»Smo narod zmagovalcev!« V počastitev nanoške bitke in Dneva boja proti okupatorju je bila na Nanosu tradicionalna proslava. Zbrane sta najprej pozdravila župan občine Vipava Ivan Princes in predsednik ajdovsko-vipavskega združenja borcev za vrednote NOB Božo Novak. lavnostni govornik je bil predse-^^dnik države dr. Danilo Turk, ki V^je na kratko opisal nanoško bitko in jo umestil v širši zgodovinski kontekst. Partizanski upor proti okupatorju je bil odločilnega pomena za kasnejšo zgodovino. Brez tega bi bil naš narod prepuščen volji in odločitvam drugih. Z uporom pa je slovenski narod dokončno postal gospodar svoje usode in svoje prihodnosti. Ta boj je bil pravičen in zmagovit. Smo narod zmagovalcev in tega ne bi smeli nikoli pozabiti, je predsednik republike poudaril na Nanosu. Za zvočno kuliso dogodku so skrbeli orkester slovenske vojske, Vipavski tam-burjaši in pevski zbor Srečko Kosovel iz Ajdovščine. Lipce Grivški spet doma! Ob šturski šagri so slovesno odkrili spomenik Filipu Terčelju, duhovniku, vzgojitelju, antifašist, zavednemu rodoljubu in pisatelju. O liku in delu enega najpomembnejših prosvetiteijev primorskega ljudstva je obširno govoril Tomaž Pavšič, kip pa je blagoslovil koprski škof Metod Pirih. ikovna kritičarka iz Šturij Anamarija Stibilj Šajn je zbranim JL-ipredstavila umetniško plat kipa, kot tudi avtorja, Mirsada Begiča. Še pred tem je bila v cerkvi maša, ki jo je daroval dr. Primož Krečič iz Vrhpolja. Slovesnost je spremljalo pritrkovanje, pa tamburice Vipavskih tamburjašev in petje šturskih pevcev. Ob koncu se je lahko množica okrepčala s tradicionalno frtalo, ki so jo šturske gospodinje pripravile iz več kot tisoč jajc. Je en dan dovolj? Ajdovščina, 17. aprila - Vipavska dolina je. po soboti nedvomno čistejša. V akciji očistimo Slovenijo v enem dnevu je na državni ravni sodelovalo pol milijona rok oziroma več kot 10 odstotkov prebivalcev. '▼'ajdovski in vipavski občini je %/ bila udeležba med višjimi v ▼ Sloveniji, kar se je poznalo tudi po kupih odpadkov po zbirnih mestih, ki so jih komunalci odvažali še kar nekaj dni. Akcija je bila v glavnem dobro organizirana, še posebej so se izkazale šole (na fotografiji ajdovski učenci ob Lokavščku). Čeprav je akcija hvalevredna, pa se ne gre zanašati le na en dan in biti ostalih 364 dni do okolja brezbrižen. Ali kot je dejal znanec, ki sem ga v sobotnem dopoldnevu pobaral, zakaj ne hodi z vrečko naokoli: »Imam kompostno jamo, kjer končajo vsi razgradljivi ostanki z vrta in gospodinjstva, les pokurim, ostale odpadke striktno ločujem, večje stvari odvažam na deponijo ali počakam na zabojnik za kosovni odpad - za mano in mojo družino ni kaj pobirati! Zdi se mi tudi, da je za Vipavsko dolino čistilna akcija sredi aprila že prepozna.« ep Praznik od dela Komu naj čestitam za praznik dela? Kateri so tisti delavci, ki se jim pritiče, da si za 1. maj pripnejo rdeč nagelj? Po ulični definiciji se razlikujejo po tem, da eni delajo, drugi pa hodijo v službo. Morda hodijo v službo le še tam, kjer se v glavnem napajajo iz proračunov, v državni upravi in drugih javnih organih, ustanovah, službah in agencijah, še posebno, če imajo sedež v metropoli, saj veste - daleč od oči, daleč od srca. V zasebnih podjetjih delodajalci zagotovo ne dopuščajo, da bi kdo, za plačo, kar tako štrlincal naokoli, še v velikih sistemih se le redki prešvercajo samo s tem, da večino časa porabijo z razlaganjem, koliko dela da imajo. V Vipavski dolini prevladuje mnenje, da je delavec zgolj tisti v tuti, običajno obšisane plave barve z belim napisom, po možnosti (z nečisto) lopato, krampom ali drugim orodjem v roki, magari ob šanku. Umsko delo na Vipavskem ni bilo nikoli cenjeno in tovrstne storitve (pustimo odvetnike) so še danes pri nas vsaj trikrat, štirikrat cenejše kot v metropoli (ampak to je druga zgodba!). Med delavce se, ker naj bi delali po 16 ur sedem dni na teden, zdaj prištevajo tudi že lastniki kapitala, menedžerji in drugi vodilni. Eden med njimi je pred časom, po 14 urah 'trdega' dela, vstal od menda dobro obložene mize in se zapeljal v kontrolo, kaj počne njegova raja. Zgodba naprej je znana, za njegov zdrs s ceste so bili potem krivi drugi in pele so disciplinske. Ali oni, ki bi rabil brisačo, da bi si lahko otrl solze, ko je odpiral nove poslovne prostore ... Prav nobenih solza, vsega dve leti po tem dogodku, ni več premogel, ko jih je 60 poslal na zavod. Res čudno, pa tak delavec da je bil! Prav zaradi takih bo 1. maj spet dobil na teži, toda v izvirni, kapitalistični obliki, torej kot boj delavcev za svoje pravice v odnosu do lastnikov kapitala - socializem je namreč povzdignil 1. maj v praznik rdečih zastav, jutranje budnice, nageljnov in čevapčičev. Skupaj so jih na shodih (brezplačno) mlatili tako direktorji kot delavci, pa še vsa politka povrh. In se oddahnili od dela! Edvard Pelicon, univ. dipl. nov. Okusi Vipavske četrtič fr^na pTaSna aadi ilaiaaaa konferenco. Razvoj podjetništva, podeželja in človeških virov. Razvojna agencija ROD r«gor6ičBva 20, 5270 Ajdovščirsa, Slovenija 5 53 600 E': ra rod@siol.net, W: www,ra-roudah « Status regionalne razvojne agencije Severne Primorske (Goriške statistične regije) Praznik humanosti Ajdovščina, 16. aprila - V Dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini se je zgodil Praznik humanosti. V Območnem združenju Rdečega križa Ajdovščina so s tem pod eno streho združiti različne oblike dobrodelnosti in se zahvalili vsem, ki na različne načine Pomagajo soljudem v stiski. Trvirektor Roda David Bratož je ■ uvodoma dejal, da po ocenah JL^ stroke, festival Okusi Vipavske prerašča v najpomembnejši festival v državi, še posebno zato, ker se vinski ponudbi pridružuje tudi kulinarični del. Predstavil je tudi organizacijski odbor festivala, ki ga poleg razvojne agencije Rod sestavljajo še predstavniki vipavskih vinarjev, gostilna Pri Lojzetu in revija Vino. Letos ga poleg vinarjev in pokroviteljev sofinancira tudi EU, iz programa Leader. Podrobneje je program festivala predstavila Tanja Krapež iz Roda, ki je najprej naštela nekaj novosti. Festival ne bo postregel zgolj z vinsko ponudbo, temveč bo moč brbončice razvajati tudi s siri, medom, sušenim sadjem, tudi pecivom in drugimi kulinaričnimi užitki, pri čemer gre za posrečen spoj tradicije in sodobnosti. »Izdelke bo možno na Vipavski tržnici tudi kupiti, prav tako vina,« pravi Krapeževa. V vinskem delu bo sodelovalo okrog 40 vinarjev iz Vipavske doline, povabili pa so še dva priznana vinarja iz sosednje Hrvaške. Tako bo v pokušini kar 150 vin različnih sort, zvrsti, slogov, načinov pridelave in letnikov. O pomenu festivala za vipavske vinarje sta govorila Matjaž Lemut in Damjan Štokelj. »Gre za promocijo Vipavske, mi vinarji smo del ponudbe te doline, festival pa je odlična osnova za trženje, predvsem svežih vin letnika 2008 in 2009. Linije zadnjega letnika vinarji komaj dajemo na tržišče in festival je ravno ob pravem času, da lahko nova vina predstavimo ciljni publiki,« je dejal Lemut. Štokelj pa ga je dopolnil, da je posebnost in prednost zemonskega festivala v tem, da lahko gostje začutijo terroir, okolje, kjer vino pridelujejo. Običajno morajo s svojimi vini gostovati na drugih območjih. Štokelj je bil tudi kritičen do lokalnih skupnosti, ker premalo ali skoraj nič ne prispevajo k festivalu, glede na njegove razsežnosti in pomen v slovenskem prostoru. Rdeča nit letošnjega festivala bodo siri, ki bodo tudi glavna tema letošnjih delavnic. Zakaj siri? Tomi Kavčič iz ze-monske restavracije pri Lojzetu je povedal, da igra sir v kulinariki pomembno vlogo in ni je boljše restavracije, ki ne bi imela v ponudbi deset ali več vrst sirov, pri čemer se iz sirov in s siri da pripraviti imenitne jedi. Poleg tega ima Vipava z mlekarno tudi bogato tradicijo, čeprav ponudba sirov ni ravno velika. Kavčič je tudi 'izbral' kulinarične strokovnjake, ki bodo pred očmi publike predstavili svoj pogled na sire. To bodo novi člani slovenskega združenja Jeunes Restaurateurs d’Europe: Kendov dvorec, restavracija Majda, gostilna Devetak in gostilna Kraljestvo pršuta, restavracija Pikol, gostilna Rajh, restavracija Brioni, gostilna Rakar in ošterija Debeluh. Sir v glavni vlogi bo tudi tema delavnic, ki jih bodo vodili priznani strokovnjaki s področja sirarstva in kulinarike. Na delavnice se je treba predhodno prijaviti, saj so v organizacijskem odboru prepričani, da bo zanimanje zelo veliko. V nedeljo bosta o sirih predavala Milan in Katarina Brence z verjetno najbolj si-rarske kmetije (Pustotnik) v Sloveniji. V ponedeljek pa bo zvezda dneva Ernesto laccarino iz Neaplja, ki je osvojil že dve michelinovi zvezdici. Degustacije bosta pripravili tudi predstavnika živilsko predelovalne industrije iz Vipavske doline, Mlinotest in Leone. Vstopnica bo stala 15 evrov, pri čemer so vanjo vključili še topel prigrizek, da bo vince lažje steklo. V najem bodo pokuševalci vzeli še dva degustacijska kozarca, ki so jih naročili prav za to priložnost. ep © OKUSI VIPAVSKE 2010 festival vina in kulinarike Pokušine, predstavitve, delavnice, razmišljanja, Vipavska tržnica... Več kot 150 odličnih vipavskih vin .. Dvorec Zemono nedelja, 9. maj, 11.00-20.00 ponedeljek, 10. maj, 14.00-19.00 www.okusi-vipavske.si 05/36 53 603 Nosilec projekta: Razvojna agencija ROD, www.ra-rod.si EK^RP E LAS ZGORNJC VIPRVSK€ DOUNC IN KOMCNSKCGR KRflSfi Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje | Projekt delno financira Evropska unija Mladi krvodajalci Ajdovščina, 22. in 23. aprila - V dijaškem domu je potekala dvodnevna terenska krvodajalska akcija. "Tddežilo se je je 281 oseb. Med J krvodajalci je bilo veliko mladih oziroma tistih, ki so kri darovali prvič. Posebno so se izkazali dijaki Srednje šole Veno Pilon Ajdovščina in Škofijske gimnazije Vipava, ki so se v velikem številu pridružili družini krvodajalcev. Prav vzgoji mladih namenjajo v območnem združenju rdečega križa veliko pozornosti in uspevajo pomlaje- fTTiako so invalidoma Janku I Černigoju in Tomažu Pračku za JL reševanje stanovanjske stiske predali skupaj 37.550 evrov, ki so jih zbrali v akciji 'Ker nam ni vseeno'. Sočasno so se zahvalili tistim, ki pri darovanju krvi beležijo okrogle številke. Priznanje za 70 - krat darovano kri so prejeli: Silvester Blaško, Marija Bratuž Štrancar, Jožko Lajna iz VDC Vipava, vokalna skupi Šumljak iz Budanj in Starejša skupi Vipavskih tamburašev. Valentin Bratina iz Podrage, kamo, je priženil iz rodnega Stomaža, je tc rekorder med krvodajalci. Kar nek krat letno daruje kri. Njegovo krv skupino 0 negativno lahko srejem vsi, ki kri potrebujejo. Prvič je odšel Krkoč, Božidar Novak, Marjan Paljk in Vojko Stegovec. Priznanje za 80 - krat darovano kri je prejel Adrijan Krpan iz Ajdovščine, rekorder pa je Valentin Bratina iz Podrage, ki je kri daroval že 97 - krat. Priznanja jim je podelil Janez Pezelj, generalni sekretar Rdečega križa Slovenije. Lani je kri darovalo 1540 ljudi in število krvodajalcev se veča. Nekateri redni krvodajalci se za to plemenito dejanje odločajo tudi večkrat letno. Program so obogatili ansambel vati krvodajalske vrste. Vsem, ki so se udeležili krvodajalske akcije, se rdeči križ zahvaljuje v imenu tistih, ki so jim s to humano gesto pomagali. rl štipendist v Kranju obiskoval šolo. In odslej je bilo darovanj« nekaj povsem samoumevne skromno: »Pomagati sočlove potrebuje. To je vse.« Zagotov kot človeka in krvodajalca, val dogodek v Kačjih ridah p] »Z avtobusom sem se vračal domov, ko se je v 'rajdah' zgo prometna nesreča. Stali smo v pride na avtobus zdravnik in bi kdo lahko daroval kri, ker tn nesrečenec izkrvavel. Ker sen svojo krvno skupino, sem se in potem je šlo - iz žile v žilo. ki je nikoli ne pozabiš. » Vaie živi vitalno življenje upokoje z vsem srcem posveča svojen ku - vzgoji najrazličnejših s« trte. V 'eksperimentalnem' - v Ragljivcu ima že blizu 300 t povsod,'s celega sveta. Hčerka med drugim vodi tudi oktet mu je pred kratkim sparon tudi iz Avstralije in kot kaže pič prijel. »Kar pa se krvodaja si želim, da bi letos zaokrož: na sto! Zdrav sem, ni mi težk Valentin. V dobrodelno akcijo 'Ker nami ni vseeno' so se vključili številni posamezniki ter podjetja, organizacije in druge instituci ' za varnost tozej. Rdeči križ Slovenije, Enoop d.o.o.. Društvo invalidov Ajdovščina - Vipava, Zveza delovnih invalidov $ j*Je' n:: J L: Petričd.o.o., Ikspro napitki Aleš Ferjančič s.p.. Primorje d.d.. Osnovna šola Danila Lokarja Ajdovščina, Ferba d.o.o., Mark^0 ^ s.p., Lado d.o.o., Kirn avto d.o.o., Taxa d.o.o.. Komunalno stanovanjska družba d.o.o., Nova KBM d.d., Podružnična šola P ^ Slikopleskarstvo Karlo Raspor s.p., Lavričeva knjižnica Ajdovščina, Drogerija Terčelj, Magda Terčelj s.p., NTU ena d.o o Ad^™0' Slovenka Zavarovalna družba d.d.. Občina Ajdovščina, Banka Koper d.d.. Osnovna šola Col, Osnovna šola Draga Bajca Vi na' ^ 7 ^ zobna mladinska ambulanta, Krajevna skupnost Ajdovščina, Klimavidic d.o.o.. Osnovna šola Sturje, Lekarna Ajdovščina Zd ^ ^ prostovoljnih krvodajalcev-odsek Sovodnje ob Soči, Pekarna iežek Alenka Jež s.p., Agrotnd Vipava 1894 Vipava d.d Mr rU2en^e živilska industrija d.d., Fructal živilska industrija d.d., Pecivo d.d., ansambel Lajna, Medija Ajdovščina d.o.o., Marc Fami^b dramska skupina 'Ga pihnemo', Nova Nova d.o.o., T.R.T. Audio Jurij Ferjančič s.p., Farna d.o.o., vokalna skupina Sutnljak 'starej^ Nanos - sveta gora Nanos, 25. aprila - V počastitev znamenite nanoške bitke, enega prvih spopadov partizanov z italijansko soldatesko na Primorskem in hkrati ob Dnevu boja proti okupatorja je bila pri Abramu tradicionalna proslava, ki jo je spremljalo kakšnih tisoč ljudi, slavnostni govor pa je bil v domeni predsednika RS dr. Danila Turka. -Tanoška bitka 18. aprila 1942 predstavlja prelom v partizan--L ^1 skem odporu proti italijanski okupaciji na Primorskem in velja za začetek osvobodilnega boja ob zahodni meji. Dobrih petdeset partizanov so na Nanosu obkolile precej številčnejše italijanske sile, v neposrednem spopadu je sodelovalo kakih 800 vojakov. Bitka je trajala od zgodnjega jutra do poznega popoldneva, padlo je 10 partizanov, 11 so jih zajeli, posebno sodišče v Rimu jih je obsodilo na smrt s streljanjem v Korte Brevetta. Janko Premrl Vojko, ki je teren dobro poznal, se je s svojo skupino uspel prebiti iz obroča na dogovorjeno mesto pod Sinjim vrhom in prav to je med ljudstvom partizanskemu gibanju dvignilo ugled, zato ne čudi, da jo . dr. Turk označil za 'epopejo slovenskega NOB - ja'. Zbrane je najprej pozdravil župan občine Vipava mag. Ivan Princes in se nanoške bitke dotaknil z zornega kota mladih: »Generacija mladih, ki ni neposredno okusila tegob in stisk, ki jih prinaša vojni čas, mogoče nima tako razvitega čuta, kako pomembno je ohranjanje spomina na zgodovinske dogodke. Moderni čas je za mnoge čas interneta, zabave, modnega oblačenja, hitenja k ciljem po načelu 'enkrat se živi' ... Svobodo se danes mogoče pojmuje bolj kot svobodo misli, umetniškega izražanja, veroizpovedi, izbire partnerja... Vse lepo in prav, a vendarle seje potrebno zavedati, da je temeljna svoboda najprej SVOBODA BITI, šele nato sledijo vse ostale!« O Nanosu kot primorski 'sveti gori', kjer se je med drugim rodil tudi TIGR, je govoril tudi predsednik ajdovsko - vipavskega združenja borcev za vrednote NOB Božo Novak. Slavnostni govornik predsednik države dr. Danilo Turk je nanoško bitko umestil v širši Zgodovinski kontekst: »Partizanski upor proti okupatorju je bil odločilnega pomena za kasnejšo zgodovino. Brez tega bi bil naš narod prepuščen volji in odločitvam drugih. Z uporom pa je slovenski narod dokončno postal gospodar svoje usode in svoje prihodnosti. Ta boj je bil pravičen in zmagovit. Smo narod zmagovalcev in tega ne bi smeli nikoli pozabiti,« je predsednik republike poudaril na Nanosu. »Povedati moramo in po potrebi tudi vztrajno ponavljati, da je bil fašizem v tem delu Evrope prvi totalitarizem, ki je prizadejal veliko gorja - Slovencem, Italijanom in drugim ... Res je, da so naš prostor usodno zaznamovale tudi druge ideologije, nasilje in velike kršitve človekovih pravic. Te kršitve zaslužijo obsodbo ... Vendar ne smemo pozabiti ali zamolčati prvega zla, tistega, iz katerega je izšlo vse drugo. Če ne bi bilo fašizma, ne bi bilo svetovne vojne in njenih posledic. To moramo vedno znova poudarjati," je še opozoril. Partizani, ki so padli na Nanosu,so se borili za svobodo in za boljši svet: "Danes se nam za te cilje ni treba boriti z orožjem. Toda prizadevanje za boljši svet ostaja. Tudi danes potrebujemo modrost, odločnost in pogum. Kadar koli se nam zazdi, da nam teh lastnosti primanjkuje, se moramo spomniti: v preteklosti smo bili sposobni velikih dejanj. Tudi danes moramo zbrati to sposobnost." Za zvočno kuliso dogodku so skrbeli orkester slovenske vojske. Vipavski tam-burjaši in pevski zbor Srečko Kosovel iz Ajdovščine. Mimo scenarija je za zanimiv vložek poskrbel najstarejši borec (letos je praznoval stoti rojstni dan), Jože Vidmar, Pepe Lahajnarski z Otlice, ki je obelodanil svojo pot od italijanskega vojaka do partizana. ep Kukanje, 21. aprila - Na posestvu Tilia zakoncev Lemut so s priložnostno slovesnostjo odkrili obeležje v spomin na sejo senata Politehnike v Novi Gorici, na kateri je bil sprejet sklep o preoblikovanju Politehnike v Univerzo v Novi Gorici. lovesnosti se je udeležil tudi mini- nik novogoriške univerze v letih 1997 ster za Slovence v zamejstvu in po - 2008, ki je sejo senata, malo za šalo, svetu dr. Boštjan Žekš, predstoj- malo zares, primerjal s Čebinami (kjer je bila leta 1937 v strogi ilegali ustanovljena Komunistična partija Slovenije). Odločitev o preoblikovanju Politehnike se je na posestvu zgodila Tilia 16. aprila 2005, status in ime pa so potem spremenili leta 2006. Sicer pa začetki delovanja Univerze v Novi Gorici segajo v študijsko leto 1995/1996, ko je začela delovati Fakulteta za znanosti o okolju, prva mednarodna podiplomska šola v Sloveniji. Zaradi uvedbe novih študijskih programov in širitve znanstvenoraziskovalne dejavnosti so se že leta 1998 prvič reorganizirali in preimenovali v Politehniko Nova Gorica. Danes se pedagoška dejavnost izvaja v okviru petih fakultet in dveh visokih šol, univerza pa ima razpisano pestro paleto raziskovalnih in študijskih programov, število vpisanih študentov pa se povečuje. rl Do konca marca v Lesnininem cenim Nova Gorica Izjemna priložnost iodkihi POPUST % predal v podnožju (višine 15 cm) in delovni pult - KD laminat (globine 60 cml -10% KE ostale IMU®*’*’ K SVEA niiusu www.lesnina.si m Lesnini se Medno stdaca Krajevni praznik v Lokavcu Krajani Lokavca so na predvečer praznika, s krajšim kulturnim programom, ob obnovljenem spomeniku žrtvam NOB, počastili Dan upora proti okupatorju. Ž ■ la dan je namreč tudi krajevni praznik, v spomin na 27. april JL 1942, ko je bil v samotni hiši »na Rovtaršu« ustanovljen krajevni odbor OR Slavnostni govornik je bil predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Ajdovščina - Vipava, Božidar Novak, ki je povdaril nov duh v organizaciji in prve uspehe. V Lokavcu so namreč letos obnovili spomenik žrtvam NOB in ostala spominska obeležja tega obdobja, v organizacijo pa se včlanjuje vse več mladih. Po uspešno izvedeni proslavi, ki je niso mogle zmotiti niti grozeče dežne kaplje, se je druženje ob kresu nadaljevalo v prijeten večer. Stane Trebižan, foto Samo Trebižan Petomajski nagrajenci Aidovščina 22. maja - Ajdovski Občinski svet je na zadnji seji brez posebne razprave potrdil predloge letošnjih nagrajencev, ki jih je pripravila Komisija za mandatna vprašanja, volitve m imenovanja. "M- etos bosta podeljeni dve petomajski priznanji; najvišje priznanje JLjfbo prejela družba Lozej d.o.o., ki je v lanskem letu praznovala 15. obletnico ustanovitve ter se po nekajletnem na- poru, vloženem v notranjo reorganizacijo, preoblikovala v Inštitut za varnost Lozej. Z najvišjim priznanjem bo odlikovan tudi Mešani pevski zbor Primorje, ki že od svoje ustanovitve pred 30 leti oblikuje kulturni prostor v Ajdovščini, Sloveniji, pa tudi na tujem. Zbor odlikuje močna pripadnost podjetju Primorje, katerega delavci so pred mnogimi leti ustanovili kulturno društvo. Občihska priznanja bodo prejeli še Društvo za ohranjanje lokavškega izročila DOLI - za ohranjanje tradicije furmanstva na visoki strokovni ravni; Alenka Dolgan, pomočnica ravnatelja OŠ Danila Lokarja Ajdovščina, za dolgoletno skrbno in zavzeto delo na šoli; Albert Kravos, krajan Ceste, za njegov velik in večplasten doprinos svoji krajevni skupnosti. Komisija je sklenila tudi, da Občina podeli spominsko plaketo športniku, ki se je skozi svojo uspešno športno kariero posvečal nogometu - Adrianu Fegicu. Priznanja bodo podelili na slavnostni seji ob občinskem prazniku, ki bo v sredo, 5. maja, ob 18.00 v Dvorani prve slovenske vlade. Slavnostni govornik bo župan Občine Ajdovščina Marjan Poljšak. Kulturni program pa bo v rokah Glasbene šole Vinka Vodopivca Ajdovščina - nastopil bo pihalni orkester, ki deluje pod vodstvom Andreja Kobala, ter solopevci iz razreda Jerice Rudolf. p k Več trgovin za več prihodkov Vipava, 20. aprila - Trgovsko podjetje Farna iz Vipave je na tiskovni konferenci predstavilo poslovanje v lanskem letu in postreglo tudi že s podatki za prve mesece letos. Hkrati so obelodanili še načrte za letos. V '^ama ima trenutno dva trgovska ^ centra (v Vipavi in Sežani), 14 JL marketov oziroma prodajaln ter veleprodajno skladišče v Vrhpolju, od koder z lastnim avtoparkom oskrbuje več kot 500 kupcev na Primorskem. Zaposluje 90 ljudi za nedoločen čas. Kot je dejal solastnik in direktor podjetja Aleksander Lemut, želijo letos povečati prihodke za 6 odstotkov, kar je v tem kriznem času zelo optimistično. To bodo lahko dosegli z prevzemom ozi- roma odpiranjem novih trgovin. Tri so letos že odprli - v Lokavcu, v Vremskem Britofu, kjer je bilo veliko slavje, saj se je trgovina v kraj vrnila po petih letih, pred kratkim pa še v Cerknem. »Market smo prevzeli na ponedeljek, ga izpraznili, prenovili, ga ponovno napolnili z izdelki in ga v petek že odprli,« je Lemut pohvalil ekipo. Še letos naj bi odprli novi dve prodajalni in se tako še bolj zasidrali v primorskem prostoru (sive lise ostajajo še v zgornjem Posočju in na obali). »Želimo postati manjše, prilagodljivo (simpatično) primorsko podjetje!« Trgovine nimajo le maloprodajne vloge, pač pa so tudi odskočna deska za veleprodajno funkcijo, saj z njihovo pomočjo oskrbujejo tudi tamkajšnje gostince Širitev mreže trgovin zahteva seveda tudi večjo organizacijsko trdnost in veliko več dela upravnih služb, pa tudi enoten in celovit informacijski sistem, ki so ga nekako puščali ob strani, zdaj pa so morali zagristi vanj. Čaka jih tudi še dograditev veleprodajnega skladišča za 400 m2 (kar so zaradi krize tudi zamaknili), saj uvajajo nove programe (med njimi hrano za hišne ljubljenčke). Po Lemutovih besedah je bilo leto 2009 poslovno stresno, recesija je po trgovcih udarila nazadnje in z veliko prizadevanji celotnega kolektiva, od prodajalcev, poslovodij, vodstva, se jim je uspelo ohraniti nad rdečimi številkami. Ustvarili so za 13 milijonov evrov realizacije, kar jih uvršča na četrto mesto na območju ajdovske upravne enote (za Primorjem, Fructalom in Mlinotestom), pri čemer je maloprodaja narasla za 9 odstotkov, je pa veleprodaja upadla za 8 odstotkov, kar je še dodatno obrnili razmerje med tema dvema dejavnostima - v začetkih Farne je bilo razmerje kar 4 :1 v korist veleprodaje. Eden od vzrokov za ta zasuk je plačilna nedisciplina. Aleksander Trebovc, solastnik podjetja, ki ima na skrbi veleprodajo, pravi: »Veljam za optimista, toda postajam vse bolj črnogled. Ljudje, poslovni partnerji, s katerimi delam že 20 let, so kar naenkrat postali neplačniki. Poudarjam, ne gre za kakšne špekulante, pač pa resne partnerje, ki pač ne zmorejo več plačevati našega blaga, če jim drugi ne plačujejo storitev. Cene resda padajo, toda stroški naraščajo - nekaj se bo glede plačilne nediscipline na državnem nivoju moralo spremeniti...« Lemut je bil kritičen še do drugih (ne) ukrepih vlade, ki pa jih posebej obdeluje v svoji kolumni (glej stran). ep Zmagoslavna vrnitev Filipa Terčelja Šturje, 25. aprila - Letošnja šturska šagra je bila še posebej slove' sna, saj so odkrili kip Filipu Terčelju, grivškemu rojaku, duhovniku in pisatelju. Na šturskem placu se je zbralo veliko število domačinov-duhovščine,Terčeljevih sorodnikov... ^*^liku in delu tega primorskega I ■ rodoljuba je obširno govoril Tomaž Pavšič, pri čemer je dejal, da postavljanje spomenikov rade spremljajo težave, še pri Prešernovem v Ljubljani so bile. Toda dan šturske šagre s slovesnostjo, ki se dotika src in duše, je preveč prazničen, da ga ne bi užili: »Premagani so nesporazumi in pozabljene bodo drobne zamere! Dober konec nagradi delo,« je še citiral znan latinski izrek. Dejal je, da se Terčelj na simboličen način, ponižno in hkrati zmagoslavno, vrača med svoje ljudi. Nobena sila ga cenikov in junakov. Ko slavimo spomifl na Filipa Terčelja, pa se, še sam ne ven’ zakaj, najprej spomnim na junaka JanW Premrla Vojka, Lojzeta Bratuža, Simon Kosa in Draga Bajca. V tem sporne^" ne živi a samo podoba in blag spom.n na velikega rojaka Filipa Terčelja, anr pak je vanj vtisnjen pečat slovenskega naroda na Primorskem, njegove zgodovinske poti v svobodo in samostojnost. Ta spomenik nas bo večno opomin’.-/ tudi na potrebo po spravi in medsebojnemu razumevanju. Naj med nami vec-no žrvi spomin na Grivškega, na našeg* Fihpa Terčelja!« je vzneseno končal sW / ne bo več premaknila s tega posvečenega kraja, kot se spodobi človeku, ki je vse svoje sile in talente žrtvoval slovenskemu narodu, svojim Primorcem: »Primorska je vedno imela veliko mu- govor Tomaž Pavšič. Litovn.krtuiaa.feStuHjA ^ St,Mi S,,„ ,e saten, zbra„ira la umetniško plat kipa, kot tudi avt ^ Mirsada Begiča. je oznanjal ne le z govorjeno b, bogoslužju in katehezi, ampak profesor, kot pisatelj, organizat budnik raznih tečajev in izobra društev«, je dejal škof Pirih. V imenu sorodnikov se je vs< Še pred tem je bila v cerkvi je daroval dr. Primož Krečič i-Slovesnost je spremljalo pipa tamburice Vipavskih te in petje šturskih pevcev. Ol je lahko množica okrepčala nalno frtalo, ki so jo šturske Kip rinpa ierceija torej stoj ki sicer nosi ime po Ivanu C družabnem delu po slovesn-slišati tudi že pobude, da b smiselno preimenovati. Kdor torto naroči, zdaj vec dobi! Velja v Mlinotestovih trgovinah in franšizah Mercator Mlinotest! U'; Ob otroški torti (min. 2 kg) vam podarimo Ob torti za krst, obhajilo, birmo ali poročno slavje plačate 20 % MAN) ZA IZDELKE SLADKEGA PROGRAMA. NAROČITE OBČINA AJDOVŠČINA Cesta 5. maja 6a, 5270 AJDOVŠČINA ZDRUŽENJE BORCEV ZA VREDNOTE NOB AJDOVŠČINA - VIPAVA Goriška cesta 17, 5270 AJDOVŠČINA Tiskovno sporočilo SLOVESNOST OB 65. OBLETNICI USTANOVITVE NARODNE VLADE SLOVENIJE Ajdovščina, 2. maj 2010 V primeru zelo slabega vremena se prireditev seli v veliko dvorano Športnega centra Police v Ajdovščini Na današnjem sestanku je organizacijski odbor za pripravo slovesnosti ob 65. obletnici ustanovitve Narodne vlade Slovenije sklenil, da dogodek v primeru zelo slabega vremena preseli v veliko dvorano Športnega centra Police. Tudi v tem primeru pa bo prireditev izpeljana v celoti, kot je zastavljena. Končna odločitev o kraju prireditve bo znana v zgodnjih jutranjih urah na dan prireditve. Današnje vremenske napovedi za Ajdovščino za nedeljo, 2. maja 2010, v popoldanskem času predvidevajo padavine. Zato se je na današnjem sestanku organizacijski odbor za pripravo slovesnosti dogovoril za nadomestni načrt. Prireditev bo v vsakem vremenu izpeljana po zastavljenem načrtu, torej ob 15. uri osrednja slovesnost, sledil ji bo krajši koncert Orkestra Slovenske vojske, nato pa še nastop narodnozabavnega ansambla Gorski cvet - v primeru lepega vremena na Lavričevem trgu, v primeru padavin pa v veliki dvorani Športnega centra Police v Ajdovščini. V zadnjem primeru se v neposredno okolico Športnega centra Police selijo tudi spremljajoče dejavnosti (delavnice, gostinstvo, stojnice, ...). Le razstava fotografij z dneva ustanovitve Narodne vlade Slovenije, 5. maja 1945, ostaja v avli Dvorane prve slovenske vlade, kjer bo na ogled vsaj do sredine maja. Prosimo vas za pomoč pri obveščanju in vas vabimo, da skupaj z nami obeležite 65. obletnico ustanovitve Narodne vlade Slovenije! Če potrebujete še več informacij, se obrnite na Boža Novaka, 041-679-211. Organizacijski odbor za pripravo slovesnosti ob 65. obletnici ustanovitve narodne vlade Slovenije Voščimo vsem občankam in občanom, delavkam in delavcem, tovarišcam in tovarišem brezskrbno praznovanje l.maja OO SD Ajdovščna Marijan Božič Srčno pozdravljen dragi Filip Terčelj... ... ki prihajaš ravno ob pravem času, ker ko prihaja resnica in dobro, je vedno pravi čas. Prihajaš ob času nizke vode, ko se da graditi mostove, do ljudi na drugi strani iste reke, reke istega življenja. V desni roki držiš palmovo vejico, simbol mučeništva in s pogledom nanjo se človek sprašuje; kolikšen delež trplje- nja je dolžan vsak človek v svojem življenju prenašati, da ga ne vali na druga ramena in kolikšen kos sreče sme jemati, da jo ne jemlje drugim. Človeka v času njegovega bivanja na zemlji neprestano snubita dva gospodarja; resnica in laž. Ne moreš odtegovati poslušnost enemu, da s tem ne služiš drugemu. Nabirajo, nabirajo se dežne kaplje tam na gori in zbirajo se, zbirajo, v curke in potoke; bi morda ti kdaj napisal. In vsa moč pridere potlej v dolino, če so struge dovolj utrjene ali ne. In tako je pridrlo dvajseto stoletje v brezbrežje svoje samopašnosti. Prihajaš ravno ob pravem času, ko lahko vsakdo vidi, da na velikih položajih ni malih grehov, in da, ko prihaja resnica, ji moraš v trenutku odpreti vrata. Čeprav ti vedno izstavi račun, ki je pa vedno pošten in najmanjši. Laž daje vedno s popustom in odlogom in ko se nanjo navadiš, na koncu uvidiš, da ni nič več tvojega in daje bil račun največji. Levo roko držiš tik nad knjigo. Knjiga je besedna hiša. Ena od svetopisemskih razlag „vsega kar je“ se začne takole: »V začetku je bila beseda in beseda je bila pri Bogu, in beseda je bila Bog.« Tudi slovenska. Ležal si na vseh žrtvenikih zlodejeve požrtije dvajsetega stoletja, toda žrtvena jagnjeta so vedno nedolžna, mar ne? V spravo za naše grehe. Spravo. Srčno pozdravljen dragi Filip Terčelj, ki prihajaš še ravno ob pravem času do še nekaj tistih sorodnikov, ki se jih je dotaknila tvoja živa zemeljska roka. Da se jim končno vrne spokoj in zaceli njihove rane. Aleksander Lemut Glas vpijočega v puščavi! "■"^red nekaj dnevi odprem časo-ftJPpis Finance. Stečaji! Izgube! JSL Odpuščanja! Rast števila nezaposlenih! Pokojninska reforma! Zdravstvena reforma! Sindikati grozijo z ulico! Javne finance 'pokajo' po vseh šivih! In potem 'totalni šok’! JAVNIH USLUŽBENCEV SPET VEČ! V nadaljevanju pa Andreja Rednak navaja; „V celotnem javnem sektorju (državna uprava, šolstvo, zdravstvo, kultura ...) je bilo konec februarja letos po obračunanih urah zaposlenih 157.490 javnih uslužbencev, kar je 479 več kot meseca januarja.” Pa saj to ne more biti res? Ali sanjam? Mogoče slabo vidim? Preberem še enkrat. Tekst ostaja isti! To je nesprejemljivo! To je katastrofa! To je 'zločin' proti našemu gospodarstvu, proti nam podjetnikom! In da bo katastrofa še večja - vsako leto se zmanjša število javnih uslužbencev na 'periferiji'. Delovna mesta pa se vztrajno selijo v 'belo' Ljubljano. In tudi to je NESPREJEMLJIVO! Vedno manj je stvari, ki jih lahko uredimo na naših Upravnih enotah. V Ljubljani pa neusmiljeno 'melje' spirala rasti. Vsak mesec se ustanovi nova agencija, zasledil sem podatek, da jih je sedaj že 74. Pa saj niste resni! In kar nas mora še posebno skrbeti. Prijatelji iz 'glavnega mesta' mi pripovedujejo, da državna uprava ni bila še nikoli tako 'razpuščena'. Da se marsikje ne ve, 'kdo pije in kdo plača'. No, to za-^ dnje jaz še kako dobro vem! Ker sem jaz tisti, ki mora to nepregledno in neproduktivno 'armado' plačevati. Gospod Borut Pahor, predsednik vlade, začnite vladati! Če se vam zareče čista' resnica in izjavite, da je v državni upravi polovica zaposlenih preveč, potem jih ne morete in ne smete v enem samem mesecu zaposliti še 479 novih. Pa saj to je eno celo VELIKO podjetje! Kaj nam bodo ustvarili? Kaj nam bodo pozitivnega prinesli? Trdno sem prepričan! NIČ! In še enkrat NIČ! Kaplja do roba? Ali kaplja čez rob? Naše podjetje Farna Vipava še vedno pričakuje PRVI UKREP VLADE. Po letu in pol gospodarske in finančne krize še vedno pričakujemo prvi ukrep vlade, ki nam bo pomagal, ki nam bo vlil vsaj upanje. Da je izhod, da je luč na koncu predora. Da se je vredno boriti, da se splača vztrajati! Če sem na začetku tega vladnega mandata imel šest celodnevnih 'šihtov', jih je sedaj sedem. Šla je prosta nedelja. Rekli smo si namreč, pa dajmo! Pomagajmo, naredimo nekaj! In začeli smo odpirati markete. In posledično zaposlovati! Vsi so dobivali pomoč države, tisti, ki so pošiljali na čakanje, tisti za skrajšan delovni čas, tisti, ki so odpirali espeje. Samo mi ne! Niti eden, ki smo ga zaposlili, ni ustrezal kriterijem ministra za delo g. Ivana Svetlika. Res poštena 'zgodba'! Ministrstvo za kmetijstvo ima Agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja. Ministrstvo za lokalno samoupravo in regionalni razvoj ima Agencijo za regionalni razvoj. Pri eni in drugi agenciji lahko kandidiraš s projekti za pomoč in nepovratna sredstva. Tudi če želiš 'na podeželju' postaviti proizvodnjo plastičnih mas. Ne moreš pa kandidirati, če želiš na tem istem podeželju odpreti prehrambeni market. Če želiš po več letih spet odpreti trgovino, da ljudem ne bo potrebno za vsako stvar 'v mesto', da bodo v vasi imeli mesto, kjer se bodo lahko srečali in po potrebi 'kakšno rekli'. Le kaj lahko podeželje potrebuje bolj, kot trgovino? Toda ne! In človek bi z veseljem rekel, j....e se! Pa ne samo to. Nelikvidnost v gospodarstvu je vsak dan večja in finančna nedisciplina je vsak dan hujša. In resno ogroža našo veleprodajo! Ali še delati, še razvažati, če pa so zamude plačil že dva meseca. Očitno ukrepi Ministrstva za finance nimajo nobenega praktičnega pozitivnega učinka. In nenazadnje, začeli so nas neusmiljeno ropati. Samo letos smo imeli v š.tirih mesecih toliko vlomov, kot prej v vseh letih skupaj. 'Policijski' minister v preteklosti ni bil nikoli 'medijska' zvezda, ampak je tiho in neopazno preganjal 'lumpe'. In to zahtevamo in pričakujemo tudi od sedanje notranje ministrice. Kaplja! Še ena kaplja! Kaplje do roba! Ali že tudi kaplja čez rob? Kaplja, da obupaš? Kaplja, da vržeš puško v koruzo? Ne! Gremo naprej! Sami! Brez pomoči! Tako, kot vsa leta do sedaj! Živel 1. maj - praznik dela! Praznik nas delavcev. Kar nas je še ostalo! m m^m ■w w\zn/ . l< bil previsok samo za nekaj tisoč - ki\ f naravnost vrtoglav. imen ljudi, ki imajo težave s spomine Še Pa * -znam" tS so ah bi morali vedeti in ukrepati Zat°ker S° Še na?4 ho V sredini, v kateri sem odraščala je ljudski spomin še zelo živ, takrat še dia nismo imeli, televizor je bil a o katerem nismo nič vedeli račun3 kov in interneta še ni bilo - otroci ( veliko spraševali, še več poslušali ' vdmm zgodbam je običajno sledil n-»Pazite, kaj delate, nič ni tako skrito se prej ah pozneje ne odkrije!« ^(BISUN ’ S O LARI I c:-—^7-— M- 4 ___ C* Porjaveti hitro in varno - je mogoče' \\ Zakorakajte v poletje z lepo zagorelo i; poltjo, ki vam jo bo vsak zavidal. J J Obiščite nas in se razvajajte v visoko J! kvalitetnih solarijih rgoline. Za lepšo in obstojnejšo porjavelost Vam je na voljo kolekcija profesionalnih krem Sun Action za nego Vaše kože pred in po sončenju. S pestro izbiro krem in ostalih artiklov profesionalne znamke litroma pa lahko Vašo kožo razvajate in si zagotovite profesionalno nego kar doma. Beneški fantje v Ajdovščini Nekoliko starejši ljubitelji narodno zabavne glasbe se še spominjajo radijske oddaje »Za beneške Slovence«, kjer so bili glavni akterji prav Beneški fantje. Njihov značilni melos je bil in je še vedno nekaj posebnega, kar lahko trdimo tudi za besedila njihovih pesmi. Prav nič se ni spremenilo tudi sedaj, ko nastopajo v povsem novem sestavu. Dolgopoljci spet pojejo Po treh letih prekinitve je mešani pevski zbor Tabor ponovno pričel z delom. Ne le to. V dolgi Poljani so ustanovili tudi otroški zborček, kar je glede na populacijo otrok v vasi vsekakor pohvalno. X ▼edolgo tega je namreč premi-\J| nil še zadnji član stare zasedbe i ^ Beneških fantov, Edi Bukovaz. Da bo Tomaž Kobol pravi naslednik Edija, sem še prepričal že na drugih koncertih, kjer sva s spoznala, zato se je prijazno odzval mojemu vabilu na kratek pogovor. fomaž, Beneški fantje nekoč in danes? beneški fantje smo najstarejši še delu-i0« ansambel v Sloveniji. Delovati smo začelidavnega leta 1952, kar pomeni, da sm° aktivni neprekinjeno že oseminpetdeset let. Leta 1951 se je začela na radiu Ljubljana redna oddaja »Za beneške Slovence«, ki jo je vodil Edi Bukovaz. Prav za potrebe te oddaje je bil ansambel tudi ustanovljen. Že od začetka ima ansambel stalno sestavo: dva pevca, harmoniko, kitaro in kontrabas. Za potrebe posameznih skladb pa dodamo tudi druge instrumente na primer orgle, mandolino, klasično kitaro pa tudi flavto. V sedanji zasedbi smo Tomaž Kobol - vodja ansambla, pevec in solo kitara, Franci Kušar - harmonika, Jože Prek - bas kitara. Letos sta se nam pridružila tudi novi pevec Edo Pavlovič in kitarist Marko Fujan. Uspešnice - načrti za naprej? V vseh teh letih je imel ansambel več kot 11.000 javnih nastopov. Posneli smo preko 200 skladb na ploščah, kasetah in zgoščenkah. Zadnja zgoščenka je izšla ob 55 - letnici ansambla, v pripravi pa je že nova, na kateri bo poleg drugih novih skladb tudi skladba »Ediju v spomin« Nasledstvo? Starejši člani ansambla (Edi Bukovaz, Igor Habe in Peter Ajdič), so me s podpisi pooblastili za zakonitega naslednika ansambla Beneški fantje. S strani prvega harmonikarja Antona Birtiča pa je pisno pooblastilo dobil sedanji harmonikar Franci. Zame je bila to velika čast, zato sem fantom obljubil, da bom ohranil nežen beneški melos tudi v prihodnje, česar se pri nastajanju novih skladb tudi držimo. Naj še dodam, da nam kljub upokojitvi, naša starejša člana Igor in Peter še vedno aktivno pomagata s pisanjem novih besedil in melodij. Nastop v Ajdovščini? Veseli smo vsakega povabila na nastop. V Ajdovščini je bil prav lep koncert, ne glede na to, da je bilo nekoliko manj poslušalcev, kot smo navajeni. Vsi, ki nas radi poslušajo, pa nas na nastope lahko povabijo preko našega novega E-mail naslova: beneski.fantje@gmail.com Uspešen, čeprav malo obiskan glasbeni dogodek v Ajdovščini so z nekaj skladbami popestrili še ansambel Gorski cvet, ki se intenzivno pripravljajo, da prinesejo kakšno festivalsko nagrado tudi na svoj naslov, Korado in Brendi, manjkal pa ni niti naš Roman z Gore. Emil Milan Fras f-^o dveh mesecih intenzivnih vaj sta se nam oba zbora predstavi-JL la pod vodstvom zborovodkinje Klelije, na prireditvi ob materinskem dnevu v dolgopoljski dvorani. Mešani pevski zbor Tabor, ki ga sestavljajo predvsem pevci cerkvenega pevskega zbora, pridružili pa so se jim še nekateri bivši pevci MePZ Primorja in zbora Srečko Kosovel, so se predstavili kot lepo ubran pevski sestav, kar je po komaj dvomesečnih vajah kar presenetljivo. Dogovarjajo se že za svoje prvo gostovanje in sicer bodo kot gostje nastopili na zaključku festivala 'Štajerska poje' na Vurberku. Tamkajšnji pevci, ki so leta 1987 že nastopali v Ajdovščini, pa naj bi obisk vrnili za dolgopoljski krajevni praznik. Vse poslušalce v dvorani pa so z igrico in nato še s pevskim nastopom navdušili otroci. Kot gost se ja na prireditvi predstavil tudi budanjski dekliški pevski zbor Grlice, ki so potrdile, da se razvijajo v zelo dober pevski sestav. Če dobre glasove združimo še s tem, da mlada dekleta tudi dobro izgledajo, je slika popolna. Pesem združuje in ob tem, da se v pevske sestave združujejo tudi mladi, se nam lepo zapeto pesem na vipavskem res ni treba bati. Emil Milan Fras Spomladansko čiščenje skladišča Vse sobote v Aprilu Stoli že od 5€, vrata kuhinjskih elementov že od 2€, mize že od 10€, Sobotni akcijski urnik: 8.00-12.OOh V LIPA Outlet najdete veliko število eksponatov kuhinj po izjemnih cenah. Salon Lipa Outlet Pom-pet 10.00h-17.00h S tem kuponom 1(en) stol gratis! since 1913 POTOPIS Latnik I številka 97 | 16.4.2010 Z oktetom Castrum po Avstraliji Melbourne II mesteca, kjer so sredi 19. stoletja odkrili zlato in kar je sprožilo pravo zlato mrzlico. tu, toda tudi avstralska so odlična, saj se ni zgodilo, da ne bi spili, kar smo dobili na mizo!« Tako smo se dobro odžejali tudi pri Dimitriju Kodriču, ki nas je na četrtek, še na zadnji prosti dan, povabil v svojo hišo v predmestju Melbourna. Z veseljem je razkazal delček slik iz njegove zbirke. Dimitrij se namreč že več časa posveča slikanju na platno in je imel že več razstav, tudi v Evropi. Sicer se je John, kot mu pravijo v Avstraliji, rodil na Brjah na Vipavskem, končal je šolo v Dobravljah, ker ni dobil službe, se je že kot 17 - letni mladenič, po zgledu starejših sovaščanov, podal s trebuhom za kruhom. Po dveh letih in pol življenja po taborih v Italiji je končno prispel S If r 0 Tfc W enda so iskalci zlata tudi po pet j Vi hodih (in običajno rinili •A.* JLpred seboj še samokolnico) s pristanišča (Geelong) do obljubljene dežele, kjer pa je bilo življenje vse prej kot lahko - veliko je bilo poklicanih, a malo izbranih (srečnih) pri izpiranju peska in iskanju zlatih zrnc. V nekaj letih je ob rudniku nastalo mestece, z vsemi dejavnostmi in funkcijami - in kar je zanimivo, to mestece še danes živi v povsem izvirni obliki! Pa ne gre le za stavbe, tudi ljudje so oblečeni v starinska oblačila in počnejo praktično vse tako kot pred poldrugim stoletjem. Tudi šolarji prihajajo k pouku v starih oblačilih, po ulicah pa-trulirajo vojaki, parne turbine oskrbuje- jo z energijo rudniške naprave, vsi prenosi v rokodelskih delavnicah potekajo z jermeni, skratka tako, kot da bi se čas ustavil. Seveda si lahko nakupite zlatih izdelkov, ki se oblikujejo pred vašimi očmi, prav tako izdelujejo sveče, danes spominke, ki so jih nekoč veliko potrebovali v rudniških rovih in po hišah, kolarji na poldrugo stoletje starih strojih izdelujejo kolesa in popravljajo kočije, za zabavo lahko podirate keglje na predhodnikih današnjih kegljišč, preizkusite srečo pri izpiranju peska (ki so ga najbrž presejali že tisoči turistov pred vami), skratka zares sila zanimivo. Le morda gostilna s hitro hrano štrli iz konteksta ... Na drugi strani mesteca je še en muzej, seveda v celoti posvečen zlatu. Kot Vipavci smo seveda obiskali tudi eno od tamkajšnjih vinskih hiš v dolini reke Yarre. Vinogradi, do kamor seže pogled, na sušnih legah striktno opremljeni s kapljičnim sistemom namakanja, z vrtnico, kot indikatorjem bolezni trte na koncu (začetku) vsake vrste. Ponudba hiše potomcev italijanskih izseljencev De Bortoli je široka. Ker so vstopnine za oglede znamenitosti za naše razmere visoke (Ballarat, ZOO, akvarij, parada pingvinov), okrog 30 dolarjev (dobrih 20 evrov), se začudimo ob povsem brezplačni degustaciji kar šestnajstih vzorcev. Vrtimo kozarce, ovohavamo, namakamo jezike v kapljico, toda le nekaj vzorcev zadosti našim kriterijem, zato degustacije niti ne dokončamo, pač pa zapojemo, ob škljoca-nju in snemanju ostalih turistov. Seveda kupimo nekaj 'opek' za na pot, saj ne gre, da bi trpeli preveliko žejo, pa čeprav vina niso ravno po našem okusu. Avstralija je seveda velikanska pridelovalka vin in zelo agresivno išče nove trge, tudi v Evropi veliko vlagajo in 'zalivajo' tržišče s svojimi chardonnayi, kar si seveda ob takšni proizvodnji in moči lahko privoščijo. Ne vem, morda bi se na njihova vina morali bolj privaditi, ali pa smo zaradi naše vipavske kapljice tako razvajeni, da nas običajna ponudba drugod ne prepriča več. Ko sem med nastopi Castruma Slovencem po društvih razlagal o blagodatih Vipavske doline in seveda o naših vinih, so me redno spraševali, katera vina so boljša - vipavska ali avstralska - bil sem diplomatski: »Vipavska vina so najboljša vina na sve- triom zapeli še nekaj narodnozabavnih uspešnic, nakar se je plesišče napolnilo s plesalci. Proti koncu večera so nato vsi skupaj zapeli še nekaj starih ljudskih pesmi, Castrum pa je še posebej zapel članom, ki so prav v teh dneh obhajali osebne jubileje. V Slovenskem društvu Melbourne deluje tudi veliko izseljencev iz Vipavske doline, ob Markičevih smo spoznali še Slavka Lična iz Budanj z ženo Joško iz Kožmanov, Koloinijeve iz Plač ali Kravosove iz Žabelj, pa Gomizeljeve s Krasa ali Lampeta iz Črnega Vrha,... V soboto so nas gostitelji popeljali še na znamenito tržnico, ki nosi ime po dolgčas, čeprav mu je usoda iztrgala sin' edinca. Brecelj je med drugim opravi tudi poklic knjižničarja, zato nas je ot daril z nekaterimi knjižnimi primerk ki jih po njegovem vedenjem naše kn žnice ne premorejo. Veliko dvorano (ob njej je seveda t pokrito balinišče) društva Jadraj v Avstralijo, kjer je opravljal različna opravila, kakšnih 50 različnih služb zna našteti - med drugim je vozil tudi tramvaj, ki je značilno prevozno sredstvo v velikem Melbournu. Z ženo Sely, ki prihaja z tihomorskega otoka Samoe, imata sina in hčer ter štiri vnuke in zdaj živita umirjeno življenje upokojencev. Dimitrij se pogosto vrača na rodne Brje, kjer bo tudi letos preživel tri mesece. Prav tako bo letos tri mesece preživel v rodni Sloveniji tudi Slavko (Alojz) Markič, rojen v isti gasi kot sem sam, v Podnanosu. Kasneje se mu bo pridružila že žena Anica in kar trije vnuki. Z ženo Jerico sva bila gosta zakoncev Markič v petek, ko smo se povzpeli na Eureko, ogledali akvarij in še nekaj drugih znamenitosti, potem pa sta naju zapeljala še na večerni koncert v Slovensko društvo Melbourne, ki ga je Slavko, po poklicu zidar, s prostovoljnim delom s številnimi drugimi Slovenci pomagal graditi. Slovensko društvo Melbourne je najstarejše od tamkajšnjih izseljeniških društev. Lani so praznovali 55 letnico ustanovitve. Premorejo obsežno zemljišče na gričku v predmestju Melbourna. Zanj so se odločili, ker jih spominja na Slovenijo. Poleg tega so namesto evkaliptusov posadili bore, ki jih tudi spominjajo na domače kraje. V osrednji stavbi je velika plesna dvorana (Ajdovščina take nima!), pod njo kuhinja z jedilnico. V stavbi je še bogato založena knjižnica. Nekoliko nižje je štiristezno balinišče z vsemi spremljevalnimi prostori, pa lovska koča, odprt prireditveni prostor dopolnjuje še stavba, v kateri je spominska zbirka o delovanju društva, zraven je še hiša za oskrbnika. Člani društva so tako obsežen kompleks zgradili, kot že rečeno, s prostovoljnim delom in svojim denarjem. Večer je minil v sproščenem razpoloženju - po nagovoru mlade predsednice Julije Čampelj je zapel oktet Castrum deset skladb iz svojega železnega repertoarja, nato so ajdovski pevci skupaj s kraljici Viktoriji, in nas opremili z originalnimi klobuki iz kengurujevega usnja. Nekaj uric je ostalo še za zadnje nakupe in spominke, kajti kmalu je bilo treba spet na pot - pričakovali so nas v društvu Jadran, kjer smo bili na sprejemu in kosilu že prvi dan našega bivanja v Avstraliji. Tudi tokrat so obilno poskrbeli za naše želodčke. V Jadranu se zbirajo Primorci, največ jih je po rodu s Pivškega in Brkinov. Toda tudi nekaj Vipavcev se najde, pri čemer ne morete spregledati žepuskega Ušana Breclja, ki je bil zaradi svojega priimka Fakuč prisiljen vzeti materin priimek Brecelj. V enem od Latnikov je svojo zanimivo zgodbo že predstavil, 'v živo' pa je razkril še nekaj ocvirkov. Svojo soprogo, Poljakinjo je spoznal (in osvojil) že na barki, s katero so pluli proti Avstraliji. »Bila je najlepša punca na ladji, nerodno je bilo le to, da je potovala z devetčlansko družino, v kateri je bilo še pet bratov in sem bil, ker sem se ves čas motal okrog nje, v nevarnosti, da me vržejo v morje!« Po živahnih očeh, ki so venomer švigale naokrog, bi se dalo sklepati, daje marsikatero ušpičil in v njegovi družbi ni bilo kmalu napolnilo 250 rojakov, med n;i tudi predsednik krovne izse\jett\ške ganizacije Stanko Penca. Nagovori je Marija Iskra (ki je tudi po poro bilo treba spreminjati priimka, ena se je zgodilo še njeni hčerki, saj s« njen mož piše Iskra in je ostala v d vini svojih staršev in dela v Škocja jamah - mami smo obljubili da hčerko obiskali!), vsi pa s’0 z. predsedniku društva Jadran si Brnetu uspešno okrevanje p0 0pc Castrum je odpel 12 skladb izk primorskih avtorjev, v nadaljeval se je kot solistka odlikovala tud gentka okteta Nadja Bratina S petje s triom je predstavljalo u živahno plesno veselico, s prem skupno prepevanje. Peter Mande skrbel za našo logistiko, se je le ne prestapljal, ko se plesišče kar ni sprazniti, še več, vzdušje se j e še st valo in čeprav je bila ura že poln od gostiteljev kar nismo mogli Naslednji dan nas je namreč maša v 'slovenskem verskem Kew in gospod Mandel se je bal*1 traj ne bi zmogli pravočasno vst nas je še čakala enourna vožnja d< la. Ko bi vedel, da smo potem s še dve uri prepevali... pa srno bij no vsi ob dogovorjeni uri pripravi nov dan. O tem več prihodnjič | 1 ; •' S « I |p Aprilska podoknica za Mirjano Lozar iz Vrtovina 'J petek, 23. aprila 2010 smo v Vrtovinu gostili Franca Pestotnika - znanega Podokničarja z njegovo ekipo. To je že uveljavljena kulturno - družabna prireditev. zadnjih več kot dvajsetih letih, odkar Nedeljski dnevnik organizira 'podoknice' po. Sloveniji, ■o to najbrž edine podoknice, ki se še dogajajo, čeprav je bila nekoč podokni-; del običaja izražanja naklonjenosti 'ekemu dekletu. 'Pbdokničar' Franci Pestotnik pravi, da ne služijo le obujanju spomina na stare družabne običaje, z njimi ljudje na vasi prebujajo še veliko drugih spominov. Kot zanimivost omenimo, da smo Vrtovinci želeli podoknico Nedeljskega že pred leti podariti tedaj 95 - letni aleksandrinki Alojziji Kodrič, žal pa se je vse skupaj končalo le pri zamisli. Zato pa je Društvo za kulturo, šport, turizem in razvoj svojo članico in Podokničarjevo slavljenko Mirjano Lozar želelo toliko bolj presenetiti. Vasovalca je namreč pod njen balkon pripeljal Silvo Čermelj iz Potoč, lastnik znanega gostišča Sivi Čaven, z ameriškim jeklenim konjičkom - rdečim Lordom mustangom, kakršnega na naših cestah vidimo le redko. Silvo je avtomobil pred leti, v zelo slabem stanju, uvozil iz Virginije in ga lastnoročno spremenil v pravega lepotca. Aprilska podoknica, ki jo je Društvo za kulturo, šport, turizem in razvoj namenilo vsem ženam in dekletom Vrtovina, v njihovem imenu pa jo je sprejela Mirjana Ložar, seje začela tako, kot še je tudi končala - deževno. 'Pravi' fantje se pri tako veselem dogodku, kot je podoknica, nikoli niso ozirali na vreme in tudi Podokničarja in njegovih vasovalcev ni mokro aprilsko vreme prav nič motilo. Sproščeno vzdušje in zadovoljni obrazi ljudi na naši prireditvi dokazujejo, da se Slovenci radi vsaj za trenutek povrnemo v dobre stare čase. In še preden so vrlega vasovalca spustili na lestev, je moral dokazati, da zna poprijeti za kmečko delo. Nabrusiti je moral koso. Vešče gospodinje, ki ohranjajo primorsko kulinarično izročilo, so tudi na podoknici dokazale, da so prave mojstrice kuharskih in pekovskih dobrot. Organizatorji so občinstvu prikazali nekaj izvirnih domačih opravil in obrti. Zapel je domači moški pevski zbor Vinograd, na violino je zaigrala mlada nadobudna Katja Pirjevec, za glasbeno kuliso prireditve pa so bili tokrat zadolženi člani vsestranskega ansambla Erazem. Maja, Boštjan, Vili in Uroš so predstavili nekaj skladb s svoje prve zgoščenke Iz trenutkov tke se sreča, med njimi največjo uspešnico - Gremo v dolino Vipavsko. Skladba je bila kot naročena za to priložnost, saj njihov vokalist in klaviaturist Boštjan Pirjevec prihaja prav iz, Vrtovina. Rdeča nit podoknic Nedeljskega so šaljiva tekmovanja prostovoljcev v pre- pevanju, vriskanju in drugih glasovnih spretnostih. V Vrtovinu so se pomerili: Zinka Ušaj iz Batuj, Jožko Kandus iz Vrtovina in Fani Stopar iz Lokavca. Občinstvo je največji aplavz namenilo Fani Stopar, ki se je uvrstila v finale. Oktobra, na zadnji prireditvi, se bodo mesečni zmagovalci pomerili za 50 kilogramov kave in veliki pokal žalske pra-žarne Tropic caffe. Nevenka Gerželj Dobro vam je tako blizu. Že 15 let nas ne odpihne burja nobena Če ne bi bilo Badena Povvela, če ne bi bilo knjige Scouting for Boys, če se ne bi zgodil tabor Brovvnsea 1907, bi bil 31.3.1990 čisto običajen dan. Toda Bi - Pi je resnično živel. In mi smo tu! Združenje Slovenskih katoliških skavtov in skavtinj (ZSKSS) je uradno od leta 1990. tudi vključevali v družabne dogodke v Ajdovščini in okolici, skrbeli za okolje, se igrali, veselili in preživljali marsikatero uro pod starim drevesom v gozdu. Kdo še ni videl skavtov v oranžnih srajcah, kako se podijo po Ajdovščini, kako v decembrskem mrazu ponašajo Luč miru iz Betlehama v vaše domove, kako z nasmehom v očeh stopajo novim dogodivščinam naproti? V zahvalo za vsa ta leta sta duhovna asistenta Slavko Rebec in Alojz Milharčič darovala sv. mašo, pri kateri smo se zbrali nekdanji in sedanji skavti, pa tudi skavti iz drugih stegov Primorske. Po maši je sledilo prijetno druženje. Za ta dogodek smo izdali posebno poštno znamko in komplet razglednic s skavtskimi motivi. „Skavtstvo je način življenja!" je rekel orak za korakom smo odraščali in tako nas je danes več kot 4000 po vsej Sloveniji! Smo člani velike skavtske družine sveta in od leta 1999 polnopravni člani WAGGGS-a. Waw, dve desetletji prepetih pesmi, iskanja zakladov, žvižganja v težavah, služenju Bogu in domovini, dve desetletji skavt-stva, ne gibanja, ampak načina življenja. V stegu Ajdovščina - Šturje 1 pa letos praznujemo že 15. obletnico delovanja, zato smo se v nedeljo, 11. aprila, spomnili, kako so davnega leta 1995 mladinci iz župnij Ajdovščina in Šturje postali pravi skavti in kasneje ustanovili tudi svoj steg. Nekateri skavti so že odšli svojim novim izzivom naproti, drugi še vedno vztrajajo na skavtski poti, novi pa šele prihajajo in se učijo preživetja v naravi. Seveda pa v 15 letih nismo samo odhajali in prihajali, temveč smo se Rally Vipavska dolina 8. maja V Društvu ljubiteljev starodobnih vozil Vipavska dolina iz Ajdovščine se na vsakoletni turistični rally s starodobnimi vozili temeljito pri-pravljajo.Tradicionalni dogodek, že 17. po vrsti, bo 8. maja, v sklopu prireditev Ajdovščina v maju. ajdovski skavti smo živ dokaz za to. Po uspešnih 15 letih skavtstva si lahko želimo še veliko uspešnih let. Bodi pripravljen - vedno pripravljen! Brihtna želva oločili so tudi že progo, ki bo dolga 83 kilometrov in sestavljena iz treh etap in spretnostne vožnje. Zborno mesto bo na ajdovskem sejmišču, spretnostna vožnja na parkirišču Mercator centra, pot pa bo sarodob-nike nato vodila skozi Manče v dolino Branice do Branika in v Renče, Miren, Rožno dolino in potem po stari magistralki po Vipavski dolini navzgor na izhodišče. Pravico nastopa imajo vozila, ki so starejša od 30 let, v društvu pa poudarjajo, da morajo biti tehnično brezhibna oziroma registrirana, vozniki pa morajo imeti veljavna vozniška dovoljenja, saj se turistični rally vozi ob normalnem prometu in skladno z veljavnimi cestnimi predpisi. f rl JABOLČNI SOK 4 litre MARKETI FAMA VIPAVA VABIJO r u 00» oprite 0.0 gailarijnjn! o,o 3 COSTELLA ! ‘ - a,- '® ‘*iC" -ir m mmmmm m ®c@^| ŽIVEL V. MAJ PRAZNIK DELA 100 PROIZVODOV VEDNO V AKCIJI TEL.: 368 52 10 V CENTRU FAMA VIPAVA 05 366 52 85, 040 575 662 URNIK: PONEDELJEK od 7.00 do 12.00 TOREK - SOBOTA od 7.00 do 19.00 NEDELJA od 7.00 do 12.00 SOLARIJ SAMOPOSTREŽNI SOLarij VSTAVIŠ KOVANEC VSTOPIŠ V SOLARIJ IN ŽE SE SONČIŠ. ENOSTAVNO. HITRO. KVALITETNA S Mercator agrooprema Goriška cesta 13, Vipava tel.: 05 36 44 868 SREDSTEV ZA VARSTVO VINSKE TRTE ' ir* Z ■ f • . - n.W9ILniVE DV9 > » . 4 - ZGRABUAtNIKI SIP T *‘Jf - MULČERJIINO, BERTI - '6 . ŠKROPILNICE ZUPAN OST PLAČILA Z MERCATOR PIKA KARTICO JDI NA 12 OBROKOV BREZ OBRESTI •«'„ vij "v - KOSILNICE BCS - ZGRABLJALNIKI SIP |M tf ‘LJ ^ :at nmTI Od meje do meje 'Prehodimo Slovensko obalo' V društvu Zdravljica Lozice že nekaj let organiziramo pohode. Začelo se je leta 2005, ko smo osvojili Triglav, sledilo je romanje iz Vipave na Lozice, naslednje leto pa na Sveto goro, 2008 smo šli po poteh prednikov v Trst, lani pa smo odnesli češnje Erazmu Predjamskemu. čat. Spustili smo se do ribiškega mesta Izole in do nekdanjega otoškega mesta Koper. Jožičina ekipa nam je tu postregla z odličnim kosilom, ki nam je dalo moč za zadnji del poti skozi Ankaran, Valdoltro in Debeli rtič. Utrujeni, pa vendar navdušeni smo po dvanajstih urah in pol prišli do Lazareta. Vseh 51 pohodnikov je bilo v dobri kondiciji, tako, da Branko ni imel veliko dela. Še posebej je treba pohvaliti šest osnovnošolcev, ki so na koncu premogli še toliko moči, da so tekmovali, kdo bo prvi na cilju. Prehoditi 45 kilometrov je velika stvar. Vsi udeleženci so v spomin na ta dosežek prejeli priznanja. Da je vse teklo, tako kot mora, sva bila z Gvidotom e nekaj časa je tlela želja, da bi prehodili našo obalo. To se je začelo uresničevati 24. aprila 2010 zgodaj zjutraj, ko smo se z avtobusom odpeljali do Sečoveljskih solin. Pohod smo pričeli na mostu čez reko Dragonjo. Ker so Sečoveljske soline naravni rezervat in je tam gibanje omejeno, smo šli po trasi nekdanje ozkotirne železnice mimo solin proti Seči. Preko rta Seča smo prišli do Lucije, kjer smo imeli zajtrk iz nahrbtnika. Po portoroških hotelih in Bernardinu nas je pričakal Piran s svojimi vedno lepimi uličicami. Od cerkve sv. Jurija smo se sPusti\i po obmorski potki do Fiese in ^ru,ijajia. Tu nam je Milan organiziral malico v gostilni Trta. Slovenska obala je prekrasna in en naj- večknit na obali in Poiskala na^lePše in zanimivejših predelov je območje med najlažje prehode. Strunjanom in Izolo. Zaliv Sv. Križa z UPam’ da bo v nas ostal sPomln na 80 m kamnitimi stenami, z oljčnimi na- naše ,ma^hno' mone’ na kra^e’ Predvsem sadi, z neokrnjeno naravo, z pogledom Pa na ^udi>S katerimi Sm0 skuPa^ hodili; na Nanos in Triglav, ti pustijo svoj pe- Boštj'an Nabergoj Rokometni veterani na EP v Španijo Zlata generacija ajdovskih rokometašev gre na Evropsko veteransko prvenstvo v Španijo! Tista zlata generacija ajdovskih rokometašev, ki so jo po celi ex Jugoslaviji klicali 'Ajdovska šola rokometa', bi se rada še enkrat dokazala! ® \ /¥\ W European Masters Handball /fA Championships 2010Berga eneracija, za katero je bilo tre-I -ba priti na Police uro prej, da si sploh prišel v dvorano ter je igrala v jugoslovanski medrepubliški ligi brez enega samega tujca. Prvenstvo, pod okriljem Evropske rokometne zveze EHF, se bo odvijalo od 17. do 20. junija v Bergi pri Barceloni. Prijavljenih je 51 ekip iz 14 evropskih držav, ki so razdeljene v 5 starostnih kategorij. Ker udeležba pomeni tudi znaten finančni strošek, naprošajo morebitne sponzorje, naj uslišijo njihovo prošnjo! Zadovoljni bodo z vsakim, še tako skromnim prispevkom! db Samozavestni in sveži v poletje m Bliža se poletje, z njim pa tudi samokritični pogledi v ogledalu in občutki, da moramo nekaj storiti zase in za svoje telo. V Spa Perla, največjem in najmodernejšem centru dobrega počutja na Severnem Primorskem, smo pripravili ugodne pakete storitev za lepši videz, dobro razpoloženje in samozavesten vstop v poletje: 10-dnevni intenzivni anticeluiitni paket -25 % plačate 4 storitve, 1 nego telesa z zeleno kavo vam podarimo 14-dnevni paket za preoblikovanje telesa plačate 5 storitev, 1 razstrupljevalno nego telesa vam podarimo Dotik sonca: osvežilno sprostitvena 60-minutna masaža za dve osebi Cena: 70 € za 2 osebi Pripeljite življenjskega sopotnika ali prijatelja in ujemite nadvse ugodno ponudbo razvajanja za dva. Masaža se lahko izvaja v ločenih prostorih ali skupaj, zaupajte nam vaše želje ob rezervaciji. -20 % -40 % Priprava na počitnice: piling celega telesa, pedikura, 30 minut solarija -20 % Cena:81,60€ spa " penlo PERLA, CASIN6& HOTEL hit casinos Najmlajše Vipavke druge v Sloveniji prvakinj. temu pa so bile v 2. delu tekmovanja vse štiri zmagoval-JL m»ne ekipe posameznih predsku-pin v isti skupini - torej najboljše štiri v Sloveniji (zmagovalka Vzhoda 1 Fenix Trbovlje, Vzhoda 2 Novo mesto, Zahoda 1 Vipava in Zahoda 2 Hit Kranjska gora). V tej kategoriji se igra košarko po pravilih minibasketa: z manjšo žogo na nizke koše, v igro mora vstopiti najmanj 10 igralk, zadetek izven trapeza velja tri točke ... V prvem delu so Vipavke dosegle 6 prepričljivih zmag, v drugem pa štiri zmage in dva poraza - oba proti ekipi iz Novega mesta. V novomeški ekipi pa so vse igralke letnika 1999, pri Vipavkah pa od 16 igralk le štiri, vse ostale so letnik 2000, tri pa celo 2001. Kljub temu so vipavske igralke prikazale pogumno in borbeno igro ter zasluženo dosegle največji uspeh v petnajstletni zgodovini Košarkarskega kluba Vipava. Zadnjo prvenstveno tekmo sta v Vipavi odigrali ekipi Vipave in Novega mesta. V primeru zmage z več kot 6 točkami razlike, bi Vipavke osvojile celo prvo mesto v Sloveniji. Tekma se je končala z rezultatom 18:30 za gostj. Po končani tekmi je KK Vipava organiziral simbolično podelitev simpatičnih plaket dvema najboljšima ekipama v letošnji sezoni. Dekleta si za prikazano igro in prizadevanja na treningih vsekakor zaslužijo spomin na izvrsten dosežek. Vipavsko ekipo sestavljajo: Eva Premrn (kapetanka ekipe), Greta Fabjan, Maja Ipavec, Nicol Gec, Tija Božič, Nina Drinič, Špela Fajdiga, Neja Jereb, Nika Kodelja, Meta Kočevar, Tjaša Kuzmin, Nika Mislej, Ana Pervanja, Nastja Fajdiga, Petra Fajdiga, Mateja Selevšek in trener Ivan Ivanov. Rezultati v letošnji sezoni: 1. del Ježica: Vipava 11:50 ŠD Šentvid : Vipava 8 : 39 Vipava : Ježica 33 :16 Vipava : ŠD Šentvid 41 :4 Ježica: Vipava 11:46 ŠD Šentvid : Vipava 2 : 49 2. del Felix : Vipava 4 : 35 Hit Kr. gora : Vipava 14 : 50 Novo mesto : Vipava 41 : 35 Vipava : Felix 25 : 23 Vipava : Hit Kr. gora 35 : 0 Vipava : Novo mesto 18 : 30 l.l. Črn trn dobro pripravljen v novo sezono Uresničile so se jim sanje Veliko truda in borbenosti sta v letošnji sezoni prinesla ajdovskim rokometašicam napredovanje med najboljše ženske rokometne klube v Sloveniji. Kljub temu, da se sezona še ni končala, je že povsem jasno, da je ŽRK Ajdovščina najboljša ekipa v 1. B ligj. Dekleta so skoraj od začetna sezone kraljevala na vrhu lestvice, kjer bodo sezono z zadnjo domačo tekmo sredi maja tudi zaključile. ezono je članska vrsta ŽRK Ajdovščina začela z jasnimi ci-V»^lji: osvojiti prvo mesto v ligi in si tako zagotoviti napredovanje v prvo ligo. S trenerjem Brankom Lebanom, ki je sredi lanske sezone zamenjal Radišo Popoviča ter tremi novimi okrepitvami - zunanjo igralko Saro Pugelj iz Ilirske Bistrice, odlično vratarko Janjo Sirnik iz Ljubljane ter vrnitvijo Darje Stres na rokometna igrišča - seje zdel cilj uresničljiv. Dekleta so sezono začela s porazom proti mladi ekipi iz Sežane, kar je pokazalo, da bo za dosego visokega cilja potrebno vložiti več moči, truda in borbenosti. Ajdovke so- v nadaljevanju pokazale in dokazale, da so iz pravega testa, saj so s srčno igro zabeležile 18 zmag in tri remije, premoč nasprotnicam pa so morale priznati le dvakrat. Z jekleno voljo so se zasidrale na sam vrh 1 R 1 'o > in nasprotnicam dale jasno vedeti kdo je najboljši. Dekleta, pri katerih seje s 102 zadetkoma v rednem delu izkazala Mojca Harej z zanesljivim izvajanjem sedemmetrovk pa Suzana Groff - Čučilovič, bodo za dnjo prvenstveno tekmo odigrale sredi maja na domačih Policah. Konec maja pa bo svoje tekmovanje zaključila kadetska vrsta ŽRK Ajdovščina. Punce, ki so se uvrstila med šest najboljših ekip v Sloveniji, so minuli konec tedna po treh porazih zabeležile prvo zmago v finalnem delu tekmovanja.. S tem ostajajo v igri za končno tretje me-sto' ŽRK Ajdovščina Gasilci vešči tudi z Kolesarski klub Črn trn, ki nas iz leta v leto bolj navdušuje s svojimi predstavami in organizacijskimi podvigi, bo tudi letos krojil vrh v 4 krosu na domači sceni. Nova sezona je pred vrati, Ajdovci pa jo bodo pričakali dobro pripravljeni: Poleg standardne posadke bo letos barve kluba izpod Škola zastopal tudi lanski slovenski mladinski prvak in 8. z evropskega prvenstva, Kristjan Medvešček. Ajdovščina bo tudi letos gostila dve prireditvi, zaradi ugodnih vremenskih razmer prvo in zadnjo tekmo v sezoni. ■ ^ rvi spektakel se obeta že priho-dnji konec tedna, ko se bodo vsi A. najboljši slovenski kolesarji spoprijeli z zahtevno progo Črnega trna. Že sedma ponovitev pokala Slovenije v 4 krosu bo potekala v soboto, 8. maja, v Palah. Kvalifikacijske vožnje se pričnejo ob 16-ih, finalna vožnja pa je predvidena za 18. uro. Seveda bo pestro skozi cel dan, saj se bodo najbolj zagreti po progi spustili že v dopoldanskih urah, ko bo proga odprta za neuradni trening. Tekmovanja se bo, poleg vseh domačih asov, udeležilo tudi nekaj kolesarjev iz tujine. Seveda ste vabljeni, da pridete ob progo navijat tudi vi. Da bodo tudi letos posegali po visokih uvrstitvah, dokazujejo rezultati iz zadnjih pripravljalnih tekem. Član KK Črn trn Miran Vauh je namreč na pred- sezonski testni dirki v Trbovljah zasedel odlično drugo mesto. V spustu je zaostal le za domačinom Matejem Drnovškom. Sam pravi, da je čez zimo dobro treniral in da v prihajajoči sezoni upa na visoko uvrstitev, če le ne bo poškodb ali težav s kolesom, ki so ga spremljale na zadnjih spustih. Na prvi uradni dirki za pokal Slovenije v spustu, kije minuli vikend potekala na progi v Avčah, je Vauh zasedel 4. mesto. Če odmislimo oba avstrijska tekmovalca, ki sta zasedla 1. in 3. mesto, je to drugi rezultat v državi. Kris Kodelja, ki kot daleč najmlajši nastopa v kategoriji mlajših mladincev (U17), je zasedel 8. mesto. Veliko smole je imel novopečeni član ekipe Kristjan Medvešček, saj je po najhitrejši vožnji v kvalifikacijah, ciljno črto v finalu prepeljal s predrto zračnico, kar gaje oddaljilo od najvišjih mest v kategoriji mladincev. Poleg domačih tekem, se bodo Ajdovci letos kar nekajkrat podali tudi v tuji- no. Novoustanovljena serija dirk v 4 krosu 'Fourcross Albance' bo gostovala na petih evropskih prizoriščih. Ideja za serijo je padla lani, ko je Ajdovščina gostila evropsko prvenstvo v tej disciplini. Serija se letos sicer ne bo ustavila v Vipavski dolini, ni pa izključena organizacija v prihodnjih letih. Prvo dirko je 18. aprila že gostila Praga, ki pa za Ajdovce ni bila najbolj srečen kraj. Kristjan Medvešček je tik pred odhodom zbolel, Andrej Bratina zaradi težav s kolesom dirke ni končal, Matija Stupar pa je zasedel 39. mesto. Sicer pa bo ekipa KK Črn Trn letos štela 24 tekmovalcev. V najvišjem rangu (svetovni pokali, evropski pokali) bodo tekmovali Vauh, Stupar, Turk, Bratina in Medvešček. Ostali pa v sistemu Slovenske kolesarske zveze za slovenski pokal in državno prvenstvo v obeh disciplinah, spustu in 4 krosu. mp žogo Ob zaključku sezone usposabljanja in vzdrževanja telesne kondic 'e operativnih članov v zaprtih prostorih je Prostovoljno gasilsko d 'J štvo Ajdovščina organiziralo 2. turnir v malem nogometu. f ■""furnirja, ki se je odvijal v soboto, 10. aprila, v športni dvorani JL v Lokavcu, se je udeležilo kar sedem ekip in sicer: PDG Selo 1, PGD Selo 2, PGD Šmarje, PDG Dornberk, PGD Komen, ekipa Gasilsko reševalnega centra Ajdovščina in ekipa gostiteljev - PGD Ajdovščina.Po razburljivem merjenju moči v dveh skupinah sta se za tretje mesto udarili PGD Komen in GRC Ajdovščina, slavili pa so Kraševci. Sledil je še izredno napet finale med ekipama PGD Selo 1 in PGD Dornberk, kjer je bil po rednem delu rezultat izenačen 7 : 7. Šele po streljanju šestmetrovk je prišlo do odločitve -zmagovalec turnirja je postala ekipa PGD Dornberk. Da gre za kvalitetno ekipo, kaže tudi podatek, da sta v Dornberk odšla tudi naziva za naj- boljšega strelca in najboljšega vratarja Uspešna organizacija turnirja ie rezultat dobrega sodelovanja m proti ognju. Ob slovesu smo si obljubili' »Nasvidenje prihodnje leto!« Zdravko Rijave< Tim kultura Latnik I številka 98 I B0.4.2010 Kulturni večer z ga. Alenko Skupek v Žapužah Menka Skupek je krajanom Žapuž predstavila svojo prvo pesniško zbirko, Odmev srca in burje. tudi peščica ljudi, ki imajo to srečo, da polagala v naše misli. Večer so dopolni-so spoznali njen smeh in humor. le violinistka Zala in pianistki Meta in Pokazala nam je svojo preprostost, ki Vida Črv. jo odeva v tančico elegantnega in estet- Takšen je bil kulturni večer v Žapužah. skega pajčolana. Spoznali smo njeno Kulturen zaradi glasbe, pesmi, lepih veličino, ki je skovana z bolečino in rim, besed in misli. Nepozaben zaradi trpljenjem. Ob njej smo se počutili do- Alenke same , njene volje do življenja in bro, saj nam je razkrivala sebe in svoje moči. Izvrstne dobrote, ki so jih pripra-življenjske izkušnje ter nam razlagala o vile Marija Lazar, Nevenka in Damjana svojem optimizmu. Brecelj, so nas po končani predstavitvi Alenka je kar sama profesionalno vo- združile v prijetnem klepetu. t~W e na začetku nas je popeljala v dila večer. Pripovedovala nam je o svoji Društvo DEŠK M svet poezije tako, da je zbudila zbirki, prebirala pesmi in svoje besede m ./naša čustva - ljubezen do naših otrok, njihovega odhajanja in svobodnega izbiranja življenjskih poti. In to občutljivost ji je uspelo v nas ohranjati vse do konca predstavitve. Svoje pesmi je zapisala v ritmu bitja srca in sonetnega odmeva.»Imeti moč za rast in za razcvetje - cvetje, pogum za smer, za cilj in za prispetje - izpetje, petje, petje, je.« Njene pesmi so lepe in sežejo do srca. Sprožijo solze in smeh. Ostanejo v milih. Popeljejo v razmišljanje in napisane so tako, da se človek najde v njih. Tako resnične so. Alenka je pesnica, polna življenja. Sama nam je povedala, da jo ljudje opisujejo kot delavno, dosledno, natančno in zelo resno, da pa živi v njeni bližini Mimorne slike 'resnega' Oketiča Ajdovščina, 16. aprila - Razigrano spomladansko vzdušje je bilo značilno za odprtje razstave »Toys« jadka Oketiča v Pilonovi galeriji. Eden najvidnejših kraških likovnih ustvarjalcev (živi v Danah pri Sežani), tenkočuten akvarelist, ilustrator, svojevrsten mojster risbe in karikature ter likovni mentor seje namreč predstavil s svojimi humorno - satiričnimi deli. V Tjegovemu likovnemu delu se je posvetila likovna kritičarka A. ^ Polona Škodič, ki je ob odprtju povedala, da je Oketičev opus ilustracij - karikatur posvečen človeku, postavljenemu v prvi plan skozi teme nasilja in krutih posegov v naravo, stehnizira-ne potrošniške dobe, črednega nagona, brezumne birokracije, kloniranja, skratka teme perečih dramatičnih vprašanj, ki jih slikar sicer »doumeva globoko resno, a je na koncu videti, kot bi jih reševal z igrivo lahkoto pronicljive parodije in satire, skoraj groteske.« S svojo ustvarjalnostjo je Oketič pomenljivo dopolnil sodobno slovensko umetnost in postal prepoznaven tudi v mednarodnem prostoru, kar potrjujejo številne ugledne nagrade in priznanja ter tudi mnogoštevilne razstave doma in na tujem. Je umetnik z bogatim notranjim svetom, ki v raznolikih vsebinah in tehnikah zaobjema ravni večplastnega izražanja. Razstava je na ogled do 7. maja 2010. Sotočje čez lužo Oktet Sotočje iz Črnič je ponoči odpotoval na gostovanje k slovenskim izseljencem v Kanado in ZDA. ^ TTečere pri izseljencih bodo sesta- glasba, fotografija ter okusi in vonji. »/ vljali štirje elementi, ki se bodo Literarni del bo predstavljen skozi ▼ med seboj prepletali: literatura, različna obdobja - od pridig Janeza Svetokriškega, strokovnih člankov Matije Vrtovca, pa pesmi aleksandrink, do sodobnih pesnikov Nardina in Mermolje. Seveda bosta pesem in glasba prisotna na vsakem koraku, program pa prilagojen tematiki večera. Z oktetom je odpotoval še harmonikar Rajko Černigoj iz Ajdovščine. Skozi diaprojekcije fotografij Jožka Člekoviča bodo predstavili še izbrane lepote Vipavske doline, zraven pa postregli še s tradicionalnimi vipavskimi jedmi. Oktet bo nastopal v Clevelandu, Torontu in Montrealu, pa tudi v Ottawi in sicer v samem kanadskem parlamentu. rl Modne ilustracije Ajde Metlikovič V soboto 24. aprila je bilo v Lični hiši odprtje razstave modnih ilustracij mlade modne oblikovalke Ajde Metlikovič, absolventke modnega oblikovanja iz Ljubljane. b študiju si je delovne izkušnje ■ ■ nabirala najprej kot asistentka stilista in modnega oblikovalca Uroša Belantiča v Studiu Oktober, pozneje pa je tudi samostojno, kot stilistka, ustvarila številne modne stylinge za različne revije, reklame, televizijske oddaje in podobno ... Že na samem začetku študija se je srečala tudi s kostumografijo, ko je sodelovala pri kostumografiji gledališke predstave Amfitrion v izvedbi študentov AGRFT. Kasneje je oblikovala kostume za sodobno plesno predstavo z naslovom Triptih: barve v meni, jaz v barvah ter pripravila kostumografijo za zgodovinski igrani dokumentarni film o Veroniki Deseniški z naslovom Veronika in Friderik. Njen ustvarjalni fokus pa je vseskozi usmerjen predvsem k modnemu oblikovanju ter posledično modni ilustraciji. Leta 2008 se je na zaključni modni reviji študentov četrtega letnika smeri Oblikovanje oblačil in tekstilij, z naslovom Plečnik in modni eksperiment, predstavila s kolekcijo Arhitektura spomina, ki jo je oblikovala v sodelovanju s kolegico Majo Čop. S to kolekcijo sta se uvrstili v ozek izbor kolekcij mladih modnih oblikovalcev, ki so bile predstavljene na Ljubljanskem tednu mode, na modni reviji Zvezde prihodnosti slovenskega modnega oblikovanja, ter se predstavili tudi na Beograjskem tednu mode. Istega leta je Ajda Metlikovič sodelovanje z Majo Čop nadaljevala z oblikovanjem kolekcije treh večernih črnih oblek za modni studio Oktober, ki je bila predstavljena na slavnostni zaključni modni reviji Večer v črnem, prav tako na Ljubljanskem tednu mode. Modne ilustracije obetavne mlade oblikovalke so v Lični hiši na ogled do 20. maja. Niko Ličen 'Devetnajst' basni Otona Marca V soboto, 17. aprila zvečer, smo bili v Lični hiši v Ajdovščini priča predstavitvi knjižnega prvenca Otona Marca z naslovom »Devetnajst«. Knjiga namreč vsebuje devetnajst basni v pesniški obliki, obogatenih z živopisnimi grafičnimi ilustracijami Davida Lična. ■W "roditeljica večera, prof. Ivana %/ Slamič, je na svojstven način ▼ kramljala z obema avtorjema in na postavljena vprašanja smo našli kar nekaj zanimivih in s humorjem začinjenih odgovorov. Oton je v lanskem oktobru, bolj po sili razmer, napisal prvo basen, kmalu pa še ostalih osemnajst in padla je odločitev, da morajo čim prej zagledati luč sveta, sicer bi njihova aktualnost v odzivanju na napake ter družbene in politične dogodke zastarala. Tako se je povezal z ilustratorjem Davidom, basni so ga takoj navdušile in že po prvem branju so nastale ilustracije, ki nazorno odgovarjajo vsebini in aktualnosti posamezne basni. Jezikovni pregled basni je opravila prof. Bojana Pižent Kompara, ki je tudi avtorica bogate spremne besede, v kateri avtorja predstavlja: »Basni Otona Marca s svojo sporočilnostjo nagovarjajo predvsem odraslega bralca, zabavno branje pa bodo tudi otrokom, ki mogoče v njih ne bodo zaznali ostre kritike človeških napak, zagotovo pa jih bodo nagovorili pristni humor, zanimive zgodbe in živopisne ilustracije.« Večer je z doživetim prebiranjem basni obogatil gospod Boris Jež. Za prijetno glasbeno razpoloženje je poskrbela skupina 'Vsakič drugače'. Priporočamo, da knjigo vzamete v roke vselej, ko se želite razvedriti. Avtorja jo posvečata vsem, ki tudi v teh viharnih časih ohranjajo dobro voljo in jasne misli. Niko Ličen debi trgovina in servis biro opreme KONICA MINOLTA BIROCENTER X miran kobal s.p-ppqnN* Goriška cesta 27A, 5270 Ajdovščina tel.: 05/ 368 17 71, faks: 05/ 368 17 70, Canon gsm: 041 470 500, e-mail: kobalm@siol.net Nudimo tudi: • polnila za kartuše • obnovljeni tonerji akcija velja od 1.4 do 30.6.2010_ Znižanih več kot 50 izdelkov! Izbrani materiali za vse vrste gradenj Akcija! od 22. 3.do 15.05.2010 TERRA gradbene trgovine -jubljana, Peruzzijeva 165, T: 01 / 2800 770 • Škofljica, Žagarska Ul. 11, T: 01 / 3603 872 Železokrivnica, T: 01 / 3603 845 • Salon keramike, T: 01 / 3603 856 • Sežana, Partizanska 71 1:05 / 7313 480. Ajdovščina, Goriška c. 72 7:05/3671 420 . Kozina, IOC Hrpelje T: 05 / 6892 490 Pesnica pri MB, Pesnica 37, T: 02/ 7295 430 ■ Anhovo, Vojkova 1, T: 05 / 3350 470 Brežice, C. bratov Milavcev 42,'T: 07 / 49 95 400, www.terra-rb.si KOLESARSKI KLUB CASTRA AJDOVŠČINA Župančičeva 8 5270 Ajdovščina Tel: 041 352 607, fax: (05) 366 34 95 Davčna številka: 32963238 TRR: Nova KBM d.d 04751-0000146860 RAZPIS ZA 4. KRITERIJ PO ULICAH AJDOVŠČINE TEKMOVANJE ZA KRITERIJ SLOVENSKIH MEST SOBOTA, 8. maja 2010 Organizator Kolesarski klub Castra Ajdovščina, Župančičeva 8, 5270 Ajdovščina Trasa dirke Dolžina kroga je 1200m in poteka po ulicah Ajdovščine: Goriška cesta, del Župančičeve, Gregorčičeva, Lavričev trg, Prešernova ulica in cilj na Goriški cesti. Vozi se desni krog. Kategorije Prenosi Št. krogov Skupna dolžina start Dečki C 5.66m 10 12 km Ob 15.00 Dečki B 6.1-0m 15 18 km 10 min po DC Dečki A 6.10m 17 20.4 km 10 min po DB Mlajši mladinci 7.10m 24 30 km 10 min po DA Starejši mladinci 7.93m 30 36 km 10 min po MM ELITE in DO 23 / 45 54 km 10 min po SM Start Na Goriški cesti med Pizzerijo Fontana in pošto. Točkovanje Dečki vozijo na končni cilj. Pri MM in SM se točkuje vsak tretji krog, pri ELITE in DO 23 se točkuje po sistemu 5,3,2,1. Prijave Do 6. 5. 2010 na naslov: Kolesarski klub Castra Ajdovščina, Župančičeva 8, Ajdovščina. Tel: 05/3663495, Fax: 053663495, e-mail: kobrasporUa),siol.net, GSM: 041 352 607 Tekmovalni predpisi Tekmuje se po predpisih Tehničnega pravilnika KZS in UCI ter določilih tega razpisa. V soglasju s sodniškim zborom si organizator pridržuje pravico do sprememb razpisa. • PISARNA DIRKE: Turistična agencija MARCO POLO • NAGRADE: V skladu s pravili KZS, prvi trije v kategoriji prejmejo pokale, prvih deset denarne nagrade. • OSTALE DOLOČBE: V času tekmovanja bo na trasi popolna zapora ceste. Tekmovalci bodo vozili na lastno odgovornost, za nujno medicinsko pomoč bo poskrbljeno, a organizator ne bo odgovarjal za nastalo škodo, ki si jo povzročijo tekmovalci med seboj ali proti tretji osebi. • RAZGLASITEV REZULTATOV: 30 min po končani dirki. • PRITOŽBE: Takoj po končani dirki ob kavciji 20€. • SESTANEK VODIJ EKIP: Ob 14.30. uri v agenciji MARCO POLO (Goriška cesta 3) Nepravočasne prijave bomo upoštevali do ene ure pred začetkom tekmovanja ob plačilu 15€ na tekmovalca. Ajdovščina, 12. 4. 2010 Organizacijski odbor KK CASTRA AJDOVŠČINA 5. MAJ - PRAZNIK OBČINE AJDOVŠČINA Sreda, 5. maj ob 18.00 - Dvorana pr« slovenske vlade Ajdovščina Komični operi enodejank, GLEDALIŠKI DIREKTOR, ŽENiTN \ POGODBA Petek 7 maj ob 20.00 - Dvorana Edmunda Čibeja v Lokavcu urana na Komedija: RAZGLAŠENI ZBOR Sobota, 8. maja ob 20.00 - dvor Otlici Komedijo izvaja Kulturno društvc Grgar. Vstopnina 5 evr. Org: TD Okno 2. ŠEMBIJSKA POMLAD 2010 Sobota, 8. in nedelja, 9. maj ob w 0() Šolsko igrišče v Podnanosu, pod velikim šotorom V soboto bo od 14.00 dalie . , , -le tekmova- nje harmomkasev za »pokal harmonika RUTAR«, ob 19.00 ples z ansamblom Tik TAK. V nedeljo bo od 15.00 dalje izbor z/ Vurberški festival »Podnanos Za Vu h k 2010« ob 18.00 pa zabava z ansamblom Mladi Dolenjci. Info: TD PodnanoT a"č Bratož, 051 306 430, ales.bratoz@„m ‘ i com OKUSI VIPAVSKE 2010-festivalvto in kulinarike Nedelja, 9. in ponedeljek 10. maj v popoldanskem času - Dvorec Zemono Tradicionalni in inovativni pogledi na vipavsko kulinariko, degustacije okoli 100 vin vipavskih vinarjev, degustacp penin, svetovanje, predavanje, Info: Razvojna agencija ROE), 05/365 3« 03, www.okusi-vipavske.si Športnega centra Police Prireditev, ki jo pripravlja Svet za preventivo in vzgojo otrok v cestnem prometu, je namenjena preventivi in otrok o cestnem prometu v Sloveimi. Sodelovale bodo vse službe, ki se na ob- ^UAAid0!!Čine ubadajo z varnostjo: GRC Ajdovscrna, PP Ajdovščina, ZV Ajdovščina, ... , šolarji se bodo lahke preizkusili v poznavanju cestno-prome-tmh predpisov na poligonu varne vožni^ Vumicar, organizirane bodo ustvarjali delavniceinšeinše... I„f„: ^ 0”l 613 804 llna, 0J> OBMOČNO PLESNO SREČANJE v?p,™14maiobl8“0-K"“""‘" Nastopajo plesalci plesnega centra AD^ iz Ajdovščine in gostje iz Sežane Info: JSKD Ajdovščina, Katarina Volk °”“072'031711 289-volk-k«*S Gledališka predstava: ČAROVNIK P OZA Petek,14. sobota, 15. maj ob ion, Dvoranaprve slovenske vlade AjdovščiČ Kabelski operater Ajdovščina ISTE CENE, NOVE HITROSTI Hitrejši internet za ISTO ceno! Za Vas smo podvojili hitrosti interneta, pri tem pa cene ostajajo NESPREMENJENE... Akcija traja od 10.5.2010 do 15.6.2010 oz. do porabe zalog. 01/81 00210 AKCIJA Vse nove naročnike čaka darilo Ob sklenitvi naročniškega razmerja za 12 mesecev naročniki paketov telefonije ali dvojčka BREZPLAČNO prejmete prenosni telefon naročniki paketov interneta s hitrostjo vsaj 2Mbps pa brezžični usmerjevalnik (router). (Naročniki trojčkov si darilo lahko izberete sami.) «fiiirezjeTadmSkl SVet Aidovščina VI (MSA) se je v projekt akcije At A»Očistimo Slovenijo v enem dnevu« vključil kot lokalni koordinator na pobudo društva Ekologi brez meja, ki je akcijo organiziralo na nacionalnem nivoju. Helena Harej, predsednica MSA in lokalna koordinatorka akcije je poudarila: »Mladi smo z veseljem sprejeli koordinatorstvo te akcije, predvsem zato, ker se zavedamo naraščajočega Problema množičnega onesnaževanja okoljj m narn nj vseen0 za našo pri-odnosfo. Priprave za izvedbo vseslo-^AsJce okoljske akcije so potekale več mesecev. V tem času se je izvedel popis divjih odlagališč. Na podlagi podatkov o divjih odlagališčih iz digitalnega registra na našem področju smo določili območja čiščenja ter zbirne točke in zbirna mesta v občini. Krajevne skupnosti so s pomočjo svojih koordinatorjev za akcijo navdušile veliko svojih krajanov - prostovoljcev ter izdelale vsaka svoj podroben načrt lokalnega področja čiščenja. Na podoben način so se organizirali tudi vrtec, osnovne in srednje šole ter društva in mladinske organizacije. V namen čim uspešnejše izvedbe projekta smo organizirali več sestankov, na kate- Pri odvozu odpadkov so Komunali pomagali tudi prostovoljci, ki so ločeno pobrane odpadke s svojimi traktorji in gospodarskimi vozili prepeljali v zbirni center pod Dolgo Poljano in tam v vrsti čakali tudi po več ur. Gledali smo prizore, kot jih gledamo septembra v času trgatve, le da so se na prikolicah namesto grozdja vozile smeti. Akcija seje uradno zaključila ob dveh, toda po nekaterih krajevnih skupnostih sta bila odziv in navdušenje tako velika, da so čistili vse do večernih ur. Manjkalo ni seveda niti dosežku ustrezno praznovanje. Po odzivu sodeč je akcija uspela nad pričakovanji. Naravo smo »olajšali« za 150 ton odpadkov, vendar se tu skrb za okolje šele začenja. Potrebno bo še veliko truda, predvsem na področju ozaveščanja ljudi o pomenu varovanja okolja in učenja pravilnega ločevanja odpadkov. Vsak izmed nas naj poskrbi, da ostane naša občina čista! Potiho se že pojavlja ideja o tem, da bi akcija postala tradicionalna, v vmesnem času pa bo MSA s projektom Tudi za ta letak se najde primeren smetnjak ozaveščal prebivalstvo o pomenu ločevanja odpadkov in skrbi za okolje. Vesna Koren, Mladinski svet Ajdovščina Regijsko srečanje mladih in odločevalcev Ajdovščina, 23. aprila - V okviru projekta Mladi odpiramo prostor: »Vzpostavljanje in razvoj lokalnih mladinskih politik«, ki ga izvaja Mladinski svet Ajdovščina s 16 partnerji iz cele Slovenije, se po Sloveniji odvijajo regijska srečanja med mladimi in odločevalci. »Namen regijskih srečanj je senzibilizirati lokalno okolje za potrebe mladih, promovirati mladinske organizacije in občinsko delovanje na področju mladinske politike ter omogočiti dialog med mladimi in odločevalci v lokalnih skupnostih,« pojasnjuje Rozana Mužica, vodja projekta. več praktičnih vsebin, tudi s sodelovanjem šol in fakultet z gospodarstvom in mladinskimi organizacijami, kar bi olajšalo pot do zaposlitev. Ajdovski župan, Marjan Poljšak, ki se je konference udeležil, je poudaril: »Občina podpira in mladim pomaga v izobraževanju za vsebine, ki se povezujejo s tehnologijami in dajejo produkte. Takšne panoge bodo namreč poleg naravoslovcem in tehnikom posredno omogočile zaposlitev tudi družboslovcem.« Mladinske organizacije je pozval, naj se povezujejo s podjetji in naj v aktivnosti vključujejo naravoslovne vsebine, mlade pa, naj se aktivno vključujejo v lokalne volitve za še večji vpliv v lokalni skupnosti. Predstavniki mladih na dogodku so predstavnikom občin predlagali urejanje stanovanjske politike za mlade z najemniškimi stanovanj ter subvencioniranjem kreditov za stanovanja, štipendije in podporo pri odpiranju novih delovnih mest. Ugotovili so, da bo kombinacija ustreznih zaposlitev v občini z učinkovito stanovanjsko politiko izboljšala nataliteto, povečala samostojnost in neodvisnost mladih. Poleg vsebinskih predlogov se je dogodek dotaknil tudi sodelovanja mladih in mladinskih organizacij z osnovnimi in srednjimi šolami ter fakultetami, in prvič v takšni meri, tudi z gospodarstvom. Tadej Beočanin ^ ^sak dogodek sestavljata dva dela %/ - dopoldanske delavnice, na ¥ katerih mladi in zaposleni na 'ternah za delo z mladimi ugotavljajo •otrebe mladih in predlagajo ukrepe, ki '•i te potrebe zadovoljili ter konferenčni, opoldanski del, kjer te potrebe predstavno odločevalcem. Aleš Ojsteršek, pred-avnik Urada RS za mladino, ugotavlja, da)e: »Dialog med mladimi in lokalnimi Plastmi v Sloveniji zelo različno razvit od odličnosti, kot sta na primer občini ■idovščina in Velenje, pa do ničle.« kegijsko srečanje v Ajdovščini je poka- zalo, da se s kakovostnimi mladinskimi strukturami in podporo občine lahko dialog usmeri v vsebino mladinskih politik - ukrepe, ki jih lokalne skupnosti izvajajo za čim hitrejše in lažje osamosvajanje mladih. Tako so bile debate na srečanju usmerjene v infrastrukturne ukrepe, prostočasne aktivnosti, izobraževanje mladih v šolah in drugje ter v zaposlovanje in stanovanja za mlade. Tako na dopoldanskih delavnicah kot v popoldanski debati so udeleženci ugotavljali, da bi morali formalni izobraževalni sistemi v svoje programe uvajati 'deje 'O/ J. /0 I .ustvaril- vnanje •p'—* Ljudska univerza Ajdovščina napoveduje V maju začenjamo s tečaji: OSNOVE RISANJA ORIENTALSKI PLES ARANŽIRANJE STROJEPISJE Teden vseživljenjskega učenja od 17. do 23.5.2010 Brezplačna predavanja in delavnice UREJANJE IN OBLIKOVANJE BESEDILA V MICROSOFT VVORDU LIKOVNE DELAVNICE PREDSTAVITEV INDIJE VSTAVLJANJE IN OBROBA SLIK V BESEDILU ZAPOSLITVENE DELAVNICE ZA MLADE SPOZNAVANJE TEMPERAMENTOV INTERNET IN E-POSTA UVOD V GLASBO SVETA IZDELOVANJE SVEČK PET JEZIKOV LJUBEZNI OBLIKOVANJE SLIK RISANJE MANDAL IZDELOVANJE MINIATURNIH RELIEFNIH SLIK Likovni in literarni natečaj »Vseživljenjsko učenje in jaz« Več o natečaju ter brezplačnih predavanjih in delavnicah vTednu vseživljenjskega učenja si lahko preberete na www.lu-ajdovscma.si. Za učenje ni nikoli prepozno. 30% INFORMACIJE T: 05 366 47 50 Ljudska univerza F: 05 366 47 55 Ajdovščina GSM: 041 437 785 Cesta 5. maja 14 info@lu-ajdovscina.si 5270 Ajdovščina www.lu-ajdovscina.si Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije Izpostava KSS Ajdovščina, Goriška 23b, 5270 Ajdovščina Tel: 05/3671070, marta.koruza@go.kgzs.si KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE Paša živali na travinju V naši neposredni bližini imamo poleg ostalih obdelovalnih površin tudi veliko travnatega sveta, ki ga je potrebno obdelovati in po možnosti iz njega tudi kaj iztržiti. Eden od načinov je obdelanost travinja s pašo, košnjo ali kombinacijo paše in košnje. Paša domačih živali spet pridobiva na pomenu zaradi zahtev po varovanju narave in tudi zato, ker je to najcenejši način rabe travinja, še posebej v poletnem času. mlja povečana potreba po vodi. Zelo velika korist paše in prezimovanja govedi na pašniku je v tem, da živali lahko opravijo dragoceno delo pri ohranjanju kmetijskih zemljišč. Verjetno bo vse več tistih, ki bodo želeli biti deležni koristi prezimovanja živine na pašniku. To bodo morali preskusiti tudi v razmerah, kjer kmetujejo in se prepričati, da je manj dela z živino, če prezimuje na pašniku, zemljišča vse bolj rodijo, saj ostane ves gnoj na pašniku in živali so bolj zdrave, predvsem pa bolj utrjene in odporne. V okolju, kjer živimo, je potrebno ohranjati kmetijska zemljišča, kar ohranja tradicionalno podobo kulturne krajine. Pri morebitnih večjih zemljiških operacijah moramo zagotoviti ohranjanje elementov krajinskih posebnosti in prispevati k videzu urejene kul turne krajine. Marta Koruza, KSS Ajdovščii Tudi pleveli so užitni in zdravi TT^oleg tega je paša pomembna zato, T .iFker se na pašnikih zaradi priso-JL tnosti živali in načina krmljenja živali na paši izboljšuje rodovitnost tal, živali so praviloma bolj zdrave in se dobro počutijo. Prirejeno meso na paši ima več vitamina E, ki je antioksidant in ga varuje pred kvarjenjem, prav tako pa tudi mlečni izdelki vsebujejo več vi-tapina E in A ter beta karotina, saj se živali prehranjujejo s svežim zelmi, kar se pozna v vsebnosti mleka in mesa. Paša in košnja se na pašniku dopolnjujeta. Najprimerneje je, če košnja sledi dvema obhodoma živine, še zadovoljiva je tudi enkratna košnja v sredini pašne sezone. Občasna paša na travnikih omogoča, da se krepijo nizke trave in plazeča detelja, ruša pa se zgosti in izpodrine posebne travniške plevele, obogati pa zemljo z živalskimi iztrebki. Občasna košnja pašnikov omogoči, da se ohranijo visoke trave in si oslabljene rastline opomorejo, skratka ruša se izravna. Prisotnost živali na pašniku je pomembna, ker pravočasno pojedo zeli, spotoma gazijo rušo in uničujejo neželene zeli ter hkrati gnojijo in izboljšujejo zemljišče. Kot pašne živali koze obirajo grmovje in cvetoče dele rastline ter s tem preprečujejo hitro zaraščanje travnatega sveta. Ovce se poslužujejo selektivne paše, predvsem metuljnic in ostalih nizko rastočih zeli. Ker so živali lažje kot govedo, so primernejše za pašo na plitvih in lažjih tleh in so manjše posledice zaradi gaženja in gnojenja. Konji in osli so masovni jedci, ki pa še vedno ustvarjajo zaplatasto rušo, zato je osel primernejšiza plitva tla. Govedo pa počisti odcvetele in zrele zeli na travnatem svetu. Pašna reja, ki jo sedaj uvajamo, ni istovetna s potekom paše na vaških pašnikih v času pred prevlado hlevske reje. Učinkovitost nadzorovane paše je odvisna od intenzitete njenega vodenja. Nadzorovana paša Izvaja se znotraj ograjenih pašnih površin. Zelo pomembno je, da začnemo s pašo dovolj zgodaj in sicer takrat, ko je višina ruše 5 do 7 cm, najprimernejša višina travnate ruše pa je 10 do 18 cm, vendar ne smemo pozabiti na postopno prehajanje na poletni krmni obrok in 14 dnevno prilagajanje živali na pašo. V tem obdobju živalim še vedno krmimo z mrvo in jih postopoma prilagajamo na pašo. Vsak dan podaljšujemo obdobje na pašniku, tako nam odpadejo morebitne zdravstvene težave pri živalih, še posebej mlajših, v obdobju uvajanja paše. Prav tako je potrebno poskrbeti za predhodno cepljenje proti notranjim zajedalcem in steklini ter poskrbeti za korekcijo parkljev, oziroma kopit. Pri celoletni pašni reji krav dojilj je reprodukcija pomembnejša kot produkcija, saj mora biti zaporedje poteka razmnoževanja živine prilagojeno rasti in razvoju travne ruše. Ta pa je v veliki meri odvisna od naravnih razmer za uspevanje zelnatih rastlin. Najprej je potrebno določiti obdobje, v katerem želimo, da bodo krave telile. Z začetkom telitev v sredini februarja in zaključkom v sredini aprila bodo kasnejše potrebe črede po količini, in kakovosti krme dobro usklajene z razpoložljivo pašo. S pripustom krav je treba pričeti 280 dni pred rokom, predvidenim za začetek telitev. Tako naj bo obdobje pripusta od sredine maja do sredine julija. Teleta odstavimo od krav nekje pri starosti petih mesecev, kar pomeni, da se pasejo nekje do konca septembra. Vodenje paše po skupinah večjih čred Pri reji krav dojilj se na pašniku nahajajo najmanj tri kategorije govedi: krave, teleta in biki, zato mora biti pašnik razdeljen na več čredink ali ograd. V hribovitem svetu in na Krasu obstaja pogosto velika raznolikost v kakovosti zeli med posameznimi ogradami. Zato je vodenje paše po skupinah edini način za dober izkoristek ruše v razmerah kjer košnja ni mogoča zaradi nagiba ali prisotnosti kamenja na pašniku. Tiste ograde z najbolj kakovostnim zelmi (veliko bele detelje) namenimo paši plemenjaka pred pripustom in enoletnim živalim. Mlade zeli z veliko listja in malo trav vsebuje več kot 12 % surovih beljakovin in ima visoko prebavljivost. Če je v ogradi manj razpoložljive dobre paše, moramo živali prestaviti v naslednjo ogrado. Pašne ostanke za njimi lahko izkoristimo z drugo skupino. Krave s teleti naj se pasejo v tisti ogradi, kjer je v ruši večji delež trav ali če je ruša presegla optimalno višino za pašo. Tako zelinje ima nekaj nižjo prebavljivost, toda še vedno je dovolj dobre kakovosti za krave, ki imajo ob sebi sesna teleta. Boljši prirast telet je mogoče doseči, če se pasejo pred kravami tako, da je v vratih za naslednjo ogrado napravljena odprtina tako velika, da gredo teleta v novo ogrado na pašo pred kravami ter se tudi lahko vrnejo nazaj k njim. Ko nastopi pomanjkanje krme poleti, zaradi suše, in jeseni, ker ruša preneha z rastjo, je treba teleta prestaviti na boljše travnike, ki so bili spomladi ali v začetku poletja košeni in imajo stalno ograjo. Mesec dni pred načrtovanim pripustom, torej v aprilu, moramo tudi kravam zagotoviti veliko zeli, da bodo v dobri kondiciji v času pripusta in da se bodo pojatve pojavile v čim ožjem obdobju. Prezimovanje na pašniku Že kar nekaj let imamo tudi pri nas živali, ki se pasejo čez celo leto, saj je hlevska reja krav dojilj drag način kmetovanja zaradi visokih stroškov za krmo in krmljenje. Imamo že kar nekaj domačih izkušenj o tem, kako naj poteka prezimovanje živine na pašniku. Najvažnejše je, da so živali pred nastopom zime v dobri kondiciji. Na razpolago morajo imeti dovolj krme, saj se njihove potrebe po energiji povečajo za 15 - 20 %, kadar nastopijo zelo hladni dnevi. Živali morajo imeti možnost, da se umaknejo pred močnim vetrom, še posebej kadar so mokre. Kadar je mraz, morajo biti živali čiste in suhe. Potreba po vodi Pteko cele pašne sezone, oziroma če so živali na prostem potrebujejo zelo veliko vode in mineralov. Več zaužite krme in še ta je največkrat v obliki mrve, spre- Na sončno pomladno nedeljo, 25. aprila letos, se nas je 25 odraslih in 5 otrok, vedoželjnih in lačnih, zbralo pred Domom krajanov \J Žapužah. akaj vedoželjnih in lačnih? Jr Zato, da bi se lahko preko dneva »—/sprehodili po bližnji okolici in Žepuškem griču ter se naučili nabirati užitne plevele. Delavnico je organiziralo društvo DESK iz Žapuž, ki lepo skrbi za ekološke, kulturne, športne in druge dejavnosti v kraju. Delavnico je vodil Dario Cortese, poznavalec rastlin in avtor 11 knjig o hrani. Naučil nas je prepoznavat okoli 20 različnih vrst plevelov, travniških rastlin, listov in mladih poganjkov. Med drugim smo se naučili, da lahko mirne duše uživamo tudi rože, ki rastejo na vsakem vrtu, maslenice, z oranžnimi cvetovi. Vodja delavnice nam je sproti ob vsaki rastlini posebej postregel z veliko podatki o hranljivih snoveh, ki se nahajajo v rastlini ter tudi kako se vsako rastlino pripravi za uživanje v obroku. Da ima večina teh plevelov bolj grenak okus, smo vedeli že sami, a da so te grenčine zdravilne in še kako potrebne v današnji opustošeni prehrani, pa smo se lahko prepričali kar ob prvem obroku, ki je sledil po prvih petnajstih minutah obhoda dvorišča. Čemaž, ki sicer raste bolj kanape z domačo skuto, slanim sirorrv in orehom. Sledili so česnovka, divja \i> mrtva kopriva s svojimi nežno roimrn1 cvetki, rožice in druge znane rastlin^ našega otroštva, ki smo jih uživali me^ igro po naših travnikih: marjetica, ivanj' ščica, gabez, rman, travniška kozja bra' da, pokalica, dežen, divji luk, plešec itn-Na sprehodu po Žepuškem hribu sm<> na kraškem suhem pobočju kamnolo' ma našli materino dušico, šetraj, borov* poganjke, iz katerih so si ujetniki drugo svetovno vojno skuhali juho in 7 njo preživeli. Po šestih urah uvajanja v nov nači*1 prehranjevanja in poglede na priprav* ter uživanje hrane iz divjega vrta sm' si bili precej enotni, da vodjo delavni«: še kdaj povabimo v naše kraje. Sedaj 2 poznamo užitne divje rastline na naši vrtovih in okoli hiš, zato smo se za druž leto z Dariem Cortesejem dogovorili T obiščemo pobočje Čavna in se naučin prepoznat divje užitne rastline na višji legah. Prepričana sem, da ne bom osta lačna - ne v glavi in ne v želodcu Lama Pet specialitete italijanske kuhinje i večvrsftestenin / Golci Ciuhi ^ jedi z žara 1:1i 1 r - torte'p^naročilu I f P . „ . * pivo domače proizvodnje * kosila * mala kosila V ff If vsS | if Od 11.00 r t do 23.00 ure (glavna jedfsolatni bar) ■m vsak dan sveže slaščice brioši, piškoti,, Vabljeni! številka 98 I 30.4.2010 !o je naša Vida Bajec a svojo željo ter iz osebnih razlogov je bila na rednem občnem zboru razrešena dolžnosti predsednice JVipava. Člani zbora so z obžalovanjem sprejeli njen odstop. ospa Vida Bajec je delovanje med I . upokojenci začela že leta 1990 in VJ sicer kot članica DU Ajdovščina ■ipava. Zaradi svoje delavnosti, prisrč->ti, inovativnosti, komunikativnosti ' lahko bi še naštevala, je hitro postala ‘ljubljena med člani društva. Zato je a leta 1994 izvoljena za predsednico lodbora DU Ajdovščina - Vipava za lavo. To delo je začela opravljati z veri elanom, predanostjo in z novimi lami, vse z namenom izboljšati ka-■ost življenja starejših ljudi. Z njenim j hodom je postal program društva I Vejši. Organizirala je izlete, sreča-I a, predavanja, letovanja in razna pra-0Vanja. Idej za razširitev dejavnosti je ■!jvdiko Za realizacijo teh idej je bil Mteben primeren prostor. j0iPa Viiilj je, si ni dala miru rešitev prostorskega problema. Č ',ehfc> truda, iznajdljivosti in energije ji je'uspelo od Občine Vipava pridobiti prostor, ki bi bil namenjen upokojencem, a ni bil vseljiv. Ob njeni organizaciji in s prostovoljnim delom članov društva so prostor dokončali, uredili in primerno opremili. Tako je bil leta 1999 društveni prostor svečano odprt. S tem so bili dani pogoji za normalno delo in obogatitev programa, kar si je vedno želela. S tem se gospa Vida ni ustavila in januarja 2003 se je na njeno pobudo začel postopek za ustanovitev samostojnega društva upokojencev Vipava. Že februarja je bil sklican ustanovni občni zbor z vso potrebno dokumentacijo in pravilnikom. Marca pa je bilo društvo že registrirano. Vida Bajec je postala podpredsednica društva in predsednica komisije za kulturo, izlete in letovanja. V novoustanovljenem društvu je bila gonilna sila in dejavna vsepovsod, zato je bila leta 2007 izvoljena za predsednico DU Vipava. Tudi delo predsednice društva je opravljala vestno, tako kot ona to zna. Danes DU Vipava, kljub temu, da gre za mlado društvo znotraj pokrajinske zveze društev upokojencev Severne Primorske, uživa dober ugled. Zato ima gospa Vida Bajec velike zasluge. Na njeno pobudo je v društvu organizirano in redno poteka merjenje krvnega pritiska, sladkorja v krvi in holesterola. Ne glede na to, da opravljanje funkcije predsednika društva zahteva veliko dela in odpovedovanja, gospa Vida aktivno sodeluje tudi v projektu 'Starejši za starejše'. Posebno skrb namenja samoizobraže-vanju in izobraževanju članov društva. Tako je na njeno pobudo organiziran tečaj računalništva na temo: Računalniška pismenost za odrasle. Člani društva sodelujejo v raznih športnih dejavnostih in na tekmovanjih dosegajo zelo dobre rezultate. Tako na regijskem, kot na republiškem nivoju. Tudi sama aktivno sodeluje v določenih športnih panogah. V njenem delovanju je vedno na prvem mestu skrb za starejše člane društva. Redno jih obiskuje na domu ali v domovih za ostarele. Tudi pri organizaciji srečanj diamantno in zlatoporočencev ima gospa Vida Bajec posebno vlogo in zaslugo. Skratka, za gospo Vido Bajec lahko rečemo, da je gonilna sila v društvu, aktivna pri vseh dejavnostih in skrbna. Zaradi česar ji nekatere upokojenke pravijo kar "naša mama". Uspešno delovanje gospe Vide Bajec ni ostalo neopaženo. Zato je prejela pohvalo Zveze društva upokojencev Slovenije. Na letošnjem zboru članov ji je DU Vipava podelilo posebno priznanje in jo imenovalo za častnega člana društva. Poleg delovanja v društvu upokojencev bila aktivna tudi na drugih področjih. Tako je leta 1994 sodelovala pri ustanavljanju Demokratične stranke upokojencev DeSUS. Bila je svetnica Občine Vipava. Leta 1997 se je vključila v univerzo za tretje življenjsko obdobje, ki se je kasneje registrirala kot društvo MOST. V prvem štiriletnem delovanju tega društva je bila v upravnem odboru in je pomagala pri reševanju začetnih težav. Da, taka je naša Vida Bajec. Besedilo in fotografija Francka Rančič Domače je najboljše! •kp, 26. aprila - Dandanes je domače še bolj cenjeno, kot nekoč; v poplavi najrazličnejših dobrot, j prav domači izdelki tisti, ki ne da samo obljubljajo biološko neoporečnost, marveč tudi drugač-°5t, povezano z vrhunsko kvaliteto. V to sem se lahko prepričala tudi na posebnem srečanju dobrot ' Slapenski salamijadi; dolina je polna odličnosti! I alamijada, letos že tretja po vrsti, vsako leto poveže domače proizvajalce salam, namenjena pa je tudi lociji odličnih domačih vin. 'idicionalno tekmovanje, kjer se v delu najprej poskusi in ocenjuje ' »me; kriteriji kvalitete so izgled, vonj 'tus, se nekaj tednov kasneje zveže še • agim delom, ko ob zakuski pridelka, ^'ijo tudi prave medalje in priznanja ‘boljšim. °nec meseca marca je prvo dejanje »mijade potekalo na Cejkotovi doma-■ na Gočah; predstavilo se je 16 vzor-' salam Vipavske doline, pa tudi širše. rjgi ocenjevalci 1 zbadali po kolutkih in razvajali br- bončice ter poskušali izluščiti najboljš Komisija, ki so jo sestavljali proizvajal salam, pa tudi nekateri povabljenci : ostali gostje domačije, so si bili edir da bo naloga težka, saj so bili navduše: nad kvaliteto! Po preštevanju točk se je izkazal da izstopa salama Klavdija Ferjančii s Slapa, da pa mu tudi drugi tesno sl dijo. Ferjančiču sta se na stopnička pridružila še Srečko Marc na druge: in Andrej Petrič na tretjem mestu (ol s Slapa). Vsi so na podelitvi nagrad, 2 aprila, v prijetnem in prijaznem okol kmetije Trošt na Slapu prejeli tudi pra' pokale, medalje pa je prejelo še šest p< sameznikov. Zanimivo je, ko prve tri nosilce kvalitete - Ferjančiča, Marca in Petriča, povprašam po receptu za odličnost, se vsi trije le skrivnostno zadovoljno na-muzajo in povedo, da so se držali klasične recepture po starih običajih za pripravo salam, pri čemer ima vsak še svojo skrivnost. Po tej si pa nisem drznila spraševati; po tem odgovoru, sem vedela, da so pravi! Sem pa izvedela še nekaj - tako dobrih salam, brez vložene ljubezni v že samo pripravo in potem zorenje, ni! Pomagale so tudi žene in ostali člani družine. Š vedno pa ostaja glavni namen dogodka (tako povedo tudi udeleženci, ko se prav sproščeno in prijetno pogovarjam z njimi ob mizi polni dobrot), da gre predvsem za druženje, povezovanje med njimi, saj je dandanes za to vse prevečkrat premalo časa, izkoristijo pa srečanje tudi za izmenjavo izkušenj, saj želijo kvaliteto proizvodov še zvišati. Praznik ljubiteljev dobrega se je v veselem in sproščenem vzdušju v tem večeru nadaljeval v duhu snovanj za naprej; želijo si namreč, da bi medse privabili še kakšnega domačega proizvajalca in dogodek še nadgradili, obogatili in razširili. Ob tej priložnosti bi se vsi, ki so sodelovali na dogodku radi zahvalili vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da je srečanje vsako leto izpeljano in tudi športni trgovini Ambrožič J&M, ki je poskrbela za pokale in priznanja in tako pozlatila ne samo končni izdelek, marveč tudi celotno vloženo delo, ki so ga domačini , opravili. Polona Krušeč Jožetu v spomin Lep, sončen dan se je počasi poslavljal. Bil je to prav tak dan, ki je Jožeta vedno zvabil iz hiše, v naravo, na Malo goro. ogledat, če zvončki že cvetijo. Če ILjr so, jih je vedno nekaj s sabo v do-JIL lino prinesel. Tokrat so jih zanj na Mali gori nabrali njegovi prijatelji. V šopkih so jih položili v njegov grob. Da ga bodo, tako kot nas, spominjali na vse lepe trenutke. Tudi tam, kamor je odšel. In kdo je sploh bil Jože 'Kolofjtou'? Vsakič, ko rečem Mala gora, se mi pred očmi pojavi slika koče. Pred vrati stoji Jože, nasmejan. Prijazno pozdravi vsakega obiskovalca, mu ponudi čaj, kavo, žižule. Kdor je bil na Mali gori večkrat, je okusil tudi dobrote iz njegove kuhinje. Ja, Jože je bil naš malogorski kuhar. V času, ko se je koča gradila in v času, ko smo imeli zabave. Priznam, ženske smo se včasih jezile nanj. Potiho ali pa glasno. Saj je čisto 'po moško' pustil za sabo zažgane lonce, umazan štedilnik. A smo ga vse imele rade. Njegova prijaznost ni dopuščala jeze. Njegov nasmeh nas je vedno razorožil. Skupaj s prijateljem Martinom sta 'ustvarjala' Malo goro. Ko nas je pred leti zapustil Martin, je tudi Jožetovo srce začelo pešati. Vsi smo se veselili uspešnih operacij, njegovih občasnih obiskov. Čakali smo, kdaj se bo vrnil in spet vzel lonce v svoje roke. A kruta usoda je hotela drugače. Težka bolezen mu je to preprečila. Na Malo goro žal ni več prišel. Tistim, ki smo ga srečevali v Kamnjah, je še vedno namenil prijazno besedo, topel nasmešek. Tokrat na vratih svojega doma. Ali pa na klopci pri cerkvi. Takega Jožeta, prijaznega, nasmejanega, se bomo vedno spominjali. Saj nam je celo ob slovesu pustil sonce. M. Č. torbe Dl ^ DIADGRA Pohitite v Mercator in si izberite športne torbe vrhunske blagovne znamke DIADORA! ZBIRANJE NALEPK OD 19. 4. DO 11. 7. 2010, UNOVČEVANJE DO 25. 7. 2010. Obstaja možnost, da bo določen izdelek pred iztekom akcije razprodan. * Popust se obračuna na redno ceno izdelka in velja ob predložitvi kupona z določenim številom zbranih nalepk. Popusta na izdelke programa zvestobe v živilskih prodajalnah Mercator in Hura! ni mogoče uveljavljati hkrati s popustom TO! in Četrtkovim popustom za upokojence. Več informacij v zloženki na prodajnih mestih, na www.mercator.si ter na brezplačni telefonski številki 080 20 80. Slike so simbolične. ri Tehnika Gradnja 3 Pohištvo (^) maxi -\\ <’i lija**** f?&4vnQvE !y H Uii Ati. Sto let Marije Čuk Strmec, 24. aprila - Nad Colom, ob odcepu z glavne ceste proti Javorniku, leži kmetija pri Cencu V njej je sto let dočakala Marija Čuk, bližnji ji pravijo kar Micka. Bližnji soji seveda pripravili veliko slovesnost in na dvorišču postavili šotor, ki je komajda sprejel vse sorodnike. •m ijrarija je privekala na svet 25. aprila 1910 leta očetu Andreju in mami Mariji JL T A.Štefančič v Malem Polju na hišni številki 8, po domače Pri Matjacu. Iz župnih knjig izhaja da je bila krščena v cerkvi na Colu, »po roki župnika Ivana Jarca. Botra sta bila Frančišek Pregelj in Ana Kožman.« Tudi poročila se je na Colu, 6. oktobra 1930, z Janezom Čukom z bližnjega Cenca, kamor razvejano 'piramido' - kako tudi ne, saj jo je obkrožalo kar deset hčera in trije sinovi (ena hčer je že pokojna), več deset vnukov, vseh pravnukov skorajda niso uspeli prešteti, kar nekaj pa je tudi pripadnikov pete generacije (prapravnukov). V življenju Micki ni bilo lahko, še posebej, ko je pred 54 leti ovdovela. »Toda ni obupovala, naravnost borila se je in iz vseh življenjskih preizkušenj se je tudi preselila. Marija, ki je še vedno pri močeh, le noge je ne ubogajo najbolj, je vedrega duha prenašala 'napore' slavja, pri čemer je bila posebej ponosna na svojo izšla kot zmagovalka,« je med drugim dejal črnovr-ški župnik Srečko Vončina, ki je v šotoru slavljenki na čast daroval mašo (Strmec sicer spada v idrijsko občino in v črnovrško faro). Samo zamislimo si, kako je lahko sama skrbela za kmetijo in preživljala 14 otrok. V imenu cele družine se je mami Micki zahvalil za vse najmlajši sin Milan (na manjši fotografiji). ep Kitajski kres Kitajska je velika država in te 'velikosti' 5° se nalezli tudi prebivalci zaselka Kitajski na Otlici. Odločili so se, da bodo, v sklad^ z imenom, pripravili velik kres. "J"'6 rane Vidmar, ki se ga je oprijel vzdeV^' p 'Kitajc'in ki v zadnjem času navdušuje s sv'L’ d A jo predstavo o medvedu, si je kres omislil ^ f: svoji ogradi, kjer se poleti pasejo krave. Obmo^ v se je zaraslo, zato se je odločil, da ga očisti' n je v glavnem prepustil 'klapi' mladih z Gore i katerimi je tudi njegov sin Tine. Fantje so pljuč 1 li v roke in kar nekaj popoldnevov porabili d i •;l’ I izkrčili grmičevje. Da bo kres dlje časa gorel inč < primerno 'ico', je v sredini kope tudi nekaj deČ ' lejših borov ter palete, hkrati pa so vanjo naloč' ' I še gorljive ostanke, ki so jih našli v čistilni akcij’ Nastala je kopa s premerom desetih metrov in v ‘ soka pet metrov. Drevi bodo kres mladci prižgali, zbrali so nek* denarja in poskrbeli za okrepčilo, za prijetno drO ženje ob ognju pa bodo povabili še dekleta. el Novi pro_cee'd VENCA 12.990 EUR Nova mestna lepotica, dobitnica prestižnih nagrad za obliko. Popolna varnost in udobje. 7 let tovarniške garancije. SOUL-2.800 EUR Urbani crossover s popolno varnostjo in udobjem. ABS + EBD, ESP, 6x airbag, aktivni vzglavniki, klima, el. paket, audio oprema... SORENTO 25.990 EUR Popolna varnost in udobje, ABS + EBD, ESP, TCS, MAC, DBC, 8x aribag, aktivni vzglavniki, klima, el. paket, avdio oprema... Novi 2011 Sportage Kmalu v Klinih salonih! www.ng.kia.si J' (RTA) KIA MOTORS mt- EUROvTPyNCAP KIA MOTORS The Power to Surprise" KIA NOVA GORICA, Ul, Vinka Vodopivca 8, Kromberk, @05/333-0308 ------------------Latnik. Zgornjevipavski časnik izdaja: NOVA NOVA d.o.o., Goriška cesta 64, 5270 Ajdovščina . Direktor izdajatelja: Mitja Tripkovič . Glavni in odgovorni urednik: Edvard Pelicon -------------------------—— .Oblikovalec: Marko Terlikar •Tisk: Styria • tel. uredništva: 05 36 71 503 . e-mail: latnik@intoburja.si : " - '