fcj	■ >/	r. .''«*,-:.•• S	-'V	(Ji	. MJ. ' m	% ,.	-	. ffl
Clevelandska Amerka
NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI.
'■. .,.•.. • ■ ' * •,v ' i, -	tu V	• J''• "	' " i'	,	i
1 CLEVELAND, OHIO. TOREK, 19. VINOTOKA 1915.
CLEVELANDSKA AMERIKA
Esceflant advertism* I
LETO vin. — VOL. vra.
II	I
II MmrinJ,_» - *M AA
II	^^
Izhaja dra krat
aa teden.
"1	s	II
k«
s?. 84. — NO. 84.
Francozi v BuIgarijL Zgube Nemcev v Srbiji ogromne.
Mestna novica.
Velikanske registracije za letošnje volitve naznanjajo nenavadno zanimanje volivcev za volitve.
—»Registracijski dnevi so sedaj končani. ClevelatiKlski vo-l'ivci niso pokiazafli še nikdar tolikšnega zanimanja za volitve kot tetos. 112.768 moških volivcev je regis tri rami h in navl p 6000 žendk, ki so 'upravičene pri teh volitvah voliti za člane šolskega odbora, dočim se drugih volitev ne smejo udeležiti. Lansko leto se je .negrstriralo vsega skupaj 108.675 mož in 349 žensk. Leta 1913 pa je »bilo registriralo vsega skupaj 90. 382 mož in 1910 žensk. Kakor se vi*Ki, so letos ženske pokazale nenavadno živahnost za vo-Ktve. iSmatrase, da bo najmanj 110.000 volivcev odidalo svoje glaisove roa votevni dan. Pripisuje se ogromna registracija naijbolj želji volivcev, da enkrat za vselej odločijo -boj med suhimi m -mokrimi. Tri leta zaporedoma? imamo te volivne (boje, ali maij bo Ohio <9uha ali mokra, in dsaisri je lansko leto | • nad 90.000 volivcev -bilo več za mokro kot za tsuho, pa tem perem čn i fanatiki me mirujejo. Letos se bo volilo za amendment k lavni u&bavi, (ta če je <bila ena %tvar pri volitvah dvakrat zavržemia, da ne sme priti več na vmsto šest let.
—Skupina 'registracija v 2 V r vardi,-kjer živi največ Sk>ven-r cev znaša 4094 mož in 161 žetnsk. Iz teh številk vidimo, da je v 23. vandi letos samo 24 . voliivcev več kot lansko leto, iz česar zopet sklepamo, da je mnogo Slovencev ostialo doma, naimesto da bi registrirali. Nazadovali so pa volivci 10. var de, Ikjer stanuje tudi nekaj ti- ' ,sdč rdjtakov. Dočirn je zriašala registracija lansko lieto v tej vardi 3365 volivcev, pa znaša letos samo 3274, nazadovanje za 91 volivcev. Jako je pa napredoval 26., varda, kjer stanujejo maši Slovenci iz Collin- " woodla in Nottinghama. Lan- 1 sko leto se je tu registriralo 5467 volivcev, letos pa jih je ! 6005, napredlelk za 538 volivcev. " iNaprediek je tudi v <15. vardi, J kjer stanujejo newburski rojaki. Tam se je lansko leto regi- . strirailb 5028 volivcev, letos pa J 5fi3, napredek za 85 volivcev. ^
—Javeni* politični shod za J ^Slovence se vrši v petek, 22. • oktobra v Gndinovi dvorami ob ' pol osmih zvečer. To je javen ( shod za vse slovenske držav- { J jame. V očigledi silno težavnih volitev letos, ko Ibo vsak volivec dbbid do 15 volivnih listkov v roke, je neobhodno potrebno, dia ste udeležijo tega shoda vqi slovenski državljani iz Clevelanda, Collinwooda, Nottinghama in- Newburga. Volivcem se ibo natančno po-, kazaik) vse točke, fki bodejo voljene am , raz tolmačilo vsako vprašanje, ki se tiče volitev. Vzorci voli vinih .listkov bodejo naj razpolago, tako da se vsakdo lahko pripravi na doibro volitev. Na slkd pride tudi mestni župan Baker, kandidat za Ižupana Peter Witt, sodfnii llerfc Peter J. Henry, A. j. Pba-mmi, ika*ndidat- za> sodnika, hsed'anjtii policijski prosekutor Francis Poulson in vrhovni fcodmik mestne sodlnije William •H. iMcGamnon. Nobem 'slovenski državljasr me bi smel manjkati pri tem shodu. Za deliavce premo, da se radi udeležijo sho-dov, opozarjajo ,se pa tudi na-
cflrtvpn s'lfi trt'nvri nrideio
—'Uredinaštvo našega' lista bo na volivni večer, v torek 2. novembra preskrbelo za natančna) poročila; o izidu volitev. Nekaj enaoega smo iimeli že lan-• sko leto, dočim smo letos preskrbeli za vse druge, modernej-! še priprave, dia rojakom točno, \ s pomočjo električnih strojev' iin telefona naznanimo vsak izidi volitev v isti minuti kot se bodejo šteli glasovi pri voliv-nem odiboru.,Lansko leto se je' zbralo ma tisoče ljudi pred u j redništvom, katerim ni bilo tre-' •ba hoditi v mesto po volivna sporočila. Letos pričakujemo še večje ipnožice. Uredništvo je to stvar uredilo in preskrbelo z ogromnimi stroški, in upamo, dia* bo nami občinstvo hvaležno za to.
—Rojake opozarjamo, da je( naša tiskarna edina* slovenska unijfeka tipkama v, mestu in ce-ii državi: Ohio, številka unijske naš$ 'tisikarne je 83. Vsaka tiskovin«, iki nosi drugo unijsko številko, ni bi^a narejena v slovenski tiskarni, ker sploh druge ni v mestu, ne v državi Ohio. Neki drugi listič y naš. naselbini očita nam, da imamo oglase od Richman, Bailey, May itdl iPovetfeli bi' le tol'lko, da se jie dotični listič jako pri. zadeval, da bi dobil oglase, toda so jim rekli, da za nje nimajo nič, ker dajejo oglase le o-nim, ki imajo res kaj naročnikov, ne pa listom brez čitate-ljev. (EHrugič pa obstoji stroga poštna postava, ki prisili časopis,"Tfe sprejme vse' poštene oglase. Kateri list bi se branil , sprejeti pošten oglas, se mu odlvzame poštna pravica. S tem mi&Emo, da snio dovolj poduči-li meveidne in nevoščljive male j uredlnike.
: •—iPoročili so se; Anton Me-g sojedec in Rozi Grandovec, Fr. Hočevar in Karolina Zakraj-šek, PaiiJi Kovač in Rozi A>'~ telij, Anton Lindič in Ana Lju-ibič. Vsem novoporočencem.na- j i še častitke!	1
: —V pondleljeik/ 25. oktobra } l se vrši ljiuldko zborovanje c » vseh Jugoslovanov, katero1 zborovanje priredi ^Cuyahoga1 County Home Rule Assoc is- , . tiom', in sicer v Grdinovi dvo- -. rani ob 8. zvečer. Govorilo bo j več slovenskih govornikov in ( , sodinik Clarke od Zvezine soa-nije v Cleveland 11. Proste ; smjpdke vsem gostom.	j
ij
—V četrtek zvečer se je vr- , šila jiavnai poroka mladega pa- j 1 ra pred.1 posfliopjem Lake Shore ■ Banke, in fcicer ob priiliki kar- f , nivala. Med Slovenci se je razširila novica, da je odbor, ki je , imel poiskati par za poroko, [ enostavno zavrnil vse slovenske prosilce, kar pa ni resnica. Odlbor plača en' tisoč dolarjev . onemu ženinu ali nevesti, ki so bili zavrženi. Ker se ni o-J , glasil noben (Slovenec pri odboru, je bil zbran neki Ameri-1 kanec.
—Unijsko gibanje se širi v Gievelamdii«. Delavci Warner Swasey Co. so sedaj skoro vsi organizirani. Voditelji dela v-1 cev, <ki so zaposljemi pri Peer- j lessi iMotor Co. se organizirajo v unijo iin' bodejo v torek zahtevali od delodajalcev zlbodjšame p'lace in razmere. Delavci pri Steamy Co. so bili pozvani, da pristopijo/k uniji' kJjtrb temu,, da jim je kompanija sama zboljšaia plače. Delavci to var-1 ne Bardon® in- Oliver so za-1 štrajkali. »Prihodnji teden se prione z organiziram jem delavcev pri Theo. Kundtz Oo.
—(Pobegnila je iz neke farme v okolici Clevelanda 13 letna Ethel' Mayes s 70 let starim "ljuibimcem" Loden Wootom.i Ljudie jih zasledujejo.
> —iSedaj se pred volitvami • delajo različne stave. Nekaj
■	jih omenimo; Stavi se,$200'prto-
■	ti $100 ,'da bodejo mokri zmagali, $100 proti $400, d!a bode-
1 jo suhd zmagali, $50 proti $50, ■'da dobi Witt več prvega reda , j glasov kot drugi kandidati, sta-( vi se $50 proti $100, da Witt ne 1)0 zvoJjen. $50 proti $50, da Davis na vzhodni strani ne bo (<tobil 3500 glasov. $100 proti $ioo, da Ruthemberg ne bo do-I bil 6000 glasov prvega reda, itd.
—'Registriral se je 101 letr.i Arnold Dol lun am, ki pravi, da bo volil za suho in za ženslko vod/vvno pravico. iNeki časopis pristavlja k temu. da je pričakovali, da bo kmalu vse troje pokopano, 101 letni Dollman, .ženska volivna pravica in suša.
—Imena gostilničarjev, ki I bodejo letos dobili gostilniško dovoljenje, bodejo morali naznaniti pred volitvami, kakor je odločil državni odbor za 'licence. Trdilo se je vedno, da fe »mena nalašč zadržujejo, da i se strahuje gostilničarje, da vo-1 lijo za gotovo 'Stranko. Najbrž » bodejo imena objavljena 1. no-' vemibra. 'Med' 32 krčmarji, ki 1 bodejo zgubili svoje prostore
-	radi prevelike bližine šol ali
-	cerkev ni noben Slovenec.
—Ob zaključlou< karnevala je
*	dobila Josephina Lausche-tova " največ glasov kot popularna
-	dekliica in je bila proglašena zt
1	kra'ljico naselbine.
—»Rojak Anton Jerman se je
2	vračal v soboto Zvečer od kar-l mi vala, ko je naenkrat začutil J Ijiollečino v glavi, potem pa je 1 skočil nad' njega mož, ga po-
-	drl na tla in1 ga oropal za $80. ^ Jenmam je nato odšel proti domu, 1306 E. 55th St. toda 16
-	ur kaismeje je spoznal, da ima .1
*	nekaj nenavadnega v glavi in |
-	je odkorakali v nedeljo po ko-
■	s*lu v St. Clar bolnišnico, kjer ■
-	so doktorji kmalu spoznali, da '
*	ima precejšen kamen v glavi. Z i operacijo so mu kamen poteg- 1
1 nili iz glaive. Meril je en palec :(na dolgost, tri četrtine palca 1
>	na širino in 'pol palca na debe- ^ 1 limo. Takoj po operaciji je Jer-
■	man postal nezavesten in je v .
■	polndeljek zjutraj umrl.	■<
►	—»Izvamredmo krasno veseli-
1 co je priredil v nedeljo Ju go- j slovanski Klub "Bratstvo", v *
■	Popovičevi dvorani. Ideja Jugoslovanskega Kluba je zibli-ž!aiti Hrvate, Srbe in Slovence ; v eno bratsko zvezo, dia se ( medlseboj natamčjraeje spozna- 1 jo in se približa duša duši. Prenovljena Popovieeva dvorana
i je bila tako okusno dekorirana, 1, in ol^činstvo, ikaterega se je nalbrala polna dvorana, se »je vedlb tako dostojno in resno kot še nismo opazili pri nobeni drugi prireditvi. Mr. Fr. To-mich je imel karakterističen ' govor o Jugoslaviji, nato jie go-, voril Don Grškovič s svojo prirojeno sinceriteto o položaju J'u(goslovanov. Nato sta en deček in ena deklica deklamovala 'krasne pesmice, nakar je sledila enodejamka "Ljubavno pernio". Po igri je govoril profe-! sor Miller iz Oberlin univerze. 1 Jedro govora je bila, dia čaka Sloyane veliko bodočnost, ka-' tero dobe le, 6e bodejo trd'no skupaj stali in se oprijeli z vsemi sik m i blagodejne civilizacije.
I —Rojake opozarjamo na ime ' F. W. Steffen, ki kandidira za j člana šolskega odbora. Ko bo- ( dete šli volit, poglejte na tiket, kje stoji zapisano njegovo ime, in naredite križ pred njegpvim ^ imenom. Mr. Steffen je tajnik elevelandske tiskarske unije, sposoben in V zmožen mož, da zastopa vaše otroke v šolskem , j odboru. Volite za njega vsi ,
4 •
i Bulgari odbiti na^aj..
j Solun, 17. okt. Poroča se o
-	hudih artilerijskih bojih pri Do-
-	iranu, v jugo-yzhodni Srbiji.
-	Srbska 'armada je prisilila bul-, giamsko, da se umakne. Srbi na-1 predUj.ejo iz, Surovega v smeri
•	Strumnice. Hudi bolgarski na-' t padi so bi/1 i vsi odbiti.	j l Pet nemških ladij potopljenih.'
>	»Petrograd, 17. okt. Rusko1 i uradno poročilo se glasi: An-j
■	gleški su]:marini, ki operirajo v r Baltiškem morju so potopili
pet nemških transportov. Popadke vseli teh transportov so bile rešene. Na teh transporti!^ 1 vozijo Nemci' vojake v bližino i Rige.
Krvavi boji v Srbiji,
London, 17. okt. počim naznanjajo )Nemci dobfe uspehe o svojih operacijah v Srbiji, so prispele sinoči- prve brzojavke v francotsko-tamgleški armadi; k: se je izkrcala pri Solunu. Brzojavka iz Aten poroča, dia se je francoska armada podala pro-
•	ti bulgriki meji in druga brzo-1 javka speroča, da je grška vla-
-	da v Solurou1 naznanila železni-! Ik? upmavi, da pripravi sedem
-	vlakov na razpolago zavezniški i armadi, ki se bo odpeljala v J Gievgeli. Nadalje fe uradno n*. i zmamjai, da Francija in Anglija ' še neprestano odpošiljajo čete i Srbom, d-a se <bievno izkrcuje-1 jo novi vojaki pri Solunu, ki 1 hitijo naprej k srbski armadi, i da ustavijo Nemce. Kot poroča "brzojavka iz P aria a, bociejo
\ zavezniške -čete pA^-povelj-
-	stvom francaskega generala 1 CaTrai|a.
: Grška in Rumunjska.
Iz Berolimvi ,se poroča, da . ostane Rumunija in Grška nev-
•	tralma. Grška vlatdla je zahteva-
>	la cd bulgarske, <la Bulgarija t dovoli eksport koruze v Grško.
>	kar je Bulgarija dovolila. V
•	Berolinu' se je sinoči razneslo poročilo, da je položaj med' za-
>	vezniki in Grki tako napet, da < so zavezniški poslanci v Ate-
■	na-h ]>r i pravi jeni odpotovati. : Pozin'eje se je naznanilo, da je
■	ta Brzojavka izmišljena. Krva-
■	vi boji so se vneli med Srbi i a
■	Bulgari' pri Doiramu. Iz Aten ' se poroča, dat so bili Bulgari
strahovito .poraženi od Srbov. Prv i cddelek 400 nemških ujet- ,
•	niikov je včeraj dospelo v Niš. Srbi trdijo, da vnašajo nemške
zgube 85.000. Niš, 17, okt. Nemški general Maidkensen, ki, poveljujejo av-stro-nemški armadi, ki se je navalita na Srt>e, poroča, da so nemške čete zavzele Vranjo •goro, južno od Sem end rije in vas Smoijimo, d^čim se nazna- , nja ti*di iz nemških virov, da ; so 'Bulgari <fobili v svojo posest srbske gorske prelaze ob meji, 1 in d'a so bulgarske čete naskočite srbske forte pri Zaječarju, pet milj od bulgarske meje, Srsiko uratlno poročilo nazna- ; m'ja, <Ia so rimeli ;Nemci in Avstrijci do 14. oktobra skupai i 25.000 mrtvih častnikov in ntož; ter naid 60.000 ranjenih. Zajedno pa pristavlja srbska brzo- ) javka; da so imeli tudi Srbi jako občutne zgube v dosedanjih bojih.
Uradno srbsko poročilo.
Vsi neimško-aivstrijski napadi na fronti Obrenovič-BelgracV Semendria so bili odbiti, im je, imel sovražnik pri tem jako občutne zgube. Nemška armada, ki je hotela razbiti srbsko desno krilo pri Sememdriji, je bili odbita in pognana' v Godomin-sko močvirje, ob desnem bregu reke Donave, biizu trdnjave Semendrija. Neki bavarski bataljon je zginil v močvirju. 'Pritisk nemške armade v okolici Požarevaca se nadaljuje, Nemci kakor Avstrijci so za'hteva'i naJdWjipe vojaške pomoči v
1
inrdi v 14. dnevih. Mesto Niš ' se pripravlja na slovesen sprejemi iramcosikih in angleških vojakov.
Bulgarska pristanišča blokirana
Lond'on, 17, okt. Anglija je n&poveddia ,vojno Bulgariji in (zaije4HO je angleška vlada na-zniandla blokado bolgarskega ( morskega obrežja, ki se razteza v rtiizdalji kakih 80 milj. j Med blokiranimi pristanišči sc nahajia Dedeagatch, Porto Lagos, 'Maronia in 'Mecri. Nev-tralnim lladijaiii je bil dan čas (48 ur, d!a odlid'ejo iz teh prista-, nišč. Angleško sredozemsko b rodov je bo zaprk) vse dohode k buligarskirm pristaniščem. Avstrijsko uradno poročilo. Dunaj, 17. akt. Avstro-ma-žarske čete, ki zasledujejo Srbe jugo-vzhodno od1 Bel grada so dospele do Avala utrdb. Bulgari so d'obili v posest več obmej--iH'h prelazov ter so zajeli vzho-^ dne forte trdtnjiave Zaječar. Av-
-	stro-maiarske čete, ki se bori-
-	jo pri Rafatlovkii* ob dolenjem
-	toku Styr, .so vrgle Ruse 20 ki-
-	lometrov naizaj. Tudi vsi drugi 1 napad« so biK odfoiti.
1 Nemško uradno poročilo. ^ Armad'a generala Mackense-
-	na na Balkanu' napreduje. Juž-1 nO od Semendrije srno vzeli z
•	naskokom Vramijo goro in vas
-	Smoljino. Angleški napaTd na i Vermelles je bil odbit. V , Champagne dKstriktu smo vrg-
-	li Francoze iz Place d ' Armes.
>	Francoski' poskus da bi zopet s. prtfltefciti rgtibljetv »trekte jnr-1 kepri Letintre, je bil odbit. Bojišča na Ruskem : Ruski napad zapadno od IDIvinska se je po-
1 nesrečil. Severo-vzhodno od
-	Veslbva sta bila odbita dva ru-
■	ska napada. (Rusi napadajo n.i L celH fronti.
Niš Podonavska železnica v nevarnosti? v Kot se poroča iz Berolina je
■	v nevarnosti iNiš iFVxkmovska t železnica, ki vodi iz srbskega
•	gilavnega »mesta do rumuinjske
•	meje. Poročilo Še ni potrjeno, : tod'a če se potrdi, tedaj Rumu-
■	ni sploh ne morejo 'Srbom na 1 pomoč, če pozmeje sklenejo, d.i < se padajo v vojno, še bolj vaz-i no pa je tudi, ker je s tem za-
•	prta tudi pot Rusom, če bi na-
■	mera vati poslati na pomoč Srbom armado preko Ruimunij?.
J Poroča se, dia so Rusi po tč j železnici dobivali znatne mmo-I žine streljiva, kateirega so po-
■	šilijaM Angleži iz Londona v
■	Solun, in cd tu po železnici db » Niša in nadialije preko Rutinuni-
►	je v Rusijo. iS tem da se odre-i že Rusom ta pot in sedaj ko za-
■	mrznejo se ve ruta .ruska prista-
-	nišoa radi zime, ne bo preosta-: jalo Rusom zopet druzega kot ' dobivati vojni materija! in potrebščine preko Sibirije.
Na francoskem bojišču. 'London, 17. okt. Francoske alpimske čete, ki so se borile ve,9 d>an vistoko v hribih meu snietgom, so odvzele danes iiNeuncetm vrh gore Harbrmans Weilerfkopf. Vsie memške postojanke v tem kraju so padle y,francoske roke^ in tudi nemški foirt je bil tfazbit. Iz Berolina se včeraj poroča, da so vjeli pet častnikov irv 226 mož. , iNemov trcHijo, da so vzeli Angležem več .strelnih jarkov, kar ( ; pa angleški vrhovni poveljnik odločno zanika.
Napadi na London. ' M'ed angleškim ljudstvom se : opazuje čimdalje večja neza- j dovoljnost, ker vladna ni poskr- 1 bela za dovoljno varnost pred 1 nemškimi Zeppelini. Svoje dnij stt je izjvil mornariški minister Churchill, da kakor hitro se pokaže nemški ZeppeKn nad Londonom, da bo napaden od 1 celega roja angleških zrako-plovcev. V Londonu iso nemške
1	,
š in več stotin je ranjenih, do-
-	čim znaša, škoda mnogo mili-
-	jomov. Med ubitimi je 28 otrok in 39 žensk. Angleški časopisi
3	zahtevajo, da se Lomdon tako
e	zavaruje kot je Pariz, katerega
1	že več mesecev mi napadel no-
-	ben nemški zrakoplov.
1	Dvinsk za vsako ceno. Ruski generalni štab je do-
. bil informacije od vjetih nem-
2	škiili častnikov, dia je nemški
-	generalni štab sklenil, dia Neni-
-	ci morajo vzeti Dvinsk maj ve-s Ijai nar hoče. Nemci strahovito
-	napadajo ruske utrd'be pred J Dvinsikom, toda vsak nemški i napad na to važno rusko trdnjavo je bil dosedaj še odlbit. iXiemske zg'ube pred' Dvinskom
-	so nairavnost ogromne.
i Nobenega miru brez zmage. ) Pariz, 17. okt. Francoski
-	predsednik republike se je da-
•	nes izjavil: Mi smo bili prisiTje-
-	ni potegniti n>eč. In dokler ne
-	bo zmaga zaveznikov popolna,
•	ga nie boderno vtaknili v nož-1 nico, ddkler ne zgradlimo zno-■ va. Fraincije in- dbkler se ne za-i varujemo pred nad'al'jrwmi napadi tevtonskiji hord. Kaj moremo pričakovati od prisidjiene-
•	ga miru? Nove nevarnosti bi
-	nam pretile, in postali bi poli-: tični in gospodarski vazali. Ni-; ti en sam vojak, otrok, ž»ens!ka ^ ali< državljan< sploh, kar jih jie v
Franciji ne ždi, dia se sklene samo začasen mir. Ne gre se samo za čast, pač pa, tudi za
za zrnato, bodiemo zmagali.
Nova ženska liga. - V Angliji so ustanovili liga deklet,' katerih nanien je, da se poročijo z onimi vojaki, ki so zgubili rdke ali noge ali oči v vcijmi. 'Patrjijotična dolžnost angleških žen' je, pra^aijo pravila te Lige, dia oda j šajo kolikor morejo življenje onim junakom, ki so prelil? kri za domovino. Mnogo deklic se jie že poročita s slepimi vojaki.
Kaj je z Dardanelami? London, »17. okt. Splošno prevladuje mnenje, da Anglija odkllneha o«d forsiranja Darda-mel, ker se je izkazialo, da se nc more uporabiti v Dardanelah <(ovolj moči, da bi se angleško Ibjpciovje prebilo skozi. Žrtve ki jih zahteva vojna v Dardanelah, ne blodejo prinesle Angliji dbbička. Kot se poročaj iz vojnega urad'a, so zgubili Angleži tekom bojev v Dardanelah nad 100.000 mož mrtvih in ranjenih med njimi 18.000 mrtvih. Večinoma so bile to čete iz Avstralije. Tudi avstralsko časopisje zahteva, da se neha z Dar-dainelskim bogem, če vlada ve, da morske ožine ne bo mogla forsiinati. Med' omenjenimi zgu-IbamKi pa niso vštete zgube Francozov, ki so se tudi vdele-ževali ves čas vojne proti Turkom. Svetuje se, d'a naj vlada uporabi vojake v Srbiji, da u-stavijo nemški naval.
Angleži in Francozi v Bulgariji. London, 118. okt. Francoska in angleška armada; ki se je iakrcala v fSolun'u', je že udrla na bulgarsko zemljo, severno od grške meje, kjer .so napadli bu'ligarsko trdnjavo Strumni-co,' Srb i s pomočjo zaveznikov so odbili napad Bulgarov, in padca Strumnice ;se pričakuje vsak trenutek. Nemški general Mackensen je zahteval od generalnega štaba, da se mu takoj pošlje naklaljna armada na pomoč.	*
Nemci v zagati. Iz diplomatičnih krogov se 1 poroča, da je nameravala«.] Nemčija poslati drugo arma<!o a v Srbijo pod generalom Lisin- i genom, toda Rusi so razvili v i
ofenzive da je morala dotič- (
-,na nemška armada ostati doma. Francoske čete so napa-: die Bulgare pri Hudovo Vilan-i diovo, kjer je 40.000 Bulgarov. i Energično napredovanje za-l veznikov spodbuja Grke, da se • pripravljajo na vojno. Kakor liitro bo koncentracija vojaštva zvršena, se pridruži Grška
■	zaj ve/mikom. iK.ralj Konstantin
■	odpotuje ta teden v Solun, t Splošno mnenje prevladuje, da
.se tudi Rumunija pridruži za-
■	veanikom.
1
Turki na pomoč Rulgarom.
London, 18. okt. Enver paša je ^poročil buigarski vladi, da odpošlje Turčija v kratkem znatno armado na pomoč Bul-garom. Francoska vlada je na-ipovedala včeraj Bulgarom vojno.
. Rim; 17. oktobra. V Italiji prevUaJduje dvojno mnenje glede balkanske krize. Ena stranka trdi, d'a je treba odposteti na Balkan večjo armado, do-čim je druga stranka zato, da ostanejb vsi laški vojaki doma, kjer se jih potrebuje» Zatrjuje se, da dela to slab upljiv med laškimi vojaki, Hoer poveljniki niso enakega mnenja. Govori se, namerava laški zunanji miini^ter Sonnino odstopiti.
Splošen položaj na Balkanu.
Ix>ndon, 17. okt. Srbom ve-
likb pomaga slabo vreme,
. ^_ « _^^. * . - . ,,
čajo Nemci, da so zasedli! višine okoli Belgrade in da general QaJHwitz prodira vedno dad je. Tudi BuWgari trdijo, da so dospeli v 'Macedonijo, dasj so se jim pri Gievgeli postavili Francozi v bran. Avstrijci ne bodejo mogli poslati dovoli moči v Sifbijo, ker so Italijani začeli z ibol} živahno ofenzivo pri Rivi, kjer /so včeraj z naskokom vzeli močni Fort Pre-gasma.
Na ruskem bojišču.
»Nemci so pričeli z ofenzivo južno od1 Rige, kjer so odbili ruski napad, zavzela večje število Rusov in nekaj topov, toda ma ostali fronti so Rusi povsod v ofenzivi,- posebno v Galiciji, kjer imajo Avstrijci občutne zgube.
Angleži zahtevajo 3 milijone vojakov.
London, j'7. okt. Vlada je splošnega mnenja, da se mora do spomladi oglasiti v Angliji tri miljone prostovoljcev, čo hočejo Nemce občutno udariti, in če se ne oglasi toliko prostovoljcev, tedaj vlada ne bo odgovorna za nadaljni uspeh vojske ali pa se uvede splošna i vojaška ddltžnost. General Snowry se je izjavil, da imajo Nemci in Avstrijci še 9 milijonov mož, v starosti od 16 do 55 Tet ma razpolago, in morajo zavezniki napeti vse moči sedaj da izmučijo Nemce.
Obsedno stanje v Moskvi.
Petrograd, 17. okt. Car je ukazal proglasiti obsedno stanje v Moskvk 'Nemire je pripisovati dijaškim uporom, ki so nezadovoljni, kakor tudi delavcem ki so brez dela. Ruska vlada tudi sumi, da je meti delavci in dijaki mnogo nemških špijo-nov, ki skušajo vse, daibi spun-tali Ruse proti vladi. Nemiri so se ponavljali it dva meseca.
21 nemških ladij ujetih.
Lomdon 17. okt. Angleške torpedovke in submarini so po-Iovili v Severnem morju 21 nemških ladij, ki so prevažate ribe in drugo robo. Vse blago so Angleži prepeljali v Grim«?-
I Cleveundsm Amerika.
IZHAJA V TOREK IN PETEK, i
Vm pisma, dobiti ia denar naj ae
CLEVELANDSKA AMERIKA,
«11» ST. CLAIR AVE. N. E.
_CLEVELAND. O. - ._
i V BDWARD KALIBH, Publisher. LOUIS J. PIKO. Mltor.
t8SUBD TUESDAYS AND FRIDAYS.
■cad by 15.000 Slo'enlatu (Kralacr*) In i
[the City ol CJeTeUad and elsewhere. Ad-er. tWnf rate« on rcqaft.__'
TKL. CUY. PWINCKTON IBO
Batcnd ii aeeoad-daM matter January fth IftOB, at the po«t office at Cleveland, O. aader the Act of March 8,1879.__
No. 84. Tuesday Oct. 19. 1915.
I 'Nevidljiva alianca'
Ali se spominjate rcvolucijc < ■ v Rumunjski pred nekaj let, 1 kjer se je reven kmet z orožjem v roki vzdignil, da reši svojo zemljo teh pijavk. Tisoče in ti < soče najboljših rumunjskih si- ! p nov je padlo v tej borbi, dočim s je 'kralj iRutminjski, ki je tudi 1 ^nemški princ, stopil na stran 1 žklov proti lastnemu narodu, ju i branil narodu, da ni prišel do posesti svoje zemlje, katero so i židje lastovali, a Rumunjci ob- 1 delovali.
Pla kakor «0 židje povsod ena- i ki, vselej proti narod'U1, od katerega živijo, povsod za tiranijo, ki jih podpira, kdo nam mo- 1 re sugerirati, da so ti židje kaj druzega v iRusiji, da so židje v Rusiji za svobodo? Naj Jim veruje kdor hoče, mi jim ne verujemo, ker jih — poznamo.
Ko je Varšava padla, so Poljaki, ki bi se morali najbolj veseliti "velikega osvoboditelja", ostali mirni, pokazali niso nobenega znaka veselja, toda pla-kal je od veselja ves varšavski Jeruzalem, da v razkošnem veselju proslavi prihod germanskega kajzerja.
Prišla je kultura in civilizacija! Kultura svobodnega suženjstva slovanske raje, kultura zastrupljenja z vodko slovanske druhali, in kako bi se pravoverni Jeruzalem ne veselil! O j slava stokrat Jehovi in kajzerju!	j
In kar smo v enem nasi'i člankov trdili, da bi moral biti nemški internaucijonalizem opi um za vse narode, tako se nam zdi, da so ruski židje imeli na logo, ne radi svobode, ibratstva m enakosti rušiti Rusijo, pač pa radi interesa — Nemčije, da potem na razvalinah Rusije si razdele ti lenuhi svoje dele
—	jedni zemljo drugi denar. Nič se nismo čudili, ko ie
Rusija pred nekaj leti prepo-
Ivedala prodavanje ruske zem lje Nemcem in zidom, ki so neprestano silili bolj v srce Rusije. Celo kratkovidni ruski vladi se je zazdelo, da židje in Germani nameravajo nekaj posebnega, ko neprestano čimda-Ije več svoje sodrge prepeljuje-jo v Rusijo. Tako so složni med seboj, tako delavni, a vsi skupaj delajo za propast Rusije
Na to nas je posebno opozoril dohod ''posebnega revoluci-jonarja.' — Izraela Bryliena
—	ki je — kakor sam pripoveduje— bil deset let zaprt v S;-biriji. Seveda, njega so se šmo-ki takoj polastili, da jim pripoveduje o "grozotah" Sibirije, toda ta Izrael si je sedaj vzel za nalogo, da govori o "mučenju- (Nemcev" po Rusih.
"It is too terrible to tell — P. too terrible to tell," he repeated in Yiddish, piše 'Daily News od 21. sept.
In ta čifut govori sledeče: "The poor Germans! said Brylion. *'I came across about 25.000 prisoners in my travels. They are treated worse than the Russian extties. Think what we had — merely hard bread am! water for breakfast: poor weak soup for dinner and hot water and bread at night. Their
lot is worse than ours.
"Their shoes had wora off
and they are limping over the
I snow in bare feet; in feet wrapped with few rags. No help
: comes to theih. Nobody is allowed to buy them shoes. They are cuffed and cursed around. If money is .send them it does not reach them. Their plight is terrible — terrible!"
Mi pa vseeno mislimo, da ni med nami tako zabitega črno-rumenega ali rudečega telička, ki veruje, da dajejo v Rusiji vojnim vjetnikom za oibed "poor weak soup" in ....vro-če vode!II
To je tako smrkavo nesmiselno, da si je mogel kaj tace-ga zmisliti samo plačan nemški žid.
In še več, ta senzacija je tako plitva, da nam je prišlo na misel, da so chicaški židje pota rad i tega Izraela Bryliena kje na Jefferson St. v Chicagi in ga proglasili za ruskega mučeni-ka, ki bo "pošteno predstavljal trpljenje neinškTTi vojnih ujetnikov, in to je danes menda najbolj važna stvar.
Mi ne vemo, kako počenjajo I z nemškimi vojnimi ujetniki v Roisiji, kakor ne vemo, kako delajo z njimi v Srbiji. Toda vemo, da so ti šmoki še nedol-fro tega pisali, kako delajo Srbi s svojimi ujetniki, da jih mučijo in pustijo stradati. Toda Srbija je hotela to židovsko svojat prijeti za krive nosove, nategniti jim njih lažnjive jezike. Srbska/ vlada je pozvala mednarodno komisijo, ki nai pride v Srbijo in pregleda stanje vojnih ujetnikov. V tej komisiji so bili nevtralni ljudje, pa tudi Nemci so bili zastopani, in ti ljudje so pregledovali vojne ujetnike v Srbiji. In kaj je bila posledica ? Komisija je morala izdati spričevalo srbski vlaidi, da Srbi lepše skrbijo za svoje vojne ujetnike kot marsi-kaka druga država, In ti židovski listi ki so tako strašno lagali o srbskih "grozotah", danes molče in se ne drznejo oporekati, ker vedo, da jim nihče več vrjel ne bo.
In če bi jutri ruska vlada zahtevala internacionalno komisij^, bi brez dvomi prišlo na dan, da chicaški Brylion nesramno laže. in da ni vreden, da se ga zažene,v vročo vode, katero so mu Rusi dajali kot hrano. Slovenci, ki so v Rusiji ujetniki, pišejo sami, da imajo dovolj dobre hrane in se jitm do-:bro godi, in to morajo pisati celo starokrajski črno-rumeni cesarski in kraljevi časopisi, ker je čista resnica.
Danes ni več čas, ko se se- r stavljajo dvo-zveze, danes se 1 sestavljajo tripletente, in taka t je tudi ta zveza Nemcev z Izra- t elci, ki je dobila sedaj tretjega \ partnerja — socijaliste.	i
Ti pozivajo svoje sodruige, da | gredo poslušat ''tovariša Bryli- i ona" (da je to pristen Izrael 1 : seveda zamolčijo,) in da se on- < zovejo v "čim večjem številu' 1
In šli bodejo, drhteli bodejc, i ko bodejo poslušali "grozote", katere jim Izrael v tako živili \
•	barvah slika, in ne bo jim prišlo v paimet, da zna Izrael la 1
■	gatT, ne bodejo vedeli, da se | 1 jim Izrael v istem času roga in <
•	smeje.	1
'Pojdite, pojdite, sodrugi, slo- 1
■	žno za Izraelom v obljubljeno 1 i deželo preko slovan^h tele:, \ i bodite za štafažo tevtonskih či- <
•	futskih aranžerjev, in kadar < vas ne Ibodejo več potrebovali, i
■	tedaj vas bodejo vrgli od sebe J
■	____prezirano slovansko smet! 1
1 Držite čvrsto ž njimi, zaved-
-	110 in nezavedno, kakor kdo ho- <
-	če in pazite, in pazite, da bode- 1
■	te tudi še v bodočnosti preti-
-	skali iz čifutskih listov vse, ka** ] , blati slovanske brate, in nagra-
1 dili vas bodejo kakor najbolj
-	znajo: čim bolj jini bodete služili, tem !bolj vas bodejo z moč- :
-	jo sunili od sebe......
Daleč bi moral biti od te ser- j v vilnosti socijalizem, ki ima svoja čista pota. Socijalizem k prijatelj vseh slabih in pošte-1 nih oseb ali narodov, toda soci-t jalizem mrzi laž in obrekova->. nje, socijalizem mrzi suženjst-1 vo za tevtonske interese, Nant-t reč pravi socijalizem. d Proti koncu ponavljamo, da r ni bila naša nakana koga očr->t niti. M smo narodu pokazali le r nekaj dejstev, ki govorijo sama
za sefce. (S premeimbo današnje* [ ga sistema kapitalizma^ bodejo 1 gotovo oslabele *Ji popolnoma c izkorenmjetrte zle strasti po- \ sameznih nairodov, in ostalo bo > Je tekmovanje v vrlinah. Toda s indirektno širiti prepričanje* 1 da je psycha .Nemca enaka oni s Francozov ali Rusov — to je i nesmi'seJ. Gotove zle strani pri \ posatmezdih narodih obstoje, s pa naj so nastale kakorsibodi. t :Niaj vzamemo sami ta-le pri- 1 mer:	r
Ko je nemška armada prišla 2 v Poljsko, so takoj zai njo prišli t uradniki nemških muzejev in 1 pobrali so vse bolj vredne stva- i ri. Oplenili so ves varšavski 1 muzej, vse starine, vse sporni- 1 ne narodnega poljskega življe- s nja, iso ipobrali in odposlali v > Berolin. Rekli (bodete: Milita- z zem in kapitalizem ustvarjajo i' take dogodke. Tudi Francozi s imajo danes zaseden precejšen j del Nemčije, pa se ni še čuk> t do danes, da bi odnesli le za 1< en oentim vrednosti v, Pariz, r in še več, "korumpirani" Rusi niso pri svojem povratku vz Gar š licije odnesli niti ene kopejke. t {Pla vendar imamo v Rusiji in j Franciji militairizem in kapita- t lizem ter vsa zl'a, ki so tam v združena. Toda v Franciji in si Rusiji se soldateska ne drzne b narediti takega zločina, ker fbi j' tak zločin obsodil sam narod, k dočim v Nemčiji "učenjaki" d tekmujejo z razbojniki n tato- j< v», kdo bo več nakradel tujega p blaga.	(	(1
In .zato nas s svojim ''mi vse d enako psujemo" ne bodejo pri- v silili, da mi vse enako sodimo, kakor nas pri vsem svojem tru- d du niso mogli prepričati, da so k vsi enako krivi tej vojni.	j
Ampak, če hočete da se po - r služimo vaše logike, bodeido p rekl'i': Mi enako sodimo vse j Nemce in vse njih naravne in g nenaravne pomagače.	r
"Hrvatska Zastava." <1
n
■	o--
V edinosti je moč. I
__^ r
<
Dnevi, ko s<mo imeli prvič i' priliko Obhajati karnival v slo- 1 venski naselbini so minuli. Na- r selbina od 53. ceste do 67. je 1 bila sijajno ozaljšana in krasno 1 razsvetljena s tisoči električn;h 1 žannic. Ta karnival so priredili r člani "North End Improve- * menit Association", k kateri l spadajo imalodane vsi trgovci l in obrtniki, ki trgujejo v slo- l venski naselbini brez izjeme na versko prepričanje, ali narodnost. Karniviail je i-mel original- 1 ni namen povzdigniti trgovino 1 v naisclbini ter obenem pokazati drugim delom mesta, da je tudi v našem delu nekaj ljudij, < ki radi večnega spanjia in na- s zadnjaštva drugih, nečejo biti | priglašeni mrtvim, da jim prija < živahno razvijanje trgovine in 1 naselbine. Toda moralo je priti, j da so pričele posamezne ose- 1 be oglašati z opazkami: "Zopet bodejo židjd odnesli denar", in < "saij je to v korist le nekaterin posameznikov", tretji zopet "zakaj se ne dela v korist "Narodnega Doma", četrtič so zopet se hudovali, zakaj se ves denar, katerega so Slovenci potrošili, ni obrnil za dobrodelne maimene ali za slovenske siromake. Ljudstvo je kar drlo na karnival, in toliko tisočev oseb smo videli pri njem kot še nikdar prej v. slovenski naselbini. »Frikazali sb se ljudje na dan, katerih sice^ nikdar ne opazite v javnosti.
Vsem takim oipazkam bi se dalo različno odgovarjati, toda najbolje povedano je, da Slovenci v naši naselbini vedno pozabijo v takih slučajih sami sebe vprašati, če niso sami nasprotniki vsakemu javnemu delu in gibanju, ki se je pričelo v naša naselbini od Slovencev v korist slovensko. Ali se ni kričalo še v vsakem) slučaju, da kadar so Slovenci kaj pričeli, da se je zopet spravilo nekn>j gospodov, ki hočejo vladati naselbini, ali ne slišimo damzadnevom kako ena srranka slovenska deluje proti drugi. Ali nimamo na stotine vzgledov v naši naselbini, da kadar se je kaka slovenska 1 strairtka združila, da prične s koristnim deJom za naselbino, s in če kak širokoustnež ni mo-
pa je šel ustanovit protistran-ko, « katero je potem pobijal ono, kar je prej> sam trdil in za kar je deloval. Ali ni bilo vedno v naši naselbini pri vsakem [slovenskem javnem podjetju nasprotsttfo od ene ali druge strank« radi vere, narodnosti ali socijalizma, ali se ne sliši vedlno zasmehovanje druge stranice, kadar hoče ena sklicati skupa'j Slovence za kako narodno delo. Ali ni bridka resnica, da se je v času, ko se je zainteresiralo vsa slovenska društva v Cleveland^ za Narodni Dom, pričelo trobiti od katoliških magmatov, d!ai »mamo že Narodni Dom v, Cleve-landu in sicer ''katoliško šolo", ali se ni neprestano nasprotovalo SokoMceimii Domu; z opazko, da hočejo "rudečkarji" imeti svoj dom na račun delavskih žuljev. AH ni resnica, da je tu med ciami v CleveJandu toliko fcalkih "would^be leaders" ki so pripravljeni' prodati svoj narod vedno za vsako ceno, ki pred vami vedno kričijo o vaši finesi in nedolž(nosti, za hrf>-tom vas pa napadajo in pobijajo in skušajo tako narod držati v temi. In mnogo je te nevedne mase, ki drži javne hujskače in nasprotnike vsega dobrega narodnega delia za svojega Boga. Kje je torej pri takih razmerah mogoče skupno delovanje .med Slovenci, ko se je vendar pri vsakem podjetju pokazalo, da nasprotuje ta ali drugi, namesto da bi vselej, kadar lSie gre za splošno korist, vsi skupaj potliagali.
lin radi tega smo prišli tako daleč, d'a danes v naši naselbini, ki šteje 25.000 Slovencev vodi ja\ino gibanje človek druge narodnosti, frnsi ' slovenski mogočneži pa* se pohlevno klanjajo tem veleumom in kimajo 7 glavami, kadar jim kak drugo-rodeč kaj> pripoveduje, dočim domačega človeka me bod'ejo nikdar poslu šalil
Naši1 mogotci sodijo vse druge Slovence po samem sebi, 'ker se sami čutijo za nezmožne, pa. misliijqvda morajo tudi drugi biti. In to ni resnica, ker imamo dbrvolj zmožnih in dela ljubnih mož v naselbini, toda ne da se jim podpore, kadar sc priredi javno gifoajn-je. Gola resnica je, d*a se ie v naši naselbini še skozi šest let pozivala 2 naše prominentne gospode k ^ skupnemu delu za javno igra- c lišče, toda zaman je bil vsaV A klic, nihče naših prominentnih t go:»podbv se ni odzval k skupnemu delu za slovensko igra-išče, zaman vsi pozivi, zaman < vsi klici, nedolgo tega pa so se ravno ti prominentni gospodje t šopirili pri otvoritvi igrališča, , kako požrtvovalno &o delali, da < so prkDobili igraiiŠče za sloven- ( ske otroke, in žalostna, toda , gola resnica je, da igrališče št- , danes ne bi bilo, če sen« bi po- , tegnfoli obrtniki in trgovci diru- . gih narodnostih Ce ste vi, ki se- , daj stegate jezike res tako "po- ( žrtvovalno" delali, zakaj pa ni-site dosegli, da se nastavi na . igrališču vsai Slovenca za oskrbnika ?	* Upamo, da smo pojasnili do- j volj, zakaj se karnival mi vTŠil v korist slovenskega naroda in zakaj ni bil prirejen po Slovencih, kajti pri nas vsak za sebe Boga moli, Bog pa za vse, In — mirna Bosna.
Jasno smo videli pri karnevalu, ka«j se dla napraviti med Slovenci, če vlada fcdinstvo, jasno smo pa videli, kaj drugi napravijo, docim mi spimo in se prepiramo za — oslovsko kožo.
-—o--*
Drobne novice o jugoslovanski akciji.
Ko divja vojna v vsej svoji grozi in veiicini v beloruskih močvirjih, kjer pdka<zujejo Rusi divne zglede svoje stare, vedno uspele taktike, s katero se sovražnik v svojih lastnih zmagah izčrpa in naposled . omaga, se tudi jugoslovansko
delo -nadadjuje intenzivno, > kolikor dovoljuje sedanja na-, peta situacija. Videli smo kako se je sifoski državni zbor ptf-, novno izrekel » nadaljevanje'
PSMH!^
BOL V HRBTU ^s«	1
"Trpol sem vsled bolef in	C
T hrbtu tn straneh več no-	Q
, i. u uif^« fo P®* I«* t« »e,n mecl ,ein	S
in v straneh se rutro &sora poiikuui razna	c
nriiln, - rahn	idravita toda brci uspeha.
prežene z rabo Ciul §em y Vft|en)	g
nahu o Hevcmvom Gothfird-
^ skom Olju t«r »eni ga pre-	h
^^mmm • likuiil In bo mi bolečin®	<£
_ —,— — —^ ^^ M ^^ kmalu izginilo, Ulikotu-	m
^M I £lVT£l dl reCem. d» je lzborno zo-	g
^."Clf B mm per bolečine v nc«ah. Pri-	m
^^^^ W ^^ «■». ^^ JoroCam ga vilm. ki trpijo	g
^^^^^ viled krajev n ih bolečin."	H
O Cthar J Ofl	|
(Sevcrovega Goth»rd»k«g» Olja). Priporoča 0tJ.ke, ureze, odprt«	J
m kot krajtvno zdravilo zoper ^ tvorii bule. o-	;
peklino in oSganin«	j revmatlsem, nevralfljo« lavlnjenja, M hitro zacelijo, ako a otoDdjaj«, otekline, otekle ilcx«, m nadene okorelost v oklepih, krče,
bolečino In poškodbo.	Q EVER AS
. . O HealingOlRtaiiit	g
Je mazilo preiskušene vrednosti.
(Severovo Zdravilno	c
Cena SB in 60 centov. Mazilo). Cena 26c.	g
_ •	s
I ^s^r^r^^^^vr^	\
I W. F. SEVERA CO. Ced«r Rapid«, Iowa	J
iborbe za združenje S rtov, Hr-	< vatov in Slovencev v eno svo-	: bodno, narodno državo. Znano	i je že tudi, kako srbska vlada,	j ostajajoč se na votum skup*	\ ščLne, zahteva od velesil četvor-	^ nega sporazuma, da jej za even-	i tualni odstop Maoedonije Bul-	j garij i garantirajo spolni te v ju-	< goslovan&kega narodnega programa. Hrva&ki in slovenski	^ knuji morajo postati enostavni	] del Jugoslavije. <Srt>ij* zahteva,	] da se za velike žrtve, ki se jej	] nalagajo, enkrat definitivno	i prizna polnopravnost in garan-	j tirai realizacija programa, ki	i ga je ie v decembru lanskega	" leta podaila snHbska vlada, sestav-	i ljena iz vseh strank. 'Pri1 otvorit-	1 vi Narodfne Skupščine je srb- i ski imin>ster<ski predsednik Pa- i šič pred1 polnostevilno zbraninu	i poslanci • prebral deklaracijo,	< da si je Srbija postavila za na-	] logo: Z j edin jen je vseh Srbov,	i Hrvatov in Slovencev.	1
Danes je interesanten za slo- 1 vence in Hrvaite sledeči fakt, | ki jasno dokazuje, da gre Srbi- ' ja odkriitosrono za ustvaritvijo 1 jugoslovanske edinosti, a ne ka- * kor naši .nasprotniki trdijo, za 1 nekaterimi velikošrt>skimi na- * črti. Gre se naanreč za pogodbo jned ^Rumutnrjo in četvonnegn sporazuma. Da ta pogodba obstoji, je dairies javna tajnost. Tudi so prodrle v javnost tudi nekatere podrobnosti tega dogovora. RumunfjJf) se je pričet-kom avgusta^ Rezala: Prvič, da ne pusti nomške municije in orožja preko njenega ozemlja v Turčijo, drugič da v slučaju, ako Avstrija začne novo ofenzivo proti Srbiiji, takoj napove vojno Avstriji, tretjič pa, da ako tudi Avstrija ne začne s s svojo pom pozno akcijo, Rn-munija) sama začne s sovražno-, strni v doglednem času. Govori se, da ima Rum'unija sama izbrati termin, kdaj prične vojno proti Avatro-Ogrski. Rumuniji se zato priznatva pravica na cel j Erdel, nald Buk^vtno in na cel j Banat. Rumunija dofbi torej! cel Banat dio Donave in Tise. Njerne <l'ržavne meje bodejo segale izpod Be%r ad a in do Ze-muna. Ne vemo je-li Srbija pristala na te teške pogoje. V Ba-nati živi več sto tisoč Srbov, a Rumunci so v manjšini .Srbski. kmetje imajo večino banatske. zemlje v svoji posesti. Banat je bil središče bivše srbske vojve-dine, katere prestolica je 'bila v Temešvaru. Razen teh političnih in etnoloških razlogov, ki govorijo za Srbijo in proti Rumuniji, je važno še dejstvo, 1 da je Ibil Banat dblgo časa srb-: sko kulturno središče, da se je' ! tu rodila cela vrsta srbskih pi-
•	sateljev, učenjakov in politikov. 1 Cela vrsta nižjih in višjih ofi-' cirjev, rodom iz Banata, danes 1 služi v srbski armadi. Več desetin izseljencev pred mažar-
' skim terorjem se naihaja danes
*	v Srbiji. Znano je tudi, d'a je " sedanji srbski finančni minister, " dr. Lazar Paču rojen Banačan. " Iz vsega tega se vidi, da je Ba^-1 nat dežela, s katero ima Srbija " najožje rodbinske stike. In vendar bo fa zemlja, kjer žive Sr-
"	Jbi, padlai pod' rurmunjsko gos-
1	podarstvo, dočim zahteva Sr-
1	bija osvoboditev krajev, kjer so "	Slovenci in Hrvati v ogromni
2	večini. To dejstvo jasno razo-i
vati in (Slovenci, m dia je važnejša Hrvatska iil Slovenija za jugoslovansko skupnost nego srbska Maceddnija »n Banat. -Pojmi o jedru Jugoslovan-8tva se vse bolj jasne, kakor pri posameznikih, tako tudi v deln politikov, ki so poklicani, da ( pripravljajo pot Jugoslaviji na , mirovno konferenco. Evropska . javnost ji danes poučeno o na- ^ ših zahtevah. Jugoslovansko ( vprašanje je eno g-lavnih vpra- ( sanj, ki jih mora reiiti ta vojna. Vaino pa je spoznati ovet ode- , talju naših zahtev. Potrebno je 1 predvsem, dla se danes govori in forcira vprašanje slovenskih dežel. Razven oficijelnega de- \ lovanja srbske vlaide in jugo- ' slovanskega odbora, se je premalo slišalo glaisov o težnjah Slovencev. Slovenci se nismo ' dovolj ganili, v kolhkor so ogrožene naše dežele. 'Pripoznati pa moramo Srbom in Hrvatom, . da so se povsod brtttsko potegnili za to, d& naša slovenska domovina ne ostane več pod Dalje na tretji strani
| 7 I
6101 St Clair Avenue I
Tu se dobi dobra in pristna pijača
POSTREŽBA TOČNA IN SOLIDNA.
■gMld DnjRichters 1 Pain-Expeller
■TOlJ^irfS M aft revmatizem,
■7?^-C0-H0lW HI bolest In otrpe-
K^ISIS^JH Hf | lost udov in mini š,Cl
Ol Pravega dobite N|V v zavoju kot vi-M dite na sliki. Za-vrnite vse zavoje, HK ki nimajo naše lini Trade Marke, ijffi. 26e ln &0c po HB lekarnah ali na M ravnost od nas.
M RICHTER CO.
[kB^H H Washington ttr.
1 ^^^^^SJ^ New York, N. Y. i -
M'
i
National Drug Store!
Slovenska lekarna.
i- vogal St. Clair ave. in 6i. ceste - S posebno skrbnostjo izdeluje-o mo zdravniške predpise. V zali logi imamo vse, kar je treba i- v najboljši lekarni.	(4S)
' i *wtup a H I I4 Iv I rc I Iv. A ■ <■ ii tiv a i\uvr&
JE
Vam povrne zdravjer^ Ohrani življenje.
Vsi moderni zdravniki so edini v tem, da elektrika, Se ae jo zna pravilno uporabiti po človeku, ki se razume na to, je danes največja zdravilna metoda za zdravljenje vseh kroničnih bolezitij.
Elektrika je ohranila in po-vrnila zdravje mnogim tipeČim bolnikom. Mnogo ljudij, ki so mislili, da se njih bolezen ne da ozdraveti, so dobili zopet zdravje in energijo, ko so se zdravili z električnimi toki.
V samem Clevelandu je na stotine ljudij, med njimi vaši -prijatelji in sosedje, ki so se zdravili z elektriko pri nas, in so danes močni in zdravi. Njih imena, naslovi in zahvalna pisma so na razpolago v našem uradu, kjer jih vsakdo lahko prebere in se prepriča, kaj smo mi naredili za te bolnike.
ELEKTRIČNO ZDRAVLJE. NJE PRENOVI VASE CELO TELO.
Vaša lica postanejo rudeča, vi lahko dobro jeste, spite dob-ro in pridobite na teži, vaše bolečine vas kmalu zapustijo in uživate lahko popolno zdravje v kratkem času in za mal denar.
Bolniki katarja v nosu, grlu, pljučah, in ki mislijo, da jim nikdar kaj ne bo pomagalo, dobijo hitro ozdravljenje, ko se zdravijo z Ozonom, katerega vdihavajo. Če vdihavate Ozone gre vsak del zraka, ki prihaja skozi nos, grlo in pljuča naravnost v vaš sistem, in vsak del ima v sebi elektriko, ozone in zdravilen balzam, ki ubije bolestne bacilje, ozdravi in potolaži vzrujanost in v nekaj dneh pokaže zdravljenje čudovite uspehe. '	u S
DOBRO ZDRAVJE JE NAJVEČJA SREČA NA SVETU. ALI GA IMATE? . ;
Ali imate dober apetit?----
Ali kaj zgubite na teži?----Ali
dobro spite?...Ali je odvajanje odpadkov redno?... Ali vaša pljuča dobro delujejo?. .Ali je vaša kri čista in živci normalni? ..«... Ali ste popolnoma prosti kašlja, bolečin in drugih nadležnostij?----Ali je važ celi sistem v polnem delavnem redu?
Če niste popolnoma močni in dobri, pridite k nam in govorite z nami. Mi vas bodemo popolnoma preiskali in rabili pri tem vse moderne pripomočke, kakor X žarke, mikroskope in kemično analizo, vam povemo naravnost, kaj je vaša bolezen in koliko Časa bo vzelo, da jo ozdravimo z elektriko, da dobite popolno zdravje in moč.
Uradne ure od 9. zjutraj do 4. popoldne. Zvečer od 7-8. Ob nedeljah od 10. zjutraj do ia. ■ opoldne.
Dr. L. E. S1EGELSTEIN
>
308 Permanent Bldg.
746 Euclid ave.
POZOR: One ljudi, ki ne morejo plačati za preiskavo svoje bolezni, bodemo zastonj preiskali, ne da bi jim kaj računali, in sicer vsak torek od 9—12 ure. Prinesite ta j>glas s seboj, in če ste revni, vas preiščemo zastonj.
I A. ML KOLAR, I
Slovenska gostilna. __ I
8« priporoča Slovencem v obilen obisk. Točna poetre- I
I	I
I
I	* Inkorporlrana r dilavi.Ohio leta 1914.
Predsednik: JOHN GORNIK, «105 Bt Calr ▲vena«, podpredsednik: PRIMOfc KOGOJ, 3904 St. Clair Avenue. Tajnik: FRANK HUDO VERNIK. 1052 Eaat 6 2nd Street Blagajnik: JERNEJ KNAU8, 8129 SL Clair Avenue. Zdravnik: JAMES 1C. SEUSKAR, «127 St. Olair Avenue.
, ODBORNIKI: F.M.Jakilč, 1203 Norwood Rd. Josip Rusa, 5712 Bonna ave. Fr. Zorič, 5909 Proaser av. Frank Oene, 6083 St. Clair Ave. Anton Grdina, 5127 St Clair Ave. Ignao Smuk, 1098 East 65 St Anton Oltlr. 1158 E. 61 St Zvetlno glasilo "CLEVBLANDSKA AMERIKA" Vsi dopisi, druge uradne stvari In denarne nakasnlce naj ee pošiljajo Da glavnega tajnika
Pisarna glavnega urada ae nahaja na 1052 BL 62nd Street, prve nad-atropje, sadaj. Cuy. telefon: Princeton 127« IR.
Nadaljevanje iz 2. strani.
nemškim jarmom. 'Banes je skrajnk potreba, da se naše vprašanje sproži tudi v diplo-matičnih krogih, in da se treti-ra z ono važnostjo, ki mu pripada.
Jugoslovanski odbor bo v kratkem podal v Londonu in Parizu na ministrstvih zunanjih del k splošnemu* jugoslovanskemu memorandumu še posebno spomenico o Slovencih in njihovih željah. Tu se bo raztolmaČilo, da krvna sorodnost in narodni interesi Slovence nerazdružno vežejo s Srbi In Hmiti, in da je splošna zahteva Slovencev, da se združijo s svojimi jugoslovanskimi brati v eni državi. Srbi in Hrvati s sivo je strani pa izjavljajo, da nikdar ne bodo dopustili, da Slovenci še nadalje ostanejo v avstrijski sužnjosti.
ičlatn jugoslovanskega odbora Bogomil Vošnjak je napisat večje delo o Slovencih, ki te dni izide v iLondonu v angleškem in francoskem jeziku. Istotako bo izšlo delo člana od-ibbnai Slovenca Dr. Nikolaj Zupančiča o severnih mejah Jugoslovanov. Obe deli izideta tudi v Srbiji.
V kratkem se podasta dva Slovenca od Jugoslovanskega odbora v Londonu v Srbijo, kjer bodejo imeli nagovore na člane srtske vlade.
V	iNiTsu je začela shajati revija "Jugoslovanski Glasnik", ki ga urejuje, odbor Srbov, Hrvatov in Slovencev. Pri listu, ki 'razpravlja o sodobnih jugoslovanskih vprašanjih, sodeluje razen Srbov iz Srbije emigracija iz jugoslovanskih pokrajin v Avstriji. Slovenci sodelujejo v precejšni meri.
V	Londonu, prične izhajati "Jugoslovanska Korespondenca/' v francoskem in angleškem jeziku. .Izdajal jo bo "Jugoslovanski Odbor."
Z veseljem se mora konštan-tirati tudfi bratsko postopanje Cehov. V njihovih organih "Independance Checo-Slova-que" in '"Nation Cheque" izhajajo stalno rubrike o jugoslovanskem vprašanju. Tudi na ta način se širi jugoslovanski pro-' gram med francosko publiko, a zlasti zurniaiistiko. V. F.
-o-■—
Dopisi.
** Cleveland, O. Cenjeno ured-1 ništvo. Dolgo se nisem že oglasil, in hočem zaito sedaj nekoliko opisati naše delavske razmere. Dela se .sedaj nekoliko bolje kot pretečeno leto, seveda pia je še mnogo'brezposelnih, pa ne takih, ki nečejo delati, ampak tudi takih, ki bi radi delali, pa dela- dobiti ne morejo. Vse to dela krivični sistem in dletoma so krivi sami delavci, ki se ne organizirajo in se f»e zavedajo svojega ibedmc!-ga položaja. Nekateri se d'ajo pač izkoriščevati v mošejah, kjer se radi zbirajo in sitim po-niaigtajo, sama za sebe pa ne bodejo skrbeli.	^
[Omeniti moram, da so delavci pri Warner & Swasey Co. I zaštrajkali. Stavka se je priče-lla 12. oktobra. iKer sem bil tu-Fdi jaz zaiposljen v tej 1 tovarn'., mi je sitvar precej znana, in ker se o štrajku ni pravilno poročalo, hočem jaz to stvar točno opisati. Zaštrajkalo je kakih 1150 delavcev, med njimi 600 strojmikov, drugi so navadni • delavci. Kakih 180 sktfibov o-pravijo sedaj grdo delo štrajko-
lomcev. Ni Slovanov med štraj-koloinci ampak večina Maižari in Nemci. In kakor so v več dirugih slučajih pokazali ti izobraženci' svol značaj, so ga tudi tukaj. Slovencev nas je bilo v tej tovarni zaiposljenih kakih 15. In kakor sem sprevidel, n't med; Slovenci nobenega izdajalca. Čast zavednim rojakom. Zahteve štrajkarjev so: Osemur-no delo z isto plačo kakor je bila dosedaij za deseturno dJelo. Za eno uro dela čez čas, plača časi in pol, ako se pa dela več kot eno uro čez čas, mora družba plačati čas in £4 pl®če. Kdior pa dela ob nedeljah aii praznikih, mora družba še enkrat toliko plačati kot za ma-vadmo uro dela. 3, štrajkarji tudi zahtevajo, da družba pripo-zna unijo. Pri omenjeni kompa-niji se ni mnogo gledalo na delavce, in so imeli res slabe delavske razmere. Kakšen bo izid, bom še poročal.
Na društvenem polju dobro napredujemo. Imamo dober političen klub, ki jatko napreduje in je koristen za vsakega Slovenca firez razlike prepričanja, posebno za one, ki hočejo postati ameriški državljani. Nekateri pravijo, da ta politični klub priporoča in diktira Slovencem za demokratično stranko. Taki niso -na pravi poti. Jaz pravim taiko, da če si ti državljan in volivec in dobiš iia dlan volitev voKvni tiket v roke in imaš svoje delavsko prepričanje, tedaj boš volil delavske kandidate brez vsakega diktiran j a.
iNadalje imamo Slovensko (Xiarodno Čitalnico kot izobraževalen zavod, kamor lahko pristopi vsakdo, ki ima veselje do izobrazbe in čitanja dobrin knjig.
Naipisati hočem še nekaj, kar se sliši tu okoli od "Kranjcev". Sliši se: Jaiz sem "Kranjc" in Kranc in Kranc. Ali pa boš temu Krancu povedal, da je Slovenec, te bo pa debelo gleda! kot teliček nova vrata, in če se npčeš udati, da si tudi ti Kranc te paiproglasijo za izdajalca "kranjskega" naroda. Ta besedo dobimo najraje tudi pri katoliških društvih. Skoro vsa katoliška slovenska društva se imenujejo: Kranjska-Katoliška društva. Tako imamo n. pr. Kranjsko Katoliško Jednoto, Kranjsko podporno društvo sv. Barbare, imamo tudi Kranjsko-Slovenski Dom v Pittsburgu. To so napake z»per narod', ki je slovenski, in odločilni krop bi morali gledati, da izgine ta grda spaka avstrijskega1 tiranstva izmed nas in se zablišči naša društva samo edino pravilno ime: Slovensko! iPfci naj bo slovensko katoliško ali slovensko socijalistiono! 'Mi ne smemo prezirati naših bratov Slovencev, ki stanujejo po Koroškem, Primorskem in, štajerskem, ki so istotako Slovenci. Kdaj ste slišali, da so se Štajerci zbrali in rekli: Mi imamo "štajersko-Kaitoliško PocJporno društvo," ali pa "Koroško-Katoliško Podporno Društvo". MS vsi smo Slovenci in tega se moramo zavedati. Kitajec se zaveda, Turk1 se zaveda, zakaj se ne bi Slovenec. Turek, ki prelbtva v Aziji ne bo rekel: Jaz sem Azijski-Mohamodanski Turek, pač pa bo rekel, da jc Turek, thafi' s all1. In bodimo ftudi mi samo Slovenci in m»č druzega.
Pa še prihodlnjič kaj več.
A. JankOvič.
Raton, N. Mex. Cenjeno u-redništvo. Kakih 25 milj od Ratona, N. Mex. je mala slovenska naselbina Dawson. tDte-
•■> f^^-^MS"." ' ff M ••
mu svetu znan vsaj po rtnemu" kajti tu se je pred 2. leti prigodi 1 a eksplozija, katera-je zahtevala preko 300 žrtev. Sploh je tu po Novej" Mextki in po južnem Coloradu delo v pre-mogovih rovih jako nevarno. iKakor tu v Dawsonu, tako so se pripetile razstrelbe tudi1 v rovih na Delagua^ in Primero, Colo pred šestimi leti.
»Pri eksploziji na Primero je nošJo sfnrt preko 40 Slovencev. Samo z ene hiše je bilo ubitih 7 "bordingarjev" Slovencev. Pokopani so vsi v skupnem grobu v Trinidadiu, ter so jim Slovenci postavili krasen nagrobni spomenik.
Obiskal sem v Trinidiadu m?-rodvor in si ogledal ta spominski kamen. Ker so bili ponesrečenci člani "S. D. P. Z." "J. K. J"S. N. IP. J." in "Dr. Sv. Barbare", so na kamnu vklesani vsi štirje znaki teh organizar cij, in tudi vsa imena ponesrečenih rojakov.
V	Ratonu ni drugih Slovencev kot dve družini.
Mestece je malo brez vsakih posebnostij. V mestu prevladuje splošno mehikanski živel«. Po prodajalnah so aH mehikanski1 nastavljanji, ali pa osebe, katere razumejo ta jezik. .
Nekaj posebnega pa so hiše ubožnejšega mehikanskega ljudstva.
Mesto apna un cementa, do-bavlljaijo materijal iz blata m slaune. Sesekano slamo pomešajo z blatom, ter s to mešam-co "frajhajo in frajhajo", da je veselje. ČJtatelji si lahko sami predstavljajo kako taka hiša zgleda; še bolj bi se jo dalo primerjati laistovičnemu gnezdu.
V	N. <Mex. živi petero indijanskih rodov, med njimi tudi Apachi.
(Delavske razmere niso najboljše, je vse polno ljudij brez dela, ter ne svetujem nobenemu semkaj za delom hoditi.
Anton Sabec.
Frontenac Kansas. Cenjeno uredništvo: Evo me, zopet sem v priljubljenemu Kansasu, med ''solčnimi rožami'' med mojimi starimi prijatelji in znanci. Prijadral sem naravnost pod gostoljubno streho Markovičevo, pod krov mojih lanskih gostiteljev.
iXadejal sem se, da bodem stisnil »roko tudi novoizvoljenemu gl. blagajniku S. N. P. J., todla' žal ga ni tu, ker se topi v ohijskem vinu v Clevelandu, in masti s kranjskimi kloibaisami. Tukašnje toliko opevanje in oboževane ''solorte rože" pa žalostno pobeša»jo glavice, misleč si: "Njega pa od nikoder ni......"
V	Kansasu je vse pri starem, novo je le, sedaj pred kratkim ustanovljeno "Društvo Lenuhov".
Včeraj, 10. okt. imelo je prej imenovano društvo isvoj "piknik". Neki mladi prešiček jc, ne pozmajoč ljubezini do bližnjega in v svojej kanibalski po-žrešnosti, požrl .mlado, nadebudno piško in za ta zločin bil je enoglasno od priznanih avtoritet na lenuharskein polju, obsojen na smrt na grmadi, oziroma, dia umre s svojo žrtvijo vred mučeniške smrti ma raž-nju. Eksekucija se je takoj izvršila v taikozvanem "creeku". Požrešni pujsek je cvrčal, se pekel in pražil kot kak indijski rajali, na grmadi. Ista usoda je zadela tudi piš.ko, njegovo ne-doEno žJrtev. Ležala je v njegovem trebuhu, kot prerok Jona v ribjem telesu. V senci košatega drevja je počivalo lepo število trebušnatih častitljivih sodov, napolnjenih z svežim, zlatormenim pivom; (Slišite, gaimbrinovček v ''suhem Kansasu*!")
Harmonika in gosli so storile svojo dolžnost, ter pele vesele poskočnice na zadlnji poti nesrečnega prešioka. Ako še povem, da so bile v lepem številu zastopane tudfi lepe in poznane kamisaške solčne rože, mora vedeti vsakdo, da nam ni manjkalo ničesar. Tistim, katere zapeljie omamljivi -duh kranjskih) klobas je lahko žal, da jih ni bik) poleg. Na tej zabavi
sem sestal mnogo mancev in prijateljev, imed drugimi tudi Mr. Bratkoviča novo izvoljenega podpredsednika S. N. P. J.
Drugih posebnosti tu ni, Frontenac stoji še vedino kot je stal lani, in delavske razmere so sedaj še precej dohre, toda izboljšale so $ei šele zadnji čas1. Pred' odhodom se že še, kaj oglasim, pisal bi tudi sedaj kaj več, ker mi pa , hud"canušnc hčerke nagajajo, zato za, enkrat rafjie končam. Anton šabec. -o-
Strašen srbski odpor.
Iz Berolina se uradno poroča, da se Srbi s strahovitim junaštvom ustavljajo napredujočim Nemcem in Avstrijcem, in da so Srbi na mnogih krajih •ustavili nemško prodiranje. Brzojavka iz Berolina pravi, da nemška armada na mnogih krajih ne more naprej radi silovitega srbskega odpora. Nadalje se poroča iz Berolina, da so Nemci zasedli vas Zelenico toda iz Niša se poroča, da so Nemci dragoceno plačali ta sv9j dobiček, ker je bojišče pri Lipi na dolgo in široko pokrito z nemškimi trupli.
Soba s svojim, uhodoim, se odda v najem. 6019 Bonna ave. spodaj.
En ali dva fanta se sprejmeta rta stanovanje, 'i 174 E. 60th St.
-----(86)
Delavci dobijo takoj stalno delo, aiko se oglasijo pri Bialosky Bros. 8434 (Kinsman Rd. (86 )
Opremljena soba se odda v najem za enega ali dva fanta. 1177 E. 6oth iSt.	(85)
Sprejme ^ na stanovanje in hrano štiri fante s hrano ali br«z. 5327 St; Cl'a'ir ave. (85)
NAZNANILO.
Spodaj podpisani naznanjam, dia sem od'stopi! isvoj del v trgovini imojeniu kotmipanijonu Frank Komi dar ju. Od danes naprej naj se vsi rojaki obračajo v tngovskem poslu v vseh zadevah na Fr. Komidarja. 635 E. 152nd St.	(86)
V najem se dia lepo opremljena
soba. 983 Addison Rid. ----
RAD BI ZVEDEL za naslov Terezije Premog ar, ki stanuje nekje na St. Clair ave. v Clevelandu. Cenjene rojake prosim, da mi naznanijo njen naslov ali naj se pa sama zglasi. (85)
' . K. A. R. F/D. No. 54. Alto, Mich.
Na koncert spojen z banketom, katerega priredi Slov. Narodno Pevsko in podporno društvo Edinost v J. Grdinovi dvorani, 6025 St. Clair ave. na nedeljo, 7. nov. 1915. Začetek točno ob 8. uri. Vstopnice veljajo za eno osebo $1.00, za par $1.50. Vstopnice se prodajajo prrjos. Kalanu, 6101 St. Clair avenue. Rudolf Perdan, 6024 St. Clair avenue. Primož 3904 St. Clair ave. Jos. Kozely, 4734 Hamilton ave. Anton Zaviršek, 3332 St. Clair ave. in pri članih in članicah društva. Pri koncertu in banketu svira izvrstna godba. Za Obilen poset se priporoča
Odbor dr. Edinost.
-—*—
POZOR!
Spodaj podpisana naznanjam cenjenim rojakom, da sem o-tvorila prve vrste kavarno v sredini slovenske naselbine v Collinwoodu, kjer bodem cenjenim gostom vedno lahko postregla z okusno kavo, mrzlim prigtizkom, cigaretami, cigarami, z razne vrste tobakom in mehkimi pijačami. V prostorih se dobi vedno prijazna družba. Za vsak vaš obisk bom gotovo hvaležna in vam jamčim vselej najboljšo postrežbo. iPtiporo-čam se, s spoštovanjem
MARY ROTAR. 15703 Waterloo Rd. Stop 117
- (84)
OPREMLJENA soba s kopališčem in posebnim vhodom se da v najem. 1411 E. 55th St. (84) . \ ■ 'v"-A'":-. • *
KAJ KORISTI LJUDEM DENAR, CE NE MOREJO
CESAR KUPITI. Pošljite vašim milim v staro domovino kako zimsko obleko, da ne bodejo zmrzovali. Pošljite jim štrikane žekete(svedre). Fini, čisto volneni žeketi niso teški, toda «0 jako topli, torej tudi poštnina ne velja mnogo. Enajst funtov lahko pošljete po pošti, in stane poštnina samo enajst centov funt.
V zalogi imam okoli 1000 čisto volnenih ženskih, moških in otroc jih svedrov, katere bodete dobili pri meni po veliko nižji ceni kakor kje*drugje. Torej ne odlašajte dolgo, pošljite jim sedaj, ker je zima že skoro pred vratmi. Spomnite se vaših milih sedaj, ki trpijo radi te nesrečne vojske. Veliko pomanjkanje je doma, vsega posebno pa zimske obleke. Popolnoma sem ' prepričan, da vam bodejo hvaležni bolj kakor za denar. Karkoli kupite pri meni za staro domovino, vam pošljem pošteno in zanesljivo po pošti, kamor želite, ne da bi imeli kakšne sitnosti.
Za obilen obisk in podpiranje moje trgovine se vam najtopleje priporočam, in vam bom tudi vedno hvaležen.
BENO B. LEUSTIG, 6424 St. Clair ave. Cleveland, O.
Kakor vam je znano imam v zalogi najlepšo izbero sledečega blaga : Ženske in otročje suknje, obleke z žeketom, princes obleke, kik-lje, ženske in otročje klobuke, vso žensko in otročjo spodnjo obleko, nogavice, rokavice, itd. Moje blago je garantirano čisto sveže, trpežno
in cene vedno nižje kot drugje. ---(94)
HIŠE NAPRODAJ.
6	sob, 2 druž. Bonna ave. Cena $2900.
5	sob, kopališče, lep lot, blizu Addison. Cena $2900.
7	sob, 2 druž. kopališče, E. 72.
Cena $3600. Takoj $700, drugo na prav lake obroke.
8	sob, 2 druž. kopališče, hiša stara 7 let, škriljeva streha, E. 76th St. . Cena $3300. Takoj $700, drugo po $50 vsake tri mesece in obresti 6 odsto.
6	sob za 2 druž.; hiša v dobrem stanju, E. 76th St. Cena $2800. Takoj $700, drugo po $15 na mesec.
7	sob, 2. druž. v dobrem stanju na E. 76th St. Cena $3400, takoj $800, drugo po $70 vsakih 6 mesecev in obresti po 6 odsto
JOHN ZULICH, 1165 (Norwood Rd. Tel Princeton 1298 R. (84)
POZOR! ' Naprodaj so prav poceni dobri vinski sodi, držeč od 100 galon naprej. Po jako pripravni ceni. Fr.
Kenik, 6301 St. Clair ave. (85) —---1..
STALNO DELO dobi Slovenka, ki je izurjena in ima veselje do likanja ženskih oblek. Dobra plača in najlepši pogoji. Poizvejte pri J. Smuk, 1098 E. 66th St. ali pa direktno pri Doan Dry Cleaning Co, 12309 Superior ave.	(84)
ENA soba se odda v najem dobrim fantom. 1415 E. 53rd St.
------- (84)
DVA fanta se sprejmeta na hrano in stanovanje. 5909 Prosser ave.
--- (84)
SPREJMEJO se fantje na stanovanje in hrano. 6710 St. Clair ave
-♦---(84)
NAZNANILO. Spodaj podpisani naznanjam, da sem se preselil iz 1565 E. 38th St. na nov naslov in sicer na 3007 St. Clair ave. FRANK KUHAR.
--- (84)
POZOR!
Jaz ne bom odgovoren za noben dolg, ki ga naredi moja žena Ana Mlatkovič od dne 18. avgusta, 1915 ali ki ga je že naredila od tega dne. Michael Mlatkovič, (84)
50 akrov frama
se zamenja. Na farmi je lepa hiša, 8 sob, veliki hlevi in druga poslopja, sadovnik, bogata črna zemlja, blizu fine ceste. Veliko živine, ves pridelek in poljsko orodje. *Se zamenja za dobro hišo ali lot v Clevelandu. Cena $6000. S Vura, 8115 Hol-ton ave. Frank Torok, 16021, Saranac Rd. Cleveland, O.
-J (84)
PRIPOROČILO.
Slavnemu občinstvu si usojam naznaniti, da bom prodajal obleke ali suknje na tedenska odplačila, in sicer po $1.00 na teden. Pridite rojaki v Collin wood, fantje in možje, da bodete srečni. Vsak kdor zadene številko, dobi za nagrado lepo darilo.
S spoštovanjem
JOS. GORNIK, 672 E. 152nd St. follinwood^
•. rdi.
Pravi starokrajski bri^evcc'™ll,">™—BBI^
OCena 6 steklenic . . $6.50 Cena 12 steklenic. . . $13.00
čista slivovka kuhana iz pravih
čeipelj. Cena 6 steklenic . $6.50 Cena 12 steklenic . . .$13.00
i Imamo najfinejši tropinjevec in
drožnik. I gal. $2.25, $2.50($2.75
Pristna rudeča ohioska tina ^^^^^	Galona . . 50,55, 60 in 65c
p^^jj Katavba in Delavare vino 80 in 85c g»L
fl Vinska posoda ob 5 do 10 «il. velja $1.00, za 25 KtJpH U 8*1- posoda $2.00. Pri večjj naročilih je sod brez-■BSiJn^Ep platen. Te cene to samo za na debelo. Naro-—--cilu naj »e priloži denar in natančni naslov.
■
^sgjgg The Ohio Brandy Distilling Co.
IpPRjpN^B	Prva slovanska družba m pfod-jo finih pij**.
^Sh^ 6102-04 St. Clair Ave. - - Cleveland, 0. g
CHARLES ARMBRUSTER j
MESNICA PRVE VRSTE
NAJBOLJŠE SVEŽE IN PREKAJENO MESO.
6112 ST. CLAIR AVE.	j
SjT~ ~Pouk~ T an hI inl I nlapopTJ la O Ju petem dopisovanja. V Clave. Q . ■ landu tudi a privatnim učite- Q 3 Q IJem. Denar, ki «e Irtvuje za aa- □ B ino Izobrazbo, Je najbolje nale- D B ten, In ne vzame ga ne kriza ne B s B vojna. Pilita za pojaanlla na B B , *LOV. K; iOLA.	B '
B	6110 St. Clalr ava. (4«)B C
B CLEVELAND, OHIO. B
LiiinniitiiiuiiuiLLm]
Bell Rosodale 3377 w- CuY-! Central 6678 R. Plin in kisik. Uradne ure od 9—12, in od 1—5. Pondeljek, četrtek in »o^ boto zvečer od 6—8. Dr. F. L. KENNEDY, zobozdravnik Dretje zob brez bolečin. Delo . garantirano. Govori se slovensko in nemško. 5403 Superior ( ave. vogal 55. ceste. Cleveland, ' .Ohio.	.. (23-46)
I
I
j
■
f. 1 If 1
^^^^^ i
Moje prepričanje.	]
Človek, ki ijezau«pa nikomur j
kakor sam sebi, tak človek ve a
povedati od vsakega človeka, j
kako je ta ali oni nepošten. Za- <
kaj? Zato ker taki ljudje 9odi- *
ja druge sami po sebi .Zatorej
kadar nameravate kupiti hišo, *
naletite na takega človeka, da $
vam pripoveduje kako je eden *
ali drugi prodajalec krivičen, f
in če sebe zraven nič ne omeni, *
ti
vprašajte ga in zapomnite si, 4 kaj bo rekel o meni, in potem 1 pripeljite ga v moj urad ali sta- j novanje, da obračunamo z njim ^ vpričo vas.
JOSIP ZAJEC,	;
1378 E. 49th St. Cleveland, O. j Central 6496 R.	' (90) (
POZOR!,	j
Cenjenemu "občinstvu ulj ud no naznanjam, da sem začel oddajati &te- < vtlke po fl.00 tedensko za gramofo- ] ne, ure, diamante, prstane, verižice , zapestnice ln drugo zlatnino.	{
Posebno naznanjam tistim, ki so ' me vpra&ali 'pred par meseci, da ee sedaj zglasijo, ker Imam de nekaj fitevllk oddati za prvo Igranje Elgin klubR. Vsak odjemalec bo poiteno postrežen z dobrim blagom na Številke po 1st! ceni, kakor £e kupi takoj za gotov denar.
Torej ne zamudite te prilike, ker dobite lahko lep lmportlrani govoril*. nI strotf aH gramofon, ki vaa bo v zimskih večerih doma kratkočasil z lepimi slovenskimi peWl, aH pa dobite krasno 2epno uro, vredno $26, samo za $1.00. I£dor pa zadnji zadene Številko dobi še posebno nagrado v blagu za 126.00 Plačuje se'po $1.00 tedensko do $26 ter dobi rsa& za $26 vrednosti v blagu, zadnji jfe $52.00. Poskusite tedenska odplačila ln vam ne bo žal. Vsako blago je jamčeno.
Priporočam se cenjenemu občinstvu za obilen poset moje trgovine.
FRANK ČERNE,
slovenski urar in zlatar. 6033St. Clalr ave. vogal E. 61. ceste.
Velika zaloga Columbia gramofonov ln plofič.	(86)
Pozor, mesarji 1
Naprodaj je nov, lepo izdelan in soliden mesarski voz. A. Novak, 4636 St. Clair ave. (84)
NAPRODAJ je dobra pisalna miza in en buffet. Jako poceni. Dr. F. J. Kern, 6202 St. Clair ave. (84)
-VELIKA PONUDBA*"
SrriMMM^Mkt^^flM
is-
_ Tt porolb* UIMM II. d«c«mbre IMS.) F. LadllK (X. )»«■, M«w York E«. )*»
HAROLD E. EMERICH, Zavarovalnina posestva, bondi, Javni (Notar.
Urad 808 E. 152nd St. Uradne ure od 8. zjutraj do pol šestih popoldne, od pol osmih zvečer do 9. ure. Tel. Wood 85 L.
Bell: Eddy 1086. Stanovanje: 16205 St. Clair ave. Tel. Wood 58, Bell: Eddy 3678 J.
FINO VINO vedno dobite pri Jos. Koželu. Belo, niagara in concord vina Posebno ženskam je moje vino znano. Po stari navadi Joo* Kozely, 4734 Hamilton ave.
SLOVENEC, ki zna nekoliko angleško, dobi stalno in dobro službo za prodajo grocerije po privatnih hišah, po "wholesale" cenah. Vpraša se v uredništvu,	(85)
«-.' jti If! ltl Iti l.l i.i 1.1 1*1 itt r.1 jft ft ;.t — rti 1.1 i»t TJt ti7 rji TJT TjT TP TJ. TJT rjT w TVT Tj? TJ? TJT 7JT TfJ TJT 7J7
if) 0
#	NAZNANILO.	« $ Slovenskim rodbinam v Clevs- 9 .ji landu In okolici naznanjam, ds S 9 kadar nameravata kupovati pri 9 $ May C o., da vedno vprašate za $ 4t alovenako tolmačlnjo, ki ee na- $ iff haja v "Foreign Department" in $
Vam je vedno narazpolago. 9 $ Zahvaljujem se vnaprej za Va- $ $ io naklonjenost	Č
#	(104)»
#	TEREZIJA JUSTIN. *
slovenska tolmačenja. «
#	*
»iti iti iti i»i iti t»« :li	A iti :t: jfi :ti ižx Jx itz
TI? TP TJT TJT T|7 TJT TJ7 TJ7 7*7 TjT YJT TIT TJT TJT TJT »JT TJT TJT
V NAJEM se odda hiša, 4 sobe in kuhinja, elektrika, Nottingham, stop 125 blizu kare. Vprašajte pri A. Kaušek, 6202 St. Clair ave.
-i----(85)
OPREMLJENA soba se odda za 1. fanta. 1185 E. 61st St. (85)
OBRESTI
SE ZAČNEJO VSAK DAN
VLOŽITE DENAR NA
LAKE SHORE BANK
ia pa pravilih plafamo da
van
I 4%
St. Clair aad SStli fSt Freepect awl Haorwa
M- -— - - - — ■
,,111T --mmn -LiimiiiiTr ■ /......i.........................—<
[| "MRTVAŠKA ROKA" 1
|a	Roman.	to
NADALJEVANJE IN KONEC ROMANA "GROF MONTE CRISTO".
SPISAL DUMA3-LE PRJNCE. '
- ---------^ \ i i«-------
Drug kapital, v znesku šest milijonov, je naložil Benedetto v korist nekega gospoda Alber-I ta Mondego v Marseilles. Dostavil je, da je s tem plačan ne-' p ki stari dolg, povrnen od nekega dolžnika, ki je bil dolžan še ; Albertovemu očetu to svoto. . , Ko je bilo vse to postavno in pred več pričami podpisano, je1 zapustil Benedetto notarja in se napoti! v neko krčmo, kjer h pričaka noči. f	Bilo je ob osmih zvečer, ko
zapusti kremo, se zavije v crn plašč ter se napoti proti pokopališču 'Pere La Chaise, kjer potjrka na vratih.
"Kdo tu?" vpraša neki glas, katerega Benedetto zop^et spozna.
j - ^ Prijatelj," odvrne mirno. 1 "Prijatelj db tej uri pri vra-^ tih pokopališča? Hml" reče sluga ko dvigne svetilko pri < oknu svoje stražnice.	|1
"Ali želiš, da postanem tvoj 1 sovražnik?" vpraša Benedetto * z istim mirom.
"Malo me briga, če si moj l prijatelj aH sovražnik. Ce si pri- (i jatelj, tedaj ti povem, da pre- (i sneto malo vrjamem prijate- < Ijem ob tej uri. če si pa sovra-jt žnik, se te ne bojim. Vrata so(l dobro zaprta, zid je visok, in F poleg tega imam pri sdbi dve(f izvrstni dvocevni*, puški, ki slučaju potrebe lahko štirikrat t K streljajo."
"Dobro, tedaj če vam doka- t žem, da nisem niti vas prijatelj, * niti vaš sovražnik?"	^
'*Kaj menite s tem?"	i:
primer ta nabasana n mošnja vam že lahko kaj po- P , ve."
'<Oho," zakliče stražnik, ko j začuje denar ivenketati, "to v se pravi govoriti. tNo, kaj pa zahtevate?"	b
"Odprite vrata."	"
Trenutek molčanja nastane. P IPovejte mi vendar, ali ite o vi mogoča neki lord —lord— " * "Wilmore," odvrne Benedet- i' to prostodušno.
"O, saj res. Popolnoma sem b vam na razpolago, gospod. 11 Spoznal sem vas pa vašem ori- n Spoznal .sem vas po vašem ori- s pokopališka vrata, ko sicer že k ves svet spi. Tako, tako, sedaj * pa le noter."
Vrata se odpro, in Benedetto v stopi na pokopališče.	s
|' ''Kateri grob pa želite ob- F iskati?"	v
"Grobnico, kjer počivajo rodbine St. Meran in Villefort." d "Ej," mrmra stražnik sam s v seboj, "mogoče je prišel, da oropa skeletom njih dragoce- p nosti? — Ne, ta lopov je pre- n neumen — gotovo je prišel z s K- drugim namenom; toda prepričam je lahko, da je prišel v vol- n J čjo jamo."
Trenutek pozneje koraka & stražnik pred Benedettom, noseč v roki latemo in lopato.
Benedetto obstane nekaj korakov nazaj, dočim stražnik koplje zemljo pri vratih, ki so !i vodila v grobnico. Kmalu se z odpre mrtvaško počivališče, s Stražnik postavi zraven vra: p .laterno in se odstrani, potem (. mu pa da znamenje katero lj znamenje je Benedetto takoj h razumel.
it Ko Benedetto ni mogel sli-
0	sati korakov stražnika, dvigne > latemo in počasi koraka po >- mramornatih stopnjicah nav-i-'zdol, kjer so ležale kosti njego-!-' vih sorodnikov in prednikov, e Vse je bilo še tako kot tedai,
I ko se je Benedetto prvič mudil [i vteh podzemeljskih prostorih, e! "Brez težave odpre očetovo
1	krsto, katerega skelet je bil še r pokrit z ostanki mrtvaškega
j prta. Ko Benedetto dalj časa j opazuje skelet, kje je smrt za-i pustila vso svojo grozo, odpri'
-	mal zabojček, vzame iz njega r roko in jo položi na prša mrtvega, trupla.
, "Krivda je pltftana, oče, in
-	tvoja roka, ki je bila dvignjena toliko časa proti živim, lahko počiva sedaj na prsih, čigar
. srce je toliko trpelo na svetu. : Sprejmi v teni poljubu zadnji i i dokaz spoštovanja, ki <mi je | bilo navdahnjeno po tvojem j velikem trpljenju. — In sedaj i , se ločimo za vedno!"	I
| Ko spregovori Benedetto te < besede, pritisne poljub na mrtvaško roko, zapre rakev,,vza- j 'me laterno in stopi po stdfpnji- i 1 cah navzgor. Ker pa dobi vra- ] j ta zaprta, jih skuša1 odpreti x levo roko, toda vrata se ne od r 'pro, Potem pa postavi laterno t 1 na tla in se z vso silo zažene v | vrata, ki se pa tudi sedaj ne j ud a j o.	(
Nekaj trenutkov stoji kot s uničen, z zmešanimi mislimi, j ne da bi pomolil, kaj "e je zgo 1 Idilo; toda čez pol ure se zbudi Y iz tega položaja, in kmalit se mu razjasni, zakaj so vrata za- <1 prta
Spomnil se je prve noči, ko v je prvič udri na pokopališče in 1<
v	grobnico.	f "Obtožili so me ropanja grobov, in stražnik me je najbrž k naznanil sodniji. Pred letom in t pol sem onečastil ta grob in ii oropal; pobegnil sem, ne da bi č zadostil poželjivosti stražnika, in sedaj se je maščeval."
Benedetto, ki je bil navajen d boriti se proti nevarnostim, ni ji mislil na to, da bi zmagal ne- ji mogoče. Vsede se torej na h stopnjice, nasloni glavo na ro- n ke in mirno pričakuje dneva. — s Noč se mu je zdela neskončna. s Drugega jutra čuje korake h več oseb pred grobnico. Vrata b se odpro in Benedetto zagleda n pred sdboj temne obraze šestih vojakov z golimi sabljami. r ''Božja volja naj se spolne js do konca," mrmra, ko se posta- s
vi	v sredo vojakov.
Stražnik jim sledi do vrat n pokopališča, in ko je straža zu- h naj, zapre za njo vrata in za-smehovalno zakliče:	s
"Na svidenje, lord Wit- v more!"	v
ii
XVI. POGLAVJE.
Potrpežljivost božjega P jagnjeta.
Grof Monte Cristo se je na-	o
hajal v Rimu. Kdor njegovih	r
znancev bi ga videl, bi ga nc	ti
spoznal več, kako je korakal s	r potrtim obrazom in s ponižno
obleko spokornikov, brez čev-	v
ljev in s pevešeno glavo proti	b
hotelu maestra Pastrini.	p iDo hotela dospe v trenutku, [k
i- ko obstoji pred njim voz, iz ka-e terega stopijo dve mladi dam1.,
0	katerih ena, ki je bila mlajša
f- od svoje tovaršice, nosi žalob->- no olbleko.
(Ko jo Edmond Dantes opazi,
i, rkrije svoj obraz med rokami, il kot ne bi hotel, da bi ga spo-i. znali. Starejša dama pa, ki je
ti videli žalostno postavo berača e pred uhodom hotela, potegne a iz svoje denarnice srebrnik in a stegne svojo fino, s finimi ro-
-	kavicatni pokrito roko, proti t' beraču, da mu stisne denar v
1	roko, potem pa hiti za svojo
-	prijateljico, ki je že korakala po stopnjicah.
i Edmond Dantes je bil prese-
-	nečen, ko je opazo\al denar, ki
-	mu je bil podarjen; potem pa r žalostno zmaje z glavo, poljubi . denar in lolze mu zalijejo bledo i o ovčje.
i "Ha," mrmra sam s seboj, i ;,:o je moje prvo delo poniž-j nosti. Poljubljam to miloščino, ki je darovana brez ponosa, in ! celo ne da bi prosil za njo."
Komaj skonča te besede, ko ■ ga zbudi iz premišljevanja ma- ; • lenkosten, surov glas maestra j
"Hola. brat berač, potrplje-a je božjega jagnjeta naj bo s a teboj!"
Edmond Dantes dvigne pogled in opazi na vrhu stopnjic dol r< aiani obraz maestra
Pa- I
stiiniju, ki je včasih nosil prijazne izraze, posebno kadar je hotel berače poditi od svojega hotela.
"Ponavljam ti: Bog s teboi; dati ti ne morem ničesar."
''Ali sem od vas kaj zahte val?" vpraša Edmond Dantes, ko ga trdno pogleda, potem pa pogled od njega obrne.
"Dnuizega ti ne moreni dati kot ostanke od kosila; toda za to je še prezgodaj in imam že itaJk toliko beračev, da ne veni, če bo za tebe tudi kaj ostalo."
"Saj vas nisem prosil."
"He, per Bacchot Priznam, da je res, toda ne nadleguj mojih gostov; tvoja navzočnost jim je na potu» sicer je pa moj hotel prvi v Rimu, in tujci se _ najraje ustavljajo pri meni, ker r so povabljeni sem po evropski slavi, katero uživam kot dober hotelir. Zato pa ne pristoji, da bi gospoda, ki pride k meni, ; naj prvo zagledali berače."
Ne da bi kaj odgovoril, ko- i raka Edmond Dantes kljub (svarilu Pa>strinija navzgor po stopnjicah.
"Brat, ponavljam ti, da ne morem dati najmanjše miloščine. Pojdi in Bog s teboj."
"Miloščina, katero bodem sprosil od vas, ne obstoji niti v denarju niti v hrani, pač pi v pogovoru, katerega bi rad imel z vami."	v
''He, pri krvi Kristal To je pa jako čudno. Že razumem, da hoče lačen jčsti, in da me ; človek prosi za denar, da se obleče; toda razumeti ne mo i rem, kako more berač zahteva- ! ti pogovor z menoj. Čujmo te- ! rej. kaj hočeš 1"
Ko maestro Pastrini sprego-, vori te besede, začne motriti berača z Vso lokavostjo, ki je prirojena Italijanom. Celo nekako sočutje občuti do njega.
TRGOVINA PREKINJENA. I
ČAKAJTE! . PAZITE! ČAKAJTE!
L Do Četvrtka 9. zjutraj ko se otvori velika razprodaja od Collin woo d , Departnent Store 510-512 E. 152nd St.
Mi smo prisiljeni podreti hišo, in cene blaga bodejo take, kot sami želite. Za podrobnosti pazite na plakate in časopise.
I GREAT EASTERN MILLS SYNDICATE j
ima oblast čes to.
510-512 EAST 152nd ST.
t , ,	.	;	,	/v.'
'	i ■■ •	■• - '	'	i	i r
Ker bo se poslednji čas poštne razmere izboljšale pošiljam zopet redno	'
denarje v staro domovino.
Pofiiljatre ne pridejo v sedanjem času tako brzo naslovniku v roke, pač pa v teku 20 do 24 dni.
100K velja sedaj $16.00 s poštnino vred.
Brzojaviti nemorete sedaj ne v Avstrijo, niti na Nemško, naj-manje pa denarje poslati potom brzojava.
Prank: Sakser
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
i t -
6104 St. Clair Ave.,/ Cleveland, O.
* ^-i' hočj,brat berač," nadaljuje maestro Pastrini, "torej govoriti hočeš z menoj? (Kaj naj ti pa povem? Ali ti mogoče kak nasUjen radovednež, ki zahteva od mene poročila o mojih gostih? Najbrž bo tako.*
"Prosil bi vas nekaj pojasnila o enem izmed vaših bivših gstov."
"Bivših? V tem slučaju' — da — razumem te — reči hočeš — " "'Kaj hočem reči?" •Pri tem vprašanju Edmond Dantesa, spozna maestro Pastrini z1 nekakim začudenjem, da unora v ponižnem, toda vendar dostojanstvenem možu tičati nekaka globoka resnica. Pastrini stoji na vrhu stopnjic, zraven katerih se je nahajal mal kabinet, ki mu je služil za pisarno, in kjer je sprejemal iPepina in Vampa, kot smo ž? omenili. Hitro odpre vrata kabineta, "in da 'beraču skrivno znamenje naj sledi.
Edmond Dantes se ne obotavlja in, stopi hitro za maest-rom Pastrinijem v kabinet. • ''Vsedi se, ibrat berač," reče i Italijan z nekakim zasmehom, \ ki ni odšel Dantesu; "vsedi se in govori."
Edmond pa kljub temu povabilu obstoji in maestra Pastrini z vprašujočim pogledom opazuje.	'
Nadaljevanje. *. i
Lepa hi&a za 2 družini, 12 sob, kopališče spodaj in zgoraj, skr-Ijeva,streha, m ima okolica. Nič agentov. Vprašajte pri lastniku na 11375 E. 65th St. spodaj.
8 - Hot«« Union
SCRAP TOBACCO
Je delan iz najboljšega duha-na za cigare. Samo najbojjii tobak se potrebuje. Najboljii tobak za žvečenje. V vsakem paketu je kupon.	|
Union ^^^ Made ^^^^^^ Ve
in tub pot«, dm I« ni njegov rvcaipt n«lw Cnn »».jen in od n*j£Ut«Jiih adrnvil, dn tu n* noro ozdraviti.
V ail zdravniiki rac opt i morajo priti v našo lokamo, kjar bodojo adolani natanCno po iolji Bdravnikn. Imamo tudi popolno zalogo gumijevih prodmotov. toaletnih potreb-Uin, dttav, cigar in (ladkorja.
Guenthers Sloven. Lekarna,
Addiaon Rd. vogal St. Clalr Af». HMJJIIimillMIKMIlll
IZURJENI ZOBOZDRAVNIK, (
I Dr*A.A. i j
Kalbfleisch,!
I 6426 StClair Ave, jj
; Govori »e slovensko in hnrat- -J ; t sko. Točna postrežba. Oaso- ; | ! pisi na razpolago. Ženske ' |
; strežnice. Edini zobozdravniš- !	!
j ki urad v mestu, kjer se govori	; I ! slovensko io hrvatsko.
[	Uradne urei	! ! i
I Od 9i30 do lltSO dop.	■ i
Od 1:30 do 6:00 pop. Od 6:00 do 8:00 svečer
[ Telefon urada:	! .
; East 408 J.
|	Telefon •tanovaojn: i
Eddy 1856 M.
L	i ]
M AAAAAAAAItjiaAA ^ 3
3	• B
3 II ^^^^	HI
j n DI ETnB 6
i m mu W \	I 'Bil I W
3 M mM.m m.BHP ju. W ■■ n
3 M _ ____C
V	H	H Mm Hi H ■	w I
j " FLOUR I' ^
3 ^^^^	^^^^^ C
JmW Aristos Marguerites ^^L ^
gL^ 'J	2 jajca	12aša sladkorja > 1 čaSa orehov
'M ■ Z-Jr 1J , 1 žlica vanile	^ žlice baking powder jj^f
Yt žlice soli	Mi čaše Aristos moke /m
a ^f j^jffSil Hi ii	Izteka lahko naredite 24
i	piškotov izvrstne kakovosti. «
\v	' Delana iz Red Jjr^^/
»'l	^	Thin Trad* jm
Turkey pšenice
^ Aristos moka je prva ▼ moči, okusu in redilnih snbreh. Manj rabite te moke ? ^ pa dobite boljše uspehe. Aristoa kuharske knjige zastonj Naslovite:
<	S. SHEINBART, 5^89 St. Clair Ave.	►
J	THE SOUTHWESTERN MILLING CO., INC., KANSAS CITY, MO. t
l^rTTfVVmfTTTTTfTTTVfTfTTfTffffVTVfTTTTB
"VRNIMO SE.1
Vsi se radi spominjamo dni j, ko smo bili pri polni moči in živahnosti, ko se nam je zdelo, da ima svet za nas samo srečo in veselje. Kaj je povzročilo, da smo spremenili svoje navade, da smo zapustili srednjo pot zmernosti v vsem? Vrnimo se k staremu načinu življenja, k preprosti hrani, k večjemu fizičnemu delu, k svežemu zraku in posebno skrbno pazimo na prebavnost, da preprečimo zaprtje in posledice, slabost in nervoznoet. Kakor hitro se ne počutimo dobro zanesimo se
Trinerjevo ameriško I grenko vino.
\	To zdravilo je jako pomenljivo in poveča prebavljanje hrane in vrača tako /II
« telesu splošno zdravje, dokler se zopet ne primemo slabih navad. To zdravilo tudi jjTu
l\	olajša prebavne bolečine	A
t	odpravi zaprtje	J W7
pomaga prebavi	^^Ž^Adf
pomnoži prebavljalno moč vzdržuje organe aktivne "	prežene nervoznost.
Ojačuje in daje novo moč in energijo, prepreči in ozdravi zaprtje, pomiri glavobol, da olajšanje dekletam in ženam v njih bolestih, je jako dobro zoper druge bolesti.
Cena $1.00	Po lekarnah. /
JOSEPH TRINER,
IZDELOVALEC	f
»
1333-39 So. Ashland Ave.	Chicago, 111.
' '. •' ;. v f ■■..,: -,'V/ -.-.i-!9
Če se hočete izogniti bolečinam, imejte pri rokah Trinerjev liniment in drgnite z njim telo, kadar začutite najmanjšo revmatično bolečino. Cena 25 in 50c po pošti 35 in 6oc.