118. številka. Ljubljana, soboto 24. maja. VI. leto, 1873. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prejeman, za avstro-ogerske dežela za celo leto 16 gold., za pol leta 8 gold., ■a četrt leta 4 gold. — Za LJubljano brez pošiljanja na dum za celo leto 13 gold., za ćetrt lota 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na Žum se računa 10 kraje, za mosoo, 30 kr. za ćetrt lota. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah i za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt lota 2 gold. 50 kr., po posti projeman za četrt leta 3 gold. — Za oznanila so plačuje od četirl-stopne petit-vrsto 6 kr. če ae oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. de se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat se plača Štempeli za 30 kr. Dopisi naj se izvolo frankirati. — Rokopisi so ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Op ravni stvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši Državopravna premišljevanja. *) „Iinperio iiuporiuui, regnis regnuui." IX. Kdor misli, da je „kovanje programov" zdaj sovišno, ka zdaj nemarno nujuejšega dela nego osnovati volilno odbore, postavljati kandidate, pripravljati se na volitve, katere nas utegnejo osolpnoti itd., temu kratko odgovarjam, da je vse to res nnjno, a prosojanje državopravnih vprašanj ničim menjc nujno, da! še nujnejše. (? Ur.) Ne prejde mi s spomina, kar sem v ime nituej broehuri Trocbu-ja generala, v „L' armee frangaise en 1868" čital. Tam pravi znaui teoretik Trochu, ka je največja nesreča preteča francoskej armadi, da se ona stoprv sovražniku navzoči organizuje, kar med njo ne male zmešnjave dela. In tako se je dve leti pozneje Nemcem navzoči francoskej vojski res godilo: oddelki (detachements) so se iskali, a generali nijso niti svojih, a ti ne svojih generalov poznavali. Naj mi kdo izmed „anticentralistične!" da! izmed „d r ž a v o p r a v n o-historično -konservativne . .. " stranke iskreno pove v čem sestoji uprav „program" te stranke, kaj naj dosega v državnem zboru ta opozicija, kaj jo naj drži, kje so garancije njenega obstanka, njenega upanja, da se iz nje porodi novo ministerstvo, in celo večina, in kakova poroštva trajnosti bi taka večina dajala privržencem? Priznajmo si iskreno, recimo odkritosrčno: mi smo si složni v „opoziciji" a proti čemu, s k ako vi mi sredstvi s kakovim ciljem — tega *) Ker se ta pi-omišljovnnja morebiti v marsičem od programa tega lista razločujejo, zato jemlje pisatdj njih moralično odgovornost na-so. Pis. Ms te k. Dunajska svetovna razstava. (Izvirno poroči o „Slov. Narodu.") III. Na Dunaji 10. maja. Denes se je odprla tudi razstava umetnosti. Cesar sam se jo pripeljal s svojimi gosti in jo je prvi obiskal in s tem odprl. Ker pa je bilo treba tudi nekaj vnanjo ceremonije ali vsaj vnanjega lišpa, so se na jadrišča Avstrijskega Lojda, ki ima blizu poleg svojo ^razstavo, nastavili mornarji in so na povelje klicali bura! Katori obiskovalci so bili tako srečni, da so ob tem trenotku ntegnoli iti v to razstavo umetnosti, so jo kaki dve uri dolgo smeli gledati, pozneje se je zopet zaprla, kajti tudi tu še priprave nijso dovršene. Hram za umetnijsko razstavo je postavljen v črti industrijske palače poleg vzbodne dolge galerije. Med vzhodno si nijsmo ni z daleka svesti. Kadar pak ura določbe bije, in naši poslaniki pred sovražno falago vstopijo, onda bodo se na vrat na nos osnove, programi itd. kovali, pri katerih ne bode niti pritrjenja, niti discipline, niti uspeha, ker — jasnosti ne bode; godilo se našim poslancem bode, kakor francoskej armadi v oči nasprotniku pripravljenenemu mu dobro uredjenemu. Zato nikakor nij odveč, nego nujno, prenujno, da so nže zdaj in to čem preje govori o programu bodočnosti; kajti zgoditi se itak bode to moralo, bolje preje nego sleje. Vsak, ki se v to delo spušča, mora si s početka svest biti, da njegov program nij drugo nego osobno mnenje, da se jako vpraša boduli to mnenje od stranke osvojeno, da je morebiti v mnogo čem kilavo in pogrešno ker — nezmotljivosti (barem v politiki, a morda tudi indi) nema. S tega vidika naj se i moj program prosodi. „Stranka pravičnosti" — k tej no vej morebiti nikjer bivajočej prišteva so pisatelj teh vrstic — imela bi v driavoprav-nib, gradjanskih (državljanskih) in verskih zadevah pred vsem drugim tri stvari v ozir jemati. Glede uredjenja naše monarhijo računati ne samo s svojimi željami, nego tudi z de-janjskim položenjem v politiki; v gradjanskih (državljanskih) zadevah postavljati se na temelj modernih, zapadnih držav, v verskem oziru pak popolnem se izogibati enostranostim, kakove so priljubljene, temveč prisvajati si nauke novejšega napredovanja Človeštva. Razumejo se po sebi, da je pri vsakem vprašanji dostikrat na vse tri ozire treba gledati. galerijo in umetnijsko razstavo so trate in ogradi in fontena sultana Ahmed II. V prvi dvorani avstrijsko umetnijske razstave, ki gleda proti vzhodni galeriji industrijsko palače, so velike historične in mitologične slike, ki pokrivajo cele veliko stene, tudi kipi so razstavljeni, vliti , rezani in sekani. Razdeljena je tudi umetnijska razstava po narodih, oziroma po deželah, seveda našo državo predstavlja tu itak avstrijska in ogerska umetnost. Kakor v industrijski palači tako utegnejo tudi tu na prvi pogled romunski narodi stati v prvi vrsti. Tukaj na vzhodnem konci med umetnijsko razstavo in mašinsko razstavo, ki ima proti severu svoje dolgo podstcDJe je poljedelska razstava Nemčije, Avstrije, Ogrije iu Rusije, ostale državo imajo svojo poljedelsko razstavo na zahodnem konci med zahodno industrijsko galerijo in med mašinsko razstavo. Navlašč tudi omenjam, kde je kaj in kde Naša monarhija je — o tem se ne da več dvojiti — ne od 1848. ali cehi od oger-ske sprave (1807), nego z davna že nekoliko dualističnega lica. Pomen teh besed je ta: da se jo že z davna (recimo vsaj od 1. 1021) takraj Litave bolj absolutistično, onstran pak ustavno vladalo. L. 1848 je bil ustav (obečan 15. marca, izvršen 25. aprila 1848) dan samo za „avstiijsko" polovico monarhije, kajti za ogersko nij ga trebalo dajati. Uzrok temu zares kobnemu (ominoznemu) različju vladanja kriva je tastran Litave razdrobljenost in slabost dežel, onstran združenost vseh kosov pod eno krono; odonod moč in sila. Ta dualizem je zdaj „fait accompli" v besede uajostrejšem pomenu, a — samo za zdaj. Siloviti poskusi nijso do zdaj imeli uspeha , a v bodoče nikakor nij nemogoče, da bi ga enkrat imeli. Jaz sem celo tega mnenja, da se ta celokupnost ogerska vremenom ne bode držala kot samostojna oblast. Neplodnost vseh protiogerskih poskusov izvirala je posebno iz tega , ker se je združevanje vse monarhijo poskušalo v časih absolutizma in nepolitike, a brez vso zaslombe v kakovo drugo notranjo moč države, nego jo edino daje jako problematična sila bajonetov in kanonov , s katerimi šče nikdo nij držav stalno zidal in držal. IleŠenje dualizma v smislu jed in od r-žavja mogoče je edinim potem ukrepljenja tastran Litave, a dotle ne smeje se ni z daleka ta dualistična zgrada države dotipati. Samo ako se prirodno, pravično, vsestransko uredjenje tastran Litave posreči, misliti je na odstranjenje oholega, finančno, državno itd. škodljivega „iuagjarizma", kateri dela naši državi sramoto, nalik turško kopito Evropi. je najti, da se naši slovenski obiskovalci razstave, kadar pridejo gledat, hitrej vdomačijo. Kajti velikih stavb je 14 in menj-ših 145 , ki so dozdaj naznamovani na razstavni mapi. Dolga pa je zahodna galerija in vzhodna z rotondo vred, ki je v sredi — 480 dunajskih sežnjev, 92 sežnjev pa merijo poprečno stranske galerije. Tudi mašinsko podstenje je 425 sežnjev dolgo. Ves ograjen prostor pa meri kakih 230 oralov. V poljedelski razstavi se vidi največ stekleuic ukusno zloženih , ki imajo napise od kod in kako je vino in žganje, tudi zrnje, semena so razstavljena v odprtih skleukah, moka v vrečah in kiblah. Ruska in Ogerska ste si tudi tu sosedi. V ogerskem oddelku sem zapazil prvokrat tudi hrvatske napise; gledam in gledam jeli me oko ne vara, in v istini berem: Hrvatske voćne priepeke razstavil Pokornv. Isto tako je Slavonsko sadje razstavljeno, ki je v Hofmanovi sušilni fa-briki posušeno. Na dalje je videti moka, Ker pak, kakor znano, naša tastranska polovica države nij uredjena, nego baš Čaka tega dela, xato velja ogerski spravi nasproti pravilo: hraniti to od vladarja zapriseženo spravo, ali paziti na vsak korak, ako jo tudi Ogerska hrani, ter silovito vmešanje v oger-ske zadeve odložiti do svojega časa, ako preje Ogri mednarodno zaprisežene sprave ne prelomijo , ali pak svoje prevage v neprid monarhije v zlo ne upotrebijo. Opozicija naj se torej za zdaj vsakega nepotrebnega, neprisiljenega napadanja na Ogersko skrbno in vestno čuva. J. P. Politični razgled. Notranje d>£cle. T ljubljani 23. maja. i Vilfc« časopisa „Pokrok" in ,,Politik" izrekata, da se denes za Čehe ne vpraša, ali prihodnjič v državni zbor iti ali ne iti — temuč samo, da se volilna tla obdrže. Ali v rajhsrat iti ali ne iti, to se bode po volitvah sklenilo v edinosti z drugimi proticen-trali stičnimi strankami. Skrvjjti>v.vki je v višji instanci Žali-bog vendar obsojen na eno leto ječe! Pišejo, da je izročil tiskarnico svojemu bratu. — „Pokrok" pravi, da Scbaffle v Pragi ne kandidira kakor je bilo to po novinah brati. Med nemškimi tistavoverci traje notranji boj še vedno z vso ostrostjo. Organ „starih", „N. Fr. Pr." imenuje nemŠko-na-cijonalno stranko, katero zagovarja „Deutsche Ztg.u, upor v lastnem taborji (meuterei im eigeucn lager). Nasproti tudi mladi ne prizanašajo poudarjati podkupljivost starih iu njihovih organov. V Ztii/rrhn so 20. maja praznovali slovesno spomin smrti Jclačiča-bana, kot junaka, ki se je boril proti magjarski gospo-doželjnosti. Of/vrski finančni minister je 21. t. m. zbornici predložil proračun za leto 1874. Deficit znaša zopet 31 milijonov! V u nuje držuvo. Vr<9iieo&ki monarhisti so takoj v prvi seji narodne skupščine interpelirali vlado zarad prememb v ministerstvu in zarad konservativne politike. Zahtevali so, da se ta interpelacija razpravlja v petek. Minister Dufaure pa pravi, da naj se dan še ne odloČi, ker vlada še nij sklenila o tem, s čemer so monarhisti zadovoljni. Dufaure na to izroči zbornici vladne predloge o orginiziranji javnih oblastni), in o napravi druge zbornice. V mo-tiviranji izreče vlada, da jo namen vladnih predlogov: praktična organizacija republike, ki je edina naravna, potrebna in postavna oblika vlade. Dosedaj je bila premalo orga- predivo, svila, okipki (volki), tabak, gobe drevesne, mnogovrstna vina in slivovice. Nek Magjar, ki je ud ogerske razstavne komisije, mi je pravil, Ogerska stoji pre v industriji na sredi med zahodom, ki jo presega, in vzhodom, ki je niže, ali z lesom in vinom pride vslcd te razstave k veljavi v velikem svetu nad vse druge države, kajti takega lesa, ko ga ima Ogcrska v Slavoniji, je malo po Evropi, po žito pa si itak pridejo druge države, kadar vlada ondi lakota. V poljedelski razstavi so tako tedaj zastopani tudi hrvatska in slavonska kraljevina, kajti v industrijski palači od Hrvatske nij duha ne sluha. V časnikih je bilo brati, da je ogerski komisar Nemet Hrvatom bil zabranil razstaviti in da je v zabojih blago hrvatskih razstavnikov na deži in vetru brez smiljenja v Škodo prišlo, da še pravdao tej brezozirnosti ozirov išče, a teško da jih najde. Tudi srbske kneževine dozdaj nijsem našel v razstavi zastopane. (Nij zastopana; nizirana, da prestoji vse preskušnje. Ko bo republika utemeljena, bode vlada energično branila konservativne interese. V predlogu zarad naprave druge zbornice pravi vlada: Zbornica poslancev iu senat se volita po splo-šnji pravici glasovanja, pa senat le iz nekaterih razredov, in to posebno nekdanjih poslancev. Vsaki departement voli tri senatorje. Senat se voli na deset let, a vsako drugo se deloma obnovi. Pri volitvi poslancev se ne bode več z listki volilo. Vsak arrondisscment voli enega poslanca. Senat ima pravico inicijative. Predsednik republike zamore zbornice razpustiti. Predsednika voli kongres, ki bode iz delegatov generalnega soveta sestavljen. Predsednik in zbornica poslancev se volita na pet let. Poslanec P ey rat je pa prinesel predlog, v katerem protestuje zoper vladni načrt, ker sedanja zbornica nema ustavodajne oblasti, ter zahteva da sc fiksira dan razida. A nujnost tega predloga nij bila sprejeta. Naslednji dan je bila volitev funkcijonarjev. Za predsednika narodne skupščine je bil zopet izvoljen Buffet s 859 glasovi proti 289tim katere je Martel dobii. Podpredsedniki so: Goulard, Benoit d Azy in Vitet. M*š-n*ki deželni zbor je bil sklenen v torek. Maršal Roon je bral prestolni govor, v katerem omenja hvalevredno delovanje zbora posebno v notranjih zadevah, ter spominja na „velike dogodke", ki so se zvršili za čas tega zbora. Nemški zvezni sovet se upira odpravi davka od soli. V itfwlijnn*ki zbornici je stavil v torek poslanec Mancini predlog, da se Jezuiti in vsa njim podobna društva iztirajo iz Italije, ker kovarijo zoper svobodo vseh dežel. Minister Lan/a se ustavlja predlogu. Razprava se bode jutri nadaljevala. singleši so v svojo tolažbo sedaj zapazili , da so kupci s sužnjimi v Sansibaru njihovi podložniki Batta-ji iz Bombaja, kateri so tudi Sultana napravili, da je zavrgel angleška zalitevanja. — Goddam! Perzrijjski šah, ki je 7. t. m. na ruski ladiji zapustil Rešt, je doseli2. maja v Astrakan in 19. t. m. v Moskvo. Povsod na Ruskem ga kot jstarega zaveznika slovesno sprejemajo. S ah je pustil neki vse svoje žene doma, a vzel soboj 20 milijonov frankov. Jako lino! Dopisi. Iz I* 111 j ta 16, maja. [Iz v. dop.]*) (Slovenski učitelji v P t uj i.) Včeraj je bil za slovenske učitelje spodnjega Štajera vesel, znamenit in časten dan. Praznovali so *) Da-8i smo o tej reči |e v zadnjem listo prinesli dopis, natisnemo v večje pojasnen je stvari tudi to poročilo đrUgega naših dopisnikov. Urodn. gl. naš zadnji dopis iz belgrada. Urcdn.) llu-menija ima svoj prostor v industrijski palači v nekem zadnjem oddelku severne stransko galerije zadi za turško in perzijsko razstavo, a Srbije kakor sem rekel, dozdaj nijsem našel. Da češka in poljska kraljevina svojega oddelka nema, je znano, posamezni raz-stavniki iz Prago, Lvova, Krakove kažejo svoje blago v obče avstrijskem razdelku z imenom mesta od koder so. Zadi za poljedelskimi plodi so razstavljene poljedelske mašine in orodje, vse kar se kdo na polji rabi, grablje, brano v mnogovrstnih birah isto tako plugi, mašine za mlatitvo, vejanje, sejanje itd. Svetovna razstava, dasi še v obče nedovršena, posebe pa pri angleških in francoskih oddelkih nedovršena, da ne govorim o Amerikancih, ki še 60 komaj pri začetku, je vkljub vsemu temu že velikanska in ima I se obiskovalec na vse strani mnogo mnogo Iprcčuditi, vendar vse preseže še to, kar bo namreč oni v našem mestici 5. obletnico novih šolskih postav. To veselico je osnovalo novo učiteljsko društvo mariborske okolice v zvezi s ptujskimi učitelji in ptujskim mestom. Povabljeni so bili vsi štajerski učitelji brez izjemka; udeleževali so se je samo slovenski učitelji iz zgornjih okrajev slovenskega Stajera, kterih Je bilo 80—100 nazo-čih. Svečanost se je tako-le pričela: Ob 10. uri dopoldne zbralo se je več učiteljev, mnogo meščanov in druzega občinstva na kolodvoru, tu pričakovaje učitelje iz mariborskega in bližnjih okrajev nemških (? !) mariborskih učiteljev nij bilo.) Kmalu po 10. uri pripelje vlak do 40 slovenskih učiteljev in učiteljskih pripravnikov. Dr. Strafella, župan ptujski, pozdravi učitelje (seveda nemški) z besedami, navadnimi pri takih prilikah, ter poudarja važnost učiteljskega delovanja v tem obziru, da postane ljudstvo politično zrelo. Na to se zahvaljuje prof. Dominkusch za prijazen sprejem učiteljev od strani ptujskega mesta. Ko smo iz kolodvora že odriniti hoteli, izpregovori prof. Ž i t e k iz Ptuja sledeče besede, ki so navzoče slovenske učitelje sicer osupnile, a poguma jim nijso vzele. Rekel je: Naznanjati imam, da se je na programu denašnjc svečanosti napravila za Slovence razžalivna prememba. Odbor za veselico poprosil je namreč prof. (Maserja, da bi prevzel pri svečanosti slovenski govor, kateri prošnji je gosp. profesor radostno ustregel. A zadnji dan pred veselico naznanil je ravno isti odbor g. profesorju, da nema slovenski govoriti, rekoč, da bi to ptujskim meščanom ne bilo ljubo. Gospod prof. Glaser denes torej ne bode govoril. V dolžnost sem si štel, to javno objaviti, da bodo udeleževalci znali, da se na slovenski zemlji hoče zabraniti slovenski govor slovenskim učiteljem." — Ta nepričakovana novica bila je vzbudila nevoljo splošno, toliko pri ljudstvu, kolikor pri učiteljih, od katerih so se nekteri od svečanosti odstra-uiti hoteli, a pogumni bili so tako, da jih ta neugodnost nij bila oplašila, kar se bode razvidclo v daljnem teku veselice. Z godbo naprej (vmes nekaj „feucrberistov s pikcl-haubo") stupali so učitelji po ulicah, pobirajo cvetlice in šopke, katere so padale iz oken od krasnih Ptujčank, ko toča v hudi uri (Prijatelj, kaka je ta primera ? Ured.) do mestne hiše, na kateri so vihrale štajer- ponujala mašinska razstava proti severu pod dolgim mašinskim podstenjem. Tu se stavijo mašine v zemljo, v zrak na dolgo in široko, že gre grmenje vrtečih se koles, tu so ko-vačnica, pivarnice, predilnice, tkalnice, mašine za mašine, k vsemu je osnova položena, nek tkalec je že poskušal tkati a ni še tkal, sicer je še vse precej daleč od konca. Med razstavljenimi rečmi videl sem prvokrat železniški voz z nadstropjem, tako da potovalci imajo izbo pri tleh iu pa v prvem nadstropji. Kdor je industrijsko palačo, uraetnijsko razstavo in mašinsko podstenje pregledal, ta je že tudi potreben iti gledat gostivne. Blizu južnega vboda točijo v lesi v gornje-štirski kolibi — južno-štajersko vino. Toči ga štirsko vinsko društvo v Gradci in točarieo in točar so v gornjc-štajerskem „national-kostumu" in te po gornje-štajerskem pozdravljajo in nagovarjajo, a točijo ljutomersko , slovenjc-bistriško in drugo slovensko vino. Kako ti je pri srci Slovenec V skc in cesarsko zastave nemške, pa tudi slovenske nij bilo). Tu se je igrala cesarska pesem, po kateri se je cesarju zaklicalo trikratni „Živio" in „Hocta". Šli sme potem v veliko dvorano nemške „kazine," misle si, da tudi v nemški dvoraui ostanemo slovenski učitelji. Tu se je govorilo in pelo. Pri petji slovenskih pripravnikov, katere je vodil g. Miklošič, so se vrstile nemške in slovenske pesmi, katerim, zlasti poslednjim je sledilo vsikdar živo ploskanje. Na oder stopi naj prvo g. učitelj Serncc, predsednik učiteljskega društva ptujskega, ter pozdravlja prav srčno došle goste, razloževaje na kratko namen in pomen svečanosti. Drug govornik bil je prof. Doininkuš. Dolgo pa lepo je govoril. Povedal sicer nij nič novega, kar bi že ne bili mnogokrat čitali v časnikih. Dosedanji govori bili so vsi nemški. Besedo pa zdaj dobi g. Lapajnc iz Ljutomera ter spregovori — o groza za nemškutarje — v nemški kazini — nemškega (V?) Ptuja—v slo venske m jeziku. Govoril je blizu tako-le: „Slovenski učitelji spodnjega Stajerja so nove šolske postave z veseljem pozdravili, kajti tudi oni so spoznali, da se z njimi prične boljša doba za slovensko učiteljstvo in šolstvo. Pri tem pa, da spoznamo dobro te novih postav, ne smemo pozabiti, da se nahajajo v njih še nekatere pomanjklj i vos ti. Napredek glede novih s. postav bode torej bolj v tem, da se na to dela, da se nove postave še dopolnijo, nego da se samo obstoječe hvali. Drugič pa je opomniti, da naj boljša postava ostane le mrtva Črka, ako se ne izpelje, iu to pravično izpelje na korist vseh pojedinih narodov toliko Nemcev kolikor Slovencev. Nazadnje pa pristavi govornik: Neugodne okolščine so hotele, da jaz tu govorim in da ne govori prof. Glaser, čegar govor je bil denes na dnevnem redu. Pooblaščen sem od mnogo učiteljev, da tu javno izrečem, da smo slovenski učitelji raz ž alj eni, da se je slovenski govor brez uzroka iz programa izpustil. Moram reči, da je bilo to breztak-nost dotičuega odbora". Tej izjavi je sledila živa pohvala, krepki „živio" so doneli govorniku, ki je bil žo začetkoma S ploskanjem sprejet. S tem je bilo jedru svečanosti konec. Pri obedu, katerega so se udeleževali molče tudi nekateri „purgarji" ptujski, so bili najprvo „oficijelne" napituice v nemškem jeziku (na cesarja, Streinajcrja, namestnika i. t. d.). Slovenske napituice, pri katerih je bilo splošno navdušenje, so imeli gg. Lapajne (na novo slov. učiteljsko društvo za mariborsko okolico), Žiher, (na šolski časnik „Slov. učitelj"), Pernišek (na značajne slov. učitelje, na sloveuski narod in slov. kmeta), Meglic (na vzajemuost med vsemi slovenskimi učitelji) iu drugi. Vsa veselica je kazala, da navzočni slovenski učitelji — nijso nem-Škutarji, da ljubijo narod sloveuski in spoštujejo njegov jezik. Dr. Stralela iu drugi Ptujčaui so se pa prepričali, da slovenski učitelji se ne dajo rabiti za nemško politiko, za kar je bila sveeauost menda tudi nekoliko namenjena, a kar je Dr. Strafelu tako spodletelo, da se mi je v srce smilil. Pivko 22. maja. [lzv. dop.] Že zdavnaj so zahtevale pod-obciue spadajoče pod županijo st. Peter iu slaviuske v Kakit niku zavoljo polajšauib stroškov zediuenje v eno samo županijo cele fare. Tudi so to prošnjo možje iz imenovanih župauij pod pisali in slavnemu c. k. okrajnemu glavarstvu predložili. Ali kadar so obe županiji o tem sejo imeti morale, nijso bili podpisani možje več „mož beseda", temuč njih obljubo in moško besedo je prezgodaj slana vzela, in so tudi pozabili na to, kar so načinili, in da to kar dveh županij stroškov stane, bi potem samo polovica stroškov na eno županijo prišlo. Samo našemu gospodu županu v št. Petru je bilo to djanje trn v peti, mi kmetje pa že zdavnaj pričakujemo in prosimo rešitve te stvari. I. P. Ie Ilir. \ovo^i ;idii v Istri 20. maja. |Izv. dop.) Od svake pokrajine ima Vaš štovani i pri nas v Istri čitani list dopise, samo od Istre ima jako malo, gde bi bilo največ od potrebe razložiti na vidik svi-juh naša pomanjkanja. Cdkuda započmem. Sve molitve zvrše s „amenom". Sve što nam slabo ide izvira od toga da nema učionah, koje bi nanj širile uljudnjost, dobrotu, krie-post in ljubav k' slobodi. Namesto da detca in devojke učione pohadjaju in štogod uče, se uče gonit blago na paŠu. Ovdi se nauči len-činit, k t din u dobije slabo društvo, koje ga od mala pokvari i za uvek nevaljanega i razuzdanega učini. Mlada šiba se lahko prigne, tako i kod deteta. Dajmo mu plemenito dru štvo pa oćemo imati mladića dobroga i po štenoga. Sto oče se naučit od niemo životinje':' koja nepoznaje stidi jivosti nego sve radi po nagonu. Dctci nije to potrebito videti dva puta. Jedno pokvareno, pokvari dvajset. Sve jedne posledice ima takodjer kod dc-voj cicah. — Nije zadosta da mraz je pobrao veći deo voća, došli jesu k' tomu kebri, kojih je letos preko mere. Više putah išao sam u jutro — koja dobajc najbolja za pobirati kebre, jere jest jošte rosno — i ubijao sam jih na tisuća. Sta basni to, kad jih neizrečeni broj ostane. Moj trud je malo hasnio, jere u ovakvoj priliki je da se svi uzdignu zatrti jib. Kadgod postao sam kod koga stabla, koji je bio vas črn od kebara. Ako je slučajno vetar popuhnil, padali jesu prouzrokujuć šum kao da tuča pada; jeli pako tišina vladala, mislio jesam da blizu mene nekoji po suhim veju bodi. Suze sam točio niz lice uz takvoga prizora ma bez koristi. Seljak vidi da jesu mu nekoje voćke i stabla već od vrba do tla pojedena, ma za pobirati malo ga briga, jere ni tko da ga poduči o škodljivosti. Niti kmetijsko družtvo kojoj bi mogla biti to naj-prva skrb, se o tom malo brine. U Nemač-koj oni koji pobiraju jesu plaćeni toliko po tisuće, posebno pako nagrade onomu, koji se je odlikovao nabirajuć jih najviše. To učine kmetijske društva i takodjer gospodari velikih imanjih. Takodjer detca idu b' učiteljem pobirati iliti ovaj jih usili da svaki dan mora svatko toliko broj donesti. Svaka samica i/.ležc najmanj 20 jajca. Od sada tako velikog broja šta će biti do tri leta! Koliko Škode nete učiniti do tri leta, pak k'tomu jošte kad izajdu iz zemlje?! Crni trn, koga se najde po njiva, livada i bregova mnogo, bio je letos pun gusenjaka. Putujuć pO uaš.j sudčiji govorio sam kmetom čistite ako očete imati voća. Kričao satu u pustinji. K' mrazu , kebroin jesu došle jošte gusenice kt-je ote obrstiti drveće. Tolika maoŽina crnoga trna, zašto ne-bisc mogla pretvoriti u plodonosno vućc. Ccpljeu sa slivom — po višegodišnjem is- kustvu — raste kao iz vode i rodi svake godine. Jedno samo može našim bratom služit za 8vedočbu od našog stanja, da u svoj sudčiji nema niti jedne čitaonice. Drugdi ima u svakom selu a ovdi na 17.000 Slavjana niti jedne! Sve grehe ko je sam dosad nabrojio izviraju od toga da ni učiona ni učitelja, koji bi bacili iskru za prouzrokovat plamen, koji bi prerodilt naše potomke in učinili našu domovinu cvatuću in slobodnu. Domače stvari. — („Sokolov" izlet v Jan če in Velče,) je od c. k. okrajnega glavarstva v Litiji oziroma znanega g. Sclionvvetter-ja, oziroma od deželnega načelnika Auersperga — pvcp<>ve. Duett iz opere „Figaros llochzcit," poje gčna. Potočnikova in g. WolotV, 7. a. Svojemu čolniču, pesen zložil Fr. Gerbec, b. Nezakonska mati, pesen Preširnova zložil Kamilo Mašck , poje g. J. Nolli, h. Tteeitativ in arija iz opere Kuslan in Ludmila poje ruski g. Wolott', 9. Poštena deklica, izvirna šaloigra Miroslav Vilharjeva. Glede na zanimivi program se je nadejati, da bode koncert dobro obiskan. — (Ljubljanski d opi s nik „Vater-landa"), znani gospod kaplan Klun, dr. Gostov „lcibjournalist", je v „ Vaterlandu" naredil plan, kako bode naš „Slovenski Narod" uničen in pokopan. Tako-le mož (štev. \W ,,Vat.") računi na konci svoje zvijač polne korespondencije: deficit naš uaj bo rastel, deželni predsednik Auersperg naj bo „Slov. Nar." hudo pravdo obesil na vrat, obsojeni naj bomo od porotnikov, in velika izguba na kavciji bo „Narodu" smrtni udarec dala!! Vso to nam javno želo Klun in njegovi patroni! Da smo bili konfiscirani, to tega „konservativea" strašno veseli in on celo brani Auersperga, da le moro proti nam intrigirati. Moremo reči , da tako infuinnc taktike niti v ustavovernem easopisji nijsmo še brali. Taki kristjaujc in svobodnjaki so le „rechtspartajlerji." „Narodnjakom" te policijske sorte je vsako orožje dobro ; nam pa je teško s t a cimi protivniki boriti se ker enacega grdega in nepoštenega orožja se nočemo posluževati. — („Novico") naj si ne belijo glave za dr. Vodnjaka iu Jurčiča in za naše uredovanje sploh. — (Iz Krke) se nam 20. maja piše: Poročal sem 1$. t. m., dajo pri nas živinska kuga ponehala. Pokazalo se je pa, da temu nij tako. Včeraj so spet v Krški-vasi petero kuge sumljivih goved pobili. Krška vas je tedaj zopet zavarovana, da ubogi prebivalci uikamor ne morejo. — (Iz Ptuja) so nam piše: v ptujski čitalnici je na binkoštni torek, t. j. 3. junija t 1. volitev novega odbora, h kateri so vsi udje uljudno povabljeni. Začetek ob 5. uri. — („Ilirski Sokol") v Ilirski Bistrici ima 25. t. m. izlet v Dolenje. l,i«.«iii< u ur<»«Iiil»tva. J. G. v G. Ne mara da iiiiastis prav, a stvar za celo naše občinstvo postajo tcrrijerne važnosti. Poleg tega bo nam žuga s pravdo, — katere so ve da se možje tudi ne prestrašijo. — G. J. 11. Vi sta se v adresi zmotili. Nas organ je naroden, in to: najprvo naroden. Zato v koš; rokopise brezizjemno ne vračamo ni Petru ni Pavlu. — G. T. v K. Preštudiramo in čo se nam bo dopalo , z zalivalo porabljeno, sicer se dogovorimo. Torej nekaj potrpljenja prosimo. — G. Baptista: Nase tiskovno razmere so kritične postale. Če se Vaš izvrston listek natisne (vrag g. Abčina poznaj!) konfiscira nam cel listi Vrzite se na „nedol-žneje" reči, a vsakako ne dajte izvrstnemu peresu ruj aveti. T* Dunajska borsa 23. maja. (Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni dri. dolg v bankovcih . 67 gld. 75 ki Enotni dri. dolg v srebru 71 „ SO „ 1860 drž. posojilo.....99 „ — Akciju narodne banke . . 967 „ — „ Kroditne akcije......288 „ — „ London.........110 „ 25 Napol..........8 m 82'/, < C. k. cekini.......— „ — „ Srebro.........110 n — mr- Mlin pod štev. 57 v llollilijttki llell. okraj Radoljica na Gorenjskem, 1 Vs ure boda od kr. Kudolfske železnice oddaljen, z obilno vodo preskrbljen, se žagalnico desk in njivo vred, je po niski ceni na prodaj. Ponudbe prejema lastnik (139—2) Josip ]?Irak. Svarilo. Će kdo iia moje ime | « kje* vzeme denar ali | ♦ blago, jaz ne plačani. X \ Marija Podkrajšek, | ♦ šivilja t t (i46-i) v Medjatovi hiši. J mjci. 21. maja. Kuropa: Al. pl. Bollmaz, Jungbauer, Broquemont, Mazanek, Neunian iz Trebiža. — Br. pl. Kleinuiavr s soprugo iz Gorice. — Weiss iz Siska. Pri Elefantu: Scliapiro, Maiehin z materjo, Deutscli, Friedinan iz Dunaja. — Dnino Gio — Brescio. — Bery iz Bistrice. Pri Malici: Fisclicr, Michelsen, Lutz, Volk, Burghart iz Dunaja. — Pooka iz Trsta. — Pučnik iz Kranja. — Gustin iz Novega mesta. Pri Zamorci* Herman iz Maribora. — Welley iz St. Jurja. Epileptičen krč ali božjast zdravi pismeno poseben zdravnik za božjast JD>r. O. l4illi*«'li. Berlin, Louisenstrasse 45. (255—56) Pričujoče ima črez tisoč bolnikov v ozdravljenji. ||XXXXXXXXXXXXXXXXKXXXXXXXXXXXXXH I Gostilnica „Pri Virantu" £ (Sternwarte) na &t. .1 ali o h s krm Ir^ii. Od nedelje, 18. maja je odprt n;i novo prtivljeil £0*tiliiW*ui \vt M ljis^«'iii. Izvrstno vrhniško pilzenjsko in Marzen-pivo, vrček po 12 kr., maselc po s kr. — Izvrstna vina za pijačo pri jedi, vizeljsko in dolenjsko vino, najboljša vina v buteljah. SME" Okusna jedila po nizki ceni: Zajtrk, kosilo in večerja. Kazen tega sobe po illzkl ca«kiii. Z odličnim spoštovanjem (141—2) V. GrČCl?', gostilničar. :xxxxxxxxx: Razpis konkurzov. Imenovanje 10 deželnih živinozdravnikov na Štajerskem. Vsled dcželnozboruega sklepa dne 6. decembra 1872 odločenih 10 okrajnih živinozdravnikov dobi letne plače po 500 gld. a. v. iz štajerskega deželnega zaklada in so gledč svojih službovnib pravic in dolžnostij sploh z deželnimi uradniki v eni vrsti in po za poslednje veljavnih predpisih jim pristujejo tudi dijete in popotni stroški. Izvrševanje zasobnega zdravljenja je proti plačilu dotičnika le toliko dopuščeno, da uradnim opravilam ne škoduje. Plačilo za sodniško-zdravniška opravila je v sploh za te razglašenih predpisih določeno, in samo za preskrbljovauje takih opravkov, katere vsled obstoječih postav iu ukazov deželnoknezovskim organom zdravstva izvrševati imajo, morejo deželni Živinozdravniki odškodnine od države zahtevati. Kot službeni kraji z iz večih sodniških okrajev sestavljenimi živinozdravilskimi okraji so za zdaj določeni: Celje, llz, Irdning, Kindsberg, Upnica, Ljubno, Ljutomer, Neumarkt, Weic in Slovenji Gradec. Vendar si jo deželni odbor pridržal, na teh Blužbcnib krajih in živinozdravilskih okrajih do imenovanja živinozdravnikov po izidu z visoko vlado uvedenih obravnav, spremembe delati. Ko bode visoki deželni zbor službene kraje in živinozdravilske okraje za stalno določil, se ima vsak zdaj začasno imenovanih deželnih živinozdravnikov potem v njemu odločen okraj in službeni kraj preseliti, ne da bi zahteval odškodnino. Natančneje določbe opravkov in službenih razmer, kakor živinozdravilskih okrajev in službenih krajev so na razgled v registraturi deželnega odbora v navadnih uradnih urah, ali se tudi lehko dobe. Samo z diplomom previđenim živinozdravnikom so morejo tukaj razpisane službe podeliti. Imenovanje je proviz ori čuo; za stalno podcljeujo službe se more stoprv po dveletni skušnji, katera se k detinitivni dobi službe zaračuni, prositi. Prošnje za tukaj razpisane službe naj se pri iii o<1I»oi*ii najdalje do .'IO. Minila 1*7.'* vložijo. (145-1) Od štajerskega deželnega odbora v Gradci 10. maja 1873. Čestitomu p. n. občinstvu dajem uljudno na znanje, da se moja zaloga oblačil iz Mandel-jeve fabrike, od 10. maja v glediščnih ulicah štev. 20 v Iti4'«l4>r-J4'vi nahaja. Za doslej meni obilno izkazano bla-govoljnost izrekam srčno zahvalo in prosim, da 86 mi taista tudi v prihodnje ohrani. (144—2) Se spoštovanjem Jan. Bach. V Ljubljani 8. maja 1873. Blagorodnomu gosp. Josip Miliič-u, trgovcu v latoiuericali. Bodite tako prijazni in pošljite sledeče pismo gosp. J. G. Popp-u, c. kr. dvornemu zdravniku za zobe na Dunaji. Vase blagorodje! Izpolnujeni prijetno dolžnost, čo Vam, čestiti gospod doktor, mojo zalivalo izrekam. Od naglo zobne bolesti, katere do mojega 27. leta še nikdar poznal nijsem, me jo rešila Anatherinova ustna voda. Od to dobe so pretekli 4 meseci in jaz nijsem nikdar več zobno bolesti imel. Skoz večkratno rabo ono vodo so mi zobje zopet lepo beli postali in zobno meso so jo ozdravelo. Prizadeval »i bodem, Vašo anntlicrinovo ustno vodo najbolje priporočati, in se podpišem ž vsem spoštovanjem V L i t o in o r i c a h, junija 1872. (70—2) Albert, učitelj. Se dobiva: v LJubljani pri Petri čič in Pirker-ji — Jo s. Karinger-ji — A. Krisper-ji — Eduard Mabr-ti — Ker. M e 1 li. S c h in i t t-u — E. B i r s c b i t z - u, 1 o k a r j i; — v Kranji pri L. Krisper-ji — Seb. Schaunig-u, lekarji; — v Pliberg-u pri llerbst-u, lekarji;—v Varaždinu pri 11 a 11 e r-j i, lekarji; — v liudolfovem pri Dr. Kizzoli-ji, lekarji — J o s e f B c r g ni a n - u; — v Krškem pri V B d. Bonicbes-u, lek.; —v Kamniku pri Jalin-u, lekarji; v Gorici pri Ponton i-j i, lekarji — J. Keller-ji; — v Wartcnberg-u pri F. Gadler-ji; — v Vipavi pri Anton. L>operi s-u, lek.; —-Postojni pri K u p f e rs »• h m i d t-u lekarji; — v Skofjiloki pri C. Fabiani-ji, lekarji; — V Koeovjipri J. Braunc-tu, lekarji; — v Idriji, c, k. rudarska lekamicaj — v Litiji pri K. M U h 1 w e n z o 1 -j i, lekarji; — v lia- doljici pri Zalokar-jevi vdovi. Izdatelj in za uredništvo odgovoren: Ivan Semen. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".