biti odvisen farno od njihove podpore, čeprav predstavljata v parlamentu in v najširših ."lo-jih ljudstva veliko večino, ternivei se h'če sporazumeti tudi z bivš;m vojnim ministrom generalom Teraučiiem, kot zastopni kom generalov in vel e m iustrij cev. že včeraj je imel z njim daljši razgovor, vendar Terauči ni hotel prevzeti ni kake obvezno- sti, češ, da se mora posvetovati s svojimi prijatelji. če bi ti razgovori ne uspeli, je treba vsekakor računati z diktaturo na Japonskem. Dobro poučenš krogi zatrjujejo, da vztraja vojaška, skupina skupno z družbo veleindustrijcerv na stališču, da mora Ja-ponoka aktivno poseči v mednarodni politični razvoj na Daljnem vzhodu, ker se ji fpričo napetosti v Evropi sedaj nudil najlepša prilika, da realizira svoje imperialistične načrte. Vsekakor bo na nocojšnjem sestanku mikadovega mandatarja Ugakija z generalom Teraučijem padla odločitev nele o nadaljnjem notranjem političnem razvoju, nego tudi o bodočem zadržanju Japonske v mednarodni politiki na Daljnem vzhodu v smilu nemško-japonskega prctiboljše-viškega pakta ali pa miroljubnih načrtov japon kega parlamenta. General Ugaki je novinarjem izjavil, da je njegova misija odvisna baš od pristanka generala Te-raučija na. kompromis z japonskim parlamentom. vas vodo Ogromen obseg in strašne posledice poplavne katastrofe v Zedinjenih državah i>ew York, 26. januarja, d. Poplavna katastrofa zavzema ogromen obseg, že pol milijona ljudi je brez strehe, več sto pa jih je utonilo. Doslej je preplavljenih nad 150 mest in vasi. Dva milijona ljudi je ostalo brez pitne vode. Poplavljeno ozemlje je večje kakor Anglija in Škotska skupaj. Strokovnjaki menijo, da bo trajalo še 10 dni, preden bo dosežen višek poplave v dolini Misisipija, možno pa je, da bo poplava trajala še mesec dni. Na poplavljeno ozemlje morajo prevažati najvažnejša zdravila in živila s hidrop-lani Največjo skrb povzroča oblastem nevarnost nalezljivih bolezni. V mnogih mestih je bilo uvedeno prisilno cepljenje proti nalezljivim boleznim. Legar, pljučnica in dizenterija že razsajajo v taboriščih, v katera so se zatekli prebivalci poplavljenih krajev, ter zahtevajo vsak dan nove žrtve. V državni jetnišnici v Frankfortu so bili v ponedeljek ponoči hudi izgredi. Guverner je odredil izpraznitev jetnišnice, v katero je vdrla voda, to priliko pa so skušali jetniki porabiti za beg. Uradnikom jetnišnice in narodni gardi se je posrečilo ukrotiti jetnike le z orožjem. Nastopiti so morali proti njim s strojnicami ter jih je bilo 12 ustreljenih. Kakor poročajo iz Cincinatija v Ohiju, je tamkaj včeraj zjutraj eksplodiral tank z vsebino nad milijon litrov petroleja, ki se je vnel, ko so gasilci že menili, da so obvladali požar, ki je nastal zaradi eksplozij tankov v nedeljo. Goreči petrolej pokriva sedaj vodno površino približno 10 kvadratnih kilometrov ter švigajo ponekod plameni do 100 metrov visoko. Pogorelo je že 42 poslopij, med njimi tudi brzojavni urad. Pri eksploziji ogromnih tankov je bilo uničenega 250.000 galon bencina, ki se je razlil v reko Ohio. Vode še vedno naraščajo New York, 26. januarja, g. Misisipi, Ohio in njimi pritoki v dolžini nad 1.600 km Se vedno neprestano naraščajo in zavzemajo poplave vedno večji obseg. Od Pittsburga v Pensilvaniji do Kaira v Illinoisu so vse doline eno samo jezero. Voda stoji ponekod do šest metrov visoko. Letalci, ki vsak dan krožijo nad poplavljenim ozemljem, pripovedujejo, da je na hribih, ki Strle iz vode, in ponekod tudi na strehah vse polno ljudi, ki zaman čakajo na rešitev. Med begunci, ki jih je že okrog 700.000, vlada silno pomanjkanje in beda. Strahotno se širijo epidemije, zlasti hripa in Skrlatin-ka. Vse razpoložljivo sanitetno osobje je bilo poslano na pomoč. Spomenica češkoslovaških narodnih manjšin Praga, 26. jan. br. Min. predsednik dr. Milan Hodža je sprejel davi deputacijo manjšinskih strank v CSR, ki mu je izročila obširno spomenico o zahtevah nemške, madžarske in poljske manjšine. Dr. Hodža je izjavil da bo spomenico podrobno proučil ter da bo služila za osnovo pogajanj, ki jih pripravlja vlada za ureditev vseh Se preostalih manjšinskih vprašanj, kl jih želi vlada rešiti tako kakoi bi ustrezalo interesom države in narodnih manjšin v svrho složnega sodelovanja z narodno ve-1 čtao. Beležke Iz mladinske organizacije JNS v LJubljani Omladinska organizacija JNS v Ljubljani se je krepko razvila. Pcvd vodstvom pridnega odbora delujejo sociatoo-statistič-ni, propagandni in kulturao-poli tični odsek. število članov stalno narašča ki sovo uvedeni diakuaijaki večeri so vzbudili med članstvom veliko zanimanje. V ponedeljek je na takem večeru predaval g. minister dr. Kramer o nacionalni ideji in naši mladini, številni poslušalci so z največjim zanimanjem sledili izvajanju predavatelja, ki je v historičnem in aktualnem pogledu obeležil naloge in dolžnosti mlade jugoslovanske generacije. Posebno pazljivo so bila sprejeta njegova izvajanja o komunizmu im fašizmu ln njegovi prepričevalni dokazi o rešilni sili jugoslovanske nacionalne ideje, ki nam je dala svobodo tn nam edina more očuvati našo narodno eksistenca Govornik je zlasti srečno obeležil tudi vsebino pravega nacionalizma z gospodarske in socialne plati. Poslušalci so izraiili g. dr. Kramer ju za njegova skoraj dveurna izvajanja Iskreno zahvalo. Z odobravanjem je bilo sprejeto poročilo načelnika kulturno-političnega od eka akademika g. Milana Hrovatina o dosedanjem uspešnem dvomesečnem delov a nju in njegova napoved, da bo v prihodnjih tednih sledil še niz zanimivih predavanj in- diskusijskih večerov ©mladinske organizacije JNS. Seja finančnega odbora Kakor smo že poročali, je finančni odbor narodne skupščine v soboto končal splošno razpravo in v načelu odobril predloženi proračun z glasovi vladne večine proti opozicijskim glasovom. V nedeljo, ponedeljek in včeraj je finančni odbor nadaljeval svoje delo ter v podrobnostih obravnaval posamezna poglavja proračuna. Včeraj je bil na vrsti proračun finančnega ministrstva. Posvetovanja pribičevičevcev V nedeljo se je v Zagrebu sestalo vodstvo bivše SDS. Seja je trajala dva dni V ponedeljek zvečer so vsi člani vodstva obiskali dr. Mačka na njegovem stanovanju ter mu poročali o svojih posvetovanjih m svojih sklepih. Po nasvetu dr. Mačka so bila nekatera vprašanja še enkrat pretresena in se je zato seia Je v rww.de- ljek zvečer . , Klerlkalizem na Hrvatskem ' ni aktualen' Poročali smo o predavanju zagrebškega odvetnika in narodnega poslanca dr. Žige Scholla na sestanku zagrebških pristašev bivše HSS. Med drugim se je dotaknil v svojem predavanju tudi hrvatskega kleri-kalizma in dejal, ^da klerikalci vlačijo politiko v cerkev in di je najslabše, kadar se meša cerkev v politiko.« Dr. Schollu odgovarja »Hrvatska straža«, da ne more razumeti njegovih izjav, ker vsaj na Hrvatskem nihče ne poskuša mešati vere v politiko. Ako bi kdo tudi kaj takega poskušal, ima vodstvo bivše HSS vedno dovolj načinov, da opozori merodajne cerkvene kroge, ki bi naglo onemogočili take pojave. »Klerikaiizem med Hrvati danes ni ak-tuelen pojav, pravi dalje »Hrvatska straža« »Katoliki med Hrvati nimajo svoje posebne stranke, niti je ne mislijo osnovati. Cerkveni poglavarji pa so že ponovno izjavili, da ne bi dovolili izrabljanje katoliškega imena za kake strankarske akcije. To ni nikak furtimaški manever nego posledica prilik ne samo med Hrvati, nego tudi v ostalem svetu, kjer se danes forsira povsem izven-strankarska Katoliška akcija. Pri nas so razmere take, da za obrambo verskih interesov zadošča povsem strogo nadstrankar-ska Katoliška akcija, katere delavnost se izživlja v povsem versko-prosvetnem prav-cu, seveda v hrvatskem nacionalnem duhu. V tem smislu so hrvatski katoliki požrtvovalni, iskreni in disciplinirani pobornikl hrvatskega narodnega pokreta. V kolikor kdaj ugovarjajo, se nanaša to samo na zadeve, ki živo zadenejo Cerkev.« Kdo ima prav Nedavno smo tudi v »Jutru« zabeležili oster napad, ki je izšel v beograjski »Samoupravi« in po njej v »Slovencu« na dT. Nikolo Stojadinoviča. enega izmed ustanoviteljev Srbskega kulturnega kluba v Beogradu. »Samoupravi« kot glavnemu glasilu JRZ odgovarja sedaj sarajevska »Pravda«, glasilo muslimanskega dela JRZ. »Pravda« pravi, da so napadi skoz in skoz neupravičeni, pa nato nadaljuje: »Ker je »Samouprava« glavni organ JRZ in tudi mi zastopamo isto politiko, bi utegnil kdo misliti, da ti neutemeljeni in neokusni napadi predstavljajo tudi naše mnenje o dr. Stojadinoviču. Proti takemu nazoru moramo energično protestirati. Mi dr. Stojadinoviča in njegovo javno delo poznamo že od poprej, posebno pa v času med vojno in po vojni; poznamo njegovo politično ideologijo, ki enako, kakor naša, na od včeraj, marveč je že od nekdaj jugoslovensko orientirana.« Vsekakor so ti tako različni pogledi na zasluge znanega javnega delavca zelo zanimivi Afera zagrebške Narodne zaščite Jr-Oiucau smo že o manipulacijah z brezplačnimi železniškimi vozovnicami, ki jih je za prevoz otrok iz pasivnih krajev na Hrvatsko imela na razpolago zagrebška dobrodelna organizacija Narodna zaščita. Afera Je vzbudila v vsej hrvatski javnosti ogromno pozornost, saj spada Narodna zaščita med najuglednejše in najmočnejše humanitarne organizacije. Prejemala je velike podpore tudi od savske ln primorske banovine. V zvezi z razkritjem, da so se za dobrodelne namene od prometnega ministrstva poklonjene vozovnice zlorabljale v pridobitne svrhe posameznikov, poročajo sedaj zagrebški listi, da je banska uprava odredila posebno komisijo, ki naj pregleda vse delovanje Narodne zaščite. Ob tej priliki je prišlo tudi na dan, da ta važna organizacija, ki je imela ogromen denarni promet, že par let nI imela občnega zbora. Javnost nestrpno pričakuje razčiščenja mučne afere. J Snežni viharji po Evropi Skoro po vsej Izredno hud nrrazj ___in srednji Evropi je pritisnil snežni meteži pa so povzročili zastoj v prometu Beograd, 28. Jan. p. Težko pričakovana zima s snegom je nastala sedaj skoro iz-nenada po vsej državi. Zadnjih 24 ur sneži po vsej Jugoslaviji ln je temperatura povsod padla na ničlo, v južntfvzhodmh pokrajinah pa globoko pod ničlo. V seve-rozapadnih pokrajinah sneži že skoraj neprestano od včeraj, v južno vzhodnih pa divjajo ledeno mrzle burje. Beograd ima že dva dni zloglasno košavo, ki je dosegla hitrost 17 sekundnih metrov. Vihar je tako silen, da razkriva strehe. V siromašnih predmestjih je vihar odnesel cele strehe. Komur ni neobhodno potrebno, ne gre na ulico. Vihar povzroča tudi velike snežne žamete. Beograjske ulice neprestano čistijo, a so vedno znova zamedene. Vihar je potrgal tudi mnogo napisnih desk Beograjski trg je bil danes popolnoma prazen. Niso prišle niti mlekarlce, niti niso kmetje pripeljali svojih pridelkov, ker so vse ceste zamedene. Tudi avtobusni promet je po večini ustavljen. Vlaki kljub vremenskim neprilikam vozijo precej točno, pač pa imajo vlaki iz inozemstva, zlasti iz Bolgarije, Rumunije in Italije ter Avstrije velike zamude. Prometne ovire v Avstriji Dunaj, 26. januarja, br. že dva dm vladajo skoraj po v®ej Aivstrijd silni snežni meteži, ki ;o cforoanUi ves promet. Na vseh stranskih železniških progah so morali promet docela ustaviti. Na Sp. Avstrijskem sta dva lokalna vlaka obtičala v snegu m ju doeiej Se niso rešili iz mrzlega oklepa. Na glavnih progah, kjer vozijo mednarodni vlaki, vzdržujejo promet z velikimi težavami. Vui vlaki imajo večurne zamude. Na Dunaju so morali danes nastaviti 15.000 nezaposlenih za odstranjevanje snega, ker je bil uatavljen ves promet cestne železnice. Na Madžarskem 15 - 20° pod ničlo Budimpešta, 26. januarja, g. Na Madžarskem se temperatura giblje okrog 15 do 20 stopenj pod ničlo. V južnih pokraji- nah divjajo istočasno hudi snežni metežL V Pečuju je ustavljen ves promet. Na stranskih progah sta dva vlaka obtičala v snegu. Na glavni progi le z največjo težavo vzdržujejo promet v omejenem obsegu. Hud mraz v Nemčiji Berlin, 26. jan. br. v vzhodni Nemčiji vlada izredno hud mraz. Temperatura znaša okrog 2<) stopinj pod ničlo. Tako hude zime že več let ne pommjo. Po dolgih letih je tudi manj snega, kar je v teh po. krajinah zelo redek pojav. v severni Italiji že dva dni sneži Hilan, 26. januarja, g. V severni Saliji je nastopila sedaj prava zima. 2e dva dni neprestano sneži. V prometu so nastale velike ovire. Vlaki imajo velike zamude. Tud> v Trstu, na Rekj m Gorici je zapadel sneg. Posebno hudi zameti so na Krasu, zlasti prj Divači jn Sv. Petru. Progo morajo neprestano čistiti, kljub temu pa imajo via* ki večurne zamude. Vihar na črnem morju Carigrad. 26. jan. br. Na Ornem morju ter v Dardajn-elah razsaja ie tri dna silen vihar e snežnim me ložem. Ves promet med Carigradom in Črnim morjem je ustavljen. Več ladij s© je ponesrečilo. Neki nranunski par-nik je nasedel na plitvino v Bo sporu. Zaradi snežnega mefceža. ki ovira razgled, sta trčila neki grška m neki danski pomik. Oba parnika sta tako močno poškodovana, da ju bodo morali raztovoriti in spraviti v hi-ko. Pri Smiirai je nasedel na plitvini ve&ik ameriški tovorni parnik. Severne države odrezane od sveta Oslo, 26. jan. br. Švedska. Danska, Norve« §ka in ostale severne države so že tni dni popolnoma odrezane od ostalega sveta. Ves promet na morju je ustavljen. Tudi z otoki nj nobene zveze- Med fjordj j« tundram.: se je nakopičil do pet metrov debel led, tako da tudi ledolomiks ne morejo napraviti poti za ladje. Boji v našem gasilstvu Povodom mučnih dogodkov, ki se že nekaj časa sem odigravajo v našem gasilstvu skuša »Slovenec« polemizirati z našimi skromnimi in z ozirom na časovne razmere razumljivo nepopolnimi ugotovitvami. Posebno mu je krivo, da smo poudarili, da je gasilska organizacija stala do sedaj Izven dnevne politike. Slovensko glavno glasilo JRZ navaja v protidokaz nekatera pisma gasilske zajednice ta pa banovinske-ga tajništva JNS, ki pa so baš nasprotno le potrdila naše ugotovitve ta pričajo, kako se je vodstvo gasilske zajednice čuvalo ; pristranosti in kako se je zlasti tudi bano- ; vinsko vodstvo JNS vzdrževalo vsakega. ] enostranskega vmešavanja v gasilske za- i deve. Pisma gasilske zajednice so iz dobe tkzv. I punktaškega gibanja. Iz razumljivih razlo-gov ne bomo ponavljala, kaj je to bilo. Vsa javnost ima te dogodke še v svežem spominu. Ko se je pozimi 1934 župa Gornji grad na novo konstituirala, je dobila gasilska j zajednlca proteste proti izvestmm znanim ; osebnostim v novem župnem odboru. Kaj je storila? Obrnila se je, da ostane v sporu povsem objektivna, na kompetentno državno politično oblast, odločena, da se ne zanese na privatne proteste in trditve, temveč da postopa le na podlagi uradnih podatkov ta službenega mišljenja! Se bolj karakteristična so pisma bano-vtinskega tajništva JNS podstarešini ju- gosL gasilske zveze g. Josipu Turku. Tajništvo JNS je prejelo poročila ta pritožbe glede dogodkov v gasilskih četah Leskovec pri Krškem in Gornja Radgona Strogo se varujoč vmešavanja v gasilske zadeve, je poslalo tozadevna poročila pristojni instanci, starešini gasilske zajednice, prepuščajoč njemu odn. vodstvu gasilske organizacije, da postopa, kakor smatra za potrebno »v interesu gasilstva.« Ravno ta pisma so najboljši p roti dok ax trditvi, da je »JNS tudi gasilstvo vpreglo v svoj strankarski voz.« V ostalem ve ves svet, da so do najnovejšega časa v organizacijah gasilske zajednice za Slovenijo složno sodelovali pristaši raznih političnih naziranj. To je bilo mogoče ravno zaradi tega, ker se je pri reorganizaciji našega gasilstva na podlagi novega zakona posrečilo postaviti gasilstvo izven strankarsko-polltičnih bojev ter mu dati njegov pravi značaj: da služi ljubezni do bhžnjega, državi in narodu. Na tem programu je naše gasilstvo razvilo svoje sposobnosti ta doživelo krasen napredek, ki ga sedaj grozijo uničiti težke razprtije, o katerih vzrokih ta ciljih nam na tem mestu ni mogoče razpravljati. Simpatije celokupne trezne javnosti pa so na strani onih, ki se čvrsto držijo gasilskega programa ta zakonitosti in ki jim je dosedanji napredek gasilstva v Sloveniji v najsijajnejše zadoščenje. Gasilska odlikovanja Gasilska zveza kraljevine Jugoslavije je ob priliki rojstnega dne svojega pokrovitelja Nj. Vis. kraljeviča Tomislava odlikovala s svojim zaslužnim križcem večje število gasilcev iz vse države. Iz Slovenije so med drugimi odlikovani; Franc Mežek in Jože Rupmk iz Ljubljane Mihael Lah in Nande Novak iz Nevelj pri Kamniku, dr. Franc Klar iz Dolnje Lendave, Alojzij Vogelnik iz Radovljice, Ivan Žvan iz Toplic pri Novem mestu, Josip Džuban iz Križevoev, Lovro Planina iz Škofje Loke, Frainc Serbec iz Rajhenburga, Franc Cimperman iz Sevnice, Ludvik Erjja-vec iz Brežic, Blaž Mazil iz Grajske vasi, Lojze Zilnik iz Kaple, Josip šterk iz Pred-grada, Pavel Toth iz Motvarjevcev, Štefan Nemeti iz Dolnje Lendave, Filip Kraigher iz Guštanja, Anton Strucelj z Rečice ob Savinji, Josip Matjaž iz Mozirja, Josip Cep-lak iz Bočne; Jakob Pedan iz Sodražice, Jernej Pahule iz Dolenje vasi, Josip Dornik iz Tržiča, Ivan Jermen iz Krškega, Martin Zupainčič iz Loke pri Zidanem mostu, Lojze Ceglar iz St. Vida pri Ljubljani, Franc Zapušek iz Litije, Franc Medic in Ivan Perme iz Ljubljane, Alojzij Pogačar z Viča, Janez Jama iz Horjula, Franc Presočnik iz Šmartnega ob Savi; Filip Snedec te Veržeja, Franjo Kflcl iz Ljutomera, Gregor Tišar rz Dol. Logatca, Ludvik Lonber h Slov. Bistrice, Rudolf Stanič iz Pobrežja, Janez Vogrin od Sv. Trojice v Slov. gor., Martin Zor jan iz Maribora, Jurij Mazele iz Gradca v Beli Krajini, Josip ZeJjko iz Murske Sobote, Mihael Šiftar iz Strukovcev. Josip Skerlj iz Novega mesta, Franjo Hanželič iz Harde-ka, Franjo Brodmjak iz Št. Janža na Dol., Janez Legat z Bleda, Anton Fister iz Radovljice, Luka Pogorelčnik iz Slovenjgrad-ca, Ludevit Firt iz Šmarja pri Jelšah, Ivan Pozaršek, Janez Furlan m Boris Roš iz Ljubljane. Gledališče v Cremoni pogorelo Milan, 26. jan. AA. V gledališču v Cre-monii blizu Milan« je sinoči izbruhnil ogenj, ki je poslopje popolnoma uničil. Škodo cenijo na tri milijone lir. Kako je ogenj nastal, še ne vedo. Vzorne šole po vseh banovinskih mestih Beograd, 26. januarja. AA. Zadovoljen x uspehom vzorne šole kralja Aleksandra v Beogradu, ki si jo je te dni ogledal, je prosvetni minister g. Dobrivoje Stošovič obljubil, da bo uvedel take vzorne šole v vseh banovinskih središčih- Z odlokom z dne 25. januarja je min eter odred:!, da postane 8. marca t. L držama osnovna •šola škofa StrossmaFerja v Zagrebu vzorna šola. Instruktoretvo bo vršil g. Josip Baugut učitelj na mešanj meščanski šoli v Zagrebu. Učitelji bodo izbrani najkasneje do konca februarja t 1. Od 1. do 7. marca bodo inštruktor in izbrani učitelja odšli v Beograd in si ogledali beograjsko vzorno šolo ter njeno poslovanje. Ko bodo končane potrebne priprave, »e uvedejo vzonne šole tudi v drugih banovinskjh središčih in bodo parna, gole š;riti sodobne vzgojne jo učne metode. Iz državne službe Beograd, 26. januarja, p. Na postajo Ljubljana gl. kol. je premeščen višji kontrolor Leopold Gruden iz Maribora. — Za ' pristava sta napredovala poštna uradniška pripravnika Emerik Aplenc in Valerija Osi-povič v Ljubljani, za tehnična uradnika v 9. skupino pa uradniška pripravnika Izidor Horvat v Ljubljani m Josip Sentočnik v Mariboru. Poslanica kralja Jurija spodnji zbornici London, 26. jan. o. Na današnji seji spodnje zbornice je bila prečitana poslanica kralja Jurija, ki poziva parlament, naj določi regentski svet za primer, če bi zasedla prestol kakšna mladoletna oseba. Poslanica se očividno nanaša na dejstvo, da je prestolonaslednica Elizabeta stara šele 11 let. Vremenska napoved Zemunska: Oblačno, dež v primorskih predelih, v notranjosti sneg. Košava bo nekoliko popusti'a. Temperatura brez posebne izpremembe. Zagrebška: Temperature se bodo zvišale, pričakovati je zelo oblačno in delno deževno vreme. Dunajska: Ob neizpremenjeni temperaturi spremenljivo oblačno, bržkone bo Se snežilo. Naši kraji in ljudje Sv. Sava Dva velika praznika sta mejnika v našem šolskem letu. Prvo poletje se končuje po dnevu sv. Save, konec šolskega leta pa je poudarjen z našim najsvetejšim narodnim praznikom, Vidovim dnem. Vidov dan opominja mlada po-kolenja na največjo tragedijo Jugoslovanov. Bodri nas z zgledi največjega žrtvovanja za domovino. Praznik sv. .Save pa je dostojanstven poziv k pro-sveti, k ljubezni do dela za duhovno prerajanje jugoslovenskega naroda. Zaradi velike etične vrednosti ne praznujejo dneva sv. Save samo naši pravoslavni bratje, mar\>eč je 27. januar postal enako drag vsem prebivalcem Jugoslavije. Velikemu županu Stevanu Nemanji se je leta 1174. rodil najmlajši sin Rastko. Že kot mladenič se je podal v svetogorski samostan in dobil ime Sa> va. Zlasti se je zanimal za rokopise in za rojake, ki so se posvetili verskemu življenju. Ko je po smrti njegovega očeta prišlo v Srbiji do hudih razprtij, se je leta 1195. podal domov. Njegova posredovanja so bila uspešna, spori so se končali, nakar se je Sava posvetil organizaciji samostojne srbsko-pravo-slavne cerkve, da bi ta cerkvena organizacija v veliki meri služila narodni konsolidaciji. Svoje namene je dosegel leta 1219. Postal je prvi srbski arhiepi-skop. Njegov sedež je bil v samostanu Ziči. Po njem je postalo pravosla\'je važen del srbske državne kulture. V pristnem narodnem duhu je sv. Sava vzgajal svečeništvo in po njem narod. Ko je leta 1227. umrl njegov brat Stjepan, je Sava kronal za naslednika njegovega sina Radoslava. Potem se je napotil na vzhod, da izpolni meniško zaobljubo: obiskati je hotel sveta mesta. Ali spet so doma nastale homatije in Sava je moral prekiniti romanje. Znova se je pokazal njegov močni vpliv, spori so ponehali. Rado-slavov naslednik Vladislav se je poročil s hčerko bolgarskega carja Asana 11. Srbija in Bolgarija sta navezali najboljše stike. Zdaj je lahko sv. Sava znova krenil na romarsko pot. Obiskal je Jeruzalem, Antiopijo in druge svete kraje. Nesreča pa je hotela, da je na vrnitvi z romanja umrl v Bolgariji. Bilo je to 27. januarja 1235. Predlanskim smo posebno svečano počastili sedemstoletnico smrti velikega prosve-titelja. Dve leti po smrti sv. Save so prenesli truplo sloveči srbski samostan Mileševo. Tam je ležalo do leta 1394., ko so se ga polastili Turki. Odnesli so ga baje v Beograd in ga sežgali na Vra-čaru. To je le še bolj učvrstilo med pravoslavnimi ljubezen do velikega prosvetitelja, v katerem vsi spoštujemo cerkvenega in državnega organizatorja. pospeševatelja umetnosti, pobudnika narodne prosvete. Sv. Sava je bil vladarski sin, svetovalec vladarjev, pomirjevalec naroda, na jsijajneiši zmagovalec brez meča in kr\>i. Narodni cerkvi je ustvaril močan temelj, iz narodne duše pa je zajel poezijo in zanetil baklo narodne vzajemnosti in požrtvovalnosti. Na.rodno m ptmmtm delo na Kočevskem Po prizadevanja novih moei je delo vedno živahnejše Stara cerkev, 26. januarja. V poslednjih tectnih se je pri na? zgodilo marsikaj, kar je vredno zabeležiti. Sokolska četa je izvolila v upravo z malimi izjemami stare funkcionarje. S tem so čla.ni na najlepši način izkazali zaupanje vstem članom prejšnje uprave, ki so se morali boriti za obstoj in parirati vse ši-kane, ki so bile v tem razgibanem kotičku kočevske deželice na dnevnem redu. V novo upravo .je bil izvoljen za starosto br. Kokotec Janko, ki se je pred kratkim časom vselil v svojstvu upravitelja v šolsko poslopje. Vsi člani sokol"ke čete v Stari cerkvi upravičeno pričakujejo, da jim bo starosta br. Kokctec v vsem naklonjen ter da to pokazal svojo pripadnost naši sokolski zajednici tudi s tem, da bo p~dpiral delo prosvetnega odseka, ki je navezan na delo v šolskih prostorih, ker nima drugega svojega prostora. Novoizvoljeni prosvetar br. Lojze Zupane je zbral dkoli sebe marljivo igralsko družino, ki je naštudirala ljudsko igro v ode janjih » Užitkarji«. Igra je uspela nad vse pričakovanje dobro, dasi so sodelovali na oiru tudi novinci. Krepek odziv k igri je bil zlasti iz Kočevja, odkoder je pohitela inteligenca slovenske narodnosti izpričat svojo pripadnost k Sokolstvu. Vsem najlepša zahvala za naklonjenost! Zlasti velja posebna zahvala br. Andrejcu Arku, br. švajgerju in br. Zal ar ju, ki so naši sokolski četi nudili izdatno podporo z novim odrom, ki ga je poslikal br. Arko iz Ribnice. Prepričanje, da so s tem omogočili naši četi prosvetno udejstvovanje, naj jim bo največje priznanje za požrtvovalno delo. Vsi trije so iz Ribnice, pa so zato tudi prav po ribniško dali nam vsem zgled, kako je treba delati, če hoče Sokol naprej, k uspehom. Pred dnevi je bil premeščen iz našega kraja vodja železniške stanice br. Vladimir Razpotnik. Odšel je v Radovljico. Slo to, ki ao mn ga prirecEK bratje Sokoli, je pokazalo, kako je bil priljubljen v našem icraiju. SokolSka četa v Stari cerkvi je z njim iagubila požrtvovalnega tajnika, krajevni odbor Narodne Odbrane svojega predsednika. Tuda njegova gospa Rozalija je bila vedno prva in najdelavnejša v kolskih vrstah, zato bomo oba pogrešali. Naj jima bo zavest, da sta v svojem kratkem bivanju med tukajšnjo peščico Slovencev storila mnogo za slovenstvo, najlepše plačilo in vzpodbuda k nadaljnjemu dehi za Sokola v Radovljici. Na njegovo mesto je prišel iz Radovljice g. Kranjc. Slovenci v Stari cerkvi ga pozdravljamo in mu želimo mnogo uspehov in prijetno bivanje v kočevski deželici. Tukajšnji ogranek Jadranske Straže je imel v nedeljo 17. t. m. redni letni občni zbor, na katerem je bil za predsednika ponovno izvoljen učitelj g. Ivan Sumperer. Da pa bo za delo v nacionalnem pogledu še bolje preskrbljeno, se je v našem kraju na pobudo vodstva CMD v Ljubljani ustanovila podružnica CMD. Na ta način hoče tukajšnji slovenski živel j tudi vidno dokumentirati svoio hvaležnost ljubljanski centrali CMD, ki je poslala za revne šolarje slovenske narodnosti v Stari cerkvi precej daril v blagu in 200 Din v gotovini. Revna mladina se je ginjena zahvaljevala za darila ob božičnici, ki jo je z darili vodstva CMD v Ljubljani izvedla sokolska četa. Na občnem zboru 24. t. m. je pripravljalni odbor z učiteljem Lojzetom Zupancem na čelu podal poročilo, nakar so člani podružnice CMD volili novo upravo za leto 1937. Ker se je g. Lojze Zupane zahvalil, se je sestavila kompromisna lista s predsednikom g. Jankom Kcikotcem. Novi upravi želimo vsi zavedni Slovenoi mnogo uspeha v nadaljnjem delovanju. Z obžalovanjem pa moramo pri tej priliki zabeležiti pojav, ki se je izcimil pred meseci iz spetra v naprednih vrstah. Opozicija je osnovala novo društvo »Sloga« s predsednikom g. Ferdom Bončino na čelu. »Sloga« je kulturno društvo, ki ima pevski in dramatiki odsek. Pred tedni je to društvo naštudiralo Cankarjevega >Kralja na Betajnovi«, prikazalo je dramo v Stari cerkvi, potlej pa je z njo gostovalo v Kočevju in Ribnici. Kakor vemo, je bila drama le malce pretrd oreh za igralce. Priporočati je torej v bodoče izbero lažjih dramatskih komadov, ki bodo preproste- SkeiuMst Radiona: Samo Radion vsebuje dobro Schichtovo milo in je zato tako blag in izdaten. VSEBUJE SCHICHTOVO MILO mu kmetakemu ljudstvu tudi umljivejši. In to tembolj, ker je v > Slogi« nekaj prav dobrih igralskih moči. ki bodo z lažjimi vlogami lahko uspešneje interpretirali svoje znanje in ve: Gorski car« pod imenom Djurica. Stari ljudje se še spominjajo, kako sta se zadnjič sestala hajduk Despič in njegova mati. Preden so hajduka ustrelili, je pritekla njegova mati in jokala. Hajduk pa ji je takole odgovoril: — Tiho bodi! Ti si vsega kriva. Kosem kradel jajca, si rekla: Naj bo, sinko! Ukradel sem kokoš — ti si rekla: Naj bo, sinko! Ukradel sem ovco — ti si spet rekla — Naj bo, sinko! In tako je šlo naprej. Zdaj pa ti Jaz rečem: Izgini, da te ne vidim! Z Maričevičem in »Korejo« je menda konec hajdučije v Šumadiji. Se nekaj časa se bo na dolgo in široko razpravljalo o hajduških zločinih, potem pa bo vse padlo ▼ pozabljenje. Domače vesti Partijska muzika JRZ Pod tem naslovom poroča »Samouprava«, glavno glasilo JRZ da s« je v okviru strankinega mestnega odbora za Beograd osnovala posebna umetniška sekcija, ki ima dva odseka: godbenega in pevskega. Godbene-ga je organiziral dirigen' beograjskega gledališča Dragoljirb Or»lj. kateremu se .je. kakor prav; »Samouprava«, »hitro posrečil« da je vpisa J v stranko večje število godbenikov narodnega gledališča in z n'«w»i stvori! najprej svečano fanfaro, takoj nato pa godbo na pihala.« »Samouprava« nato kon-statira; »Mirzički otsek. ko ji broji 33 črtam ima do sada Meh miiziku svečane fanfare i žfrajh orkestar.« Končno sporoča »Samouprava«. da so za strankino godbo te dni naročili 32 novih instrumentov. To je bilo potrebno ker se je do sedaj »naša partijska muzika služila raznim instromentima neiednafcog štimufi-ca. te usled toča nije bik u star ju da u punoj meri odgovori postav!jenom joj za-datfcn.« + Grško odlikovanje. Grški kralj Jurij V. je odlikoval predsednika ljubljanskega velesejma g. Frana Bonača s koman^er-skim redom Feniksa, ravnatelja velesejma g. dr. Milana Dularja z oficirskim redom Jurija I. in upravnika glavne carinarnice v Ljubljani g Antona Pirca z oficirskim redom Feniksa. čestitamo! + Zanimiv odmev jugoslov.-bolgarskega pakta. Na nedeljskem občnem zboru če-škoslov.-jugoslovenske lige v Olomoucu, katere predsednik je dr. BohuŠ Vybdral, je bil soglasno sprejet pklep, da se tamošnja liga izpremeni v CeSkorlov.-jugoslcr/.-bol-garsko ligo. Tako bo razširila svoje delovanje na vse južne Slovane. Sklep oto-mouške lige je prvi te vrste na češkoslovaškem. * Diplomiran je bil na arhitektonskem oddelku tehniške fakultete univerze kralja Aleksandra 1 v Ljubljani za inž. arh. g. švigeli Miltia 'z Ljnbliane Cesfitamo! Vodstvo gasilske zajednice dravske banovine v Ljubljani se je s svojo pisarno preselilo iz dosedanjih prostorov v palači Grafike v hišo Gospodarske zveze v Tyr-ševi cesti 29/11. * Predavanje Narodnega doma v Zagrebu. Kraljice Marije ul 3. Drevi ob pol 21. bo predaval univ. prof. g. dr. Vladimir Vrkljan. kako je grajeno veso^stvo (s pro ifkcM i ms) Vstop prost.__ Pri hripi, influenci, prehladu se navadno priporoča tudi masaža. Za masažo je dobra »ALGA«. Pri htipi, influenci in prehladu namočite krpico z »ALGO* in nalahno masirajte bolniku prsa. hrbet, roke, noge, vrat in čelo. Masaža z »ALGOc ublaži bolečine, jači in osvežuje bolnika. Po masaži nastopi mirno in zdravo spanje. »ALGA« se dobiva povsod I steklenica 12— Din. 58—t * V včerajšnjem članku »Pogled v delavs nico kristalno lepih snežink«; si je nagajivi škrat, morda iz same prešerne objestnosti, ,la CH! bo iz tiskarniškega okolja speit lahko preselil za nekai časa na dilce, privoščil lepo [K)tegavšči::o. V predzadnjem stolpiču č tati pravilno V svežem snegu je do 90% zraka in ne vode. enako je seveda mišljeno ja ostale kristalne oblike. Prav tako tehta en kubični meter ledniškega snega 780, brezzračnega ledu pa 917 kg in ne 91. * Splitsko gledališko društvo je moralo ustaviti svoje delovanje, čeprav so bile predstave vedno dobro obiskane. Odbor društva je zdaj razglasil vzroke ustavitve dela. V tem razglasu je navedeno, da je društvo raze pri publiki povsod naletelo na velike zapreke. Mestna subvencija, ka je znašala prvotno 72.000 Din. je bila reducirana najprej na 48.000 Din. potem na 2t.(H>'t Din. v zadnjem času pa je znašala kom-ii 1R000 Din. ka.r društvu niti ne zadostuje tla bi plačalo prostore za skladišče. Povišana je bila tudi najemnina gle-■ hvpšikeiga poslopja. Tudi davčna uprava je povzročila veliko zapreko, ker je na vstopnice predpisala takso 33 odstotkov brutto dohodka. * Novj grobovj. v Gederovcih je umrfa gospa Ana Turkova. Pogreb vzorne matere bo dane* ob 15. — V Šiak je umrla gdč. Marija Miškotova. K večnemu počitku jo bodo spremili juttrj ob 15. — Pokojnima blag spom ii. žaluiooim naše iskreno soža? Ije- + 8m-t v vi oki starosti. V starosti 92 let je umrla pri Mali Nedelji v nedeljo dne 24. t. m. ga. Terezija šek, mati pesi. g. Avgusta Lukačiča Bila je splošno priljubljena in je imela za siromake vedno odprte r:>ke. Naj počiva v miru. Njenim -orodnikom naše iskreno sožalje! * Zahvala. Ob piiLfcjkii svoje 701etnice sem prejela toliko ustnih iin pismenih čest/lk. da ms je nemogoče vsakemu posebej se zahvaliti. Pa zato po tem polu izrekam prav vsem svojo najlepšo zahvalo! — Marija Cerovšek. šoštanj. * Strožja kontrola glede davka na hišne posle. Prj kontroli davon.h kart za hišne posle, so kontrol^ organi opazili, da pri delodajalcih. ki sj n.so nabavili davčne karte, izjavljajo domačni organom f,in. kontrole, da ima to tiskovino delodajalec, n jh prosijo, da naj se oglase, kadar bo te-ta doma, dotlej si j.ih i--a sami nabavijo v kaki trafiki. Ker se iz davčne tiskovine ne vidi dan, kdaj je je kdo kupil, se delodajalci tako redno ognejo plačilu globe po čl. 95. zakona o ne* posrednih davkih. Da se to prepreči, je davčn: oddelek finančnega nvnistrstva odre? d i, da anajo počenši od 5. februarja t. 1. davčne karte za hišne posle prodajati izključno samo davčne uprave. 0 prodanih davčnih kartah bodo davčne uprave vodile ev-idenoo. Te davčne karte bodo odslej imele dan, mesec ..n leto. kdaj se je izdala, pečat davčne uprave iin blagajnikov podpis. * Zasnežena Črna gora. Kakor že večkrat, je 1udi v letošnji zimi Črna gora kot prva dobida obilico snega n tudi zdaj tam že nekaj dn; močno snežri. Nekatere važne ceste so postale neprehodne. Ves promet je ukinjen na progi Podgorca—Mateševo— Andrijevica zaradi novega snega- čakorska proga od Andrijevice in od Beran do Pečd pa počiva že nekai tednov. Nekajkrat so bris 1-j odkopa!i snežne žamete na cesti, ki vodi iz Andrijevice preko eakoivkh planin, a je bila vožnja iz Andrijevice v Peč z avtomobL li omogočena le za en dan aili dva. Zdaj so na čakorek h cestah vel iki snežni zameti-Nov sneg je onemogočil promet tudi na ce-5 stah nikšiškega sreza. Cetf.nje lx» kmalu odrezano od sveta. Na progi Cetinje—Kotor le vzdržujejo promet z velikimi težavam-z vso vnemo pa čistijo cesto Cetinje—Bud; va, da hi po njej izpeljali promet, ker ni upanja, da bj se mogel promet obdržati na lovčenski cesti- odnosno na progi Cetinie— Kotor. Po količni snega spominja letošnja zimi a v Črni gori na zitmi 1929*30 i,n 1934-35. * Ogenj je uničil veliko žago. Lesno podjetje Žeta. ki eksploatira g07/iove na planini Somini v Bosni, je pred tremi leti zgradilo veliko žago. v kateri je bilo zaposlenih preko 100 delavcev. V ponedeljek pa je v tej žagi izbrufani,] požar, ki je do temelja uničil veliko žago in velike sklade lesa. Močno so poškodovani tudi stroji in nekateri sploh ne bodo več za rabo. Nesreča je nastala po golem naključju, ko se je razlila večja količina bencina. Žaga je bila zavarovana za 800.000 Din, škoda pa je precej večja. * Tovarno kovanega denarja so orožniki po naključjiu odkrili v vasi Stružec, ki- je 20 krni oddaljena od Siska. Nekemu P<>; se6tniku v neki drugi vasi so bili ukradeni konji in so orožniki zasledovali tatove po vsem okolišu. Tako so prišli tudi v Stružec in v prvi hiši. v katero so se bili napotili. so našli pravo kovačnico denarja. Najrazličnejše naprave za kovanje denarja so na Sli še v dveh drugih hišah. Modeli za vse vrste kovanega denarja so bili dobro izdelani, a tudi kovanci, ki so bali napravljeni v teh kovačnieah, so se pre-oej dobro posrečili. Ponarejeni kovani denar še ni bil v prometu in zatrjujejo aretirani falsifikatorji. da so napravili doslej sam" kakilh 900 kovancev * Tovarna JOS. REICH sprejema mehko škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. 3 Iz Ljubljane n— Slovensko zdravniško druStvo priredi XXXI. znanstveni sestanek v petek 29. januarja 1937. ob 18. uri v predavalnici internega oddelka obče držanme boCtnršniee v Ljubljani s predavanjem šefa oddelka ®a prsne bolezni g. dr. Franca Debevca o diferencialni diagnozi začetne tuberkuloze pljuč (e predavanjem raznih filmov). Vabljeni vsi gg. zdravniki im medioincii! (Danes zvečer) V E č £ R A S OB 30.30 SVETOSAVSKA B E S E D A NA TABORU u— Udruženje jugoslovenskih inženjer-jev ln arhitektov — sekcija Ljubljana priredi v sredo 27. t. m. ob 20. uri družabni večer v mali dvorani Kazine. Vljudno vabljeni vsi člani in vpeljani gostje. u— članski sestanek Akademske sekcije Jč-lige bo danes ob 18. v lokalu Jč-lige, Kazina, s kratkim predavanjem. Vabimo i tudi nove člane, da ?e tega sestanka ude- i leže. Predavanje t doma risokošolk. Dre* vi bo na Sestean rednem sestanku Druoi-va »Doma vieokošolk« predaval režiser g. Čir® Debevec o maiteri Ivana Cankarja v Domu visokošokk. Gradišče 14/1. Začetek ob 20. Vabljeni! u— Društvo upokojenega učlteljstva poklanja Učiteljskemu domu 100 Din v spo* min pokojnega društvenega predsednka Frana Gabrška. u— Nazorno predavanje o kuhanju na elektriko bo danes popoldne od pol 17. Gospodinje, pridite v Gradišče 14/1. ARTIN DRAGE E S SREDSTEV ZA IZTREBLJENJE JE MNOGO Resnično, lahko, normalno izpraznenje omogočajo ARTIN — DRAŽEJ E Dr. VVAJS DEKA Dobivajo se v vseh lekarnah v škatlicah po 12 dražej Din 8.— in v vrečicah po 2 dražeji Din 1.50. Ogl. reg. pod S. br. 22115/33. Iz Celja e— Odhod g. Vilka Apiha k Celja. Uradnik celjske bolnišnice g. Vilko Apih, bi Je premeščen k sreskemu načelstvu v Novem mestu, nastopi danes svoje novo ;4užbeno mesto. G. Apiih, ld je Celjan in je bil vedno odločno nacionalnega prepričantni oče, zavedni narodnjak in upcikojeni vodja zemljiSke knjige g. Flo rijan Apih. Kot dosleden nacionali t je ostal tudi v Celju zvest svojemu prepriča^ j nju in si je pridobil s .r.ojo znaiajnostio in ljubeznivosti širok krog prijateljev in znancev. Njegova soproga ga. Lija deluje kot učiteljica v daljni Reki na Pohorju. G. Vilku Apihu želimo na novem službenem mestu mnogo u pehev in mu kličemo: Na svidenje v Celju! e— Peki so zborovali. V nedeljo je imelo Združenje pekov v Celju svoj redni letni obeni zbor v hotelu pri »Pošti«. Udeležba je bila prav lepa, navzočih je bilo 90 mojstrov. Zborovanje je vzorno vodil dolgoletni predsednik g. Josip Kirbič. Poleg članov Združenja so se udeležili tudi stanovski tovariši iz Ljubljane in Maribora po svojih delegatih, zbornični svetnik Hoh-njec, tajnik Saveza pekovskih mojstrov v Zagrebu g. Bašie, komisar Okrožnega odbora v Celju g. Leenik in delegacija pekovskih pomočnikov. Obravnavale so se zelo važne stanovske zadeve, kakor kolektivna pogodba, ki bi se imela skleniti v bližnji bodočnosti med mojstri in pomočniki, dvakratno plačevanje davka na poslovni promet, ki ga plačujejo peki in ki je trenutno najkrivičnejši davek v državi. Veliko interesa so člani pokazali za davčna vprašanja, ki so pač danes za obrtnika najvažnejša, zlasti pa za peke, ki jim je s prometnim davkom prizadejana huda krivica. Ta se pekom mora popraviti. Na merodajno mesto je bila poslana soglasno odobrena resolucija, s katero pekovski mojstri zahtevajo pri podeljevanju pekovskih pooblastil uvedbo lokalne potrebe, katkor je to praksa pri podeljevanju gostilničarskih koncesij. e— V znamenju časa. Predstojništvo mestne policije je poslalo celjskim podjetjem okrožnico: »V smislu razpisa ministrstva notranjih poslov in kr. banske uprave v Ljubljani se pozivata, da pismeno zapretita vsem svojim nameščencem oz. pomožnemu osobju s takojšnjim odpustom iz službe, če se najdejo pri niih vtihotapljeni mono-polski predmeti. V zadnjem času se namreč opaža, da je pri nas zelo razširjeno tihotapljenje tobaka, kar ima za posledico padec donosa in prodaje monopolskega tobaka. kar samo po sebi umljivo vobče upli-va negativno na naše narodno gospodarstvo. Obenem se vabite, da sporočite semkaj v roku 5 dni od dneva prejema tega poziva, da ste zadosttli pozivu z navedbo števila vaših nameščencev oz. pomožnega osobja.« e— Mestna občina se najprisrenejše zahvaljuje tvrdki A. \Vesiten d. d., tovarni emajlirame posode v Celju, za poklonitev zneska 100.000 Din za regulacijo Vo ______________ Willy Forstova najnovejša filmska umetnina B L1 R G T H E A T E R \Vemer Krauss, Hortense Raky. \VlDy Eichberger, Olga čehova, Hans Moser Predstave v drugih kinih razen Matice ob 16., 19-15 ln 21.15 uri a— Pri jutrišnji premieri Nušičeve komedije »Dr.« v J. Kovičevi režiji nastopijo: Kraljeva, Starčeva Rn&bergerjeva, Zalozni-kova. Gorinškova. Savinova. P^če^- lo-vorniKOva. Gorinšek. Grom. Nakret, \erdo-iiak. Košuta. Košič, Blaž, mali Mohor m mala Eimanova. a— Iz vinarske in sadjarske šole. dnevTti kle,arski tečaj se bo vršil dn« 4 in 5. februarja 193? na Vinarski m sadjarski šoli v Mariboru. Tečaj je brezplačen, teoretičen in praktičen in bo tra jal dnevno od 8. — 12. in 14. — 18. ure. Oddaljenejši tečajniki bodo dobili na m vodu brezplačno prenočišče, v kolikor bo prosiora na raa- polago. ,, a— Žrtev zime. Včeraj oikroe podneva »e je zgrudil pod viaduktom ob brodu ves obnemogel 84-letni prevžitka-T Vineenc Duh fKi Sv. Jurija ob Ščavniei- Poklicani reševalci so ga odpravili v bolnišnico, kjer eo ugotovili da ima zmrzle noge. a— Kamniška avtomobilska nesreča. Včeraj je bil pred okrožnim sodiščem obsojen 28 letni mehanik Alojzij Kober!. m 14 dni /apora. pogojix> na 2 leti. ker je 13. aprila 1936. zavozil ob priliki poskusne vožnje z. ovim avtomobilom kamniških gasilcev v obcestni betor.ski steber, pri čemer so bili poškodovani trije kaimrški gasilci. Kft-berl se je zagovarjal, da je počila pnevmatika. Iz Zagori« e— Skioptjčno predavanje o potovanju v Španijo in Afriko 1k> v srei 27. t. m. ob 20. v Sokolskem domu. Vstop prost. PredavaA i:o g. Pirna t- Iz Ptisfa j— Prj ribolovu se je ponesrečil, v Zavre eu v fia ozah so na nekem otoku Drave z mrežami lov;] ribe. 43 letnemu kmetu zav5 eu iz Stojncev je pri ribolovu spodrsnilo na ledeni obaii in je mož «padel tako nesrečno, da mu je poč la lobanja. Zavec je kmalu nato izdihnil. j_ Nesreča v gozdu. 44'etn' posestnik Josjp Ž uran iiz Male Vranice je šel te dni v gozd, da podere nekaj dreves. Pr; sekanju mu je pomagala njegova žena. Po nesreči pa je padlo nani drevo. Z zloml.eno levo nogo in hudim; norranjmni poškodbami so ;>onesrečenca prepeljali v bolnišnico. j_ Nezgoda na ledu. 271etni Anžel Anton rz Vinterovcev je padel na ledu in s; zilomia desno nogo. Prepeljali so ga v boln išnico. j_ Kino Ptuj. V predo in čeirtek se bo »redvajal Ll-ni »Dušica Roža Marija«. i živlfenfa na dežeF SLO VEN JG R A DEC. V nabito polni dvo" ani je bjla v nedeljo 24. t. m. v Sokolskem lomu telovadna akademija Sokola, ki bi se morala vršilli že 1. decembra, a je bila zas-lad; smrti nepozabnega staroste dr. Vinka deležnika rja preložena. Spored je olisegal 14 toak. Vse telovadne točke so bjle skrbno r.aštudirane- Prednjački odbor je v priprave za akademijo vložil mnogo truda, zato pa je bltlo občinstvo tud. zadovoljno z brez« hibnlan izvajanjem posameznih točk. — Redna glavna Skupščina Sokola bo v soboto :3. februarja ob 2Q. v sokolski dvoam. GORNJA RADGONA. Pri načelništvu za. Iruge ob'at> Ln h strok v Celju je napravil .lojstrek; izpit tukašnji krojač g. Ivan Rež. _ Gostilno pr; Ledenici je prevzel po odvodu prejSaiega zakupnika g. Avgusta Ber-i^a sani lastnik g. Šaiher Jožef. Naš® gledališče DRAMA eda, 27. januarja: Kadar se utrga oblak Red A. trtek, 28. januarja: Korajža velja. Izven. Globok znižane cene od 20 Din navzdol. " rek, 29. januarja: Ob 15. Konjeniška patrola. Dijaška predstava. Cene od 5 do 14 Din. 'obota, 30. januarja: Kvadratura kroga. Izven Cene od 20 Din navzdol. • clelja, 31. januarja: Ob 15. Repoštev. Mladinska predstava. Cene od 20 Din navzdol. Ob 20. uri Na ledeni plošči. Izven. Cene od 20 Din navzdol. V žigonovi drami »Kadar se utrga oblak« s-o zaposlen; ca. Marija Vera, gg. Levar. Gregorin, Potokar, škrbnšek, Jerman, vlo* co Lenke igra tokrat mesto obolele gdčne HoViarjeve ga. Mira Danilova OPERA Sreda, 27. januarja: Navihanka. Red Sreda. četrtek, 28. januarja: Cavalleria nistica- na. Glumači. Red četrtek. Petek, 29. januarja: Zaprto. Sobota, 30. januarja: Hoffmannove pripovedke. Red B. Beneševa revialna opereta »Navihanka« 7 go. Maruo Lubejevo naslovni partij.;. Opereta je imela na prem eri in reprjzi izs reden uspeh V važn h mirt ah sodelujejo dame; Poličeva V-vblocka in J^^lieva ter ! gg. Gorski, Pečeiv ^upaai. Sa.no ""lovjn. ( Daneš. w\RIBor»CKr. OLEDALfJCl: i Sreda, 27.; Zaprto. m brezposelni V prometu zaenkrat še ni prehudih ovir Ljubljana, 26. januarja. Sneg, ki je v teku noči prekril vso pokrajino, je tudi Ljubljani prvikrat letos nadel pravo zimsKO suko, hkratu pa je razgibaj Življenje, Kakor ga pac bela odeja vsako leto prinaša s seboj, zapozneli gostje, ki so se snoči ob policijski uri vračali iz kavam, so si po ulicah s težavo utirali gaz do doma, aelavci cestne električne železnice pa so že ob 2. popoinoči oarinili iz remize, aa pripravijo proge za današnji dan. Vso noč so bili na uelu trije vozovi s plugi in s posadko pc tri ali štiri može, da so preorali vse tramvajsko omrežje od Viča pa do št. Vida in Vodmata. Kakor pri mestni občini, tako pomeni tudi pri cestni železnici vsaka dobra mera novega snega vsaj skromno sezono za kopo brezposelnih, ki radi primejo za lopate, da prislužijo nekaj kruha zase in za kljune, ki lačni čivkajo doma. Zato ima tudi tramvajska uprava za take prilike stalno v evidenci večjo rezervo pomožnih delavcev, da jih pošlje na progo Ko se je ob 6. začel normalni promet, je bilo vse omrežje do kraja očiščeno in pripravljeno, a zaradi mokrih tirnic so se posamezni vozovi ves dan s težavo reševali iz zamud. Trši oreh pa so bile davi ceste za mestno občino, ki se nahaja zadnji čas v zmerom težjih stiskah, kar se tiče kreditov za javna dela in za vzdrževanje reda v cestnem prometu. Medtem ko so hišni gospodarji oziroma njihovi hišniki že v zgodnjih urah očistili trotoarje, je sneg na posameznih cestah tudi v najstrožjem centru ležal do poldneva in še čez. kakor ga je bog dal. Kakor je to že stara navada pri nas, pa se je takoj zjutraj pred delavskim uradom na mestnem socialno-političnem oddelku nagnetla tolika množica kandidatov za kidanje snega, da so v gneči jeli omedlevati ljudje in da sta dva policijska stražnika le s težavo vzdržavala red. Ravnatelj Der-ganc, ki načeluje zdaj delavskemu uradu, nikakor ni imel lahke naloge, da pri tolikšni ponudbi izbere najvrednejše in najpotrebnejše, ki bi jim bilo v dragoceno pomoč, če bi jih mestna občina za nekaj ur ali morda za nekaj dni s svetlimi žvenke-tajočimi lopatami poslala na ulice in trge. Posebna težava je bila še v tem, da je čiščenje snega na ulicah brez primere lažje, prijetnejše delo, kakor je n. pr. regulacija kanalov. S tem v zvezi se je zgodilo, da je izmed 73 delavcev, ki pod vodstvom inž. Pogačnika preurejajo Mali graben, prišlo davi v strugo samo 18. Dobršen del ostalih pa se je šel v Mestni dom pomešat med , brezposelne, da bi se v zameno za težko j delo v grabnu priborili do čiščenja cest. Iz ! množice prosilcev so v delavskem uradu j odbrali 50 najpotrebnejših, pri čemer so dajali prvenstvo družinskim očetom — Ljubljančanom, potem onim, ki bivajo že najmanj 5 let v Ljubljani, potem Ljubljan-čanom-samcem in nazadnje onim, ki slučajno za svojo srečo potujejo skozi naše mesto. Razen 120 rednih delavcev mestnega cestnega nadzorstva in brezposelnih, ki so jih izbrali v Mestnem domu, so poslali na ceste še večje število delavcev, ki so zadnji čas zaposleni pri raznih kanalizacijah v šiški. tako da je okrog 300 ljudi ves dan po ulicah odmetavalo sneg. Iz mestne pristave je šla na delo cela kolona voz. ki je z najetimi vred dosegla 50 parov konj, da so odvažali sneg v Ljubljanico, a na vse večje ceste, ki drže skozi Ljubljano, se je odpravilo 14 plugov, da izorjejo gaz. Skoraj vsi kmetje iz okolice, ki se vozijo na trg in po drugih opravkih, so se danes pripeljali na saneh in kraguljčki so veselo zvončkljali skozi beli dan. A kakor je zima v radost mladini in smučarjem, tako je sveži sneg zagrnil še poslednje nade tistim številnim brezdomcem, ki so se tudi skozi najtršo zimo skušali prebiti s tem, da so v brezupnih večerih iskali zatočišča po samotnih šupah in senikih po Ljubljanskem polju. Kako naj se človek brez tople obutve, brez vsega toplega v srcu in želodcu skozi to neskončno, ugrezajočo se belo planjavo dokoplje vsaj do najbednej-šega zavetja! Kakor še nikoli nismo, smo danes občutili, kako krvavo je Ljubljani in njenemu socialnemu skrbstvu potreben velik azil. Prenočišče, ki ga daje Delavski dom ob Bleivveisovi cesti ljudem brez strehe, je dostopno pač samo redkim izbrancem. saj je treba šteti za posteljo nič manj ko 5 Din, kar pomeni za najbednejše izmed bednih pač že kar bajno številko. Kakor nam poročajo s kolodvora, naši vlaki v splošnem niso zaradi žametov utrpeli kakšnih večjih zamud, le popoldanski dolenjec se je za kakšne pol ure prepozno pritolkel do Ljubljane. Potniki, ki prihajajo iz Italije, pa vedo pripovedovati, da je tam doli zapadlo še vse več snega. Te go-gorice je najbolj zgovorno potrdil tržaški brzovlak, ki je namesto ob 12.47 prispel v Ljubljano šele ob 15.10. AvteolMs tekma Rallye Monte Carlo Jutri, v četrtek, potujejo tekmovalci skozi LJubljano Ljubljana, 26. januarja. Kakor že zuano, se vrši vsako leto ob koncu januarja mednarodna avtomobilska tekma imenovana »Raiiye Monte Carlo«. Letošnja prireditev bo v četrtek že 16. po vrsu. Pred tremi leti je bila dodana k že obstoječim tekmovalnim progam nova proga, ki vodi iz Paierma preko Rima, Ljubljane, Maribora, Monakovega, Stras-burga, Dijona in L.vona v Monte Carlo, kjer je cilj. Ta proga je poleg one iz Talli-na najdaljša m znaša skupno 4.134 km. Preko naše države vodi le še ena in sicer iz Aten pieko Beograda m Subotice V Ljubljani bo kontrola, ki jo opravi ljubljanska sekcija Avtokluba na svojem sedežu na Kongresnem trgu. Prvi tekmovalci bodo dospeli predvidoma že v zgodnjih jutranjih urah, nakar bodo sledili še ostali. Vozijo brez odmora, le na kontrolnih postajah vlove. če imajo srečo in dobre ceste, kako ulico, da malo zakimaio Pravilnik tekmovanja je zelo strog. Med 29 vozili .ki pc'. skozi Ljubljano, je 8 francoski- ? rumunski, 4 italijanska, 2 poljski, 5 madžarskih, 1 nemško, 4 nizozemska, 2 češkoslovaški i 1 angleško. Kr. banska uprava ln vse ostale oblasti so ukrenile z Avtomobilskim klubom vse, da bo potekla prireditev od državne meji v Planini pri Rakeku pa vse do št. Llja nad Mariborom gladko m brez ovir in da bodo odnesli tujci tudi letos najboljše vtise o naši državi in njenem prebivalstvu. Prvo vozilo odpelje iz Ljubljane točno ob 10.02, nakar si slede nadaljna s presledkom, seveda pod pogojem, da bodo prišla pravočasno v Ljubljano. Zamuda nad 5 ur preko časa, določenega za predložitev kontrolne knjižice ima za posledico izločitev tekmovalca iz konkurence Med 135 tekmovalci, kolikor jih je vseb skupaj, je ie eden naš državljan, ki pa starta v Varšavi ter vozi na progi preko Berlina, Bruslja in Pariza v Monte Carlo. Prebivalstvo se naproša, naj bo nasproti tekmovalcem ustrežljivo in prijazno ter jim nudi ob potrebi pomoč, zlasti v prim«1-ru nezgode ali pa nenadnega debelega snega pijač v Ljubljani Korana piva pada, domače vino dobro teče Ljubljana, 26 januarja. Poročilo o ljubljanskem želodcu, o katerem vodijo na mestnem dohodarstvenem uradu zelo skrbno, strogo knjigo, prinaša tudi u prometu lanskega leta nekaj prav zanimivih, za čas in razmere, v katerih živimo, nadvse značilnih številk. Kakor so v dohodarstvenem uradu namerili, so Ljubljančani lani popili nič manj kakor dober poitretji mili ion litrov žganih pijač, za katere so potrošili 47 in tri četrt milijona Din. Vsekakor je zanimivo, da popije povprečen Ljub jančan okrog 30 litrov žganja likerjev m podobnih dobrot na leto. uradna statistika nam pa na žalost ni izračunala številke o pijačah, ki jo je po-goltalo najbolj prometno in najbolj zaposleno grlo. Nesorazmerno velik delež v konzumu p-ijač zavzemajo domače alkoholne industrije Nič manj kakor 141 000 litrov doma zvarjenih rumov in likerjev je lani popila Ljubljana m ob njem je zapravila 4'A. milijona Din Uvoženih to se pra vi pristnih aH vsai pristnejsih znamk, so ljubljanski krmarji poročili lani nekaj manj kakor 7.000 litrov v ceni nekai nad 200.000 Din Zato pa je brez prr.vre večja potrošnja špirita in iz špirita žg-a ih pijač, ki je za dobr-ino mero presegla mi'iu>n litrov in pivcem pobrala iz žepov r-d |] trilijonov Din. Domačega žganja pa so Ljub j ljančani popili nekaj nad lV-i nr':i r a h i trov, a pla"a!i so zanj nekaj nad mili ! jonov Din. Predlanskim je konzum žganih pijač presegel 3 milijone litrov, kar bi kazalo. da so lani našle te pijače manj gorečih pivcev. V resnici pa potrošnja najbrž ni zadostovala, le dohodarstveni urad ni utegnil vsega zabeležiti ker se je, odkar imamo Veliko Ljubljano m je zaradi podaljšane trošarinske linij« meja manj kompaktno zavarovana, v večja meri razmahnilo tihotapstvo. Vina smo lani v celem popili nekaj nad 3V2 milijona litrov in kramarji so pobrali zanj nekaj manj ko 44 milijonov Din. Dale-ko pretežni del tega vina je bilo prodanega iz sodov (3l/t milijona litrov za 42Vt milijona Din), ostalo pa v steklenicah (nekaj manj ko 80.000 litrov za 1V* milijona Din). Vermuta. prošeka. maraskina Ljubljančani ne uživajo 'ako radi, saj je število litrov komaj preseglo 4.500. a šteli so zanje nekaj manj kot XU milijona Din. Piva so lani popili nekaj nad 600.000 litrov m pri njem zapili nekaj nad 6 milijonov Din. V celoti pa je konzum alkoholnih pijač dosegel skoraj 7 milijonov litrov in je veljal Ljubijanoane dobrih 98 milijonov Din. Konzum piva je nasproti predlanskemu letu padel za okrog 60.000. medtem ko je konzum vina narasel skoraj za pol milijona litrov. Ko je Ljubljana pred vojno pila cenejše nivo, je potrošnja no navadi presegala 2 milijona litrov plačeval po 450 Din sa kilogram, pa ai lahko vsak sam izračuna, kolikokrat 90 morali fantje v nervozni nevarnosti, da jih zasači hišnik in jii izroči policaju, stegniti roko, da so se prikopali do dinarja Ta primer tatvine pač kriči clo neba o brezdajni revščini, v kateri živijo široki sloji prebivalstva H fantje se prav gotovo ne bi bili potepli med tatove, če bi bilo dandanes pri dobrih ljudeh lažje m hitreje naberačiti 4.50 Din, kakor pa za prav toliko denarja nakrasti medeninastih kljuk. Na policiji so fantje priznali sv'e ali kake druge igre n« srečo predlogi upravnemu oblastvu prve stopnje, v prošnji je treba navesti vrsto igre, ki se namerava prirediti, in svrho. kateri je namenjen dobiček. točno število srečk, ceno posamezne srečke. odnosno število tombolskih kart in ceno posamezne karte, odnosno število posameznih vlocr in znesek posamezne vloge, nadalje število dobitkov in njihovo tržno vrednost z navedbo. a.li so doVtiki kupljeni ali pa poki oti je ni odnosno pribavljeni na drtur način in končno dan- kraj in lokal, kjer ee vTšj žrebanje, odnosno tombola. Upravno ohlastvo prve stopnje dostavi prošnjo ban-ski upravi, ta pa krnetiip-kemni ministrstvu z obrazloženim mišljenjem, zlasti glede števila srečk, (tomihrulsk^h kart vlnel. njihove cene. s pot.r«hniimi podatki n delovanju prosilca, o velikosti in socialni strukturi kraja. kjer se farra vrši Če vrši isrro javnopravna nistr.-novn mora le-tn predlo^*; tudi svojo pravilo, odnoeno odobren je pristojnega nadzor* t v e rveora ohlnftva. Važna je nova omejitev, po kateri sme en prosilec v teku enega koledarskega leta dobiti dovoljenje samo za prireditev ene take igre. Novi pravilnik omejuje v nasprotju 7. dosedanjimi tudi število izdavil1 srečk, odnosno tombolskih kart. Število srečk se odreja glede na svrho igre in ostn le okolnosti, zlasti g'edc n« velikost in so-cialno strukturo kraja kjer naj se igra vi ši. Skupni znesek izdanih srečk, odnosu-tombolskih kart ali Igralnih vlog. ne sm< presegati 20.000 Din- Loterije s srečkami in druge igre na srečo se smejfo sedaj odobravati le. če se gre za dobitek o stvareh in če predstavlja skupna tržna vrednost dobitkov najmanj polovico vrednosti izdan''" srečk, tombolskih kart ali Igralnih vlog. Lo terije z dobitki v denarju se ne dovoljutei' Izjemno pa se dovo'juje tombole z dobit'-' v denarju toda 1« tedaj, če predstavi.v-znesek vseh d optikov najmani dve fretr-rri zneska sprejetega za prodane tombol ske karte, in če wktrPn« vrednost pmvlari'': tombolskih kart ne preseca 10.000 Din Točnejše določbe o izva jan ju tph i6) ostali i-7/laitki. napravljeni za račun dolžnika«. Če je bil opomin poslan priporočeno ali na povratni recepis je priložiti neeepie pošte — Opozorilo uvoznikom Iz Anglije. Odbor za kontrolo uvoza pri Narodni banki objavlja: Da »e dožene. koliko nameravamo uvoziti h Angole v prvem letošnjem *$?tirtJetju in da 8e bodo lahko upoštevale •Wi prošnje onih uvodnikov, ki leta 1935. niso uvažali dotičnetra blaga iz Ancilije. poziva odbor za kontrolo uvoza vne uvoznike angleškega Naga, ki bo leta 1935. uva-žaii ansieSko blago da predložijo do 10. t. m. prošnje za kontingenta, k; Jim p. "p do navedene 0 ne vložijo prošnje za uvoz v prvem četrt- letju. »© izpostavijo nevarnosti, da ne dobe kontingenta, ki bi jim pripadal, ker se ix>do po tem datumu izdajala dovoljenja tudi oniian uvoznikom, ki leto 1935. dobič-n^ga blaga ni6o uvažaii. — Sodelovanje med Jugoslavijo in Ru-munijo na mednarodnem lesnem trgu. Glede na bližnja trgovinska pogajanja med našo državo in Rum unijo razmotriva-jo v Bukarešti, da bi se pri teh pogajanjih dosegel tudi sporazum glede enotnega nastopa na zunanjih tržiščih zlasti v onih primerih, kjer izvažata obe državi isti izvozni predmet v večjem obsegu. To velja zlasti za les. Prepreči naj se medsebojno zbijanje cen, zlasti ker je sedaj Rusija prenehala z dumpingom v lesu, tako da spričo ugodnejše konjunkture na evropskem lesnem trgu od druge strani ni pričakovati motenj. — Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani naznanja, da izplačuje v smislu čl. 20. uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihov upnikov počenši s 1. februarjem 1937. stara dobroimetja pri njej kakor sledi: 1) vsem starim vlagateljem na tekoče račune in vložne knjižice dospele obresti za čas od 1. julija do 31. decembra 1936, 2) vse stare vloge na tekoče račune in vložne knjižice do din 5.000 po stanju 26. maja 1932. Po 31. marcu 1937 nedvig-njene obresti in vloge do din 5.000 se prenesejo na nove vsak čas razpoložljive račune. — Združenje trgovcev v Ljubljani ponovno opozarja Članstvo na pravočasno vložitev napovedi za pridobnino in poslovnega davka. Rok poteče 31. t. m., vendar se prijave sprejemajo tudi še do 15. februarja, če so dana utemeljena opravičila. Oni, ki bi tudi do 15. februarja ti. ne mogli vložiti napovedi, naj zaprosijo za primerno podaljšanje. = Naša trgovina z Avstrijo. Po avstrijskih uradnih podatkih se je naša trgovina z Avstrijo v lanskem letu nekoliko zmanjšala. Avstrijski izvoz v Jugoslavijo je znašal lani 49 milijonov šilingov (pr. leto 54.2), avstrijski uvoz jugoslovenskega blaga pa 76.7 milijona šilingov (82.5). Naša trgovina z Avstrijo je bila torej lani po avstrijskih podatkih za nas aktivna n 27J milijona šilingov (2&&1, 28. januarja Na ljubljanski borzi se je med oficiel-nimi tečaji ponovno Okrepila deviza New-york. V privatnem kliringu so se trgovali arvstrijelki šilingi 1» 8.05 medtem ko je bilo sa angleške funte povpraševanje po 238. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijefkšh šilingih po 8.00, v angleških funtih po 23S kn v grških bonih po 32. Nemški klirinški čeki so znova nekoliko popustili in stanejo v Ljubljani 12.65. v Beogradu 12.6339 in v Zagrebu 12.66, odnosno za 15. februar 12.65 in za 15. marc 12.55. Na zagrebškem efektnem tržišču Je bila tendenca v držarvnih papirjih nadalje čvrsta. Vojna škoda ie bila zaključena po 383 in pozneje po 385 (v Beogradu po 382.50). Premet je bdi še v 7»/. Blairovem posojilu po 78 75 (v Beogrdu 1» 79), v delnicah Trbovelj ike no 220 ln v delnicali šečerana Osijek po 165 in 175. « «0^ 1 Ljubljana. Am^f^in 2390.16—2404.76, Berlin 1751.03—1764.90. Bruselj 734.96— 740.01. Curih 996.45—1003.52, London 213 70 -215 76 Ne\vyork 4328.50—4360.82, Pariz 203 51 204.95. Praga 152.04—153.14 Trst 228 70- 231.78. Curih Beograd 10. Pariz 20.42, London 21.47. Ne-vyork 437.625, Bruselj 73.75, Milan 23.0250. Amsterdam 239.55, Berlin 175.80. Dunaj 78.20, Stockhoton 110.70, Oslo 107 PO Kobenhavn 95.85, Praga 15.26 Varš^-a 82.60, Budimpešta 85.75, Atene 3.90. Bukarešta 3.25. Efekti ZagTob. Državne vrednote: Vojna škoda 383.50—384, 4% agrarne 53—55, 6•/» be-glušlke 71 den., 6"/o daJm. agrarne 69— 69.50, 7% inve-t. 86.50 den., 7*/» stabiliz. 85.25 den., 7«/« Drž. hip. banka 93 den, 7% Blair 79.12—79.25, 8*/. Blair 89—90; delnice: Narodna banka 7300—7650, PAB 195—196, Trboveljska 225—250, Dubrovačka 300—350. Jadranska 357 den., Oceania 250 den., Našice 600 den., Gutman 50 bi., šečerana Osijek 173—175, šečerana Vel. Bečkerek 700 den., Osijeftka ljevaonica 160—190. Beograd. Vojna škoda 382—382.50, (382—382.50), za februar 381.50—382.50 (382.50), 6»/« begluške 71.25 den., 7*/e Drž. hip banka 93—95, 7% Blaar 78.75—79.50 (79), Narodna banka 7250—7500, PAJB 195 den. Blagov'^ tržišča ŽITO Chicago, 26. januarja. Začetni tečaji: pšenica: za maj 128.75, za julij 113.625, za sept. 110; koruza: za maj 106.875, za sept. 100.50. -j- Winnipeg, 26. januarja. Začetni tečaji: pšenica: za maj 122.375, za julij 118.50, za okt. 107.75. + Novosadska blagovna borza. (26. t. m.) Tendenca nespremenjena. Pšenica (78 kgV banatska. sremska. slavonska 157 — baška 158 — 160, baška ladja Tisa in Ber Liej 163 _ 165; sremska. ladja Dunav. Sava 160 — 162. Rž: baška 127.50 — 130. Jermen: bašk; in 6rem. 64 kg 127.50 do 130. jari 68 kg 130 — 132.50. Koruza; ha, ^ka i» larjev. A da bi ne škodovala njenemu predi vajanju v gledališč, se je morala obve-zata, da s filmom ne sme v javnost pre-S tfim je šlo v izgubo nad 500 milijonov litrov bencina. Izbruhnil je tudi požar, čigar plameni eo dosegli kakšnih 150 m višine. Pogled na to goreče morje je bil nepo-| pise>n in je v ljudeh zbujaj do jem pekla na | zemlji. Goreče morje se je premikalo naprej več milj daleč in je snopoma uničevalo vse. čegar se je dotaknilo. Eksplodiralo je kakšnih deftet tvomir in cela vrata naprav za črpanje goriva ob ces-tattfl. Do nedelje zvečer še niso mogli pogasita strašnega ognja. Nad Gin ran a ti jem so ležali gosti oblaki dima, ki so navdajala prebivalstvo z nepopisnim ftrahom. Ko ie nastala noč. so prilezli h skrivališč zločinci in po začeli ueranjati svoj roparski posel. Oblasti pa so bile na to prrprnvljp veške osebnosti, optimizem v odnosu do človeškega uma in volje, odtod tudi kult herojev in zgodovine. Po tej doktrini bi zlo ne imelo realne, za vse čase dane eksistence; zlo bi bilo samo posledica nepopolnosti, odpiravljiva motnja, prehodna intelektualna slepota. ovsem drugaien je videz sveta z zreli-žča nasprotnega ideološkega tipa. Po tem nazoru sta svet prirode in svet nravnosti polarno protinožna; človekova duhovna pri roda je pokvarjena in razpolovljena, instinkt in volja -ta po svojem notranjem bistvu grešna saj je zlo prav za prav pokvarjena blodna človeška volja, ki se je odvrnila od Bog? in ne more zaradi tega storiti nič dobrega. Ta dva polarna svetovna nazora se neprestano križata, spoprijemata, prelivata, izzivata konflikte, spore, boje, ki tvorijo dobršen del maselne zgodovine človeštva. Ga. dr. Jastrebova-F.agozina si je za preizkušajo svoje teze izbrala stoletje, ki so bili konflikti med obema nazoroma zelo izraziti in očitni, in deželo, ki je par exe!len-ee domovina moralne analize, domovina jasnih načel in bleščečih formul in katere razvoj je prav posebno očitno potekal v znamenju drveh tradicij in dveh enako moč- nih faktorjev: duha klasične startne in duha katolicizma. Je to 17. stoletje v Franciji. Avtorica se v prvem poglavju svoje kulturnozgodovinsko močno zanimive razprave bavi g predniki in nasledniki tega stoletja, hoteč tako trdneje poudariti in relief ne jše prikazati pravi duhovni obraz 17. stoletja. V drugem poglavju izčrpno analizira Descartovo »koncepcijo človeka«, v tretjem Pascalovo, v četrtem pa Corneil-lovo in Racinovo. Tako postavlja simbolične antiteze Descartes - Pascal, Carneille-Racine. Poizkus, da Descartovo moralo reducira na nekatere antične, klasične sipo znave in jih postavi nasproti Pascalcrri izrazito krščanski morali, je z vso svojo analizo in dokumentacijo prepričevalen dokaz za avtoričino tezo. Nič manj ni zanimiva moralna »konfrontacija« obeh velikih dramatikov 17. stoletja in z njo zdru žena razčlemba nekaterih velikih posamez nikov te dobe, ki so umeli v samem sebi premagati teoretične skrajnosti in v življenjski praksi spraviti v sklad obe protislovni doktrini. Zanimivo bi bilo, če bi avtorica aH kdo drug apliciral to tezo na današnje svetovnonazorske boje. Ali je mogoče razložiti današnje ideološke skrajnosti z dvema tipoma, ki ju postavlja ga dr. Jastrebova^-Ragozina? Je-li komunizem samo skrajno zaostren tih antičnega, humanističnega po gleda na s»vet in njegov antipod fašizem takisto zaostren, izpačen in vendar gene-tično legitimen nosilec krščanske morale in krščanskega pesimizma o človeku, njegovi volji in razumu. Je demokracija med tema dvema skrajno~tima zmes obeh tipov: klasičnega umoverja in krščanske morale? So pojavi, ki bi potrjevali tako shematično razdelitev, vendar so tudi drugi, ki kažejo paradoksno na protje: tako se na pr. nemški fašizem vedno bolj upira prav krščanski morali. Za tako ločevanje in razčlenjevanje so nam dogodki nedvomno preblizu: končni pogled na vretje 20. stoletja in njegove rezultate bo imel šele človek 21. stoletja. Ga dr. Jaitrebova-Ragozina je svoja izvajanja podprla z obilno dokumentacijo. Njen jasni slog, združen s širokim razgledom po francoski kulturi 17. stoletja, mika pozornega čitatelja prav do zadnje strani. Iz literarno znanstvene delavnice iste avtorice bi lahko opczorili še na njeno rusko razpravo »K voprosu o >formalnom« metodje v literaturo v jedemi ji« (izšla v Me lange3 P. M. Haškovec in kot ponatisk). Avtorica re bavi s pojavom, razvojem, metodami in smotri formalizma, ki je zlasti v sodobni ruski literaturi zavzemal močno pozicijo. Njemu nasproti postavlja avtorica docela drugačno koncepcijo glede narave jezika in narave umetnostnega dela ter zapletenih vzrokov sugestivnosti. Ta koncepcija pa dopušča metodologično rehabilitacijo tiste razlage in proučevanje literarnega dela ki so jo formali ti odklanjali, odpravlja nekatere antinomije metodološke in psihološke metode ter odpira mož nost novih rešitev temeljnih problemov literarne vede. Ga dr. Nada Jartrebova-Ragczina se je z obema spisoma lepo uveljavila v ruskem znanstvenem svetu na češkoslovaških tleh. Zapiski Kaj pripravljajo naša založništva. >Mo" dra pticam izda ietos poieg dveh nadaljnjih knjig Weil.sove >Svetovne zgodovine« Andreja Mauroisa roman »Obdobja ljubezni«, -laeka Londona romau »Mariijin Eden« in Janka Lavrna eseje »Nietzsche, Tostoj. Dooiojev«krij«. — Založba »Hram« je napo* vedala za svoje novo poslovno leto sledeče prevode; J. Hergesheiimer »Tamp-«K, F. pl. Oagern, »Ljudstvo«, J. Conirad »Lord Jim«. M. J. Saii:ykov šeedrim »Gospoda Ga lovLjovi«, B. Traven »Mrtvaški brodi in Stendhal 5 Par:tiska opatja«. Pri jstj založb-, izide Voduštkova že dolgo najjovedovana. krniona študija o Ivanu Cankarju. _ -Naša založba izda v kratkem prevod Masarykove »Svetovne revolucije«, nato pa knjigo spominov pokojnega dr. Henrika Turne. Beograjska »Pravda« je priobčila v so-jega ljubljanskega dopisnika M. Rakoče-viča »Pesnički profil Pavela Golije«. Pisec karakterizira poezijo P. Golie na podlagi njegove nedavno iz šle antologije. Dr. Josip Mand;č, v Pragi ž.veči jugoalo-ven.ki skladatelj, je dovrši novo opero z naslovom; uMirjana«. Besedilo je posnelo po draniaicki pesnil v.; Branisdava Nuš.ča »Večnost«. Krstna predstava bo 13. februar« ja v češkem gledališču v Olomoucu. Aktuaina vprašanja v novem zvezku »Nove Evrope«. V pravkar iz.šlem novem zvezku zagrebške rev je »Nova Evropa« je izšlo več aktualnih člankov. N. Tint.č razpravlja o problemu mladine in nje vlogi v današnji kr;zi evropske av.Jizacije, M. Kus Nikoiajev pa o hrvatskem vprašanju in de* lavskem razredu. Andreja Gida »enzac.o nalna knjiga »Retour de l'U. R. S. S.« je osvetljena s treh raznih stališč: o nji pšejo zgodovinar, ruski emigrant Al. Jelarcič zna* n esejih Bogdan Radica iu iz Rusije se vrn.všj A. Cilgo — Slovenski skladatelj in publicist A. Lajovic je prispeval filanek »Duh savremenosti i visoki sudovi«. Številko zaključujejo krajši polilični članki in referati. »Jadranski koledar« za 1. 1937, ki ga je izdal konzorcij Usta »Istra« v Zagrebu — Ljubljani v redakciji Toneta Peruška in Joška žiberna, presega po svojem znanstvenem in leposlovnem gradivu koledarsko višino in predstavlja nekak almanah emigrantov iz Julijske krajine. Skrbno izbrana vsebina daje tej publikaciji trajno vrednost. O nalogah emigrantov v sedanjem položaju razpravljata uvodnik in v posebnem članku Rudolf Golouh Luio Voj-novič objavlja poglavje iz svojih diplomatskih spominov »Kad je potamnila istarska zvjezda«, Matko Rojnič je prispeval čla- nek »Narodnosti u Istri i ravnopravnost«, J. P. razglablja o zločinih »občevalnega« jezika, dr. širne Zuzič o Istri to nje odnosih do Hrvatske v razdobju 1860—1918, Lavo čermelj je zastopan s statistično podprtim prispevkom »Srednje in strokovno šolstvo na Primorskem pred vojno«. Mirko Breyer piše o istrskem svobodomislecu in leksikografu Josipu Voltiču — Voltiggiju, P. R. o naših kmečkih domovih na Kopr-ščini pred 600 leti, prof. Jerko Grškovič o Strossmayeru na Reki, Lino Legiša o narečju v Mavhinjah na Krasu, arh. Loren-cin objavlja odlomek iz zgodovine srednjeveške monumentalne umetnosti v vzhodnem Jadranu, Andrej Gabršček se oglaša z izvlečkom iz svoje nove, za tisk pripravljene knjige »Trst in Istra«, prof. šepič piše o naši glagolski knjigi v Istri, Avgust Pir-jevec priobčuje dve pismi škofa Dobrile Janezu Bleiweisu, J. Pertot obuja spomin na rakovljanskega kaplana in junaka 1. 1848 Jerneja Rebca, Josip Bazeli je prispeval spomine na prevzem flote v Pulju 1. 1918, statistiko našega življa v Julijski krajini kritično razglablja V. S., prof. Mikac pa opisuje narodno nošnjo v Brestu i. t. d. Z leposlovnimi prispevki so zastopani Janko Samec, Ante Dukič, Srečko Kosovel. R. Katalinič—Jeretov, Ton Smerdel, Viktor Car — Emin, Drago Gervais, Jože Krapš, Nikola žic in dr., z ilustracijami Niko Pir-nat in drugi. VVernerjeva igra »Na ledeni plošči«, ki jo z velikim uspehom igrajo tudi v Ljubljani, je imela takisto prodoren uspeh na poljskih gledališčih v Lodzu, Wilni in Kra-kovu. Prihodnje dni bo premiera v Varšavi z enim največjih poljskih igralcev Štefanom Jaraczem v vlogi profesorja. Smetanovo »Prodano nevesto« bo v četrtek uprizorilo praško Narodno divadlo v Amsterdamu. Reprezentativno praško gledališče je povab;la na Holandsko amsterdamska Wagnerjeva družba. Praški pevci in pevke delno tudi člani orkestra in baleta so odpotovali v Amsterdam pod vodstvom Vdelava Talicha, ki je novo »Prodano nevesto« naštudiral in jo bo dirigiral tudi na Holandskem. »Revue de Transvlvanie«. odl-ično urejea vana iin opremljena revija* k; jo izdata profesor univenre v 0-1 u i u S;ilv'n Dragomir. odoira nekoliko pogledov v kulturno -jn po-11'očmo problematiko sosede in zavezn ce na; še države. V pravkar izšlem prvem zvezku novega letm;ka prinaša pod naslovom »L'I» taPe et notre un:'te nationale« odgovore mmunskih poltikov in znanstvenikov na Musso^nijev reviVonisfcični govor v MIlanu. Madžairelke težnje zavračajo J. Manju. Nico* las Jorga, Octavien Goga, A. Cuza in C. C. Brat&ana. Zanfcnfrra ja razprava »Lee •egnemeoJa de l'Atlas LAnguistique de Roumaniec ki nas seznanja z največjim dogodkom ▼ rumunski jezikoslovni znanosti: z izdajo velikopoteznega lingvističnega atlasa. Atlas bo obsegal de6ert zvezkov, vsak zvezek pa tri snopiče; začed je izhajati v začetku tega leta, končan pe bo L 1945. Revija prinaša na posebnih prilogah primere tega atlasa. Profesor univerze v CHuju Georgea Sofronje je prispeval razpravo o stališču Male antamte glede reforme Drus štva narodov. Tudi naše etnologe pa utegne zanimala obsežna, obilno ilustrirana razpra* va R. Vuie »Kronologija tipov vasi v Bana-tu in v Transilvaniji«. O Sebovi knjigi »Rusija jn Mala antanta v svetovni poiiteki«, ki jo je pri nas prikazal B. Borko v zadnji ste. vilki »Misli in delac, pjšo z lepim prana* njem Sillvin Dragomir. Al. Dobos, objavlja poglavje itz ekonomske zgodovine transi!« vančflcih Rumunov (L'impot roumain de la >Quinquagesima<). Med zapiski osvetljuje S. Dragom r zgodovinsko ozadie madžarske zmage nad boljševizmom in v članku »L'A-ge d'or des Minoritčs« polemizira z madžarskim zgodovinarjem Julesom Szekfujem o madžairskem pojmovanju manjšinske zaščite. Izmed knjižnh poroči posebej opazar« jamo na obsežno kritiko v Budimpešti izišles ga spisa Andrea R6naia iBiograpliie des fronti^res politiques du Centre — Est Eu-ropeen«, v kateri Laurian Somesan pra vffno, vendar p« odtočno atvrača nazore madžarskega znanstvenika, ki skriva pod krinko zmanosti madžarski pohlep po ne-madžareki zemlji. Takisto nam nudi vpogled v madžarsko miselnost m v metode madžar; sike zgodovinske vede, ki 6luži politični ekspanziji, obširna krtka dela, Julesa Kor. neea »A magvar miivelod^s eszm6nyei« (Ideali madžarske emljzacije). — Prikaza U smo nekoliko obširnejše revijo, loi _ kakor vidimo — predvsem obravnava stične točke med Rumuni in Madžari- »Revne de Tram sylvanie« pa s svojo znanstveno utemeljeno krit Sko sega še dalje; je to eAa izmed barier zoper madžarsko propagando, ki ne rovari zgolj proti Rumunom, marveč tudi prot- Jugoslaviji in Češkoslovaški. Poglede v sodobno Turčijo odpira posebni zvezek »Europaische Revue« (12. letnik, zv. 6), ki je v celoti posvečen Turčiji. Sodelovali so tudi turški politiki in znanstveniki (Falih Rifki Otai, »Atatttrk«; Receb Peker, »Narodni državni razvoj Turkov«; Omer Celal, Gospodarska struktura »Turčije«; Sami Isbay, Finance turške republike«; Nihat Yriboz, Poljedelstvo v Turčiji« Sevket Sureyya »Socialni pomen turške revolucije«, Avni Basman »Turška jezikovna reforma« i. dr.). O turški zunanji politiki piše dokaj stvarno Rudolf Nadolny, poudarjajoč zlasti vlogo sodobne Turčije pri pacifikaciji povojnega Balkana in pri ohranitvi tcritoralnega status quo. p o m t Mednarodni športni teden v Ga-Pa Urbar se je močno poškodoval — Heim je kljub hudi konkurenci zasedel v alpski kombinaciji 26. mesto Ga-Pa. 24. januarja Danes se je vršilo tekmovanje v slalomu. K tekmovanju je bilo prepuščenih 35 prvih udeležencev včerajšnjega smuka. Od Jugoslovenov se je plasiral v konkurenci Hubert Heian. ki je imel danes številko 30. Tudi danes so bile snežne prilike ugodne, čeprav je včeraj ves dan s jalo solnoe in je na južnih straneh 6ne* precej odjenjai. Za tekmovanje v slalomu je bilo prnv tako veliko zanimanje kot včeraj, zasti še zato ker je bila ncarja. Javili smo že. da je včeraj pri smuku taiko nesrečno padel da je čutil bolečino v hrbtu. Zdravnik, ki mu je nudil že na cilju prvo pomoč, ni mogel ugotoviti nobenih posebnosti Šele pozneje, ko je biJ Urbar pozno zvečer ponovno v preiskavi je 7dravnik ugotovil frak turo rebra in dstorzijo noge-Sedaj leži Urbar v postelji in je np;mje, da bo kljaib temu mogel oditi z estalo ekipo proti domu ali proti Ban ski RiMrki. Urbar je kljub tej Iradi poškodbi prispel včeraj na ciilj. To je najboljši dokaz, s kakšno požrtvovalnostjo so £e naši tekmovalci borili, da bi dosegli fim lv>lj5e rezultaf^ in tako dvignili ime naše domovine v tujini. Trije razpisi Smučarski klub Ljubljana razpisuje za nedeljo dne 31. t. m. medklubsko propagandno tekmo v smučarskem teku, in sicer za seniorje na 12 km, za juniorje od 15 do 19 let na 5 km m za naraščaj od 12 do 15 let na 2 km. Start in cilj pri gostilni Strelišče pod Rožnikom. Start ob 10. dopoldne. Prvi trije v vsaki kategoriji prejmejo diplome. Start zaradi propagandnega namena dovoljen tudi neverifioiraniim. Tekmuje se po pravilniku JZSS. Prijave se sprejemajo najpozneje še pol ure pred startom. Prijavncne ni. V nedeljo dne 31. t. m. bodo na skakalnici »dr. Julija Ku.gyja« v Lisicah pri Celju medkluhske skakalne tekme. JZSS v Ljubljani je dovolil mednarodno ude'ežbo ter 6e je vodstvo kluba takoj obrnilo na avsfri%ko in nemško smučarsko zvezo s prošnjo, da pošljeta tekmovalce. Vrhu tega se bo tekme udeležil n^jbitže tudi znani švicairski smučar H a n s Z o g g, ki sedaj mnidi v Celju Za Celje in okolico je bila ta teilcma vedno največji ziin-skosr»ortni dorrodek. Zal jo bila do?daj izvedljiva š»le dva.krat, ker sto vselej na/rajale snežne razmere. Ne glede ni to. upAmo. da nam bo vreime le naklonjeno. Celje pa bo zonet videlo veliko pport^o prireditev in tako ne bosta zaman prizadevanje ir fmd naše«ra smučarskega kluba.. Koroški zimpJko-sportni podsavez razpisuje za nedeljo 31. t. m. tekme za podsavezno prvenstvo v smučem teku na 15 km, in sicer pri smučarski koči na pla nini Pokrov pod Urši jo goro. Na te tekme bodo smeli samo verificirani čl a mi koroškega po^siveza ki se morajo prijaviti pri tefcm. referentu Maksu Tomažiču v GuStanju ali pa eno nro pred tekmovanjem v koči. Start za tekme bo ob 10. dopoldne, žrebanje pa eno uro prej. Prvi trije plasirani bodo prejeli diplome. Podiva 8" smučki klub GuS^ni-Kot1'« da Ofikrbi organizacijo tekme. Z^O-SPD Slo-veni'iradpc pa, da pripravi diolome. Dohod iz (JnStanfc do koče je lahek in traja 1 uro in pod* h SJovenjgradoa pa S ure- Za dosežene uspehe jim moramo čestitaii. Urbarju pa želimo skorajšnje okrevanje. Mednarodni športni teden v Ga-Pa bo trajal še ves ta teden do vključno nedelje 31. t m., ko bo zaključen s skakalnim; tekmami za kombinacijio in skoke posebej. Naša reprezentanca je bila določena samo za udeležbo v alpski kombinaciji in je zdaj na tem. da potuje na svoj novi cilj. v Ban-sko Bistrico, kjer se bo priključila ekipi 12 tekmovalcev, ki pride tjakaj pod vodstvom g. Kunstlja naravnost iz Ljubljane. Kakor nam zatriujejo pri JZSS so sredstva za našo sodelovanje na Češkoslovaškem skoraj gotovo v celoti zagotovljena. Za udeležbo v Chamonixu. za katere tekme bo naša reprezentanca določena po BansUi Bistrici nanovo, pa je to vprašanje seveda še nekoliko manj razčiščeno. Na ostalo prireditve v Ga-Pa se bomo še povrnili. Dogodki pri JZSS V torek je bila v kabinetu mim^stra za fk;rl®avez v rokah organizacijo vs*ikoi!ie"tniih najva^rei^ih prireditev v tej športni panogi. Upajmo, da bo tem naiossun kos vsaj pribVžno tako kot so jim bili dosedanji prireditelji. Smučarski tesaj v Ljubljani Smučarski klub Ljubljana priroii v Ljubljani naslednje smučarske tečaje: I. tečaj za mladino. Vodi g. Drofenik. Pričetek v četrtek dne 28. t. m. Zbirališče tečajnikov ob 15.15 pred gostilno češnovar pri dolenjskem mostu. II .tečaj za mladino. Vodi g. Zupan nzir. g. g. Klemenčič. Zbirališče v četrtek dine 28. t. m. ob 15. pri gostilni čad pod Rožnikom. in. tečaj za odrasle (začetnike). Vodi g. dr. Košir. Zbirališče dne 28. ob 15. pri Čadu na Podrožniku. Vsi tečaji so brezplačni. LZSP. (Službeno). Drevi ob 18. v restavracijski sobi (spodaj) kavarne Emona seja tehničnega in upravnega odbora. Zaradi skorajšnjega prvenstva LZSP se naj te seje sigurno udeležijii gg. Svete, Vogrič, Prezelj, Reicher, Jesih, Kramaršič Božo, Jamnik in Zebot Franc. — LZSP. (Službeno). Prvenstvo LZSP v klasični kombinaciji b obržkone dne 1. in2. februarja ti. v Zagorju — razpis sled«. Klubom v ved nest! Slalom klub 34-TekmovalcI. Sestanek vseh tekmovalcev bo jutri oora podana razrešnica, nakar je bila soglasno izvoljena naslednja uprava: starosta br. Jože šušteršič. prastarosta br. Ivan Matanovič. načelnik br. Jože Pire. načelni-ca s. Zora Zorčeva, prosvetar Jože Ilerma-n, blagajnik br. Kenič Andrej, gospodar Rudolf Turšič in statističar br. Franjo Tavčar. Vremenska poročila Zveze za tujski promet v Sloveniji, Ljubljana, Tujsko-prometne zveze v Mariboru, JZSS in SPD z dne 26. januarja Bistrfca-Bohinjsko jezero, danes: —11, 22 cm novega suhega snega na 15 podlage, Bled-Jezero, danes: —10, sneži, snega 20, Kranjska gora, danes: —12, 18 novega snega na 15 podlage, sankališče in drsališče uporabno, Krnica, danes: 20 cm novega snega na 30 podlage, Rateče-PIanica, danes: —12, 15 novega snega na 15 podlage, skakalnice uporabne, Tamar, danes: 20 novega snega na 30 cm podlage, Kofce, danes: —2, 10 novega snega na podlagi. Mariborska koča, Pohorski dom, danes: —8, 20 novega snega na podlagi. Ruška koča, danes: —8, 30 novega snega na podlagi, Pesek, danes: —10, 30 noirega snega na 40 podlage, i Senjorjev dom, danes: —10, 30 novega snega na 45 podlage, Rimski vrelec: —11, 10 novega snega na 30 podlage, Peca, danes: —6, 35 novega snega na 80 podlage, Sv. Lovrenc na Pohorja: —7, 20 novega snega na podlagi. Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda ljubljanske aniverze Številke za označbo kraja pomenijo: 1. Čas opazovanja. 2. stanje barometra. 3. temperaturo. 4. relativno vlago v odstotkih. 5. smer in brzino vetra, 6 oblačnost 0—10. 7. padavine v mm. 8. vrsto padavin. Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo. 2fi. januarja Ljubljana 7. 7615. —7.2, 94, O, 10, sneg 15.5; Maribor 7. 761 8. —90, 95. O 10. sneg 2.0; Zagreb 7. 761.9. —8.0. 80 N2, 10. sneg", 5-0; Beograd 7. 761.2, —11.0. 90, SSE7, 10, sneg, 0.3; Siraievo 7. 757 0, —6.0. 95 O. 10 —, —: Skopi je 7. 764 4. —2.0, 90. O. 10. sneg, 10; Kumbor 7. 755.1. 11.0. 90. SE5. dež, 5.0. Temperature: Liubl«a.na —, —8.2; Maribor —7.0. —9.0; Zagreb —5.0. —8.0; Beograd —70. —11.0; Sarajevo —1.0, —6.0; Skopi je _2.0, —4.0; Kumbor —, 8.0; Split 7,0,. R. URBAN« 52 Vstajenje gospoda Treeja Roman 33. poglavje Vojska kriminalnih uradnikov, ki jih je bil Robin spravil na noge, in njen pohod od hiše do hiše sta to pot dosegli lep uspeh, čeprav j*e nekoliko tudi sliučaj pripomogel. Ko je šel seržant Roberts v nedeljo na vse zgodaj po Južnem parku, da hi nadaljeval svoje poizvedbe v ulici, ki mu je bila dodeljena, ga je ustavil star berač, ki je imel uradnika za meščanskega izprehajalca. Seveda ni dobil ničesar, in seržantu je bila že na jeziku robata beseda; vendar jo je pogoltnil, ker je hotel poizkusiti svojo srečo. Posebnega upanja ni imel, zakaj malo verjetno se mu je zdelo, da bi v beraških krogih poznali samomorilca Kata. »Povejte mi, stari,« se je uiradnik obrnil k možu, »ali morda poznate ta obraz?« S temi besedami je pomolil beraču fotografijo pod nos. Starec je pogledal fotografijo in zmajal z glavo. Mrličeve spačene črte so bile komaj še podobne živemu Katu. Seržant je spravil sliko in pri tem utipal v žepu dsrogo. »Tegale seveda tadi ne poznate?« je vprašal bolj iz navade in se bkraibu že skesal, da je po nepotrebnem odprl usta. »Kaj je to?« je rekel berač, ki ni dobro videl in je mislil, da se moti. »To je kača, ki se grize v rep, vrbebovirana v komolec moža, o katerem ne vemo, kdo bi utegnil biti.« »Ali predstavlja slika, ki ste mi jo prej pokazali, prav tega moža?« je vprašal berač. Seržant mu je znova podal fotografijo, ki jo je starec to pot natančno pogledal. »Da,« je rekel nato, »kdo bi si bil mislil! Zdaj ga poznam. To je moj tovariš John Miillard, ki je pred nekaj dnevi izginil.« »Človek,« je vzkliknil seržant, »če je tako, pojdite pri tej priči z menoj. Zaslužili boste denarja kakor smeti!« Ko sta prišla v Scotland Yard, se je dal uradnik prijaviti Robinu; seveda so ga z beračem vred neutegoma spustili v pisarno višjega nadzornika. Seržant je povedal starejšini, kako je bil našel moža, in berač je ponovil svoje prejšnje izpovedbe. Nato je višji nadzornik poslal berača v mrliško vežo, da si tam ogleda samomorilca in mu dal ser-žanta Robertsa za spremljevalca. Ker sta se peljala z avtomobilom, sta bila kmalu spet pri Robinu, ki ju je že nestrpno čakal. Berač je odločno trdil, da po obrazu, čeprav je bil spačen, in po vtetovirani kači spozna svojega bivšega tovariša. »V kakšnem razmerja ste bili do Johna Mfllaav da?« je vprašal višji nadzornik. »Bila sva poslovna tovariša,« je odvrnil berač, »to je, jaz sem imel svoje stojišče na južnem koncu Južnega parka, Millard pa ob severnem izhodu. Poleti sva časih skupaj spala, in zvečer sva pogosto stopila na kozarec žganja.« »Zakaj se je neki obesil, kaj menite?« »Ha, ha, ha!« se je na vsa usta zasmejal berač. »Millard da bi se bil sam končal ? Temu se še krave smejejo! Prav gotovo ni mislil na to, saj je bil še lor iztegnil roke, in jeklene lisice so mu objele zapestja Igra je bila doigrana. CENE MALIM OGLASOM Po 60 par sa besedo. Din — davka sa vsak oglas in enkratno pristojbino Din S.— za «fro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo alužb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi tn tenitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din S.— davka sa vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ah dajanj® naslovov. Najmanj« snesek sa enkratno objavo oglasa Din 20.—k Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 5.— davka ca vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5.— sa šifro ali dajanja naslovov. Najmanjši znesek sa enkratno objavo oglasa Din 17<—t Ponudbam na šifre ne prilagajte znamki Le, če zahtevate od Oglasnega^oddelka Dm J,® V znamkah Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati ▼ pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer ae zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, Je naslavljati na: Oglasni oddelek »Jutra", Ljubljana« Službo dobi Beeedal Din. davek 3 Din u al; lajanje OAAkrvi I Din. Najmanjši cnsaet 17 DU. Komornega slugo Bi-e odlična rodbina t Beogradu, sposobnega vseh tovrstnih del, 2a takoj. Ponudbe s sliko na Atoma Ompany, Ljubljana. SffOMl Izdelovalca orodja samostojnega, ki Je obenem tudi kovinski stroga*, i večletno prakso hi dobrimi Kprifevali. dobi mesto »a B"^grad. Ponudbe i na- vw!t>o pogojev pod »br. 777« na ogl. odd. Jutra. 16824 Brivsko frizersko pomočnico » vajoui« sprejmem takoj >'saov v vseh poe-1. Jutra. 1600-1 Službe išče V*aka beseda 80 par : divek 3 rn^ m Šifro ali d-jjanjs naslova B Din. sne«** 12 Dtn. Posredovalnica »£vese gospodinjskih pomočnic« Wolfova 10, se pri poroča oernj. gospodinjami in pomo^nkam za obisk. Telefon 3063. Rrezpo-sftina dekleta dobe prenočišče. KHO-8 Dimnikarski pomočnik 1RČ9 delo. Ponndbe na ogl. odd. Jutra pod »Delaven«. 1684-2 Snažno iekle. Se strinjam, u ilro al- lajanje omiov* 9 Din. Najmanjii tneeek 17 Din Zastopnika Eaneel}:-v*aga z dobrimi referencami išče dobro vpeljana veletrgovin« tehnič-no-elektro in radiotehničnih predmetov. V pošte-v pride t^idi konrsiijonalno skladišče žftj>n;h svetiljk. baterij, žarnic, itd. Ponudbe in pogoj« na: »Propaganda« d. d 7iagTeb, Jelei-i čer trg 5, pod »4ntK« 1677-5 IN5ERIRAJ V „ JUTRU"! VajenciCUe) fcieseda . Dui. davek S l>m ta Šifro al) dajanj« naslora 5 Din. Najmanjši inesek 17 Din. Učenko pri&fco in pošteno i dobrimi Šolskimi spričevali appej mem v trgovino t mež. bl«v-gom. R. Antončič, Poljča-ne. 1710-M Prodam Beeeda 1 Din, davek 3 Dm za Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Ocetne kadi v prvovrstnem stanju, Se v obrata, naprodaj zelo po-voljno Rtradii opustitve obrti: Vprašati: Propaganda d. <1. Zagreb, Jelaflčev trg 5. pod »4063« MM Dvoje sani elegantne, emo in dvovpre-ž-ne, i dvokolesni, ročni vo-■a&ek (ri-za) prodam. Ogleda se Slomškova ul. 6. 1687-6 Lepo masko prodam ali posodim. Naslov v v&oh posl. Jutra. 1718-6 Suho žaganje za kuir-vo, steijo tW. naprodaj. Rimska e. 116. 1706-6 Voz (cisterno) za konjsko vprego, vsebina cisterne je 50(10 1 vse ia železa v solidno ohranjenem stanju proda Pokojnin ski zavod ra naroSčence v Ljubljani. Pojasnila daje ziav-f>d med tvradnimi urami v Gaievi tilroi št-v. 5/TT. v sobi Str. 2a:. 16&5-6 Hladilno napravo kompletno, primerno za me sani-jo aii v*-fjo restavracijo znamke Andifren-Singrin proda Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani. Pojasnila daje prodajalec med uradnimi urami v sobi 201,HI. Ga jeva ul. 5. v Ljubljani. 1694-6 Zobni atelje J02E KAVČIČ, dentist teh. se je preselil iz Ljubljane v Dolsko št. 24 (postaja Laze). Ordinira 8 do 12 in 2 do 6, tudi ob nedeljah. 1281 la . Ull v - ^ iJ sa Šifro al) dajanj« r>a*l-»v * 3 Din. NajmanjSi tneeek 17 Dtn. »Puch« 33) d-obro ohranjen Din 3G(J0.— ter prikolica maio rabljen« Din 1500 naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Brezhiben«. 16011-10 Limuzino »Opel« 6 cilindersko, malo voženo, popolnoma ohranje no in garantirano v brezhib nean sta.nju prodam. Naslov v veeh poel Jutra . 16155-10 Kolesa Ne mučite se s starim kolesifln; M Din 489 naprej že dobite novo kolo pri Sket Leo Vransko. Za informacije znamko priložiti. 1496-11 Skoro za polovično ceno se ro«i je posrečilo kupiti najbo-ljža nemška koles« in šivalne stroje. Kolesa od Din. 489.— naprej, šivalni stroji pogrezljivi Din 1600. Leo Sket, Vransko. Stroji Hranilne knjižice >Jakup In prodajo vseh denarnih zavodov Izposljujem po najvišji eeo) takoj ▼ gotovim. ALOJZU PLAN1NSEK Ljubljana, Bethovnov« nI. 14./L relefon 35—10. ®-16 JLokali Beat^a 1 Din iavek 3 Dm ta Šifro aH dajanje naslova i Din. NajmanjSi tnesek 17 Din. Mesnico moderno urejeno, dobro vpeljano, na prometnem kraju oddam v najeim v Ljubljani. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Modema« 1086. IS Beseda 1 Din iavek 8 Din m Silro al< lajanj« issI.tvs Din. NajmanjSi tnesek 17 Din Šivalni stroj dobro ohranjen kupim. Podroben oipi« in ceno je po-i stota na: Jnsef« Mali s Smart no ob Paki. Oblatite i L>iii Lavtik o i^.i. ia šfro al; lajanje naslova * Din. NajmaniS tnesek t7 Dto Elegantne maske posodim. Studentovska izl. 18/11. desno. 1667-113 G. Th. Rotman: Profesor BIzgee gre na potovanje okoli sveta Gotovo ste že slišali o »raketnem avtomobilu«, ki zdrevi z mesta, kakor hitro zažgeš rakete, nameščene na zadku voza. Nu, takšne rakete je imel tudi »Pulex«. Profesor je bil vzel s seboj cel tovor razstreliva za nabijanje raket. Nato je prijel za drog, potegnil zanj, in... bum! bum! bum! je šinil »Pulex« poševno v višavo, da sta Mikec in Pikec kar vznak ielebnila s svojih stolov. Beseda 1 Din. davek S Din u šifro »li lajanje naslova 5 Din. NajmanjSi inesek 17 Din Hranilne knjižice kupite ali prodaste potom moje pisarne najboljše Rudolf Zore Gledališka 12. Telei.a! 88-10 1696-16 Beseda 1 Din, davek 8 Din u ijr« U; lajanje naslov« S Din. NajmanjŠ tneoek 17 Din V Brežicah m okoliol »o naprodaj hiSe, stavbišča, rinog-radi ln ta-dovnjaJd. gozdove ter » okrožen del Attemsovega veleposestva. Vprašati: Ing. Hiklau 0-, Brežice. 867-20 Parcela 500 evemt. 1000 kvad. m nasproti g06tiine »Slepi Janez, krasna lega. ugodno naprodaj. Ponudbe pod šifro »Rečen kupec« na ogl. odd. Jutra. 1590 20 Novo hišo v Slov. Javorniku, prodam za Din 85.000 proti gotovini. Letni dohodki 11.700 Din. Ponudbe na podružnico Jutro Jesenic« pod Šifro »Ugodnost«. 1408-30 Več vil in hiš ra Bežigradom, fti-škii, Ko-deljievem, Mirju, Pod Rožnikom, Mostah, itd. zelo ugodno naprodaj. Nudim ugodno parcelirane in ne-pairceJira.n« komplekse zemljišč na periferiji. Re-aliiitetna piearna Kunaver Ludvik, Rimska e. 6. 69-20 Prazno sobo veliko, mirno, s posebnim vhodom, aooporaibo kopalnice oddam tndi Bakonce-ma. Zima, StreJižka ul. 31. 160S-33 Čedno sobico oddam blfen aodnije. N«r sJov t veeh poisi. Jutra. 0696-23 Opremljeno sobo viiio, lepo ^epariraa vbod oddam mami solidni oseibi v sredini mesta začetek sv. Petra cest«. Naelov v veeh poel. Jutra. 1609-SP Sobo lepo opremljeno, Ssto e posribniiim vhodom, eolnčno, oddam na Resljetvi e. IC/H. levo. 1701-33 Več praznih sob m pisarne, droštva, obrt, nasprotS glavne po^te tnikoj oddam. Naalor ▼ vseh posl. Jiitra. 1682-33 Sobe išče Besed« 1 Din, davek 8 Din monjSo vsoto, v dameko frirerskem sakmu. EngeJbert Franche>tti Tyrševa e. 20. 16B&38 Beseda 1 Din. davek 3 Din za Šifro alj dajanje naslova 5 Din. NajmanjSi tnesek 17 Din. B Bančno kom. zavod iivrinj« najboljšo nakup :n prodaje BBAN7LNIB VLOG vseb denarnih zavodov. Ia odgovor Din S inamk. — Maribor. Aleksandrova Hi. •53J6 Srbsko vino ia okolic« Niš«, nud" v pro dajo vagonske množine Mi-Ijutin Milenkovič. Sv Petka. NiS. 1197-16 Za krojaško obrt na siigurnem mestu ižčem bampanjona (nioo). Ponudbe na podr. Jutra v Celju pod značko: »Din ,1..000,— takoj«. 1707-16 Hranilne knjižice Ljuiblj. Kredit, banke in Mestne hran. ljublj. ponudite. Plačamo najvišjo ceno. RUDOLF ZORE-Ljubljana, Gledališka nI. 12. 1699->16 Prazno sobo in vso oskrbo n srolnje- Soica iščem u takoj Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »SrcdnjoboJec«. 17aV03fc Na vsa zimska I I oblačila dajemo [ 15 do 20% popusta. Presker Sv. Petra c. 14.1 Kupuj domače blago! K Najboljši trboveljski PREMOG brez prahu nudi I. Pogačnik, trg. s kurivom BOHORIČEVA 5., Telef. 20-59. uspehov na en oglas n JUTRU" Zima, zima • •« Ostanki mariborskih tekstilnih tovarn brez napak, pristno-barvnl, »Paket Serija A« za moško, žensko, posteljno, naml7.no-perilo in rjuhe; »Paket Serija B« vsebina 15—21 m dobro uporabnih ostankov prvovrstnih touringov, fla nel za pijame in bar-hentov za obleke ter »Paket Serija Z< z vsebino S m blaga za zimsko suknjo ali ženski plašč, moško obleko ali darnski kostum poštnine prosto samo Din 121—. Dalje novi špecijalnl paket »Original Kosmos D< z vsebino 19 do 25 m najfinejših p i j a m a f 1 a n e 1, modnih bar-hentov za obleke in bluze ter toplega moškega ln ženskega spodnjega perila. Ta paket Din 148.— vse poštnine prosto. Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Naročite, dokler je še zaloga pri RAZPOSILJALN1C1 BKOSMOS" MARIBOR, Dvofakova cesta št. 1 KLIS EJC ENO VEČBARVNE JOOOGIAHKA SV PCT^A NASIP n Mlajši in starejši MOŠKI ki trpe na SPOLNI SLABOST! (impotenci) preutrujenosti, seksualni nervozi in nesigur-nosti, morejo preizkusiti ORGANSKI PREPARAT ViRILINETS škatla z 20 tabl. Din 64; s 40 tabl. Din 97; s 100 tabL Din 203.— Dobiva se v lekarnah. — Zastopnik lekarna S. Mittelbach, ZagTeb, Jelačičev trg št. 2/A. Ogla« reg. poa B. Dr. ltJciS l/ii).M Naznanjamo žalostno vest. da nam je umrla naša draga hčerka in sestra Marija Miškof po kratkem trpljenju, previdena s tolažili svete vere, danes zjutraj ob 8. Pogreb se bo vršil v četrtek 28. t. m. ob 3. popoldne. LJUBLJANA-ŠIŠKA, 26. jan. 1937. ŽALUJOČI STARŠI, bratje in ostalo sorodstvo. 1283 VJJITMJjT^ Sesala Din iavpk S Dm ca i fro al| dajanje o»*h»v« J Din. NajmanjSi tneeek 17 Din Prazno sobo veHko, lepo oddam boljSe-miu gospodu. Naslov v vseh posl. Jutra. B711-I33 Lepo, čisto sobo oddam na MikloSiiervi cesti. Naslov t vs«b po«l. Jutra. 1706-03 Opremljeno sobo oddean. Poljanska e. 17/1. levo. 1704-23 Opremljeno sobo lerpo, oddam na Taboru so-lidnemu gospodu. Naslov v vseh poel. Jutra. 1697-33 Sobo evetrt. s celo oeirbo tfče zakonski par v centrumu mosta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ofeto«. 1688-33 RADIO APARATI 2A VSE VAlNE DOLŽINE. NA TOKU IN BATERIJI PROTI PlAČILU V GOTOV/NI IN NA OBROKE. UN0S OBROKA 0DREDJUJE KUPEC. ZAHTEVAJTE KATALOG. MERKUR "BEOGRADPAŠIČEVAl Radio Točne sporede vseh domačih in inozemskih oddajnih postaj na kratkih, normalnih in dolgih valovih najdete v ilustrirani tedenski reviji za radio gledališče, film »Naš val«. Mesečna naročnina Din 12. Zahtevajte brezplačno in brezobvezno na ogled en izvod. Uprava: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Četrtek, 2g. januarja Ljubljana 12: Uverture (plošče). _ 12.45; Vireme, porocjlla. — 13: Ca<» spored, obvestila. — 13.15; Plošče po željah. _ 14: Vre, me, borza. — 18; Pester spored (Radio orkester). — 18.40; Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolar č). — 19; Cas, vreme, po. rooida, spored, obvestila. — 19.30; Nac. ura: Savez Sokola kraljevine Jugoslavije. — 19.50: Zabaven prizorček. — 20; Ciganski aape^i (plošče). — 20.30; Rezervirano za prenos — 21.30; Francoska ura (Radio or» kester). — 22; Cas, vreme, poročila, spored-22.15: Vesel konec (Rado orkester). Beograd 18: Narodna giliaeba. — 20; Bach; Božimi oratoritj. — 22.20: Lahka godba in ples. — Zagreb 17.15; Koncert orkestra. _ 20; Prenos iz Beograda. — 22.20: Plesna muziika. — Praga 19.25: Violinske jn klavirske skladbe- — 20; Iz opere »Boris Go« dunov«. — 22.20; Plošče. _ 22.30: Nadaljevanje opere. — Varšava 19: Beethovnove klavirske skladbe. — 21; Mešan glasbeni program. — Dunaj 12; Koncert orkestra. — 16.05; Pflošče. _ 17.30: Arije iin pesmi. — 20; Dramski večer. — 22-30: Glasba iz starih in modernih časov. — Berlin 18; Operetne melodije (plošče). — 20.10: Zimski plesni večer. — 22.35: Prenos iz Stutt-garta. — Miinchen 18; Orkestralen koncert. 19: Ura pestre glasbe. — 23: Prenos iz Stuttgarta. — Stuttgart 18: Nemška narodna glasbo. — 20.10; Prenos plesnega večera jz Hamburga. — 21; Odlomki iz opere »Mojs stri pevci«. — 22.35: Lahka godba orkestra. 24; Koncert Schubertove glasbe. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo tužno vest, da je zaspala v Gospodu naša blaga mama, stara mama, sestra in tašča, gospa ANA vd@¥a TU dne 25. t. m. ob 15. uri po dolgi težki bolezni, previdena s sv. zakramenti. Pogreb nepozabne pokojniee bo v sredo, dne 27. t. m. ob 15. uri v Gederovcih. GEDEROVCI, STRIGOVA, MARIBOR, TRST, SV. ANTON, dne 26. januarja 1937. EMILIJA, ALFONS, ALBIN, otroci URŠULA KAVALIC, sestra MARIJA, BARICA, snahi DUŠAN, VLASTA, BOŽA, vnukL ■ •- .. v.i ■•■k- . k^VK^;^ /v* Občina Ljubljana Mestni pogrebni uvod ZAHVALA Za številne in prisrčne izraze sočutja, ki smo jih prejeli ob težki izgubi našega dragega očeta, gospoda Ferdinanda šventa izrekamo vsem najtoplejšo zahvalo, še enkrat najlepša hvala vsem cenj. rodbinam, prijateljem in znancem, ki ste ga ob času njegove težke bolezni obiskovali in tolažili, za prekrasne vence in šopke, ter za spremstvo na zadnji poti, gg. pevcem pa za v srce segajoče žalostinke. Vsem, ki ste se ga kakorkoli spomnili, prisrčna hvala. V LJUBLJANI, dne 26. januarja 1937. 1280 ŽALUJOČI OSTALL Dreiule Davorin Ravljen. — Izdaja sa konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar, — Za Narodno tiskamo d, d, kot tiskarnarja Fran Jeran, — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak — Vsi jr Ljubljani.