Vse poti M#F« U 1 231-200 ČASOPIS ZA AFP AFP d.o.o. Dobova Tel.: 0608/67-051, fax: 61-588 Radanovič Levstikova 3 8250 Brežice Tel.: 0608 61 065 (prodaja vozil) Tel.: 0608 61 273 (servis vozil) ® OOCD Audi ¦EAT ŠT. 4 / LETO XVIII / 6. FEBRUAR 1997 130 SIT Poštnina plačana pri pošti Krško >:<¦:¦:¦'¦¦'¦:¦:¦:¦ ;>>:::::::':;:;:::;x::--;:':::::'::::::.::'::n':::,:':::';:>: Tema t< TERME ČATEi ToplUk« cena 35, 82M^retUe J 7. stran Država v vojni za varnost? Med zasebnimi avtobusarji in avtobusnimi podjetji Zasebni avtobusarji grozijo tudi z ustavnim sporom in zaporo i 1 l - <* S ** K ^k L^ *v N J < w ¦ - 1 ¦ V ^ r v *g ' m r^ *wr 4 1 ^iL * ¦ 1 W-l j , l 1 Zadnja klop je zadnja klop tudi v dijaškem avtobusu. Vedno jo zasedajo isti. Kaj počnejo med vožnjo? Pogovarjajo se o pripetljajih tistega dne, dremajo, poslušajo radio, ščipajo se... Ena izmed deklet je pripomnila, da se tudi stiskajo, fantovski glas pa je hitro popravil: »To delajo ženske!«, punce pa nazaj: »Ni res, to delajo moškil« Na hitro smo skušali organizirati tudi izbor za najlepšo dijakinjo na avtobusu, nekdo je predlagal ime, a se ni obneslo, ker je bilo prej konec vožnje. Pogovarjali smo se s Petrom Mirtom (portret sredi slike), njegovimi kolegi in njihovimi potniki. Novo mesto, konec januarja Prometni inšpektor v Posavju je že ali pa nekaterim šele bo izdal odločbe, po katerih morajo zasebni avtobusni prevozniki prene-hati opravljati pogodbene prevoze dijakov in delavcev. Zakonska podlaga za to je ob koncu lanskega leta na novo sprejet 14. člen Zakona o prevozih v cestnem prometu. V njem je opredeljeno, kako se opravljajo prevozi tudi v pogodbenem prometu otrok v šole in sestavljalci zakona si od njega obetajo nekoliko več reda (tudi) med zasebnimi prevozniki. Seveda so določila 14. člena eno, njihovo tolmačenje pa drugo in zasebni avtobusni prevozniki se počutijo opeharjene, saj so prepričani, da s tem država speljuje vodo na mlin velikim avtobusnim podjetjem. :::::::::;::^:^:;:x':::::::\-;:;V:::;::-"::::::::::::::::'::';:::-x:: Sevniški bazen ostaja v domačih rokah Z racionalizacijo poslovanja spraviti bazen na ničlo 3. stran xa- 060822 747 ISSN 1318-77-91 KRŠKO NOVO V KRŠKEM! MENJALNICA ADO CKŽ 23 KRŠKO Tel: 21-522,22-906 -KRATKOROČNA POSOJILA -POSREDOVANJE PRI PRODAJI -IN NAKUPU NEPREMIČNINE TEL.: 0608/21-522 TEL+FAX.:0608/22-906 MOBITEL: 0609/614-460 LanGuest d.o.o. (C>SIS»*riB prod*}* nhunlnikov ur f*hmtlatii»mr*oKi j >N«firto»»«Je, pnsMnlter in vzdrževanj* rmi. ^Pl|j§!W»||H podjetja «» Srtei . Nadgradnji ntjuoalaikav Tel/Fsi: 06108717-568 Mobitel: 0609/625-087 RDd.tTOMolERM) LJUBLJANA. TB..: 061/125-11-14,125-70-5« RAZVOJNA DRUŽBA ijt. OHUPUJEMO PRtVATEACUSKI DELNICE B JAVNE PRODAJE, TER VRŠIMO OSTALE ¦ORZNOPOSREONIŠKE POSLE dkupna mesta m zastopstva: KRŠKO: ADO n.o.0. KRiKO, TEL.:05O8/21-522 NOVO MESTO: ADO d.o.o., PREŠERNOV TRG 5, TEL.: 066/321-22$ sploinogradbeno podjetje V Brežicah gradimo SREDNJO ŠOLO POSAVJE SEVNICA p o. in y sklopu tega prodajamo Sevnico, Trg svobode 11 Mormacije na telefon: 0608/41481 POSLOVNE PROSTORE s parkirišči Gnojnica v vodovodnem zajetju Zaradi onesnaženja deset družin brez pitne vode Sevnica, 29. januarja - V sredo ob 15.20 uri je krajan Žurkov dola sporočil sevniškim policistom, da je prišlo do onesnaženja vode z gnojevko na vodovodu Žurkov dol - Vranje, na lokaciji Vranje pod zaselkom Dobje v občini Sevnica. Policist, kije odšel na kraj, je z zbiranjem obvestil ugotovil, da je G.L, roj, 1957 iz Vranja z gnojevko škropil dve njivi, ki se nahajata 300 do 400 metrov nad vodovodnim zajetjem. Gnojevka je pronicala skozi zemljo in se pojavila v vodovnem zajetju in pri končnih uporabnikih vode, in sicer deset družin oziroma 22 ljudi in 70 glav živine. Voda je bila onesnažena tako močno, da se je v njej zaznal močan vonj po fekalijah. Pri domačiji Lončar so bili odvzeti vzorci onesnažene vode, ki so jih poslali v analizo, obveščena pa je bila tudi sanitarna in zdravstvena inšpekcija ter služba za zaščito in reševanje. Izvedeni so bili ustrezni ukrepi: vodovodni sistem se je zaprl, obveščena so bila vsa gospodinjstva, prekinjena je bila dobava vode v zbiralnik iz onesnaženega zajetja, z upravljalcem vodovodnega sistema (vaški vodovodni odbor) pa je bilo dogovorjeno, da se naslednje jutro izprazni rezervoar in pristopi k čiščenju zbiralnika. To seje tudi zgodilo, gasilci pa še vedno s cisternami dovažajo pitno vodo. Dan po omenjenem dogodku se je sevniški župan Jože Peternel o splošni problematiki vodovodnih sistemov v občini Sevnica pogovarjal z odgovornimi v občinski upravi in naslednji dan o tem spregovoril pred novinarji. (GAIex) 3. stran Kako obtožiti mrtvega? Dober teden po tistem, ko je pred novo hišo Rodičevih v Dobravi pri Škocjanu neznano eksplozivno telo razneslo osebni avtomobil alfa romeo kriminalisti še niso zbrali zadosti podatkov, da bi mogli z gotovostjo govoriti o vpletenosti šestinpetdeset-letnega Jožeta G. iz Raven 4 pri Velikem Trnu. Ta se je namreč le dan po tem dogodku, o katerem se še danes govori, obesil na svoji obsežni domačiji, ki leži sredi vasi, streljaj od markanlne cerkve sv. Vida. Ker je bil pokojni Jože družinski prijatelj Rodičevih ter samski, so se takoj pojavila namigovanja, da je le on lahko prišel ponoči mimo psa čuvaja pri Rodičevih do omenjenega vozila, zakaj pa bi nastavil eksploziv pa so spet le ugibanja. »Ne moremo verjeti, da bi on storil kaj takega,« pravijo njegovi sovaščani, ki se še niso sprijaznili, da ga več ni. »Kdo ve, kaj mu je rojilo po glavi, ko je takole sam živel v tej veliki hiši. Nikoli ni bil preveč odprt, ni želel govoriti o svojih problemih,« je dodala njegova sorodnica, ki smo jo srečali na pokojnikovi domačiji. »Tisto eksplozijo je najlaže naprtiti mrtvemu, ki se ne more več zagovarjati, a kdo ve, kaj je bilo v resnici,« je še dodala in odšla po opravkih. Gotovo je leto, da je Jože G. svojo resnico odnesel v grob, kriminalisti pa vztrajno raziskujejo naprej in morda se bodo dokopali tudi do ustreznega odgovora, kdo je odgovoren za skrivnostno eksplozijo v Dobravi. (ES) Domačija pokojnega Jožeta bo odšle] samevala. Kadeti Lisce želijo na vrh 7. stran 9771318779018 DRUGA STRAN NAŠ GLAS, 4 . 6. FEBRUAR 199? Lions klub se pripravlja na Dobrodelni ples v korist gluhih in naglušnih Posavja »Prireditev, na kateri ne bi smel manjkati nihče, ki je dobre volje - kljub skokom v Planici«, dodajajo lioni ' I ifr i | \ • i * 1 ^ Y f i i. . 1 1 - - v- p 1 ¦ Ji Kriko, 28. januarja - »Zavedamo se, da nismo edini, ki želimo pomagati, da podjetnikom in poslovnežem v konkurenčnih pogojih gospodarjenja zmanjkuje časa za aktivno delo in pomoč. Ker jim ni vseeno, kako živijo pomoči potrebni, je med njimi mnogo takih, ki bi namesto z aktivnim vključevanjem radi prispevali na drugačen način. Zato želimo spodbuditi in Izpeljati široko donatorsko akcijo za denarno in dobrodelno pomoč v materialu in storitvah.« To je le del pisma, s katerim Lions klub Krško vabi k sodelovanju vse, ki v Posavju morejo in zmorejo pomagati pomoči potrebnim. Akcijo bodo okronali s plesom (22. marca), na katerem bodo novi člani slovesno zaprisegli, s srečelovom in še s kakšno zanimivostjo. Tudi nocojšnji sestanek je bil namenjen preverjanju opravljenega dela in razdelitvi dodatnih zadolžitev. Gosta sta bila viceguverner distrikta 129 (Slovenije), univ. prof. dr. med. Stojan Plesničar in ing. Vlado Bahč, mentor krških lionov iz botrskega novomeškega kluba. Dr. Plesničar je med drugim poudaril univerzalnost ideje lionistične pomoči in razprostranjenost klubov, ki sežejo že do Murmanska in na Kamčatko: »Na svetu letno oslepi 800.000 otrok samo zato, ker nimajo možnosti dobiti vsak dan tabletko vitamina A, katerega škatlica stane nekaj sto tolarjev. Seveda pa pomoč slepim ni naše edino vodilo, ker je veliko vrst pomoči. V Kopru so se mladi levi lotili POPRAVEK: V prvi letošnji številki Našega glasa nam je (v besedilu o krškem Lions klubu) ponagajal nesporazum. Zato še enkrat predstavljamo prva dva moža Lions distrikta 129 (Slovenija). Guverner distrikta je Janez Bohorič, direktor kranjske Save, viceguverner pa dr. med. Stojan Plesničar z onkološkega inštituta v Ljubljani. Za napako se opravičujemo! pomoči pri zdravljenju narkomanije, v Ljubljani so s prostovoljnim delom na podstrešju materinskega doma uredili sobe za matere z novorojenčki. Na Okroglem pri Kranju pripravljamo lioni v dvorcu poletni dom za slepe, ki bo imel na dvorišču tudi igrišča za šport, nabavljamo veliko računalniške opreme, ker z njo lahko slepi uspešno delajo...« Zaslužek, ki ga bodo krški lioni zbrali s slovesno prireditvijo 22. marca, bodo namenili pomoči Društvu slušno prizadetih. Zato pričakujejo, da jim bo v začetku omenjeno donatorsko pismo pomagalo nabrati dovolj finančnih sredstev in nagrad za uspešen srečelov. (Ika) Pojasnilo (mnenje) v zvezi s člankom v vašem časopisu, 30/1/1997 (Ob prazniku vina, str. 5) Spoštovani g. Bojan Jevševar. Hvala za vaše razmišljanje ob Prazniku vina Sremič 97, objavljenem v Našem glasu, 30/1/ 1997, predvsem za pohvalo organizatorjem. Žal pa mi, kot dvakrat vpletenemu organizatorju (član Društva vinogradnikov Sremičin in kmetijski svetovalec), ostaja grenak priokus vaše pohvale. Ne morem se znebiti vtisa, da gre v bistvu za nekaj drugega. Vsak strokovnjak se mora seveda nenehno potrjevati, tako med svojimi sodelavci, pri svojem delu z ljudmi, kot tudi širše. Glede na vaše dosedanje delo in zadolžitve, je vaše negativno mnenje o predavanjih v sklopu prireditve Sremič 97 odmevno, zato moj odgovor. Menim, da je osnova komuniciranja med iskrenimi ljudmi, spoštovanje sogovornika in njegovega dela, zato ne morem Ocenjevanje belih in rdečih vin ob prazniku vina Pri sortnih vinih se že pridelujejo vrhunske kvalitete Na osnovi ocenjenih vzorcev bi kvaliteto ocenili rahlo podpovprečno, posamezna vina pa prav dobra. V sklopu Praznika vina Sremič '97, ki ga je organiziralo Društvo vinogradnikov Sremič v sodelovanju s Kmetijsko svetovalno službo Krško, je potekalo tudi ocenjevanje belih In rdečih vin z geografskim poreklom Iz Bizeljsko-sremiškega in Dolenjskega vinorodnega okoliša v Posavskem rajonu. Komisiji, ki sta jo sestavljali podkomisji za bela in rdeča vina, je bilo predloženo v oceno skupno 267 vin, od tega 151 Najbolje ocenjena vina in njihovi predelovalci Najvišjo oceno za vino cviček je dobH vtki Koiman (z Sevnice (16,10). Najvišjo oceno za zvrst mešano rdeče vino so prejeli Ciril Lileg iz Krškega, Bojan Kostevc iz Bizel jskega in Edi Les iz Krškega {vsi 16,02). Najvišjo oceno za vino modra frankonja je dobil domačin Edi šoba iz Krškega (16,78). V konkurenči 84 vzorcev je najvišjo oceno za zvrst mešanega belega vina dobil tudi član ; Društva vinogradnikov Sremič Jurij G rti c z Dovikega (17,00). Diplomo za najvišjo oceno za sortno belo vino -rumeni muškat je prejel Vilko Matjašič • Sromelj (18,04), kar je bila najvišja ocena za vina normalne trgatve na Prazniku vin« Sremič '97. Diplomo za vino pozne trgatve sorte traminec sta prejela Mihaela in Janez Še koran ja iz Bizel jskega. Na ocenjevanju je bil samo ta vzorec pozne trgatve, ki je bil ocenjen z 18,45 točke. To pa je bila hkrati najvišja ocena za vino na prireditvi Praznik vina Sremič '97. vzorcev belih in 116 vzorcev rdečih vin. Ob zaključku ocenjevanja je koordinator komisije dipl.ing. Darko Marjetic povedal, da je kakovost ocenjenih vin primerna tako letini kot tudi znanju, interesom in vloženem delu posameznih proizvajalcev. Kot značilnosti letnika so tudi sorazmerno visoke skupne kisline, kar pa ni vzrok samo letina, ampak tudi prezgodnje trgatve in (ne)ustrezno kletarjenje, in sicer prezgodnji pretoki, nevzpostavljeni pogoji za biološki razkis in neizvedena razkisanja. »Žal pa se še vedno pojavlja preveč napak zaradi slabe posode, nestrokovne predelave grozdja in napačnih kletarskih posegov ter nepravočasnih posegov za preprečitev napak in v končni fazi tudi bolezni,« je še dodal Marjetic. Vseeno pa je po večletnih ocenjevanjih zaznati napredek, saj se predvsem pri sortnih vinih pridelujejo vrhunske kvalitete. V veliko primerov pa tudi vrhunska sorta ni dala ustrezne kvalitete, če njenin potencialom ni sledil vinogradnik in kletar. Na osnovi ocenjenih vzorcev bi kvaliteto ocenili rahlo podpovprečno, posamezna vina pa prav dobra. Na svečani podelitvi odlikovanj za najbolje ocenjevanje vina je vinogradnike nagovoril Lojze Kunej, predsednik Vinogradniškega društva Sremič. Vsem vinogradnikom je čestital ob prazniku vina in dejal, da se jim ne glede na to, kakšno vino so na ocenjevanje prinesli in kakšno oceno so zanj dobili, zahvaljuje za sodelovanje. Dodal je, da so bila vina na ocenjevanju plod prizadevanja slehernega posameznika in ker vinogradniki v srcu dobro mislijo, so torej dobri in pošteni ljudje, so tudi njihova vina dobra. Vse, ki pa z doseženo oceno niso bili zadovoljni, pa je potolažil, da bo jutri nov dan. Še malo pa bo potrebno v roke spet vzeti škarje in pripravljati nov letnik, letnik novih okusov, novih vonjev, letnik novih priložnosti... (GAlez) tel/fax:0608/81-709 pristati na nivo vaše kritike. V primeru predavanja, na temo trženje vina ob vinski cesti, bi človek z vaše strani pričakoval strokovno polemiko. Takšna polemika se ne bi smela spustiti na nivo ocen »čez palec«, koliko kdo zaostaja s svojo temo, koliko in kaj je kdo prebral. V svoji oceni niste navedli niti ene vsebinske pripombe, razen morda dejstva, da je bilo na naši turistično vinski cesti v zadnjih dveh letih veliko narejenega. To je seveda lahko res, vendar zakaj tega ne vedo (čutijo) vsaj člani Vinogradniških društev, če ne že vsi prebivalci našega prostora? Ali ni bilo ravno na predavanju poudarjen pomen zraščanja 3.500SIT7teden takšnega projekta z vsemi obstoječimi in potencialnimi koristniKi tega prostora, kakor tudi pomen promocije? Moje mnenje je, da je bilo predavanje profesionalno pripravljeno in izvedeno, dovolj široko in obenem konkretno, ter kot tako koristno za ljudi, katerim je bilo namenjeno. To sem razbral na obrazih prisotnih že med samim predavanjem, kot tudi v pogovorih z znanci po predavanju. Vedeti pa moramo, da je bilo v dvorani preko 130 ljudi in glede na samo zahtevnost teme predavanja je logično, da vsi niso sledili. Vsi vemo, da recepti za trženje niso mogoči. Z vsem spoštovanjem do vašega dela in znanja, mi je žal, da niste svojega mnenja In vedenja izrazili na predavanju samem. Menim, da bi na ta način lahko prispevali k promociji naše vinsko-turistične ceste. Glede informacij, ki naj bi jih Društvo vinogradnikov Sremič poiskalo na kmetijski svetovalni službi, je odgovor v zahvali predsednika Daištva v isti številki in na Isti strani. Vsi, ki ste prejeli in prebrali vabila na Praznik vina Sremič 97, pa ste seveda seznanjeni, da je pri organizaciji te prireditve sodelovala tudi Kmetijska svetovalna služba Krško. Viktor KOŽAR, Krško Nova Kreditna banka Maribor d.d. je banka s celovito ponudbo bančnih storitev, ki zajema tolarsko in devizno poslovanje, poslovne povezave z več kot 600 bankami, kreditiranje, investicijsko bančništvo, poslovanje z vrednostnimi papirji, premičninami in nepremičninami, leasing posle, finančno svetovanje. Obvladujemo celoten splet storitev, ki jih mora ponujati sodobna in uspešna banka. A to ni vse. Poslujemo z znanjem, izkušnjami in tradicijo odprtosti, zaradi katere naši partnerji postanejo naši prijatelji. Ne ponujamo le svojih storitev, temveč rešitve problemov. Širimo bančno mrežo in jo približujemo tistim, ki nas potrebujejo. In zato lahko zapišemo: ena vodilnih slovenskih bank smo prav zaradi Vas, ki sodelujete z nami. Z letošnjim letom smo prisotni tudi v Brežicah in Krškem. Čisn Računi - Dobri Prijatelji! ^^IvNova KBMdd NAŠ GLAS - Časopis za Posavje in okolico. Izdaja IR inženiring, Krško - Odgovorni urednik: Ivan Kastelic - Stalni člani redakcije: Aleksander Gelb, Emest Sečen, Dani Kovač, Vilko Planine -Komercialist: Borut Šibila - Naslov uredništva: Naš glas, CKŽ 23,8270 Krško - Telefon/telefax: 0608/21-868, telefon: 0608/22-791 - Grafična priprava in tisk: XRB Krško, Zdolska 33. telefon/telefax: 0608/22-145 - Rokopisov in fotografij ne vračamo, pisem bralcev ne lektoriramo, pridržujemo si pravico do krajšanja - Naš glas izhaja vsak četrtek, zadnji rok za oddajo nujnih obvestil je ponedeljek do 10. ure - Naš glas plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 % - Cena posamezne številke 130 tolarjev, za naročnike 110 tolarjev - OGLASI: 1 cm v koloni za ekonomske oglase 1.500 tolarjev, na prvi strani 100 % in na zadnji strani 80 % dražje; razpisi, licitacije ipd. 1.900 tolarjev. Za naročnike mali oglasi brezplačni, za nenaročnike do deset besed 1.300 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 120 tolarjev. Mali oglas ni komercialni oglas. Cene veljajo od 1.4.1996. NAŠ GLAS* 4 - 6, FEBRUAR 1997 IZ NAŠIH OBČIN Upravna enota Sevnica na Interentu Vsako delovno mesto opremljeno z računalnikom « Ugotavljamo, da se je v lanskem letu poslovanje normaliziralo, vzpostavili so se normalni odnosi z občani in tudi pristojnimi ministrstvi. Lahko rečem, da se je delovanje naše upravne enote uvrstilo v svoj prostor, in vsi, ki z njo sodelujejo, vedo, kaj lahko pričakujejo in to potem tudi dobijo,« je na rednem letnem srečanju z novinarji poudaril Joško Kovač, načelnik Upravne enote Sevnica. Na upravni enoti, ki trenutno zaposluje 29 delavcev za nedoločen čas, pet za določen in dva pripravnika, se srečujejo s prostorskimi težavami. Upajo, da bodo v letošnjem letu našli z Občino Sevnica rešitev in razumevanje za dodelitev prepotrebnih dodatnih prostorv in tako rešili neprijetne situacije v posameznih pisarnah, kjer se drenjajotudi po štirje zaposleni. Drug problem pa predstavljajo kadri, ki jih je ob neatraktivnih ponujenih pogojih kar težko dobiti. Tudi za UE Sevnica je bila največja aktivnost v lanskem letu izvajanje t.i. vojne zakonodaje. V januarju 1996 so prejeli več kot 2.000 vlog za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja, prisilnega mobiliziranca v nemško vojsko in vojnega veterana. Vendar pa so po besedah načelnika Kovača ob velikem pripadu zadev in ob številnih težavah poskušali narediti, kar se je največ dalo. V lanskem letu je sevniška upravna enota rešila največ zahtevkov v državi, računajo pa, da bodo veliko večino zadev rešili že v prvem polletju letošnjega leta. V lanskem letu je na upravni enoti potekala tudi široka akcija informatizacije, saj so uspeli vsako delovno mesto opremiti z računalnikom. Večina jih je povezana v mrežo, dva računalnika pa sta priklopljena Internet. Konec lanskega leta so oblikovali tudi lastne strani na Predstavniki Upravne enote Sevnica: Jože Kolar, vodja oddelka za okolje in prostor, načelnik Joško Kovač in Maks Popeiar z oddelka za notranje zadeve. Internetu in so trenutno ena prvih svetovno informacijsko omrežje, upravnih enot, ki je vključena na to (GAIex) Dobovčani bodo imeli svojo občino - drugič Da Dobovčani nameravajo ustanoviti svojo občino smo pred kratkim že pisali in ta njihova želja do danes še ni popustila. Tako lahko pričakujemo nadaljevanje osamosvojitvenega postopka, ki pa gotovo ne bo ravno z rožami postlan. Tega se krajani tudi zavedajo, zato želijo imeti s sedanjo brežiško občinsko upravo karseda dobre odnose, saj navsezadnje potrebujejo tudi njihovo soglasje, kar bi sam proces gotovo dosti olajšalo. Zato so preteklo nedeljo na pogovor povabili celotno občinsko vodstvo z županom, tajnikom, sekretarjem in predsednikom Sveta občine na čelu. V več kot triurnem pogovoru so svoje karte brez skrivanja položni na mizo. Povedali so svoje razloge za ta korak, enako odkrito pa so svoje dvome v upravičenost načrtovanega početja izrekli tudi občinarji. Ti zagovarjajo stališče, da bi morala ostati sedanja občina Brežice nespremenjena, torej takšna, za kakršno so se ljudje odločili na zadnjem referendumu o spremembi lokalne samouprave. « Dobova sploh nima pogojev, da bi lahko postala samostojna občina. Poleg tega, da še zdaleč nima zadostnega števHa prebivalcev, nima niti lastne zdravstvene ustanove ter komunalnega podjetja,« je želje Dobovčanov komentiral župan in poslanec v državnem zboru Jože Avšič, ki ne želi biti zapisan kot župan, ki je zapravil občino. (ES) Društvo invalidov Sevnica Arhitektonske ovire zelo moteče za invalide na vozičkih «Enake možnosti, enaka udeležba«, je bilo geslo letošnjega mednarodnega dneva invalidov, ki so ga 3. decembra obeležili tudi člani sevniškega društva invalidov. Na sprejemu pri sevniškem županu Jožetu Peternelu so spregovorili o evropskih, pa tudi domačih aktivnostih in težavah, s katerimi se srečujejo invalidi. Invalidi se zavzemajo za enake možnosti, njihovo vsestransko vključevanje v politično, socialno in kulturno življenje ter za zagotovitev enakih temeljnih pravic. Zavedajo se, da družba premalo pozna njihovo problematiko, zato so se odločili, da jo bodo redno obveščali. V društvu invalidov Sevnica izdajajo društveni informativni bilten, ki pa zaradi težav povezanih s stroški, ni redno izhajal. Društvo invalidov Sevnica, ki mu predseduje Franci Žveglič, s svojimi skoraj 1.000 člani sodi med največja slovenska invalidska društva. Društvo, ki je bilo ustanovljeno že leta 1974, ima svoje prostore na Glavnem trgu 21 /a (pri občini), kjer imajo uradne ure vsak torek od 15. do 16. ure ter četrtek od 16. do 17. ure. Kot je povedal predsednik Žveglič, tudi županu Peternelu predstavljajo arhitektonske ovire v Sevnici velik problem za Invalide. Dejstvo je, da invalidom na vozičkih ni omogočen neoviran in samostojen dostop do kulturne dvorane, občine in sodišča. Ovire so prisotne tudi na javnih površinah, in sicer pločnikih, pri gradnji novih lokalov in javnih objektov, obstajajo pa celo primeri, da Invalid nima dostopa do lastnega stanovanja. (GAIex) Letna konferenca Občinskega združenja slovenskih častnikov Krško, januarja - Pred dnevi so se na redni letni konferenci sestali člani Občinskega združenja slovenskih častnikov Krško, ki mu predseduje Emest Breznikar. Konference so se udeležili tudi Miha Butara, predsednik Združenja slovenskih častnikov, in sekretar Janko Ljubic ter Boris Starina, predsednik sevniškega občinskega združenja. Predsednik Breznikar je v poročilu poudaril predvsem usposabljanje in obrambne aktivnosti članov, udeležbo in ogled vajetankovskih enot Slovenske vojske v Pivki, udeležbo na tekmovanju v Ljutomerju, kjer so Krčani osvojili drugo mesto v ribolovu, udeležbo na častniškem plesu ter drugih tekmovanjih in srečanjih. V lanskem letu se je dvakrat sestalo tudi predsedstvo občinskega zd ruženja, ki je med drugim razpravljalo tudi o nabavi prapora in orožja. Za letonje leto načrtujejo več predavanj, pohodov in družabnih srečanj, ob tekočih nalogah pa razmišljajo še o izdajanju biltena Občinskega združenja slovenskih častnikov Krško. (GAIex) Pred 80 leti so se Brežice zamajale Brežice, 29. januarja ¦ Brežiška filatelista Vekoslav Krahulec in Fran jo B. Gregi sta včeraj, na osemdeseto obletnico velikega brežiškega potresa dala v uporabo priložnostni poštni žig ter pisemsko ovojnico, na kateri so upodobljena polja učinkov potresa. 29. januarja leta 1917 je potres tako rekoč sredi vojne vihre še dodatno prizadel prebivalce tega mesta. Prvi in obenem najmočnejši sunek se je pojavil ob 9. uri in 23 minut Središče potresa je bilo ravno na območju Brežic, imel pa je moč osme stopnje po MSK lestvici. Materialna škoda je bila zelo velika saj so bile mnoge stavbe močno poškodovane, nekatere pa celo povsem uničene. Veliko ljudi je bilo tudi ranjenih, štiri osebe pa so izgubile življenje. Ljudje si takrat še več dni po potresu niso upali vmiti v svoja bivališča. Spali so v šotorih ali pri oddaljenejših sorod nikih.(ES) V X '*» l;>»8250^ /* # 5. sadjarski dnevi Posavja Jabolka, ki rastejo ob NEK, so zdrava! Največ časa so sadjarji posvetili tehnologiji pridelave sadja -Evrope se ne bojijo, želijo pa si boljše organiziranosti pri prodaji pridelka - Država za obnovo in širjenje sadovnjakov prispeva premalo ________ Artiče, 30. januarja - Sadjarsko društvo Posavja deluje že peto leto, prav tolikokrat pa so organizirali tudi tradicionalne sadjarske dneve v Artičah, kjer pridelovalci jabolk, breskev, hrušk in drugega sadja vsako leto prisluhnejo najvidnejšim domačim, pa tudi nekaterim tujim strokovnjakom s tega področja. Medtem ko so v preteklih letih posvečali največ pozornosti zaščiti in kakovosti sadja ter njegovemu trženju, so se letos znova posvetili tehnologiji pridelave. Tako je v četrtek tekla beseda o vzrokih za nizke povprečne pridelke jablan, o vzgoji mladih nasadov, kemičnem redčenju plodičev ter o optimalnih zasnovah nasadov, ki so temelj za višji povprečni pridelek jabolk. Svetovalka za sadjarstvo pri kmetijskem ministrstvu, Vesna Valant pa je številne sadjarje v dvorani artiškega prosvetnega doma seznanila tudi z uresničevanjem programa razvoja sadjarstva v Sloveniji. Drugi dan druženja, petek, je bil kot po navadi tudi tokrat posvečen novostim proizvajalcev kemičnih sredstev za varstvo rastlin ter varstvu samega drevja pred različnimi škodljivci. Za Naš glas je predsednik Sadjarskega društva Posavja Boris Orešek takole ocenil položaj posavskega sadjarstva: »Posavje Ima v slovenskem merilu četrtinski delež po površinah, po količini pridelka pa je ta že blizu tretjine. Tehnološka raven v Posavju je torej nad slovensko. Boris Orešek Največ, osemdeset odstotkov je jabolk, pomemben delež zavzemajo tudi hruške in breskve, opazen pa je prodor jagod, katere gojijo predvsem zasebniki. Količina breskev in hrušk se že nekaj let zmanjšuje. Teh imajo kmetje le toliko, kolikor jih lahko sami prodajo. Breskev namreč ne gre v hladilnico, ob tem pa se z njihovim odkupom nihče ne ukvarja organizirano. Medtem ko pomen jabolk raste pa kaže, da bodo ljudje, zaradi neugodne cene, hruške sčasoma povsem opustili. So pa vseeno zanimive, saj velja, da je viljamovka iz Posavja najkvalitetnejša. Opažamo tudi, da se površine pod jablano sicer širijo, toda novih sadjarjev ni. Sadovnjake obnavljajo oz. na novo Onesnaženje pitne vode odprlo problematiko vodovodnih sistemov Vodovodna politika zaenkrat še prepuščena slučaju Prav osvetlitev tega problema je bil namen novinarske konference, ki jo Je dva dni po onesnaženju pitne vode na vodovodnem sistemu Žurkov dol -Vranje sklical sevniški župan Jože Petem el. V občini Sevnica je evidentirano 184 zajetij oziroma vodnih virov, z občinskim odlokom o varovanju vodnih virov pa je zaščitenih te 42 zajetij. Od 200 vodovodni) sistemov v občin) je nadzor in upravljanje zagotovljeno le V sami Sevnici, ostalih 70 odstotkov občanov pa vsakodnevno zaužije vodo, ki ni pod (ustrezno in strokovno) kontrolo. Znano je, kako so se v preteklosti gradili vodovodni sistemi, in lahko rečemo hvala bogu, da so se (z lastnimi sredstvi krajanov) tudi zgradili. Ponekod so vodovodni sistemi res pod budnim očesom vodovodnih (vaških) odborov, drugje pa je vse prepuščeno stihiji. Potrebno se je zavedati, da mora s tem nekdo upravljati, nadzorovati in tudi ob lovljatt, kar pa predstavlja za krajane različne pomisleke, od podržavljanja, prisvajanja, do čistega »kaslranja« na njihov račun. Brez nadzora, tako »tehničnega kot zdravstvenega vidka, In ob 20 in več let starih, ponekod tudi že dotrajanih sistemih, je nevarnost toliko večja. Zato je nujno vzpostaviti kvaliteten nadzor na celotnim vodovodnim sistemom v občini, sistem povezati skupaj, v ljudeh pa prebuditi zavest, da se problematika tiče vseh občanov, ki si zagotovo ne želijo podobnih dogodkov, kot se je pred dnevi zgodil v enem od sevrišklh zaselkov. Stanje na omenjenem področju ni nič kaj rožnato, zato si ne zatiskajmo oči. (GAlex) Sevniški bazen ostaja v domačih rokah Z racionalizacijo poslovanja spraviti bazen na ničlo Na zadnji lanski seji nadzornega odbora je tekla razprava tudi o problematiki sevniškega bazena, ki že več let posluje z izgubo. Nadzorni odbor, ki mu namesto odstopljenega predsednika Ogorevca predseduje Bojan Rugelj, je naložil Odelku za družbene dejavnosti, da skupaj s Športno zvezo Sevnica pripravi natančen pregled prihodkov in odhodkov v zvezi z obratovanjem bazena in podatke primerja s finančnim poslovanjem ostalih podobnih bazenov. To tematiko so obravnavali tudi skupina in izvršilni odbor sevniške športne zveze ter Odbor za kulturo in šport, nazadnje pa tudi občinski svet Tako športna zveza kot Odbor za kulturo in spon: sta nasprotovala morebitni oddaji kopališča v najem zasebniku, kar so podprli tudi občinski svetniki. Mnogi so celo menili, da je potrebno bazen obdržati v domačih rokah, kajti le tako bo zagotovljena kakovost in tudi varnost kopalcev. Bazen mora služiti svojemu namenu, športna zveza pa mora celoten kopališki kompleks upravljati kot dober gospodar. To pa je mogoče le z racionalnim poslovanjem, ki ga občinski svet priporoča ŠZ, ta pa naj imenuje tudi odbor za gospodarjenje, ki bo strmel k izboljšanju poslovanja oziroma k temu, da se poslovanje bazena spravi na ničlo. Slišati je bilo tudi možnost, čeprav svetniki o tem niso sklepali, da SZ odkupi od Gostinskega podjetja Sevnica gostinsko opremo in tako več iztrži z najemnino za lokal. (GAIex) Višja cena zemeljskega plina Sevniški občinski svet je na zadnji seji dal soglasje Javnemu podjetju Plinovod Sevnica k podražitvi zemeljskega plina za količine prevzete od 1. januarja 1997. Ljubljanski Geoplin je namreč z novim letom povišal ceno zemeljskega plina za 5,3 odstotka, kar znese 1,10 SIT na kubični meter. Tako se cena zemeljskega plina za široko potrošnjo iz 26,80 SIT poveča na 27,90 SIT/m3, cena za ostalo potrošnjo in ogrevanje poslovnih prostorov pa se poveča iz 30,25 na 31,35 SIT/m3. Vse ostale cene iz Tarifnega pravilnika ostanejo iste, prav tako tudi občinska taksa v višini 2,55 SIT/m3. (Galex) CENTER SANA Bohoričeva II, Krško, Telefon 21 687 V centru SANA vam nudimo: - VSE ZA NEGO IN OSKRBO STOM - VSE ZA NEGO INKONTINENTNIH - INVALIDSKE VOZIČKE - SOBNA STRANIŠČA - BOLNIŠKE POSTEUE - PRSNE PROTEZE - RAZNE ORTOPEDSKE PRIPOMOČKE - VSE ZA NEGO NEPOKRETNIH IN BOLNIH - VRŠIMO MERITVE KOMPRESIJSKIH NOGAVIC - BREZPLAČNO MERJENJE KRVNEGA PRITISKA V programu je tudi posvetovalnica za STOMISTE z obiskom zdravnika specialista Obiščite nas v CENTRU SANA Bohoričeva 11 zraven stavbe ZZZS DELOVNI ČAS: vsak dan od 8 - 16 ure sobota od 8 - 12 ure sadijo tisti, ki imajo recimo hektar do dva, a ugotavljajo, da jim ta površina ne prinaša zadosti dohodka. Tistih, ki bi zasajevali svoj prvi hektarje torej zelo malo. Investicija namreč znaša do pet milijonov po hektarju, kar pa ne zmore vsak. Država sadjarstvo sicer podpira, doda njena podpora znaša 600 do 800 tisoč tolaijev po hektarju, kar ne dosega niti 20 odstotkov celotnih stroškov. Strategija razvoja sadjarstva je vdržavi sprejeta, vendar ga ne podpira v tolikšni meri, kot recimo vinogradništvo. Zato se bomo v EGS težko enakopravno vključevali, saj bi najprej morali povečati površine, obnoviti stare sadovnjake ter zamenjati določene sorte, po drugi strani pa smo v infrastrukturi goli in bosi. V Posavju razen Agrokombinatove, ki je že stara, praktično ni sodobnih hladilnic, sadjarji pa niso dovolj dobro povezani. Prva posavska zadruga, ki je zrasla iz našega društva, je sicer ustanovljena, toda brez začetnega kapitala. Gre bolj za entuziazem.« Naj še dodamo, da je posavsko sadjarstvo izvozno usmerjeno. Nekoč je največji trg predstavljal Zagreb, po osamosvojitvi Slovenije pa je na področju prodaje zavladala velika kriza. Zadnji dve leti gre na bolje, veliko sadja roma v Bosno in Hercegovino, Dalje na 6. strani GOSPODARSTV NAŠ GLAS, 4 - 6. FEBRUAR 1997 © OBMOČNE OBRTNE ZBORNICE POSAVJA Tekstilci Vse člane sekcije tekstilcev vabimo, da si ogledate sejem mode oziroma sejem pletenin, usnjenih oblači, krznenih izdelkov in modnih dodatkov MODIT - MILANOVENDEMODA, ki bo potekal od 28. fenruarja do 4. maraca 1997 v Milanu. V tem italijanskem mestu pa bo od 3. do S. marca tudi sejem tekstila in dodatkov MODA M. Cena je 390 DEM v tolarski protivrednosti. Ogled, ki ga organizira Kompas Holidays. traja tri dni. Prav tako si lahko s Kompasom ogledate tudi mednarodni sejem tkanin za konfekcijo PREMIERE VISION, ki bo od 7. do 10. marca v Parizu. Tridnevni program stane 990 DEM, štiridnevni pa 1.170 DEM v tolarski protivrednosti. Avtoprevozniki Vse avtoprevoznike prosimo, da na svojo zbornico čimprej vrnejo prijavnice k preizkusu znanja za pridobitev licence, ker moramo le-te odposlarj Ministtvu za promet in zveze, In sicer Komisiji za preizkus strokovne usposobljenosti za pridobitev licenc za prevoze v cestnem1 prometu. Komisija vam mora 20 dni pred izpitom dostaviti učno gradivo. Prosimo vas tudi, da nam vrnete prijavnice za seminar, v kolikor se le-tega želite udeležiti. Seminar ni obvezen, je pa priporočljiv, ker boste na njem obravnavali teme, katere bo vseboval kasnejši izpit. Naj vas opozorimo, da je predviden datum preizkusa strokovne usposobljenosti 1. april 1997. V kolikor bo prišlo do spremembe, boste o tem pravočasno obveščeni. Izpit pa je možno opravljati tudi v Ljubljani. Sejem »Za zdravo življenje z naravo senior« Celjski sejem objavlja razpis za vse razstavljalce, ki želijo sodelovati na sejmu ZAZDRAVO ŽIVLJENJE Z NARAVO SENIOR. Sejem bo potekal od 18. do 22. junija 1997. Letošnji sejem nosi naslov: •¦Poskrbimo za zdravje že danesl« Na sejmu se lahko predstavite v naslednjih panogah: predstavitev zdravilišč in turističnih agencij ter reklamnih centrov, predstavitev naprav in pripomočkov za razgibavanje, bio-savne, blatne kopeli, ozonske terapije, predstavitev masaž nih in ortopedskih pripomočkov ter nege telesa (električnih in elektronskih aparatov, zračnih kopeli in akupunkturnih aparatov in priprav), predstavitev kozmetike (biofarmacevtskih preparatov in pomožnih zdravilnih zelišč, izdelkov za nego obraza in nog, za nego ust in zor, arom), predstavitev društev in izdelkov domače obrti, predstavitev hobby programov (vrtnarjenje, ribolov, lov, tehnična sredstva), predstavitev časopisov in založb ter strokovne literature in predstavitev različnih zbirk. Posvet o davčni napovedi za leto 1996 Območna obrtna zbornica Brežice organizira 10. februarja 1997 ob 16. uri v Domu obrtnikov Brežice posvet na temo Davčna napoved za leto 1996, ki bo obravnaval sestavo bilance uspeha in stanja, izdelavo davčne napovedi, dokončen obračun prometnega davka, poročilo o izplačanih plačah in drugah prejemkih delavcem, obračun amortizacije ter druga aktualna stanja ob sestavi poročil. Prosimo, da nas v primeru interesa obvestite. Kotizacijo za posvet bo za člane krila Območna obrtna zbornica Brežice. GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE OBMOČNA ZBORNICA POSAVJE Priprava na preizkus strokovne usposobljenosti za poslovodje Vse tiste, ki bi želeli delati kot poslovodje ali voditi lastno trgovino in imate V. stopnjo izobrazbe neustrezne smeri, vabimo, da se udeležite seminarja, katerega namen je pripraviti kandidate na preizkus strokovne usposobljenosti za opravljenje trgovinske dejavnosti. Seminar traja 8 dni oz. 52 pedagoških ur v popoldanskem času oz. ob sobotah dopoldne. Seminar bo organiziran, če bo zadostno število prijavljenih - manjka le še nekaj udeležencev. Vse zainteresirane prosimo, da se za dodatne informacije obrnejo na Območno gospodarsko zbornico Posavje. Strokovna usposobljenost za cestno-prometno dejavnost GZS OZ Posavje je s Centrom za tehnološko usposabljanje organizirala seminar »Priprava na preizkus strokovne usposobljenosti za pridobitev licence v cestnem prometu«. Seminar je potekal v času med 27. januarjem in 31. januarjem 1997 v Hotelu Sremič v Krškem. Iz Posavja se je za ta seminar prijavilo 24 kandidatov. Prisotni so obravnavali pomembnejše predpise v cestnem prometu, organizacijo, upravljanje, vodenje in ekonomiko v cestnem prometu, tehniko in tehnologijo v cestnem prometu, varnost in varovanje okolja, prevoz oseb in stvari ter carinska vprašanja. Zaradi velikega števila zanimanja za seminar bomo v naslednjih mesecih organizirali ponovitev seminarja seveda, če bo najmanj 20 prijavljenih kandidatov. Vse ostale informacije v zvezi s seminarjem dobite na OGZ Posavje, tel.: 22-387. Zahtevki za dodelitev kontingentov Obveščamo vse članice, da ni potrebno vlagati zahtevkov za dodelitev kontingentov za uvoz tekstila in tekstilnih izdelkov iz držav, s katerimi ima Republika Slovenija bilateralne sporazume o prosti trgovini. Te države so: članice EU, CEFTE in EFTE, Republike Makedonije, Bolgarije, Estonije, Latvije In Litve. Potrdila o poreklu vina pri izvozu Ministrstvo za kmetijstvo nas je obvestilo, da zaradi specifičnih zahtev pri varstvu porekla grozdja in vina Evropska unija zahteva potrdilo o poreklu blaga potrjeno s strani slovenske organizacije za oceno vina. V skladu z veljavno zakonodajo s tega področja, t.j. 26. člena Zakona o vinu (UL št. 16/74 in 02/86) se sme z geografskim poreklom vina označiti le vina z značilnimi lastnostmi določenega območja, če priglasijo proizvajalci teh vin predpisane podatke v register proizvajalcev grozdja in vina, ki ga vodijo pooblaščene organizacije za oceno vina. S slovenskim poreklom ni možno označiti več vina, kot ga je bilo dejansko pridelano in s prijavo pridelka prijavljeno na območju Slovenije. Pooblaščene organizacije za oceno vina v Sloveniji so: Kmetijski inštitut Slovenije, Kmetijski zavod Maribor, Kmetijsko veterinarski zavod Nova Gorica. Ministrstvo meni, da mora v skladu z veljavno zakonodajo s tega področja, tudi za ostale države predhodno potrditev porekla opraviti pooblaščena organizacija za oceno vina. Potrditev porekla s strani GZS ali samega izvoznika je možna le po predhodni potrditvi s strani pooblaščene organizacije za oceno vina. K potrdilu o poreklu vina torej izvoznik priloži potrdilo pooblaščene organizacije za oceno vina. V sevniški tekstilni šoli tudi frizerski program _______Kaže, da bo za novo smer med osmošolci precej zanimanja Krško, 28. januarja - Uradni razpis za vpis v slovenske srednje šole bo izšel 12. februarja in v njem bo tudi možnost usposabljanja v dveh oddelkih za poklic frizerja. Program bo stekel v sevniški Srednji tekstilni šoli in tamkajšnja ravnateljica Alenka Žuraj pravi: »Veseli me, da smo poleg programa za tekstilce dobili še možnost za poklicno usposabljanje frizerjev. To pomeni širitev šole, če pa imajo učenci možnost izbire med vsaj dvema programoma, to vendarle prinaša določeno stabilnost. Z odobritvijo programov se seveda pravo delo šele začne. Te zadeve bodo šle postopoma, raslo bo z letniki, od prvega dalje in pri tem računamo tako na pomoč lokalne kot širše skupnosti. V teh dveh oddelkih bo potekal celoletni program za 60 otrok.« Sevniška srednja tekstilna šola je že svoje dosedanje prostorske stiske reševala z dvoizmenskim poukom, vendar pravi, da ob ustreznem vpisu in s prizidkom za novo telovadnico in nekaj učilnic, ne bo težav. Glede na to, da je program razporedila država, je dolžna pomagati pri zagotavljanju minimalnih pogojev. Žurajeva: »Če bo dovolj kandidatov za vpis, se bomo takoj lotili bitke za vstop v proračunske programe.« Jasno je, da se ob tako okleščeni tekstilni industriji, kot jo imamo v Posavju, in ob siceršnji krizi, šolajoči se mladini ne obeta ravno zaposlovalni raj. Zato smo nekoliko povprašali po dopolnjevanju programa za tekstilce in po kakovosti bodočih frizerskih kadrov. Alenka Žuraj: »Zadnja leta se vseskozi borimo, da bi poklic šivilje in krojača prenehali povezovati s konfekcionarstvom. Mi že šest, sedem let izobražujemo na obrten način. Delamo tudi na nadgradnji in več kot polovica tistih naših deklet, ki zaključijo izobraževanje, uspešno nadaljuje šolanje. Moja vizija je tudi, da bodoče frizersko usposabljanje nadgradimo s kakšnimi kozmetičaskimi znanji in še s čim. Res so krize v zaposlovanju vsepovsod, a mi ne smemo gledati na to, saj ne smemo otrok pustiti na cesti! Za mladino je treba poskrbeti. Če so v šoli, delajo, se učijo, vzgajamo jih in mislim, da bi se, če bi s tem dejansko za določen čas prenehali, šele pokazalo, kako ogromen delež ima šola pri zaposlovanju mladih. Tudi v zahodni Evropi šola izpolnjuje socialno funkcijo, pa se tudi borijo z nezaposlenostjo.« (Ika) Dr. Glas o položaju in razvojnih možnostih regije Apel posavskih gospodarstvenikov Vladi RS Krško, 30. januarja -Območna gospodarska zbornica Posavje je na posvet o položaju in razvojnih možnostih regije Posavje povabila dr. Miroslava Glasa, profesorja na ljubljanski Ekonomski fakulteti, ki je na osnovi sodobnih znanstvenih spoznanj in spoznanj iz prakse v uvodu poudaril pomen in odgovornost regije same. To pomeni, da mora vsaka regija, in ne le Posavje, samo in skupaj favorizirati zastavljene in enotne cilje, kar pa je po Glasovom mnenju možno le s t.i. razvojno koalicijo, v kateri morajo sodelovati vsi zainteresirani subjekti, občine in znanstveno raziskovalne institucije. Udeleženci posveta so soglašali z že znanim dejstvom, da ima regija Posavje pozitivne resurse razvoja, saj jo čakajo investicije, vredne skoraj 1,6 milijarde DEM, zato jih morajo kot dejavniki v regiji tudi maksimalno izkoristiti. To pa je možno le ob skupnem povezovanju in komuniciranju znotraj regije, koordinacijska vloga pa je zaupana gospodarski zbornici. Gospodarstveniki so v razpravi o predvidenih investicijah izpostavili izgradnjo verige HE na spodnji Savi in ob tej priložnosti naslovili apel na Vlado RS za čimprejnjo podelitev koncesij, pogodbo pa si želi Posavje v luči obojestranskih interesov pred podpisom tudi ogledati. Podobno zahtevo so posavski župani konec leta 1995 že naslovili na ministra Pavla Ganterja oziroma Ministrstvo za okolje in prostor RS, ki so mu očitale, da posavske občine, v katerih naj bi bilo zgrajenih šest hidroelektrarna, ob pripravi uredbe o koncesiji ni nihče pozval k sodelovanju, zato sedaj zahtevajo, da sodelujejo kot enakopraven partner z državnimi organi v vseh fazah do podpisa pogodbe oziroma izdaje koncesije. Pred časom so o gospodarskem stanju in razvojnih možnostih Posavja razpravljali tudi člani Območnega združenja seniorjev za Posavje, Krško in Upravnemu odboru GZS -Območni zbornici Posavje posredovali tri predloge. Združenje posavskih seniorjev, ki izreka vso podporo županom posavskih občin pri ponovnem formiranju Sveta posavskih občin, predlaga, da se pri območni gospodarski zbornici ustanovi strokovna ekipa z nalogo, da enkrat tedensko prouči gospodarske in druge probleme Posavja ter da v zvezi s tem izoblikuje strokovna mnenja in podlage za nadaljnje razprave. Hkrati pa naj ta ekipa tudi nudi pomoč delovnim in drugim organizacijam. Glede na to, da se v Posavju predvidevajo večji posegi v prostor, ki jim bodo sledili tudi številni projekti (ki bodo delno spremenili pododbo Posavja), seniori predlagajo, da vsi takšni razvojni projekti, ki bodo temeljili na povezanosti Posavja kot regije oziroma jutri pokrajine, postanejo predmet široke in strokovne obravnave v strokovni ekipi, ki jo naj v ta namen izoblikuje gospodarska zbornica. (GAIex) Tatjana Lubej, vodja PE Izletnik Krško »Mesto potrebuje učinkovito avtobusno povezavo« Ce bomo čakali na obvoznico, pa naj bo zgranjena v predoru ali po Savi, potem bo promet po Krškem kmalu zadušil mesto «Promet po Krškem bi moral ostati tak, kot si ga je Kostak zamislil v času zapore na CKŽ. Tisto je bilo idealno. Z obvoznice na Hočevarjev trg, po Bohoričevi pa nazaj. S tem smo se ognili prometnim zamaškom, ki jih je dopoldne v starem mestnem jedru (na CKŽ) vsaj nekaj hkrati in tudi mesto je lepo, zato ga je škoda kaziti s pretiranim prometom.« Tako so prepričani avtobusni prevozniki. Hočevarjev trg sicer res ni najbolj primeren kraj za avtobusno postajališče. A brez škode bi ga lahko premaknili na prostor pod hribom pri sodniji in občinski zgradbi. Tako bi potniki še vedno imeli »na dosegu roke« vse uradne ustanove, v katere so namenjeni, postajališče avtobusov pred pošto v Krškem pa ne bi več bilo v napoto sebi in vsem ostalim udeležencem v cestnem prometu. Slej ko prej bodo tudi lastniki vrtov pod Trško goro odkrili, da na svojih gredah pridelajo predvsem in največ svinca iz avtomobilskih izpušnih plinov in ostalih emisij. Tatjana Lubej, vodja Poslovne enote Izletnik Krško pa v imenu vseh avtobusarjev dodaja: »Mesto potrebuje učinkovito organiziran promet in dober mestni avtobusni prevoz, samo v Krškem je v sedanjih pogojih to nemogoče zagotoviti. Težave se začnejo že na križišču pred hotelom Sremič, kjer avtobus porabi tudi deset minut za to, da se vključi na Cesto 4. julija. Nato se zatakne še pri Podmornici, da o križišču na koncu mosta pri semaforju niti ne govorimo.« Tatjana Lubej ne pozna predlagane prometne ureditve, ki naj bi jo uresničili hkrati z gradnjo krške avtobusne postaje, pa je zanjo zmanjkalo denarja. Avtobusi naj bi na postajo zavijali v križišču pred Podmornico - proti Labodu. Pri Elektrodistribuciji bi šli proti Savi in pod mostom mimo tržnice na postajo. Gotovo je sicer, da bi potem tudi križišče pri Podmornici moralo imeti semafor ali vsaj drugačen prometni Tatjana Lubej, vodja Poslovne enote Izletnik režim, a o tem bi se lahko pogovarjali šele, ko bo zgrajena dovozna pot. In te se očitno v vseh teh letih ni dalo zagotoviti? Ker ni učinkovitega mestnega avtobusnega prometa, saj ljudje pridejo prej peš z enega konca mesta na drugega, kakor pa dočakajo avtobus, ujet v prometnem zamašku, se gneča osebnih avtomobilov še povečuje. Še več je t.i. mirujočega prometa in nepravilno parkiranih avtomobilov. Saj končno: če se mora človek pripeljati z avtom, če mu ne pomaga niti, da je pripravljen prehoditi kar precejšen kos poti od parkirišča do mesta, kamor je namenjen, ker parkirnega prostora preprosto ni, potem pač pusti vozilo, kjer se mu zdi najbolj varno. Za kratek čas, ki se pa čakajočim zdi neskončno dolg. Izletnik pripravlja posebno ugodnost, cenejše vozovnice za mestni promet (v predprodaji). Če bi se pa še v Krškem recimo spomnili kakega programa javnih del in skušali popraviti vsaj tisto, kar se da... (Ika) NAŠ »LAS, 4 - 6. FEBRUAR 190? TEMA TEDNA Tema tedna: država v vojni za varnost? Med zasebnimi avtobusa rji in avtobusnimi podjetji Zasebni avtobusarji grozijo tudi z ustavnim sporom in zaporo Poiskala nas Je skupina zasebnih avtobusarjev, nam zagotovila, da je z njihovimi avtobusi (tehnično) vse v redu, da so pač po drugi strani boljši od konkurence (velikih podjetij) in da se pri tem poskusu tlačenja ne bodo dali. Pravijo, da ne zahtevajo zase nobene prednosti, ampak da bo dovolj le, če jih bodo obravnavali enakopravno s konkurenco. Zavedajo se, da prevažajo ljudi in da gre za občutljiva vprašanja, a pripravljeni so našteti vrsto dokazov o tem, da argumenti, s katerimi razpolaga javnost, zlonamerno prikazujejo v slabi luči predvsem zasebne avtobusarje. Podjetja pa seveda tarnajo, da vozijo zasebniki po istih progah pet minut pred njimi in jim poberejo potnike. Kaže, da brez ostrega spopada, ki ga napovedujejo zasebni prevozniki, ali brez ponovne smiselne razdelitve dohodkovnega kolača (čeprav s ponovno delitvijo koncesij) ne bo šlo. Pa še nekaj: za prostor na posameznih linijah se borijo tudi velika avtobusna podjetja med seboj, saj hoče vsak vladati na svojem dvorišču brez konkurence. Ob tej prometno varnostni problematiki pa morda nehote tone v ozadje še ena bolečina. Odkar so mnoga podjetja zaprla svoja vrata in poslala delavce domov, so usahnili delavski prevozi. Podjetja več ne subvencionirajo avtobusnih linij, potnikov ni dovolj za ekonomsko pokritje in avtobusni prevozniki počasi ukinjajo nerentabilne proge. Posledica: posamezni odročni kraji ostajajo brez avtobusne povezave s centri. Žrtve so predvsem srednješolci. Na Kozjanskem se lahko zgodi, da ne bo ostala nobena sobotna, nedeljska ali večerna linija. Tudi drugje ne kaže bolje. Končno, če pogledamo parkirišče pred krško Celulozo: kdaj ste pa nazadnje videli na njem gnečo? Nekoč so ob izmenah tja ljudi vozile kar procesije avtobusov. Zakaj se šolarji raje odločajo za zasebni avtobus? Kaj Joto Hudina, 2. letnik Srednje gradbene šole: »Fino je s tem pravijo dijaki, potniki? nismo na Integralu dobili potrdila, da moramo na avtobus.« Tanja Us z Zgornjih Jesenic pri Šentrupertu se vozi v 4. letnik srednje ekonomske šole - z avtobusnim prevoznikom Mrgole -Novak: »Prej sem morala peš do vlaka v Mokronog, medtem ko mi avtobus stoji skoraj pred hišo. Dnevno prihranim vsaj pol ure v eno smer, pa še ceneje je.« Damjan Kolovrat iz Krmelja se avtobusom. Na dosedanji liniji smo šli vsakič dvajset minut prej (odhajamo ob 6,50), presedali smo dvakrat, medtem ko sedaj samo enkrat.« Jožica llijaž s Pisec hodi v zdravstveno šolo: »Na redni liniji je vozi v 4. letnik Srednješolskega centra: »Prej sem potoval z avtobusom do železniške postaje (do Pijavc), nato pa z vlakom preko Trebnjega. Dnevno prihranim uro časa in cena je ugodnejša, ker plačujemo po dnevih. Kakšni so šoferji? Mislim, da so kar dobri dečki, pravi »užigovci«, če lahko tako rečem. Tudi za pijačo dajo, če je treba. A kaj pijemo? Seveda vsi zdravo živimo in pijemo samo brezalkoholne pijače.« Danilo GraČner, voznik pri Mirt toursu Blanca: »Vožnje smo navajeni v vseh pogojih že iz službe pri Izletniku. Šest let sem bil tam v glavnem skakač, tukaj pa je proga redna. Otroke pripeljemo čim bližje k šoli, da se ne izpostavljajo v prometu, kakšni so potniki? Reči moram, da takšnih šolarjev, kot jih imamo na tej progi, še nisem imel. Dijaki so zelo v redu, ne zamujajo, ne sitnarijo, ne razgrajajo, ne delajo škode na avtobusu. Če bo tako še naprej, bo zelo ugodno voziti. Žal šola nima pravega postajališča, ga pa obljubljajo. Vsako jutro vozim z Blance v Dolenjo vas, Artiče, Dečna sela, Brežice, Čatež, Cerklje, Kostanjevico, Šentjernej, v Maharovcu desno proti Dragi, na Otočec, v Mačkovcu na kmetijsko šolo, nato k Šolskemu centru v Novem mestu in na parkirišče pod novomeško avtobusno postajo.« Alenka Žuraj, ravnateljica STŠ Sevnica: »Pokrivamo 14 občin, kar pomeni polmer preko 100 km. Res imamo tretjino učencev vsako leto v dijaškem domu, kjer jih tudi vzgajamo, saj so to samo naši učenci. Sevnica je dostopna z železnico, približno tretjina naših otrok je vezanih na vlak, tretjina pa na avtobusni prevoz. Svoje urnike zelo prilagajamo prevoznim možnostim učencev in bistvenih težav zadnja leta ni bilo. Sedaj pa je nastal problem na dolenjski strani. Po Mirenski dolini so Gorjanci ukinili nekatere linije in tu se bo treba pogovoriti in poiskati rešitev.« bilo dražje, gneča je bila večja, pozno smo prihajali domov (med 16. in 16,30), učili smo se ponoči, zjutraj, kakor kdo. Kako smo zapolnili čas med čakanjem v Novem mestu? Avtobus prej ni hodil po nas pred šolo, ampak smo morali imeti 15 minut časa, da smo prišli na postajo. Vedno nam tudi učitelji niso dovolili predčasno zapustiti pouka in potem smo čakali naslednji avtobus. Dokler 6& Boštjan Krošelj s Sromelj (zadnji desno na barvni sliki z naslovnice) hodi v 3. letnik lesne šole srednješolskega centra: »V Brežicah prestopamo, v vsako smer prihranim uro časa, cena pa je pol nižja.« Barbara Kovač iz Črešnjic (druga vrsta, druga z leve na naslovnici): »Iz Črešnjic se ne da z javnim prevozom, razen sedaj, ko imamo organizirano tole linijo. Prej sem se lahko peljala kvečjemu s sestrinim fantom, ki se je vozil na delo v Novo mesto.« %fe Valantlčevo17, 8000 Nino mesto Telefon:+386 68723174, 323300 Teleta*+386 00/342 004 Cat oddajanja: Ob sobotah oddajamo doktor nas boste klicali. Vsak dan oddajamo med 5.30 In 24.00 uro. SEVNICA frekvenca: 96,7 MHz 105,2 MHz Naše oddaje lahko poslušate vsak dan med 8. in 19. uro, ob sobotah med 8. in 24. in ob nedeljah od 8. do 17. ure. Peter Mirt, Mirt Tours Blanca je očitno na čelu tukajšnjih šoferjev: »Najbolj bistvena je varnost, saj otroke pripeljemo do šole in jim ni treba trikrat presedati, tako kot doslej. Mi jih pripeljemo na Trško goro, k šoli in nato še k srednješolskemu centru. Tudi odpeljemo jih tako. Cena je pri nas nižja. Če vzamemo za primer Sromlje: od tam se je dijak pripeljal do Brežic, tam je presedel na avtobus za Novo mesto, v mestu pa še na onega za Trško goro. Kupiti je moral kar tri mesečne vozovnice od dveh različnih avtobusnih podjetij - za skupno 21.000 tolarjev mesečno. Ne glede na to, koliko šolskih dni in voženj je v mesecu pa decembra recimo ni pouka od Božiča dalje, februar bo imel le 15 dni pouka, junija bo le nekaj šolskih dni. Ce pomislite, da imajo pri hiši dva srednješolca... Pri nas obračunavamo dnevno ceno in jo pomnožimo s številom šolskih dnevov. Za največ šolskih dni v mesecu (22) je cena vozovnice pri nas 12.800 tolarjev, februarja pa bo stala le 8.500 tolarjev. Naše odhode in prihode smo vezali na začetek in konec pouka. Zjutraj pride prvi avtobus do predure (6,55), drugi pa pred prvo uro (7,40). Vračamo se pet minut po končani šesti in nato še po sedmi šolski uri. Krenemo izpred šole, dijaki se samo oblečejo in gredo domov. Ni možnosti postopanja po mestu, posedanja po okoliških lokalih, nevarnosti v mestnem prometu... Prisiliti ne moremo nikogar, a kdor hoče, je lahko kmalu doma, medtem ko so doslej tisti, ki niso imeli sedme ure, vseeno morali počakati avtobus. Ta je odpeljal po sedmi uri pa pika. Prvi avtobus je v Brežicah že ob 14,40, naslednji pa uro kasneje. Prilagajamo se tudi spremembam šolskega urnika. Kako cena pokriva stroške? Seveda širša javnost ne ve, da ministrstvo za promet in zveze sofinancira dijaške prevoze. Tudi mi, registrirani prevozniki, z obrtnimi dovoljenji smo lahko zaprosili za ta sredstva in ko smo jih dobili, smo dijakom lahko znižali ceno vozovnice. Kar pa zadeva pokritost prog: kaže, da bo treba dodati še en avtobus, saj ob konicah (ob ponedeljkih zjutraj in petkih popoldne, ko se vozijo v dijaške domove in nazaj domov) dva ne zadostujeta. Sicer pa je vožnja dokaj lagodna, sedežev je v glavnem dovolj, predvsem pa tudi če jih zmanjka (imamo registrirana tudi stojišča) za kratke relacije od zadnjih postaj, nihče ne reče ničesar. Zelo so fer. Ko smo začeli, je marsikdo zlobno napovedoval, da ne bomo dolgo zdržali in marsikdo ni upal skleniti pogodbe o prevozu z nami. Po nekaj mesecih uspešnega dela pa so ljudje začeli množično klicati k nam in bi radi prestopili, a sedaj je že stiska s prostorom in jih moramo žal del odkloniti.« Peter Mirt je samostojni podjetnik, ima tri avtobuse, še z dvema pa ima sklenjeno pogodbo o prevozu. To pomeni, da na njegovih progah vozi tudi pet šoferjev, dodaten zaslužek pa si poišče v sodelovanju z Mladinsko turistično poslovalnico, ker je veliko prevozov iz Novega mesta v Ljubljano, na oglede mesta, gledaliških predstav... Zjutraj ob osmih krenejo in so do trinajste ure zopet nazaj. Kako so ljudje zadovoljni? Mirt: »Moj zadnji voznik, ki je k meni presedlal z Izletnika, mi je poočital, češ zakaj ga nisem prej vzel k sebi. Sedaj lahko več dela in zasluži toliko, da družini zagotovi tisto, kar potrebuje. Saj mu ne morem dati iz svojega. Poslujem tako, kot vsako podjetje, imam stroške. A če mu lahko dam več dela, lahko on več tudi zasluži in podjetje ima več od tega Žal skušajo še vedno obdržati monopol velika podjetja. Sem mlad podjetnik, prej sem sedem let in pol delal pri Izletniku v Sevnici kot mehanik. Spremljal sem dogajanje in sedaj skušam izboljšati tisto, kar ml takrat ni bilo všeč. Saj sama zakonodaja niti ni tako napačna, a vsa tolmačenja, ki nam jih pošilja ministrstvo za promet in zveze so pisana na kožo večjim podjetjem. Ščitijo jih, nam pa skoraj ne dovolijo nikakršnega dela. Sem v odboru slovenskih voznikov v Ljubljani in preko njega pritiskamo na državni zbor, da si izborimo enako pravico do dela. Gre za linijske prevoze, čeprav nam prosti prevozi v cestnem prometu omogočajo zaslužek, a še tega bi nam radi prepovedali s svojimi tolmačenji zakonov. Poglejmo primer ministrstvo trdi, da kjer poteka linijski prevoz ne sme biti nikakršnega prostega prevoza. Če pogledamo vozne rede, ki so jih pred leti registrirala velika avtobusna podjetja v Sloveniji, potem je ni relacije, ki je ne pokriva linijski prevoz. To torej pomeni, da noben drug avtobus ne sme nikjer pobrati potnika in potnik si ne sme izbrati sam prevoznika, ki mu najbolj ustreza. Novak in Mrgole sta očitno solastnika: »Voziva na relaciji Tevče, Šentjanž, Novo mesto in Sevnica, Šentjanž, Novo mesto. Odločba o prepovedi vožnje naj bi nama začela veljati 3. 1. 97, a to je neupravičeno. Zakon je napisan tako, da dovoljuje posebni javni prevoz, ministrstvo za promet In zveze ter inšpekcija pa si ga razlagata po svoje. Voziva kljub prepovedi, ker imava pogodbe z dijaki in z ministrstvom za šolstvo. Imam podatke, da sta se pred kratkim prevrnila avtobusa na postojnskem in koprskem območju, pa nikjer ne piše čigava sta bila. Če bi bila zasebniška, bi to zanesljivo razbobnali. Vsakdo izmed nas, ki se mu zaupa odgovornost za vožnjo ljudi, ima 5 do 10 let prakse. Za podjetje sem (Novak) znal delati, deset let sem podpisoval tehnično brezhibnost vozil, za sebe pa ne bi znal?« Franbus d.o.o. predstavljata Cizerte in Jurglič, vozita na relaciji Studenec, Raka, Bučka, Škocjan, Doljne Dole, Zbure, Novo mesto: »Del proge Studenec - Bučka doslej ni bil pokrit. Nekoč jih je vozovnica stala 12.500, sedaj pa plačajo za 20 voženj na mesec 8.200 tolarjev. Karte zaračunamo v skladu s številom šolskih dni. Kakšen razplet spora pričakujemo? Imeli smo obisk inšpekcijske službe, dobil sem zapisnik, ki ga nisem hotel podpisati, napovedal mi je odločbo. Mislim, da bomo problem reševali vsi skupaj.« Peter Mirt, član delovne skupine šoferjev v Ljubljani: »Ravno danes imamo sejo, štartali bomo na najvišje mesto, tudi ustavni spor bomo sprožili, če bo treba. Ne bomo se odpovedali niti cestni zapori. Šoferji imajo enake probleme po vsej Sloveniji in nekateri so se tega nameravali lotiti že zdavnaj. Mi bi pa le radi razrešili problem po mirni poti. Če pa ne bo šlo drugače, bomo uporabili tudi zaporo in takrat se bo Vozniki se ne dajo... videlo, da nas je v Sloveniji veliko, da smo sila in imamo veliko (okrog 300) zaposlenih. Povprečno ima vsak 3 - 5 avtobusov in toliko voznikov. Držimo se vseh zakonskih določil, a nemogočim zahtevam se bomo postavili po robu. Ne nameravamo odnehati, v avtobuse smo vložili veliko denarja, vsak od nas nosi približno do milijon mark naložbe. Sam imam povsem nov sodoben avtobus za izlete, tega, šest let starega za prevoz dijakov in deset let starega lokalca za prevoz delavcev na gradbišče. Ta namreč ustreza tudi njim, ker pridejo vanj z dela zamazani in se jim na to ni treba ozirati. To so naša lastna sredstva. Vedeti morate, da nam trenutno zaupa okrog 800 otrok ali njihovih staršev s področja Posavja in Dolenjske. O nesreči s prevrnjenim avtobusom? Vse preveč se to posplošuje in poudarja, da je bil zasebnik. Imam papir o tem, da je pred tremi meseci pri Domžalah imel nesrečo Izletnikov avtobus in da je bilo 16 hudo poškodovanih otrok, pa ni bilo objavljeno nikjer v medijih. Avtobus se je prevrnil in po treh mesecih so se tudi starši dvignili. Ml iščemo stike z njimi. Tudi tisto, ko se govori o treh prevrnjenih avtobusih... Nikjer ne piše, da niso bili vsi zasebniški. Ko je pred kratkim zagorel avtobus na progi proti Novemu mestu so nesrečo sicer narahlo omenili, a to, da je bil Izletnikov, je ostalo v ozadju. Kaj če bi mi okrog tega zagnali vik in krik?! Saj: hvala bogu, da se ni nikomur nič narediiol Takrat, ko se je avtobus prevrni: prepričan sem, da bi se mu banklna udrla tudi, če bi imel nove gume. Vedeti morate, da smo tudi ml zasebniki povezani In organizirani kot podjetje. Vsak Izmed nas ima mobitel, če se mu kaj zgodi na cesti, mu bo najbližji izmed nas priskočil na pomoč. Tega navaden voznik avtobusa ne more!« P.S.C. SKOFLEK Vadnalova 8 Dobova, Tel.: 67 043, Fsx: 61 940 f BMW 316T/4. letnik 1996. barva MONTREALBLAU METALLIC z veliko dodatne oprema_________ I EC^MŠT^MOTf 110% RABAT ->nowC: 4.011.651 00 -, BMVV316T/2. letnik 1996, barva ARKTISGRAU METALLIC r z veliko dcdatneoprerne,_________ > ,B-C*WfM4«?Br I 10% RABATI ->nov«C: 3.767 StAM ?BMW 316T/5. letnik 1996. barva ALPINVVEISS III dodatna oprema. ___________ iHZZBttam 110%RABAT| ->novC: 3.135J»1j00 f BMW 316T/2. letnik 1996, barva SAMOALBLAU METALLIC t dodatna oprema. tEZ**H*nm 110% RABAT | ->novC: 3*67.17100 >:-gLSfifiSBBB888J88fl OD TU IN TAM GLAS, 4 - 6« FEBRUAR 199? Blazno taprava Desa Muck v Brežicah Desa Muck med brežiškimi šolarkami Brežice, 28. januarja - Založba Mladinska knjiga iz Ljubljane je pretekli teden v prostorih brežiške knjižnice pripravila predstavitev knjig priljubljene mladinske pisateljice in znanega obraza s TV zaslonov, Dese Muck. Serijo knjig z naslovi Blazno resno popolni, Blazno resno zadeti in Blazno resno o seksu ter ljubezenski roman Hči lune, ki je namenjena predvsem mladim dekletom, ki svojo prvo zaljubljenost komaj doživljajo, je zbranim odličnjakom in odličnjakinjam brežiške osnovne šole pravzaprav predstavila kar pisateljica sama, čeprav pravi, da ji za takšna potikanja po šolah in knjižnicah praviloma zmanjkuje časa in da je njen obisk v Brežicah zato izjemen dogodek. Desa Muck je, če niste vedeli, tudi članica društva kmetic iz Žabje vasi na žirovskem in borka za pravice malih živali, predvsem žab, po katerih je vas, v kateri živi z možem in hčerami, dobila tudi ime. Z brežiškimi šolarji se je pogovrjala kar poldrugo uro, ti radovedneži pa so o njej izvedeli skoraj vse. Celo to, da se bo za pusta zamaskirala v pikapolonco in da ni vedno tako nasmejana, kot smo navajeni, ampak da se zna v kinu razjokati že ob naslovu. Na koncu je zbranim zaupala, da bo morda še letos napisala knjigo z naslovom Blazno resno o starših, po kateri je že sedaj, ko ni udarila niti prve črke, veliko povpraševanje. 4 ¦ '¦"«¦'"' S. FEBRUAR 1997 ŠPORT J i_ I I I I I U l\ Rokomet 1. SRL: Krško - Celje Pivovarna Laško 19:24 (10:10) -Krško: Bašič, Urbanč M. 2, Iskra 1, German 1, Čurak 4, Urbanč D. 8, Kekič 2. Privšek 1; - 2. SRL: Brežice -Pvramidia 17:16 (9:9) Brežice: Božič, Pinterič 3, Lazič 1, Šiško 3, Avsec G. 3, Aringer 4, Šebek 3; Košarka, A-l SKL: Pivovarna Laško - Interier 86:76 (37:33) -Interier: Avsenak 12, Jeklin 2, Murovec 7 (2:4), Bošnjak 12 (2:3), Ademi 22(6:10), Krajcar 12 (3:4); A-2 SKL: Ilirija -Brežice 107:73 (64:38) - Brežice: Rozman F. 3 (3:5), Strgar 2, Ogorevc 14 (1:2), Horžen 14 (1:2), Antolovič 23 (4:4), Rozman B. 6, Salmič 5 (2:2), Marčetič 5 (3:3), Kajba (0:2); Mali nogomet, 1. SLMN: Mizarstvo Krošelj - Interier MF 7:2 (5:0) - Strelci za MK: 1:0 Dolenc (13), 2:0 RistevsH (18), 3:0 Dolenc (21), 4:0 Guček (29). 5« Kosflč (40). 6:0 Držanič (41), 7:1 Plazar (48). STRELJANJE Uspehi posavskih ligašev MI Pomurka-Kanja 1680:1727 - Strelci Kanje še naprej zmagujejo v 2. slovenski strelski ligi In so po 7. krogu še edina neporažena ekipa v tem tekmovanju. V nedeljo so v Murski Soboti v gosteh premagali domače moštvo, trener Jože Arh pa z rezultatom svoje ekipe ni zadovoljen, saj je ekipa sposobna doseči precej višji rezultat. Žal pa zaradi pomanjkanja sredstev streljajo z manjkvalitetnim cenejšim strelivom, kar se pozna tudi pri doseženih rezultatih. Kanja: Župane 581, Zorič 575, Fridl571.(JA.) Ormož-Heroj Marok 1686:1719 - Sevniški strelci so v gosteh po pričakovanju visoko premagali ekipo Ormoža. Po sedmih krogih so tako z enim samim porazom še vedno v igri za napredovanje v 1. ligo. Heroj Marok: Tina Grabnar 579, Hrovat 576, Umek 564 (J.H.) Heroj Marok-Domžale 1702:1689 - V zaostali tekmi 6. kroga druge državne lige v streljanju s standardno zračno puško so se sevniški strelci doma pomerili z strelci iz Domžal. Kljub neraspoloženosti sevniške ekipe in doseženemu slabemu rezultatu, so iztržili tri točke in so po 6. krogih s tekmo manj na 3. mestu v skupini. Posamezni rezultati: Jani Hrovat 575, Franc Umek 564, Tina Grabner 563. (JJrl.) Kruno Brežice-M rož Velenje 1506:1587 - Brežiški strelci z zračno pištolo so v 7. krogu druge lige doživeli svoj prvi poraz, ki jim bo močno otežil željeni povratek v društvo najboljših. V domačem moštvu je tokrat prvič v karieri nastopil mlajši mladinec Danijel Miškovtč, ki je edini dosegel pričakovan rezultat, medtem ko mnogo izkušenejša Sabadoš in Ferenčak nista zadovoljila. Kruno Brežice: Sabadoš 541, Ferenčak 532, Miškovič 433. (ES) Kranj 2-Kanja 2 1659:1669 - Ekipa mlajših mladincev Kanje, ki tekmuje v 2. članski državni ligi je v Kranju premagala domačo ekipo in ji tako prizadejala prvi poraz v tem tekmovanju. Mladi Leskovčani tako z enim porazom v sedmih krogih skupaj z ekipo, ki so jo tokrat premagali delijo prvo mesto v tem tekmovanju. Kanja 2: Boštjan Arh 560, Špela Arh 556, Boštjan Mlakar 553. (J.A.) NAMIZNI TENIS Občinsko osnovnošolsko prvenstvo Na občinskem šolskem prvenstvu se je za zelenimi mizami zbralo 66 ljubiteljev igre z belo celuloidno žogico, največ spretnosti pa so tako pri fantih kot pri dekletih pokazali učenci OŠ Velika Dolina. Razen njih so sodelovale še OŠ Brežic, Artiče in Dobova. Zmagovalci posamezno - starejši dečki: Jaka Musar (Brežice); starejše deklice: Mateja VeNe (Velika Dolina); mlajši dečki: Primož Barkovič (Velika Dolina); mlajše deklice: Barbara Zevnik (Velika Dolina); ekipno - starejši dečki: OŠ Velika Dolina, starejše deMice: OŠ Velika Dolina I. (ES) PLAVANJE Medalje za krške plavalce Pretekli konec tedna je v Kranju potekalo državno prvenstvo v plavanju za dečke in deklice, katerega se je udeležilo 192 plavalcev iz sedemnajstih slovenskih klubov. Plavalci Krškega Celulozarja so zabeležili dobre uspehe. Dečki so ekipno zasedli četrto mesto, deklice pa osmo, medtem ko so bili skupaj sedmi. Posebno je treba pohvaliti Niko Jevnik, ki je med leto starejšimi tekmicami zasedla tretje mesto in tako osvojila bronasto medaljo. Med dečki je odlično plaval Jaka Marušič, ki je bil na 100 m prsno drugi, na 200 m prsno pa tretji. Zadovoljili so tudi ostali krški plavalci, Rok Kerin, Tomaž Jevnik, Franci Pavlic, Kristina Klemenčič. Petra Soldat in Katja Jelen ter štafete. (Silvo Potočnik) ROKOMET V pričakovanju posavskega derbija Dobovčani. ki so sinoči odigrali »mali« lokalni derbi v Sevnici so v mislih (in dejanjih) že pri velikem posavskem derbiju, ko se bodo to soboto v svoji dvorani za prvenstvene točke in prestiž v Posavju spopadli s »padlimi« Krčanl. Glede na položaj, ki ga moštvi zasedata na prvenstveni lestvici, bo njihovo srečanje celo derbi kroga, za navijače obeh taborov pa bo to prava poslastica, zato ni dvomiti, da bo dobovska dvorana (prvič letos) povsem polna. Boj za zmago bo gotovo izredno trd, kajti Krčani se po notranji krizi, ki je eksplodirala preteki mesec, počasi spet pobirajo, kar so pokazali že minulo soboto Celjanom, posavski derbi pa je že sam po sebi zadosten motiv, da obe moštvi stisneta iz sebe še zadnje rezerve moči in motivacije. Cilj AFP Dobove je jasen. Z novo zmago se želijo dokončno ujeti z vrhom in si priboriti tudi v naslednji sezoni nastopanje v Evropi, Krčanom pa se vsekakor želijo oddolžiti za boleč poraz v jesenskem delu. Toda tudi gosti iz »atomskega« mesta imajo svojo računico. (ES) Razmere v RK Krško se urejajo Razmere v RK Krško se počasi urejajo. Igralci, ki deset dni niso trenirali, se počasi vračajo in trener Arslanagič še naprej vodi krško ekipo. Seveda pa stanje še ni takšno, kot bi moralo biti. Igralci so po dogovorih, v katerih je sodeloval tudi predsednik RZ Slovenije, Zoran Jankovič, dolžni še javno opravičilo trenerju Arslanagiču, kateremu so s svojo nepremišljeno in iskri vljeno izjavo naredili veliko škodo, saj je dogodek odmeval skoraj po vsej Evropi. Upati je, da bodo uprava, trener in igralci našli skupni jezik in vzdržali vsaj do konca prvenstva. (J.A.) Rokometaši Krškega namučili Celjane Po vseh črnih dogodkih v krškem rokometu v preteklih štirinajstih dnevih, je v soboto v leskovški dvorani spet posijalo sonce. Domači igralci so sicer izgubili z eno najboljših rokometnih ekip na svetu, Celjem Pivovarna Laško, vendar moramo priznati, zaigrali so odlično. Kljub porazu s petimi zadetki razlike, so bili večji del tekme vsaj enakovreden nasprotnik slovitim gostem, ki sta jim do zmage v veliki meri pomagala pristranska sodnika, za kar so jih domači navijači kar nekajkrat nagradili z neokusnim skandiranjem. Kljub vsem težavam in netrenlranju v zadnjem času, so krški igralci pokazali, da je nanje KOŠARKA Prvi polčas v znamenju Ademija, potem pa... Košarkarji Interierja so pred gostovanjem v Laškem potihem upali na morebitno presenečenje, čeprav pomanjkljivi treningi, ko trener Ranko Djurič, kateremu zmanjuje igralcev, ne more več sestaviti dveh peterk za uigravanje taktičnih zamisli, realno gledano, kaj takšnega res ne obetajo. Kljub temu pa so Krčani v Treh lilijah prvih dvajset minut zaigrali presenetljivo dobro. Krajcar in Murovec sta igro upočasnila, razpoloženi Habib Ademi pa je zadel domala vsak met in imel tako ob polčasu ob svojem imenu vpisanih že dvajset točk. V drugem polčasu, ko so domači pritisnili na vso moč pa so se pokazale vse slabosti krške ekipe, ki je v zadnjem prvenstvenem premoru ostala še brez zelo dobrega Američana Evericka Sullivana, ki se je naveličal čakanja na denar in odletel čez veliko lužo k svojemu dekletu, VValter Jeklin, ki ga poškodovano koleno še vedno ovira, pa tudi ni mogel pokazati vsega kar zna. (ES). Brežičani se pripravljajo na končnico Tretjeuvrščena Ilirija, ki predstavlja pravi hit letošnje A-2 lige, je bila tudi v drugo premočna za Brežičane, ki so imeli tako neobremenjeni z rezultatom Everick Sullivan nikoli več v Interierjevem dresu s številko 13 ATLETIKA Kros za pokal Tovote v znamenju Sevničanov Bruck an der Mur (Avstrija), 1. februarja - V soboto so se atleti AK Sevnica udeležili 4. mednarodnega krosa za pokal Tovote. V kategoriji letnik 86 in mlajši na 1.000 m je pri dekletih prvo mesto osvojila Branka Vi rtič, druga pa je bila Maja Bregar. Pri dečkih je drugo mesto zasedel Marko VirrJč, četrti pa je bil Aleš Kozole. V kategoriji letnik 84/85 je na 1.000 m drugo mesto osvojila Andreja Pinoza, tretja je bila Tjaša Hribar in četrta Adrijana Vtrtič. V isti kategoriji so deoi tekli na 2.000 m in drugo mesto je pripadlo Domnu Kralju. V kategoriji 82/83 je na 2.000 m tretje mesto pripadlo Janji Pungerčar. V isti kategoriji za dečke na 3.000 m pa je zmagal Borut Veber. V kategoriji letnik 80/81 je bila na 3.000 m prva Klavdija Tomažin, pri članicah pa je na 4.000 m drugo mesto zasedla Zvonka Bregar. (Srečko Vodenik, AK Sevnica) Anja Cepin - pionirska državna prvakinja Celje, 1. februarja - Na državnem pionirskem prvenstvu v atletiki so nastopili tudi atleti brežiškega FIT-a, izreden rezultat pa je dosegla Anja Cepin v teku na 60 m z ovirami. Že v kvalifikacijah je tekla odličnih 9.52, v finalu pa je ta čas še izboljšala in prepričljivo zmagala s še boljšim časom 9.34. V skoku v daljavo je s preskočenimi 497 cm osvojila sedmo mesto. Prijetno je presenetil tudi Boris Žerjav, državni prvak v tekih na daljše proge, toda dokazal je, da je tudi izredno hiter, saj je osvojil tretje mesto v teku čez ovire s časom 9.13. Dobro pa so nastopali tudi Ana Gudalo, J ulita Hribar, Tarna ra Popovič in Marko Trajkovski, ki so popravili svoje osebne rekorde v teku na 60 m. PLES Šest pokalov plesalcem Lukca V nedeljo se je mednarodnega plesnega turnirja v standardnih in LA plesih v Italiji udeležilo tudi pet parov PPK Lukec iz Krškega. Dosegli so naslednje uvrstitve: 2. mesto v ST in 5. mesto v LA plesih Luka Vodlan in Maja Bromše, 6. mesto v ST in 9. mesto v LA plesih Mitja Puntar in Jasmina Zakšek, 8. mesto v ST in 10. mesto v LA plesih Klemen Škoberne in Staša Puntar, 4. mesto v ST in LA plesih David Kozmus in Maša Piki, 7. mesto v ST in LA plesih Jernej Ferme in Maja Lesjak. le še treba računati in bi z takšnim odnosom do igre, kot so ga pokazali proti gostem iz Celja, lahko zagrenili življenje še marsikateri ekipi. (J.A.) Kadeti Lisce še naprej uspešni V nadaljevanju državnega prvenstva za kadete polfinalne skupine B so kadeti RK Lisce, čeprav v nepopolni sestavi, v domači dvorani visoko premagali tekmece RK Velika Nedelja z rezultatom 24:12 (15:5). Za Usco so igrali: vratar Medved ter Mikerevič 4, Požek 6, Demovšek 4, Novšak 2, Dražetič 4, Šinkovec 1, Ošlovnik 1, Brečko, Mlakar 2 in Lipovšek. V trening tekmi med tednom pa so kadeti Lisce premagali mladince RK AFP Dobova z rezultatom 25:13 (13:5). (MOL) Zmaga mladih Dobovčanov V soboto je v dobovski športni dvorani potekal rokometni turnir dečkov letnik 1982, na katerem so sodelovale tri posavske ekipe ter ena iz Zagreba. Največ rokometnega znanja so pokazali domači naraščajniki, ki so premagali vse svoje nasprotnike in zasluženo osvojili prvo mesto. Rezultati: AFP Dobova-Kustošija 17:13, Lisca-Akripol 13:9, AFP Dobova-Lisca 16:14, Kustošija-Akripol 18:10, AFP Dobova-Akripol 17:10, Lisca-Kustošija 17:12. Vrstni red: AFP Dobova 6, Lisca 4, Kustošija 2, Akripol 0. (ES) Kadeti Lisce želijo na vrh Enkratna generacija sevniških rokometašev letnik 1980 si je pred letošnjo sezono postavilo zelo ambiciozen in jasen cilj, uvrstitev v finale državnega prvenstva, v katerem lahko zmaga le eden. Če jim bo uspelo, bodo postavili nov mejnik sevniškega rokometa, če pa se bodo zavihteli prav na vrh vrha, pa njihovemu slavju ne bo konca. Na kaj takega v klubu še do nedavnega ni nihče resno pomislil, toda ko so v drugem krogu B polfinalne skupine slovenskega kadetskega prvenstva uspeli zrušiti tudi aktualne evropske prvake, kadete Celja Pivovarne Laško, so se varovanci trenerja Bože Senice zavedli, da so sposobni tudi za zares največji podvig. V regionalni kadetski ligi so bili sevniški kadeti, med katerimi so Medved, Požek in Rupret, kljub mladosti že vključeni v prvoligaško člansko moštvo Lisce, kjer so z nasprotniki dobesedno pometli, saj so zmagovali tudi z nekaj deset zadetki razlike. Potem, ko so v prvem srečanju polfinalne skupine izgubili s Trboveljčani, je marsikdo pomislil, da jim letos kljub vsemu ne bo uspelo priti prav do vrha, pa je prišla tista zmaga nad Celjani s 18:16 in proti Sevnici je obrnila oči vsa slovenska rokometna javnost. Držimo pesti, da letošnji visoki cilj ne bo ostal v sanjah. (ES) priložnost preizkusiti vse svoje igralce, med katerimi se vse bolj uveljavljajo predvsem mlajši, kar je za prihodnost brežiške košarke zelo vzpodbudno. Tako sta tokrat ob standardno zanesljivem Borisu Antoloviču dobro zadevala tudi 16-letni Tine Ogorevc ter leto dni starejši Damjan Horžen. Velja omeniti, da so Brežičani v Ljubljani dosegli kar enajst trojk (največ Antolovič), svoj prvi zadetek z razdalje 6.25 metra pa je dosegel tudi 37-letni center Janko Kajba. (ES) Uspešni kadeti Interierja Kadeti krškega Interierja uspešno nastopajo v slovenski kadetski košarkarski ligi, skupina D-vzhod. Po osmih odigranih krogih so bili poraženi samo enkrat in so tako dva kroga pred koncem tekmovanja na najboljši poti za napredovanje v višji kakovostni razred. Na zadnjem gostovanju so premagali Muto kar s 94:30 (49:8), medtem ko so bili pred dnevi boljši tudi od Ptuja. (ES) Osnovnošolsko prvenstvo Podbočju... Športno društvo Podbočje in KK Interier sta organizirala občinsko šolsko prvenstvo za starejše dečke. Tekmovanje je potekalo v telovadnici OŠ Kostanjevica na Krki, zmagali pa so mladi košarkarji iz najbolj košarkarske vasi v krški občini, dečki OS Podbočje. Rezultati: Krško-Kostanjevlca 23:20. Podbočje-Krško 25:12, Raka-Brestanica 27:15, Kostanjevica-Podbočje 24:19; za 3. mesto: Kostanjevica-Brestanica 23:9; za 1. mesto: Podbočje-Raka 14:8. Vrstni red: Podbočje, Raka, Kostanjevica, Brestanica, Krško. (ES) ...in Brežicam Občinskega osnovnošolskega košarkarskega prvenstva se je pri dečkih udeležilo pet šol, pri deklicah pa le dve. V obeh konkurencah so bili najboljši Brežičani. Rezulati - dečki: Artiče-Globoko 39:9, Brežice-Dobova 11:8, Globoko-Cerklje 28:10, Artiče-Cerklje 37:10; za 3. mesto: Dobova-Globoko 26:24; za 1. mesto: Brežice-Artiče 21:17. Vrstni red: OŠ Brežice, OŠ Artiče, OŠ Dobova, OŠ Globoko, OŠ Cerklje. Za najboljšega igralca so izbrali Brežičana Jako Musarja, najboljši strelec pa je s 34 koši postal Boris Žerjav (Artiče). Pri deklicah sta nastopili le dve ekipi, Brežičanke pa so premagale deklice iz OŠ Cerklje z 42:30, najboljša Igralka In strelka pa je bila Petra Turšič iz Cerkelj. (ES) ODBOJKA Globočani Sokolom porezali krila Za brežiškimi rekreativci, ki sodelujejo v občinski odbojkarski ligi je že peti krog tekmovanja. Na čelu so še naprej krški nuklearci in domači Sokoli, katere pa je v petek nepričakovano premagalo dobro uigrano moštvo iz Globokega. Rezultati - 4. krog: Sokol Pri vodnjaku-Šweps team 2:1, NEK-Okrepčevalnica Jurček 2:0, Vulkanizerstvo Brezina-Gimnazija 2:0; 5. krog: ŠD Globoko-Sokol Pri vodnjaku 2:0, Šweps team-Gimnazija 2:0, Vulkanizerstvo-Jurček 2:0 (b.b). Vrstni red: NEK 8, Sokol Pri vodnjaku 8, Vulkanizerstvo 4, Šweps team 4, ŠD Globoko 4, Okrepčevalnica Jurček 2, Gimnazija. (ES) MALI NOGOMET Mizarstvo Krošelj na pohodu Z visoko zmago v derbiju 11. kroga 1. slovenske malonogometne lige proti Interierju MF Iz Ljutomera (H nima nobene zveze s krškim Interierjem), so sevniški »mizarji« zadržali priključek z vodilnim Assalonjem, za katerim zaostajajo le za dve točki in imajo tako v boju za ubranitev naslova slovenskih prvakov še naprej zelo lepe možnosti. V dobovski športni dvorani je bil tudi tokrat najboljši reprezentant Janko Dolenc, pa tudi ostali z dobro igro niso pustili gostom prav nobenih možnosti. (ES) Kljub odličnim rezultatom strelci Kanje mogoče tudi pred prenehanjem delovanja Strele) Kanje iz Leskovca so v lanskem letu dosegli odlične rezultate. Tako ekipno, kakor tudi s posamezniki so posegli v sam vrh slovenskega streljanja v vseh disciplinah, kjer so nastopili. Dosegli pa so tudi nekaj odmevn* mednarodnih uspehov. Vrh vsega pa je dosegel Gorazd Zoric, ki si je zagotovil nastop na evropskem prvenstvu konec februarja v Varšavi; Uspehi, ki jih dosegajo strelci Kanje, pa povzročajo velike denarne nevšečnosti in izvršni odbor društva temu ni kos- Poleg uspehov, ki jih strelci dosegajo na vseh ravneh, pa se petnajstim tekmovalcem pridružuje še več kot 40 pionirjev. Zagotovitev sredstev za tolikšno število strelcev pa se je v Leskova) pokazalo kot skoraj nemogoče. Glavni sponzor Kanja d;o.Q. Brege sicer pomaga po svojih močeh, vendar pogodbenih obveznosti, ki so bile dogovorjene ob podpisu sponzorske pogodbe, še Zdaleč ne Izpolnjuje, tako so se leskovški strelci znašli v precejšnjih denarnih težavah. V kolikor se v nekaj dneh ne bo našla rešitev, bo potrebno strelsko društvo razpustiti. Kljub vsem uspehom pa je resnica le-ta, da strelci le s težavo najdejo sponzorje. (J.A.) UDJMVl NAS GLAS, 4 - 6 FEBRUAR 199? Občina Krško obvešča, da je bil v Uradnem listu RS, številka 2/97 objavljen naslednji razpis: Na podlagi odredbe o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil (Ur. I. RS, št 28/93 in 19/94) Rudnik Senovo v zapiranju d.o.o., Titova 106, Senovo, objavlja javni razpis za financiranje prezaposlovanja delavcev rudnika in za sofinanciranje novih delovnih mest v letu 1997 Sredstva so namenjena za: A) spodbujanje prezaposlovanja presežnih delavcev Rudnika Senovo v zapiranju d.o.o.: B) sofinanciranje novih delovnih mest (novih programov); C) za izdelavo strokovnih ocen projektov, prijavljenih za razpis, kot pomoč komisiji Rudnika za odločitev o izbiri investitorja oziroma projekta. Sredstva, na katera se razpis nanaša, so del proračunskih sredstev po zakonu o zagotavljanju sredstev za zaprtje rudnikov rjavega premoga v obdobju 1995-2000. Višina sredstev za leto 1997 bo znana po sprejetju proračuna RS, ter letnega finančnega načrta Rudnika Senovo v zapiranju d.o.o. za leto 1997. A) Spodbujanje prezaposlovanja presežnih delavcev Rudnika Senovo v zapiranju d.o.o. 1. Predmet razpisa Sredstva so namenjena spodbujanju prezaposlovanja presežnih delavcev Rudnika Senovo k drugemu delodajalcu oziroma za samozaposlovanje na kmetiji. 2. Merila in pogoji Zahtevek lahko vloži delodajalec, ki zaposli delavca iz Rudnika Senovo v zapiranju d.o.o. in delavec Rudnika, ki se prezaposli na kmetijo ob pogoju, da pridobi status kmeta. Premija ob prezaposlitvi se izplača kot nepovratna sredstva z obveznostjo zaposlitve delavcev iz Rudnika vsaj za dobo dveh let ob pogoju, da eno leto pred tem delodajalec ni odpustil nobenega presežnega delavca. Znesek premije znaša: ¦ 980.000 SIT za delavce s pokojninsko dobo nad 25 let, delavce z zaposlitvenimi omejitvami in invalide; - 900.000 SIT za delavce s pokojninsko d obo od 20 d o 25 let, - 850.000 SIT za delavce s pokojninsko dobo od 15 do 20 let; - 800.000 SIT za delavce s pokojninsko dobo od 10 do 15 let; - 750.000 SIT za delavce s pokojninsko dobo do 10 let 3. Vsebina zahtevka Zahtevek mora vsebovati: - firmo oziroma ime ponudnika; - dokazilo o registraciji; - dokazilo o sklenitvi delovnega razmerja za nedoločen čas (obrazec M1 /M2) ali dokazilo o statusu kmeta; - izjavo, da delodajalec vsaj eno leto ni odpustil nobenega delavca. 4. Rok za prijave je naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS in velja do konca leta 1997. Prijava za prezaposlovanje delavcev se vloži na obrazcu, ki se dobi v kadrovski službi Rudnika Senovo v zapiranju d.o.o. O prijavah bomo odločali mesečno. Dodatne informacije v zvezi z razpisom zainteresirani dobijo na tel. 0608/71-300. B) Sofinanciranje novih delovnih mest (novih programov); 1. Predmet razpisa Sredstva za realizacijo novih programov, ki so osnova za izvedbo prezaposlitev trajno presežnih delavcev Rudnika Senovo v zapiranju d.o.o., se bodo porabila na podlagi predhodne izbire investitorjev, s katerimi bodo sklenjene ločene tripartitne pogodbe (naročnik - MGD, izvajalec - Rudnik Senovo v zapiranju ter izbrani investitor) in znašajo 4.360.830,30 SIT. Pri izbiri investitorja bo komisija analizirala: - dosedanji razvoj investitorja, njegove tržne možnosti; - boniteto investitorja; - predloženi investicijski program z vidika realnega začetka in dokončanja investicije ter s tem ocene realnih možnosti prezaposlovanja. Na podlagi analize bo komisija sprejela sklep, ki bo vseboval: - naziv izbranega investitorja; - višino sredstev, odobrenih za sofinanciranje investicije; - število novih delovnih mest za prezaposlitev presežnih delavcev izvajalca; - rok za realizacijo investicije, ki se financira na podlagi tripartitne pogodbe, ki je lahko maksimalno 18 mesecev od dneva prejema sredstev; - obliko zavarovanja, izdano s strani investitorja, s katero le-ta jamči izpolnitev svojih pogodbenih obveznosti. Oblika jamstva je lahko bančna garancija ene izmed slovenskih bank (abstraktna, vnovčljiva na prvi poziv). Tekst garancije predložita naročnik in izvajalec. 2. Merila in pogoji Prijave naj vsebujejo: - firmo oziroma ime ponudnika; - dokaz o registraciji; - izjavo, da delodajalec vsaj dve leti ni odpustil nobenega delavca; - BON 1 in BON 2, ki ne smeta biti starejša od 30 dni; - investicijski program, izdelan po enotni metodologiji za oceno investicij, financiranih iz proračuna RS, iz katerega je razvidna realna možnost prezaposlitve presežnih delavcev rudnika Senovo; - pismo o nameri banke za izdajo abstraktne bančne garancije vnovčljive na prvi poziv. Prijave pošljite v zaprti ponudbi in označene s pripisom »Komisija za nove programe«. O rezultatih prijave boste pisno obveščeni. Prednost bodo imeli investitorji, ki: - vlagajo v sodobne tehnologije; - realizirajo projekt na območju Senovega; zaposlijo večje število delavcev Rudnika; ki imajo med viri financiranja projekta večji delež lastnih sredstev. Dodatne ugodnosti za investitorje: - možnost koriščenja obstoječih proizvodnih in infrastrukturnih objektov Rudnika pod ugodnejšimi pogoji; možnost koriščenja drugih sredstev pod ugodnimi pogoji (občinska sredstva, druga proračunska sredstva...); - zagotovitev komunalne opreme za stavbna zemljišča za nove programe (Občina Krško). Rok za prijave je naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS in velja 60 dni. Dodatne informacije v zvezi z razpisom dobijo zainteresirani na sedežu Rudnika Senovo v zapiranju d.o.o., Titova 106,8281 Senovo (J. Kržan, tel. 0608/71 -300 aN 0608/22-391) in na sedežu Savaprojekta d.d. Krško, CKŽ 59, 8270 Krško (M. Drmič, tel. 0608/22-402). C) Za izdelavo ponudnikov strokovnih ocen projektov, prijavljenih na razpis, kot pomoč komisiji Rudnika za odločitev o izbiri investitorja oziroma projekta. 1. Predmet razpisa je izbor primernosti podjetij oziroma drugih strokovnih institucij in podjetnikov za izvajanje nalog strokovnih ocen projektov, prijavljenih na razpise za prezaposlovanje oziroma za sofinanciranje novih delovnih mest. 2. Pogoji in merila Prijavo lahko vloži ponudnik, ne glede na sektor lastništva ali poslovno organiziranost, ki je strokovno usposobljen za navedena dela. Na podlagi analize prispelih ponudb bo Rudnik izbral primerne Izvajalce od katerih bo pridobil ponudbe v vsakem konkretnem primeru. 3. Vsebina vloge Prijava za razpis mora vsebovati: - firmo oziroma ime ponudnika; - dokazilo o registraciji; - referenco o področju izdelave oziroma ocene investicijskih programov In drugih podobnih del; - seznam strokovnjakov, ki bodo sodelovali pri izvajanju nalog; - podatki o boniteti investitorja; - kalkulacijske osnove (strukturo cene) po vnaprej predpisanih elementih. 4. Rok za prijave je naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS in velja en mesec po objavi. Dodatne inf ormacije v zvezi z razpisom zainteresirani dobijo na sedežu Rudnika Senovo v zapiranju d.o.o., Titova 106,8281 Senovo (Jože Kržan, tel. 0608/71 -300 al 0608/22-391). Rudnik Senovo v zapiranju d.o.o., Senovo Študentski servis maribor Krško, CKŽ 15, td/fer 0608/21480 Brežice, Trg izgnancev 14, mobitel 0609/610455 c3^=> Štipendije in posojila Posredovanje dela CH0 IMZEmm-TRGOMA Finigarjeva 1, 8250 Brežice Tel.: 0608161-748, 1ax: 62-780 Obdržite prednost pred konkurenco OGLAŠUJTE V NAŠEM GLASU *"*L§ |L9 FILMSKI SPORED »Kino servis« Brežice 6. K. ob 20. urita 7* 8. in 9. ti. ob 18. url: KLUB VRAŽJIH BABNIC, komedija 6. II. ob 22. uri, 7. in 8. II. ob 20. in 22.30 url In 9., 10. in 11. II. ob 20. uri: LEPE VASI LEPO GORIJO, vojaška drama 12. II. ob 20. uri in 13. II. ob 18. uri: ŠTIRI SOBE, omnibus 13. H. ob 20. uri: ODKUPNINA, triler Kulturni dom Krško 7. II. ob 20. uri in 9.8. ob 18. uri: CARMEN, drama Kino Kostanjevica 9. II. ob 19. uri: HIŠA DUHOV, melodrama Kino Šentjernej 7. II. ob 20. uri: HIŠA DUHOV, melodrama RADIO POSAVJE f— REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE ŠTUDENTSKEGA SERVISA MARIBOR Rešitev križanke iz druge številke -Geslo: KVALITETNO BARVNO FOTOKOPIRANJE. Po vodoravnih vrstah; FENEK, ODZIV, TI, SA, ON, EL, IKA, NI, KALIMERO, AST, ANANAS, PARTE, LAVA, ARU.ET, ILO, VDOR, AIN, DIRKA, BARVNO, AT» ALBANIA, SINČEK, JALTA, AKTER, ELAND. Srečni nagrajenci: 1. Maja ZAKŠEK, Cesta na ribnik 28, Brestanica (250 fotokopij formata A4); 2. Miran KOZOLE, Cesta 1. maja 7, Senovo (200 fotokopij formata A4); 3. Mira DAVIDOVIČ, Maistrova 2, Brežice (150 fotokopij formata A4); 4. Tina HOČEVAR, Krmelj 42, Krmelj (borša). čestitamo. Nagrade Vas čakajo na Študentskem servisu Maribor, Podružnica Krško na CKŽ 15 ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE KRŠKO vabi OTROKE IN MLADINO NA VESELO PUSTNO RAJANJE v torek, 11. februarja 1997 s pričetkom ob 15. uri v diskoteko PACIFIK Pridite v maskah! Najboljše bodo nagrajene! Vstop prost! ZVEZI PRIJATELJEV MLADINE DOLENJA VAS IN ZDOLE vabi OTROKE IN MLADINO NA VESELO PUSTNO POPOLDNE v soboto, 8. februarja 1997 s pričetkom ob 15. uri v športno-rekreacijskem centru Spodnji Stari grad in v nedeljo, 9. februarja 1997 s pričetkom ob 16. uri v Domu Bena Zupančiča na Zdolah Program bosta vodili Tatjana Škafar in Petra Umek s sodelovci. Najboljše maske bodo nagrajene s pustnimi krofi... in še kaj! Vstopnine ni! Prireditev je organizirana v okviru projekta ZPM Krško »MLADI ZA RAZVOJ DOMAČEGA KRAJA«. PRIREDITVE OB KULTURNEM PRAZNIKU Občina Sevnica Sreda. 5. februarja, ob 18. uri v likovni galeriji na sevniškem gradu: otvoritev razstave likovnih in kiparskih del likovnikov Posavja. Četrtek, 6. februarja, ob 18. uri v Občinski knjižnici Sevnica: večer slovenske besede s Tonetom Pavčkom. Večer bodo popestrili učenci Glasbene šole Sevnica. Petek. 7. februarja, ob 19. uri v Kuitumi dvorani Sevnica: slavnostni koncert MePZ Primož Trubar iz Loke pri Zidanem mostu. Gost večera bo Zvone Hribar, igralec Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane, ki se bo predstavil s pesmimi Valentina Vodnika in s šaljivimi pripovedmi iz knjige Moskva? PetuŠki. Občina Krško Petek. 7. februarja, ob 17. uri v Kulturnem domu Krško: osrednja slovesnost v počastitev slovenskega kulturnega in državnega praznika; slavnostni govornik bo dr. Janez Dular, minister za kulturo, ki bo • tudi podel i I Prešernove plakete; v ku Iturhem programu bodo nastopili Ženski oktet Brestanica, Oktet Deseti brat iz Ljubljane in Akademski pevski zbor Tone Tomšič. Vstopnine ni! Občina Brežice Sreda. 5. februarja, ob 18. url v galeriji Posavskega muzeja Brežice: otvoritev razstave Vlada Kopinča, ki se predstavlja s slikami in akvareli; razstava bo odprta do 16.februarja. NAŠ GLAS, 4 - 6. FEBRUAR 1997 OBJAVE * \*»MALI OGLASI Odkupujemo hlodovino bukve, javorja, macesna, hruške, oreha, hrasta, smreke ter ostalih listavcev in iglavcev. Les odkupimo tudi na panju. Plačilo po dogovoru - tudi takoj. Tel.: 62-960 (vsak dan od 9. do 12. ure). Kupimo oziroma vzamemo v najem gostinski lokal v Krškem ali okolici (do 30 km). Plačilo v gotovini. Tel.: 31-462 (vsak dan od 18. do 20. ure). Kupim vpeljano obrt s pogodbenim delom ali poslovni oziroma gostinski objekt v obratovanju. Tel.: 79-049. Lokal - najboljša lokacija v Brežicah (27 m2), obvezen odkup inventarja in investicije. Tel.: 62-501. Poslovni prostor (26 m2) na lepi lokaciji na Vidmu, primeren za trgovino ali biro, dajem v najem. Cena in pogoji najema po dogovoru. Tel.: 31-802 (zvečer). V najem oddam poslovne prostore v izmeri cca. 70 m2, primerne za pisarne ali za predstavništvo, na CKŽ 64 v Krškem. V najem dajemo prostor (30 m2), primeren za pisarno, na CKŽ 132 b. Tel.: 21-046. V najem oddam poslovni prostor (8x11 m), primeren za skladišče ali mirno obrt. Tel.: 56-168 (kličite do 8. ure zjutraj). V najem oddam poslovni prostor v Brežicah, primeren za pisarno ali trgovino. Tel.: 61-576. V najem oddamo poslovni prostor (100 m2) v prvem nadstropju stanovanjske hiše v Krškem (Hočevarjev trg 6). Pišite na naslov: Marta Findrik, Hočevarjev trg 6,8270 Krško. Manjše stanovanje (39 m2) na Senovem (CK016) zamenjam za večje (dvosobno) stanovanje v Krškem. Tel.: 71-420. Opremljeno stanovanje v Krškem oddam. Tel.: 32-405 (od 16. ure dalje). V Brežicah ali bližnji okolici najamemo hišo ali trisobno stanovanje. Tel.: 61-270. V Krškem takoj najamem enoinpolsobno ali dvosobno stanovanje. Tel.: 22-026. V najem vzamem garsonjero v Brežicah. Tel.: 33-728. Kupim garsonjero ali enosobno stanovanje v Brežicah ali Krškem. Tel.: 59-008. Pritlično stanovanje (54 m2), staro 10 let, Papirniška ulica, Krško, prodam. Tel.: 33-494. Prodam stanovanje na Gubčevi, velikosti 70 m2, vseljivo takoj. Cena po dogovoru. Tel.: 21-311 (vsak dan po 16. uri). Prodam enosobno stanovanje na Vidmu (42 m2), ali zamenjam za dvosobno stanovanje v Brežicah. Tel.: 31-910, Prodam dvosobno stanovanje v Krškem (na Bohoričevo, v izmeri 61 m2, s centralno, KTV in telefonom. V najem nudim tudi garažo. Tel.: 22-071 (popoldne). V Krškem prodam stanovanje (46 m2). Tel.: 32-147. Prodam vinograd in sadovnjak (13,5 arov) na Trški gori (Krško). Tel.: 99 385 1/ 678-004 (Zagreb), ali pišite na naslov: Marta Findrik, Hočevarjev trg 6, 8270 Krško. Prodam vinograd na Bizeljskem, v Janeževi gorci (31 arov), star je 13 let, možna je strojna obdelava. Tel.: 61-384. V Drenovcu pri Leskovcu prodam vinograd (18 arov). Tel.: 33-213. Prodam garažo zraven črpalke na Vidmu. Tel.: 21-621 (dopoldan) -Božo. Ugodno prodam starejšega golfa. Tel.: 33-849. Nexia GLX 1,5 16 V, letnik 10/ 95, prevoženih 28.000 km, veliko dodatne opreme, prevzem lizinga, v račun vozilo do 7.500 DEM + 25 x 606 DEM, prodam. Tel.: 62-109 ali 62-644. Prodam AX TRS, rdeče barve, garažiran, v odličnem stanju, letnik 1990. Cena po dogovoru. Tel.: 77-331. Zastava 750, desna stran karambolirana, prva leva luč razbita, prodam po delih. Tel.: 70-024. Ugodno prodam snežne verige, številka 6 (175-70-13 ali 175-75-14), prtljažnik za avto hvundai ponv in jadralno desko (kompletno) Burin-Veplas. Tel.: 32-300. Ugodno prodam nove snežne verige, grupa 3 (145-70-13), garnituro tesnil za R4, tesnilo za karier in glavo motorja ter rezervne žarnice za Z 1300. Tel.: 31-227. Verige 145 R 13 ugodno prodam. Vožene 10 km. Tel.: 31-115. Prodam traktor Ferguson 542, letnik 90, dobro ohranjen, prevoženih 640 ur. Tel.: 56-168 (kličite do 8. ure zjutraj). Kozolec - toplar in njivo (30 arov), prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 87-446. Prodam oblačila za otroke (posamezno ali za dvojčke) od 2 do 4 let, stolčke za mizo, hojico, gugalnico do prvega leta in dve kolesi. Tel.: 31-092. Otroške zimske škornje (številka 35) in otroške navadne škornje (številka 34), skoraj nove (nošeni samo 5 x) prodam za 5.000 tolarjev. Tel.: 70-024. Prodam otroško posteljo, leseno, 3 višine, z jogijem, hojico, otroški sedež za avto in trajnožarečo peč TOBI SKITPP. Cene po dogovoru. Tel.: 068727-093. Prodam otroški sedež za avto, voziček in posteljico z jogijem. Tel.: 22-285. Ugodno prodam otroški voziček, star eno leto. Tel.: 64-152. Prodam zakonsko posteljo (široko 2 m) z velikim jogijem. Cena po dogovoru. Tel.: 71-420. Klavirsko harmoniko Melodija Mengeš prodam. Cena 150.000 tolarjev. Tel.: 33-492. Navadno frajtonarico, trivrstno, dobro ohranjeno, prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 77-322. Prodam osebni računalnik 286, ugodno. Tel.: 70-469. Skoraj novo črno-belo kuhinjo s šestimi elementi, kuhinjsko napo, delovnim pultom, pomivalnim koritom, bojlerjem in hladilnikom, prodamo. Tel.: 62-191. Prodam kuhinjo Gorenje, z dvema hladilnikoma (80 I) in hladilno omaro (80 I) ter pomivalnim koritom. Tel.: 21-976. Ugodno prodam mini kuhinjo, bojler, kopalno kad, WC-školjko in kotliček. Tel.: 71-531. Prodam raztegljiv kavč in dva fotelja. Cena 25.000 tolarjev. Tel.: 81-469. Štedilnik (2 plin + 2 elektrika), vgradni, poceni prodam. Tel.: 69-055 (popoldan). Ugodno prodam industrijski overlock, dvoigelni. Cena 1.650 DEM. Oglasite se na naslov: Kantalon 3, Brestanica. Prodam šivalni stroj Singer. tel.: 74-191. Prodam oljni gorilec. Tel.: 70-025. Prodam več poker avtomatov po ugodni ceni. Tel.: 61-576. Živilski lokal z opremo v Sevnici prodam. Tel.: 063/730-670. Opremo za živilsko trgovino, kompletna, rabljena, zelo ugodno prodam. Tel.: 62-391. Prodam opremo za trgovino -blagajniški pult, 9 metrov šestetažnih lesenih polic, 6 metrov petetažnih skladiščnih polic, električno tehtnico, nerjavečo salamoreznico In hladilno vitrino. Tel.: 43-203. Ugodno prodam plinski pekač za maxi palačinke, primeren za lokal ali za ulično uporabo. Tel.: 65-598. Prodam lesene lestve, močne domače izdelave, več različnih višin. Tel.: 56-168 (kličite do 8. ure zjutraj). Prodamo 1.800 kosov rabljenih strešnikov vrste Bramac Sistem. Cena po dogovoru. Tel.: 31-872. Prodam dobro ohranjen, malo rabljen 16" gumi voz. Tel.: 63-045. Prodam pesjak železne konstrukcije, pokrit s strešniki, v izmeri 375 cm dolžina, 160 cm širina in 180 cm višina, ter pasjo hišico za večjega psa, ki je v sklopu pesjaka. Tel.: 21-663 (popoldan). Prodam dva bikca, težka 650 kg, in prikolico za prevoz konj ali živine. Tel.: 71-180. Prodam belo in rdeče vino. Tel.: 34-986. Prodam belo in rdeče vino. Tel.: 77-318. Prodamo rdeče vino (modra frankinja). Tel.: 56-549. Ugodno prodam vinski sod, 300 I, in prešo na sleme. Tel.: 70-045 (po 18. uri). Nudimo osebne ali manjše tovorne prevoze s kombijem, možen tudi najem. Tel.: 31 -637 (Mižigoj) ali 32-279 (Žnidaršič). Inštrukcije za angleški, nemški jezik in prevajanje (ob vikendih) nudim. Tel.: 89-247. Likam na vašem domu ali odpeljem - zlikano pripeljem. Zaupajte mi. Tel.: 56-168 (kličite do 8. ure zjutraj). Starine, starejše od 50 let, kupim. Tel.: 67-333. Kupim rabljen štedilnik (2 plin + 2 elektrika). Tel.: 33-811. Kupim rabljen štedilnik na drva - desni. Tel.: 32-859. Oddamo psičko podobno škotski ovčarki, staro 4 mesece. Tel.: 21-628. Izvajamo suhomontažno gradnjo »KNAUF« stenske obloge, spuščeni stropovi, predelne stene, mansardna stanovanja. Za moderno in zdravo bivanje, z atesti in garancijo KOMPAKT d.o.o. 0608/70-110. MePZ »SVIT« KRŠKO vabi na avdicijo moške glasove -tenorje in base. Če vam je pesem prijatelj, pridite vsak ponedeljek in sredo ob 19. uri na avdicijo v pevsko sobo Kulturnega doma Krško. Prisrčno vabljeni) Odkup delnic B in G serije: Terme Čatež, Krka, Petrol, Laško in druge po ugodni ceni. Tel.: 61-603. vnfc pomdriK* eb M. * OTROŠKA ODDAM Hi po NOVICAH ŠPORTNI vsak torek ob 20. uri CELOVEČERNI FILM In NOVICE ob 21.30 vsako soboto tedenski pregled OD SOBOTI DO SOBOTI o*la|a MKC TV «Mk dan ob 19. ki 21. url NOVICI čwrd PRODAJA NOVIH IN RABLJENIH VOZIL SERVIS PRODAJA NADOMESTNIH DELOV _____Krška vas 28e, g 59 059______ METALNA TGS d.o.o. SENOVO v stečaju razpisuje na podlagi sklepa stečajnega senata Opr. št. St 3/96 z dne 28.01.1997 JAVNO DRAŽBO za prodajo naslednjih vozil: 1. Tovorno vozilo RENAULT FURGON T 313, št. šasije VFIT3X 30000942015, letnik 1987, moč motorja 44 KW, delovna prostornina 2.068 ccm, registriran, reg. št. KK 19-40 K. Izklicna cena: 550.000,00 SIT. 2. Osebno vozilo GOLF D4, št. šasije WVW ZZZ1GZMVV400380, letnik 1991, moč motorja 40 KW, delovna prostornina 1.588 ccm, registriran, reg. št. KK 20-53 K. Izklicna cena: 750.000,00 SIT. 3. Osebno vozilo PEUGEOT 405 GRDT, št. šasije VF315BAJ270536800, letnik 1992, moč motorja 66 KW, delovna prostornina 1769 ccm, registriran, reg. št. KK 63-19 D. Izklicna cena: 950.000,00 SIT. 4. Kombinirano vozilo VW TRANSPORTER 1600, št. šasije WV2ZZZ25ZFH100341, letnik 1985, moč motorja 37 KVV, delovna prostornina 1.588 ccm, registriran, reg. št. KK K1-803. Izklicna cena: 550.000,00 SIT. 5. Osebno vozilo OPEL IDA ASCONA 1,6 LS, št. šasije VVOL000086J1140703, letnik 1988, moč motorja 66 KVV, delovna prostornina 1.598 ccm, neizpraven, registriran, reg. št. KK 19-99 K. Izklicna cena: 210.000,00 SIT. 6. Traktor UNIVERZAL V-45, letnik 1971, s traktorsko kabino, inventarna številka 10967, neregistriran. Izklicna cena: 85.000,00 SIT. 7. Traktorska prikolica Tehnostroj 3t, letnik 1973. Izklicna cena: 28.000,00. Javna dražba bo v četrtek, 20.02.1997 ob 12. uri v jedilnici v proizvodnem objektu stečajnega dolžnika, Titova 52, Senovo. Pogoji: A/ Na javni dražbi lahko sodelujejo vse pravne osebe, ki imajo svoj sedež v R Sloveniji in fizične osebe, če so državljani R Slovenije, in ki do vključno dneva javne dražbe vplačajo varščino v višini 10 % izklicne cene na žiro račun prodajalca pri APP Krško, št. 51600-690-86676 ter predložijo dokazilo o plačilu varščine. B/ Plačana varščina se všteva v kupnino. C/ Dražiteljem, ki na dražbi ne bodo uspeli, bomo varščino vrnili v petih dneh po končani javni dražbi. Vplačana varščina se ne obrestuje. D/ Pooblaščenci fizičnih in pravnih oseb se morajo pred javno dražbo izkazati z veljavnim pooblastilom. E/ Uspeli dražitelj mora v osmih /8/ dneh po javni dražbi podpisati prodajno pogodbo in kupnino plačati v celoti v osmih /8/ dneh po podpisu pogodbe. F/ Vozilo lahko kupec prevzame po plačilu celotne kupnine. G/ Prometni davek in stroške v zvezi s prenosom lastništva plača kupec. H/ Vsa vozila so naprodaj po načelu »videno kupljeno«. I/ Ogled vozil je mogoč vsak delavnik od 8. do 12. ure po predhodni najavi na parkirnem prostoru proizvodnega objekta stečajnega dolžnika, Titova 52, Senovo. Kontaktna oseba stečajnega dolžnika je g. Jaroslav Kodelja, tel.-fax: 0606771-191. TURISTIČNA AGENCIJA. CKŽ 7, KRŠKO, T»l/l«x: 21674 elMEIOmSTMSTI POJDITE Z NAMI ZA VALENTINOVO NA GRAD NEGOVA Bogata večerja, prevoz, Sva glasba, darilce in program za samo 6500 SIT * e^& d.o. _ C MDB7 O Leskov« pri Krškem TeL- 0608/ 22-025 Delovni čs dopoldan 8°> do 16» torek.sobota 8» do 12» tel./fat 0608/21-409 SreOALIZIRANA TRGOVINA ZA PRODAJO KERAMIČNIH PLOtfK SANITARNE KERAMIKE IN KOPALNIŠKE OPREME rvK3ŽNOST[XDSTAWrMDOMIN(X5TA\4TV^KURJFNK^BlAS\ VSI IZDELKI SO IZ LVOZA (ITALIJA) UGODNI KREDITNI POGOJI! Obiščite nas, oglejte si našo ponudbo in se prepričajte! ZADNJA NAS GLAS, 4 • 6. FEBRUAR 1997 Film je sicer vrnil pasmi staro slavo, ampak Pri Šolnovih so dalmatinci že dolgo doma 9U1^/ [TjHj ¦it V s* t*^ n < i Radica Šoln je kreatorka v sevniškem Inpletu in zato je doma vedno veliko modnih revij; »V zadnjem času so ob manekenkah praviloma dalmatinci. Pri reklamiranju vseh vrst oblačil, od perila dalje. Ta moda se kar spreminja, pred Dalmatinci so bili »in« haskiji, čez čas bo kaj drugega, a sedaj, po filmu Sto in en dalmatlnec, so dalmatinci.« Hm, igrivi so res: tudi poziranje za fotografijo je bilo malo bolj živahno in prisrčno, kot si je naša gostiteljica zaželela, a tako pač je, kjer imajo radi svoje hišne ljubljence. Senovo, januarja - Najprej je bilo skozi zaprta hišna vrata slišati hitre pasje tačke, čez čas se je prikazala gostiteljica, Radica Šoln. Za začetek očitno svoja dalmatinca previdno odmakne za druga vrata, pogleda obiskovalca: »Ste morda v kaki boljši obleki? Veste, radoživa sta, njuna bela dlaka je sicer kratka, a ostra in nadležno ostaja po blagu.« Pri Šolnovih na Senovem imajo pse dalmatince že vrsto let. Par, ki je sedaj pri hiši, pomeni že četrtega in petega takega psa. Radica Šoln: »Prvo psičko smo pripeljali z dopusta na Pagu in tam so bili vedno, kar se spomnim. Sicer pa uradni viri trdijo, da jih v Dalmaciji ni več v avtohtoni obliki.« V Knjigi o psih piše, da kinologi še vedno dvomijo o poreklu Dalmatincev, da pa so upodobljeni na grobovih nekaterih mestnih veljakov in v statutih nekaterih primorskih krajev, le da jih tam imenujejo »mali danski psi«. V zapisih jih omenjajo že od leta 1374, najbolj priljubljeni so bili v Veliki Britaniji, kjer so z vzrejo dobili svojo današnjo podobo. V 19. stoletju je dalmatinec tekal ob ogromnih kolesih kočij ali celo med njimi in je bil sposoben petdesetkilometrske poti na dan. Po naravi so dalmatinci pametni, lahko učljivi, veseli, živahni, dobri do otrok. Potrebujejo pa veliko gibanja, sicer se, mirujoč v stanovanju, preveč zredijo. Radica Šoln: »Če ostane dolgo sam, je dalmatinec tako obuuupno žalosten. Sicer se pa tema dvema pozna, da drug drugega izzivata. Stikata po stanovanju in vse, kar najdeta, jima služi za igro: nogavice, copati, papirčki... Šek, leto dni bo star marca, rad pogleda, če je pralni stroj odprt in mi prinese plastično kroglico od praška. Saj ve, da ne sme, in mi jo tudi takoj vme, ampak rad pa le izkoristi...« Šeku doma rečejo kar Šejk, je močan, gibčen in uren: »Ko sva prvič prišla v pasji vrtec, mi je sedel v naročje, da je bil bolj varen. Sedaj je pa v igrah z vrstniki najhitrejši in najokretnejši. Doma je s sredine dnevne sobe je sposoben preskočiti kavč - z mesta. Meli je uradno Melody. stara bo tri leta in če bo po sreči, bomo imeli spoladi njeno prvo leglo. »Ženina« ima v Zagrebu, mladiči so pa (kot kaže) že vsi tudi oddani, kolikor jih bo. To so v resnici prijazni psi: triletna nečakinja včasih po igri z Meli kar zaspi na klopi in si vzame psico za zglavnik. Tudi ko smo imeli mačko, je spala z njima. Nista glasna, le opozorita na prišleka, drugače sta tiho. Sedaj pozimi jima njuna kratka dlaka ne zadošča, zato sta raje v hiši, na toplem. Ko se zunaj ogreje pa...« (Ika) Pacifikov vroči menil Dalmatinska kuhinje, ki je gostovala v motelu Pacifik j« požela izjemen uspeh In do zadnjega mesta polno zasedenost. Ponovitev se obeta na Jesen. Naslednja bo po vsej verjetnosti v februarju svoje specialitete ponudila priljubljena kuhinja Iz Italije. Prihajajoča pustna sobota pa bo v Pacifiku v znamenju mask In za ta namen so v nagradni sklad vložili 200.000 tolarjev. Pustni torek bo v Pacifiku gostil najmlajše z prtčetkom ob 15. uri. Kot novost pa bo v ponudbi diskoteke še brezplačen avtobusni prevoz Iz Novega mesta, Radeče In Brežic ter nazaj, saj bo a tem marsikomu dovoljeno bolj sproščeno zabavanje, ne da bt bilo potrebno razmišljati o pihanju v balonček. (MrJozo) ; Spiritual Pyrotechnics kot trio Novovalovska skupina Spiritual Pvrotechnics naprej svojo misijo nadaljuje kot trio. Izgubo vokaUsta so nadomestili s skupinskim petjem. V spomladanskem času pa bo predvidoma končno izšel dolgopričakovani material. Naslov izdelka bo zvenel približno kot prvenec, in se bo glasil The material empire stil dying in bo obsegal 16 skladb. Kljub nenadni izgubi člana pa Spirotehniki že začenjajo tudi z živimi nastopi in obljubljajo skorajšnjo pojavitev tudi v domačem Posavju. (MrJozo) Kolesarsko društvo Savaprojekt Korak za korakom do profesionalne organiziranosti Konec leta 1995 smo že poročali o predstavitvi projekta razvoja kolesarskega športa v občini Krško, ki ga je nekaj mesecev kasneje potrdil tudi najvišji organ odločanja v občini - občinski svet Kolesarski šport, ki v občini deluje že več desetletij, naj bi z načrtovanim razvojem postal tako športni kot reklamni potencial, ambasodor krškega gospodarstva in politike. Zal pa lahko na začetku letošnjega leta ugotavljamo, da realizacija projekta ne poteka povsem v skladu z načrti. Kolesarstvo je zaenkrat še vedno in samo športni projekt, s promocijskega smisla pa... Tako gospodarstvo kot politika ga namreč še nista sprejela z odprtimi rokami, čeprav je bilo na začetku slišati številne obljube. Da ne pozabimo, obstajajo tudi izjeme. Vse se seveda vedno začne in konča pri denarju. Kar se tega tiče, Kolesarsko društvo Savaprojekt ni nobena izjema. Večkrat so že zagriznili v kislo jabolko z imenom pomanjkanje finančnih sredstev, in verjetno se bo to tudi še ponovilo. Vse pa tudi ni tako črno, kot se sliši. Krška kolesarska ekipa, ki jo sestavlja 21 registriranih tekmovalcev, je ob pomoči redno zaposlene 5-članske ekipe, in sicer dveh trenerjev, tehničnega vodje, klubskega direktorja, pa tudi zaposlenih mehanika in maserja v lanskem letu posegala po najvišjih mestih na tekmovanjih doma in v tujini. Pohvalijo pa se lahko tudi z lastno pisarno, dvema voziloma in nasploh organiziranostjo na (pol)profesionalni j fiB jI n ^fW A. W ^aaaVam ¦ ¦attaatf N .JkaaaaalaJ ^^^| |P&bP^ {^^^^^ ravni. In kakšno je stanje v kolesarskih vrstah pred uradnim začetkom tekmovalne sezone? Odgovorni pravijo, da so prvi meseci vsakega leta najtežji, seveda kar se financiranja tiče, saj morajo kvalitetno opremiti tekmovalce. Za ilustracijo naj naveden, da se cene koles vrtijo okrog 3 tisoč mark. Ta šport ni poceni, bi rekli. Pa še na redno servisiranje ne pozabimo, pa priprave, udeležbe na tekmovanjih... Konec sezone je klub zapustilo kar pet tekmovalcev, in sicer Gregor Zgorc. ki je šel po poti Uroša Dularja v novomeško Krko, Aleš Čepon je zaradi zdravstvenih razlogov prenehal z aktivnim tekmovanjem, bratje Prevejšek pa so se odločili za nov »domači« klub, o katerem še nismo uspeli ničesar izvedeti. Čeprav je bil to za klubsko upravo kar težak udarec, se trenutno že veselijo novih okrepitev, in sicer dveh kolesarjev - članov, ki prihajata iz vrst državnih prvakov, in tudi o članskem trenerju je vse več govora. Okrepitve bodo ob treh domačih članih zagotovo predstavljale vrh društva in tudi vzor za podmladek. V klubu se namreč zavedajo, da brez članske ekipe ne morejo parirati večjim in tudi močnejšim slovenskim klubom, ki najraje iz krškega »inkubatorja« potegnejo mlade, perspektivne tekmovalce. Mogoče bo enkrat tudi drugače. Igor Kranjec, Uroš Dular in Gregor Zagorc verjetno še niso pozabili svojih začetkov. (G Alex) 13. revija pihalnih orkestrov Posavja Senovo, 1. februarja - Zveze kulturnih organizacij občin Krško, Brežice In Sevnica so organizatorji vsakoletne revije pihalnih orkestrov Posavja. Revija se odvija vsako leto v drugI občini. 13. revijo pihalnih orkestrov je gostil Pihalni orkester Svoboda Senovo. Pred polno dvorano je nastopilo šest orkestrov iz vseh treh občin. Sodelovali so: Pihalni orkester Kostanjevica, Gasilska godba na pihala Loče, Pihalni orkester Kapele, Delavska pihalna godba pri GD Sevnica, Pihalni orkester Videm Krško in domačini, Pihalni orkester Svoboda Senovo. Revija ni tekmovanje, je le prikaz znanja in dela posameznega orkestra. Predstavijo se orkestri različnih rangov znanja, vsi pa pokažejo, da se z glasbo ukvarjajo z veseljem in ljubiteljsko. V več kot dveurnem igranju so orkestri pokazali, da imajo za amaterske ansamble izjemno znanje. To nenazadnje potrjujejo številna laskava priznanja osvojena na tekmovanjih doma in v tujini. Zelo zahtevne glasbene komade izvajajo povsem profesionalno. Za svoje znanje in trud so ansambli, povsod kjer se pojavijo, nagrajeni z aplavzi poslušalcev. Tudi na Senovem je tako reagirala polna dvorana navdušenih ljubiteljev te zvrsti glasbe. Domače kulturno društvo DKD Svoboda Senovo, v katerega deluje tudi Pihalni orkester Svoboda Senovo, je vsem nastopajočim podelila priložnostno spominsko plaketo. Na koncu je voditelj revije Tone Petrovič vse ljubitelje te zvrsti glasbe pozval, da se naslednje leto udeležijo 14. revije pihalnih orkestrov Posavja, ki bo v Sevnici. (Toni) BREŽIŠKA PORODNIŠNICA Med 28. januarjem in 2. februarjem so v brežiški porodnišnici rodile: Marjanca špiler izCendroveca -deklico, Edita Kelhar iz Pečic -dečka, Gordana Zeber iz Obrežja- dečka, Antonija Cvttko iz Kostanjevice -dečka, Andreja Ločicn* iz Pokieka -dečka, Bernarda Omerzo z Bizeljske vasi -dečka, Snježana Košak iz Brežic -deklico, Mateja Jug s Pokieka - deklico, Brigita Barbič z Breg - dečka in Suzana Oberznet iz Sevnice > dečka. Čestitamo! OB KOFETKU »Le popolna predanost športu prinaša uspeh,« trdi Gorazd Slemešek, 19-letni študent 1. letnika Visoke poslovne šole v Ljubljani, ki svoj prosti čas ob zahtevnem študiju posveča streljanju na glinaste golobe. Gorazd, ki je doma v Doljnjem Brezovem pri Blanci, se skoraj vsak teden odpravi v 180 km oddaljeno Ilirsko Bistrico, kjer je njegov matični klub. In kaj ga je navdušilo nad tovrstno športno zvrstjo, ki je tudi priznana olimpijska disciplina? «Moji začetki streljanja na glinaste golobe so bili čisto »lovski«. Čeprav sem se najprej ukvarjal s streljanjem z zračno puško pri SD Blanca, me je bolj privlačilo dinamično streljanje. Podobno kot pri lovu, saj sem član Lovske družine Brestanica. Prvič sem streljal na pravem strelišču v Radečah in ugotovil, da mi kar gre. Na priporočilo Marka Miheva iz Sevnice, tudi strelca na glinaste golobe, udeleženca tekem za svetovnih pokal in svetovnega prvenstva, bil pa je tudi balkanski mladinski prvak, sem se odločil za resno treniranje v TRAP klubu Ilirska Bistrica,« pripoveduje Gorazd, ki se ob športu najraje pogovarja o »jagi«, kamor se z opravljenim lovskim izpitom večkrat tudi odpravi. Gorazd Slemenšek je v prvem letu aktivnega treniranja in tekmovanja zabeležil kar lepo število odmevnih rezultatov. V mladinski ligi je zasedel skupno tretje mesto, kar mu je omogočilo tudi dva nastopa v mladinski državni reprezentanci, in sicer v češkem Plznu in na dvoboju s Hrvaško. Na državnem mladinskem prvenstvu je zasedel 4. mesto, nastopal pa je tudi na članskem regijskem prvenstvu Primorske, pozivnih turnirjih in na štirih tekmovanjih Zveze lovskih društev Posavja, kjer je bil v lovski kombinaciji drugi in tretji, skupno pa tretji, kar je predstavljalo prvovrstno presenečenje. »Osebno sem zelo zadovoljen z doseženimi rezultati, glede nato, daje bila to moja prva tekmovalna sezona. V letošnjem letu načrtujem še izpopolniti svoje streljanje, in upam, da bom z novo puško Beretta Gold 682, ki je še v izdelavi, uspel lanske rezultate še izboljšati: Želim si najmanj skupno drugo mesto v slovenski mladinski ligi, posebne priprave pa bom posvetil državnemu prvenstvu, katerega želim kot mladinec tudi osvojiti,« je svoje načrte razkril Gorazd Slemenšek, ki se ob tej priložnosti zahvaljuje vsem svojim sponzorjem, ki so mu pomagali v lanskem letu, in upa, da bo tako tudi v prihodnje. Na koncu dodaja: »Še posebej pa se zahvaljujem Tamari Matko in Andražu Lipoltu, ki sta me vpeljala v ta zanimiv, a tudi težak šport, in s svojim strokovnim znanjem (rusko šolo streljanja) pripomogla k mojim uspehom.« (GAIex) Gorazd Slemenšek po tekmi v Ormožu, kjer je v mladinski ligi zasedel drugo mesto. To je bil odličen uspeh, kljub poškodbi in mavcu na nogi.