pivnica /APOLQK\ Kt* tivutmt&tmm mpw»t '*lri\& OBMOČNA ENOTA KRŠKO It XRŠKO ?J Naslednjič izide Nas. glas po počitnicah n št. 10 • teto XV • 29. 4. 1994 • Poštnina plačana pri pošti Krško Minister za šolstvo Slavko Gaber v Posavju Podpisal Je sporazume o gradnji in obnovi šol Šola ne sme biti kraj za vegetiranje učiteljev, ampak se mora vsak dokazati Brežice, Krško, Sevnica, 22. aprila - Minister za šolstvo se je danes v vseh treh posavskih občinah sestal z ravnatelji šol in vrtcev ter z vodilnimi ljudmi iz občin in z vsakim izmed izvršnih svetov posebej podpisal protokol o sodelovanju. Njegov obisk je v Posavje prinesel več kot milijardo tolarjev, ki jih bo ministrstvo namenilo za gradnje. Predstavil pa je tudi sisteme napredovanja in nagrajevanja učiteljev, okrcal bližajočo se reorganizacijo lokalne samouprave ter prisluhnil ravnateljem. O drobitvi občin se je minister Gaber izrazil skrajno negativno: "Decentralizacija je dobra stvar, a če jo nekdo pripravlja tako, kot jo sedaj naša država, potem je lahko njen rezultat samo popolna centralizacija. Pri tem smo prekoračili mero vsakega dobrega okusa in proti temu je bil celo Kardelj prvošolček. Moja prerokba je, da bomo čez kakih petnajst let ponovno združevali občine." Na primeru šol je Slavko Gaber predstavil rezultate drobljenja občin. Majhne občine V Sevnici so za ministra pripravili spominsko darilo: dvigalce tovora. Izročila ga je županja Breda Mijovič. bodo šibke, ne bodo sposobne vzdrževati šol, torej bodo te v celoti odvisne od tistega, ki jih bo financiral, t. j. od države in njenega centra. Zato pa si bo njegovo ministrstvo zelo prizadevalo urediti razmerja med plačami in jih zastaviti tako, da bodo povsod primerljiva glede na ostale dejavnike. "Kdor je mislil obogateti, pač ne bo delal v šolstvu, in kdor se pri delu ne Podpis listine v navzočnosti ravnateljev tudi v Krškem. Je Teh ostrog Slovenije Nravi Je Startal v Dobovi Dobova, AFP, 27. aprila - Naš znani ultramaratonec Dušan Mravlje, ki je lansko leto uspel preteči Slovenijo po dolgem in počez, je v sredo, 27. aprila startal na 12-dnevni tek ob mejah Slovenije. Začel je izpred poslovne stavbe AFP v Dobovi, kamor se bo po pretečenih 1100 km tudi vrnil. Tek ima 12 etap, kar pomeni, da bo Dušan prenočeval v Rogaški Slatini, Moravskih Toplicah, na Šentilju, Slovenj Gradcu, Bledu, Bovcu, Novi Gorici, Portorožu, Ilirski Bistrici, Jasnici, Ratežu in na koncu na zasluženem počitku v Dobovi v nedeljo, 8. maja. Srečno pot Dušan. ČESTITKE OB 27. APRILU, DNEVU UPORA in 1. MAJU, PRAZNIKU DELA GFT^) združena lista \&or socialnih demokratov KRŠKO izkaže, tudi nima tu česa iskati," Sistem nagrajevanja je zastavljen po stopnjah, ki jih bodo pedagoški delavci dosegali, in tem bodo pripadali ustrezni koeficienti. Najnižja stopnja bo učitelj, mentor bo imel koeficient 0,40, svetovalec 0,70 in svetnik 1,20. "Kdor ne bo dosegel naziva mentorja, naj ne hodi trkat na nobena vrata," pravi Gaber. Delitev nazivov in s tem stimulativnih plač bo ministrstvo prepustilo ravnateljem, ti pa bi morali biti toliko pametni, da se zaradi ljubega miru v kolektivu ne bodo šli zgodbice o enakih želodcih. Morda bo s tem vsaj za silo konec tudi bega različnih profilov (npr. jezikoslovcev) iz šol v druge dejavnosti. Šolam in šolarjem pripravlja tudi zunanje preverjanje kakovosti znanja. Ne bo sicer povsem po angleškem vzorcu, kjer država šole z nekakovostnim znanjem učencev skoraj zavrže, a določeni rezultati se bodo vseeno morali pokazati. Preverjanje znanja od zunaj bo čakalo učence tretjih, petih in osmih razredov. To bodo uvajali postopoma, vzporedno s prenovo osnovnega šolstva. Ravnatelje je poleg novogradenj zanimalo tudi vzdrževanje šol, nabavljanje sodobne učne opreme in spremembe šolskih okolišev. Vzdrževanje prepušča ministrstvo občinam, tudi novim, medtem ko bodo šolski Pa še o protokolih, ki jih je minister podpisal z izvršnimi sveti. Za športno dvorano pri šoli v Dobovi bo namenjenih 98,2 mio SIT. Prihodnje leto bodo začeli graditi novo ekonomsko srednjo šolo v Brežicah (150 mio SIT + 320 mio SIT od prodaje dijaškega doma). Ob 50. obletnici bodo obnovili tudi gimnazijo (25 mio SIT), sofinancirali so obnovo šole v Globokem. V Koprivnici bo 42 mio SIT namenjenih telovadnici, v začetku prihodnjega leta bodo začeli graditi krško tehnično srednjo šolo (420 mio SIT + 45 mio od prodaje delavnic). V Sevnici bo ministrstvo sofinanciralo gradnjo športne dvorane pri OŠ Savo Kladnik (35 mio), prihodnje leto bodo namenili dozidavi OŠ Boštanj 22 mio SIT in v letu 97 še 29 mio SIT. Kasneje naj bi, po načrtih v ministrstvu, prišla na vrsto še OŠ Blanca, a te ni v tokratnih protokolih. Minister Gaber je prepričan, da ta denar, ki bo s podpisi sporazumov prišel v Posavje, sploh ni majhen: "To je značilnost šolskega tolarja. Prišel bo tudi do zadnje šole v zadnjem kraju na obrobju Slovenije. " okoliši stvar racionalnosti in dogovarjanja. V Krškem je namreč že nekaj časa jasno, da mesto potrebuje še eno osnovno šolo. Dobili bi jo z gradnjo nove srednje šole, dotlej pa grozi učencem "Jurija Dalmatina" dvoi-zmenski pouk. Seveda pa smo na posvetu slišali tudi pripombo, da ni nobene racionalne potrebe po tem, da bi se otroci s Pijav-škega vozili v šolo v Krško ali s Krškega polja v Leskovec. Za prve bi se našlo nekaj prostora v brestaniški šoli, za druge pa ga je dovolj v Podbočju. Le organizirati se bo treba, slišali pa smo tudi prepričanje, da bo to mogoče takoj, ko bodo tudi starši čutili posledice vztrajanja pri sedanji organiziranosti šolskih okolišev, (ika) Naš vrtec Pomlad je in otroci iz vrtca v Krškem so si zapeli pesmico o zelenem Juriju. Seveda je bilo treba tudi po zelenje, da so se z njim lahko okrasili, (ika) OB PRAZNIKU DELA O prvem maju, mednarodnem prazniku dela, je bilo že veliko rečenega in napisanega. Tisti, ki boste ta sestavek brali ali poslušali, mi boste pač morali oprostiti, če ne bom dovolj izviren. Delo! Delo je beseda, ki jo bomo te dni zelo pogosto slišali in bo verjetno imela kar veliko pomenov. Odvisno od tega; kdo jo bo izrekel in kako jo bodo slišali ali poslušali. - Za politike in politikante bo pripomoček za pridobivanje točk in pihanje na dušo volilcem, - za delodajalce previsok strošek, - za premiera in ministre strah pred zahtevami sindikatov po pravični delitvi pogače, - za zaposlene premalo plačana kategorija v delovnem procesu, - za tekstilce strah pred 10- in večurnim delovnikom pod nenehnim pritiskom norme tudi ob prostih sobotah in po potrebi še ponoči, - za ljudi v državni upravi (občine) negotovost ob spreminjanju lokalne samouprave, - za delavce v kmetijskih organizacijah želja po dobri volji države, da bodo še smeli delati na zemlji, -za kmete pravočasnost in smiselnost ob kmetijski politiki, - za šolajoče se strah pred bodočnostjo in iskanje pripravništva, - za večino brezposelnih želja po ponovni zaposlitvi, za manjši del pa nadomestilo od zavoda in delo na črno, - za večino upokojencev nesmiselno odpovedovanje dela plač, ko so še delali, - za vse pa želja, da naj jim pošteno delo, pravice iz dela in pravice iz minulega dela omogočijo človeka vredno življenje. Se vam ne zdi, da je udejanjanje te želje ena od temeljnih pravic, ki smo jim namenili skoraj pol ustave naše države? Od deklarirane socialne države je ostalo bore malo, saj je postala poligon za prepire strankarskih veljakov, ki si želijo le oblast in jih bolj malo briga armada brezposelnih, nespoštovanje dogovorov in pogodb, samovolja kvazi me-nedžerjev, ki poznajo samo svoje pravice, ne pa tudi odgovornosti za nestrokovne odločitve, saj posledice z lahkoto prelagajo zgolj na delavce z zniževanjem plač, povečevanjem norm ali celo z odpuščanjem. Strah pred izgubo delovnega mesta je med delavci že tako velik, da se ne upajo pritožiti tudi ob najočitnejših kršenjih njihovih pravic iz dela in delovnega razmerja, ker obstoječa zakonodaja pozna le posamične spore. Prevelika je namreč logika pravice močnejšega, ki nas močno spominja na zgodnji kapatilizem, ko so nečloveški odnosi delodajalcev do delavcev pripeljali do množičnih demonstracij, s katerimi so si delavci priborili določene pravice, obvezujoče za vse države, saj so zapisane kot deklaracija Mednarodne organizacije dela. Želimo le to, da bi svojo obvezo upoštevala tako oblast kot delodajalci. Pravičnost je moto prvega maja! Praznujte ga prijetno ali doma, v krogu družine, ob kresu med prijatelji ali na običajnih srečanjih. Predsednik Območne organizacije sindikatov Posavja: Jože Černoša Krajevna skupnost Krško in Lovska družina Krško vabita občane na 11. tradicionalno praznično srečanje s kresovanjem ob I. maju pri Lovskem domu na Trški gori v soboto, 30. aprila 1994: - ob 17. uri bomo postavili prvomajski mlaj - ob 20.30 bomo prižgali praznični kres Za praznično razpoloženje bo poskrbel Pihalni orkester Videm, za njim pa bo igral zabavni ansambel Labod. Za dobro jedačo in pijačo bo poskrbela Lovska družina Krško. NA SVIDENJE! FordPaie je podpisal generalno sponzorstvo "Vse, kar je dobrega, pade pod Ford,** poudarja Slavko Paičiz Krške vasi, saj atletinja Vlad-ka Lopatic ni edina, ki jo on ali Ford v Sloveniji ___________________podpirata._______________ Krška vas, 21. aprila - Slavko Paič, Fordov odgovorni prodajalec in serviser za vso Dolenjsko, je v svojem prodajnem salonu podpisal letno pogodbo o generalnem sponzorstvu z uspešno tekmovalko brežiškega atletskega kluba FIT, Vladko Lopatic. Več na gospodarski in športni strani 2 -^gj^^gj^^^^^^ POSA / 1 - --------------------------1 DOMA IN Ljubljana, 19. aprila - Državni zbor je z veliko večino (66 za, 3 proti) sprejeli dopolnilo ustavnega zakona, da bodo do konstituiranja novih občinskih oblasti tekoče posle v občinah opravljali sedanji izvršni sveti. Ljubljana, 20. aprila - Poslancem državnega zbora je govoril predsednik Milan Kučan, ki se je odločil za osebni pristop, čeprav bi po odločitvi državnega zbora lahko posredoval le pisno mnenje. Nastop je bil posledica sklepa izredne seje državnega zbora, na kateri so razrešili obrambnega ministra Janeza Janšo. Ljubljana, 20. aprila - Zunanji minister Lojze Peterle, ki je bil na dvodnevnem uradnem obisku na Portugalskem, je s portugalskim zunanjim ministrom podpisal sporazum o odpravi vizumov med državama, ki bo začel veljati sredi maja. New York, 22. aprila - Varnostni svet Združenih narodov je soglasno sprejel 913. resolucijo ZN, ki določa, da se morajo sile bosanskih Srbov nemudoma umakniti z območja Goražda, ki so ga Združeni narodi razglasili za varnostno območje. Ljubljana, 22. aprila - Ob dnevu zemlje so tudi po Sloveniji potekale razne prireditve, s katerimi so organizatorji opozarjali na ekološko ogroženost našega okolja. New York, 22. aprila - V newyorški bolnici je za možgansko kapjo v 81. letu starosti umrl nekdanji ameriški predsednik Richard Nixon. Sarajevo, 24. aprila - Srbi so umaknili vse težko orožje iz dogovorjenega trikilometrskega polmera okoli Goražda in v mesto spustili modre čelade. Ljubljana, 25. aprila - Dr. Tone Jerovšek je postal novi predsednik ustavnega sodišča RS in tako zamenjal dr. Petra Jambreka. (Pripravil:Galex) pivn i ca "Zakaj tako pogosto zahajaš v kavarno?" "Zato, ker je tam glasba." "In zakaj potem raje ne hodiš v opero ali v gledališče?" "Zato, ker tam ne točijo piva!" Zaposlovanje in brezposelnost Brezposelnost v Posavju narašča počasneje Zavod za zaposlovanje iz Sevnice za letos napoveduje porast za 8-10 %, kar je bistveno manj kot zadnjih nekaj let. Krško, 21. aprila - V Posavju je bilo konec lanskega decembra 24.545 delovno aktivnih prebivalcev, kar je 3 % manj kot leto prej. Znotraj te kategorije se je povečal delež brezposelnih in je za Posavje znašal 18,6 % -v brežiški občini 21,4 %, v krški 18 % in v sevniški 15,3 %. "Glede na december 1993, ko je bilo na Zavodu za zaposlovanje prijavljenih 5182 iskalcev zaposlitve, je sedaj to število nižje za dobrih 400. A če pogledamo razloge za to zmanjšanje, ne moremo biti optimisti in moramo brezposelnosti še naprej posvečati veliko pozornost," je na tiskovni konferenci v Krškem povedal Tone Koren, direktor Območne enote Zavoda za zaposlovanje v Sevnici. Število delovno aktivnega prebivalstva se je lani sicer zmanjšalo za toliko kot v slovenskem povprečju, vendar je v Posavju več delovnih presežkov. Poleg tega je, zlasti v Krškem, še nekaj podjetij, ki se borijo za obstoj. Povpraševanje po delu narašča, zavod je lani evidentiral 2911 potreb po delavcih in pripravnikih, kar je 200 več kot leto prej. Toda zaradi negotovih gospodarskih razmerje vse več zaposlovanje za začasna dela, velika fluktuacija pri zasebnikih povzroča vedno nove potrebe, v zaposlovanje v okviru ukrepov aktivne politike zaposlovanja pa je prav tako precej del samo za omejeno dobo. Delno spremembo na boljše je pričakovati zaradi nove zakonodaje, po kateri bo pogodbeno delo dražje in po trajanju omejeno, nadomestilo naj bi ga zaposlovanje za določen čas oz. s krajšim delovnim časom. Učinkovitost zaposlovanja dodatno zmanjšujejo neskladja med ponudbo in povpraševanjem na trgu delovne sile, ki jim je treba prišteti še subjektivne vzroke tako na strani delavca kot na strani delodajalca. Tako so delodajalci v Posavju lani pokrili z dejanskimi zaposlitvami le okoli 74 % objavljenih potreb po delavcih, nekatere bodo še letos, za ostale pa v glavnem niso dobili ustreznih kadrov, predvsem z višjo in visoko stopnjo izobrazbe. Manjka pa tudi kadrov v gradbeništvu, predvsem zato, ker je zaposlovanje brez- poselnih namesto prej zaposlenih tujcev neuspešno. Novega zaposlovanja v družbenih podjetjih praktično ni, skoraj v celoti se odvija v zasebnem sektorju. K temu prispeva vse večje število zasebnih podjetij, čeprav jih je od registriranih lani poslovalo samo tri četrtine oz. 650, na novo je bilo registriranih 117 obrtnikov, tako jih je 7,5 % več kot leto prej, število pri njih zaposlenih delavcev se je povečalo za 6 %. S kmetijstvom kot edino dejavnostjo se je lani ukvarjalo 440 oseb več kot leto prej, s samostojnim poklicem pa 26. Zal vsa ta pozitivna gibanja ne morejo slediti zmanjšanju števila zaposlenih, ki je bilo decembra 1993 za 1780 delavcev ali 11 % manjše kot leto prej: v krški občini za 16 %, v sevniški 13,7 in v brežiški 8 %. Omeniti je treba, da je v negospodarstvu sicer zabeležen močan porast zaposlenosti, kar za 11 % (319 delavcev), vendar na račun spremenjene metodologije, ki v to statistiko po novem uvršča tudi delavce v obrambnih silah' in notranjih zadevah. (I.G.) Zaposlovanje tujcev V Posavju dela okoli 300 oseb, ki imajo stalna delovna dovoljenja za tujce. Lani pa je Zavod za zaposlovanje izdal 1427 delovnih dovoljenj, od tega 733 za sezonska dela. Število ljudi je majše od števila izdanih dovoljenj, saj se dogaja, da se nekateri s prejetim dovoljenjem ne zaposlijo, ampak se kasneje vračajo po nova. Zavod tega ni več pripravljen tolerirati in na sestanku, na katerega so 25. aprila v Krško povabili delodajalce iz Posavja, ki zaposlujejo tujce, so želeli opomniti tudi na ta problem. Hoteli pa so opozoriti tudi na aktivnosti, ki naj bi jih ti delodajalci pravočasno opravili zato, da bi se npr. v sezonskih delih lahko zaposlovalo več domačih brezposelnih ljudi. To prizadevanje ni naperjeno proti zaposlovanju tujcev, le domačini naj bi imeli prednost, seveda pa morajo biti za ponujena dela ustrezno usposobljeni. To je tudi razlog, da letos verjetno ne bo sprememb pri zaposlenosti tujih državljanov v NEK. Liberalna demokracija Slovenije se je lotila procesa ORGANIZIRANJA STRANKE NA LOKALNI RAVNI LDS v Krškem je bila med močnejšimi v Sloveniji in nova LDS s plusom sedaj v tej občini šteje okrog 1.000 članov, zagotavljajo voditelji vseh štirih (nekdanjih) strank. Krško, 19. aprila - Liberalna demokracija Slovenije po združitvenem kongresu na Bledu postopno, a sistematično organizira svojo stranko tudi na ravni občin. Generalni sekretar Liberalne demokracije Slovenije Gregor Golobic in Peter Jamnikar, sekretar izvršilnega odbora stranke, sta minuli torek imela pogovore najprej v Brežicah, nato pa sta se še v Krškem sestala z občinskimi predstavniki vseh strank, vključenih v Liberalno demokracijo. Pogovori v Krškem so se nadaljevali še po tiskovni konferenci. liimi.r.. » Gregor Golobic: "Pri vsakem novem združevalnem procesu v občinah gre za manjše reprize dogajanja na Bledu, za pogajanja, bolj ali manj v luči medijev, in to je dragocena izkušnja v premagovanju predsodkov tako do sebe kot do drugih." Program stranke je po njegovih besedah zastavljen tako, da skuša poiskati odgovore na vprašanja in dileme, ki jih prinaša s seboj reorganizacija lokalne samouprave: odnos majhnih, šibkih občin in države. V novi organizaciji stranke pa zavračajo uporabo kakršnih koli ključev in matematik pri delitvi funkcij. Iskali bodo predvsem ljudi, ki so se sposobni in se bodo voljni ukvarjati s politiko tako, kot je treba, in bodo hoteli kandidirati na volilnih listah. Cilj nove organiziranosti je, da stranka sebe usposobi za definiranje problemov in za iskanje odgovorov na vprašanja. Zato bo njihov naslednji korak že tudi prilagajanje lastne organiziranosti referendumskim področjem novih občin. Vedo, da je že veliko dela in da ga čaka še več, a vedo tudi, da se temu preprosto ne da ogniti. Njihov program bo težil k uravnoteženi, sredinski poti med socialo, ekonomijo in ekologijo. Njihovi delegati bodo na volilnih listah v vseh novih občinah in v tak pristop gledajo z zaupanjem. Zlasti LDS v Krškem, saj je že za staro stranko LDS v tej občini veljalo, da je, po Golobičevem zagotovilu, ena močnejših v Sloveniji. Zato poudarjajo, da je tudi znotraj nove skupine v krški občini LDS najmočnejši dejavnik. Po Golobičevih besedah naj bi se v prihodnjih dveh tednih po Sloveniji zvrstila približno četrtina združevalnih sestankov v občinskih organizacijah "LDS s plusom", kot pravijo v Krškem, do konca maja pa naj bi to opravili v večini občin. (Ika) Srečanje krške LDS s plusom in ministra Slavka Gabra v Krškem Krško, 22. aprila - Po srečanjih z ravnatelji in predstavniki občin Posavja se je minister za šolstvo Slavko Gaber v Krškem srečal še s svojimi strankarskimi kolegi iz Liberalne demokracije Slovenije. Tudi njim je predstavil rezultate svojih treh srečanj tega dneva. O prenovi osnovnega šolstva je povedal, da je Slovenija ena zadnjih držav, kjer otroci vstopajo v šolo šele s sedmimi leti. Celo v Italiji prehajajo na začetek šolanja s šestimi leti. Zato se to obeta tudi našim otrokom. Prva tri leta jih bodo učitelji ocenjevali le opisno, obeta pa se šolarjem in šolnikom zunanje preverjanje znanja v tretjem, petem in osmem razredu (zaključni izpit). Tehnične srednje šole bodo relativno splošno usmerjene, matura na njih naj bi omogočala nadaljevanje študija na t. i. strokovnih, tehničnih fakultetah. Ločiti bo namreč treba visoko strokovno izobraževanje od akademskega študija. Z zaključeno tehnično šolo se bodo maturanti lahko zaposlili v poklicu - po 6-do 12-mesečnem strokovnem tečaju in izpitu. Za poklic se bodo mladi ljudje učili pri mojstrih, teoretično znanje si bodo nabirali v šolah. Vsekakor je minister ugotovil, da bo gimnazija zaradi takega načina usposabljanja precej cenejša šola kakor pokliejno usposabljanje. Mi, ki smo Slavka Gabra spremljali ves dan, pa smo se tudi nečesa naučili. Ob dosedanjih pripombah šolnikov, da si ne upa zastaviti besede za svoj resor, je bilo morda res videti, da je preveč plašen in popustljiv. Glede na to, kako se je uspel dokopati do šolskega tolarja - in kaže, da mu ga bo celo uspelo ubraniti pred integralizacijo v proračun -, mu odločnosti ne manjka. To, da se šolnikom ne godi najbolje, je očitno spoznanje, s katerim se je sprijaznil na podlagi izkušenj iz vsega sveta. To, da pa se bo najboljšim godilo bolje kakor slabim, bo očitno uveljavil minister skoraj osebno. S sistemom, ki ga je zastavil. Za tako (ne povsod dobrodošlo) odločitev pa je treba precej poguma. (Ika) Okrogla miza ZLSD O točkah za in proti iz programa Združene listo so se člani krške organizacije nocoj pogovarjali s svojimi predstavniki iz Ljubljane Krško, 25. aprila - Na obisku so bili Miran Potrč, vodja poslanske skupine ZLSD, Dušan Kumar, glavni tajnik stranke, Anka Oster-man z ministrstva za delo in predstavnik Zveze upokojencev pri stranki. Izhodišče celotnega razgovora je bilo, da je Združena lista socialnih demokratov, po dobrem letu sodelovanja v vladni koaliciji postavljena pred več vprašanj. Ne gre le za dogovore o njenem izri-njenju iz vladne koalicije, ampak tudi za to, da se v politiki (tudi slovenski) kaj rado dogaja, da si zasluge lastijo eni, medtem, ko krivda za nepriljubljene poteze vse prepogosto pada na to stranko. Miran Potrč: "Marsikateri uspeh naše stranke je bil v javnosti zamolčan, ali pa si ga je prisvojila katera od strank iz koalicije. Tisto, kar obsegajo poročila o delu v Državnem zboru je le 3 - 5 % vsega dogajanja in razprav, ki je izbrano po prosti presoji poročevalcev ali koga drugega. Vemo tudi, da jih ni malo, ki za govorniškim pultom razpravljajo povsem drugače kakor potem glasujejo, a popularnost v javnost je pač sila priljubljena." Precej kritično se je lotil tudi reforme lokalne samouprave: "Ideja, ki smo jo dali, je bila dobra, za cilj smo si izbrali racionalizacijo. Žal je pri glasovanju v parlamentu prevladalo desno krilo in njegove rešitve. Tako bomo občine sedaj razbili na podoben način, kot jih je Zahodna Evropa NAS GLAS NAŠ GLAS - SKUPŠČINSKE DELEGATSKE INFORMACIJE - Izdaja: IND0K center Skupščine občine Krško - Odgovorni urednik: Ivan Kastelic - Članica uredništva: Irena Godec - Uredništvo: CKŽ 23, 68270 Krško. telefon/telefax: (0608) 21-868 - Grafična priprava in tisk: Papiroti - vse iz papirja Krško, d.o.o. - Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje Republike Slovenije št. 23/160-92, izdanega 5. marca 1992. se za Naš glas plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5% . - Za točnost podatkov in informacij, ki so objavljeni kot uradna obvestila, pojasnila ali strokovna gradiva, odgovarjajo posamezne službe, organi oziroma strokovni delavci, ki so pod temi besedili podpisani. - Rokopisov in slik ne vračamo. IS SO Krško IS SO Sevnica Dokumentacije za odsek avtoceste lahko sprejme tudi državni zbor Višja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in pristojbine za veterinarsko sanitarne preglede, dražje sklenitve zakonskih zvez ______ Tržnica je prostor la prodajo! Krško, 25. aprila - Na današnji seji je IS SO Krško obravnaval osnutek lokacijskega načrta za odsek avtoceste Kronovo-Smednik- Krška vas, ki je del predvidene avtoceste Ljubljana-Zagreb. Osnutek sta predstavila predstavnika ministrstva za varstvo okolja in urejanje prostora in inštituta za urejanje prostora. Osnutek bo razgrnjen do 3. maja v prostorih prizadetih krajevnih skupnosti, rok za izdelavo dokumentacije pa je 3. junij 94. Po obravnavi pripomb je ministrstvo dolžno v enem mesecu pripraviti predlog in ga posredovati skupščini občine v sprejem. Če ta ne bo sprejela predloga lokacijskega načrta in skladno s tem sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin družbenega plana, bo o dokumentaciji odločal državni zbor. Pred začetkom posega v prostor je treba opraviti vse meritve zemljišč, ker bo urejeno stanje na terenu olajšalo izplačilo odškodnin za kmetijska zemljišča, je poudaril predstavnik občinske geodetske uprave. Vprašljiv je še sistem pobiranja cestnine na bodoči avtocesti, ki bo potekala skozi posavske občine. Če bodo te neprimerno visoke, se bo krška občina odločila za preusmeritev lokalnega prometa med Krškim in Brežicami na lokalno cesto, to pa bo v naslednji fazi zahtevalo posodobitev te prometnice, gradnjo mestne obvoznice ter gradnjo še enega mostu čez reko Savo. Nova vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v II. trimesečju 94 znaša 0,130 SIT. Za 25 % se je povečala tudi vrednost točke za izračun pristojbin za veterinarsko sanitarne preglede živali in živil živalskega izvora in znaša 11.90 SIT. Na novo je uvedena pristojbina za veterinarsko higiensko službo, in sicer za motorna vozila, ki naj bi jo plačevali lastniki ob registraciji v višini 10 točk oz. 119 SIT letno. Obred za sklepanje zakonske zveze po novem stane 6.000 SIT, kar izhaja iz povišanja cen daril in aran- pred 30 leti. Samo Evropa se že postopoma pobira in popravlja napake. Zakaj jih moramo mi vse ponoviti!?" Anka Osterman je predstavila dosežke svojega ministrstva, ki so vidni zlasti v različnih socialnih prejemkih: "300 - 320 tisoč državljanov Slovenije prejema preko ministrstva nekakšno socialno pomoč, k temu pa je treba prišteti še 400.000 upokojencev. Sredstva sicer res niso vedno velika a vendarle sploh so in za to smo se morali trdo boriti. Število brezposelnih je pričelo počasi padati. Nekaj ljudi se zaposli za določen čas, med njimi jih veliko potem dobi stalno delovno razmerje, drugi so se že izurili in hitro poiščejo nadomestno zaposlitev, zopet za določen čas." Zaradi denaciona-lizacijskih postopkov računajo, da bo letos okrog 80.000 novih brezposelnih, zelo veliko ljudi išče delo po končani šoli. Kar 50.000 je iskalcev prve zaposlitve, ki še niso stari 26 let in to je še dodatno zaskrbljujoče..." Zato je na vabilu tudi opredeljen program stranke: ZA gospodarsko uspešnost, aktivno zaposlovanje in socialno pravičnost ter PROTI potvarjanju preteklosti in krčenju pravic delavcev, nezaposlenih, upokojencev, invalidov in borcev. (Ika) iO-letnica Kozjanskega odreda Ena največjih partizanskih enot Sromlje, 24. aprila - Leta 1944 je Kozjanski bataljon narasel na 142 mož, zaradi tega je štab 4. operativne cone izdal odredbo o ustanovitvi Kozjanskega partizanskega odreda. Za komandanta odreda je imenoval Marjana Jerina. Odredu je bilo dodeljenih 30 pušk, oblikovali pa so ga 27. 4. 1944 na Silovcu nad Sromljami in je v začetku imel 2 bataljona, kasneje pa je narasel na 4. Kozjanski partizanski odred se je takoj vključil v tekmovanje, ki ga je razpisal glavni štab NOV in POS, za nadaljnje tri mesece. Izkazal se je za najboljšega v 4. operativni coni in morda v vsej Sloveniji, bil pa je nekaj časa največja slovenska partizanska enota, saj je štel preko 3000 borcev. Danes, 50 let kasneje, je bila na ustanovitvenem kraju proslava, kjer se je zbralo kakšnih 500 ljudi. Borcem, aktivistom in ostalim so spregovorili predsednik Državnega sveta dr. Ivan Kristan, podpredsednik SO Brežice Borut Mokrovič, v imenu borčevske delegacije iz Hrvaške podpredsednik Vinko Šunjara ter predsednik Skupnosti borcev in aktivistov Vlado Godler. V kulturnem programu pa so nastopili Pihalni orkester Videm, MPZ Kozjanski odred Sromlje in učenci OŠ Artiče. (B.C.) žiranja. Izvršni svet je imenoval Antona Bučarja, Nika Somraka, Moj-mira Pustoslemška, Slavka šri-barja, Gabrijela Metelka in Marjana Šebjana v delavski svet podjetja KSP Kostak Krško. Poslovni prostor v pritličju objekta Bohoričeva 9 v Krškem je IS oddal v najem SPIZ-u, poslovne prostore v objektu CKŽ 23 pa kot nadomestne prostore v najem firmi Data Trend, ki se bo izselila iz prostorov na CKZ 12. Ta objekt je že dalj časa predviden za obnovo in bo v njem dobilo sedež okrožno sodišče. Iz proračunskih sredstev pod postavko gospodarska infrastruktura se namenijo sredstva za zamenjavo črpalke na vodovodne- mu sistemu Kostanjek-Zdole. Črpalka je že nabavljena, potrebno je opraviti še demontažo stare in montažo nove. Po novem zakonu o geodeziji (sprejet naj bi bil septembra letos) bodo sedanje geodetske uprave delovale kot izpostave Republiške geodetske uprave in ne več v okviru občin. Vse usluge, vključno z upravnimi postopki, se bodo prenesle na samostojne izvajalce, občinska služba bo imela le nadzor nad njimi in opravljala bo izbiro izvajalca. Zato so se delavci krške občinske geodetske uprave (vsaj večina) odločili za ustanovitev samostojnega podjetja Kataster d.o.o., kar je izvršni svet podprl. (B.B.) Sevnica, 19. aprila - Načelnik Medobčinskega inšpektorata Miroslav Mikeln je podal letno poročilo o delu Medobčinskega inšpektorata občin Brežice, Krško in Sevnica, za katero bi lahko napisali stari ljudski pregovor "konec dober - vse dobro". To pomeni, da je inšpektorat poslovno leto 1993 zaključil brez rdečih številk. Jože Kolar je upozoril na to, da občina še nima ustreznega tržnega reda, saj lahko preprodajalci blaga prodajajo povsod, pa čeprav je temu namenjena tržnica. IS je sklenil, da mora tržni inšpektorat poostriti nadzor nad tako vrste prodaje, za pomoč pa bodo zaprosili tudi PM Sevnica, ki naj prodajalce usmerja na tržnico. V razpravo smo slišali še informacije o lanskih poslovnih rezultatih gospodarstva občine Sevnica in o poslovanju pravnih oseb družbenih dejavnosti ter drugih uporabnikov v občini. O teh informacijah bo razpravljala tudi občinska skupščina. V. d. direktorica Radia Sevnica Branka Dernovšek je na seji posredovala informacijo o tem, da bo sevniški Radio postal javni zavod, za kar pa mora v skladu z zakonom o javnih zavodih biti registriran, sprejeti statut na skupščini ustanovitelja, oblikovati programski svet, svet radia in imenovati direktorja. Celotna registracija mora biti izpeljana do 31. maja, zato je potrebno do 15. maja urediti vso potrebno dokumentacijo, da jo bo lahko obravnavala skupščina. (Galex) Javna razprava o avtocesti: Projektantje ne ljubijo nadvozov Podobno kot v Skopicah, projektanti na novi avtocesti med potokom Senuša ter mejo med krško im brežiško občino niso predvideli nobenega nadvoza Leskovec, 25. aprila - Predstavniki KS Veliki Podlog, Leskovec in Krško polje z osnutkom odloka o lokacijskem načrtu za odsek avtoceste čez njihovo območje niso bili navduše-rti. Največ pripomb so imeli čez križišče magistralne ceste Krško -Veniše - Drnovo -Kostanjevica z avtocesto, kjer so projektanti predvideli podvoz. Krajani omenjenih KS so zahtevali nadvoz. Tudi na križišču ceste Drnovo -Krška vas z avtocesto so ga zahtevali pri cerkvi sv. Urha. Po načrtih, ki so jih izdelali strokovnjaki Zavoda za prostorsko načrtovanje iz Ljubljane, naj bi vse lokalne in krajevne ceste na tem območju imele podvoze, vključno z magistrralno cesto. Obrazložitev, da bi nadvozi krnili pokrajino krajanov ni zadovoljila. Problemi podtalnice in meteornih voda, s katerimi se krajani srečajo že vrsto let, so bili temeljni vzrok, da so na tem, 7 km dolgem odseku zahtevali vsaj dva nadvoza. Po omenjenem načrtu bi na območju Krakovskega gozda z obeh strani ceste zgradili počivališče, ki bo imelo prostor za parkiranje in rekreacijo, sanitarije in pitno vodo. Rešen bo problem odvajanja odpadnih in meteornih voda. Na območju krškega polja, kjer je podtalnica vir pitne vode, bodo zgradili varovala proti izlitju nevarnih snovi s cestišča. Omenjeni odsek avtoceste ne bo imel bencinskega servisa, kar pomeni, da bi se pojavil problem obs-krbe krškega polja z naftnimi derivati. Gre za problem lokalnega pomena in ga že razrešuje krški IS. Po projektu, bi šel južni trak nove avtoceste po obstoječi cesti, gradili pa bi severnega. Krajani Viher so predlagali da se na njihovem območju gradi na novo južni trak, po sedanji cesti naj bi potekal severni, kar bi jim, bližine hiš, hrupa ter obdelovanja zemlje ob novi avtocesti bolj ustrezalo. Vse pripombe krajanov Velikega Podloga, Leskovca in Krškega polja so upravičene, strokovnjaki iz Ljubljane so jih poslušali, ali pa jim bodo tudi prisluhnili, bo pokazala prihodnost. (Pilip) Senovo in XIV. divizija Nismo Jih pozabili! Senovo, marca - Pred 50 leti se je del Kozjanskega bataljona (okrog 45 borcev) v noči 21. marca 1944 ustavil na Javši pod Bohorjem. Oddih so si privoščili na prijazni Šušteršičevi kmetiji. Zaradi spleta okoliščin so se tu zadržali tri dni, tako da so jih izdajalci lahko ovadili nemškim okupatorjem na Senovem. Z okrog 150 vojaki so Nemci 24. marca zasedli položaje in pred svitom tega dne napadli. Borci Kozjanskega bataljona so pogumno sprejeli boj, ko pa so spoznali, da so obkoljeni, so organizirali umik. Pri tem je izkrvavelo 23 mladih življenj, medtem ko se je ostalim, skupaj s štirimi ranjenci, uspelo umakniti. V boju so padli: Rezika Brinjevec, Stanko Cerjak, Dimitrije iz Korduna, Jože lljaš, Stanislav Hervol, Miha Kene, Martin Kos, Ko-čevar brez ugotovljenega imena, Ivan Kostevc - Ciril, Ljubo iz Črne Gore, Slavko Marenčič, Jože Molan, Milko Okoren, Jože Omerzu, Anton Pečaver, Jože Reberšek in Marija Zorko. Imen ostalih štirih ni bilo mogoče ugotoviti. Krajevna organizacija ZZB Senovo je počastila to 50. obletnico s skromno slovesnostjo, na kateri je njen podpredsednik Karel Brence orisal potek takratnih tragičnih dogodkov. Po slovesnosti so se udeleženci oglasili tudi na domačiji Pepce Šušteršič, ki stoji blizu spominskega obeležja. (Stojan Šibila) Antenski stolp na Rajcu Pogodba je podpisana, gradbena dela bodo stekla takoj, ko bo RTV hiša pripravila celoten projekt Brežice, 21. aprila - Izvedeli smo, da je brežiška skupščina s slovensko RTV hišo (Oddajniki in zveze) 18. aprila podpisala pogodbo, s katero se občina obvezuje, da bo zgradila elektroenergetski priključek in opravila gradbena dela pri postavitvi hišice in antenskega stolpa Rajec. Ostale obveznosti prevzema nase RTV hiša. Brežiška občina bo prispevala tudi 17.550 DEM za tehnološko opremo oddajnika Bizeljsko (širitev sprejema na II. program), s katerega bo sprejemal signal tudi pretvornik Rajec. RTV se je s to pogodbo zavezala, da bo postavila stolp in montirala opremo. Določene stvari še usklajujejo, a II. program TVS naj bi na Bizeljskem lahko spremljali takoj po poravnavi predvidenih obveznosti. Rok za zagon pretvornika Rajec je dva meseca po izpolnitvi obveznosti z gradbenimi deli, ki jih je prevzela občina Brežice. Strokovni sodelavec brežiškega Zavoda za prostorsko načrtovanje, Branko Blaže-vič, nam je povedal, da bo elektroenergetski priključek urejen sredi maja, gradbena dela za stolp in hišico pa bodo pričeli potem, ko bo RTV pripravila projekt. Pretvornik Rajec bo omogočil spremljanje I. in II. TV programa na območju Jesenic na Dolenjskem, Velike Doline in verjetno tudi Loč. Seveda bo na stolp mogoče montirati tudi antene za sprejem in oddajanje nacionalnega radijskega programa, vendar to ni vključeno v omenjeno pogodbo. (Ika) Po treh in pol desetletjih so se na Bizeljskem odločili: Dosedanjo zdravstveno postajo je treba obnoviti Bizeljsko, aprila - Obnova zdravstvene postaje na Bizeljskem se bliža koncu. Otvoritev prenovljenega večnamenskega objekta načrtujejo za 25. junij. Sredstva za obnovo so prispevali občina Brežice za splošno in zobno ambulanto, PTT Novo mesto za ureditev prostorov za novo avtomatsko telefonsko centralo in poštni urad, ter Lekarna Brežice za pridobitev svojih prostorov. Ureditvena dela je izvajal zasebnik Miloš Kajič in drugi kooperanti. Poseg je bil drag, saj so pri delu imeli veliko težav s talno vodo. Uredili so tudi okolico in ko bo zgrajen novi most preko potoka Sušice, bo tam tudi novo avtobusno postajališče. Za Bizeljsko je vse skupaj velika pridobitev, saj so samo na novo telefonsko centralo priklopih 578 številk, za katere so naročniki plačali že pred leti in so med pripravljalnimi razgovori bili že kar krepko nejevoljni. (Bojana Balon) pivn i ca Študent vpraša profesorja politične ekonomije: "Ali mi lahko poveste, kako naj se začnem ukvarjati s politiko?" Profesor: "Dobivate štipendijo, podporo ali žepnino? Dobivate! Potem naj vas nič ne skrbi. Tisti trenutek, ko začnete porabljati denar, ki ni vaš, ste že v politiki!" V tej hišici je bil doslej poštni urad na Bizeljskem. (Foto: Bojana Balon) Ifn NAŠ GLAS 10, 29. aprila 1994 Bizeljshi šolarji so zastopali Posavje V POSTOJNI NA FESTIVALU TURISTIČNEGA PODMLADKA Bizeljsko, aprila - V Postojni je bil minuli konec tedna (21. in 22. aprila) osmi festival turističnega podmladka, ki ga je organizirala Turistična zveza Slovenije pod Geslom "Mi imamo svoj naj." Izmed 59 prijavljenih ekip je komisija izbrala 12 najboljših. Posavje je zastopala skupina učencev iz OŠ Bizeljsko s projektno nalogo o vinogradništvu na Bizeljskem. V okviru tega festivala bo vsaka ekipa predstavila tudi svoj domači kraj. Mladi Bizeljanci so v ta namen pripravili video posnetek in pogovor v domačem narečju. (Bojana Balon) Jože Suša - peiar V celem Posavju le dira pečarja Pomislite, da morate iz vsake peči, ki jo zgradite, zlesti ven skozi odprtino za kurjenje?! Smednik, 21. aprila - Zanimivo je, da kljub veliki brezposelnosti pečarjev v Posavju skoraj ni, čeprav se jim, po Su-ševih besedah, za posel ne bi bilo treba bati. Na prvi pogled se stvar morda sploh ne zdi komplicirana, pa je. Pečar mora biti nadarjen, spreten, natančen, potrpežljiv, ne sme biti prevelik, sploh pa ne "haudrast". Jože Suša se je izšolal v Ljubljani, v takratni obrtni šoli, opravil pa je smer pečarstvo in keramičarstvo. Nazadnje je bil zaposlen pri Kostaku. Zdaj je upokojen in še vedno dela krušne peči in kamine, polaga pa tudi keramične ploščice ter vgrajuje štedilnike, najraje tiste iz Mokronoga, ker meni, da so najkvalitetnejši. Zadnje čase so kamini in kru- šne peči ter "šporheti" na drva spet popularni. Toplota, ki jo oddajajo, je bolj prijetna, naravna. Kruh iz krušne peči je bolj kvaliteten. Krušne peči so večnamenske, saj lahko v njej pečeš, se ob njej greješ, in če nisi pre-težak, lahko nanjo tudi zlezeš. Tako Jože ocenjuje ponovno povpraševanje po pečeh. Gradnja krušne peči traja 3-4 dni, odvisno od velikosti in zahtevnosti. Tista, ki mu je ostala najbolj v spominu, je peč, ki jo je delal v Krški vasi pri Ajstrovih, delal pa jo je skoraj 14 dni. O roku uporabe krušne peči pa je povedal tole: "Takšna peč lahko zdrži tudi do 50 let. Seveda je tudi to odvisno od materiala, vzdrževanja, kurjenja in od slabih dnevov gospodinj. (B.C.) Če vam pečar ali zidar kriči, da je malta tako suha, da poka, mu nikar ne prinesite vode, ampak... OBRTNA ZBORNICA KRŠKO pivn ica "Kako sta zadnjič poravnala z ženo, ko te je zasačila...?" "Ah, bilo je drago, a je šlo. Vedel sem, da si želi tak majhen, srčkan novi avto. Lepo smo ga okrasili in nenadoma je bil pred hišo. Presenečenje in popoln uspeh, ti rečem. Hej, kaj te pa naenkrat skrbi?" "Tja, kje pa naj staknem denar za tovornjak ali letalo!?" Brodi. Malo Mraševo in Kaloe-MaHlo se ne strinjajo Ugovor zoper odločitev državnega zbora o oblikovanju referendumskega območja Vztrajajo pri sklepu svojega delnega zbora občanov o priključitvi k občini Krško Ugovor je naperjen zoper odločitev državnega zbora v točki 1/88 Odloka o določitvi referendumskih območij za ustanovitev občin, kjer referendumsko območje za ustanovitev občine Podbočje obsega tudi naselja Brod, Malo Mraševo in Kalce Naklo. V ugovoru piše, da je navedena odločitev v nasprotju s 4. členom Zakona o referendumu za ustanovitev občin in sklepom delnega zbora občanov krajevne skupnosti Podbočje (8.3.94), zato predlagajo, da se zgoraj navedeno območje izloči iz citira- nega odloka in vnese v tč. 1/83 člena odloka, t. j. v referendumsko območje za ustanovitev občine Krško. V obrazložitvi so avtorji ugovora zapisali, da je državni zbor sprejel amandma o izločitvi njihovih vasi iz bodoče občine Krško in priključitvi k bodoči občini Podbočje v nasprotju z voljo tamkajšnjih krajanov, ki s"o jo ti izrazili na delnem zboru 8. marca. Na njem je bilo 27 krajanov, to je 9 % prebivalstva, in ti so soglasno sklenili, da se nameravajo priključiti referendumskemu območju za oblikovanje ob- čine Krško, če bo le možna ustrezna teritorialna povezava, sicer sprejemajo povezavo z občino Podbočje, nikakor pa ne z občino Kostanjevica. Na podlagi tako sprejetega sklepa so prisotni soglasno sklenili, da naj se njihova naselja uvrstijo v bodočo občino Krško. Zato avtorji protesta smatrajo, da je glede na 96. člen Zakona o lokalni samoupravi, predvsem pa glede na 4. člen Zakona o referendumu za ustanovitev občin, odločitev državnega zbora neutemeljena in v nasprotju z zakonom. Po teh zakonih imajo namreč prebivalci pravico sklicati svoj zbor in na njem oblikovati predlog za svoje referendumsko območje, skupaj s prebivalci sosednih krajev. Imajo torej pravico svobodno odločati, v kateri občini bodo v bodoče živeli. Zato predlagatelji terjajo od državnega zbora, naj njihov ugovor sprejme in temu ustrezno preoblikuje referendumsko območje. Ugovor so podpisali člani delovnega predsedstva delnega zbora krajanov Avgust Hosta, Albin Dolmovič in Jože Mladkovič. (Ika) Predre ferendumsho vzdušje na Studencu Krajani Studenca se poslali protest, ker hočejo v Sevnico Oblikovanje novih referendumskih območij za vključitev v bodoče občine je dvignilo nekaj prahu tudi v okolici bodoče občine Raka. Kristijan Jane, upokojenec s Studenca, pravi: "Krajani Studenca smo se na svojem zboru izrekli za občino Sevnica in ne za Škocjan. Za to smo imeli možnost. Za nas pa so se stvari šele začele zapletati, kajti državni zbor je iz nam neznanih razlogov sklenil, da nas priključi k referendumskemu območju Raka. Se pravi, da nas niso dali k Sevnici, za katero smo se mi odločili. Razočarani smo se ponovno sesta- li na zboru krajanov, ki ga je sklicala sevniška županja Breda Mi-jovič. Državnemu zboru smo s tega sestanka poslali protestno pismo, v katerem zahtevamo, da nam določijo pravo referendumsko območje, kajti vsi krajani smo proti priključitvi k Raki." Martina Novak, članica Gove-dorejskega društva Sevnica, doma iz Dolenjih Radelj pri Bučki: "Iz uradnega lista in iz časopisov smo krajani izvedeli, da nam je državni zbor določil referendumsko območje Raka in ne k Sevnici, kot smo sklenili na zboru krajanov. Ogorčeni smo zbirali podpise proti taki odloči- tvi, a bo do referenduma še vedno negotov izid. Smo pa vaščani z vsem vezani na občino Sevnica, kjer hočemo tudi ostati." Vida Gros, šivilja iz Štrita: "Tudi nas s štrita so proti naši odločitvi določili k referendumskemu območju Rake. Meni je vseeno, kam bomo priključeni, ker moja pot v službo vodi mimo Rake, kamor bom tudi vodila otroke v vrtec. Vem pa, da so vaščani odločeni za Sevnico, kamor so vezani že zelo dolgo." Jože Cemič, rudarski tehnik: "Glede na razvoj dogodkov okrog lokalne samouprave menim, da so nakazane neke pozi- tivne smernice pri nastajanju novih občin. Te bodo imele več vrst financiranja iz države. To financiranje je urejeno z zakonom o državni samoupravi. Menim, da imajo nove občine možnost preživeti, če bodo pametno gospodarile. Veliko bo odvisno od nove organizacije dela v občinah. V odgovor krajanom Studenca, Štrita, Radelj in drugih vasi, ki so jih proti njihovi volji priključili k referendumskemu območju Raka, bi rad povedal, da na zboru krajanov o tem nismo govorili in smo ravno tako kot oni poslali državnemu zboru protestno noto." (Vinko Bizjan) Kostanjevica končno ne bo veš mesto duhovit Kostanjevičam bi radi vedeli* ali bo to Se v tem tisočletju Počasnost, s katero je doslej napredovala "njihova zadeva", namreč ne obeta hitrih premikov Kostanjevica na Krki, 21. aprila - Nekaj nad štirideset prebivalcev Kostanjevice se je udeležilo nocojšnje javne obravnave rešitev, ki jih predlaga novi ureditveni načrt za to najmanjše mesto v Sloveniji. Sloveče ime "Dolenjske Benetke" kaj hitro zbledi ob pogledu na vase se sesipajoče mestece, ki ga zapuščajo obupani mladi ljudje. To je, žal, vtis, ki je prevladal onega lepšega, v katerem so strokovnjaki in avtorji ureditvenega načrta za Kostanjevico predstavili svojo vizijo razvoja tega mesta. (Še ena) javna obravnava dokumentov je sicer le nova stopnja v državno upravnem, planerskem in urbanističnem postopku, žal pa so udeleženci tokratne obravnave izrazili svoje ogorčenje nad dejstvom, da vse skupaj traja že nekaj let, da to ni prvi tak dogovor in mu bo očitno ponovno sledilo usklajevanje. Ljudem pa je zmanjkalo potrpljenja, zagona, volje. Mladi odhajajo, vsi skupaj se zavedajo, da bi lahko že nekaj časa uporabljali relativno ugoden denar, ki ga proračun namenja tudi za take obnove, za razvoj in zagon turizma. Sprašujejo se, zakaj se uskladitve okrog mostu, klavnice, kmetij, obvoznice in še česa vlečejo že nekaj let, in naročili so nam, naj to tudi zapišemo v Naš glas. Doslej da je bil vsega kriv Zavod za spomeniško varstvo, na nocojšnjem razgovoru pa o njem tako rekoč ni bilo slišati niti besede, čeprav so se ga udeležili tudi njegovi predstavniki. Ali to pomeni, da se bo tokrat res premaknilo?! Če se ozremo po vsebini načrta, nam ta pove, da smo njegov dobršen del v Našem glasu že predstavili. Avtobusna postaja bo pri zdravstvenem domu, otok bo obdajal zeleni pas s sprehajalno stezo, prehodi in mostovi (za pešce) bodo povezali vse pomembne dele kostanjeviške-ga otoka in bližnjega stanovanjskega naselja na kopnem. Klopi, ograje, luči javne razsvetljave in vse ostalo bo tipizirano, okusno. Vse bo podrejeno razcvetu ko-stanjeviškega otoka v turistično središče. Pred tem pa bo treba odstraniti odpadne in meteorne vode, ki jih sedaj vozniki izpod koles brizgaja naravnost skozi okna bližnjih stanovanjskih hiš, urediti izpuste iz klavnice in pripraviti njeno preselitev, odstraniti obstoječi dve kmetiji in skladišča prodajaln s kmetijsko opremo ter repromateriali. Gre za zahteven, temeljit in celovit projekt, ki bo terjal ogromno de- narja, časa in energije, zato je razumljiva nestrpnost Kostanje-vičanov, ki se zavedajo, da denarni vlaki nepovratno vozijo mimo njih. Kostanjeviška klavnica je na seznamu dejavnosti, za katere v bodočem turističnem biseru (tako usodo ji namenja načrt) ni prostora. Žal krški Agrokombi-nat trenutno nima denarja za novogradnjo in lahko klavnico le zapre, tako kot to nepreklicno terja odločba veterinarskega inšpektorja. To seveda pomeni, da (zaradi konkurence v sosednjih občinah) tu klavnice nikoli več ne bo. Tudi desetih delovnih mest ne. To je bil argument, ki je prepričal vse zbrane, da dovolijo obnovo klavnice v skladu z išpektorskimi zahtevami in da enotno uredijo njen videz. S tem ukrepom bi njeno življenje na otoku podaljšali za kakih deset let, v tem času pa bo tudi podjetje sposobno za novogradnjo. Kri iz klavnice bodo po tem projektu vozili v cisternah v čistilno napravo, ki bo zbirala tudi kanalizacijske odplake iz vsega mesta. Del teh voda bo (preko Krke) šel skozi klasično čistilno napravo, del pa skozi rastlinsko. Prenoviti bo treba ceste, PTT in električno napeljavo, vodovodni sistem, skratka vse. Jasno je, da bo projekt, ko bo uresničen, enkraten in se bo Kostanjevičanom tudi obrestoval. Le radi bi vedeli, kdaj bo to. (Ika) r Ivanka Kraljic - arhitekt no ve podobe Kostanjevicesazlaga spremembe. NAŠ GLAS 10, 29. aprila 1994 . <^aa^ mm -««k Občni zbor Društva finančnih in računovodskih delavcev v Sevnici "Premetavanje številk še ne daje nove vrednosti in bogastva, kakršnega si želi naša politika," pravi Marija Jazbec, dosedanja predsednica društva, in dodaja: "Novo vrednost lahko ustvarijo ljudje in k temu nas bo prisilil denar, kot je ves svet!"____________ Sevnica, 22. aprila - Sevni-ško društvo deluje že 35 let, a ker so se formalno organizirali šele pet let kasneje, jim slovenska Zveza priznava samo trideseto obletnico. Člani v Sevnici so na nocojšnjem srečanju proslavili kar oba jubileja. Po resnično dolgih letih predanega dela je dosedanji predsednici društva, Mariji Jazbec, uspelo predsednikova-nje preložiti na ramena dosedanjega podpredsednika, Janka Marušiča. Sicer pa so mandat dosedanjega upravnega odbora podaljšali do uveljavitve novega zakona o društvih. V svojem govoru se je Jazbe-čeva zahvalila ustanovnim članom društva, ki so bili takrat še mladi in zagnani in so znali organizirati ter občasno odtrgati ljudi od dela, ki je bilo naporno, utrujajoče in odgovorno. "Ne pozabimo," je opomnila, "vsako reč je takrat bilo treba peš izračunati, preveriti in na roke spisati bilanco. Danes je le nekaj avtomatske obdelave podatkov in robotike, zato naši mladi kolegi nekdanjega dela niti niso prav doživeli. V naši družbi se spremembe finančne in računovodske zakonodaje kar vrstijo, zato je neogibno nenehno dodatno izpopolnjevanje in tega društvo organizira. Žal pa od nenehnih sprememb načina vodenja knjig in izračunavanja pričakujemo bogastvo. Tega ni v številkah, saj njihovo premetavanje ne bo dalo nove vrednosti in bogatenja, ki si ga želi politika. Mi bomo sicer pridno delali in spravljali skupaj bilance tako, kot je treba, a njihova vsebina ni določena z našim izračunom, pač pa s tistim, kar je ustvarjeno drugje. Očitno pa nas bo k temu spoznanju moral postopoma prisiliti denar, tako kot vse druge Zemljane. Imamo pa v naši državi dobre, pridne in poštene delavce, zato bomo tudi to zmogli." Kadrom v tej stroki je namenil nekaj misli tudi gospod Miklavc, predstavnik Zveze društev iz Ljubljane: "Na svojem predlanskem zboru v Postojni smo se sklenili preimenovati v Zvezo ra- čunovodij, finančnikov in revizorjev, saj naše delo sedaj terja višjo izobrazbo, kot jo je nekoč, naši ljudje, organiziranih v 33 društvih, imajo v podjetjih več ugleda, kot so ga imeli nekdanji skromni računovodje." (Ika) Na svojem zboru so se člani društva s spominskimi darili oddolžili ustanovnim članom Društva finančnih in računovodskih delavcev iz Sevnice. Društvo pogosto organizira izlete in gostovanja in njihovi člani so bili (tako Marija Jazbec!) v ljubljanski Operi večkrat kakor marsikateri tistih, ki živi v neposredni bližini te ustanove. Zato so knjige fotografij o lepotah in znamenitostih Slovenije podarili: Francu Ogorevcu, Anici Horjak, Lojzu Motoretu, Reziki Požun, Dušanu Harlandru ter odsotnima Anici Umek in Jožetu Jurečiču. Tajnica društva Silva Maroltje bila očitno vseskozi učinkovita in uspešna, saj je dobila v dar knjigo o slovenskih gorah. Ford Paič Je podpisal generalno sponzorstvo "Ysef kar je dobrega, pade pod Ford," poudarja Slavko Paič iz Krške vasi, saj atletinja Vladka Lopatic ni edina, ki jo on ali Ford v Sloveniji podpirata. Krška vas, 21. aprila - Letna pogodba o sponzorstvu (z možnostjo podaljšanja), ki sta jo danes v Fordovem zastopstvu in srevisu podpisala Slavko Paič in Vladka Lopatic, bo Vladki omogočila nakup specialne atletske opreme (trenirke, sprinterke, copate), dodatne prehrane, ki jo za Vladko pripravlja farmakolog Simon Rudeš iz Kranja (1.500 DEM letno), obiske pri fizioterapev-tu Grubarju v Šentjerneju, priprave in nastope v tujini. Slavko Paič: "Naš cilj je, da pomagamo gospodični Lopati-čevi uresničiti načrte, ker je to edini način, da obetavni športniki pridejo do potrebnih sredstev. Tokrat nismo prvič sponzorji, saj smo lani-bili generalni pokrovitelji krožne avtomobilske dirke Slovenije na letalski stezi v Cerkljah. Veliki avtomobilski koncerni pač ne sponzorirajo samo avtomobilizma. Moja krovna hiša v Ljubljani tako sponzorira Brigito Bukovec. Morda lahko rečemo tako, da vse, kar je dobrega, pade pod Ford!?" Seveda je jasno, da je tako sponzorstvo tudi propagandni prijem, a kljub temu ima lahko neprecenljive koristi za šport. Paičevo zastopstvo pripravlja nove propagandne akcije skupaj Še fotografija ob enem izmed Fordovih lepotcev. Slavko Paič: "Kdo ve, morda se bo pa Vladka res še lahko vozila tudi z našim avtom!" Vladka Lopatic: "V teh časih je sponzorja zares težko najti, zato se Fordovemu zastopniku Paiču še posebej lepo zahvaljujem." z Zavarovalnico Triglav, saj ravno Fordova tvrdka ogromno vlaga v varnost v prometu. Njihova krovna hiša je Summit motors d. d. iz Ljubljane, Paič pa je svojo (dolenjsko) prodajno mrežo razširil na štiri podcentre: v Novem mestu, Trebnjem, Črnomlju in Sevnici. Slednjega so odprli pred kratkim. Letos pričakujejo v Sloveniji prodajo nekaj nad tisoč vozil in od tega 300-500 preko Paiča. Slavko Paič: "Smo ena najbolje opremljenih Fordovih servisnih hiš v Sloveniji, imamo mehanično delavnico, avto-ličarstvo in prodajni salon. Zaposlujemo 11 ljudi. Vsak hip bomo tu poleg začeli graditi nov salon, odprli ga bomo tudi v Novem mestu." Tistega, česar Slavko ni povedal, ni bilo treba povedati: v prijetni okrepčevalnici, kjer lahko vozniki počakajo na pranje ali popravilo svojega avtomobila, znajo pripraviti daleč naokoli najboljši in najlepši capuccino! (Ika) Zlata Butara Iz Društva finančnih In računovodskih delavcev: "MEDSE SMO SPREJELI TUDI DIJAKINJE SREDNJE EKONOMSKE $0LE" V Brežicah se zavedajo, da nekdo mora skrbeti za najbolj nadarjene in pridne šolarje________ Sevnica, 22. aprila - Gospa Zlata Butara je zbor sevniškega Društva finančnih in računovodskih delavcev pozdravila v imenu Brežičanov, ki so ravno odšli na petdnevni izlet v Pariz. Bistvo njenega sporočila pa je v tem, da seje brežiško društvo povezalo s tamkajšnjo srednjo ekonomsko šolo in da so lani nagradili tri najuspešnejše dijakinje. Mentorji so za najuspešnejšo izbrali ravno Sevničanko, Darjo Stopar iz četrtega letnika. Društva bi po njenem mnenju morata redno spremljati najboljše in najbolj ambiciozne šolarje in jim po potrebi tudi nekako pomagati. Sicer pa sodi gospa Zlata v generacijo pionirjev, ki so jim dolgotrajni izleti društva nekako že v breme, zato so Brežičani sklenili organizirati klub upokojencev in vanj vabijo tudi člane iz ostalih dveh posavskih društev, saj so veliko let svoje mladosti porabili za vzajemno spoznavanje in druženje. Terme ta tet Letna termalna riviera je odprta Z 22. aprilom se je v Termah Čatež pričela sezona kopanja na prostem, saj je obiskovalcem na voljo tudi Letna termalna riviera. Lahko se bodo kopali v odprtih bazenih s termalno vodo. Vodne površine dopolnjujejo aquagani, vodna goba, slapovi, vodne drče, vodni tokovi, whirlpooli in masažne šobe. Z odprtjem Letne termalne riviere je gostom na voljo celotna ponudba Term ČAtež. še vedno bo delovala Zimska termalna riviera. Njeni redni obiskovalci vedo, da lahko poleg notranjih bazenov obiščejo še savno in solarij. Kopajo se lahko še v hotelskih zaprtih bazenih, tako v hotelu Zdraviliški dom kot tudi v hotelu Terme, kjer lahko obiščejo savno, solarij, telovadnico, fitness studio ali si privoščijo masažo. Kadrovske štipendije 1994/05 Eden od pokazateljev sedanje ekonomske moči in tehnološke razvitosti posavskega gospodarstva je tudi letošnji razpis kadrovskih štipendij. Medtem ko so posavska podjetja v šolskem letu 1988/89 razpisala neverjetnih 859 štipendij, so jih za šol. leto 1994/ 95 ponudila le 139. Poleg števila je slaba tudi kakovost razpisanih štipendij. Kar 86 % (120) jih je namenjenih za srednje izobraževanje, od tega glavnina za IV. stopnjo zahtevnosti. Prevladujejo poklici v gradbeništvu in tekstilni industriji. Za višješolski in visokošolski študij jih je le 19, od tega polovica za študij ekonomije, število pa je še manjše kot lani. Kadrovsko štipendiranje že nekaj let močno upada v vseh posavskih občinah. Letos je v brežiški občini pet podjetij razpisalo 11 štipendij, v krški občini devet podjetij 75 (največ Pionir - Gradbena operativa) in v sevniški občini 8 podjetij 53 štipendij (skoraj polovico Konfekcija Lisca). Pivnica "Kaj tako obupano stojiš pred gostilno? Nimaš cvenka?" "To že, ampak žejen nisem!" KER tlVLIENIE POTREBUJE VARNOST N|HBi> O)! pBHHJD OBMOČNA ENOTA KRŠKO V prejšnji številki NAŠEGA GLASA smo se sprehodili po zavarovalnih vrstah, rizikih, skratka, predstavili smo obsege kritja, ki so pomembni za morebitnega zavarovanca. Stranka tako lažje razbere, kakšno zavarovanje želi, oziroma ali želi še kritje nevarnosti proti dodatnim rizikom. Zmotno je namreč prepričanje, češ, sklenil sem požarno polico in imam popolno zavarovalno kritje. V primeru poplave ali navadnega izliva vode iz vodovodnih naprav ali kanalizacije ti rizik požarnega zavarovanja enostavno nič ne pomaga, ker je za rizik IZLIVA VODE potrebno plačati dodatno premijo ob sklenitvi zavarovanja. Če želimo zavarovanca ali stranko navaditi na malce poseben zavarovalni jezik, velja predstaviti nekaj pojmov, ki jih naše stranke pogosto mešajo: SKLENITELJ je oseba, ki sklene pogodbo z zavarovalnico. ZAVAROVANEC je oseba, katere premoženjski interes je zavarovan, pri tem sta sklenitelj in zavarovanec ista oseba razen pri zavarovanju na tuj račun. POLICA je listina o zavarovalni pogodbi, ki ima svoj naslovni, tehnični in pobotni del. ZAVAROVALNINA je znesek, ki ga zavarovalnica plača po zavarovalni pogodbi. Ker smo v začetku že predstavili POŽARNO ZAVAROVANJE, velja poudariti, da s tem zavarujemo temeljne nevarnosti požara, eksplozije, strele, viharja, toče, udarca vozila, padec letala in manifestacije ali demonstracije. Če je posebej dogovorjeno in je obračunana dodatna premija, krije zavarovanje uničenje ali poškodovanje zavarovanih stvari zaradi ene ali več dodatnih nevarnosti, kot so: poplava, izliv vode, zemeljski plaz, odtrganje zemljišča, snežni plaz, izliv tekočin (lekaža), samovžig zalog ter izliv žareče mase. ip= zavarovalnica triglav d. d. !T77> NAŠ GLAS 10, 29. aprila 1994 Iz poročila gozdarske inšpekcije Kako zainteresirati lastnike za gojitvena dela v gozdu? Ljudi bo nujno treba seznaniti z določili novega zakona o gozdovih. Denacionalizacija HmetijsHih zemljišč Tudi gozdove grajajo lastnikom Nekateri so zadovoljni, drugi menijo, da so dobili nazaj zanemarjen gozd. Posavje, lani - Na območju brežiške občine imajo precej gozdov v posesti hrvaški državljani. Na njihovih parcelah se pojavljajo nedovoljeni poseki. Za te prekrške je težko kaznovati, kadar gre za kaznivo dejanje uničevanja gozdov. Nepravilnosti so tudi pri prevozu lesa čez državno mejo, saj ministrstvo ni izdalo dodatnih predpisov o tem, čeprav jih je napovedalo. Mlajše gozdove iglavcev močno ogroža snegolom in napad podlubnikov, zato je sanacija nujna, žal pa večina lastnikov ni zainteresirana za gojitvena dela v gozdu. Je pa samovoljna sečnja v gozdovih na območju krške občine v upadanju. Tudi tu je nižinske gozdove, kjer je veliko iglavcev, prizadel snegolom. Če se pojavijo še podlubni- ki, bo treba ukrepati sila hitro, in to bo težko, piše gozdarski inšpektor v poročilu o ugotovitvah svojega dela v lanskem letu. V sevniški občini so pereč problem prav kraje lesa. Gre za državne gozdove na območju Bohorja, ki so v upravljanju Gozdne uprave Senovo. Zaradi nerednega financiranja se pojavljajo težave tudi pri opravljanju varnostnih del. Kljub vsemu pa gozdarski inšpektor, dipl. ing. Tomaž Peček, ugotavlja, da tudi na območju sevniške občine, čeprav zanemarljivo počasi, nedovoljena sečnja v gozdovih upada. Problem v vseh treh občinah Posavja pa je, da večina tistih, ki delajo v gozdovih ali jih imajo v lasti, ne pozna določil novega zakona o gozdovih. Sanacija posledic suše Tudi pomoč Je draga Živinske krme je več, kot si je morejo rejci privoščiti. Krško, 22. aprila - Kot pomoč za odpravljanje posledic lanskoletne suše država prispeva denar za cenejši nakup krmil in semen. Za oškodovance iz občine Krško je bil doslej že nakazan regres za 515 ton ječmena, 517 ton koruze in 90 ton sojinih tropin. Trenutno pa teče razdeljevanje drugega kontingenta koruze po znižani ceni. Odvisno od stopnje prizadetosti (do 50 % oz. nad 50 % pridelka) znaša regres 7 ali 14 %, torej dobijo prizadeti koruzo v razsutem stanju po 11,36 oz. 18,36 tolarjev za kilogram. Koruze in krmnega žita in sojinih tropin je še dosti na voljo in interesenti jih lahko naročijo na sekretariatu za kmetijstvo. Ena od oblik pomoči je tudi regresiranje nakupa vseh vrst semen. Na sekretariatu za kmetijstvo je že zbranih okoli 2000 računov, kar pomeni, da so jih dostavili že skoraj vsi prizadeti iz krške občine. Izplačilo je pred-videno v maju, višina regresa pa bo odvisna od tega, koliko pomoči je oškodovanec že dobil od celotne vsote, ki mu pripada glede na ocenjeno škodo. Vitaminizacija - aktivnost, ki jo vodi Veterinarska postaja Brestanica za zavarovanje osnovne črede plemenske goveje živine, je pri kraju. Zanjo je bilo namenjenih 1.780 tisoč tolarjev. Do poletja naj bi bila zaključena vsa opravila v zvezi s sanacijo posledic suše, pravega zadovoljstva z njo pa že sedaj ni. "Glede izvedbe te akcije je država imela take zahteve, da so povzročile veliko dela v sekretariatu za kmetijstvo - že mesece se ukvarjamo skoraj samo s tem - in prizadetim veliko poti. Pomoči je količinsko dovolj, tudi kakovost je v glavnem ustrezna. Toda krmno žito, ki je na voljo, je kljub regresu zelo drago in si posamezni oškodovanci ne morejo privoščiti pomoči, kolikor bi je potrebovali, ker je ta pomoč predraga," je povedal Rafko Kranjc, referent v sekretariatu za kmetijstvo. Društvo kmečke mladine Zabukovje Izobražujejo se, tekmujejo, plešejo, potujejo... Zabukovje, 6. aprila - Zabukovje je prijeten kraj nad Sevnico, kjer živijo pridni in veseli ljudje. In ker na mladih svet stoji, so tukajšnji prebivalci ponosni na svoj mladi rod. Uspešen je, aktiven in ustvarjalen na mnogih področjih. Na pobudo Kmetijske svetovalne službe oz. mentorice kmečke mladine v Zabukovju, ing. agr. Slavice šušterič, so 6. aprila ustanovili aktiv mladih zadružnikov. V začetku je štel trinajst članov. Mladi so bili polni ambicij ter želja po ustvarjanju, zato so se začeli uspehi njihovega delovanja kazati na vseh področjih. Vendar, če želiš, da skupina mladih ostane skupaj dlje časa, si moraš postaviti trdne temelje. Njihova predsednica Mihaela Jazbec pravi, da je vsak začetek težak. Njihove aktivnosti se med seboj kar prepletajo: pripravljajo strokovne ekskurzije, predavanja (o obrezovanju sadnega drevja in vinskih trt, prehranjevanju domačih živali), imajo plesne vaje, sodelujejo na tekmovanjih tja do državne ravni, udeležujejo se kmečkih iger, pripravljajo nogometne turnirje in sodelujejo še v vsem ostalem, kar organizira Zveza podeželske mladine Slovenije. Bili so tudi na tridnevnem Srečanju treh dežel v Avstriji. Lani so osvojili naslov državnega prvaka, zato so bili letos gostitelji kviz tekmovanja "Mladi in kmetijstvo", pripravljajo praznovanja, kre-sovanja in še kaj. Seveda gre za to velika zasluga ing. Šušteričevi, ki pomaga in svetuje. Njihovo društvo se je leta '92 preimenovalo med prvimi tremi v Sloveniji, danes šteje 37 članov in postalo je uradni soustanovitelj Zveze podeželske mladine, ki so jo registrirali 3. aprila letos v Kranju. (Darja Pacnik) Krško, aprila - Občinski sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in veterino je do 7. decembra lani, ko je potekel zakonski rok za vložitev zahtevkov za denacionalizacijo, prejel skupno 290 zahtevkov. Na tej podlagi je bilo do 1. aprila med drugim de-nacionaliziranih 136 ha gozdov. Za mnenje o vračilu smo zaprosili nekatere izmed lastnikov oziroma dedičev gozdov, ki so že vrnjeni, zaenkrat le v upravljanje, dokler se ne končajo denaciona-lizacijski postopki pred sodiščem. Jože Strgar iz Leskovca: "Vložil sem zahtevek za vrnitev približno 25 ha gozda na Gmajni pri Leskovcu, ki je bil last naše družine. Gozd sem dobil v upravljanje, sodni postopek za prenos lastnine še poteka. Lahko povem, da sem s stanjem zadovoljen. Gozdno gospodarstvo je veliko posekalo, vendar so tudi posadili mladi nasad, ki ga bo treba naprej gojiti. Žal je letošnji snegolom tudi v našem gozdu pustil posledice." Alojz Šinkovec iz Krškega: "Moji družini je vrnjeno 10,5 ha gozda na Gorjancih in 5 ha gozda na Rorah pri Krškem, ki ju je upravljalo GG Brežice. Ti so gozd izkoriščali, ne da bi veliko vlagali vanj. Na Gorjancih je 20 let stara kostanjeva hosta, ki je precej zarasla in bi moral, če bom hotel iz nje kaj imeti, vložiti precej sredstev. Na Rorah je mlad nasad, veliko škode pa so naredili pri izdelavi vodovoda Rore- Narpelj. Seveda bi stanje bilo drugačno, če bi gozdovi ves čas imeli lastnike, ker so ljudje prej stoletja gojili gozdove in so cenili njihove vrednote. Danes se mi ne izplača več vlagati v to, kar sem dobil nazaj." Pri vodenju denacionalizacij-skih postopkov nasploh so se delavci občinskih upravnih organov srečevali z vrsto težav. Podatki o nacionalizaciji so pogosto nepopolni ali celo napačni, razlikujejo se podatki zemljiške knjige in geodetske uprave, kar je oteževalo ugotavljanje obsega, oblike in vrednosti nacionaliziranih nepremičnin. Nepopolni so tudi podatki o prejetih nadomestilnih nepremičninah in odškodninah. Če k temu prištejemo še neustrezne podzakonske predpise, dobimo vsaj približno sliko zapletov, ki spremljajo denacionalizacijske postopke. Vendar se proces nadaljuje in podržavljene nepremičnine dobivajo nazaj svoj prave lastnike. (B.B.) Smo v času prve košnje, ki jo je najbolj racionalno silirati. Za potek siliranja je prva naloga, da ne zamudimo skošnjo. Ostarela trava vsebuje namreč več vlaknine in manj sladkorjev, kar oboje onemogoča uspešno konzerviranje. Hranilna vrednost trave pada izredno hitro od latenja naprej. Če zamudite samo en teden s siliranjem, lahko računate za 5 litrov manjšo prirejo mleka po kravi (iz silaže) na dan! Zato izkoristite prvo ugodno vreme za košnjo travinja in siliranje. Temeljni princip vsakega siliranja je doseči anaerobne razmere (iztisniti zrak), tako ob polnjenju silosa in ves čas do krmljenja. Drugi pomemben faktorje doseči čim hitrejše zakisanje. Na ta način preprečimo delovanje škodljivih mikroorganizmov, ki razgrajujejo sladkorje in aminokisline v manjvredne spojine (maslena kislina, amoniak, ami-ni, C02 ...). Rast škodljivih bakterij pa ni povezana le s kislostjo, temveč tudi z vsebnostjo vode. V bolj vlažni silaži je tako tudi delovanje škodljivih mikroorganizmov intenzivnejše, zato moramo še toliko hitreje doseči zakisanje. Venenje je dober način, da preprečimo delovanje škodljivih mikroorganizmov. Priporočamo siliranje trave, uvele na 30-40 % suhe snovi. Takšna sušina je dosežena, kadar imamo pri zvijanju šopa trave le še občutek vlažnosti med prsti, po stiskanju pa se šop v roki razpusti. Izkuše- ni rejci lahko uspešno silirajo tudi bolj uvelo travo, saj je takšna odlična zimska krma, ob kateri lahko zmanjšamo delež (dražjega!) sena na minimum. Višina odkosa za siliranje naj bo 5-7 cm, da dosežete boljše venenje in manjše onesnaženje z zemljo. Tudi rezanje ugodno vpliva na hitrost zakisanja in mlečnokislin-sko fermentacijo. Pri pobiranju trave z nakladalno prikolico priporočamo rezanje, ki ga posamezne prikolice omogočajo. Rezano travo boste predvsem laže in bolj enakomerno razmetali po silosu, kar je pomembno za iztiskanje zraka med tlačenjem. Ob ugodnem vremenu je siliranje mlade uvele trave gotovo najboljše za večino naših kmetij. Pri tem je pomembno, da dosežemo primerno uvelost (nad 30 % SS) čim prej in čim bolj enakomerno. Odvisno od vremena in bujnosti trave potrebujemo za to dan do dva oz. eno do dve obračanji. Ves čas od košnje, obračanja, zgrabljanja do pobiranja in odvoza v silos je potrebno paziti, da je silirna masa čim manj onesnažena z zemljo. Zemlja je namreč tudi pomemben vir bakterij (klostridijev), ki razgrajujejo hranilne snovi. Pred siliranjem je potrebno temeljito očistiti silos mehanske nesnage in razkužiti stene. Samo siliranje naj poteka tekoče in hitro, ob stalnem poravnavanju mase in tlačenju. Če kopice, ki pade z nakladalne prikolice, ne razmečemo, se rada pojavijo plesniva gnezda v prerezu silosa kot posledica zaostalega zraka. Če moramo siliranje prekiniti za čez noč ali iz kakšnega drugega vzroka, priporočamo, da se pred tem masa temeljito pretlači in pokrije s folijo. Poseben problem na naših kmetijah je ravno tlačenje. V poskusih so ugotovili, da dosežemo zadovoljivo tlačenje šele s stroji, ki imajo maso nad 4500 kg. Naši silosi so ozki, zato je tlačenje z ustrezno težkim strojem dodatno oteženo. Vsekakor pa priporočamo za tlačenje težak traktor, ki ga po možnosti še dodatno obtežite. Pokrivanje silaže mora biti skrbno in temeljito. Priporočamo belo folijo, ki naj bo odporna na delovanje sončnih žarkov. Posebno pozornost moramo posvetiti robovom silosa, kjer naj sega zgornja folija vsaj še 50 cm ob steno. Ob nestalnem vremenu smo včasih prisiljeni silirati manj uvelo travo. V tem primeru je priporočljivo dodajati energijsko krmilo (koruza, pesni rezanci), s katerim zmanjšamo vlago in pospešimo zakisanje. Na tono silir-ne mase enakomerno potrosimo 25 kg fino mlete koruze in 5 kg sladkorja. Dodatek energijskega krmila priporočamo tudi ob siliranju detelj ali travno-deteljnih mešanic z velikim deležem detelj. Pri manj uveli travi je možno izboljšati potek zakisanja z dodajanjem silirnih dodatkov. Tako imenovani FARMLINE sistem uporablja organske kisline (ENSI MAX, ALFAMAX). Poraba pripravka je 3-6 litrov/tono, ki jih moramo čim bolj enakomerno porazdeliti po silirni masi. Ta način se je močno uveljavil na farmah, saj se zmanjša odvisnost od vremena in poenostavi delovni postopek. Za uspešno siliranje z dodatkom organskih kislin je zelo pomembno, da preparat čim bolj enakomerno razporedimo med silimo maso. To lahko dosežemo le s posebnimi dozatorji, ob silažnih kombajnih ali ob pobiranju na nakladalno prikolico, dodatna težava je si-lažni sok, ki prav tako onesnažuje okolje. Sil-AII in Plantanaze sta dodatka, ki vsebujeta zaželjene mlečnokislinske bakterije in encime. Za dobro delovanje teh preparatov je potrebno delno venenje, vendar lahko tudi pod 30 % sušine. Priporočamo ju ob težavnejših pogojih siliranja (slabo vreme, velik delež detelj v silažni masi), čeprav je učinek prisoten tudi pri optimalnih pogojih siliranja, in si je potrebno v vsakem primeru preračunati predvideno izboljšanje silaže ter dodatne stroške, ki pri uporabi silirnih dodatkov nastajajo. Noben silirni dodatek ne more popraviti zamujene košnje ali napak pri siliranju! Pri siliranju ne dodajajte kuhinjske ali živinske soli, ker otežuje zakisanje, ki je potrebno za stabilnost silaže. Kmetijska svetovalna služba Krško Angela Černoga se spominja sestrske šole "Ženske so danes še večje sužnje64 Zdole, 15. aprila - Sedaj 77-letna Angela Černoga se je leta 1931 vpisala v sestrsko šolo v Mali Loki. Najprej je opravila malo maturo (4 razrede OŠ), nato še meščansko šolo. "Dan se je začel ob pol sedmih, ko smo morale k maši. Po maši je bil zajtrk, nato pa pospravljanje sob. Ob osmih se je začel pouk, ki je trajal do 10. ure," opisuje svoj šolski dan Angela. V šoli, ki se je začela 1. novembra in je trajala 10 mesecev, so se naučili marsikaj koristnega, kar danes ne učijo več. 2e učni predmeti, ki so jih imeli, povedo, da je bilo res pestro: vzgojeslovje, gospodinjsko spi-sje, računstvo, gospodinjstvo, zdravstvo, hranoslovje, poljedelstvo, živinoreja, mlekarstvo, čebelarstvo, živinozdravstvo, sadjarstvo, vrtnarstvo, kmetijstvo ter šivanje in krojno risanje. "V šoli nas je bilo 21 gojenk, ki smo bile razdeljene na tri sku- pine. Vsaka skupina je bila za en teden razporejena na različna dela, ki so bila v kuhinji, zunaj ali znotraj. Jaz sem bila najmlajša, stara sem bila 15 let, ostale so bile okoli 20 let. Namen šole je bil, da vzgoji dekleta za zakonsko življenje. Bilo je res lepo, saj smo bili kot družina in nikoli ni manjkalo smeha in veselja," se spominaj Angela. Od učiteljic ji je bila najbolj pri srcu sestra Hedvika Puntar, ki je doma s Trške gore, danes pa živi na Brezju in šteje zavidljivih 97 let. Njen brat Jože Puntar pa je bil vodja Videmskega okteta. Sestro Hedviko je gospa Angela opisala takole: "Bila je prava dama, učila nas je gosposko hoditi, da ne bi takoj opazili, da smo doma s hribov. Ko boste na njivi, pa boste hodile drugače, je govorila. Imela je tudi izreden dar govora in dober nastop. Še vedno jo redno obiskujem in še vedno je zelo bistra ter vitalna." Tudi danes bi bile potrebne takšne šole, meni gospa Angela, da bi se ženske naučile opravljati različna dela in da bi bile čimbolj vsestranske. "Res pa je, da včasih ženskam ni bilo potrebno hoditi v službo, zato takšne šole danes skorajda ne pridejo v po-štev. Ženske so danes še večje sužnje, kot so bile včasih." (B.C.) Angela Černoga ob nedavni razstavi vezenin, kijih je večino naredila Se v šoli. TELSATd.o.o.% AHTfNSKl SISTEMI V CPB 13. 68280 Brestanica (0608) 70-465 NAŠ GLAS 10, 29. aprila 1994 Trni7Tj7i r\ - ^i "\ Počitnice in dopusti VABUENI NA OGLED DOMAČIH ZNAMENITOSTI (I) Bliža se čas šolskih počitnic, dopustov in vsega lepega, česar se človek rad spominja. Nezadržno se torej bliža čas "novodobnega vsakoletnega preseljevanja narodov" z enega konca države na drugi konec ali celo v tujino. Seveda pa je takšno "preseljevanje" vedno odvisno od velikosti družinskega proračuna. Če je proračun večji, je lahko potovanje daljše. Kadar je manjši, je potovanje krajše. Nikoli pa ni proračun tako majhen, da si ne bi bilo mogoče ogledati naravnih in kulturnih spomenikov oz. značilnosti pokrajine, v kateri živimo. Dnevi so vse daljši in tudi vse lepši in narava nas kar vabi na plan. S tem sestavkom bi vas rad opozoril na nekaj lepih izletniških točk v Posavju, ki leži na jugovzhodnem delu naše nove države in ima štiri mesta. Od tega so tri občinska središča in vsa ležijo ob najdaljši slovenski reki - Savi. Imenitne stenske slikarije v Sevnici Ob spodnjem toku Save je najvišje ležeče mesto Sevnica. Leži na obali reke in ima zaradi zavetne lege zelo milo podnebje z obiljem sonca. Tudi sneg zgodaj skopni. Ustanovitev te naselbine pa je baje povezana z bajeslovnimi grškimi junaki Argonav-ti, ki so pod vodstvom Jazona odpluli na ladji Argo iz antične Grčije po zlato runo. Srednjeveška zgodovina Sev- nice je tesno povezana s starim gradom. Ta ima mikavno lego na griču in se dviga nad starim trgom. Grad je prvič izpričan leta 1323, a je gotovo še starejši. Prvotna oblika renesančne trdnjave se je skozi čas preoblikovala v udobno rezidenco z arkadnimi opuščen, a so nekateri redki drevesni primerki še vedno vredni ogleda. Prav tako tudi muzejske zbirke v grajskih prostorih. Zanimiva je gasilska in šolska zbirka. Zgodovinska zbirka prikazuje zgodovino Sevnice skozi čas, v galeriji krasilne POMLAD - freska v okroglem stolpu sevniškega gradu hodniki na dvoriščni strani. Jugozahodni stolp so v 18. stoletju poslikali s freskami. Predstavljajo alegorije štirih letnih časov, ki so tako zelo ustrezale baročnemu plemiškemu okusu, vendar se nikjer drugje pri nas niso ohranile v tako radoživem, baročnem monumentalnem razpoloženju. Sto let kasneje lastniki spremenijo zunanji videz stavbe s tem, ko zasadijo eksotični park na zahodnem pobočju grajskega hriba. Danes je park deloma ŠOLA Ml ŠALA Povečali sme svoj sadovnjak Na naši šoli imamo sadovnjak. Čeprav je že precej velik, se je ravnatelj odločil, da ga bomo še povečali. Za delo je izbral naš razred. Zjutraj smo si razdelili delo. Pet učencev je šlo v rastlinjak, ostali pa smo ostali v sadovnjaku. Prinesli smo si jabolka in začeli z delom. Fantje so najprej potegnili vrvico, v enakomerne razdalje zapičili količke in začeli kopati jame. Dekleta smo medtem preštela jablane in jih razdelila na kupe po vrstah, potem pa smo začele s sajenjem. Delale smo v dvojicah. Šlo nam je kar hitro, zato smo dohitele fante. Lahko bi sedle in počakale, a smo jim raje pomagale. Kmalu je prišel čas za malico. Nabrali smo si novih moči in se zopet "vrgli" na delo. Malo pred koncem smo dobili še kekse in pomaranče. Ko smo končali, smo si ogledali, kakšno delo smo opravili. Posadili smo 350 jablan. Z nami sta ves čas delala hišnik in ravnatelj. Oba sta bila z nami in z našim delom zadovoljna, prav tako pa tudi mi in naša razredničarka, ki je delala v rastlinjaku. To je bila najbrž naša zadnja delovna akcija, zato je bilo prav, da smo se potrudili. Lučka Knez, 8. b OŠ Artiče Krški plesalci v Articah Na naši šoli smo že dolgo pričakovali kulturni dan. Odločili smo se, da ga bomo imeli v petek. Tema dneva je bil ples. Prijaviti smo se morali za enega izmed plesov. Na voljo smo imeli družabne plese (1 .-4. razred in 5.-8.), jazz, step, disco, balet, izrazni ples ter športni ali folklorni ples. Takoj zjutraj, ko smo prišli v šolo, smo se razvrstili po učilnicah. Iz Krškega so prišli člani plesnega kluba in njihov vodja, gospod Vodlan. Bili so pravzaprav učenci, ki že dolgo obiskujejo plesno šolo in imajo že dovolj znanja, da lahko učijo tudi druge. Našo skupino je vodila Romana. Naučili smo se (ali pa ponovili) angleški valček in ča-ča-ča. Ob tem smo zelo uživali, saj je Romana zelo prijazna. Ob zaključku smo se zbrali v dvorani in vsaka skupina je pokazala, kaj se je naučila. Navdušeni smo bili nastopajoči in gledalci. Lučka Knez, 8. b OŠ Artiče Lutke v Posavskem muzeju V petek so v Posavskem muzeju otvorili razstavo lutk. Ob tej priložnosti smo si ogledali lutkovno igrico, ki so jo izvedle to-varišice iz brežiškega vrtca. Igrico sem poznala že prej. Ogledala sem si lahko razstavljene lutke. So mnogih vrst. Najbolj všeč mi je bil Kerempuh. Tudi mi bomo nastopili v petek. Sem namreč članica lutkovnega krožka v Artičah. Saša Peteline, 4. r. OŠ Artiče Matematiki za Vegovo priznanje V sredo je bilo matematično tekmovanje za bronasto Vegovo priznanje. Dosegli smo zadovoljive rezultate. Priznanje smo dobili vsi, ki smo pri reševanju zbrali več kot 50 % točk. Iz petega razreda so to Katarina I., Andreja K., Slavko H., Roman K., Gregor B, in Lina R. Iz šestega razreda Tina L., Janez V., Damjana S., Metka Č. in Igor V. Iz osmega razreda Gorazd Č., Ma- umetnosti pa si lahko ogledate slovenske krasilne elemente in motive umetnika Ivana Razbor-ška. Nadvse imenitno renesančno slikarijo hrani na prvi pogled neugledna stavba, potisnjena na jugovzhodni rob grajskega griča, imenovana Lutrovska klet. Prostor je obokan in členjen s pilastri in v njem se zrcali najčistejši odmev italijanskega renesančnega stenskega slikarstva pri nas. Na obodu slavoloka so naslikane doprsne podobe pametnih in nespametnih devic, v prezbiteriju pa vrsta svetopisemskih oseb in prizorov. Od Lutrovske kleti proti glavnemu trgu nas bo sprva zaustavila župnijska cerkev sv. Miklavža. To je troladijska neoroman-ska stavba iz srede 19. stoletja. Starejša in bolj zanimiva je nedvomno Florjanova cerkev iz leta 1443. Pečat glavnemu trgu daje kamnito kužno znamenje s kipom sv. Martina. V novem delu mesta pa se lahko zaustavimo ob spomeniku, ki je delo kiparja Vladimirja Štovička in je posvečen narodnoosvobodilnemu boju. Škoda bi bilo zapustiti Sevnico, a si ne ogledati dobro ohra-• njeno arheološko najdišče Ajdovski gradeč v 5 kilometrov oddaljenem Vranju. S propadom rimskega cesarstva se je varnost prebivalstva precej zmanjšala. Premaknili so se v višje ležeče in bolj odročne kraje. Lep primer takšnega pribežališča in obenem škofovskega sedeža predstavlja omenjeni Ajdovski gradeč. Restavrirani ostanki cerkve s krstilnico, stanovanjske hiše, obrambnih stolpov in velike antične cisterne, za katero so že raziskovalci v prejšnjem stoletju ugotavljali, da gre za nepresušni vodnjak, in pripadajoče grobišče zunaj obzidane naselbine nam kažejo, kako je romanizira-no prebivalstvo živelo v prelomnem obdobju. Mag. Tomaž Teropšič ŠOLA NI ŠALA tej H. in Tjaša P. Učenci šestega in osmega razreda se bomo udeležili občinskega tekmovanja za srebrno Vegovo priznanje, ki bo v Cerkljah. Tina Lubšina, 6. b OŠ Artiče Izlet v Črnomelj V zbirnem centru Krško obstaja mladinski klub, ki šteje okrog trideset mladincev. Zelo si želimo, da bi se vpisali še v srednje šole, pri čemer nam pomaga socialna delavka gospa Ida Brinovec-Jureša. Z njeno pomočjo smo organizirali dolgo zaželeni izlet ter srečanje z mla- dinci v zbirnem centru Črnomelj. Polni pričakovanja smo z avtobusom prispeli v Črnomelj, kjer so nas dočakali mladinci in ostali begunci tega centra. Bili smo njihovi gostje na kosilu, zatem pa smo jim predstavili naš center s kratkim kulturnim programom, katerega so bili zelo veseli. Po programu smo se mladinci obeh centrov skupaj zabavali, spoznali nove prijatelje, nekateri pa so našli tudi svoje sorodnike. Ob 16. uri smo se odpravili nazaj v Krško. Zelo zadovoljni smo bili, pa tudi žalostni, ker vse kar je lepo, kratko traja. Maja Stanič Zbirni center beguncev, Krško ZCLEP KMETIJSKE VZCOJE ŠOLA V PRAVEM SADOVNJAKU Artiče - Čeprav je v Osnovni šoli Artiče kar šestnajst mladih sadjarjev, imajo kljub temu veliko dela. V dve leti starem šolskem sadovnjaku so to pomlad že marsikaj postorili. Do sedaj so morali jablane, ki jih je 1200, pognojiti z umetnim gnojem, poškropiti proti plesni, škrlupu in plevelu ter obrezati, za kar so prosili za pomoč tudi strokovnjaka. Razobesili so tudi vabe za žuželke, zakopali cisterno, zdaj pa jih čakata veliki nalogi, in sicer gradnja namakalnega sistema in 400 sadik dvajsetih sort jablan, ki jih bo treba posaditi. Izvajajo tudi razne opazovalne naloge, pri čemer jim pomaga in svetuje strokovnjakinja Smi-Ijana Tomše. Skupaj z naravoslovnim krožkom opazujejo razvojne faze drevja, sami pa še merijo temperaturo zraka in količino dežja, ki pade na kvadratni meter. V ta namen imajo dva termometra in dežemer. Po zadnji deževni dobi so bili zelo presenečeni, saj je na kvadratni meter padlo kar 29 litrov vode. V letošnji sezoni k sreči še ni bilo pozebe pa tudi za sneg, ki nas je presenetil, pravijo, da jim ne bo povzročil veliko škode. Melita Bogovič, 8. r. Nov. krožek OŠ Artiče Popravek "Družina, kiju« do sreče" Raka, aprila - V besedilu pod tem naslovom je bilo zapisano tako, kot da je študentka Katarina Ulčnik mentorica celega kulturnega društva, kar pa ne drži. Katarina je le mentorica plesne skupine. Povezovalka programa pa je bila Tanja Šiško. Za napaki se opravičujemo. Maši sodelavci v Bel ogni Sprehod po Bolognskem knjižnem sejmu Bologna, 7.-10. aprila - Že 31. leto je bil mednarodni sejem knjig za otroke in mladino. Letos je 1700 založnikov iz 53 držav predstavilo svoja najnovejša knjižna dela v izvirnem jeziku. Sejem si je ogledal tudi knjižničar Oš Jurija Dalmatina Krško, Drago Pirman. Po 6-urni vožnji z avtobusom si je ogledal najnovejše knjige, ki so namenjene otrokom in mladini. Slovenijo so na sejmu predstavljale tri založniške hiše, in sicer DZS, Mladinska knjiga in Cankarjeva založba. Udeležbo na sejmu sta mu finančno omogočila Občinska zveza prijateljev mladine Krško in knjigarna Opus. Namen obiska je bil spoznati čim več izvirnih knjig in navezati stike s predstavniki tujih založb. G. Pirman poudarja, da je vsakemu v veselje prijeti v roke knjigo, ki je izšla v deželi, kjer je bila napisana. Tako bralcu sbudi zanimanje za splošno kulturo drugih, mogoče tudi manj znanih narodov. Tujci so pokazali precejšnje zanimanje za tako malo deželo kot je Slovenija. Slovenija ni samo mala, ampak tudi sorazmeroma mlada država, ki meji med balkanskim breznom in Evropo. Naši knjižnici so podarili nekaj več kot 100 knjig. Več kot polovico nam jih je podaril g. Iztok Bartel, Slovenec, ki v ZDA predstavlja založbo Publications International. Njemu dolgujemo tudi posebno zahvalo, saj nam vsako leto podari veliko knjig. Slovenija je za tujino vse bolj zanimiva država, saj se predstavlja tako na literarnem kot na drugem področju v vse boljši luči. (Lidija Vučanjk) Ucbenih stabilnega življenja Knjiga, ki vam kaže pot do sebe in do drugih Brežice, 19. aprila - V prostorih brežiške knjižnice so predstavili knjigo "Učbenik stabilnega življenja" avtorjev Primoža Škoberneta in Tomaža Flajsa; slednji se je predstavitve tudi osebno udeležil. "Avtorji te knjige so vsi najini sodelavci, ki poučujejo na šoli zdravega življenja. Knjigo smo napisali z željo, da bi bila dovolj poučna in brana, kajti ljudje se v sedanjem času velikih obremenitev pozabimo poglobiti vase. Svet okoli sebe dokaj dobro obvladujemo, sebe pa bolj slabo. Zato se moramo najprej odpreti sebi, s tem pa tudi soljudem," je v uvodu o knjigi povedal Tomaž Flajs. Učbenik je sestavljen iz treh delov. Prvi del, Pogovori ob izklopljenem televizorju, na pogovorni način obravnava teme o pomenu pozornosti za stabilno življenje. Kako zgladiti notranje napetosti z meditacijo? Razlika med meditacijo, avtosugestivni-mi metodami in molitvijo. Kaj je skrito v podzavesti in kakšne so moči nadzavesti? Zakaj izgubimo nadzor nad seboj in se razjezimo? Kako lahko to preprečimo? ... Z vajami, ki so opisane v tem delu, boste marsikaj od tega lahko poskusili tudi sami. Drugi del je slovar, ki vas bo seznanil s samim seboj. Že veste, kaj je človekov duhovni jaz? V čem se razlikuje intuicija od slutnje? Od kod izvira notranja življenjska energija? Petindvajset izčrpno opisanih gesel vam bo približalo človekovo duševno in duhovno zgradbo, razloge za notranjo nestabilnost in modrost stabilnega življenja. Tretji del knjige na kratko predstavi program Šole stabilnega življenja, ki je bila ustanovljena z namenom izboljšati kvalitete zdravja (fizičnega in duševnega), prebuditi kreativnost in lasten smisel človekovega življenja. Učbenik stabilnega življenja spada med knjige, namenjene osebni rasti in samoizpoljnjeva-nju, kajti knjiga izhaja iz prakse in je namenjena praktični uporabi. Veljalo bi jo prebrati. (Galex) Sad dopolnilnega dela Anglristi brežiške gimnazije na odru Brežice - Dveletno delo Američanke Sue Brems, ki sicer začasno živi v Krškem ter občasno vodi konverzacijo angleškega jezika na brežiški gimnaziji, je rodilo nepričakovane sadove. Skupina dvajsetih dijakov II. in III. letnika, ki so svoj prosti čas izrabili za koristno druženje, je pripravila za učence in profesorje dve igri enodejanki, "Fit to Be Taid" in "The Čase of the Missing Masterpiece. S slednjo so se predstavili tudi na letošnji Gimnaziadi v Mariboru, ki je bila od 7. do 9. aprila. Dijaki so ob suverenem znanju angleškega jezika pokazali tudi igralski talent, za kar velja posebej pohvaliti Anjo Rostohar in Jernejo Tasič. (R. Z.) The Čase of the Missing Masterpiece (Foto: Damjana Krošelj) 8 - 717!171 NAŠ GLAS 10, 29. aprila 1994 Končnica f f. S«. - rzfiotf V finalu AFP Dobova in Sevnica Leskovec, Radeče, 20. aprila - V zadnjem polfinalnem srečanju končnice v II. slovenski rokometni ligi sta imeli ekipi AFP Dobova in Sevnice več sreče od svojih tekmecev, RK Krško in RK Pomurka. Zmagovalni moštvi se bosta v finalu potegovali za vstop v I. ligo. Krško-AFP Dobova 17:19 (H:lO) V leskovški športni dvorani sta se pred 638 gledalci pomerili ekipi Krškega in AFP Dobova v tretji, odločilni tekmi polfinala za vstop v I. slovensko rokometno ligo. V prvem delu je bila igra enakovredna, ekipi sta se izmenjavali v vodstvu, tako da so šli Krčani na odmor z zadetkom prednosti (11:10). V začetku drugega dela je krškim igralcem močno popustila koncentracija in po več zaporednih napakah so Dobovčani povedli s štirimi zadetki prednosti (12:16). Ko je že vse kazalo, da je odpor Krčanov strt, so se ti spet zbrali in se približali gostom na en sam zadetek. Zaključek tekme je potekal v napakah obeh ekip, vendar je Dobovi uspelo tri minute pred koncem doseči še 19. zadetek in razliko dveh zadetkov ohraniti do konca srečanja. Prva evropska medalja za slovenski karate Steber karate reprezentance iz Posavja Del dobovske rokometne ekipe po tekmi v Leskovcu (Foto: J. Arh) Veselja dobovskih igralcev in navijačev ni bilo konca, saj so po tej pomembni zmagi spet na pragu uvrstitve v I. slovensko rokometno ligo. Poraz je hud udarec za ekipo Krškega, saj je večji del prvenstva vodila v ligi in osvojila tudi 1. mesto. Pokazalo pa se je, da so slabe možnosti priprav na spomladanski del prvenstva v veliki meri botrovale slabšim igram tako v rednem delu prvenstva kot v polfinalu z ekipo AFP Dobova. Še beseda o gledalcih. Na tem srečanju je bil obisk rekorden, toliko gledalcev na rokometni tekmi v Leskovcu še ni bilo. Z veseljem lahko spet pohvalimo tako dobovske kot krške navijače, ki so športno spodbujali svoji ekipi in veliko prispevali, da je ta derbi potekal v pravem "fair playu". Seveda pa so bili krški navijači na koncu razočarani, menili so, da sta sodnika oškodovala ekipo Krškega. Na koncu pa so tudi športno priznali, da so domači igralci naredili preveč napak, da bi lahko premagali tokrat odlično pripravljeno ekipo AFP Dobova na čelu s trenerjem Dušanom Kokaljem. Krško: Božič, Keše 2, Bernardič, Iskra, Urbane M., Šiško, Martin-čič 4, Novak 2, Urbanč D. 5, Kukavica 1, Imperl, Vrtovšek 3. AFP Dobova: Mareda, Djapo 2, Voglar 2, Mijačinovič 5, Kekič, Ogorelc, Žibert, Kranjc 3, Jurkas, Pavkovič 1, Kuhar, Glaser 6. Sevnica - Pomurka Dobovčane torej čaka v finalu ekipa Sevnice. Prednost je na strani Sevnice, saj se v primeru neodločenega rezultata po dveh tekmah tretja igra na igrišču Sevnice. Vprašanje pa je, ali je to sploh prednost, saj so Dobovčani premagali Krčane tudi na njihovem igrišču. (Jože Arh, Š.M.) Sevnica - Pomurka 18 : 27 V Radečah je po izredno dramatičnem finišu po dveh podaljških zasluženo zmagala domača, sevniška ekipa z rezultatom 28:27. Začetek srečanja ni obetal kaj dosti mladi ekipi trenerja Tislja. Izkušeni gostje so s počasno in preudarno igro v napadu ter čvrsto igro v obrambi ves prvi polčas vodili s prednostjo enega ali dveh golov. Prvi polčas se je končal z izidom 9:8 za Pomurko. Takoj v nadaljevanju pa so si domači igralci ob veliki podpori mnogoštevilnih navijačev in ljubiteljev rokometa priigrali nekaj zadetkov prednosti. V 54. minuti je bil rezultat 19:15, gostje pa so tik pred koncem izenačili na 20:20. Izid je bil po prvem 5-minutnem podaljšku znova neodločen. Enako je kazalo tudi v drugem podaljšku, takrat pa je Sevničan Lupše lepo preigral obrambo gostov in ti so ga zaustavili z očitnim prekrškom v šestmetrskem prostoru. Sodnika sta 2 sekundi pred koncem dosodila sedemmetrovko in Simončič jo je uspešno izvedel. To je pomenilo zmago in veselju sevniških igralcev so se na igrišču pridružili številni navijači. V ekipi Sevnice lahko pohvalimo prav vse igralce, ki so nastopili. Posebno pohvalo pa si zaslužijo tudi številni gledalci in navijaška skupina RK Sevnica z imenom "Yunajted Drinkers". Za Sevnico so nastopili: vratarja Godec in Možic ter igralci Sedej, Rak, Šunta 4, Rantah 5, Plazar, Gabrič, Jug 3, Vesligaj 7, Lupše 3 in Simončič 6 zadetkov. (J. Arti, Š.M.) Kegljaški klub Krško vabi na ogled mednarodne tekme kegljaških reprezentanc Slovenije in Hrvaške Tekmovanje bo na kegljišču hotela Sremič 30. aprila od 10. ure dalje in 1. maja od 8. ure dalje. Svečana otvoritev bo v soboto, 30. aprila ob 13. uri, tudi na kegljišču. V Posavju in Zasavju imamo kar nekaj mladih karateistov, ki so z reprezentančnimi nastopi uspešno zaključili minuli tekmovalni ciklus. Priprave že tečejo dalje, saj jih čaka nekaj mednarodnih nastopov, v juniju tudi nastop na evropskem klubskem prvenstvu, nato pa obsežni poletni treningi ter državno prvenstvo na jesen. Vsekakor pa ne moremo mimo odzivnih letošnjih uspehov. Evropsko mladinsko prvenstvo v karateju, ki je potekalo v Madridu, je potrdilo pravilno usmeritev reprezentančne selekcije, ki jo skoraj eno leto vodi bivši prvak in sedanji reprezentančni trener Ljubo Javoršek. Ta je ob prevzemu krmila izbral ekipo obetavnih tekmovalcev, za katere je pripravil triletni program dela, ki bi naj popeljal slovenske karateiste iz povprečja proti evropskemu vrhu. Po odličnem nastopu na Svetovnem pokalu na Madžarskem lani pa je bilo uradno evropsko prvenstvo še toliko trši oreh. V slovenski mladinski reprezentanci, katere jedro so tvorili Marko Kostič, Iztok Štaus, Aleš Čehič, Sebastjan Javoršek, so pomembno vlogo odigrali tudi tekmovalci z našega konca: Smiljan Hriberšek s Senovega, ki sicer nastopa za Sevnico, Kristijan Kajtna iz Brežic in David Kranjc iz Trbovelj. Po poškodbi Javorška mlajšega in slabi formi Čehiča pa so celotno breme ekipnega nastopa nosili kapetan ekipe Štaus, Kajtna, Kostič, Kranjc in Hriberšek in tudi sicer jih je selektor hranil le za nastop v ekipnem delu prvenstva, tako da v posamičnem delu (razen Štausa) člani ekipe sploh niso nastopili. Žreb naši ekipi ni bil najbolj naklonjen, saj so se že v prvem kolu srečali s absolutnimi favoriti, domačini Španci. Toda Španci, ki so velesila tudi v svetovnem merilu, so proti našim fantom morali uporabiti vso svojo moč, spretnost in znanje, da so premagali slovensko ekipo. Našim so res manjkale izkušnje s takšnih tekmovanj in kanček spretnosti, zato pa so se izredno zagrizeno spopadli v re-pasažnih bojih. Naslednji tekmec - ekipa iz Nizozemske je Slovenska mladinska reprezentanca v karateju na evropskem prvenstvu v Madridu (od leve): Smiljan Hriberšek (Sevnica), David Kranjc (TIKA Trbovlje), Kristjan Kajtna (Brežice), Marko Kostič (Škofja Loka) in Iztok Štaus, kapetan ekipe, kije tudi osvojil bronasto medaljo v bojih posamično (poltežka kategorija). (Slika: JUKIČPROFOTO) dosegla dve zumagi (od petih bojev), prav tako pa tudi naši, tako da je odločal zadnji boj Smiljana Hriberška. Ta je v zadnjih sekundah popolnoma presenetil nevarnega Nizozemca z odličnim udarcem z nogo (ma-vaši-geri), za kar je dobil še dve točki. Ravno ta prednost zadnjih dveh točk pa je bila odločilna za tesno, a dokončno zmago nad Nizozemci. Preboj do medalje je našim zaustavil poraz proti ekipi Italije, ki je bila bolj izkušena, tako da so na koncu medalje osvojili "dobri znanci" naših fantov: prvo mesto so osvojili Španci (ti so v finalu premagali tudi drugo velesilo - Francoze, in to kar z rezultatom 5:0!), drugi so bili Francozi, tretje mesto so si delili Italijani in Angleži, slovenska ekipa (z več kot polovico tekmovalcev iz Posavja in Zasavja) pa se je v svojem prvem nastopu uvrstila na 7. mesto med 24 ekipami. Fantje z našega konca: Kristjan Kajtna, Smiljan Hriberšek in David Kranjc so si tako potrdili in tudi za naprej zagotovili reprezentančni status ter udeležbo na novih mednarodnih tekmovanjih. Vrhunski rezultati v evropskem merilu pa so v načrtu za prihodnjo sezono! (Veljko Jukič) STRELJANJE Vladha Lopatic: Moj letošnji cilj je nastop na EP ploni,r Boštjan Arh prvak med mladinci Brežice, aprila - Državno prvakinjo v mnogoboju in skoku v daljavo Vladko Lopatic smo poiskali - kje drugje kot na atletskih površinah Sokolskega stadiona v Brežicah. Vladka, kako ocenjujete preteklo dvoransko atletsko sezono? Menim, da je bila zelo uspešna. Na mednarodnem atletskem mitingu v Budimpešti sem dosegla absolutni državni rekord v peteroboju, februarja pa sem v Muenchnu skočila 6,35 m v daljavo, kar je tudi nov absolutni državni rekord. Na dvoranskem EP marca letos sem z rezultatom 6,18 v skoku v daljavo bila 15. v Evropi. Sezona na prostem se začenja. Čakajo vas prvi nastopi? Da, že 22. aprila nastopam na otvoritvenem mitingu v Velenju, potem sledijo 10-dnevne reprezentančne priprave. 15. maja me čaka zelo močan miting v italijanski Brescii. Kakšne cilje ste si skupaj z trenerjem zastavili v tej sezoni? Avgusta je na Finskem evropsko prvenstvo. Naš cilj je doseči kvalifikacijske norme za EP v Helsinkih. Norma za skok v daljavo je 6,5 m, v mnogoboju pa 5.850 točk. Menim, da je to zame dosegljivo. Kako poteka delovni teden vrhunskega atleta? V atletiki sem že 12 let. Atleti- ka zahteva celoletno delo, pozimi največ za pridobivanje moči, spomladi pa za vzdržljivost in tehniko. Treniram ob ponedeljkih, sredah in petkih dvakrat na dan, ob torkih, sobotah in nedeljah pa enkrat na dan. Ob četrtkih sem prosta. < Pogoji za razvoj atletike v Brežicah niso najboljši. Kljub temu AK Brežice dosega dobre rezultate. Ja, kljub slabim pogojem smo veliko naredili. Pri tem moram omeniti, da imamo v naših vrstah dva nacionalna trenerja, Omerza in Ogorevca, in še vrsto entuziastov. Zelo kvalitetno je delo s skakalci s palico, metalci kladiva, sprinterji in mnogobojci. Jaz osebno sem zelo hvaležna svojemu sponzorju, podjetju Ford Paič iz Krške vasi, ki mi veliko pomaga pri nabavi opreme, financiranju priprav in prehrani. Omeniti moram še farma-kologa Simona Rudeša fiziote-rapevta Franca Grubarja in seveda mojega trenerja Omerza. Vladka, do kdaj še na atletskih stezah? Letos končujem fakulteto.za šport. Študij in atletika gresta lahko skupaj. Od atletike se ne da živeti. Načrtujem, da se bom po olimpiadi leta '96 v Ameriki dokončno poslovila od atletike. Če mi seveda športne poškodbe ne bodo preprečile nastopanja že prej. (Pilip) Peter Fridl (Kruno Brežice) z izenačenim državnim rekordom prvi pri pionirjih Ljubljana, 23.-24. aprila - Na državnem prvenstvu v streljanju s serijsko zračno puško za pionirje in mladince je velik uspeh dosegel Brežičan Peter Fridl, ki je osvoji naslov in izenačil državni rekord. Presenetila je tudi ekipa Kruno Brežice s četrtim mestom. Leskovški pionirji tokrat niso dosegli pričakovanih rezultatov, saj je bil prvi favorit tekme Boštjan Arh šele sedmi. Zadovoljili so predvsem mlajši člani ekipe (letnik 1982), ki so v konkurenci petnajstletnikov dosegli odlične rezultate in uvrstitve (Arh, Zorko, Zorko). Kar Boštjanu Arhu ni uspelo pri pionirjih, je popravil v mladinski konkurenci, ko je de-klasiral najboljše slovenske mladince in s prednostjo 5 krogov osvojil naslov državnega prvaka. Mladinska ekipa Leskovca je bila tretja. Mladinke pa so po zanesljivem drugem mestu po dveh strelkah imele smolo, saj je tretji strelki Urški Arh počila vzmet na puški in je tako ekipa zasedla 4. mesto. Rezultati - pionirji ekipno: 1. Tabor Jezica 547, 2. Ml Pomurka 538, 3. SOP Novoline 531, 4. Kruno Brežice 522; posamezno: 1. Peter Fridl (Kruno) 186, 7. Boštjan Arh (SOP Novoline) 181, 10. Zorko Andrej 180 itd. (139 tekmovalcev); pionirke: 15. Špela Arh 171 (50 tekmovalk); mladinci ekipno: 1. T. Jezica 978, 2. Kovinar Ormož 959, 3. SOP Novoline 954, posamično: 1. Boštjan Arh 356, 7. Župane 335; mladinke ekipno: 1. T. Jezica 962, 2. FLV 950, 3. Kopačevina 914,4. SOP Novoline 910, posamezno: 7. T. Grabnar 325, 11. Urška Smolej 305 itd. (J. Arh) Finale rokometne končnice Sevnica - AFP Pobova 19:14 Radeče - V prvi finalni tekmi končnice so Sevničani izgubili srečanje z AFP Dobova z izidom 24:19 (polčas 12:9 za Sevnico). Pred nabito polno dvorano v Radečah so domači začeli odlično in prvi polčas končali s tremi zadetki prednosti. A v prvih petnajstih minutah drugega dela so dosegli le en zadetek, gostje pa kar šest. Sevničani niso izkoristili več zrelih priložnosti za dosego gola, z nekaj čudnimi odločitvami pa sta jih spravila iz tira slaba sodnika iz Ljubljane. V končnici tekme je trener poizkusil še s presingom po celem igrišču, vendar so izkušeni gostje znali obdržati prednost in so na koncu zanesljivo zmagali. Pri Sevnici se je poznala odsotnost enega najboljših igralcev, Primoža Juga, ki se je poškodoval na zadnji tekmi s Pomurko. Nastopili so: vratarja Godec in Možic ter igralci Rak 2, Šunta 3, Sedej, Rantah 5, Plazar, Gabrič, Sirk, Vesligaj 2, Lupše 3 in Simončič 4. (š.M.) HOdONET Starejši zmagali« mlajši neodločeno Krško, 23. aprila - V 10. krogu nogometnega prvenstva v MNZ Celje, v skupini B, so mladi krški nogometaši gostili ekipe NK Steklarja iz Rogaške Slatine. To je bil derbi v obeh kategorijah, saj se Krčani, tako kot Rogačani borijo za drugo mesto in uvrstitev na finalni turnir MNZ. Prvo mesto je najbrž že oddano Rudarju iz Velenja. Mlajši pionirji: NK Krško - NK Steklar 1:1 (1:0) Z lepo in kakovostno tekmo so si najmlajši Krčani zaslužili več kot le eno točko, saj sta samo sreča in neučinkovitost gomačih goste rečila poraza. Z golom Šetinca (prosti strel), so Krčani povedli in pri tem rezultatu zapravili nekaj izrednih priložnosti za gol, kar se jim je maščevalo, ko so gostje nekaj minut pred koncem tekme izenačili in odnesli točko v Rogaško Slatino. Starejši pionirji: NK Krško - NK Steklar 3:2 (2:1) Tisto, kar ni uspelo mlajšim, je uspelo starejšim krškim pionirjem. Zasluženo so premagali velikega nasprotnika. Že v začetku tekme so Krčani povedli z 2 : 0, z goloma Mlakarja. In ko je bilo pričakovati pravo katastrofo gostov, so se Krčani zaustavili, gostje pa so njihovo pasivno igro kaznovali z lepim golom in zmanjšali rezultat na 2:1. S tem rezultatom so pričakali polčas. V drugem polčasu so domači z golom Zorka, iz upravičeno dosojene enajstmetrovke, potrdili zmago. V samem finišu je gostom uspelo le še zmanjšati razliko na 3:2. (Pilip) $AH Krčani tretji na državnem prvenstvu Radgona, 16. aprila - V Radgoni je bilo 3. državno prvenstvo za dečke do 11 let! Nastopilo je 19 ekip, ki so odigrale sedem kol po švicarskem sistemu. Za ekipo Krškega so odlično nastopili naslednji učenci: Gorazd Novak, Tomaž Tomažin, Gašper Arh, Boris Golob in Sašo Župevc. 1. mesto: Stari trg ob Kolpi 12 t., 2. Poljčane 11,3. Krško 10, 4. Vrhnika 8. (B.C.) Ekipno državno prvenstvo za dečke do 15 let Vrhnika, 9. aprila - Na Vrhniki je bilo tretje ekipno državno prvenstvo za fante do 15 let. V finale se je uvrstilo deset najboljših ekip iz vse Slovenije. Ekipe so igrale devet kol. Za Krško ekipo so nastopili naslednji učenci: Tomaž Tomažin, Mario Vilic, Mirsad Mu-jakič, Razija Ahmatovič, Gašper Arh, Sašo Župevc. 1. mesto: Kranj 17 t., 2. Vrhnika 14, 3. Stari trg ob Kolpi 13, krška ekipa je zasedla 9. mesto. (B.C.) Deklice iz Starega trga premočno zmagale Krško, 24. aprila - V OŠ Jurija Dalmatina je bilo v soboto državno ekipno prvenstvo za deklice do 11 leta. Nastopilo je 17 ekip, od tega tri iz Posavja. Po sedmih kolih so slavile učenke iz Starega trga ob Kolpi, ki so oddale eno samo šahovsko točko, in sicer drugouvrščeni ekipi iz Gorišnice. Vrstni red: 1. Stari trg ob Kolpi 14 meč in 27 šahovskih točk, 2. Gorišnica 12 (19.5), 3. Šoštanj 9 (16). Od naših je bila najboljša ekipa Sevnice s 6 (12.5) točkami, ekipi Krškega in Leskovca pa sta zasedli zadnji dve mesti. ŠK Triglav se zahvaljuje vsem sponzorjem, ki so prvenstvo omogočili: Zavarovalnici Triglav, OŠ Jurija Dalmatina, Društvu prijateljev mladine ter podjetju Marton d.o.o., za pomoč pri organizaciji pa tudi ge. Vidi Ban ter ravnateljici Nini Glas - Smodič in podravnatelju Jožetu Banu. (B.C.) 1. turnir Optimizma Tratarju, Hestrovic drugi Naklo, 24. aprila - V Naklem pri Kranju je bil tretji turnir za veliko nagrado Optimizma. Po devetih kolih je bilo stanje med 90 nastopajočimi naslednje: 1. Marko Tratar 7.5, 2. Zvonko Meštrovič 7.5, 3. Leon Mazi 7.0 Ostali člani ŠK Triglav so nastopili takole: Igor žitnik 6.0, Marjan Božič 5.5, Tomaž Žnideršič 5.0, obenem pa je osvojil še posebno nagrado kot najboljši igralec z ratingom do 2000. (B.C.) KROI Prometna nezgoda s požarom ^m Log, 22. aprila - Na cesti Krško Sevnica, med Lomnim in Impoljco se je pripetila prometna nesreča, ko je voznik osebnega avtomobila pripeljal iz smeri Sevnice in, zaradi utrujenosti, zavil na levi vozni pas. Zapeljal je pod nasproti prihajajoči tovornjak in ta se je takoj vžgal. O posledicah, škodi in ostalem ne moremo poročati, ker vemo samo tisto, kar smo uspeli izbrskati na kraju dogodka, uradnega poročila pa še ni. Kot kaže fotografija, je tovornjak krepko uničen, zgorel mu je prednji del, medtem, ko je na osebnem avtomobilu zgorela samo armaturna plošča. Posredovali sta PGE iz Krškega in GD Sevnica, cesta pa je bila najprej zaprta dobro uro zaradi intervencije, nato pa še ob premiku ostankov tovornjaka na primernejši kraj. (Ika) Obesil se je, ko Je našel ieno mrtve Mladoletna otroka je vzela v varstvo rejniška družina. Sevnica, 18. aprila - Ko je 38-letni B.J. iz Drušč pri Tržišču ob pol treh prišel iz službe, je svojo 32-letno izvenzakonsko partnerico J. Štamcerjevo našel mrtvo v domači hiši. Ko je videl, da ji ne more več pomagati, je še sebi vzel življenje. Otroka, stara šest in dvanajst let, sta ostala sama in skrb zanju je prevzela rejniška družina. Zjutraj tistega dne je B. M. odšel v službo v Sevnico, otroka pa v šolo. J. Štamcerjeva je ostala sama doma in verjetno ji je postalo slabo. Verjetno je skušala priti do postelje, vendar je obležala na tleh in tam umrla. Ko jo je B. M. po vrnitvi domov našel ležati na tleh, jo je skušal oživiti z umetnim dihanjem, a je spoznal, da je SPEED1 Omerzel uspel, Lekše rezerva Krško, 24. aprila - Minulo nedeljo ja na stadionu Matije Gubca bila kvalifikacijska dirka za svetovno prvenstvo v speedweyu. Po lepem in sončnem vremenu se je na krškem stadionu zbralo okrog 6.000 gledalcev,,ki so uživali v zanimivih in razburljivih vožnjah speedweyskih mojstrov iz osmih držav: Madžarske, Italije, Slovaške, Češke, Avstrije, Francije, Ukrajine in Slovenije. Številna publika je posebej pozdravljala in spodbujala domača reprezentanta, Omerze-la in Lekšeta. Naša predstavnika sta obetavno začela in pridno sta nabirala točke. V 6. vožnji je Lekše dosegel edino slovensko zmago, Omerzel pa, s svojo standardno vožnjo sicer ni zmagal niti enkrat, pa tudi brez točk ni nikoli ostal. Je pa obvaroval svoje mesto med osmimi prvouvrščenimi, kar ga bo popeljalo v drugi krog kvalifikacij. Ko pa smo pričakovali da si bo tudi Lekše v zadnjem nastopu zagotovil mesto med osmimi, je ta imel smolo. V trenutku, ko se je v zelo močni skupini boril za prvo mesto, je padel - na srečo brez posledic. Zaradi tega padca je bil diskvalificiran in je ostal brez možnosti za uvrstitev med 8 najboljših. Za tolažbo mu ostaja, da bo 8. maja, kot prva rezerva potoval na drugi krog v Marmandej (Francija). ¦^-¦¦¦m^'-^-:: Končni vrstni red: 1. Tihanv (Madžarska) 14 točk, 2. Maida (Italija) 12, 3. Roth (Madžarska) 12, 4. Forgač (Slovaška) 12, 5. Holup (Češka) 11,6. Selb (Avstrija) 10, 7. Schatzer (Avstrija) 9, 8. Omerzel 9 in 9. Lekše 8 (oba Slovenija). Uvrstitev od drugega do četrtega mesta do določili z dodatno vožnjo. (Pilip) Posavski alptnistiii Mub Letos spet v stene doma in čez mejo Krško - Po enem letu obstoja Posavskega alpinističnega kluba so njegovi člani z veseljem ugotovili, da jim je v tem času uspelo uresničiti vse cilje, zastavljene ob ustanovitvi. Mednje sodi tudi ureditev umetne plezalne stene v telovadnici brestaniške osemletke. Veliko pozornosti so namenili izobraževanju članov, na republiški alpinistični tečaj so poslali dve svoji članici, dva športna plezalca pa sta se udeležila inštruktorskega tečaja. Aprila so končali alpinistično šolo, sedem članov kluba pa je opravilo izpit za pripravnike. Ves čas so člani kluba tudi obiskovali stene in vrhove v naših in tujih gorah. Letos nameravajo organizirati skupno turo v italijanski alpinistični center Arco, obiskali bodo Centralne Alpe in najvišje avstrijske vrhove. Z njih se bodo skušali spustiti na smučeh. Največ časa pa nameravajo posvetiti plezanju po domačih zahtevnih in vendar lepih smereh. Člani se bodo udeleževali tekmovanj za državno prvenstvo v športnem plezanju, še naprej pa nameravajo, kot doslej, sodelovati tudi z Alpinističnim odsekom iz Novega mesta. Za mlade pa imajo v načrtu, kot smo že poročali, plezalni krožek ter začetni in nadaljevalni tečaj na brestaniški steni. (PAK) NAMIZNI TENIS Krčani so končali ligo Krško, 22. aprila - V zadnjem krogu MRNTZ lige Ljubljana so mladi namiznotenissrji NTK NE Krško gostili ekipo NTK Preserje in izgubili z rezultatom 3:11. Poudariti je treba, da so Preserje, ob Olimpiji, najboljša ekipa te lige, in pomlajeni Krčani niso imeli možnosti. Točke za domače sta dosegla Krulc 2 in par Krulc - Kožic. Izmed petnajstih klubov, ki so tekmovali v MRNTZ ligi, so se Krčani uvrstili v zgornji del razpredelnice. To je, glede na zelo močno konkurenco, velik uspeh, saj v ligi nastopajo v glavnem klubi iz Ljubljane in njenega okolja, kjer namizni tenis ima kvaliteto in tradicijo. Trenerjem Kočevarju in Gorišku je uspelo sestaviti zelo mlado in talentirano generacijo krških namiznotenisarjev, za katere bomo v prihodnosti zagotovo še slišali. Trdo delo trenerjev in igralcev daje že prve sadove. Minulo soboto so na preglednem tekmovanju ŠŠD v Mengešu uspešno zastopala krške barve: Krčana Turk in Rostohar v kategoriji 3-4 razred, ter Martinovič v kategoriji 5-6 razred. Turk se je uvrstil med 8 najboljših, Rostohar pa med 16. (Pilip) KRONIKA prepozno. O dogodku je obvestil soseda, ki ga je srečal na dvorišču. Nato je v hlevu vzel vrv, se izognil sinovoma, ki sta tedaj že prišla domov, odšel do počitniške hišice sestre pokojne Štamcerjeve v zaselku Pečice in si tam vzel življenje. Zdravnik, ki je pregledal truplo umrle, sicer ni našel sledov nasilja, ker pa vzroka smrti ni mogel ugotoviti, je odredil sanitarno obdukcijo. Ta je pokazala, da Štamcerjeva umrla zaradi vnetja trebušne mrene. Zdravniške pomoči pred tem ni iskala, saj verjetno ni vedela, kaj je vzrok za bolečine. V Sloveniji ostal brez veljavnih dokumentov Krško, 19. aprila - Policisti PP Krško so legitimirali 31-letnega tujca Z. A., državljana ZRJ. Je brez zaposlitve, policisti so ugotovili, da mu je 24. avgusta 93 potekla veljavnost potnega lista in delovne vizeter da ni zaprosil za podaljšanje niti ni zapustil ozemlja Republike Slovenije. Dokumente so mu zamenjali s potrdilom o odvzemu in ga izročili sodniku za prekrške zadah kršenja zakona o tujcih. Zelena patrulja Krško polje, marca, aprila - Člani Lovske družine Krško se že vso pomlad zaganjajo v nesnago, ki so jo neosveščeni ljudje pustili po travnikih in grmičevju na Krškem polju. Na kup so zvlekli neverjetno veliko svinjarije in z Dinosom ter Kostakom je bilo dogovorjeno, da bodo zbrani material sproti odvažali na ustrezna mesta. Ta del akcije je nekoliko zakasnil, a to je pokazalo še nekaj. POŠTNi Ljudje so toliko neumni in brezvestni, da kljub temu, da je očitno in jasno, da gre za očiščevalno akcijo, še vedno dovažajo svoj odpad. Miloš Medved, ki se je z nami pogovarjal v imenu Lovske družine, je vedel povedati, da na novo prihaja večinoma odpadni material od posameznih obrtnikov, saj je skoraj kot podpisan. Če že ni listkov, so pa druge sledi, predvsem pa je povsem jasno, da toliko podbojev za vrata ne more iz zasebne hiše "vreči" noben normalen stanovalec ali lastnik. (Foto: M. Medved) Maša "polprerozna cesta" Dolenji Leskovecje največja vas v KS Brestanica. Zaradi razdrobljenosti in predvsem zaradi njene velikosti je razdeljena na tri dele. V našem delu, ki predstavlja tudi center vasi, nimamo še niti 1 km asfaltirane ceste. Najbrž v krški občini ni nikjer tako velikega naselja, pribl. 30 naseljenih hiš, okoli 10 vikendov, lovsko društvo ter nasadi Agrokom-binata Krško, ki nam naredi na cesti ogromno škode, ne pokaže pa nobene pripravljenosti za sodelovanje pri popravilu s tako problematično in tako slabo povezavo s "centri", kot je naša, kar je za tako razvito občino, predvsem mesto Krško in kraje na desnem bregu Save sramotno, zanaspa to predstavlja veliko težavo pri prevozu na delo, prevozu mleka, obdelovanju polj; ni možnosti za organizacijo prevoza šolskih otrok, ki morajo v šolo najbrž tudi edini v občini pešačiti 3,5-4,5 km daleč. V občini se delajo, "modernizirajo" razne povezave, katerih pomena sicer ne negiramo, za katere se najde denar, iz naše vasi pa v nobeno stran nimamo primerne ceste in smo prepričani, da je ta cesta neupravičeno odrinjena na stranski tir. Še enkrat poudarjamo, da minezahte-vamo povezave, ki bi nam življenje olajšala, ampak cesto, ki bi nam omogočila normalno življenje. V vasi Dolenji Lesko-vec I. KS Brestanica smo se že v začetku lanskega leta organizirali z namenom, da s pomočjo občinskih struktur rešimo katastrofalno stanje naših cest. Potreba in želja obstaja že vrsto let, vendar do danes ni nič rešenega; najbrž zato, ker nismo imeli pravega vodje, ki bi stvari organiziral, "poganjal", ni pa bilo tudi po- sluha ali možnosti s strani KS, da bi naše potrebe podprla in jih prenesla naprej. V tej smeri smo se že dogovarjali o višini prispevkov, določili gradbeni odbor, pogovarjali pa smo se že tudi z lastniki zemljišč ob cesti. S pridobitvijo soglasja ne bo problemov, ta soglasja bomo v kratkem zbrali. Vaščani Dol. Leskovca upravičeno zahtevamo, da se ta cesta naredi v tem letu. Sami smo sposobni in pripravljeni zbrati 2.500.000 SIT. Denar za soudeležbo bomo začeli zbirati takoj. Računamo pa tudi, da bodo občinske strukture sposobne pritisniti na Agrokombinat Krško, da prispeva primeren delež. Računamo na podporo KS kot tudi na podporo IS občine Krško, skupščine občine ter vseh, ki jim je do tega, da se bremena in dobrine v občini Krško pravično porazdelijo. 0 problematiki pokopališča v Brestanici smo se že izrekli na sestanku predstavnikov vasi in KS Brestanica, ki smo ga imeli pred časom in smo o sklepih tudi obvestili občinske organe in KS. V finančni situaciji, v kakršni smo, ne bi bilo niti smiselno niti možno graditi novega pokopališča, ki nas (kot kraj) bremeni že nekaj let in bi nas bremenilo še vrsto let. Na referendumu za samoprispevek smo se izrekli za samoprispevek za pokopališče. S tem samoprispevkom je bilo zbranega nekaj denarja, ki naj se vloži v "ureditev starega pokopališča" izključno s soglasjem prizadetih. Tako bo ta denar, kije bil namensko zbran, tudi namensko porabljen. Smatramo, da ponoven referendum o tej stvari ni potreben, saj novega pokopališča finančno nismo sposobni pokriti. Vaščani Dolenjega Leskovca MINI MARKET IN GOSTIŠČE VOGLAR MILENA VOGLAR s.p. Ul. Anke Salmič 11, Leskovec • « 0608 22-480 V gostišču lahko dobite tudi pizze. Sprejemamo tudi večje skupine (sedmine, poroke, zaključene družbe.. 10 TtTZTTTrnin NAS GLAS 10, 29. aprila 1994 Kakovost mora biti naše splošno vodilo, torej mora ttvmlsM vrt pri Laknarjevlh VSA SLOVENIJA POSTATI TURISTIČEN, Ko»/ f a*ani, peaathe ZDRAVILIŠKI, POČITNIŠKI KRAJ, ,n ce,° r,b,ee skupaj s svojimi zdravilišči, rekami, obalo, planinami. Vse to vodi preko borbe za čim višjo kakovost posameznih delov, ki bo prerasla v povprečno visoko kakovost Čatež, 25. aprila - Ob zaključku akcije, v kateri je dnevnik Slovenec izbiral najbolje ocenjenega med slovenskimi zdravilišči, so danes v tukajšnjem zdravilišču Terme podelili priznanja najboljšim. Generalni pokrovitelj akcije je bil Avtoimpex Škoda iz Ljubljane, prvo nagrado pa je prejelo zdravilišče - gostitelj. Ocenjevanja se je udeležilo trinajst slovenskih zdravilišč, v komisiji pa sta sodelovala dva člana iz časopisa Slovenec, tretji pa je bil nevtralen. Tako je akcijo predstavil povezovalec programa, Dušan Uršič. Komisija je obiskala vsa zdravilišča, ki so se vključila v tekmovanje in kar na kraju samem opravila ocenjevanje. Namen akcije je bil, kot smo slišali na prireditvi, izboljšati kakovost zdravilišč na slovenskem, saj ni nič tako dobrega, da ne bi bilo lahhko še boljše. To je izzvenelo hkrati tudi kot opravičilo, saj je bila menda odločitev o izboru najboljšega zelo težka. Kakovost naših zdraviliških turističnih zmogljivosti potrjuje že njihova zasedenost. Stane Bizjak pa je predstavil tri elemente strategije razvoja našega turizma. Vsi trije temeljijo na kakovosti, pa naj gre za široko pa- leto storitev, ki jih potrebuje turist na poti do svojega počitniškega kraja ali ob vrnitvi domov, za njegovo dobro počutje med dopustom ali pa za občutek, da srečuje kakovost in je v turističnem kraju vsepovsod, kjer se giblje med počitnicami. Na kratko povedano, končni cilj bi bil, da naš turizem preraste od kakovostnih zdravilišč k zavesti o tem, da je celotna Slovenija počitniško turističen kraj in da mora gost to zaznati vsepovsod, kamor pride namenoma ali po naključju. V imenu Slovenca je priznanja podeljeval Ivo Gulč. Prvo mesto so osvojile Terme iz Čateža, drugo zdravilišče Radenci in tretje Atomske toplice iz Podčetrtka. Direktor čatežkih Term, Borut Mokrovič je ob prevzemu priznanja dejal, da mu je že kar malo nerodno, ker so Terme v zadnjem času pobrale toliko od-ličij in da je prepričan, da gre vsaj med treemi prvouvrščenimi za prvega med enakimi, najboljšimi: "Predvsem pa me veseli, da tekmujejo med seboj zdravilišča in ne drugačne oblike turističnih zmoglivodti, kar pomeni, da smo vseeno vsi skupaj najboljši in še vedno postajamo čedalje boljši." (Ika) Globočice, 24. aprila - Malo pod slinovško cerkvijo v Kostanjevici je kmetija, kjer živi družina Lakner. Najprej smo mislili, da imajo le koze, zaradi katerih smo prišli, a smo odkrili neprijavljen mini živalski vrt. No, pa najprej h kozam. Imajo jih kar 40, od tega 16 takšnih, ki Z Zoranom Prodinom v Pacifiku (i) Drugo leto bo dvakrat lepše enostavno nimajo idej. Priznati je treba, da se je v zadnjih petih letih rodilo toliko neumnih besedil, ki jih prej ni bilo. Npr. v času slovenske popevke sedemdesetih let so bila besedila, ampak toliko in s takšno količino neumnosti pa ne. Kako vidiš slovensko glasbeno sceno? Jaz mislim, da je ena cela generacija zamudila ogromno resničnih kvalitetnih pesmi, ki so jih nadomestile neke pesmice, ki so kvazi modeme. Pri nas ni takega benda, ki bi polnil stadione. Nekaj časa so Sokoli, pred tem pa Pankrti in mi, pa Avtomobili in Martin Krpan tvorili eno jedro, iz katerega bi se moralo nekaj razviti. Potem pa se je začela produkcija Debelih deklic, Mandarin in ostalih takih kvazi pesmic v imenu ekonomije. Založbe so rekle: "Mi moramo izdajati takšne plošče in kasete, ki se prodajajo, kajti drugače ne moremo živeti. V imenu teh ekonomskih interesov so potem začeli vsi povprek izdajati vedno večje neumnosti. Kvaliteta je padala, ni bilo prostora v medijih, TV oddajah, časopisih in radijskih oddajah, ni bilo prostora na policah, in bendi, ki sem jih prej naštel, so počasi tonili. Kako lahko samostojni glasbenik preživi? Jaz moram delati vse stvari, vendar zdaj filmov več ne snemajo, poleg tega pa so gledališča presekana na pol. Po rodu si Štajerc in v svojih pesmih včasih tudi omeniš štajersko. Kakšni so tvoji pogledi na ta del Slovenije? Svoj prvi tekst sem naredil v narečju. Vendar pa so bila narečja v osemdesetih letih nekaj, česar smo se vsi sramovali, da ne bi izpadli kmetavzarji. Vsi smo hoteli govoriti pravilno slovensko ali pa malo zavijati po ljubljansko, kar se je takrat deklariralo kot neka bolj kulturna govorica. Narečja so bila omejena na popevke Vesele jeseni. Moj dokaj vizionarski pristop k temu je, da bo v končni fazi Evropa vseeno razpadla na regije. Temu se Slovenija zagotovo ne bo izognila. Štajerska pokrajina bo govorila dva jezika in mislim, da bomo kar dobro pro-sperirali. Nisem pa noben bolan lokalpatriot. Poznam pa objektivno kvaliteto "biti Štajerc", kar pomeni, da mora biti seveda absolutno komunikativen in dobronameren v vseh ostalih okoljih. Tokrat je sponzor križanke Naš glas, ki bo trem reševalcem podaril celoletno naročnino za Naš glas, seveda takrat ko ga bomo prodajali. Rešene križanke pošljite do 6. maja na naslov: Naš glas, CKZ 23, 68270 Krško. Na ovojnico pripišite: KRIŽANKA NAS GLAS. Na albumu Zadnja večerja nastopata tudi gosta. Zakaj? Magnifico fajn poje, Cole pa tudi, in smo prosili, da bi nam pomagali peti spremljajoče vo-kale, ki so na plošči. Onadva sta v bistvu tudi edina gosta. Ko sva že pri Morettiju, ki nas spominja na Evrosong: kaj misliš o tem, da letos Slovenija na tem tekmovanju ne bo nastopila? Poslušal sem štiri, pet pesmi iz letošnje ponudbe in se mi zdi, da ta Evrosong zgublja na veljavi in vse skupaj postaja bolj medlo, mračno. Mislim, da je tudi vedno manj denarja in medijske pozornosti namenjeno temu. Tako da ni nobene škode. Bo pa drugo leto dvakrat lepše. Mene ti izbori zabavajo, moram priznati. Zanimiva se mi zdi pesem Zadnja večerja. Ja, muzika te pesmi je nekdanja sovjetska himna, s tem da sem hotel pokazati, da se lahko ena melodija izkorišča skupaj z ideologijo v druge namene, s popolnoma drugačnim aranžmajem in drugačno vsebino. V tem komadu so omenjene tudi jedrske zadeve. Opozarjaš na nevarnost ali je to le strah? Ta komad poje o-nevarnosti, da ostane jedrsko orožje brez neke kontrole, in da ne pride še enkrat do končne jedrske kato-strofe, in to ravno v bivši SZ. Na albumu Zadnja večerja je tudi komad Zanzibar. Je to primerjava s Čuki? Primerjava s Čuki ni potrebna, to je čisto slučajno. Oni so naredili svoj Zanzibar, mi pa svojega. Edino zanimivo je, kako se lahko v stotih letih istočasno dve glavi spomnita istega naslova. To je produktivno za nas in za njih. Čuki pojejo o Zanzibarju kot toplem, prijaznem, ritmično hec-nem otoku, moj Zanzibar pa je prispodoba za svetlo bodočnost. Ali je ta zadnji album iskano blago za slovenska ušesa? Mi smo naredili ta album, ki kot celota nima nobenega posebnega hita. Hoteli smo napraviti resen izdelek in ne govorim, ' ' M ment m časopis z imeni izzre- *¦ v I banih reševalcev. J**C*0J ! ****** ;'' ' W MT yM \ Rešitev križanke MUŠNICA - Ge v\| .....- ^K'~wj| ' ' / sla: Mušnica d.o.o.. Obuti maček *TjL» • ¦ \ilLI hltMt ^TrJrf^r* Krško. Nike, Adidas. Po vodoravnih ^/fC™' ,'"*"' *^^0 jfjŽ jTT * vrstah: Mušnica d.o.o., nigromant. " *^~~" " * . . . . IRA, loger, Colmar, GO, O, Ikar, rak, .... ...... bal, sto, Aero, ulanke, Akra, as, Tu- da resni komadi ne morejo biti ^_ «_..*.j ».____ . . „,„.,„ Ai,„t ,™a cl. «*L »Ju,- ... ' ^IkakAAL/ bmmH — ma, trg, A|ant, ime, Sara, ralar. Milan, hit, kvečjemu biontem medse- f»tiWfV r^ m a|a Angpa |e{ .q LQ Njke e(jka bojnih povezanosti. Dali smo tO- U<***M^\ TG, keks. Loka, Kra, konditor, RM, liko nekih iztočnic za bende, ki ......f^r^ " kokain, Laba, Šidak, RD, ritem, Kjuj, jamrajo, da ni o Čem peti ali pa C^ realiteta, Oara, aksis, Ran. So Posavke dovolj skuštrane? Moram priznati, da se ne spoznam na te razmere, ki vplivajo na frizure v vaših krajih. Mislim pa, da je važno, da vas imajo rade. Če pa še kakšen popotnik primakne skodelico in kaj vanjo pade, pa nič hudega. Gaiex dajo tudi kaj mleka od sebe, to je po tri litre. Imajo jih že pet let, začeli pa so z dvema. Pravijo, da ne potrebujejo nobene posebne nege, hranijo jih kot krave, in to je vse. Kot veste, je kozje mleko zelo zdravo. Pravijo, da ga ne oddajajo, temveč ga porabijo zase in za dodatek k hrani njihovih živali. Živali? Najprej nas je pričakalo nekaj psov, tistih nenevarnih, oni ta pravi pa je bil na verigi. Tik pod streho je čepel turški petelin, po dvorišču se je sprehajala koklja (turška) v spremstvu piščancev. Fazan in fazanka sta bila ograjena, da ne uideta, goska je bila na dolžnosti, je valila. Raca se je skoraj zgubila medpegatkami. Ja, pegatke so pernate živali, ki sem jih prvič videl; pravijo, da imajo podoben okus kot račke, pečene seveda. Imajo še krave, konje in ribe. No ja, ribice - v akvariju. Za mačke pa pravijo, da jih je "buhvejkulk". (B.C.) Nagradna križanka Našega glasa iiiMimi 88,9 in 95,9 Mhz Nagrajena križanke Pajek Nagrade, ki jih je prispevala trgovina in pizzerija Pajek iz Krškega, prejmejo: 1. Suzana Pavlic, Na Dorcu 9, Brestanica (komplet plenic Pampers), 2. Sabina Baje, Gubčeva 3, Krško (pizze za 4-člansko družino) in 3. Zinka Barbič, Lenar-tova pot 66, Brežice (deset parov bombažnih nogavic). Čestitamo! Po nagrade pridite v Pajka na Cesti krških žrtev 80, s sabo prinesite osebni doku- PILI P PRIPADNIK KR9ČAHS. Ločine v ZdA b/RčKTM-icn Pdft-RoTIJA, HtlčAJA VHoO v SAPHIK CMfJot) FIGURA VRSTA A-liiuo -KISLIM FSSNIŠKJ) FIGURA DUŠIK ¦ M r *"* /^ 0&N16HIK. srmmv Geesfi FOSFOR IZDELOVALCI S-tlEbZo DEC NcGč AJEOM MlPjMItf. SL.NAHoD/) VOG,U GOtSB. ItlSTetj-MBMT H&S/C/ SAftoSat. SL4McL/) ANTIČNO nem>v J/ iam. polit/K MU MMSKO TV/0VINM mtJM ' tfOrr? hO&ALCE t/1117 /ZlELoV/tt. SALA*} mcMKA Tttmm OTOK HUSLIM-MOŠKO me ITALIJI USfpB)čt- VlSTA PLESA kmiicu 7 1 1 1 /A/C. ioL CGlOA SOM-CEU »AJOGIH PApe2Ei/ ŽUEPIO /tesrv v 41/S/J/ > sl. euui-CiST, HOUHlK S^/ilCA GoveMM* #te bZŽAuNA- pesmi/, ototsn T SPIS iB-imit IZ MG PBAOČE ITMOA/Ja/ HlTOL T&C HttJU&K z&eAiiBe mee. 1LVIČAR AJOl/H STAN6 mavčen meu/r Goosc ŠPOITUI pe.\//>k. ll/O VtKie VtST* 77S6f* SOK. mi//o4 ima a 0CB.T SC. HiPAR, CoJZL 00 iviercator NAKUPOVALNI CENTER Preskrba Krško Spoštovani potrošniki! Tokrat Vam ponujamo posebno ugoden nakup našega blaga v Nakupovalnem centru v Krškem! VRTNA KOSILNICA 4-taktna, 3,5 k. sil 27.890,00 SIT VIBRACIJSKI BRUSILNIK Iskra 12.354,00 SIT SKOBELNIK Iskra (večji) 17.800,00 SIT KOMPRESOR ZA ZRAK 6 I, s priborom 34.600,00 SIT KOTNA BRUSILKA Felisati 20.255,00 SIT KROŽNA ŽAGA Felisati 14.200,00 SIT MOTORNO OLJE West oil 5 I 1.330,00 SIT KOMPRESOR ZA ZRAK 25 I 45.450,00 SIT KOMPLET POLIC ZA SHRAMBO 2 m x 1 m 5.190,00 SIT VRTNA MIZA 2.736,20 SIT OGLJE ZA ŽAR 3 kg 761,40 SIT VRTNI STOL 845,60 SIT VSE VRSTE OTROŠKIH KOLES od 3.500,00 do 18.000,00 SIT MOŠKA IN ŽENSKA KOLESA od 17.800,00 do 30.000,00 SIT Seveda boste ob Vašem obisku pri nas, v Nakupovalnem centru, nabavili tudi vse ostalo blago, skupaj z vsem, kar potrebujete v svojem gospodinjstvu. Ne bo vam žal! is/iercator Preskrba Krško Zveza kulturnih organizacij Sevnica vabi na umetniški večer v počastitev dneva upora proti okupatorju in 1. maja - praznika dela. Prireditev bo v petek, 29. aprila ob 20. uri v Lutrovski kleti na sevniškem gradu. Nastopili bodo: pesnik in igralec Tone Kuntner ter pevci Mešanega pevskega zbora Jutranjka. ZAHVALA Nepopisen je občutek, ko spoznaš, da so sanje postale resničnost. Ko se je pred približno letom in pol rodila ideja o ponovni ustanovitvi Pihalne godbe Kostanjevica, je le malokdo verjel, da nam bo uspelo - in vendar nam je uspelo. Predvsem zaradi vaše pripravljenost/, da nas v naših hotenjih podprete. Podprli ste nas tako materialno kot moralno in danes se na novih instrumentih že urijo novi člani nove pihalne godbe. Za vse resnično iskrena hvala. Hkrati obljubljamo, da bomo storili vse, kar bo v naši moči, da se vam za vašo prijaznost in razumevanje ustrezno oddolžimo. Hvala vam! Slavko Sintič, predsednik Pihalne godbe Kostanjevica Ar to H ne skrbi Za zadovoljstvo vas in vašega avta Krško, aprila - Mnoga slovenska podjetja, tako tudi Avtoline, so v preteklih letih izgubila del svojega trga. S tem mislimo predvsem na hrvaški. Program Zastava je bil zanimiv tako za naše kot za hrvaške kupce. Po besedah vodje servisa v Krškem, Boža Abrama so imeli hude muke, da so osvojili in pridobili nove programe, ki ponovno privabljajo kupce. Avtoline je pooblaščen servis za vozila Renault, Cimos, Fiat, Lada in Skoda. Avtomobile Škoda tudi prodajajo, na zalogi imajo vse modele v različnih barvah. Program teh vozil je tudi njihov glavni program, kajti Škode niso le poceni, ampak so tudi Kakovostni avtomobili. V lanskem letu so bile najbolj prodajano vozilo v Sloveniji. Na njih so najnovejši preizkuševalci, zato jim kakovost raste, njihovi delavci (mehaniki) pa se stalno izobražujejo in specializirajo. *? «H,t! Poleg prodaje vozil nudijo v krškem Avtolineu možnost zamenjave po sistemu staro za novo, na zalogi pa imajo tudi rabljena vozila. Opravljajo vsa dela od mehaničnih do avtokleparskih in ličarskih, servisirajo in zagotavljajo vse rezervne dele. Ob tehničnem pregledu lahko pri njih občani Krškega in Sevnice sklenejo tudi zavarovanje, kar kaže na dobro sodelovanje z krško Zavarovalnico Triglav. Letos so povečali število tehničnih pregledov in v planu imajo tudi njihovo posodobitev. Za prihodnost načrtujejo tudi posodobitev ličarske delavnice in odprtje novega trgovskega salona. Pri prodaji vozil Škoda pričakujejo, da bo ta ostala vsaj na isti ravni kot je bila lani, ko so prodali natanko 351 vozil. (Galex) l/^3 VjTJW*J Uredništvo: CKŽ 23, 68270 Krško Naročam ..................izvod(ov) Našega glasa. Pošljite mi ga (jih) na naslov: ................................................................................................................. (poln naslov in podatki o naročniku, pravni ali fizični osebi) Telefon:............................................................................................. Kraj, datum: .............................................. (podpis naročnika in žig) Vpis v posavske srednje šole V Brežicah zadovoljni, v Krškem in Sevnici zaskrbljeni Krško, Brežice, Sevnica, aprila - Razpisni rok za vpis v srednje šote seje izteke!, učenci osmošotei so se v glavnem že odločili, kje bodo nadaljevali šolanje. Letos v Posavju osnovno šolanje zaključuje nekaj več kot 1000 učencev, posavske srednje šole so razpisale okrog 640 mest. To pomeni, da si mora približno 40 % osmošolcev poiskati mesto v srednji šoli izven Po-savja. Kaj so po izteku razpisnega roka ugotovili v posavskih' srednjih šolah? Na brežiški gimnaziji je za 150 razpisanih mest prijavljenih 139 učencev, kar ocenjujejo zadovoljivo. Na ekonomski šoli imajo 18 učencev viška, saj se jih je ob 120 mestih prijavilo 138, v trgovski je stanje dokaj izenačeno: 90 mest - 86 prijav. Na srednji tekstilni šoli v Sevnici se je za poklic pomožne šivilje na razpisanih 25 mest prijavilo 21 deklet, za poklic šivilja—krojač je prijav komaj' za en oddelek, čeprav sta bila razpisana dva. Na krški srednji šoli je situacija specifična. Posamezni poklici so za osnovnošolce popolnoma nezanimivi. Tako se je za nekoč zelo atraktiven poklic strojnega tehnika prijavilo samo 7 učencev za 30 razpisanih mest. Podobno velja za poklic eiektrikar motornih vozil (30 mest in 9 prijav). Nekaj boljše je pri poklicu elektrotehnik elektronik (60 mest in 46 prijav) pa obdelovalec kovin, kjer imajo 2 učenca viška. Od 235 ponujenih mest na krški srednji šoli je trenutno zasedenih samo 129 mest. Podatek vzbuja skrb in je primeren za globljo analizo. Odgovor smo poskusili najti pri ravnatelju šole Ivanu Žibertu: "Stanje je resno, ni pa specifično samo za Krško. Podobnen ali še slabši odziv imajo strokovne šole s področja strojništva v celi Sloveniji, v Mariboru ali Murski Soboti, na primer. Mt bomo vpisni rok podaljšali do 31. avgusta. Menim, da je več razlogov za takšno stanje. Res je, da nam veliko število učencev odhaja na šolanje izven Posavja, zato ker nimamo velike izbire poklicev, posebno za dekleta, slabe so prometne povezave s posameznimi deli občin. Gospodarska kriza v strojni in deloma v elektro industriji je posebej vplivala na našo šolo. V ta problem bi se morala vključiti vlada RS s strateškim programom šolanja in zaposlovanja." Tako imenovane elitne šole, kot sta gimnazija aH ekonomska šola, torej nimajo težav z vpisom. Poklicne ali delavske šole se ubadajo s tem problemom. Pojavlja se vprašanje, ali mogoče država z vzpodbujanjem vpisa v te šole hoče pridobiti čas. šolanje za proizvodni poklic traja 2 ali 3 leta, šolanje gimnazijca pa 8 ali 9 let. (Piiip) Zdelani pregnali zime Jurjevanje z lOOO Jajci, kresom, pritrkavanjem Zdole, 24. aprila - Vas je zjutraj zbudilo pokanje? Ste se prestrašili? Brez panike. To so bili le zdolski "pirotehniki", ki so to nedeljsko jutro začeli s pokanjem z možnarji. Ali veste, zakaj imajo kure na Zdolah zadnjih nekaj dni tako tanke in dolge vratove? Mislite, da je hec znesti 2000 jajc? In če jih je bilo potrebno zbrati do jurjevega, ni druge poti. Uboge kure! Začelo se je z možnarji, nadaljevalo s kresom, in to še preden smo lahko videli drug drugega. Nato nas je ogenj malo segrel, ogrel je tudi Zdolane, ki so kmalu ob harmoniki (okoli 5. ure zjutraj) začeli prepevati. Občasno smo slišali pritrkavanje zvonov Jurjeve cerkve. Tudi kava ni bila potrebna, saj je ekipa ob možnarjih poskrbela, da nas je vsake toliko časa pošteno streslo od tistega buuuum. Kres je počasi izginjal, a se je zato danilo in kmalu je bilo slišati prijetno cvrčanje jajc, ki so se pripravljala za cvrtje. V eni "rundi" se jih je speklo kar 300 naenkrat. Program se je nadaljeval s svečano mašo ob 10.30, nogometno tekmo med starimi in mladimi (do 27. leta starosti), ki se je končala v dobro starih mačkov, rezultat 3:1. Popoldne je bil še prikaz gasilskih veščin GD Zdole, šaljivi tek z jajci in na koncu še Pesmi našega kraja z nastopom Fantov na vasi. Res je, da so zdolani družabni in veseli, ni kaj. (B.C) Tri tautnt Jajc in reč V igrah so zmagali moški, v nogometu pa "ta stari" Zdole, 24. junija - Svoje jurjevo Zdolani radi spremenijo v celodnevno prireditev. Po maši se sicer razidejo na domove h kosilu, a potem sledi tekma, družabne igre (z jajci, kakopak) in na koncu še prijateljsko srečanje udeležencev. Za obiskovalce so napekli tri tisoč jajc, tale, s katerimi so se šli družabne in šaljive igrice, pa so bila nevarno surova in sveža. Človek si težko zamisli, kaj vse se da početi z jajcem, če je to v spretnih rokah. Nekaj se jih je seveda tudi potrlo. Vsekakor so v igrah z jajci Priznanja Območne zbornice Posavja Veliko priznanje za Industrijo pletenin Inplet Sevnica, 25. aprila - Na gradu Sevnica je bila podelitev priznanj za dosežene gospodarske rezultate. Slavnostni goovornik je bil predsednik Odbora območne zbornice Posavja, ing. Jože Mulej, v programu pa je nastopil oktet Jurij Dalmatin iz Sevnice. Po sklepu 19. seje odbora je veliko priznanje Zbornice prejela Industrija pletenin Inplet d.o.o. Dolnje Brezovo v sevni- Marija Jazbec direktorica Inpleta ški občini, ki je bila ustanovljena leta 1982. Danes je podjetje sodobno organizirana in opremljena tovarna z najboljšo tehnologijo za proizvodnjo elastičnih in neelastičnih pletiv. V njej je zaposlenih 115 ljudi, od tega 12 % z visoko in višjo izobrazbo. Od približno 12 miljonov DEM prometa izvozijo na tuja tržišča približno 30 %. Malo priznanje je prejel Jože Avšič, direktor Agraria-cvetje, proizvodnja in trgovina Čatež p.o. Jože Avšič je direktor podjetja Agrariacvetje Čatež in je na vodilnem mestu že 15 let. Kot direktor podjetja ima pogled vedno usmerjen v prihodnost. Ob njegovih novih idejah, programih in poteh na osnovi kapitalskih povezav, z njemu lastno drznostjo, premišljenostjo in tehnostjo pri realizaciji, pridobiva podjetje konkurenčne pred- nosti in ohranja stabilnost v poslovanju ter zagotavlja pri delavcih tudi ustrezno zaupanje in socialno varnost. Za doseženi razvoj in gospodarske rezultate je dobilo malo priznanje tudi Proizvodno in trgovsko podjetje Tips d.o.o., Leskovec pri Krškem. Z obrtno dejavnostjo je pričel g. Stane Pustavrh v novembru 1969., kot avtoklepar in ličar, kasneje pa njegova dejavnost prerasla v ka-roserijsko dejavnost. Želja po uvajanju novitet jih je vodila v razširitev programa tako, da so leta 1982 pričeli z izdelavo stopnic za vstop in izstop iz letal, kakor tudi ostale opreme za oskrbo letal na letališčih. Da so se lahko ustrezno marketinško organizirali, so leta 1990 ustanovili lastno podjetje, ki 82 % kapacitet uspešno izvaža v Švico in Nemčijo. Za dosežene uspehe pri razvoju in zaposlovanju ljudi ter za dosežene poslovne rezultate so podelili malo priznanje Območne zbornice Proizvodnji in trgovini Ruda d.o.o Sevnica. Zasebno podjetje Ruda sta ustanovila in ga od leta 1992 uspešno vodita g. Janez Valant in njegov sin Samo. Predmet poslovanja je konfekcioniranje tekstilnih izdelkov in trgovanje z lastnimi izdelki. Prvi izdelki so bili enostavni in so bili namenjeni domačemu trgu. Usposobljenost delavcev je rasla tako, da so, tudi zaradi omejenih možnosti prodaje doma, prešli v izvoz - najprej v Nemčijo. Tam imajo dva, v Italiji pa tri kupce. Izvažajo 98 % izdelkov. So pa tudi kooperant Konfekcije Lisca Sevnica. V rednem delovnem razmerju zaposlujejo 28 delavcev, na domu pa še 7. (Galex) Območna zbornica Posavja Ma stečajni lestvici vodi Posavje Sevnica, 25. aprila - Člani odbora Območne zbornice Posavja so na svoji 21. seji obravnavali problematiko položaja in aktualne poslovne aktivnosti gospodarstva v Posavju. Ob prgledu doseženih poslovnih rezultatov v letu 1993 in prvih mesecih leta 1994 ugitavljajo, da je večina podjetij vložila veliko naporov tako v notranja prestrukturiranja v proizvodnji in organizaciji, kot tudi v zunanja prestrukturiranja v iskanju novih proizvodov in tržišč. Zato je bil sprejet sklep, da je treba še intenzivneje nadaljevati s prestruRturitanjem na bolje. Fizični obseg proizvodnje kaže zaskrbljajočo sliko, saj je v podjetjih Posavja nadpovprečno padel, izguba je bila v družbenih podjetjih kar 8 krat višja od akumulacije. V tem okviru bo potrebno nadaljevati aktivnosti za znižanje obrestnih mer kreditov in za možnosti odobravanja tudi dolgoročnih kreditov. V Posavju je tako po številu, predvsem pa po velikosti, veliko podjetij v stečaju. Največ stečajev je sprožil Sklad za prestrukturiranje in razvoj RS. Od stečajev, ki jih je razpisal Sklad, je sorazmerno največ podjetij iz Posavja. Člani odbora Območne zbornice Posavja smatrajo, da je jpotrebno analizirati stanje v podjetjih v stečaju. Podjetjem, ki so v lasti Sklada, bo Območna zbornica, skupaj z izvršnimi sveti občin, pomagala pri sanaciji stanja predvsem strokovno z informacijami in iskanjem pobud... Reorganizacija bančnega in investicijskega kapitala je v polni aktivnosti. Posavsko gospodarstvo je že sedaj precej kapitalsko razdrobljeno, zato se delničarji le s težavo poenotilo pri reorganizaciji bank. Tako je potrebno o položaju in vloQi posameznih dejavnikov v regiji, na področju organiziranja bančnega in investicijskega kapitala v najkrajšem času sklicati posvet, ki naj ga pripravi Območna zbornica, skupaj z zainteresiranimi dejavniki. (Galex) Srečanje mladih čebelarjev V vseh kategorijah so zmagale ekipe iz Posavja Sevnica, 23. aprila - Na osnovni šoli Savo Kladnik je potekalo 17. srečanje in tekmovanje mladih čebelarjev iz vse Slovenije. Sevniški čebelarji so se ob tej priložnosti spomnili začetkov delovanja svojega društva pred 60 leti, kar je bil tudi razlog, da so kandidirali za organizatorja tega srečanja. Podeljena so bila tudi priznanja zaslužnim članom. Tekmovanja se je udeležilo 107 tekmovalcev iz osnovnih in srednjih šol, društev in družin izven šole. Tekmovali so v treh skupinah, in sicer v nižji, srednji in višji. Najmlajši tekmovalec je bil osemletni Tomaž Ferenčak iz šole s prilagojenim programom iz Brežic. Mladi čebelarji so se pomerili v pisnem preizkusu znanja v svoji starostni skupini. Rezultati so pokazali, da mladi čebelarji iz Posavja sodijo v sam vrh republiškega čebelaistva, kajti osvojili so prva mesta v vseh kategorijah. V nižji kategoriji je zmagala ekipa OŠ Boštanj, za katero sta nastopila Miha Pfeifer in Stanko Brce, tretje mesto pa sta si delili OŠ Koprivnica (Benjamin Kozole, Mario Mirt) in OŠ Brežice (Marjan Novoselc, Uroš Satler). OŠ Jurija Dalmatina Krško (Primož Stare, Alojzij Kerin) in OŠ Boštanj (Aleš Mirt, Nina Pfeifer) sta si delili prvo mesto v srednji skupini, tretje mesto pa je osvojila OŠ Sevnica (Gorazd Šantej, Andrej Urbanč). Tudi v višji skupini je prišlo do delitve prvega mesta, in sicer med ekipama OŠ Sevnica (Aleš Staroveški, Andrej Grilc) in OŠ Boštanj (Iztok Felicijan, Robi Ga-bron), tretje mesto pa je osvojila OŠ Radeče (Andrej Knap, Tomaž Sotlar). Omeniti je potrebno še peto mesto OŠ Brežice v srednji, peto mesto OŠ Jurija Dalmatina in šesto mesto OŠ Leskovec v višji skupini. (Gaiex) Jubilej Šestdeset let Čebelarskega društva Sevnica "Od čebel se lahko živi in se od njih tudi kaj nauči," je povedal dr. Jože Osterc, minister za kmetijstvo in gozdarstvo Republike Slovenije. Pivnica Pivnica APOLON vabi staro in mlado! Povejte lastnici v Apolonu prvi eno izmed šal, pa dobite pivo! (prenašanje z žlico in z jogurtovim lončkom v ustih, v štafeti, hokej z jajci, metanje na daljavo) zmagali moški. Za eno točko, in sicer šele potem, ko so zaradi neodločenega rezultata morali še izpihovati jajcav Pri tem so bili za 4 sekunde hitrejši. Vsako leto odigrajo na Zdolah tudi prijateljsko nogometno tekmo med starimi (nad 27 let) in mladimi. Zmagali so stari, s 3 : 1. Sevnica, 23. aprila - Sevniški čebelarji so se ob svoji obletnici spomnili leta 1934, ko je bila ustanovljena Čebelarska podružnica Sevnica. Z njo se je pričelo organizirano čebelarstvo na tem območju. Danes, v jubilejnem letu 1994, je v ČD Sevnica 100 članov, ki čebelarijo v 2200 panjih. Najzaslužnejšim članom društva in drugim sodelavcem so podelili priznanja. Ustanovni član društva Franc Stopar je prejel priznanje Antona Janše druge stopnje. Vsem članom, ki so dopolnili osemdeset let starosti, podeljuje ČD Sevnica naziv častnega člana. Priznanja so tokrat prejeli Franc Stopar, Anton Možic, Anton Zupančič, Ivan Vidmar in Franci Gradišar. Zaradi dobrega strokovnega sodelovanja so postali častni člani društva Hinko Maver, Martin Vodo-pivec, Martin Frankovič in Branko Vodopivc. Priznanja so prejeli tudi vodje čebelarskih krožkov na osnovnih šolah, in sicer Adolf Švarzmann (ČK Boštanj) in Stanko Keber (ČK Šentjanž). Albin Ješelnik je prejel priznanje za 10-letno vzorno sodelovanje med čebelarji in sadjarji. Za 17- letno finančno pomoč krožkom na OŠ je priznanje prejel generalni direktor Medexa Aleš Miži-goj. Priznanja pa so dobile tudi OŠ za delovanje čebelarskih krožkov, OŠ Savo Kladnik in Oš Blanca za 10-letno delo, OŠ Šentjanž pa za 20-letno delo. ČD Sevnica in ČD Ribnica sta podpisali listino o prijateljstvu in sodelovanju. Ob jubileju sta sevniške čebelarje pozdravila kmetijski minister dr. Jože Osterc in dr. Janez Poklukar iz Kmetijskega inštituta Slovenije. V šolski avli je bila na ogled čebelarska razstava, praznovanju pa je bilo posvečenih še več drugih prireditev, ki so ob jubileju Društva čebelarjev Sevnica ustvarile res praznično vzdušje. Predsednik ČD Sevnica izreka zahvalo generalnima pokroviteljema prireditve, SO Sevnica in Zavarovalnici Triglav - Območni enoti Krško, ter vsem sponzorjem. Na koncu pa je treba pohvaliti tudi izvrstno organizacijo srečanja in tekmovanja mladih čebelarjev Slovenije, ki so jo izvedli ČD Sevnica, OŠ Savo Kladnik Sevnica in Zveza čebelarskih društev Slovenije. (Galex)