Poštnina plačana v gotovini.
Slo/emki
hmeljar
Prvi slovenski strokovni list za hmeljarstvo
Izhaja štirinajstdnevna ♦ Naročnina Din 20'—, za inozemstvo Din 50—; posamezna številka Din 2— ♦ Uredništvo in uprava: Celje, Cankarjeva ul. 4, telefon 176
Leto VII	Celje, dne 21. februarja 1936	Štev. 4
Študija o sestavi hmeljevine.
Iz banovinske kmetijske poskusne in kontrolne postaje v Mariboru.
H. Mohorčič.
Pri nas v Sloveniji je hmelj gotovo tako važna gospodarska kultura, da bi se ji moralo posvečati več brige, prav nič manj kakor vrtnarstvu ali sadjarstvu, tembolj, ker je hmelj skoro izključno izvozno blago. Pa se pri nas hmeljarstvo dosedaj znanstveno še sploh ni proučevalo. Zato ne bo odveč, če se pomenimo nekoliko o rezultatih kemijske analize različne hmeljevine, ki smo jo izvršili na naši postaji predlansko leto, ker bi se dalo iz rezultatov te analize sklepati marsikaj koristnega za kulturo hmelja pri nas.
Hmeljevino so pošiljali v svrho analize v gotovem razdobju razni hmeljarji, ki so vsi gnojili hmelju s hlevskim gnojem in poleg tega dodatno še z umetnim gnojilom Nilrofoskal. Na 200 sadik so potrosili 25 kg Nitrofoskala, torej za eno rastlino 125 gr Nitrofoskala, t. j. 10 gr fosforne kisline, 5 gr dušika in 10 gr kalija. Navedena množina hranilnih snovi bi bila nekako za polovico manjša, kakor jo po Doerellu potrebuje hmeljska rastlina letno (20 gr fosforne kisline, 10 gr dušika in 20 gr kalija). Ako upoštevamo, da je vsaka rastlina dobila poleg umetnega tudi še 5 kg hlevskega gnoja, ki je vseboval 11 gr fosforne kisline, 20 gr dušika in 26 gr kalija, je torej vsaka rastlina dobila skupno 21 gr fosforne kisline, 25 gr dušika in 36 gr kalija. V primeru z Doerellovo trditvijo je bil torej hmelj izdatno založen z dušikom in kalijem, zadostno pa tudi s fosforno kislino.
Leta 1934 je hmelj zelo neenakomerno dozorel in ga je bilo treba večinoma predčasno obrati. Zato pri analizi pridelka sporednih poskusov ni
bilo mogoče najti očitnih razlik. Pač pa so bile zanimive razlike v sestavi hmeljevine v suhi snovi, kakor kaze naslednja razpredelnica;
Hauptman Josip,	hlevski gnoj
Petrovče 20. V. 12. VI.	Pepel 13.16 20.64	Ca O 2.64 6.64	Mg O 0.83 1.49	Pa Os 0.09 0.38	K20 3.06 2.63	Si Oa 0.99 1.95
Rak Ivan, Žalec						
11. VI.	19.65	5.69	1.20	0.29	2.75	3.73
7. Vil.	27.28	9.09	2.42	0.18	1.63	5.06
Hmeljarsko društvo						
Žalec						
20. V.	17.41	4.09	1.06	0.33	2.79	3.05
7. Vil.	27.25	9.30	2.12	0.16	1.74	6.28
Hauptman Josip,						
Petrovče	hlevski gnoj in Nilrofoskal					
20. V.	12.36	1.83	0.44	0.28	3.48	0.72
12. VI.	17.49	4.94	1.11	0.74	3.06	1.54
Rak Ivan, Žalec						
11. VI.	19.98	5.24	1.33	0.21	3.44	3.36
7. VII.	25.11	7.25	2.03	0.29	2.18	4.79
Hmeljarsko društvo
Žalec
20. V.	15.59	3.61	1.60	0.54	2.93	2.10
7. VII.	25.40	8.14	1.30	0.61	2.00	6.02
Kakor razvidno, ima dodatno z Nitrofoskalom pognojeni hmelj pri vseh poizkusih v raznem razdobju več kalija in fosforne kisline ter izhaja z manjšo množino apna kakor pa hmelj, gnojen samo s hlevskim gnojem ter da tudi manj izčrpa zemljo. Prav tako analiza v maju da sklepati, da je hmeljišče hmeljarskega društva založeno bolje s fosforno kislino, Hauplmannovo pa s kalijem, v kolikor ni morda na analizo vplivala različna sestava hlevskega gnoja.
Ce veljajo BlaitnYjeva izkusiva glede pero-nospore na hmelju ludi za naše razmere, bi morala napasli peronospora predvsem hmelj posestnika Raka in hmeljarskega društva, ker je bilo tu ugotovljeno pri le s hlevskim gnojem pognojenem hmelju v mesecu juliju premalo kalija v listju v primeri z množino pepela. Razmerje pepela proti kaliju v hmeljevini je bilo namreč pri posameznih poskusih naslednje:
Haujtfman	hlevski gnoj
maja .................. 100	:	23.3
junija ......	100	:	12.8
hmeljarsko društvo
maja ................. 100: 16.0	100	:	18.8
julija ............... 100: 6.4	100:	7.8
Rak
junija................. 100	:	13.8	100	:	17.2
julija ............... 100 : 6.4	100	:	7.8
Dr. Blattny je ugotovil, da je pri močno od peromospore napadenem hmelju razmerje ob takih razmerah 10 : 11.4. Ker se v zadnjih letih vedno bolj pojavlja peronospora v naših hmeljskih nasadih, je s tem očitno dokazano, da naša hmeljišča stradajo kalija in jih je treba zato gnojiti bolj s kalijem. Z izdatnim kalijevim gnojenjem bi dosegli večjo odpornost hmeljske rastline proti peronos-pori ter ne bi trpeli več toliko škode radi te bolezni kakor dosedaj.
Iz omenjenih poskusov pa se da prav tako tudi sklepati, da hlevski gnoj v Savinjski dolini nima tiste sestavine kakor smo jo predpostavili in da mu primanjkuje kalija. Saj vidimo, da pri teh poizkusih množina kalija ni zadostovala, da bi rastlino zadostno in krepko redila. Zalo pa je potrebno posvetiti v našem hmeljskem okolišu več brige tudi živinoreji in travništvu ter gospodarstvu z gnojem, da bo za hmeljišča na razpolago boljši hlevski gnoj. Medtem pa moramo na vsak način gnojiti hmeljske nasade izdatneje tudi s kalijem v obliki kalijeve soli.
O sezoni 1935
(Dalje.)
Vsaka provenienca hmelja je danes že kolikor lo.iko vpeljana. Zato pa ni važno samo, koliko znaša celokupni svetovni pridelek, temveč tudi, koliko znaša pridelek hmelja posameznih provenienc. Ne glede na višino svetovnega pridelka se namreč vsak kupec podviza nakupiti najprej potrebno količino blaga iz tistega okoliša, kjer je pridelek sorazmerno pičel ter se zato v tem okolišu najprej razvije živahna kupčija in cene okre-
hlevski gnoj in Nitrofosko
100 : 28.3 100: 17.5
pijo; za hmelj iz okoliša, kjer je bil pridelek sorazmerno obilen, se ne mudi, ker bo potrebno blago še vedno lahko vsak dobil. Vprav v tem oziru pa smo bili lani pri nas občutno prizadeti, ker se je razkričalo v svet, da bomo imeli izjemno obi.o letino. Prav tako kakor glede barve, se je torej tudi glede količine našega pridelka močno pretiravalo in to je bil drugi vzrok, da kupčija pri nas ni in ni oživela ter cena nikakor ni hotela kvišku. Dočim se je v drugih okoliših količino pridelka močno podcenjevalo in na vse pretege hvalilo kakovost ter zlasti barvo, so se o hmelju iz našega okoliša raznašale vesti, da bomo pridelali hmelja več kot dovolj, da pa bo vsled perono-spore in rdečega pajka slab in da zlasti v barvi ne bo odgovarjal.
Ponovno smo že poudarjali, da imamo pri nas zgodnjega hmelja vprav toliko, da nam kvari ceno. Vsi vemo, da je ta hmelj jnanj vreden, pa se vendar porabi za vzorce in razpošlje ven kot prvi dokaz, kakšno blago smo pridelali. Seveda se za zgodnji hmelj nastavijo nižje cene, ki se v primeru, da je hmelja dovolj, potem enostavno uveljavijo tudi za naš golding. To smo prav nazorno videli tudi lani in skrajni čas je, da se prepreči razpošiljanje zgodnjega hmelja za vzorce v svet, da nam ne bo kot manjvredno blago kvaril cene. Pametni hmeljarji sicer zgodnji hmelj zatirajo in sade namesto njega savinjski golding, toda toliko, da nastavi in pokvari ceno, se ga še vedno najde.
Razno
Pivo zastonj bodo pili na Litvanskem. Tamkajšnji pivovarniški sindikat je namreč prej enostavno vsako pivovarno izven sindikata odkupil ali pa s konkurenco ubil, sedaj pa mu pivovarna državne banke z nekaterimi manjšimi resno meša štrene. Pa še konsum piva zadnja leta sploh nazaduje. Zato je sindikat odprl vsepovsod številne lastne točilnice, kjer se toči prvovrstno pivo. Da pa se ljudstvo še bolj prepriča o vrednosti in dobrinah peneče pijače, bodo ob določenih dneh v vseh sindikatovih točilnicah tocih pivo popolnoma brezplačno, kakor pri nas n. pr. tvrdka Meinl kavo ali čaj.
Za izvoz iz Nemčije je določeno le 5000 stotov lanskega pridelka od še preostalih zalog 17.500 stotov, ker bodo 12.500 stotov morale še prevzeti domače pivovarne. Ker pa je teh 5000 stotov le srednje dobro in slabše blago, se bo pač težko posrečilo Nemčiji prodati ga v inozemstvo trn še težje doseči diktirane cene; bodo že morali popustiti, ali pa si pomagati s premijami, vsekakor pa se na svetovnem trgu ni bati nemške konkurence. Sicer pa se na svetovnem trgu Nemčija dolgo sploh ni pojavila s svojim hmeljem in je šele v decembru nekaj več izvažala; toda tudi to večinoma
ni bil nemški, temveč le reeksportirani jugoslovanski ter poljski in drugi hmelj, ki je bil v Nemčiji posebej v to svrho pripravljen.
Konsum piva v USA se še stalno dviga in bo predvidoma znašal v letu 1935 kakih 52,807.500 hi.
Posebna hmeljarska komisija bo v kratkem ustanovljena pri kmetijskem ministrstvu v ČSR na pobudo sedanjega ministra dr. Zadine. Naloga komisije bo reševati vsa pereča hmeljarska vprašanja v ČSR.
Hmeljarska poročila
Savinjska dolina: Vkljub temu, da je traino nekaj zanimanja in povpraševanja, zadnjih štirinajst dni v hmeljski kupčiji ni prišlo do pomembnejših zaključkov. Sicer pa je razpoloženje v splošnem mirno, cene pa so ostale nominalno nespremenjene.
Vojvodina: V hmeljski kupčiji je položaj nadalje miren in je zanimanje še nekoliko popustilo. Nekaj povpraševanja je bilo tudi za starejše letnike, vendar do zaključka ni prišlo.
Češkoslovaška: Pri nadalje bolj mirni tendenci je bilo tudi zadnjih par tednov trajno nekaj povpraševanja, največ po srednjevrstnem hmelju, zadnji čas pa se išče predvsem cenejše blago. Cene za lanska žateški pridelek so ostale v glavnem nespremenjene in se plačuje 45—52 Din za kg; znamkovanih je doslej 42.503 stotov. Za lanski pridelek iz Ušteka in Roudnic je bila tendenca živahnejša ter je bilo več povpraševanja zlasti za izvoz. Plačevalo se je 33 do 36 Din za kg iin ceneje sploh skoro ni bilo mogoče kupiti. Sicer pa so še neprodane zaloge lanskega pridelka že zelo pičle in znašajo v Ušteku le še kakih 800, v Roudnici pa največ še kakih 300 stotov. Izgleda, da se zaenkrat išče cenejši hmelj za izvoz, ki pa ga je težko dobiti, ker so zaloge povsod že zelo izčrpane.
Nemčija: Na tržišču je nadalje precej povpraševanja za izvoz in tudi. prometa za domače pivovarne. Sicer pa je ostal položaj na tržišču v glavnem nespremenjen in prav tako tudi cene. Za domačo porabo se plačuje za lanski Hallertau 70—81 Din, Hersbruck 60—70 Din in Spalt do 88 Din, za izvoz pa Hallertau 38—53 Din ter Rheipfalz 37—42 Din za kg. Za starejše letnike pa je bilo zadnji čas nekaj več zanimanja ter tudi nekaj več zaključkov za letnik 1933 po 10—11 Din za kg. V tekočem tednu bo izšla nova naredba glede prevzema lanskega pridelka po domačih pivovarnah in bo potem verjetno tudi več prometa.
Francija: V hmeljski kupčiji je postala tendenca nekoliko prijaznejša t.n so se tudi cene učvrstile, četudi so sicer nominalno ostale nespremenjene. Nekaj več povpraševanja je namreč za izvoz v USA ter je bilo v ta namen v Alzaciji nekaj zaključkov za srednje-vrsino blago po 20 Din za kg. — Lani je uvozila Francija skupno 11.293 stotov hmelja, od tega 8.378 stotov, t. j. 74% iz ČSR.
Belgija: Na tržišču je tendenca sicer nadalje murna, vendar nekoliko bolj čvrsta. Lanski pridelek notira Poperinghe 6—7 Din, Alost pa 15—16 Din za kg.
Poljska: V hmeljski kupčiji je postalo razpoloženje zopet bolj mi.rno. Cene so ostale sicer v glavnem nespremenjene ier je nadalje precej zanimanja in povpraševanja, vendar predvsem le za cenejše blago.
Anglija: Od lo. januarja dalje, ko se je pričelo z viiovcevanjem nmeija, je slamo povpraševanje s sirani pivovaren prav zivanno, lako, aa je do 9U% pnoelka do danes ze prodano. ^ kakovosijo pridelka so pivovarne v glavnem zadovoljne, vendar se povpraševanju po najooljsem blagu ne more vedno ugoom. V kolikor pridelek se ni prodan, je to v glavnem srednjevrstno olago. Uacuna se, da Dodo v rekočem rednu pivovarne njim določene koi.čine v celoti prevzele.
Amerika: Pri sicer nadalje bolj mirnem razpoloženju je mio zadnji čas zopet nekaj več prometa, deloma tudi za izvoz. Cene so ostale v glavnem nespremenjene in notna domači pridelek lanski 10 do m Din, predlanski 7—9 D.n in starejši 3—6 Din, že zacannjen inozemski pa lanski 35 — 75 Din in predlanski 20 —3U Din za kg, vse le boljše in najboljše blago. Največ se trži Oregon po 6—7 Din, izjemoma pa za izvoz tudi do 8 Din za kg. Splošno je tendenca za res .zbrano prvovrstno blago čvrsta, za ostalo pa zelo različna. Inozemski hmelj je moral v ceni nekoliko popustiti, ker je radi sorazmerno visoke cene le težko našel kupca; zato se tudi skuša zadnji čas uvoziti nekaj cenejšega blaga. — Mnogo se razmišlja o skrčenju nasadov spomladi, ker se je zadnjih par let pridelalo dosti hmelja preveč.
Najvišje cene, plačane zadnji čas za 1 kg hmelja raznih provenienc, so bile naslednje:
Nemčija (Spalt) . . .		 88 Din
Češkoslovaška (Zateč)		52 Din
Anglija (Oolding) . .		39 Din
Francija (alzaški) . .		32 Din
Jugoslavija (savinjski) .		20 Din
Poljska (wolinjski) . .		18 Din
Belgija (Alost) . . .		16 Din
Amerika (Oregon) . .		15 Din
Za razvedrilo
Nezadovoljna.
Zena : »Veruj mi, možek, da sem nekako sama s seboj nezadovoljna.«
Mož : »In kaj naj rečem šele jaz, tvoj mož?«
Previdnost.
V družbi vpraša neki gospod svojega znanca: »Prosim, bodite tako prijazni in mi povejte naslov vašega krojača.«
»Zelo rad,« odvrne ta, »toda le pod pogojem, da mu vi ne izdate mojega.«
Nesreča.
»Danes nas je bilo ravno trinajst pri mizi. To pomeni nesrečo in res se je eden iz družbe nenadoma prevrnil s stola po tleh.«
»Zadet od kapi?«
»Ne, radi pijanosti!«
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani
sprejema
vse vrste zavarovanj proti požaru: poslopja, vse premičnine, hmelj, zvonove, steklo, nezgode, vlom, jamstvo, avto-kasko, življenjska zavarovanja v vseh kombinacijah in posmrtninska , ' zavarovanja »Karitas«.
Zastopniki v vsaki župniji. Podružnica: Celje, Vodnikova ulica 2.
Hmeljarji, poravnajte naročnino!
V nevarnosti
je tvoj denar doma pred ognjem in tatovi! Nalagaj
denar v domače hranilnice! Zaupaj svoj denar
HRANILNICI DRAVSKE BANOVINE
(prej JUŽNOŠTAJERSKA HRANILNICA) V CELJU, nasproti pošte.
Za hranilnico jamči Dravska banovina z vsem premoženjem in davčno močjo.
Nove vloge so takoj izplačljive.
Nitrofoskal-I
se je pokazal kot najboljše
gnojilo za hmeljnike
Hmeljarji, ne pozabite tekom letošnje pomladi gnojiti s tem izvrstnim gnojilom svoj hmelj! Gnojilo lahko na|ročite pri Tvornici za dušik d. d. Ruše, ozir, pri Skladišču Kmetijske družbe v Celju, pri g. Zanierju v Št. Petru in Št. Pavlu, pri g. Krašovicu in g. Vizovišeku v Žalcu
Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje najbolje. Denar je pri njej naložen popolnoma varno, Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem
Ljudska posojilnica v Celju
v novi, lastni palači	Mr"“ ’
na voglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice