Največji slovenski dnevnik V Združenih državah Velja za vse leto • n - - $6.00 g - - $3.00 13 ew York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 Iy Za pol leta - -ZaNei GLAS List:slovenskih.delavcev v Ameriki« The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHdsea 3—3878 NO. Z06. - ŠTEV. 206. Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NEW YORK, WEDNESDAY, SEPTEMBER 2, 1931. — SREDA, 2. SEPT EMBRA 1931 VOLUME XXXIX. - LETNIK XXXIX. RAZOROZITVENA KONFERENCA ODVISNA OD AMERIKE DRŽAVNI TAJNIK STIMS0N BO POJASNIL H00VERJU STALIŠČE EVR0P. DRŽAV Francija *e m vedno boji napada ter bo zasnovala svojo politiko v soglasju z Združenimi državami. — Sporazum med Francijo in Nemčijo je odvisen od Francije, Nemčije in Združenih držav. — Zdaj je baje najboljša prilika za resnično razoroženje. — Ako priliko zamude, se ne bo nikdar vec vrnila. Powers je korespondiral s 115 ženskami NEKDANJA SOVRAŽNIKA PRIJATELJA WASHINGTON, D. C., I. septembra. — Koncem tega tedna se bo vrnil iz Evrope ameriški državni tajnik Henry L. Stimson ter prinesel seboj poročila, tikajoča se pogovorov in posvetovanj z raznimi evropskimi diplomati. Posvetovanja so se tikala v prvi vrsti razorožit-vene konference, ki se bo vršila prihodnje leto. Ta zadeva bo tudi tvorila glavni del poročila, ki ga bo predložil državni tajnik Stimon predsedniku. V Evropi prevladuje mnenje, da bo prihodnja razorožitvena konferenca najvažnejša izmed vseb, kar se jih je vršilo izza Versaillske mirovne pogodbe. Od njenega izjalovljenja ali uspeha je odvisen svetovni mir. Od uspeha te konference je odvisna zopetna obnova Evrope. Uspeh je odvisen od stališča, ki ga bodo zavzele tri države, namreč Amerika, Nemčija in Francija. Kot prva pride vpoštev Francija. Na nji je ležeče, če se bodo narodi še naprej obroževali, česar posledica bo nova, še strašnejša vojna kot je bila zadnja, ali če se bo začela po vsem svetu splošna razorožitev. Francija bo uredila svojo bodočo politiko po vetru, ki bo zavel iz Združenih držav in iz Nemčije. Neovrgljiva resnica je namreč, da sefrancija strahovito boji Nemčije, misleč, da si bo nekega dne priborila pot do Pariza. Po mnenju Francije je mogoče to edinole na dva načina preprečiti. Bodisi potom svetovne mirovne organizacije, ki bi napadalca ustavila, še predno bi se podal na pot, ali pa, da se do zob oboroži in se mu sama postavi v bran. Meseca februarja bo treba torej v Ženevi napraviti dve stvari. Francijo in Nemčijo bo treba na ta ali oni način pobotati in sedanjo nepraktično proti-vojno agitacijo bo treba izboljšati. Francija hoče na vsak način vedeti, kaj bi storila Amerika, če bi kdo prekršil določbe Kelloggove-ga pakta ali pa če bi bila napadena. Ali bi prišla Amerika Franciji na pomoč? Ali bi Amerika bojkotirala napadalca? Ali bi ostala nevtralna? AH bi pa celo napadalcu pošiljala orožje, česar bi ji pod obstoječimi okoliščinami ne mogel nihče braniti. Ako Združene države ne bodo dale na ta in podobna vprašanja zadovoljivega odgovora, konferenca ne bo kaj prida napredovala in najbrž ne bo ničesar dosegla. Ako se bo Francija odločila za razorožitev, bo treba določbe Kelloggovega pakta znantno poostriti. Nemara bo Francija tudi zahtevala, da se morajo Združene države pridružiti Ligi narodov. Tajnik Stimson bo najbrž sporočil, da ni bilo še nikdar ugodnejšega trenutka za splošno razorože-nje kot je sedaj. Ako narodi, posebno evropski, zamude to priliko, se podobna prilika ne bo tako zlepa vrnila. ^—_ V Clevelandu sta se sestala ameriški polkovnik Rickenbacker i n nemški major Ernst Udet. CLEVELAND, O., 1. septembra.— Dva vojna veterana, ki sta se pred trinajstimi leti smrtno sovražila ter drug drugemu stregla po življenju, sta se danes sestala tukaj. Veselo sta se nasmehnila drug drugemu ter si prijateljsko stisnila roko. To sti nemški maj car Ernst Udet in ameriški polkovnik Eddie Rickenbacker. Staro sovraštvo je (bilo pozabljeno, in ko sta si stala nasproti, sta drug drugega občudovala. Udet in Rickenbacker sta se borila pri Chateau Thierry, pri Sois-sons in pri St. Michel. Rickenbacker je izstrelil iz zraka 26 nemških zrakoplovom, doiim je spravil Udet na zemljo 62 sovražnih letal. Govorila sta tudi po radio, in major Udet je rekel: — Zelo me veseli, da zopet vidim svojega starega sovražnika, ki je pa sedaj moj najboljši prijatelj. — Neizmerno sem vesel, ker ga vidim, — je dejal Rickenbacker. — Čudim se, kako je mogoče, da sva o-ba živa in zdrava. Ameriko bi rad naučil, kaj se pravi, imeti sovražnika ter ga zopet videti kot prijatelja. Danes Sva ponosna, ker sva prijatelja. 3600 KVADRAT. MILJ POD VODO Vsa letina v severnem delu province Kiangsu je uničena. — Poročilo in-žinirja Stroebe-ja. ŠANGHAJ, Kitajsko, 1. septembra. — General Čiang Lan, voditelj narodne komisije za poplavljeno o-zemlje, in inženi r - polkovnik G. G. Sroeble sta se podala zzrakoplovom nad provinco Kiangsu ter sporočila, da je .pod vodo najmanj 3600 kvadratnih milj najrodci/itnejše zemlje, na kateri se pridelujeta bombaž in pšenica. Katastrofa je nastala vstedtega, ker se je podrlo sem milj nasipa pri velikecn kanalu tor se je vli.u voda v ozemlje, ira katerem je prebivalo deset milijonov ljudi. Sroeble ni hotel ccenitl števila mrtvih, ampak rekel je le, da je dosti ljudi postalo žrtev povodnji. Najmanj sta prizadeti mesti Kaoyu in Shaopo, v katerem stoji Se precej hiš v katerih ljudje še vedno prebivajo. Med kanalom in ti^eamam je nastalo ogromno jezero, iz katerega mole strehe hiš, dočim se streh o-prijemajo nesrečni poplavljene!. V«a letina je uničena, pa tudi prihodnje leto najbrž ne bo mogoče obdelati zemlje. ZDRAVNIK POSTAL ŽRTEV PIJANOSTI Prijatelj je zdravniku zvezal roke na hrbtu, d a ki slednji pijanost prespal. V pondeljek zjutraj so našli v New Yorku zdravnika dr. W. Hur-sti mrtvega. Ležal je v svojem stanovanju. Oblečen je bil v spodnji dblsko, roke je pa imel zvezane na hrbtu. Sprva, so oblasti domnevale, da gre v tem slučaju za umor, toda pri raztelešen ju se je dognalo, da mu je zaradi preobiLega uživanja alkoholnih pijač udarila kri v možgane. Neki uslužbenec je povedal policiji, da je -videl v nedeljo zvečer zdravnika in nt kega njegovega prijatelja. Zdravnik je bil oblečen v spodnjo obleko ter je hotel tak na ulico. Po dolgem prizavevanju ga je pri j a/tel j spraivil v stanovanje. Tam mu je najbrž zvezal roki na hrbtu, da bi mirno prespal pijanost. Pomožni okrajni pravdnik je uvedel preiskavo. Zaslišal bo vse ene, ki so v nedeljo z zdravnikom popivali. MESEČNIK ZA ODPRAVO PR0H1B1CIJE Bivši prohibicijski načelnik j e postal urednik mesečnika, ki se zavzema za odpravo prohibi-cije. Major Maurice Oampoell, bivši ; prchibicij. administrator za vzhod- NJEGOVA ŽENA PRAVI, DA GA SE VEDNO LJUBI CLARKSBURG. W. Va., I. septembra. — Ob- lasti so prepričane, da ne bo mogoče najti v tukajšnji bližini nobenih nadaljnih žrtev in so se začele pripravljati, da dvignejo obtožbo zaradi umora proti Harry-ju F. Powersu. Dozdaj so našle cblasti ostanke trupel Mrs. Eicher, njenih treh o-trotlc in Mrs. Dorothy Lemke. Kolikor se je moglo dognati je bil ni okraj New Yorka, je postal ured- j Powers v pismeni zvezi s 115 žen- nik časopisa "Repeal", ki je posvečen reformi narodne pr^hibicije. Včeraj je izšli prva šter/ilka. List vsebuje ostre članke proti prchibicij i. Poseben čhinek je posve:en Mrs. 6kami. Pisaril jim je pod imenom Cornelius Pierson in pod tem imenom je tudi vodil ženitbeno posredovalnico. Vse pa kaže, da mu razen A ste Either in Dcrothy Lemke ni šla no- ■ Willebrandt, ki je bila precej časa bena tako daleč na limanice, da bi I pomožna državna pravdni ca ter ji mu izrodila, svoje prihranke, s Čb-j Je bila poverjna izvedba suhaških 1 m ur bi sama sebi podpisala smrtno postav. Zdaj je Mrs. WiUeforancft v obsodbo. službi mokračev in zastopa interese vinogradnikov. j — Vinogradniki b;do skušali zo-, pet dobiti par milijonov od zveznega j farmskega urada. No, bo ž? Mrs. Danes je preiskal Powersa dr. Edwin Mayer, psihiater s pittsburške univerze. Dejal je, d'a možak ni niti pameten človek, niti norec, da pa zna Znal je tako lepo in privlačni pisali, da je brez pomisleka postala, njegova žena. Ne oziraje se na to, kar se je zgodilo, je rekla danes, da ga še vedno ljubi iz vsega svojega srca. V nekem pismu mu je pisala, da hoje imeti za moža moškega, ki bo ljubil svojo ženo, katera mu bo vračala ljubezen. Dala mu je denar za garažo, pod katero je zgradil klet in postavil vislice v nji. Willebrandt poskrbela, da jih bodo razlikovati med pravico in krivico, dobili, — pravi list. | Mayer je postal znan tekom mo- — Board of Temperance and rilnega procesa proti Harry ju K. Pufrlic Morals je dve leti molčala, zdaj se pa zaveda ter je prišel do Thawu. Mayer je moral priznati, da je 2 USMRČENA V HARLAN, KY. Pomožni šerif se je zopet poslužil svoje 'pravice'. V okraju je mir, ker je še vedno uveljavljeno vojno stanje. preričanja, da je koncentriranje Powers le z veliko odpornostjo go-vinskega soka nevarno za prohlbi- govoril o podrobnosti avojih zloči-cijo. Zdaj označujejo Mrs. Wille- j nov. O vsem drugem je pa govoril brandt kot izdajalko. Ko bo prišla povs:m odkrito in neovirano, resnica na dan, bo Mrs. Willebrandt i _ ž njim sem govoril o sadizmu spoznana kot slepo orodje. Trq'ata — je dejal dr. Mayer — in mu po-bo pai molo višje pogledati, go- ! vecfcd, da je na svetu dosti ljudi, ki spodje! naravnost uživajo, če vidijo koga Neki drugi članek pravi: — Nih- drugega trpeti t žirom a krvaveti. Reče he more podpirati postave, s ka- . kel mi je, da nima nikakih toaa-tero se smešijo naša zvezna, držav- ( odevnih nagnenj. Powers ni norec, na in mestna sodišča. Sodniki in pač je pa duševno omejen. Med pra- PRI TELEFONU GA JE UBILA STRELA MEIOO CITY, Mehika, 1. septembra. — Ko je danes telefoniral Španec Antonio Gomze. je udarila strela v telefonsko žico in Goimza u-bila. To je izreden slučaj, kakoršnih se je dozdaj le še malo dcgodiln. HARLAN, Ky., 1. septembra. — Včeraj se je pojavila bojazen, da bodo izbruhnili ponovni nemiri v sta/vkarsteem okrožju. Vieraj so bile tri osebe ranjene, dočim sta bila dva majnerja usmrčena. Ker je v okraju še vedno uveljavljeno vojno stanje, nimajo ljudje poguma, da bi ravnali tako kot bi hoteli. Vojno pravo je bilo proglašeno, ko so meseca maja streljali neznanci na pomožne šerife in stavkokaze. Pomožni šerif Flener je včeraj usmrtil 40-letnega Joe Moore-a ter neva rno ranil bra to. Juliusa in Jesse Baldwin a. Pomožni šerif se izgovarja, da je začel streljati nanje, ko so ustavili njegovo karo na neki samotni cesti. i Pomožni šerif Ed Rose je ustrelil 19-letn=ga majnerja; Carta Hyatta. i Krogla, ki je zadela fanta, je rani-| la tudi njegovega očeta, j Pomožni šerif pravi, da je bil fant pijan in da se je ustavljal aretaciji. 05e zatrjuje fbaš nasprotno in oS-ta pomožnemu šerifu pijanost. državni pravdniki se družijo s kriminalci, poslanci se izneverjajo zaupanju, politiki profitirajo s pro-tekcijo, denar, ki prohraja od kri- vico in krivico zna razlikovati. Odvetnik Edward Law je rekel, da se bo obramba sklicevala na minalcev, se uporabja v političnih I dre officers: •( Manhattan. New Twrfc Ctty. N. Y. -OLAS NARODA (Velee mi the Peeple) urned Br«7 Day Bsccyt Banday» »a Bona*;« Iz Slovenije. Ba oek> toto felji 1» » AmerUco.Z» New York »a odo leto Ua ...... f*«*'!!^ pol lete, JO Za biaaemafevo la žatrt teto_______fl.5C"Za pol let* BohacrlptloB Yearly <«.00. celo leto-1*7.00 _______________.$3.50 Advertisement on Agreement. MQlaa Naroda" tehaja nakl dan tpnemM nedelj In praiUcor. Doptol bcea podplea in oeebnoati ae ne priobčujejo. Denar naj se bla-flovott ooiUUtt po Money Order. Pri aprem«ahl kraja naročnikov, Lo/da ee nam tudl prejšnje bivališče mrntni, da hitreje najdemo naslovnika. ___ •QUI NARODA", as W. 18th Street, New Yerk, N Telephone: CBelaea 3—3878 V. ČIŠČENJE V ANGLEŠKI DELAVSKI STRANKI Ko j o stvoril ministrski predsednik MaeDonald koalicijski ka'binet, kojega namen je, utrditi angleške državne finance na stroške delavcev oziroma nezaposlenih, je v vrstah delavske stranke zavrelo. Ramsay MacDonald, ki je bil voditelj angleškega delavstva, se je odpovedal svojim nekdajnim principom ter bo v družbi ostalih ministrov priporočil parlamentu, naj zniža nezaposlenim podporo in naj skrči državnim nameščencem že itak nizke plače. Samo po sebi je umevno, da imajo delavci dovolj vzroka in povoda, za ogorčenje. Delavska stranka v onem okraju, kjer je bil izvoljen iMaeDonald v parlament, ga je že pozvala, naj odloži evoj mandat. MacDonald se pa za vse te pozive ne zmeni. Samo pri neki priliki je rekel, da je skrbeti za dobrobiti domovine njegova prva naloga. To so lepe besede, če jih izgovori državnik, toda delavskemu voditelju morajo biti interesi delavcev največja skHb. Včeraj je dospelo iz Londona poročilo, ki je izredno velikega pomena J. H. Thomas, dolgoletni generalni taj-jiik angleških železničarjev, je bil prisiljen resignirati. K resignaciji ga je prisilila generalna eksekutiva angleških železničarjev. Dve poti sta mu preostajali: ali izstopiti iz koalicij-.skega kabineta, v katerem zavzema mesto kolonijalnega ministra, ali pa odstopiti kot generalni tajnik unije železničarjev. Odločil se je za zadnje ter je ostal minister v delav-M vu sovražni vladi, kateri naeeluje bivši socijalist MacDonald. Poročilo je tembolj pomembno, ker dokazuje, kako odločno stališče je zavzelo angleško delavsko gibanje napram novi vladi. Kakor v Ameriki, so tudi v Veliki Britaniji železničarji precej konservativni. Na kongresih so dosledno glasovali proti radikalnim zahtevam in so zavračali socialistične nazore. Še na zadnjem kongresu železničarjev je zamogel Thomas izjaviti, da National Union of Railway-men ne bo nikdar zavzela socijalističnega stališča. Zdaj se je pa naenkrat završila velika izprememba Izvršilni odbor gotovo ni nič bolj radikalen kot je 'bil prej, navzlic temu je pa prišel do prepričanja, da minister v kapitalistični vladi-ne more biti unijski uradnik. To je jasen izraz razredne zavesti. Ako bi Ameriška Delavska Federacija zavzela podobno stališče, bi bilo ameriško delavsko gibanje dosti na boljšem. Od steklega psa ogrizene osebe m živaH. V okolici Brežic se je pojaivil dne 15. avgusta stekel pes, volčjak, čigar lastnik je neznan. Še noben stekel pes ni povzročil tolikega zla kakor ravno zgoraj imenovani. Ogri-zel je štiri osebe, 3 svinje, vet psov in mnogo kokoši. Nikjer se ni dolgo mudil, toda povsod koga ogri-zel. Med 15. in 17. ur so ga videli v Zakotu in Črncu, med 20. in 21. uro ,pa se je že pojavil v Trebežu. Ko je v neki veži ugriznil domače dekle, 1 so ga. bodli z vilami, neki lovec pa je streljal za njim in pri tem ubil svojega psa namesto steklega. Orožniki mrcino pridno zasledujejo. Vse irgTizene osebe so bile oddane v Pasteur j ev zavod v Celju, med .psi pa se izvršuje temeljita racija. Obup starčka. Ks je korakal 18. avgusta čuvaj France Remic s svojega dama v Pcdtsmreki po progi proti Ljubljani, so ga -ustavile neke ženske in mu povedale, da so že ponoči rvidele hoditi okrog malega kozolca nasproti zname Kušarjeve gostilne onkraj pr^ge neznanega starega moža, ki si tamkaj najbrže "nekaj napravil". Remic se je takoj podal pod kozo- je eden izmed vlomilcev zlezel v notranjost in odklenil vrata. Vlomilci so odnesli znatno zalogo kave, sladkorja, klopas, slanine, sardin, sira in več parov nogavic. Zadovoljili so se tudi z žganjem v steklenicah, slednjič pa so si nabrali tudi precejšnjo množino cigaret, tobaka in cigar, iz rečne blagajne pa pa so vzeli 2000 Din. Skupna škoda znaša okrog 10,000 Din. Domači o-rožniiki so pridno na delu, da skupno s sodelovanjem mariborske policije izslede .vlomilsko družbo. Očetu v veselje zanetil požar. 15. avgusta zjutraj je požar uničil stanovanjsko in gospodarsko poslopje pesestanika Rantaše na Dra-gotinskem vrhu. Ogenj je upepelil vse do tal, zgoreli sta tudi dve svinji, dalje žito, slama, seno — vse, kar je bilo na podstrešju. Posestnik Dopisi. sam je bil pri prvi maši in ko je prišel domov, 'je našel le še pepel svojega doma. Ko so prihiteli na kraj požara prvi ljudje in vprašali domačega sina Antona, kako je požar nastal, jim je hladnokrvno odgovoril: "Sam sem zažgal!" Na vprašanje, zakaj, je odvrnil: "Očetu v veselje. Meni itak ni treba ne stanovanja ne hrane, saj bom (Mi- leč, kjer je res našel starega moža — obešenega. Na Olincah je Remic j vsega dovolj dqbil v Mariboru obvestil o dogodku stražnika Do- slil je na jetnišnico). minika Zore ta, nakar je bila obveš čt«na policijska uprava. Neka žena. ga je karala radi takega početja. Saj bi lahko zgorela vsa Okrog 9. je odšla na Vič komisi- | va-s. Anton pa je dejal: "Veter je j-a, ki sta jo tvorila namestnik peli- l pi-hal proti dolini, kjer ni nobene cijskegai zdravnika dr. Jureiko in uradnik Josip Kek. Komisija je na- hiše* Sprehajal se je krog ognja z veii- šia obešen ca na tleh, ker je bil j ko gorjačo v rokah in smeje gledal, stražnik že prerezal popolnoma no- ' kako ljudje gasijo, ter venomer po-vo vrv misleč, da se da obupancu še j navijal besede: "Naj vrag gori!" pomagati. Zdravnik pa je ugotovil.j RaTO0duSn0 ^ ^ orožnll£e. da k smrt nastopila že pred « u- aasUSevanju Je fepovedali ^ ne MOŽ Z NAJKRAJŠIM IMENOM POBEGNIL NEWCASTLE, Indiana, 1. septembra. — V tukaj An ji kaznilnici je bil jMuprt iriwtwtn Ey Py. Uttval je ■tarna kot človek z najkrajšim imenom. Včeraj ao pa našli celico, ▼ ka-Utl je rn zaprt, prano. Z malo ±a-8». ki mu jo je nekdo vtihotapil. Je trii v riato prostost. LJUDSKO ŠTETJE NA KUN POZIV! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem po$la naročnina za list, so naproseni, da jo jao možnosti čunprej obnove- — Uprava "G. N." rami. V obleki obešenega starega možička so našli njegovo delavsko knjižico, iz katere je razvidno, da je ci'wipanec 73-letni zidar Andrej P., ki je bil de mu kz Mirne pri Gorici. Padeš knjižice je imel nesrečnež pri eebi tudi par neizpolnjenih prijavnic in prazno črno listnico. Iz knjižice je nadalje razvidno, pri katerih ljubljanskih mojstrih je bil pokojni v službi. Zadnje čase pa je nesrečni možiček telesno seveda že opešal za delo, toda oskrbo je imel. V splošnem je bil vse življenje precej živahne narave. Obupni čin je izvršil gotovo v trenutni duševni zmedenosti. Ukradene kohje je spravljal v Italijo. Po Beli Krajini so zelo udomačeni konjski ta/tovi. 14. avgusta je zopet zmanjkalo par konj gostilničarju Dimu v Gradacu. Zvečer je hlapec konje spravil lepo v hlev, zjutraj pa je bil hlev prazen. O tatvini so takoj Obvestili orožnike, ki so ped spretnim vodstvom svojega poveljnika Japlja kmalu našli sled v Oojzdu v tako zvanem Krupelskem logu. Konj sicer niso našli, pač pa so izpovedali mnogi vaščani iz Stranske vasi, da so slišali ponoči psketanje skozi vas. Tajtvine je bil takoj osumljen že večkrat kaznovani Jože Štangel iz Gotne vasi, ki je bil nazadnje za hlapca na Krupd pri Zurou, a se je malo poprej od gospodarja poslovil ka.T čez noč m izginil. 16. avgusta so Dim in oročmki obiskali Štangla na njegovem domu. Možak je nekaj časa tajil, potem pa je priznal tatvino, kajti zajeli so ga bas v hipu, ko se je odpravljal v Gojzd, kjer je imel ukradene konje skrite. Konje je nameraval spraviti v Ljubljano na dolenjski kolodvor, kjer je tAl odmenjen z nekim prekupčevalcem, ki bi bil lepi živalci odpravil nekam v Italijo. Ukradena konja so odvedli iz Go j zda, štamgbb pa t zapore metliškega sodišča. Vlom pri Sv. Petra pad Mariborom. Trgovina Jožice Lorberjeve v Št. Petru pod Mariborom je dobila ne-eažetjen obisk. Vlomilce sta ščitila dež in temna noč, da so nemoteno opravili svoj tatinski posel tik prometne okrajne ceste. Od domačih ni nihče slišal vlomilcev, vlom ao opazili dele v zgodnjih jutranjih urah mfanfririožj, ki ao poktfcali domače. mere trpeti očeta, kateremu je res že večkrat grozil tudi z umorom. Star je 35 let in po mnenju vašča-nov duševno zaostal. Posebno ga bolezen nadleguje .ob mlaju. Seveda je splošna želja, da bi ga oddali na o-pazovalni oddelek, ker ni izključeno, da bi poizkušali .tudi na drugih straneh užigati, čim se ga krti zmedenost. ŽELEZNIŠKIM ZLOČINCEM NA SLEDU Dunaj, 20. avgusta. Kakor poročajo s pristojne strani, so avstrijska varnostna oblastva s preiskavo ugotorvila, da sta v noči od 31. julija na 1. avgust «t. 1. v Skshwarzach-—St. Veit dospela z D-vlakom Pariz—Dunaj dva ino-zemca, ki sta se prihodnjo noč z vlakom D-31 odpeljala iz Schwar-zah-St. Veita dalje proti Bagda-steinu in se tudi v kritični noči od 2. na 3. avgust z vlakom D-31 vozila v smeri proti Beljaku. Na ta dva potnika je zaradi njunega čudnega ,v£denja postalo vozno osobje poaexno. Ko je službujoči sprevodnik zaradi prenapolnjenega vlaka večkrat pogledal tudi v njih oddelek, če bi tam še kaj prostora, sta ga vsakokrat nervozno zavrnila. Izjavljala sta, da hočeta biti brezpogojno sama in da se zato tudi vozita v oddelku I. razreda, da bi ju drugi potniki ne motili. Po osebnem popisu obeh sumljivih oseb, in po fo-tqgxafijah je bilo mogoče ugotoviti, White Valley, Pa. Redki so dopisi iz naše naseibine v listu Glas Narodu. Pa ni čutimo, ker dobrega nima noben poročati, slabega pa tudi noče, ker nobenega ne zanimajo slabe novice. Pikniki bodo minili. Bilo jih je precejšnje število v lstošnjem letu. I>ne 16. avgusta je bilo priredilo 7 društev piknik. To je bil v resnici pravi hotoveljski muhovski piknik. Vsakemu Hotoveljcu sme biti žal, kateri se ga ni udeležil. Seda], ko to pišem, sem dobil telefon od Frank Rihtaršrča, podoma če cd Tišlerj a iz Universal, kateri me vaibi in pravi, da bodo jutri, to je 30. avgusta, ob 2. uri imeli muhovski pogreb. Seveda mi je žal, ker se ne morem udeležiti. Povabim pa vse tiste rojake in rojakinje, katero bodo prisostvovali ipcgrebu, da se udeleže tudi našs-ga piknika, katerega bo imelo društvo št. 142 S. S. P. Z. dne 13. septembra 1831. To bo prvi piknik v naši naselbini. Blagajnik Johan Fatur nam je cbljubil, da bo preskrbel še nekaj lanske kaplje za suha grla, za prazne želodce bo pa preskrbljeno: j*an-ček in prašiček na ražnju pečena. Živi janček se bo pa kar z nami veselil in kateri bo tako srečen, ga bo lahko za mal denar domov peljal. Poleg tega je nam tudi obljubil John Fatur, da bo svojo harmoniko nekoliko raztegnil, da bo -več zabave. Prav uljudno vaibimo vsa dru- j štva raznih Jednot in Zvez, od blizu | in daleč, da se udeleže našega pr- j vega piknika. i Piknik se vrši par minut od baseball igrišča. Vsak bo lahko našel, ker bodo kažipoti nabiti. Pa še drugo točko bomo imeli na programu, kar pa ne smem izdati. Zatoraj je najboljše, da sami pridete pogledat, kaj da bo za en hu-dir. Vstopnine ne bo nobene. Bratje in sestre, vsi na piknik v White Valley, Pa. dne 13. septembra. Pri če tek o^ 12. uri popolden. Na-sviden je! Jurij Previc, •tajnik, dr. št. 142 S. S. P. Z. Lorain, Ohio. Vročina« se je pričela umikati, in ne bo dolgo, ko nastopijo hladni dnevi ter dolge noči. Človek sam ne ve, kako bi preganjal dolgčas. Pri nas imamo krasno stavbo Slov. Nar. Dom, katero je narod postavil z namenom, da služi izobrazbi in kulturi naselbine. Naselbina, katera se želi imenovati napredna, mora imeti kulturne institucije, kot naprimer čitalnico, katera nudi narodu raznovrstne knjige, revije ter časopise domačih kakor tudi "tujih pisa teljev. Poleg čitalnice je treba naselbini močan pevski zbor, kateri od časa do časa na domačih in tujih prireditvah nastopi z lepo slovensko pesmijo ter tako bodri med nami narodno za-ivest, tujteem pa pokažemo, da smo sinovi in hčere izobraženega slovenskega naroda. Diretatorij Slov. Nar. Doma uvi-deva, da je treba nekaj storiti za kulturno svrho naselbine. Zaradi tega je sklenil, da se vrši v nedeljo zvečer dne 6. septembra ob 7.30 uri občini Ttoor v mali dvorani S. N. Do- ma U.T vabi vse one, kateri imate veselje do petja. Sedaj se nudi prilika, da se organizira močan pevski zbor. Prostega časa imamo vsi dovolj. Direktorij Narodnega Doma je sklenil dati dvorano v ta namen breaplačno. pa -tudi v finančnem o-ziru je obljubil nuditi pomo5. Prosi in vabi se vse. da se udeleže zgo-rajšaje seje. Na nas wseh je ležeče, ako hočemo, da bo kulturno ognjišče pri Slov. Nar. Domu služilo izobrazbi in napredku. Pozdrav! John Bruce. LASKI VOJNI MANEVRI NA TOLMINSKEM Idrija, 20. avgusta. Včeraj so se pričele ob vsej jugoslovanski meji od Črne prsti do tolminskih gora velike poletne vaje Vsako leto se vrse njemu na čast Bila je nekaj nad trideset let, še vedno lepa, čvrsta in zapeljiva. In trinajst let starega lanta je imela seboj. — To je pa moj sin — je pripovedovala slehernemu, Ju jo je hotel poslušati. — No, zdaj se nama, hvala Bogu dobro godi, toda med vojno je bilo strašno hudo. Se zdaj ne morem pozabiti tiste nesrečne vojne. Stradanje in pomanjkanje. Oh, koliko sem morala reva. prestati. — Kaj pa mož? — so jo vprašali. — Nimam moža, in ga tudi nikdar imela nisem. — Torej je otrok?.... — Da, otrok je nezakonski. — Kdo je pa oče njegov? — Njegov oče je bil pa zelo Imeniten. Menda najimenitnejši, kar £ih je bilo kdaj na svetu. Njegovemu očetu so vsepoosod postavili spomenike: V Beogradu, na Dunaju, v Parizu, v Londonu, v Washingtcnu. italijanske vojske. Tem manevrom prisostvujejo vojni min is le d general Gazzera, vrhovni poveljnik glavnega generalnega štaba italijanske vojske ter poveljniki armad in armad-nih zborov. velike sveiuncsti. Iz vseh strani romajo ljudje na njegov grob in mu izkazujejo svoje spoštovanje. Ja. saj pravim, moj fant ima j ako imenitnega očeta. Začudeno so jo gledali, misleč, da Svoje velike obmejne manevre so se ji meša. italijan-ski vojskovodje organizirali, — Torej je bil nemara kak gene-takrat na povsem drugačen način j ral! Še vse več je bil. Če bi bil ge-kakor doslej. Že pred leti je gene- j neral, bi mu postavili samo v eni ral Petiti di Roreto izjavil na nekem deželi spomenik, njemu so ga pa Č3stnniškem zboru, da se italfjanska ! postavili v vseh deželah, vojska ne bi mogla beriti v gora-1 — Tuk povejte vendar, kdo je ti-tih krajih Julijskih Alp niti v goz- sti imenitnik? Kdo je ois vašega dovih iHrušice in Snežnika, marveč ctroka? Vlomilci se pmlutiH kaj primitivnega orodja: i jeiSovo palico so izpustili ključavnico železnega rotoj a ter I sumljiva potnika rcOo upqgnm pol natm navzgor. I ftefsfc&ra se s :-m fotelju in zrl v vrata. Nekaj časa je bilo vse tiho, nato je znova zabrnelo. Graham se še vedno ni zganil, toda desna roka mu ;'e posegla v hlačni žep in se oklenila mrzlega kovinastega predmeta. Zunaj je nekdo vtaknil ključ v ključavnico. Slišal je, kako so se vrata odprla in takoj nato so se Gfilasili koraki, ki so se bližali bolj in bolj. Hipoma je stal na vratih, k: so vodila v salon, neki možakar. Mož je bil majhen in mršav, imel je ceneno obleko iz grobega, sivka-iiiega blaga. Ko je zagledal moža v fotelju, se je nerodno priklonil. — Mr. Simmington? — Teddy Graham je odkimal z glavo. — Ne, — je dejal. — sem le njegov prijatelj. Mister Simmlngtor. je slu-C;i no odpotoval. Kaj vas vodi sem? Skrbeti moram za kaktuse. Imamo pogodbo z g. Si mm t ngtonom. Usluiben sem pri Fieldu in Flow-< riu. — Hm ... in ključ od stanovanja imate tudi? — je odvrnil mister Graham porogljivo. — Ta res ni iiaba. — To je zavoljo tega, ker g. Simmington večkrat odpotuje. Njegovi kaktusi pa morajo biti oskrbovani, ker so med njimi zelo redki in t rogoceni eksemplarji. — Lahko pridete jutri zjutraj znova, — je dejal Teddy z nevljudnim glasom, toda možakar je odkimal. — To ne gre, gospod. — je odvrnil. — Imamo pogodbo in te se £9 moramo držati. Mr. Simmington bi drugače zbesnel, jaz pa bi dobil brco. Imam ženo in pet otrok, gospod.... — Tedaj se požurite, — je zamr-mral Graham nevoljno in si prižgal cigareto. Mož je odložil svojo čepico in stopil h kaktusom, ki so bili razvrščeni na stojalu ob oknu. Nekaj časa je rahljal zemljo v lončkih, potem re je hipoma oglasil: — Ste prijatelj g. Simmingtona, gospod? — SLIKA Slab želodec postane trden Ako imate mal ap*tU lr» kar pojent«? se telk«i prrbavi ali va s napravi nezadovoljne, n**udobne, potem vzemite Nugu-Tone v naj za nekaj dni in izprevidell veliko izboljšanje. Xuga-Tone Varn da t«-IjAi apetit in kar bodete |*_>-J' <11 i »e bo lahkejfie prebavilo. \uga-Turi« otlaU telo bolezenskih glivic, pomaga oblamlm in meliurnim neredno-»tlm, prežene zaprtnico, ter daje novo mo£ in Kilo vafiim livcern, miSkam in iirljenskirn organom. Nuga-Tone ne pro4laja v iekarnali. Ako ga va& lekar jiar nima, recite mu naj ga nabavi za va« od trgovca na dwbeie. —Adv't. lahko bi to rekel, — je odvrnil Teddy kratko. — Hm ... baje je zelo bogat, kakor sem slišal. — To ste dobro slišali. — To sem si mislil. Bogatinom je dobro. Strela, samo predstavljati si, da si o-poldne lahko privoščiš, česar si poze lis in da lahko popi ješ nekoliko litrov piva, ne da bi si mošnjo popolnoma izpraznil! — Ne verjamem baš, da bi Mr. Simmington popil mnogo piva, —' je menil Teddy suho. — Kaj, da< ne pije? To ni pametno z njegova strani, se mi zdi. Nekaj časa je mož J molčal in je po vsem videzu pre-1 miši j al o tem problemu, potem se je obrnil do Teddyja Grahama. — Lepa je slika, ko jo gledate, gasped. — Da, je odgovoril Graham, — zelo lepa. — Kdo jo je slikal? Zasluži gotovo mnogo denarja? — Nič več, mTtev je. Imenovali se je Corot. — A tako, mrtev je? Da, da, vsi moremo umreti. Stane gotovo najmanj sto funtov? — Če bi rekli desetkrat več, bi bil resnici bližji, — se je nasmehnil mister Graham. — Tisoč....? Mož, ki je bil uslužben pri Flower iu in Fieldu, je umolknil in se znzrl v vrata. Tam je bil mož v korektni uniformi lakaja. Teddy Graham ga ni bil slišal, ko je prišel. Zdaj ga je začudeno pogledal. — Kdo ste? — je vprašal ostro. Mož se je priklonil. — Jenks, novi lakaj gospoda Simmingtona, — je odgovoril. — Dospel sem malo prej, da bi uredil vse v stanovanju, ker se gospod zvečer vrne. — Allright, Jenks, — je dejal Mr. Graham. — Mr. Sim m n g ton -je moj stari prijatelj in mi je dovolil, da smem za njegove odsotnosti stanovat: tu. Torej se vrne nocoj? — Da, gospod, — je odvrnil lakaj. — V ostalem pa dospe lahko vsak čas. Pogledal je moža pri kaktusih. Mr. Graham je to pazil. — To je vrtnar g. Simmingtona. Skrbeti r„icra za kaktuse. — Pravkar sem končal, — je menil ta. — Zbogom, gospod. — Zbogom, — je rekel Mr. Graham in ko so se vrata za onim zaprla, je pogledal na uro. — Žal, nenavaden stvor. Dlaka po obrazu ji je srvetlorjava, brada na obeh straneh obraza rdečerjava in belkasta, hrbet ima spet drug rdfierjaw odtenek, prsi ima žival bele, iatotako trebuh, da se zdi, kakor bi imela na sebi bilo srajco, zadnja plat jI je modro črna, dlani so ji gole kakor pri člaveku. Glas te živali se sliši kakor mehko bobnenje neuglašenega basa in ker je podoben nekakšnemu neprestano ponavljajočemu se "ka-k»acv ", se je opice ime "kakav" med domačini tudi prijelo. Za mlado pirenejsko republiko bodo ti dnevi odločilnega pomena: ustavodajna skupščina je pričela razpravo o predlogu začasne -vlade, ki naj da državi nove temelje državne uredbe. V teku treh mesecev po revoluciji je morala začasna vlada premostiti silne težkoče tako glede anarhije, ki je grozila zajeti vso deželo kakor glede sred »bežnih teženj obrabilrh pokrajin, ki so v žaru nove svobode Zahtevale zase popolno samostojnost. Agrarni nemiri, in rastoče separatično gibanje, sta bili dve veliki čeri, ob katerih bi se bil kmalu razpil jadni čolnič prve re-publikansge .vlade Obljuba, da bo izvedena popolna agrarna reforma, je pomirila kmet-sko ljudstvo, da ni več nasedalo prišepetavanju tujine, osobito. ko je spoznilo način izvajanja komunističnega pregrama, ki je vodil v propast v državljansko vojno. Vse do zadnjega časa pa je ostajal v ospredju preteči katalonski problem, ob katerem bi se bila lahko razdrla davna enotnost španske države. Popolna odcepitev Katalonije je bila komaj preprečena. Položaj ste je razjasnil šele v začetku tega meseca, ko so Katalonci odglasavali statut svoje avtonomije, proglasirvši jo za samoupravo v okviru španske države. Vladni predlog, ki ga je z veliko spretnostjo brani predsednik ustavnega odbora Ossorio y Gallardo, zavzema stališča unitaristične republike in poročevalec trdi, da so nove ustavne določbe dovolj liberalne, da bodo pustile prosto pot vsem lokalnim težnjam, seveda vedno in samo v vsedržavnem ikviru. S tem zagotovilom so se zadovoljili K a talen ci, manj separatistično navdah- njeni Baski, Galičani in drugi re-gijonaici pa so tak že v svojih maksimalnih zahtevah obdržali vsedr-žavna ejevir. Pomirljivo je vplival na široke sloje naroda tudi oni pasus ustave, ki predvidela popolno ločitev cerkve od države .ter zaplembo Cerkvenih in redovnih veleposestav v korist agrarne reforme. Klerikalcem je s tem odvzeta možnost agitacije proti onim točkam ustave, ki se tičejo svobode vesti, enakosti, verskih zajednic pred državo in ločitve posvetne od duhovske sile. Narod bi namreč ne šel za klerikalno stranko, ako bi se ta postaviti odkrito v program nedotakljivost cer- • kvenega imetja. Kakor pravijo, si skušajo redovi pomagati s tem, da na .vrat na nos prodajajo svoja po- ^ ssstva. Kupcev pa ni, ker nihče ne ve, ali ko država priznala te kupčije in prodaje, ki imajo očividni namen oškodovati državo in narod. Ustava predvideva razpust vseh mehiških redov, njihovo imetje pa pripade državi. Vse verske za jed-nire se smatrajo za zassbna društva in država ne sme podpirati nobene vere. Jezikovno vprašanje rešuje ustavni načrt tako. da proglaša kastiljšči-no za uradni jezik republike, pušča pa popolno pravo uporabo katalonskega in baskovskega jezika ter bcij razvitih narečij za notranjo rabo v območju dcličnih pokrajin. Volilna pravica je dovoljena •vsem državljanom cbeh spolov po dovršenem 21 letu, pasivno volilno pravico dobita oba spola že z 23 letom. Državna oblast je osredotočena pri osrednji vladi v Madridru. ki o-st3he središče države in prestolnici suverega predstavi tel j a. predsednika VABILO na PIC-NIC katerega priredi SLOVEN8KI DOM v NEDELJO, dne 6. SEP. v G0WANDA, K. Y. Kojake v Gowanda in okolici vabimo, da se udeleže, ker to bo zadnji Pic-nic v tej sezoni. — Odbor S. D. ljudovlade. Ta bo voljen po splošni enaki in tajni volilni pravici in bo njegova predsedniška doba trajala šest let. Seveda bo treba še mnogo naporov in borb, predno bo ta ustavni načrt odobren v konstituanti, in še več naperov in birb, predno bo resnično izveden in na njegovi osnovi zgrajena nova Španija. Vendar pa utemljuje dosedanji potek dogod-, kov optimizem, da se bo pokazal španski narod dovolj zrelega za veliko preizkušnjo, ki mu jo je naložila zgodovina. CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIZANA Angleško-sloven&ko Berilo tlNOUBH BLOTKNI KCADEJt) SAKSER STATE BANK S2 CORTLANDT STKEET NEW YORK, N. T. poslu je vsak delavnik od 6.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer. Pmlninjmo se vrni bin hjfiM te stare in stanovitne donate Stane HanMU n 9*1 KNJIGARNI GLAS NARODA Sil West It Street New lark City Knjigarna "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. RAZNE VESTI OSLABELI VID, STAROST IN SMRT. V Nsm:iji je vzbudil precejšnje vznemirjenje članek prof. dr. Bem-stena iz GMlingena. ki je izšel v celi vrsti listov in ki trdi. da je oslabelost vida merilo za nustopirvše o-ftaranje telesa in merilo za čas, ki Bi bo členek še preživel. Komur oči prej oslabijo, co prej umrl. komur pozneje, pa bo še živel. Proti tej trditvi je vstala vrsta strokovnjakov, ki jim predvsem ni prav. da se takšne trditve mečejo v javnost, kjer vzbujajo razne hipo-hendrije. Mnogo je ljudi, ki taksno berejo, pa coiutijo vse znake bolezni na sebi, čeprav so zdravi kaker riba v vodi. Potem pa je dr. Bernstein pozabil podpreti svojo trditev s statističnim materijalom, ki bi pa moral biti ogromen, če naj bi hciel biti podlaga za kašno znanstvno lite mel j en o trditev. In mnogi očesni specialisti dokazujejo na podlagi lastnih izkušenj, da velja Bernstel-nova teorija samo za majhno število primec v ljudi, nikakor pa ne za vse. RAZNE POVMTI in ROMANI: (Nadaljevanje.) SPLO&NA KNJIŽICA: Št. 17. (Prosper Marlmee) Vi tuše v vieik, povest, prevel Mir. ko Pretnar. 80 str..............M Št. 18. (Jaroel. Vrclilicky) Oporoka lukov&kega mjibka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 47 -tr.. broft. .. M Št. 19. (Gerhart Haupiman) Potopljeni zvon. dram. bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Fantek, 124 stnu bro& ...... M Št. 20. (Jul. ieyer) C1—spsH In Komarmsakl, Japonski roman. Is deSČine prevel dr. Fran Bradač, 154 str., brat............. .40 Št. 21. (FridoUn Žolna) Dvanajst krmtkofeanlb scodMc, II., 73 str. broi. ........................ M fit. 22. (Tolsto!) Št ««. Kamela, skoti nbo 41 van- , SPISI ZA MLADINO: be, veseloigra ................ .48 Slovenski pisatelji II. mr. | <«ANGL.) Potresna povest. Moravske sU- i 2. sv. trdo veaano. Pripovedka in ke, Vojvoda Pere I Perica. Čr- 1 pesmi ........................ JM u • s« 3. sv. trdo veaano. Vsebuje 12 po- ........................ j vesti ........................ 41 Tigrovi zobje ----------------------------------X—1 4. sv. trdo Tesano. Vsebuje 8. po- Tik *a fronto ...................7«| vesti ........................ J« Tatič, (Bevk), trd. ves..........75iS. sv. trdo vesanc. Vinski brat .. JM Tr| indijanske povesti...........38:6. av. trdo vesano. Vsebaje 10 po- Tunel, soc. roman ................1.24 vesti ...._..................... H Trenutki oddiha ................ Mj Trnki pred Dnnajen .......... JW rnpv. Tri legende o razpelu, trd. Te«. .65 • Tri rože ............................................80 j BfieHrt tigovee. Igrokaa ▼ 5. dejanj .M Tisoč In ena not (Kape) vez. mala izdaja............SI ŠL 23. (Sophokles) Antigone, ialna Igra, poslov. C. Golar. 00 str., broiirano .................... M Št. 24. (EL Ii. Bolsrer) Poslednji dnevi Pompejev. I. del. 3SS str„ broft. ........................ Ji i Št. 25. Poslednji dnevi Pompcjs II. del ...................... M Št. 26. (L. Andrejev) Črne aaa-ake. poslov. Josip Vidmar. &£ str. broi. ....•.•..«..••»••••*.... -35 • Št. 27. (Fran Erjavec) selnost in problem brespooeine. 80 str, broi. ...... JS Št 29. Tarzan sin epte .....- Ji Tarzan sin spies, tr. vsa. -...1-24 Št. 81. Roka raka.............. M Št. 82. Živeti ................. M Št 35. (Gaj SalustlJ Krlsp) Vej— na s Jafftte, poslov. Art. Dokler. 123 strani, broi........... M Metko) listki, V ostalem Oni v najvišjih vejah dreves in se hrani z hsrti, le po mlačnih mlakužah bornejskih pragozdov rada čofota. Domačini pravijo, da si &3ti nos pred neprijetnimi trčenji z rokami, kadar skače z drevesa na drevo, a tega. ni opazil te noben opaaovaAec. Mladiči Imajo čisto normalne norice, ki jim le polagoma zrastejo kakor starim- Domači nI (trdijo, da je naak&fca zelo dkvja in navraitaa tiral, bojijo se J« tudi zato, fesr inenijo, da prebivajo v teh flfcnMtb dnfte pokojnikov. Št. 88. (Ksaver 144 strani ........ Št. 37. Denis ftlvall Št. 38. Tarzan fes Štev. 38. Ln Št. 47. Misterij Štev. 48. Tnrianov« ttvaU štev. 49. Št. 49. St. 50. fit. 8L fit. 54. fit. 56. fit. 58. fit. 57. V krempljih inkvizicije ................1.30 V robstva (Matl&C) _............1-25 V gorskem ukstjo ............ .35 V sklepnjsku skrof sveta. L del JI 2. del ...................... J8 Večerna pisma, Marija Kmetova . .75 Veliki Inkrizttsr ................L— Tisoč in ena noč I. mresek..................1.38 II..........................1-40 III..........................1J8 KNJIGE SKUPAJ........S3.75 Vera < Waldo va), broi. ........ -35 Vojaka na Wsibsmi a slikami .. Ji Vrtnar, (Jtablndramath Tagore). trdo vesaao .................75 broiixaao .................. Ji Vek spsksnrtb In koče povesti 1— Trdo vesano ,..................1J5 4. VMnJegn repatiea. roman. 2 knjigi 1J8 Vojni, mir ali poganstvo. L av... J5 V posti v Js 61a, III. sv- ...... J5 Valetin Vodnika Izbrani Vodnik svojensn naroda .. Vodnikov* pratika L 1927 Vodnikova pratika L 1828 Ve*dftd In Cyran de Bergerac. Heroična ko-nedlja v petth dejanjih Trdo vo-ssno ..........................L78 Edela. drama v 4. dej........... J8 Gospa z morja, 5. dej....................75 Lokalna železnica, 3 dej................50 Marta. Semenj v Richmond o. 4 dejanja ...................... Ji Ob vojski. Igr stopnicah. Baronica se je nekako za- ; ničljivo smehljala. — Oh. to ste moški, — je rekla. — Zaradi ljubega miru, — je odvrnil (baron. — Zdi se mi. — je rekel Ludorf. — da novi učitelj fantoma jako ugaja. Čudno, da mu hočeta takej pokazati konje. Ali greva za njima, baronica0 Silva je vedela, da hoče biti ž njo na samem ter je rekla: — Saj menda ni potreba. Nekam utrujena sem. Sama ne vem, kaj mi je. Sicer pa lahks mislite, KSrkoli hočete. Pri tem ga je poredno pogledala. — Kot vas je .volja, baronica, — je odvrnil grof ter se priklonu. Mati ki je z enim očetom gledala v vezivo, z drugim pa v gro*a, je v svoje veliko zadovoljstvo dognala, da je grofa zelo prevzela Silvma lepota In zadovoljna je bila, videč, da zna njena hčerka razvajenca tako priklepati nase. Morda je delala to nevede? Tem bolje! Grof Ludorf je vstal ter se začel odpravljati. Služabniku so naročili. nuj na preže. — Nasvidenje jutri! — je dejal in se poslovil. Med potom a se je czrl ter opazil Silvo, ki mu je mahala z robcem v slovo. S strokovnja-škim pogledom je objel njeno krasno postavo ter si mislil pri tem: — Mrzla si in se ne ganeš. Le čakaj, da te dobim v svoje roke. Jaz bom že vzbudil življenje v tebi. Lepa si, strašno lepa, toda trdosrčna.... Po večerji so šli v lopo poleg parka. Tekom pogovora je moral ba-r~n priznati, da je srečen, ke r je dobil za svoj-a sinova tako izbomega učitelja. Ž njim je lahko razpravljal o vseh stvareh ter se je moral čuditi njegovi učenosti. Da bi ga le fanta poslušala, pa bi bilo dobro zanju. Silva ni spregovorila ž njim še nobene besede. S takimi ljudmi, kot je bil doktor Hammer, ni še nikdar občevala. Na povratku v grad je morala priznati, da je napravil mladi učitelj nanjo zelo dober vtis. * Štiri tedne je poučeval Andrej v gradu, pa je v tem kratkem času dosegel že lepe uspehe. Fanta sta mu bila brezpogojno vdana, kar ga je neizmerno .veselilo. Po pouku jima je bil prijatelj in tovariš. Plaval in igral se je ž njima, hodil ž njima na izprehod. pri tem ju je pa vedno učil in jima kaj zanimivega pripovedoval. Stari baron je bil zelo zadovoljen s temi uspehi, dočim baronici ni posdbno prijalo razmerje, ki se je razvilo med učiteljem in njenima sinovoma. Bilo je v mraku prelestnega junijskega večera. Na sinjem, večernem nebu so se začele pojavljati zvezde. Shidko-opojni duh je vel z vrta, kjer je cvetelo vsepolno rož. Ko je prišla Silva iz svoje sobe, je zaslišala iz učilnice glasove klavirja. Kaj se fanta še vedno učita? To bi bilo čudno. Saj sta že takoj po večerji rekla, da bi šla rada z učiteljem na izprehod. Obstala je in prisluhnila. N,e to ni bilo ropotanje njenih dveh bratcev. Nekdo je igral Beethovnovo skladbo. Nihče drugi ni moepl biti neko doktor Hammer. To je bilo zanjo nekaj micJbicajnega. Previdno je odšla v sprejemno sobo ter pogledala skoei zaveso v učilnico. Karlo in Wilm sta sedela molče na nizkem naslanjaču. Svoje oči sta. imela vedno vprte v svojega učitelja. In učitelj je igral, toda vse drugače igral kot so igrali drugi, kar jih je slišala, dotlej. Silva je stala in prisluškovala. Vsa omamljena je bita. Doktor Hammer je bil vendar umetnik, da mu zlepa ni bilo mogoče dobiti para. Ko Je 'končal, sta dvojčka zaploskala in skočila k njemu. / — Kako krasno igrate, gospod doktor! — Na takem klavirju se že da igrate, — je odvrnil smeje. — To je pravi užitek. — Užitek je, poslušati vas, — je rekel Karlo. — Dajte gospod doktor, zapojte tisto o večernici. Poglejte, baš sedaj se je pojavila. Prosila sta ga in prosila, da jima je moral ugoditi. Kako čudno silo je izvajal ta mladi mož na otroka. Tudi Silva je zahrepene>a, da bi dr. Hammer zapel. Tiho in nepremično je stala. da bi je kdo ne opazil. Po kratkem obotavljanju je udaril parkrat po klavirju ter začel peti S krasnim bari tonskim glasom. Silva je zadrževala sapo in poslušala. Njegov glas jo je pretresel v dno srca. Ko je odpel. Je bilo dolgo vse tiho. Slednjič se je oglasil Karlo: — Gasped, doktor, vi pa pojete kakor v cerkvi. — Sedaj j« pa Že dovolj tega, Karlo. Treba bo iti »pat. — VI te i>e greste spat? % — Ne, Ja bom te nekoliko delal. — Nikar se ne bij te, baronica, — je rekel Andrej. — Saj nisva tako slaba, kot naju dolžite, — je pripomnil Karlo. — Saj ne moreta biti slaba, ker imata tako dobrega učitelja, — je bleknila Silva kar tjavend^m. — Hvala lepa za poklon. — je odvrnil Karlo ter pritisnil roko na srce, kot je večkrat videl storiti grofa Ludorfa. brotnika, da bi čim prej poslal materi tako težko pričakovano pomoč Silva je opazila njegovo kretnjo ter v zadregi zardela. — Ali si slišala, kako zna gospod doktor igrati in peti? vprašal Karlo. — Ravnokar sem prišla in ga nisem hotela mstiti, Silva. je — škoda. Gospod doktor igra izborno klavir — in pomisli — kar brez not.... Fotem sem hitel nazaj na kraj, kjer sva se bila z Demasisom sre- t čala, tod njega ni bilo več tam. — I Več dni zapored se hodil od ranega i „• litra do poznega večera povsod, \ j kjer sem upal, da ga srečam. Šele j ! proti koncu cesarstva sem Dema-tisa slučajno našel. Takrat sem bil na vrsti jaz, da ga obsujem z vpra-lagala £anji in najprej sem ga seveda vpra-j šal kaj si je mislil o mojem početju takrat, ko mi je dal denar. Vprašal sem ga tudi, kako to, da se j 3. septembra: Siuttgart. Cherbourg 4. septembra: Koma. NapolI, Genova Homeric. Cherbourg jo je 5. septembra: yt. Louis, Cherbourg. Hamhurag Lapland. Cherbourg. Anlweriien Leviathan, Cherbourg Volendura, Boulogne Sur Mfer. Rotterdam 6. septembra: Bremen, Cherbourg, Bremen 21. septembra: JieUaji. e, Chert-ourg. Hamburg 22. septembra: Bremen, Cherbourg, Bremen 23. septembra: New York, Cherbourg, Hamburg Mauritania, Cherbourg < ;«-orge Washington, Cherbourg, 11; burg (Dalje prihodnjič.) NAPOLEON DVAKRAT PRED SAMOMOROM 7. septembra: Resolute, Cherbourg, Hamburg 8. septembra: France. Havre 9. septembra: Vulcania, Trst Hamburg, Cherbourg, .Aquitania. Cherbourg America, Cherbourg, Hamburg Hamburg Boulogne Sur Dvakrat si je hotel Napoleon končati življenje. Prvič je bilo to v čatu konventa ko se je mudil po obleganja Touluna v Parizu. — Bil sem v strašnih razmerah, — je pravil sam pozneje, — življenje se mi je zdelo neznosno breme. Mati, ki je morala zaradi nemirov na KoiziKi bežati, mi je pisala o svo- , in vsi moji pomožni viri so bili iz- mQral prigovarjati da je i črpani. Samomorilne misli so mi ^ rojlie po glavi, ko sem se izprehajal,1 po na brežju, in čutil sem, da svoje duševne slabosti ne bom premagal. J Že nekaj minut in skočil bi bil v j [ vodo, ko je naenkrat pristopil k; meni mož v delavski obleki. Spo-' inal me je, me objel in vzkliknil: celih 15 let ni pokazal. Odgovoril mi je, da bi bil tudi on tako storil in ker denarja ni rabil, ga tudi ni zahteval nazaj, čeprav je dobro vedel, da bi mu ga bil lahko vrnil. io- septembra: „ , ......... , . General von Steuben, Bal se je tudi. da bi bi ga kdo ne, Mer ui-emen motil V idilični tišini, saj je bil sre- | Columbus. Cherbourg, Bremen čen in zadovoljen, da se je lahko n. septembra: pečal z vrtnarstvom. Dolgo sem mu| Spre j el j I'ennland, Cherbourg, Antwerpen 300 000 frankov kot cesarsko pri-' tJ*£^ndam- Bouk'ene Sur Mfcr' znanje za 30,000 frankov posojila. _ .. .... . .,., 12. septembra: Preti njegovi volji sem ga prisilil, Eun,H> Cherbourg. Bremen da je sprejel mesto generalnega Rot- 24. septembra: Berlin, Boulogne Sur Mer. 25. septembra: Saturnia. Trst Homeric, Cherbourg Rotterdam, Boulogne ter da m Brem en Sur Mer, Rot- 26. septembra: France, Havre Leviathan. Cherbourg 28. septembra: Europa, Cherbourg, Bremen 2L. septembra: Albert Bi.llin, Cherbourg. Hamburg Aquitana. Cherbourg President Harding, Cherbourg. Hamburg upravitelja cesarskih vrtov sr.plačo 14. septembra: Sierra Cord-'ba, Bremen j~rr. strašnem položaju. Bila je v ' Kaj si res ti, Napoleon? Zelo me i.larseillu brez vsakih sredstev in veseli, da te zopet vidim!" Bil je razen junaške vztrajnosti ni imela Demasis, moj stari tovariš iz top- r.ičesar, da bi rešila čast svojih n.štva. Preoblečen se je bil vrnil v hčera, da bi jh obvarovala bede in Francijo, da oi zopet videl svojo izkušnjav vseh vrst, ki jih je pri- mater in baš je hotel odpotovati, našala s seboj demoraliziranost "Kaj pa ti je?' je vprašal, "saj Lakratne dobe. Jaz sam sem imel me niti ne poslušaš in nič nisi ve "0.000 frankov in častmi častnika 15. septembra: cesarskega doma. Tudi njegovemu C!evHitnd- Cherbourg, Hamburg bratu sem preskrbel dobro službo. Drugič sem si hotel končati življenje 4. aprila 1814. Takrat sem prisostvoval paradi svoje vojske in odšel sem s knezom Neuchatel j 'maršal Berthier) v svoj kabinet. Preden bi zajahal konja in prene-1 sel glavni stan v Pont-Thierry, - jamo eno asignacijo na sto sous. Sirahotno ravnanje reprezentanta Aubrya je izpodkopalo moj položaj sel, da se zopet vidiva. Kaj se ti je1 sem mu hotel dati nekaj povelj, pa pripetilo? Podoben si človeku, ki se' je naenkrat stopil v zadregi pred-pripravlja na samomor." Sam ne me in prosil, naj sprejmem marša- Ta GLOBUS kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemljo, j Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih j razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemlje- j pisno vprašanje, bodisi odraslim« bodisi učeči se i mladini. S tem globusom vam je pri rokah svet vzgoje in zabave. KRASNO BARVAN TRPEŽNO IZDELAN V premeru meri globus 6 inčev. — Visok je 10 Inčev. MODERN VZOREC KRASEN PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM CENA S POŠTNINO VRED $2.50 ONI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO ZA "GLAS NARODA", OZIROMA SE NAROCE, GA DOBE ZA — SI. "GLAS NARODA 75 216 West 18 Street New York, N. T. 16. septemb-a: Deuts« hland, Cherbourg, Hamburg l-!*-r«rnKaria. Cherbourg President Harding, Cherbourg, Hamburg 17. septanbra: Dresd^fc, Cherbourg, Bremen 18. septembra: Olympic, Cherbourg Belgenland, Cherbourg, Antwerpen Augustus, Xapoli. Genova 19. septembra: Paris, Havre Milwaukee. Cherbourg. Hamburg New Amsterdam. Boulogne Sur Her Rotterdam 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajia In najbolj ugodna pot «a potovanj« na ogromnih oarniklh: FRANCE 8. sept; 26. sept. '5 P. M.J i7 P. M.» He de France 11. sept.; 2. okt. (7 P. M. »; (10 P. M J PARIS 19. sept.; 9. okt. <3 P. M.} (5 P. M.» Vajkrajfta pot po zd-xnlrl. Vsakdo Je v pottebrd kabini z vsemi modernimi udobnostmi. — Pijana in slavna francoska kuhinja, izredno nizke ccn«. Vpraiajt« kateregakoli pnnblaA£eneg» agenta mil FRENCH LINE 19 STATE STREET NEW YORK, N. Y. ie. Zapovedal sem, naj vstopijo, obenem z njimi pa vojvoda Bas-J sjn.ski (Maret), vojvoda Vicenski (Caulaincourti in vrhovni maršal (Bertrand). "To storimo iz udanosti do vaše osebe in dinastije, je jecljal en maršal, — da smo sklenili odgrniti zaveso, ki vam še vedno zakriva strašno resnico. Vse je izgubljeno, če se bo Vaše Veličanstvo obotavljalo odložiti krono v prid sveyemu sinu. Armada je utrujena t*ko, da bi pomenil pohod na Pariz nepotrebno prelivanje krvi.'' Po povelju carja Aleksandra, ki mi ga je prinesel vojvoda Vicenski. sem sedel k mizici, na kateri je bilo nekaj listkov papirja s črnilnikom, in napisal sem listino, s katero sem se odrekel kroni v prid svojemu sinu. Toda žrtvovanje krone ni bilo najhujši udarec, ki mi ga je zadal tisti dan. Gourgaud, ki sem ga bil poslal s poveljem k Mar-montu, se je vrnil, ne da bi bil kaj opravil. Marmont je bil fcfipustil moje zastave in tako zavezniki niso hoteli sprejeti moje pogojne ab-dikacije, ker so nameravali posaditi na prestol Bourbone. ! Po tem poročilu je zavladala o-krog mene brezmejna malodušnost, vsi so le z največjo težavo premagovali nestrpnost, vsi so komaj čakali, da odidem in da si zasigurajo ^to!čke, pod Ludvikom XVIII. Ko sera jim pa v skrajni stiski omenil, da bi moral rešiti vsaj Italijo, če ne morem braniti Francije, da ostane neodvisna in postane pribežališče nesrečnih Francozov, ki jih bo doletela osveta emigracije, so mi odgovorili z molkom, kar je glasno pričalo, da ne morem ničesar več pričakovati od onih, ki so bili z mojo dobroto dosegli v državi in \ojski najvišja mesta. Utrujen po težki notranji borbi svoje vseskozi francoske duše se nisem več upiral, toda zvest svoji prisegi sem vrnil krono, ki sem jo bil .sprejel samo v slavo in blagor Francije. Že od svojega povratka iz Rusije sem nosil v svileni vrečici na prsih strup. Iwan (cesarjev zdravnik) mi ga je bil pripravil na izrecno povelje za primer, če bi me ujeli kozaki. Moje življenje ni pripadalo več domovini. Dogodki zadnjih dni so me bili odvezali vseh dol znosi do domovine in zopet sem bil gospodar nad svojim življenjem. Zakaj bi toliko trpel, sem si mislil in kdo ve, če ne posadi moja smrt krone na glavo mojega sina. Francija bi bila v tem primeru rešena. Hitro sem skočil s postelje, razredčil strup v vodi in ga z nekakšno blaženostjo popil. Toda čas je bil vzel strupu moč, mine bolečine *o me prisilile, da sam začel stokati, moje stokanje bo slišali in prišla je pomoč. Bog ni hotel, da bi umrl, namenil mi je bil Sv. Hetano. Veliko Znižanje Cen v in iz L AVI JE potujte 1. SEP. na največjem parniku sveta MAJESTIC Velik izlet pod osebnim vodstvom Mr. Antona Fiala, slovanskega potniškega izvedenca. i Vprašajte naše agente glede tega in drugih odplutij. WHITE STAR LINE International Mercantile Marine Company No. 1 BROADWAY NEW YORK CITY DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" n« čita »no Ttl« članstvo, pač pa ni Slovenci v vali okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE '