Poštnina plačana ?fltnwln' Leto IX9 št. 261 Lfubljana, trpek 6. novembra 1928 Cena 2 Din |a »t* «j«twj. — mesečno Ihn «5"—, MtTO Din Oglasi po taritu. Uredništvo i Ljubljana, K.na 1 lova ulica iter. 5/L Št. «07» in 1804, ponoči tudi S t. 1034. (•hapial «e n« vraiajt. UaUJana, «L s«. — Telefon k. 11 Ljubljana, wn uHca te. 4. — Telefon it «49« Podratoid: Maribor, Aleasan it. tj — Celje. Aleksandrova Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko pri postnem ček. zavodu s Lfcab» lam it d.a«j Praha čialo 76.1 to. Wt«\, Nr njj«!. Ljubljana, 5. novembra. Obe slovenski ali bolje rečeno klerikalni oblasti sta našo javnost te dni osrečili s proračuni. Koliko so prej klerikalci govorili, kaj znajo! Zdaj se vidi, da znajo krepko trositi (samo proračun ljubljanske oblasti znaša 74 milijonov Din!), za kritje troškov pa le nalagati nove davke. Obdavčiti kurjavo in razsvetljavo, udariti en dinar oblastne doklade na 1 liter cvička, mošta ali petijota, na ostali alkohol pa kar 100 odst. doklade na drž. trošarino, novo državno obremenitev z direktnimi davki pa pomnožiti s 30 odst. oblastne doklade. to je «umetnost», ki so jo svojčas nemški veleposestniki prav tako ali še bolje zadeli, kakor jo zna SLS. Napram tem dohodkom stoji zopet ogromna vsota za personalne izdatke in poleg njih velik dispoziciiski fond za SLS Gospodje oblastni poslanci sami z oblastnim odborom vred stanejo samo v ljubljanski oblasti čez 900.000 Din, med njimi samo gospodje Natlačen in ostali oblastni odborniki 790.000 Din. Mesto da proračun označuje sistemizi-rana mesta, se p'ače vnašajo vanj kar pavšalno, tako da oblastni odbor potem lahko namešča po mili volji. Ce part 203 proračuna ljubljanske oblasti obeta 500.000 Din «podpor za prosvetne na-mene», je jasno, da je to za klerikalno politično organizacijo, ki se brez figovih peres skriva pod raznimi »prosvetnimi* imeni. Tako je tudi z ostalimi podporami šolstvu. Celo socijaln« skrbstvo, ki ga opravlja oblastni odbor, je dispoziclski lond za organizacije SLS Kar je pravih zavodov za kmetijstvo in druge občeko-ristne namene, je prav za prav malo v primeri z ogromnimi zneski, ki naj iz ginejo v tistih predalih, ki jih je naš narod tako točno označil z «bisago». Oblastni proračun se mirno lahko zmanjša za 10 do 20 milijonov, škodo bo imela le organizacija SLS. ki hoče iz javnih sredstev nakupiti si volilcev in nakrmiti svoje agitatorje. • niti) in samo v spremstvu dvon ega maršala bo ostala v Parizu teden dni Reparacijska komisija bo zasedala v Bruslju Pariz, 5. novembra (be.) Ka.kor poroča.jo, so določile prizadete vlade Bruselj za sedež repa-racii&ke konference strokovnjakov. Pariško časopisne smatra, da bp repar a cijs:'e v prerekanje z zemljoradniki, ki so mu očitali, da je še hujši eksponent vlade, kakor je bil dr. Peric. Prerekanje bi se bilo še stopnjevalo, da ni predsednik v največji zadregi seje kratkomalo zaključil in napovedal prihodnjo za jutri dopoldne, nakar so se poslanci živahno debatirajoč razšli. Razplet rumunske vladne krize Rešitve krize ni pričakovati pred koncem tega tedna. — Nasprotujoča stališča med opozicijonalnimi in vladnimi skupinami. — Zaranisti odklanjajo koncentracijo Bukarešta, 5. novembra, s. Regentski svet je pozval danes ob 11. dopoldne Vintilo Bratiana na posvetovanje. Bratianu je priporočal nacijonalno vlado in zagotavljal, da je liberalna stranka pripravljena sodelovati pri sestavi take vlade. Vsekakor ni pričakovati, da bo prišlo do odločitve, preden se vrne Tituiescu iz Londona. Njegov prihod pričakujejo v sredo. Bukarešta, 5. novembra, s. Dvorni minister Hiott je posetil danes predsednika Narodne kmetske stranke Julija Mania ter mu predlagal, naj bi prevzel sestavo vlade nacijonalne kmečke stranke, v kateri pa naj bi portfelje notranjih in zunanjih zadev ter vojne zasedle nevtralne osebnosti. Za ta tri ministrstva bi prišli v poštev princ Stir-bey, Tituiescu in neki general, ki naj bi ga določil regontski svet. Maniu je odgovoril, da bi bila narodna kmetska stranka zadovoljna s Titulescom kot ministrskim predsednikom, vendar pa ne more sprejeti primca Stirbeya kot notranjega ministra. Ker se vrne Tituiescu šele v sredo v Bukarešto, ni ver- Zakonodajni odbor Beograd, 5. novembra, p. Danes popoldne je bila seja plenu-ma zakonodajnega odbora. Sejo je otvoril predsednik skupščine Ilija Mihajlovič. ki je zahteval, naj se v smislu poslovnika zakonodajni odbor konstituira. Glasovanja se je udeelžilo 26 članov, izmed katerih sta dva oddala prazni glasovnici. S 24 glasovi so bili za predsednika zakonodajnega odbora izvoljeni Kosta Timoti-jevič. za podpredsednika dr Laza Mar-kovič in dr Hobni^c. za tajnika n^ poslanca leftič Predsednik Knsta T;rno-Ktevič s? v par be^eH^'1 zahval'1 zvol:tev norval no^lan"? k re del »ter 7aWinči seio 7 dami Ker nimamo ničesar delati zaključujem sejo in bom prihodnjo sejo sklical pis-meno.» Otokar Kernstock umrl Gradec, S. novembra s. Štajerski pesnik opat Otokar Kerstock ie danes umri jetno, da bi bila vladna kriza rešena pred četrkom. Tituiescu je danes odpotoval iz Londona, Bukarešta, 5. novembra, g. Pogajanja za sestavo nove vlade se nadaljujejo. Danes se je sestal izvršilni odbor narodne kmetske stranke, ki je ratificiral sklep predsednika Mania, da narodna kmetska stranka odklanja sodelovanje v koncentracijski ali nacijonal-ni vladi ter sama prevzema odgovornost za položaj. Ta sklep je zaradi tega važen, ker vztraja regentski svet na tem, da se sestavi koncentracijska vlada. Popoldanski listi objavljajo komunike generala Averesca, v katerem izjavlja, da je po mnenju stranke v največjem interesu za realizacijo posojila in stabilizacijo valute, da ostane sedanji parlament. Sestava koncentracijske vlade je nacijonalna potreba. Če ne bo mogoče sestaviti take vlade, je general Ave-rescu proti temu. da bi vlado sestavili zaranisti. V zvezi s tem se poroča, da so liberalci odklonili Averescov predlog za volilni sporazum. Dr. Krnjevič o hrvatskem stališču Dubrovnik, 5. novembra n. Danes je dr. Krnjevič, ki je včeraij govoril na shodu HSS v Dubrovniku sprejel dopisnike zagrebških listov in jim med drugim, govoreč o splošni politični situaciji, izjavil: »Izključeno je, da bi se mogli Hrvati vrniti v sedanjo beograjsko skupščino. Državna kriza more biti rešena le na bazi popolne ravnopravnosti Hrvatov in Srbov. V Beogradu se često naglasa. da BeogTad ne ve. kaj hoče'o Hrvat! Va to ie zelo lahko oda vsakršno hesre ironijo Srbiiancev nad Hrvati Dokler b' n. pr zagrebški .35 pešpolk »Zr n:ski« vozil po ulicah vozove s samocirilskimi napisi in dokler hrvatski narod ne bo čutil, da je to njegova vojska, a ne srbjjanska, dotlej ne more biti govora o faktični enakopravnosti. ftUMMfr_ Hf Italija je sama hotela vojno Proslava 10-letnice zmage. — tovni vojni. — Razborit Rim, 5 novembra s. Ob priliki 10 obletnice zmage so se vršile po vsej Italiji posebno v Rimu velike svečanosti. V Rimu je bilo otvorjeno v navzočnosti kralja Viktorja Emanuela krasno poslopje Zveze vojnih invalidov. Od tamkaj se je pomikal sprevod invalidov in bojevnikov na Piazzo Venezio, kjer je imel Mussolini na zbrano množico nagovor, v katerem je med drugim nagla-šal, da Italiji vojna ni bila vsiljena z nenadnim napadom, temveč da je italijanski narod premišljeno hotel vojno. Vojna je bila spontani čin njegove samozavesti. Vojna je bila v prvi dobi zelo trda, kar kažejo visoke številke vojnih žrtev t. j. 600.000 mrtvih, 400.000 invalidov in skoraj milijon ranjenih. V celem je torej dva milijona Italijanov prelilo kri za domovino. Ce je res. da so zavezniki poslaii Italiji nekaj divizij, je na drugi strani tudi res, da je dala Italija v maju 1915 zaveznikom celo armado na Mussolini o vlogi Italije v sve-govor fašističnega diktatorja razpolago. Po veliki zmagi je prišla doba negotovosti, v kateri je moral narod mnogo trpeti. Toda peščica ljudi iz strelskih jarkov je zopet vzela zmagonosne zastave v roke ter je leta 1922. še enkrat izvojevaJa zmago. »Svoj govor«, je dejal Mussolini. »zaključim z vprašanjem. Toda predno boste odgovorili pomislite, da vas gleda veliki kralj, oče domovine, in vas sliši neznani vojak. Ali boste, če bo treba, tudi jutri storili to, kar ste storili včeraj?« Iz množice se je dvignilo med burnim zatrjevanjem na tisoče zastav v znak odobravanja. Nato ie Musso-lim končal: »Nesite to svečano prisego v vse kote Italije Naj živi Italija!« V povor-ki. ki je difilirala pred kraljem in Mussolini-jem, je korakalo 56.000 ljudi, med drugim 8000 invalidov. Na grobu neznanega vojaka se je vršila slovesna zadušnica, med katero so zvonili zvonovi kaptola. Danes voli Amerika novega predsednika Po uradni cenitvi se bo udeležilo volitev nad 40 milijonov volilcev. — Republikanci upajo na zmago Hooverja so na jasnem, kako bo padla odločitev. Newyork, 5. nov. (Io.) Jutri se bodo vr» šile v ameriških Zedinjenih državah pred« sedniške volitve. Predsednik se voli za šti* Washington, 5. nov. g. Po uradnih cenitvah se bo udeležilo jutrišnjih predsedniških volitev nad 40 milijonov volilcev. Končnoveljavni izidi volitev bodo komai 'objavljeni pred sredo zvečer, ker se vrše poleg predsedniških volitev v 33 državah še senatorske volitve, v 34 državah guvernerske volitve in razen tega v vseh državah volitve poslancev v reprezentantsko zbornico. V splošnem smatrajo, da je zmaga republikanskega kandidata Hooverja pri predsedniških volitvah zagotovljena. Volilne stave stoje 2:1 za Hooverja. V taborih obeh strank pa še vedno ni- ri leta. Volilna propaganda za predsedni* ške volitve je bila izredno živahna Glav« na agitacija se je vršila za in proti prohi« biciji. Predsednik demokratskega volilnega odbora je sinoči izjavil, da bo demokrat* ski kandidat Smith izvoljen z ogromno ve» čino. Na drugi strani trdi predsednik re» publikanskega volilnega odbora, da bo za gotovo izvoljen republikanski kandidat. Zanimanje za te volitve je tako veliko, da pričakujejo rekordne udeležbe pri volitvah. Definitivni rezultat ne bo znan pred sredo „Zeppelinov" poset v Berlinu Včeraj je »Zeppelin« na povabilo prometnega ministrstva poletel v Berlin, kjer je bil posadki prirejen navdušen sprejem Friedrlchshafen, 5. novembra s. Kljub neugodnemu vremenskemu položaju v severni sredm'ji Nemčiji se je dr. Eckener vendar odločil za polet v Berlin »Grof Zeppelin« je davi ob 2.17 zapustil Friedrichshafeu in dospel ob 8.50 v Berlin. Na mestom je zrakoplov napravil več daljših zavojev ter se je nato vrnil na letališče, kjer je pristal ob 9.46 brez nezgode. Na vožnji je porab-Iijal dr. Eckener samo bencin kot gorivo, ker se je izdelovanje modrega plina vsled nekaterih tehničnih nedostatkov ustavilo. Na'krovu je bilo vsega 66 oseb. Starta so se udeležili tudi trije ameriški mornariški častniki letalske postaje v Lakehurstu. V Staahenu je bilo vse pripravljeno za sprejem. Oblasti so uvedle tudi obširne varnostne mere, ker je bil naval občinstva zelo velik. Po pristanku v Staahenu se je odpeljal dr. Eckener z ostalo posadko v triumfalnem sprevodu k palači državnega predsednika Hindenburga. Na vsej poti je ogrom na množica tvorila špalir Predsednik Hin-denburg je izrekel dr. Eckenerju priznanje za uspeli ameriški polet in izrazil upanje, da se bodo z napredikom zračnih prometnih sredstev zbližali narodi. Pozneje se j« vršil pr državnem prometnem ministru sprejem, na katerem je izrazil prometni minister zahvalo in čestitke nemške vlada dr. Eckenerju in posadki. Zagonetna železniška nesreča ali zločin Najdba razmesarjenega trupla delavca Lipovška ob železniškem tiru. — Mrtvečev položaj in rane vzbujajo domnevo, da je bil Lipovšek žrtev neznanega zločinca Laško, 5. novembra. t ponesrečenec neki Lipovšek, ki je do ne« Danes okoli 6. ure zjutraj je šel usluž« benec postaje Laško po progi v smeri pro« ti Celju po službenih poslih. Komaj je pri« šel mimo kopališča, je že od daleč zagledal tik ob tiru na strani okrajne ceste Laško« Celje vznak ležečega moškega. Prišedši bližje se je uveril, da je neznanec, ki je bil oblečen v praznično kmečko obleko, že mrtev. Železničar se je takoj vrnil na po« stajo ter je strašno vest sporočil žandar« meriji. Več železniških uslužbencev se je nato podalo na mesto nesreče. Neznanca o potegnili s proge in so pri tem ugotovili, da truplo še ni otrpnilo. Iz tega so skle« pali, da je smrt nastopila šele kratko časa pred najdbo trupla. Ko so vznak ležečega mrtveca dvignili in položili v travo ob progi, so zadaj na glavi opazili zevajočo rano in na mestu, kjer je ta ležala, mlako krvi. Dlan leve roke je bila po vlaku popolnoma zdrob« ljena. Koščki dlani so ležali v neposredni bližin5 trupla. Ta najdba je edina, ki do« kazuje, da je bil neznanec povožen. Dej« stvo pa, da obleka neznanca ni bila niti najmanj oblatena, da je bilo kolo tujca v neposredni bližini položeno ob tir in da je ostalo nepoškodovano, potem rana za« dai na glavi in lega trupla izven tira, dado mnogo misliti. Znana stvar je, da so sledovi povoženja, hi to tudi v primeri samomora drugačni: vlak povožene a prevali vsaj nekaj korakov daleč, včasih pa tudi na prav velike razda« lje. V vseh primerih pa je obleka, ako že ne popolnoma raztrgana, vsaj onesnažena od prsti ali od lokomotive. Tudi rana na glavi ni običajna pri enakih nesrečah. Kaj naj bi neznanec iskal s kolesom na progi, kjer ni čez progo ne ceste ne pešpoti? V neposredni bližni vodi cesta iz Laškega in Telia R-čico. oziroma Tremerse pod ie-l■/: Veumliivo ie dq b' si neznanec -k l:'»oTn po strmem p.-bočju cez progo krajšal pot. Iz navedenega so pač umljive govorice v okolici, da je neznanec bil žrtev zločinca, ki ga je položil ob progo, da zabriše sled svojega dejanja. Tekom dopoldneva je bila na licu mesta sodna komisija, ki je pri mrtvecu našla več dokumentov. Iz njih je razvidno, da je davnega časa služil kot delavec na želez« niči v Celju. Pred nekaj dnevi je baje svo» jo službo odpovedal z izgovorom, da je do« bil službo pri finančni straži. Kakor se go« vori med železničarji, je bil pokojnik pri« den in vesten človek. Kdor ga je poznal, ne more verjeti, da bi šel sam v smrt. Naše vrle orožnike čaka trd oreh, da pojasnijo misterijozni dogodek._ 524 km na uro! London, 5. nov. (Io.) Letalski poročnik Darcy Greig je dosegel včeraj pri Cals« hotu s hidroplanom nov hitrostni rekord Greig je letel na progi treh kilometrov 1 povprečno hitrostjo 524.308 km na uro Mi« nulo leto je dosegel italijanski major D« Benardi hitrost od 521.77 km na uro Te« kom dneva je prejel Greig na stotine br» zojavnih čestitk. Če bo Greig dobil od le« talskega ministrstva dovoljenje, bo posku« šal doseči tekom 14 dni še večji rekord. Sir Nicolson umrl London, 5. novembra (lo.) Danes le umrl nenadoma sir Arthur Nioolson, brvši pocHaijiaik angleškega zunanjega raiinastrstiva. Bruhanje vulkanov Batavia, 5. novembra (lo.) Vmlkan Knakataa Je pričel močrao bruhajti Včeraj so našteli 112 ek&pteid. Rim, 5. novembra (be.) Vulkan Etna je priče* zopet močno bruhati. Iz žrela ognjenika se vadi velikanski steber dtiroa, ki ga je videti daleč naokrog. Iz žrela teče dva kilometra širok veletoflc laive. Karam bol ootniškega narmka z voino London. 5 -vu-emb-: (k. Oree?w«ckit »-£■'!a .upa • • »l^on-d-^n« kn or>in;$k namik R n-Whtte Star Urne Parn.uk »Runic« te da^t> nr: sped v Uverpool precej poškodovati in k oddam v ladjedelnico v popravijo Pad$t mani Kako bo ta trošarina oobira'a bo predpisano s posebnim oravilnikom. Nova ie oblastna davščina od zaposlitve inozemskih delavcev. Davčna osnova je enaka osnovi za odmero tislužbenskega davka po zakonu o neposrednih davkih. Davčna stopnja je 4 odst., za banke, menjalnice itd., izvzemši regulativne hranilnice in zadružne denarne zavode, pa 8 odst.. Te davščine ne plačujejo država, oblast in občine (ako ne gre za pridobitna podjetja). Davščina se plačuje mesečno obenem z uslužbenskim davkom. Za vzdrževanje in popravo »Narodnega g'edališča v Ljubljani« predpisuje posebna uredba oblastno takso na gledališke vstopnice. Ta taksa znaša za parterne in ložne sedeže l. reda po 3 Din. za balkonske in ložne sedeže II. reda po 2 Din. za galerijske sedeže in stojišča po 1 Din. Abonenti plačujejo 9 odst. od vplačanega abonmaja. Iz besedila uredbe je sklepati, da velja samo za Narodno gledališče. Oblastna taksa na motorna vozila je dobila z uredbo o cestnem, gradbenem in vzdrževalnem fondu značaj namemb ne davščine. Oblastna taksa na motorna vozila se bo plačevala od čiste te-žine vozila, m sicer a) pri motornih kolesih po 50 Din od vsakih začetih 50 kg b) pri osebnih avtomobilih po 50 Din od vsakih začetih 100 kg. c) pri tovornih vozovih do 1000 kg po 250 Din. 1000 do 1500 ko: 500 Din, do 2000 kg 750 Din, do 3000 kg 1000 Din in čez 3000 kg 1500 Din. Tovorni vozovi, ki nimajo na kolesih pnevmatike, plačaio 100 odst več. Takse ne plačajo državna in samoupravna oblastva, gasilna in reševalna društva. Rdeči križ, izvoščki. ki plačajo obrtni davek. Celokupni dohodek iz avtomobilske takse gre v poseben cestni in gradbeni fond. kamor se stekajo tudi cestnopolicijske denarne kazni in globe. Glede uporabe tega fonda uredba ne pove nič, le to določa, da ta fond upravlja oblastni odbor. Uredba o pobiranju samostojnih občinskih doklad na pivo in žgane opojne pijače ima predvsem značaj izenačenja tozadevnih predpisov. Občine smejo pobirati te doklade 1) v lastni režiji, ali 2) po vkupni pogodbi s strankami ali pa 3) po organih fin. kontrole. Ta doklada se tudi lahko pavšaMra. Uredba oodrobno oredpisuje, kdo je obvezan plačevati doklado., kako in kdaj. V.se uredb? bodo te dni obravnavane v ljubljanski oblastni s-Vunščini in imajo v obliki, v kateri bodo sprejete, stopiti v veljavo s 1. januarjem 1929. Nekatere^ teh uredb so tako obremenilne za naše gospodarstvo, ali v finančnem ali pa v tehničnem smislu, da morajo zadeti na splošen odpor. Zaključek zasedanja 1927-28 in otvoritev zasedanja 1928-29. Poročila velikega župana in oblastnega predsednika. — Predložen proračun za L 1929. go osobje je prevzela oblastna samouprava. Državna uprava zaradi pomanjkanja kreditov ni mogla izvršiti nikakega važnejšega dela. Maribor, 5. novembra. Kmalu po 10. je predsednik dr. Leskovar otvoril zadnjo sejo zasedanja 1927. /28. in po opravljenih uvodnih formalnostih prosil velikega župana, da zaključi drugo zasedanje in otvori tretje. Veliki župan je prestal tozadevna kraljeva ukaza, ki so ju poslanci poslušali stoje. Poročilo velikega župana Veliki župan je nato podal obširno poročilo o stanju obče uprave v mariborski oblasti. Prenos poslov na oblastno samounrnVo je znatno razbremenil državno upravo, zlasti v zdravstvu, kmetijstvu in tud.i v političnih zadevah. Prenesena sta bila na oblastno samoupravo tudi gasilski in živinorejski fond. Poročilo navaja dalje občinske volitve, ki so zlasti v Prekmurju pokazale, da so bili brez podlage vsi pomisleki glede izvršitve volitev v teh krajih. V smislu uredbe oblastne skupščine iz zadnjega zasedanja je razpisal veliki župan volitve v okrajne nastope, ki jih vodiio ?e>-daj še vedno gerenti s sosveti, za 3. februarja 1929. istotako volitve v okrajne cestne odbore v Prekmurju, Medjimurju in na Koroškem. Kriminalna statistika izkazuje v 1. 1928. 13.511 kriminalnih dejanj, med 'emi 564 zločinov, 247 pregreškov in 11^3 prestopke. Med zJočmi je 10 umorov. 21 ubojev, 4 de-tomori, 17 odplavljenj telesnih plodov, 169 težkih telesnih poškodb, 50 požigov, 31 posilstev, 10 ropov itd. Ciganov je v celi oblasti 95 rodbin, od teh 93 v Prekmurju; dan** se že vsi preživljajo z delom svojih rok imajo svo;V? domove in se ne potepajo več od kraja do kraja. V mar:b>rsk* oblasti je avtomobilov regi striran b• 511 potniških in 217 tovorni t*r 612 m-it.irt.ih koles. Iz?elil« se je od novembra 1927 do konca septembra i92S h olnasti 748 ose"), ve-č n nia v B'Pzilijo (Trugrnv in Kan*.in. Od teb odpade 467 (torej 62 %) na Prekmurje. Z a Severno Ameriko sta od 10 prosilcev dobila potne liste samo 2. V prosvetnem pogledu je oblast razdeljena v 14 šolskih srezov, v katerih vrši službo 12 šolskih nadzornikov. Prosvetne zadeve v srezih Čakovec.in Prelog še .redno upravlja okrožni načelnik v Čakovcu. Vseh osnovnih šol v oblasti je 447. na katerih Izvršila so se nekatera najnujnejša regulacijska dela: na Dravi in Muri, na Savinji pa se vrše priprave za regulacijo pri Celju, za kar je dala država kot prvi prispevek 400.000 Din. Zdravstveno stanje v oblasti je letos v splošnem dobro, nalezljivih bolezni je ved no manj. Prebitek prebivalstva v 1. 1927. znaša 6854 oseb. Po poročilu velikega župana je predsednik dr. Leskovar ob 12. prekinil sejo in določil nadaljevanje za 5. popoldne. Poročilo oblastnega predsednika Na popoldanski seji ie bilo na vrsti predvsem obširno poročilo predsednika oblastnega odbora dr. Leskovaria o delu oblastne skupščine. Oblastni osrednji urad ima 67 uslužbencev. Gradbeni odsek posveča predvsem skrb cestam. Nakupil ie dva kamnoloma za dobavo gramoza in ju uredil z modernimi stroji, tako da produkcija narašča in se bo gramoz m-gel dobavljati tudi okrajem Z uredbo se bo uredilo službeno razmerje cestarjev. Dogradila se bo že letos cela vrsta novih cest. pripravljenih ie 6 projektov za nove oblastne cestne gradnje za prihodnje leto. 3 Drojekte ie dobil oblastni odbor iz graških arhivov. Za regulacijo Mure Drave. Meže, Misli-nje itd ie predvidenih več sto tisoč dinarjev. Za regulacijo Savinie ie pripravljen širši gradbeni načrt, ki zahteva 19 milijonov dinariev. in ožji. ki zahteva 8 milijonov izdatkov V načrtu so še razne regulacije drugih rek in potokov. V vseh zdravstvenih zavodih mariborske oblastii ie dnevno povprečno 1300 oseb. Razdelitev oblasti v 74 zdravstvenih okrožij ie izvršena. Občinski odsek ima ogromno poslov z občinskimi proračuni in z navajanjem cb-čin k pravilnemu sestavljanju proračunov Prirejajo se z uspehom županski tečaji. Šolski in prosvetni odsek posveča svojo skrb zlasti obrtnemu in trgovskemu nadaljevalnemu šolstvu, ki ie zapostavljen od strani države. Kmetijski odsek je posvečal vso pažnio pospeševanju poljedelstva in dajal podpore za živinorejo. perutninarstvo itd. Po- . ... . ... ~ IC Zd z« v morejo, perutninarstvo itd. Vo- poucuje 644 moških in 1034 ženskih učnh sebno skrb pa pos.veča ureditvi vzornih moči in katere obiskuje 63.661 otrok. Neza- gnojišč in enotnih iam katerih ,> HndPi sedenih učnih mest je 120. Srednje šole v oblasti so vse popolne, ra-zun gimnazije v Murski Soboti in imajo v šolskem letu 1928./29. 35 temeljnih -azre-dov s 27 sporednicami; obiskuje jih 2242 učencev, ki jih poučuje 91 rednih ter 26 honorarnih učiteljev Na učiteljiščih (1 moško in 2 ženski v Mariboru ter i v Čakovcu) je 190 moških in 360 ženskih učencev. Meščanskih. šol. je 15 državnih ter 2 zasebnih, vse so popolne, razen ^ne v Mežici, ki ima dpslej 3 razrede Obiskuje jih 3153 učencev, bziroma učenk in poučuje na njili 160 rednih učnih moči, od katerih je 115 usposobljenih za meščanske šole. Oblastni šolski odbor je letos prvič zbral statistične podatke glede stroškov za osnovno šolstvo v oblasti, ki izkazujejo, da se na vseh osnovnih šolah za sh/arue potrebe potrebuje letos 10,877.672.87 Din, torej povprečno na 1 učenca 175 Din. Najmanjše so dotacije v srezih Murska Sobota in Dol. Len-lava, vsb>d česar se tam šolstvo tudi ue razvija zadovoljivo. Kmetijski posli so bili s 1. aprilom 1928 preneseni iz državne uprave v oblastno samoupravo. Pri velikem županu je ostal samo še oblastni kmetijski referent, vse dru- gnojišč in gnojnih jam. katerih je doslei oblast dogotovila 24, 40 pa iih bo še tekom leta zgradila. Nemški poslanec dr. Miihle:sen hoče vedeti vzrok za odpust okrožnega zdravnika dr Morocuttiia v St Ilju Predsednik dr. Leskovar ie izjavil, da ie bolie. če se o tem v javni seji ne razoravlia. Nato je bilo poročilo predsednika odobreno. Predloži se proračun za leto 19?9. Proračun zagovarja -oblastni odbornik -Krasne. k)i dokazuje potrebo zvišania proračuna s stalnim naraščanjem agend oblastne samouprave ter trdi. da ie predlog oblastnega odbora takšen. da ne zadene narodnega gospodarstva v živo. Dokazuje, da ie v naši državi davčna obremenitev napram Angliji. Franciji. Češki itd neprimerno mala Zaključne vsote izdatkov in dohodkov znašajo 62.796.569 Din, torei za 23,479.429 Din več kakor lani. Za javna dela ie predvidenih 9.392.403 Din. za zdravstvo 17.048.931 ali 27.7 %. za kmetijstvo nad 5 milijonov ali 8 % S tem poročilom ie bil dnevni red izčrpan. Dogovorno se vrše iutri seje klubov v sredo in četrtek pa seie f:nančnega in ltredbndainega od&eka. Plenarna seja je v petek ob 8 Težkoče pri jugoslovensko-češkoslovaških trgovinskih pogajanjih Nepremostljive diference med industrijo in kmetijstvom. — Češki agrarci zahtevajo junktim med industrijskimi in agrarnimi carinami h Praga, 2. novembra. Kakor je razvidno iz zadnjih izjav vode-čih mož češkoslovaških financ in češkoslovaške industrije o priliki demisije finančne-:a ministra Engliša, so trgovinska pogajanja z Jugoslavijo zaradi notranjega razvoja neodvisno od obeh delegacij, prišla ne samo v volilno kampanio temveč tudi v hud boj med industrijo in kmetijstvom, ki traja sicer že dolgo, vendar pa je baš sedaj zaradi odstopa finančnega ministra dosegel vrhunec. V včerajšnji »Narodni politiki«, v listu, ki se ga more smatrati sicer za nevtralnega ki pa ima obenem najožje zveze s sladkorno industrijo in industrijskmi krogi sploh in je zaradi tega eksponiran proti kmetijstvu, objavlja dr. Navratil, višji uradnik trgovinskega ministrstva, ki je istočasno gospodar-ski referent tega lista, članek o odstopu finančnega ministra Engliša. v katerem navaja znana dejstva, da ]e odstop finančnega ministra posledica njegovega negativnega stališča napram zahtevam sladkorne In dustrije in napram zahtevam po uvedbi novih carin na kmetijske proizvode in živino. »Sladkorna kriza je v zvezi z vprašanjem sladkornih cen spravila na dnevni red ves problem naše gospodarske politike v bodočnosti, predvsem pa vprašanje nove ureditve in prilagoditve carinsko zaščitne politike glede na industrijo in kmetijstvo Pri takem stanju so naša trgovinska pogajanja z Jugoslavijo prišla v odločilni Stadij in nihče ne more trenutno povedati, kaj se bo zgodite. Naši kmetijski krogi se namreč branilo proti vsakemu popuščanju v agrarnih carinah na korist Jugoslavije, pri čemer se opirajo na naš pozitivni zakon, ki sploh ne dovoljuje nikakršnega znižanja To stališče pa bi seveda pomenilo popolno on>e mogoč e-nje našega izvoza v Jugoslavijo, kar vzbuja veliko nervoznost v industrijskih krogih. Interesi industrije, trgovine in kmetijstva se močno križajo in si nasprotujejo tudi v drugih vprašanjih. Vse kaže, da stojimo pred najserijoznejšo nalogo naše gospodarske politike, ki se ne sme rešiti s pomočjo poiitične moči«. Izredno zanimivo je dalje deistvo. da je v jubilejni številki istega lista vodilni mož češkoslovaškega gospodarstva generalni direktor Zivnostenske banke dr. Preiss napisal članek s skoro isto vsebino, v katerem se čita med drugim: »Naša sedanja carinsko-zaščitna politika, ki smo si jo zgradili, je izpostavljena hudim napadom v notranjosti države. kakoT tudi glede na pogajanja z inozemstvom. Ne gre v prvi vrsti za to. kako naj zaščitimo naše proizvode doma. temveč v večii meri za to, da bomo v stanju prodajati naše proizvode v inozemstvu in sicer z dobičkom in stalno«. Članek končuje z zahtevo, da Je treba delovati na znižanje agrarnih carin. Pogajanja z jugoslovensko delegacijo so se pričela torej sredi notranjih gospodarskin prepirov, ki so se z odstopom finančnega ministra še poostrili, pri čemer je treba upoštevati tudi važn dejstvo, da povsod na vseh straneh pričenja huda volilna kampanja. Razumljivo je, da so izgledi jx>gajanj glede na tarifno pogodbo minimalni. Ne bi pa bilo pravilno, kakor to dela »Narodni politika« odvaliti krivdo na češkoslovaške agrarce in njih stranko, republikansko stranko, kajti preden so bile uvedene agrarne carine, so agrarci in republikanska stranka predlagali da ne zahtevajo carinske zaščite, če popusti tudi Industrija In če je pripravljena odstraniti carinsko zaščito industrijskih proizvodov. Stranka je pokazala, da kmet. ki mora drago plačevati industrijske proizvode, ne more svojih proizvodov z dobičkom vnov-čiti. Takrat ta predlog -agrarcev ni bil sprejet. Tako pa se danes dogaja, da so naši avtomobili v Franciji za 30 do 40 odst. cenejši, da se n. pr. naš sladkor, ki ga moramo doma drago plačevati, na Danskem dostavlja velikim kupcem skoro zastonj, ker se za ta sladkor plačujejo sramotne cene itd. V zvezi -s tem motivira tudi republikanska stranka svoje zahteve po uvedbi carin na žito in je postala tako aepopnstlflva, kakor svoječasno Industrija glede zahteve po uki. njenju zaščitnih carin za industrijske proizvode. V splošnem gre torej v prvi vrsti za politično vprašanje, katero mora država rešiti. V ta mračni okvir so prišla Jugosloven-sko-češkoslovaška trgovinska pogajanja. Jugoslovenska delegacija fe glede na pred-stoječa tarifna pogajanja sestavila memorandum. ki vsebuje potrebe jugoslovenskega izvoza glede na psamezne carinske postavke in ima namen dobiti jasno stališče češkoslovaške delegacije k posameznim točkam. Pogajanja bodo zelo trda. tudi pri stremljenju doseči minimalno popustljivost Češkoslovaške. Glede ostalih treh točk pogajanj t. j. splošnega dela pogodbe, veterinarske in konzularne konvencije, ki jih je treba le še tehnično obdelati je pričakovati, da bodo prihodnji teden gotove in morda tudi podpisane,_ Poljsko-ukrajinski spopadi V Lvovu so bili te dni večji nemiri, ki so dovedli do krvavih spopadov med poljskimi in ukrajinskimi dijaki ter med policijo in Ukrajinci. Da je ukrajinska manjšina v teh spopadih podlegla, je precej razumljivo, tež.:e umljivo in še težje opravičljivo pa je, da je oblast mogla pripustiti hude poškodbe imetja ukrajinskih privatnikov in kultur-nih ter družabnih institucij. V Lvovu so že od nekdaj vroča nacijo-nalna tla. Konflikti med Poljaki in Ukrajinci so bili tu že nekdaj zelo pogosten pojav. Da so se ponovili ravno te dni, pa je seveda povsem naravna stvar, saj je des?t-letnica narodnega osvobojenja združena tako pri Poljakih kot pri Ukrajincih s prav posebnimi spomini. Kakor Poljaki so tudi avstrijski Ukrajinci pozdravili pričetek svetovne vojne z velikimi nadami; oboji so podprli Avstrijo B posebnimi bojnimi formacijami, sestavljenimi iz dobrovoljcev. Šli so v boj v računu, da pomeni avstrijska zmaga zanje narodno osvobojen je; upali so, da bodo mogli odpraviti z avstrijsko pomočjo rusko gospodstvo nad poljskimi, odnosno maloniskimi pokrajinami. Ko je v drugi polovici leta 1918. Avstrija razpadala, pa je že obstojala posebna ukra-jinsa republika v Rusiji. Toda ukrajinska politika že ni bila več enotna, niti v Rusiji, niti izven nje. Predvsem je obstojal razdor med boljeviškimi in desničarskimi Ukrajiuci razdor, ki so se vanj vmešavali Avstrijci ;n Nemci. Povzročil je Ukrajincem veliko škodo, ker ob razpadu Avstrije kijevska Ukrajina ni mogla poseči v razvoj dogodkov v vzhodni Galiciji, kar je imelo za posledico, da so Poljaki porabili priliko in hiteli zasedat to pokrajino. Kakor hitro so Poljaki mogli organizirati prvo osnovo svoji lastni državi, so takoj posegli v vzhodno Galicijo. Ukrajinci so bili slabo pripravljeni in si niso mogli pomagati drugače, l'ot da so skušali organizirati svojo vojsko iz ostankov razpadajoče avstrijske armade, ki se je ra7>ha>ala. Zbrali so ukrjinske gališke polke ter pričeli organizirati svojo posebno vlado za vzhodno Galicijo. Lvov je kmalu l>ostal poglavitna sporna točka med Poljaki 1 ii Ukrajinci. Ukrajinci so že zagnali Poljake iz mesta, toda nove, bolje organizirane poljske čete so prišle poljski stranki na pomoč in obnovile boj, ki se je kmalu razvil tudi v mestu samem. Razvila se je krvava bitka po mestnih ulicah in vse poglavitne 7-gradbe v mestu kažejo še sedaj sledove obstreljevanja. Srdita borba pa se je odločila v korist Poljakov, ki so se polastili mesta, potem pa tudi ostale vzhodne Galicije. Ukra-inske vzhodnogališke republike je bilo konec in Poljska je zavladala v vsej deželi. Ukrajinci so se skušali upirati Poljakom na ta način, da niso priznali nastalega stanja. Zato so bojkotirali poljski parlament, se niso udeleževali volitev in seveda apelirali na inozemstvo, po predlogu zapadnih sil naj bi se Poljaki ne polastili maloruskih in beloruskih dežel na vzhodu; predlagala se je meja, ki bi v glavnem upoštevala etnografsko mejo prebivalstva. Ali poljfko-bolj-ševiška vojna, boljševiziranje kije?ske Ukrajine in splošna bojazen, da bi odhod Poljakov iz vzhodnih predelov imel za posledico razširjenje boljševiške oblasti, vse lo je povzročilo, da se je zaoadna Evropa sprijaznila z dejanjskim stanjem in Ukrajinci so podlegli popolnoma. Tudi ono, kar «o si bili pridobili v avstrijski dobi, je propadlo. Seveda jim je bilo najbolj v škodo, da niso imeli močnega meščanskega stanu r-o vzhodnogaliških mestih, ki so pretežno židovska in poljska. Ob desetletnici so seveda spomini za Ukrajince trpki in poljsko zmagoslavje, ki je bilo posebno v Lvovu nekoliko preveč izzivalno, je moralo sprožiti konflikte. Spopadi morajo povzročili odmev tudi v sovjetski Ukrajini, povsod pa obrniti pozornost na ta še nerešeni, a prav zato pereči pro ble-m medslovanskih odn->šajev. Kako pojmuje vlada volilne svobodo Split, 5. novembra n. Dr. Korošec se K baš včeraj v razgovoru z novinarji hvalil, kak vzoren red in kolika svoboda sta vladala pri zadnjih občinskih volitvah v Bosni in Hercegovini. Kako pa izgleda objektivnost in svobodoljublje dr. Koroščevega režima v resnici, dokazuje slučaj dr. Berkovi-ča v Splitu. Dr. Berkovič, zdravstveni referent pri velikem županu v Splitu, je nosilec liste HSS za občinske volitve. Režimov-ci so na vse načine pritiskali na dr. Berko-viča, da bi dstopil od svoje kandidature. Ker pa se ni hotel udati, so ga sedaj čez noč premestili iz Splita v Kosovsko oblast Ker bj z njegovim odhodom padla cda lista HSS, je dr. Berkovič raje podal ostavko na dTžavno službo. Ta slučaj je le eden izmed Številnih drugih, sličnih političnih preseku-cij, ki se jih poslužujejo režimovci, da bi utrdili svoje omajane pozicije v prečanskifc krajih. Francoski uradniki ne smeje v Rusijo Pariz, 5. novembra s. Poincarč ]e izdal od-redlbo, ki prepoveduje vsem francoskimi uradnikom potovanje v Rus«?o. V bodoče ne sme noben uradnik tudi v dobi dopusta dobiti vizuma za potovanje v Rusijo. aši kraji in ljudje Slovesna otvoritev ptujskega muzeja Ptul. 5. novembra Včeraj je bil na slovesen način otvorjen ncrvi ptujski muzej, ki je nameščen v zgodovinskem dominikanskem samostanu. Otvoritev ie bila združena s proslavo 35-letnice osnovanja tako zvanega Ferkove-ga muzeja, ki tvori prvo sistematično zbirko historičnih izkopin na Ptujskem pla dovršena v poletdu 1928., dočim se bo pričelo z rednim obratovanjem v začetku leta 1929. Centrala je zgrajena po vzorcu najnovejših kaloričnih central in nuda glede na obratno tehnično stališče vse ugodnosti. Kot kurivo se bo uporabljal samo manj vredni premogov prah in zdrob. Obsluga centrale bo zaradi modernih naprav za avtomatsko funkcioniranje obratnega procesa reducirana na minimum. Na tej podlagi je zagotovljena centrali nizka proizvodna cena toka in široka konkurenčna zmožnost, kar je prvi pogoj za razvoj industrije. V popolni izvedbi 5000 kw je kalorična centrala v Velenju po svojem ugodnem položaju poklicana, da stopi v prvo faizo kot tako zvana »prekodeželna centrala« in pride v poštev za oddajo toka v večja industrijska centra proti jugu. med drugim tudi za mesto Ljubljano in okolico, kakor tudi za industrijo ob tozadevnem daljnovodu. t 1 Prva letalska postaja v Sloveniji Maribor, 5. novembra. Tehnični napredek 20. stoletja, zlasti pa svetovna vojna sta silno pospešila razvoj zrakoplovstva, ki danes ni samo velikega pomena za vojaštvo, nego je tudi važen prometni činitelj. Kot prometno sredstvo si je letalstvo osvojilo v kratkem času sko* ro ves svet in skrajšalo razdalje, a tudi si» gu-nost letalskega prometa se je že zelo povečala. Število krajših in daljših zrako* plovnih prometnih prog za potniški in pošt« ni promet je naraslo in narašča dnevno Mariborski Aeroklub si je nadel nalogo, da deluje z vsemi svojimi močmi za to, da prepriča merodajne činitelje o važnosti in potrebi letališča v Mariboru Znal je odgo* vorne činitelje tako zainteresirati za ta va» žen načrt, da bo ta v najkrajšem času ure« sničen. Mariborski Aeroklub je namreč sprožil idejo za zgradbo letališča na Teznu. Ministrstvo za vojsko in mornarico je res odredilo komisijo zrakoplovskih strokov« njakov, da prouči teren, kje naj bi se zgra« dilo letališče. Komisijo so tvorili razen za» stopnikov mariborske oblasti še mestni po« veljnik general Spasič, poveljnik 4. zrako« plovne eskadrile major Stanko Brašič, po« veljnik 81. eskadrile kapetan Pavle čenčič in tehnični upravitelj zagrebškega letali« šča. Mariborski Aeroklub je zastopal nje« gov tajnik dr. Šestan. Vaš poročevalec je imel priliko razgovar« jati se s članom te komisije, od katerega je dobil naslednje podatke: Ogled komi« sije je zadovoljiv in pozitiven. Dosedanje vojaško vežbališče odgovarja vsem zahte« vam modernega letališča tako plede obsega kakor glede kakovosti terena. Teren ni iz« postavljen nevarnosti poplav ter je v bli* žini Maribora in Pohorja. Ima zelo ugodno lego ob cesti in druge ugodnosti, ki omogo« čaio popolnoma udobno pristajanje letal. Letališče bo tudi v bližini železnice. Gradba novega letališča se bo začela še te» kom letošnje zime t*r je zagotovljena po« trebna subvencija od strani države in na« š h samouprav in bo letališče dograjeno do prihodnje pomladi, ko bo gotovo podaljša« na zračna zveza Beograd?Zagreb do Mari« bora. V najkrajšem času bo prišel zgraje« ni aerodrom tudi v poštev kot pristajali« šče vojaških letal. V Mariboru se bo tudi ustanovila prva letalska eskadrila v Slove« niji in na mariborskem letališču se bo sti« kal naš domači zrakoplovni promet z ino« zemskim zračnim prometom. O /elikem pomenu novega letališča in letalskega prometa za samo mesto Maribor in sploh za naše kraje ni treba izgubljati besed. Zdešar izročen sodišču Llubijana, 5. novembra Umor posestnice vdove Jere Severieve postaja po aretaciji in zasiišavaniu osumljenega Zdešarja vedno jasneiši. Jera Se-verjeva ie dne 21 marca 1924. odšla z doma ob S. zjutraj v družbi berača, ki je prišel v zadnjem mesecu večkrat v nieno hišo in izvabil denar in obleko pod pretvezo, da bo s »copernijami« odgnal nesrečo nene hiše. Ko ie orišel prvič in drugič v njeno hišo. ie imel ta moški črno kučmo na glavi in ie bil oblečen v dolgo rjavo suknjo iz šotornega platna, ki mu je segala skoro do gležnjev Na hrbtu je nosil vrečo, privezano kakor nahrbtnik. Ob neki drugi priliki ie imel na sebi nekakšen trak. kakor ga nosijo župniki. Tisti dan. ko je odšel z Jero Severjevo. pa je bil po pričevanu njenega sina oblečen v rjave hlače, črnorjav-kast jopič in na glavi je ime' zelenkast klobuk. Šla sta peš v Ljubliano in z vlakom do Kresnic, odtod peš proti Moravčam in naprej proti Krašnji. da kupita kravo. Jera Severjeva je imela s seboj okrog 10 do 3000 Din gotovine. Berač se Je v hiši Sever jeve izdajal enkrat za Antona, enkrat za Franceljna. trdil Je, da je iz Krašnie doma, da ima tam 100 tet starega očeta in da je Primskov gospod z njim v sorodstvu. Na poti od Moravč do Krašnde je Severjevo m berača srečak) več prič, med naimi tudi finančni komisar Z- P., ki in je opazil zaviti pri Krašnji v gozd. G. P. si Je oba prav dobro zapomnil ter je naslednje jutro takoj spoznal v umorjenki žensko, ki jo ie prejšnji dan srečal v družbi berača. Berač Zdešar je odtleti izginil kakor da se je vdri v zemljo in ga žandarmerija od-nos.no policija ni mogla nikakor izslediti. Varnostne oblasta so takrat aretirale celo kopico beračev, čijih zunanjost je vsaj deloma odgovarjala opisu raznih prič. V vsakem primeru pa se ie izkazaio. da aretira-nec mi pravi in nima nič skupnega z izginulim morilcem Jere Severieve Morilec ie izginil kakor kafra in je ostal neodkrit do pretekle sobote. Očividno je bil prepričan, da je že popolnoma varen pred svojimi zasledovalci; a ga je vendarle doletela usoda. V soboto opoldne je korakal finančni komisar g. P. po Celovški cesti, kar je nenadoma opazil priti z dvorišča pivovarne Union nekega berača, ki ga je pričel takoj zanimati. V trenutku se ie g- P- spomnil, da ima pred seboi človeka, ki ga ie videl dne 21. ma:ca 1924 v spremstvu Jere Severieve Stopal ie za njim ter ga dal v Knafljevj ulici aretirati. Na poiiciji so ugotovili. da ie berač ieta 1876. na Belem rojeni France Zdešar. Pričel je razgrajati ter se pridušati. da je nedolžen. Vsi izgovori pa mu seveda niso pomagali in so moža vtaknili v zapor. Včeraj so konfron-tirali z njim pet prič iz Savelj. med njimi tudi sina umorjene Severjeve. ki so vse potrdile, da je to oni berač, kj je zaha:al k Severjevi i«i da je to oni človek, s katerim je odšla usodnega dne v Krašnjo kupovat kravo. Morilec je bil tedaj končno veljavno razkrinkan in bo jutri izročen sodišču. France Zdešar je stanoval sedaj že tri leta v Ljubjami v neki podstrešni sobici na Kai lovski cesti št. 10. Na njegovem stanovanju je policija zaplenila tudi več predmetov, ki skoro gotovo izvirajo iz lastnine umorjene Severjeve. Našli so pa tam tudi še vso tisto obleko, ki jo je nosil morilec na sebi takrat, ko je obiskoval Severjevo na domu in ko je odšel z nje v Krašnjo. Varnostne oblasti niso Zdešarja že prej p.ijele, kei so ga iskale samu med berači, dočim ie Zdešar prosjačil samo od prilike do prilike, drugače pa delal ter se bavil tudi s snaženjem kljuk po hišah V Ljubljani, kjer so ga sicer ljudje dobro poznali, Zdešar sploh ni veljal za berača. Ljubljanski policiji pa je znan kot nasilen človek, ki je že davno zabeležen v kriminalni raz-vidnici. Kaznovan je bil doslej že devetkrat zaradi raznih zločinov in prestopkov. Pristojen je v Polhovgradec ter ie odšel z doma na Belem, ko ie bil star 24 let. Bavil se je pozneje s prodajanjem žganja na drobno in se slednjič naselil pri svojem stricu na Viču. ki mu je po svoji smrti zapustil 3000 goldinarjev v gotovini. Med vojno Zdešar ni bil vo;ak. pač pa je bil mobiliziran kot vojaški delavec. Beračiti ie pričel sem pa tja šele po vojni ter je sle-paril ljudi na deželi s svojo licemersko po-bmžnostjo. Zločinec je zelo prebrisan in ravno zato tudi zakrknjen grešnik. Kaj vse kradejo. •. To je pa res imenitno poglavje, in bi znalo sp. etno pero napisati ne samo skromen članek, ampak bi bila zadeva zanimiva in raztegljiva morebiti ceio za ta čas najbolj cvetočo literaturo v zvezkih za »Osvetnika in »Giuseppeta Mussolinita«. Pa se bo treba držati le suhoparnih sodnih in policijskih aktov, ki pišejo debelo kroniko najrazličnejših »obrazov« našega veka. Pri nas najbolj razširjene kraje — čast i kraje! — bi dale sicer res dovolij in-teresantnih in hvaležnih motivov, pa bi bilo morda s strani prizadetih kaj zamere, ker malokdo misli kai slabega. Saj. ko se ieza poleže in kri ohladi mine tudi nataknšenost in čas je oni mojster in zdravnik, ki poravna vsa nesoglasja in ustvarja iz sovražnikov in nasprotnikov zopet prijatelje. Kaj drugega pa je. če ti tvoj bližnji, pa naj bo to sosed v kavarni, sopotnik v vJa-ku al; tramvaju, sodTenjavec na političnem shodu ali pa radovednež pred kolodvorom, poseže v žep ali aktovko, da z jezo šele kasneje in, žal, prepozno opaziš svarilni napis: »Čuvajte se žeparjev!« V naslednjem dve, tri zgodbe iz zadniih dni: V polnočnem mariborčanu se je peljala iz Ljublijane v Celje ga. Lucija. Enakomerno ropotanje koles jo ie uspavalo, da je na pol zadremala. Niti čutila ni. da se je dviignil v Zagorju eden izmed sopotnikov istega kupeja in zagrabil za njeno aktovko. V aktovki so bile razne drobnaraie. ki jih je gospa nakupila v Ljubljani in svilen plet. vreden 300 Din Podjetni potnik je že čakal primerne prilike, da bo »izstopil« srečno s tujo aktovko, ko ga ie opazila neka sopotnica. Ženske so vzdignile krik in s sprevodnkovo pomočjo preprečile kra-dežu izstop. Zagorjana so povleldi še za postajo dalje. V TrhovPah so sra že čakali Kulturni pregled Narodno gledališče v Ljubljani Ljtihlian«Ua drama. ZaifptpV ob 8. zvečer. Torek 6.: Kukuli. A. Sreda 7.: Zaprto. Četrtek 8.: Romeo in Julija. C. Ljubljanska oper« Začetpk ob pol 8. zvefcr. Torek 6.: Faust. Gostuj'e g. Hugo Zathev. C. Sreda 7.: Salome. Lanski B-abonma. Mariborsko gledališče Torek, 6., ob 20.: »Robert in Marijana>. A. Kuponi. Uprava Narodnega gledališča r Ljubljani vljudno prosi p. n. abonente, da poravnajo tretji obrok svojega abonmaja najkasneje do 12 t. in. Ponovitev isre *KnknH>. V torek, fi t. m. *p bo ponovil" Japer SrlimHtova ve seloisra -Kiikulh Zahavnn iorri^a. ki orik? 2,uie razmprje prirodnepa znmorskega dekletca Ho ljubezni v nasnrotju s ooimiva-njem visoke fram-oske družbe, je polna naj-vedrejše prihodnje dni dva koncerta: mladinski koncert v nedeljo, dne 11. ob pol 11. uri dop. in večerni koncert v ponedeljek, dne 12. t m. ob 20. uri. obakrat v Unionski dvorani. Pri koncertu sodel-jje ooerni pevec g. Julij Betetto. ki zapoje nekaj lepih samospevov. Koncertni orosrram ie sestavljen iz slovenskih skli«lb, ki so deloma iz-šie v založbi »Ljubljanskega Zvona> v , deloma v založbi Glasbene Matice, nekateri pa so vzeti iz rokopisnih zbirk. Dober slove« zbora in njegov ^odjn Zorko Prelovee nam jamčita za lep užitek rbev> prireditev Občinstvo vabimo k i>ose-tu. da tako prizn" Tv>?,rtvov»bio. nesebično, a dostikrat zelo trndflpoTn^ del« s'nv»nski'1 T-evcev v korist nnSe glasbe. Predprod*ja vstopnir v Matični kmigarni. Jnbfte? zagrebške?« pedagoga. Te dni i« slavil 251etnico plo^onosnega pedagoškega udejstvovania zagrebški profesor Vaclav Humi. gojenec slavnega ševčika. ki je tudi sam doživel mnogo veselja i dobrimi učen- ci, med katere šteje celo glasovitega Huba-ya. Vseh 25 let je podučeval prof. Humi na 7i3grebškem konservatoriju. Pridobil si je velik renomč, in ne zaman; iz njegove šole so izšli med domačimi violinskimi virtu-ozi Balokovič, brata Jovanoviča in Količ, zadnji njegov gojenec, ki stopa z uspehom na veliki koncertni oder, pa je Ljerko Spil-ler. Danes je Humlovo ime tako renomira-no. da prihajajo k njemu učenci iz Anglije in Madžarske. Peter Miklavee-Podravski. Pred desetimi leti nam je umrl mož, ki sicer ni zapisan z zlatimi črkami v veliki knjigi burnega dnevnega življenja, zato pa ima topel kotiček v srcih generacije, ki je pri nas prva dobila v roke Sienkiewiczeve romane. Ta mož je Peter Miklavec, s pisateljskim imenom Podravski. Rodil se je kot sin kmečkih staršev in ljubezen do grude ea je tudi zadrževala, da si ni šel nabirat učenosti po svetu. V preprosti kmečki hiši se je z ljubeznijo učil slovanskih jezikov in je iz njih, zlasti iz poljščine, prevajal velike romane Iz njegovega peresa so potekli slovenski tZ ognjem in mečem>, «Križarji», !i)o v So&olsktHn dorrni svečano ttikuvadao aika-d-eimdijo. ki jo laivrio smatramo za eno najlepše uspelih v zgodMvrmi viškega Sokcia. Da ve ceniti trdo swkalsSsc«ala osem izbranih te-k»vadsn;h točk, se je pričela tootvu ob 20. Prva je, živahno pozdravljena, prihitela v divorajio ženska deoa (S), toi je prav tjubko in posrečeno izvedla že znano telo-vadno skladbo •Konjički*. Izvedba in skladnost, koliko* se moire zahtevati od naših naijmlai&iih, sta bili prav d« bri. Po žensk« deei je »ve-dlo S narašča tirnic zeio efektne ritmične proste vaje z eleganco in gracičoenosi-jo. Precej dc.4®e vaije so napravile tva občinstvo najboljši vtis, kair je dokazovalo dolgotrajno odobravatuje. Rcxl vodIo lepših skuprn, kj so vzbudtle viharen aplavz. Prvotno pa so nas presenetile članice (4) z vajami na bradlji. Upravičeno lahko trdimo, da tako precizno izvedenih vaj še letos nismo videli na nobenem javnem nastopu. Viški Sokol je labko ponosen na te Samice, ki obetajo postati še mednarodne tekmovalke. Zasluga za tako lep uspeh pa gre izvrstni trenerki s. Adi Staijerievi. Gromov«! aplavz je spremljal vrle telovadke pri odhodu iz dvorane. Nekak zgodovitiski razvo-j prostih vaj od leta 1904 dalje je pokazalo 8 članov, ki so izvajali po etio prosto vajo za II. slovenska vsesokoiskj z!et v Ljubila«! 1. 1904, V. češki vsesokolski zlet I. 1907, III. (prepovedani) vsesokolskj zJet v LjuMjara I. 1914, I. jugoslovanski vsesokofeki zlet 1. 1922, dalje dr M urnikov t jubilejne proste vaje za 1. 1923, potem za V. pokrajinski; zlet JSS v Lhibljami 1. 1927 m končno letošnje skop-tjanske proste vaje. Občinstvo je z zanimanjem sledilo tej izvedbi, ki je pokazala kolosaten napredek v tehniki prositih vaj. Člani so vaje iz-vedfii še dosti skladno, le posamezno gibi rok in nog bi moraii biti bolj pazljivo izvedeni; sicer pa je občinstvo nagradilo člane z viharnim aplavzom. Strumnih korakov j>e prišel nato v dvorano moški naraščaš (7). ki je proste vaje za I. jug. vsesokolski zlet I. 1922 izvedel skladno in precizno, kljub nekoliko prehitri godbi. Lep in gjraoiiozein je bil nastop 8 članic, ki so precai dolge raja in e vaiie izvedle skoco brezhibno. Izredno lepe ritmične vatje, sestava na-čelnice s. Grošiieve. pa so izvedle 4 naraščaiini-ce po anami slovenski pesmici »Mala 1 urica«, sfchdno in gracšjozno, ter so žele burno pohvalo gledalcev Akademijo ie zaključila efektna skupina vseh oddelkov pod vodstvom br. Borštnika. Po akademiji, kri je traiiala skoro poldrugo tpo, se Je vršil nato animiram sokoJskii večer t plesom m peti jem viškega sckolskega pevskega zbora, pomnoženega s pevci Soikola II Akademija ie v moralnem, pa tudi v smotrnem pogledu prav tapo uspefla. za kar qrre zahvali neumornemu vadftefiskemu zboru rn sf-arosti br. Krapežm. Kakor čuiemo. ho proslavi! viški Sokol 10-letrooo narodnega utjedimšentfa v začetku decembra s slavnostno akademijo, na kar te danes oporarfaimo Sokol s t'vo ta vso napredno javnost. C™ TA NAPREDUJE! Domače vesti * Predavanje dr. P. Grisogona v Ljubljani. Akademski akcijski odbor KDK objavlja članom »Jugoslavije« in »Njive« naslednje: Narodni poslanec dr. Prvislav Gri-sogono prispe v Ljubljano danes ob 13.53; Člane obeh klubov vabimo, da — komur dopušča Čas — pridejo na kolodvor. Ob 20. bo g. GriSogono v Kazini predaval o •ktuelnih problemih naše zunanje politike. Udeležba na tem predavanju j« za člane ®Jugoslavi}e< in »Njive« obvezna. K predavanju imajo dostop tudi od članov obeh klubov vabljeni gostje. * Pregled kandidatov za aktivne oficirje. Ministrstvo vojske in mornarice je itzdalo odredbo, da se morajo vse osebe, ki se iz civila sprejmejo za aktivne oficirje z aktiviranjem, reaktiviranjem ali na drug način, pregledati po zdravniški komisiji v enih izmed stalnih arririjskih vojaških bolnic. * Pripravniki za generalštabno stroko. Po odredbi ministra vojske in mornarice so bili sprejeti za pripravnike za general-štabno stroko: pehotni kapetan prvega razreda Ozren Stoikov, a-rtiljerijski kapetan 2. razreda Alfonz Tomlnšek, pehotni ka-peta« 2. razreda Hija Mikič, artiljerijski po-TOčniki llija Ku-kič. Dragotin Miškovič, Sve-tozar Blaževič i«n Mihajlo Vuksanovič. * Izpremembe v državni službi. Sivplent na 111. realni gimnaziji v Ljubljani Fran Uršič je v Istem svojstvu premeščen na državno gimnazijo v Kočevju, predmetni učitelj Martin Fortuiia pa iz Subotice na gimnazijo v Murski Soboti. Rudolf Dečman, pripravnik pri okrožnem sodišču v Celju, je imenovan za kanclista v področju višjega deželnega sodišča v Ljubljani. * Osebne vesti s pošte. Dnevničarji po Čl. 306 finančnega zakona so imenovani: za zvaničnico Josipina Jager v Celju, za slu-žitelja Stanislav Moravec pri ter. t. sekciji v Brežicah. Josip Fižoluik pri ter. t. sekciji v Celju, Alojzij Zaman in Edvard Plevel pa na ravnateljstvu. Za dnevničarje so imenovani: Vera Španjol v Zidanem mostu, Josip Panko v Ptuju, Josip Levak v Brežicah, Vilibald Maihenič na Mariboru 2 in V. Mraimor v Cerknici — Premeščeni so: Hikia Verrovec roj Lichtenecker iz Brežic na Ljubljano 2 in Marija Ožegovič iz Ča-kovca na Zagreb 1 Marija Mrak z Ljubljane 4 na Maribor 3. Mara Mohorčlč iz av-fcogaraže na ravnateljstvo Angela Kleirien-čič iz Jiuršincev na Ljubljano 3, Terezija Rudolf z Ljubljane 2 na Ljubljano 1, Vida Ušeničnik iz Ljubnega v Domžale, Iva Kraje iz Apač v Gornjo Radgono. Ana Go-nnšček iz Celja na Bled 2, Fr. Kolar iz Novega Sada 1 na Maribor 2 in Janko Engel-man iz Skoplja v Ča-kovec; telefonistke Er-na Burdian iz Černa pri Prevaljah v Jur-šinec, P'iv]a Stok iz Murske Sobote v Slatino - Radenci. Marta Kitzler iz Domžal tia Ljubljano f, Avguština Juh iz Slov Bistrice na Ljubljano 5, Karla Flisek iz Rimskih Toplic v Zagorje ob Savi, Josipina Košiček iz Ptuja v Hrastnik. Avrelija Safarič iz Hrastnika v Ptuj in Nežka Anderlič z Ljubljane 1 k Sv. Janezu ob Bohinj, jezeru; pripravniki Hedviga Eber z Ljubljane 1 na Ljubljano 4, Kristina Mirtič iz Vinice pri Črnomlju v Semič, Ana Kokol iz Gornje Len-d.ve v Apače in Vladislava Mikuž z Ja-vornika v Loški potok; zvaničnica Karolina Vutkovič iz Radeč Pri Zidanem mostu v Rajhenburg; služitelj V. Musaf iz Bohinjske Bistrice na Ljubljano 2 in dnevničacka Marija Žen roj. Kopitar z Rakeka v Dolenji Logatec. SI Antončič na Mariboru 1 je podal ostavko ua poštno službo. Dnevnicam Fr. Butara v Cerkljah ob Krki in Martin Kovačič v Št. Pavlu pri Preboldu sta odpuščena. Strokovni izpit za III. kategorijo je napravil Fortunat Tihle na ravnateljstvu. Za vodstvo pogodbenih pošt sta napravili izpit s prav dobrim uspehom Marija Krajšek in Stefar.ija Roglič. RABITE TUNGSRAM BarSjeve elektronke * Poštna hranilnica nekdaj In sedaj. Prejeli smo: V rajni Avstriji smo dobivali poštarji, predstojniki pošt ter sploh uradniki, ki so imeli opraviti s Poštno hranilcico, od nje stalne nagrade, dasi smo bili poštni uslužbenci nekdaj neprimerno bolje plačani kaikor dandanes, ko spričo velike draginje in slabe plače le še životarimo. Poštna hranilnica nese tudi naši državi milijone in milijone čistega dobička leto za letom, ali od vsega tega bogastva ne dobimo poštarji niti pare, dasi gre ves denarni promet Poštne hranilnice skozi naše roke. Možje v Beogradu so postavili glede nagrad povsem drugačno pravilo. Tako se glasi čl. 36 poštno - hranilne in čekovne službe, da se ima dekli dobiček Poštne hranilnice takole razdeliti: \% nagrada nadzorstvu, 5% marljivim uslužbencem Poštne hranilnice, 1% ministru prometa za pridne učence, 30% v rezervni zaklad, ostalo pa v državno blagajno. O poštnih uradnikih, ki imajo toliko dela s branilnicnim denarjem rn poslovanjem, pa člen 35 molči in nagrade pridejo v druge roke, katere so imele čestokrat prav malo posla s hranilničnim uradova-njem. Kje je pravica, da dobiva generalni ravnatelj Poštne hranilnice v Beogradu letno 130.000 Din bilančne nagrade? — Poštno irradništvo. * Sprejem ▼ naše državljanstvo. V državljanstvo naše kraljevine sta sprejeta: učiteljica Danica Mercina v Cerknici in dit«vni£ar pri okrajni ekspozituri v Skofjl Loki Ivan Berdon. * Himen. V Kar lovcu se je poročil inž. poroCnS? Zoran I. P i Š1 z mag. pharm. Stefo Herlingerjevo. — V ljubljanski frančiškanski cerkvi sta se v nedeljo poročila g. Fran S m o 1 n i k, inženjer v predi! niči Gianzmann - Gassner v Tržiču, in gdč. Berta M a t k o, hči novomeškega šolskega upravitelja, učiteljica v Tržiču. Čestitamo! * Smrtna kosa. V Škofji Loki je umrla ga. Ivana B 1 a z n i k, roj. Demšar. Pogreb bo jutri ob pol 5. na mestno pokopališče. Po-kojnici blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Zakon o narodnih šolah predložen Narodni skupščini. Ministrstvo prdsvete je predložilo Narodni skupščini novi načrt zakona o osnovnih šolah ter obenem zahtevalo, da se ta zakonski načrt čimprej vzame v pretres. * Stoletnica rojstva dr. Franja Račkega. Dne 25. t m bo poteklo sto let, odkar je zagledal luč veliki jugoslovenski zgodovinar dr. Franjo Rački. Ministrstvo prosvete je odredite, da se na vseh srednjih šolah v naši državi prirede 24. t. m. predavanja o življenju in pomenu delovanja dr. Franje Račkega. * Uradniške želje in zahteve. Preteklo soboto se je v Beogradu vršila seja uprave glavnega odbora Zveze državnih uradnikov. Na dnevnem redu je bilo vprašanje obdavčenja državnih uradnikov po novem zakonu o neposrednih davkih. Naglašalo se je zlasti da plačujejo davke privatnih uradnikov večinoma podjetja, državni uradniki pa jih morajo plačevati sami iz pičlih svojih dohodkov'. Pri finančnem ministru se bo izvršila intervencija, da se davčna bremena primerno znižajo. Končno je bil storjen sklep, naj Zveza zahteva revizijo uradniškega zakona in uredbe o razvrstitvi uradnikov Kalvarija zabranjene Ijubavi. Brezvestno zapeljevanje neizkušenih detUet na pot, ki vodi v mlakužo greha. Pride. ELITNI KINO MATICA * Gojenci za agronomijo. Ministrstvo za poljedelstvo in vode je sklenilo, da pošlje v inozemstvo na enoletno specijaiiziranie štiri agronomske strokovnjake in sicer po enega za živinorejo in sadierejo ter dva za agrokemijo. Od kandidatov se zahteva, da so absolvirali kmetijsko fakulteto v naši dižavi ali v inozemstvu in da razpolagajo vsaj nekoliko z znanjem češkega, francoskega ali nemškega jezika. Oni kandidati, ki so v državni službi, dobe dopust In razen njihovih rednih prejemkov še vsak po 30.000 Din podpore. * Pošta z »Grofom Zeppelinom«. Prijatelj iz Kostanjevice nam piše: Dne 4. t. m. sem prejel iz Amerike razglednico, ki je došfa v 11 dneh semkaj. Oddana ie bila od sestrične v Cikagu III. dne 24 oktobra t. !.. adresi-rana na L. Z. 127 Lakehurst. Ne\v Yerey, ter bila sprejeta od poštnega urada na »Grofu Zeppelinu« 28. oktobra t. 1. Žig iz Frid-richshafena nosi datum 1. novembra 1928 Luftpost. Iz Nemčije je tedaj potrebovala dopisnica tri dni. Žig »Grofa Zeppelina« nosi angleški napis s sliko zračne ladje. * Učiteljsko društvo za radovljiški okraj bo zborovalo na Jesenicah dne 8. t. m. ob 15 uri. Dnevni red: i.) Čitanie zapisnika izrednega občnega zbora 2.) Sreski šolski nadzornik, podrejeni upravitelj iti učitelj-stvo. (Rcferira tovariš predsednik.) 3.) Vprašanja ln razumevanj« uradnih odlokov potom razprave. 4) Določitev društvenih izobraževalnih krožkov glede na strokovne in stanovske potrebe. 5.) Predlogi. — Na razna pismena vprašanja kdo Je lahko član društva, navajamo § 4. društvenih pravil: »Društveni člani so vsi aktivni in upokojeni učitelji in uč!tellice 'avnih šol vseh kategorij v okraju, ki izpolnjujejo društverta pravila in obveznosti. Vstopijo pa lahko tudi učitelji in učiteljice i* drugih okrajev.« — Vse prijave za pristop «a! se pošlvejo na n<'slov Janko Bar»g«, šoi&kl uj»ravitelj aa Koroški Beli. * Naši mladini je treba vcepiti v srce ljubezen in veselje do naše pesmi, zato je hvalevredna misel pevskega društva Ljubljanski Zvon. ki priredi v nedeljo II. t m. dopoldne ob pol ll. v Unionu koncert za mladino vseh ljubljanskih šol z izbranim, zanjo primernim sporedom. Solospeve poie g. operni pevec J. B e t e 11 o, spremlja ga g. kapelnik Neffat, tri zborove točke pa spremljata oba gospoda Mešani zbor Ljubljanskega Zvona bo izvaial nove. po večini rieizvajane skladbe. Mladini je dovoljen poset koncerta proti nakupu vzporedov, ki se dobe po 3 Din na vseh šolah in v Matični knjigarni. Starši I Omogočite svoji deci obisk tega koncerta! Nikar ne mučite Vaše dece t ribjim oljem, pravi vsakdo, ki je poskusil osobito prijeten preparat ki je prirejen iz ribjega olja. Dobiva se v vseh lekarnah v malih in velikih omotih, * Aretacija sreskega poglavarja v Gacku. V Gacku v Hercegovini je bil preteklo soboto aretiran in odveden v zapore okrožnega sodišča v Most ar ju sreski poglavar Šeat. Aretacija je baje v zvezi z znano šumsko afero v Gacku, v katero je uplete-nth okoli sto oseb. Kakor poročajo, so v to afero zapletene tudi nekatere politične osebnosti. * Poskus samomora 70Ietnega starca. Na Kneiifi v Zagr|bSki okolici Je v nedeljo popoldne poskuša! izvršiti samomor Josip Bo-rošak, nezaposlen delavec, star sedemdeset let. Izpil j« Večjo količino ocetne kisline, vendar bo po mnenju zdravnika ostal pri življenju, ker je kisika, ki jo je popil, že bila prestana in je izhlapela tako. da ni več mnogo učinkovala. Starec je hotel umreti, ker ni imel od česa živeti * Utonil, ko se Je učil plavati. Hlapec Martin Sudjinski iz Erdevika je 29. julija pri Cebu učil plavati v Dunavu Jur. Radičiča. Pri tem pa je svojega učenca potegnil predaleč v tok Dunava in Radičič je izginil v valovih in utonil. Preteklo soboto je ta usodni učitelj plavanja pred sodnim dvorom v Novem Sadu sedel na zatožni klopi. Obsojen je bil na štiri mesece zapora. * Streljal na vrane, a zadel mačeho. Na pristavi Jedinac pri Bizovcu v Slavoniji je seljak Stevan Bošnjak streljal te dni na vrane, po nesrečnem slučaju pa je zadel svojo mačeho Elizabeto Kovačevo. Naboj jo je zadel v glavo, kar je povzročilo takojšnjo smrt. Miiiraraiof Pulloverje, jopice, volnene telovnike, trikotažo, kupujemo gotovo najce» nejše pri tvrdki A. PRESKER, SV. PETRA CESTA. * Medvedi na Velebitu. Zaradi svoie-Časne odredbe, da se medvedi smejo stre-liati le v primeri samoobrambe, so se medvedi v pogofju Velebita v zadnjem času zelo razmnožili. Po evidenci šumskega urada v Perušiču se nahaja sedaj tamkai 12 odraslih medvedov in 1 mladič. V zadnjih dneh so seljaki priredili pogon na medvede ter ustrelili medveda, ki je tehtal 280 kilogramov. Seljaki bodo priredili v krat kem ponovno velik pogon na medvede. HO — fobna <-»s>«ta naibotfša! * Pri telesnem zaprtju in hemeroidih, želodčnem in telesnem motenju, bolnih na jetrih in vranci, bolečinah v križu in hrbtu je greučica »Franz Josef« izborno sredstvo, ako io vzameš večkrat na dan. Strokovni zdravniki za notranje bolezni dado v mnogih primerih vsak dan zjutraj in zvečer piti pol kupice vode »Franz Josef«. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. * Volnene nogavice in pletenine v veliki izbiri se dobijo pri tvrdki Karel Prelog v Ljubljani 285 * Budilke pri tvrdki F. Čuden, Prešernova ulica L 207 KINO IDEAL H M H M M a B 9 Pre-dstave ob 4.; pol 6., pol 8. m 9. H' N N M Boj v smodili niči kd Pred tem sporedom izvrstna šala ™ v 2 dejanjih. Vsakogar očarajo in iznenadičo senzacije in atrakcije ki jih izvaja s svojim čudežmhn konjem najhrabrejši vseh filmskih igralcev Tom Mix v filmu borbe na £i-v!jente in smrt. k f "tMiaiie u— Za koncert pevskega društva Ljubljanski Zvon v ponedeljek 12 t. rn. ob 20. v Unionu so že naprodaj vstopnice v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. O novem vseskozi zanimivem sporedu b0mo tekom tedna poročali. Glasbo ljubečemu občinstvu priporočamo, da si vstopnice pravočasno preskrbi. u— Bajde v radiu. Prejeli smo: Včeraj smo slišali peli v lipskem radiu Ljubljančana Ludovika Bajdeta. Vsakogar, ki ga je slišal. so morale ganiti njegove pesmi, po katerih seznanta Nemce z našo narodno du-ševnostjo. Z nepopisnim občutkom so ga poslušali svojci Do solz rlnjena pa je bila njegova mati, ko je zaslišala po dolgih letih sinovo petje iz daljave. Želeli bi ga v resnici zopet enkrat slišati v naši beli Ljub-Na ni I u— Češki tečaj SJSU »Preporoda« se bo začel v sredo 7. t. m. ob 18. uri na III. drž. realni gimnaziji v Beethovnovi ulici. Opozarjamo tiste, ki so se javili za obiskovanje tečaja, da sigurno pridejo k prvi uri. — Od-bor. 2140 u— Plenarna seja JZSS bo danes zvečer ob 20. v damskem salonu kavarne Emona. a— Slabe ceste in razsvetljava. Prejeli smo: Prebivalci Groharjeve ces4e vljudno prosijo mestni magistrat, da čimprej da vsaj na levi strani nasuti s peskom hodnik za pešce, ker je hoja po cesti ob slabem vremenu zaradi velikega blata nemogoča. Napravi naj se tudi tlakovan prehod na Bleivveisovo, oziroma na Rimsko cesto. Nadalje prosimo mestno elektrarno, naj potrebno ukrene, da dobimo zanesljivo razsvetljavo, ker se je v teku zadnjega leta pripet tat v pijanosti. Iz Maribora a— Ustanovni občni zbor Narodno-stro-kovne zveze, podružnice za mesto Maribor. V nedeljo se je ustanovila podružnica NSZ za mesto Maribor. Navzoče člane je pozdra vil predsednik pripravljalnega odbora Fr. Nabergoj ter poda! poročilo o delovanju pripravljalnega odbora, katerega so člani vzeli z veseljem na znanje. Tajnik pripravljalnega odbora Ladislav Saje je podal tajniško in blagajniško poročilo. Nato so se izvršile volitve novega odbora, in so bili izvoljeni: za predsednika Franjo Nabergoj. za podpredsednika Ivan Silič, za tajnika Ladislav Saje, za blagajnika Oskar Obersnel, za odbornike pa Franjo Germ. Josip Berložnik, Ivan Veršič. Jože Konestabo, Maks Hro-vatin. Rudolf Pivka in Ivan Kejžar. Nato je sledila obširna debata o bodočem delu podružnice, v katero sta posegla gg. V. Spin-dler in Kejžar. Podružnica bo priredila v zimskem času dve predavanji in en družinski večer. Uradne ure podružnice so vsako nedeljo od 10. do 11. dopoldne v pisarni SDS v Cankarjevi ulici 1. a— Izobraževalni tečaji v Mariboru. Prosvetni odsek Delavske zbornice v Mariboru bo začetkom novembra t. 1. otvoril brezplačne izobraževalne tečaje za delavce, delavke in nameščence. Poučevali se bodo po želji udeležencev jez"'ki kakor slovenščina, nemščina, srbohrvaščina, nadalje zgodovina, zemljepis, fizika, matematika, narodno gospodarstvo, risanje in drugo. Treba je vsaj 15—20 udeležencev. Vsi. ki se hočejo udeležiti teh tečajev, naj se javijo pri tajniku ekspoziture Delavske zbornice v Mariboru (Palača Pokojninskega zavoda v Mariboru) ali pa pri profesorju g. Favaju (gimnazija) eventualno tudi z dopisnico z natančnim naslovom. Javiti se ie treba do 8 t. m. a— Prva delavska kolonija nOvih hiš, ki jih gradi na Betnavskt cesti mestna občina, je dograjena in godna za vselitev. Včeraj so si kolorrjo ogledali razen župana ln pod- župana tudi člani stavbnega in finančnega odseka ter gradbenega oddelka mestne obči ne. Ogledali so si že zasedena stanovanja, ki so jih stranke kljub kritiki, da so njih okna premajhna in da imajo še neke druga KINO DVOR Tjl ^ Danes m. in IV. del konec Hiža skrivnosti V gl. vL Ivan Možuhin. Ob 4„ 7. in 9. uri. Pride: Kralj kraljev. r.edostatke, prijetno in lepo uredile. Do 15. t. m. se bodo vselile še ostale stranke in bo tako prva delavska kolonija hiš napolnjena Sedaj še marljivo urejujejo vrtove in ulice med posameznimi hišami. V doglednem času bo dograjena tudi druga kolonija in tako bo nastal v mariborskem magdajenskem predmestju nov lep del Maribora. a_ Sam se je javil. Kakor je poročal že včerajšnji »Ponedeljek« so se v soboto zvečer sporekli na Studencih pri Mariboru trije delavci in se končno stepli. Med pretepom je Janez Popovšek izvlekel nož in zabodel svojega tovariša Frana Bezjaka, ki je kmalu nato izkrvavel. Zločinec je najprej pobegnil in ga niso mogli najti. Včeraj opoldne se je pa sam javil okrožnemu sodišču, ki ga je zaprlo. a— Nezgoda pri delu. V Cvetlični ulici so se strugarju Matevžu Štauberju pri delu zlomile noge naslanjača in so se zlomljeni kosi s toliko močjo razleteli na vse strani, da so ranili delavca na čelu. a— Izprememba posesti. Posestnici Hedviga Lermanova in Marija Reinerjeva sta prodali Angeli in Albinu Šterku svojo hišo v Krekovi ulici za 247.000 Din. Posestnika Slavko in Josipina Vidmar sta kupila od dedičev trgovca Verčka hišo v Gajevi ulici št. 18 za 216.000 Din. Trgovec Faninger j« prodal trgovcu Vielhaber.iu za 300 000 Din svojo hišo v( Kopitarjevi ulici št. 8, Iz Celja a— Kratko življenje mariborskega nemškega tednika. Mariborski nemški tednik »Montagspresse« je s svojo 13 številko, k* je izšla pred sedmimi dnevi, prenehal izha. jati. Konzorcij lista je nameraval izdajati tednik v Ljubljani, kar se je pa tudi izjalovilo. e— »Gejša« na celjskem odru. Kot tretje gostovanje mariborskega gledališča se vpri-zori v sredo, 14. novembra klasična opereta »Gejša«. Ker pride k tej predstavi ogromen aparat (vsi solisti. zboT in orkester) so tudi stroški temu odgovarjajoči. Zato veljajo za to predstavo dvojne dramske cene. e— Pri ekspozituri Javne borze dela v Celju je na razpolago delo: 12 hlapcem, 8*3 rudarjem, 2 vrtnarjem, i kamnoseku, I pečarju, 2 kotlarjem, 1 električarja 11 mizarjem, 1 sodarju, 1 gatristu za Srbijo. 1 ga-lanteristu, 1 peku, 1 pikolu. 1 hotelskemu slugi, 2 lakirerjema, 1 strojniku za žago v Srbijo, 1 potniku za obleke, 97 delavcem težakom, 1 občinskemu slugi, 25 vajencem, — 8 deklam. 4 pletiljam, 2 šteparicam, 1 li-karici, 1 perici, 4 natakaricama. 2 hotelski, tna kuharicama, 1 hotelski blagajničarki, 2 delavkama, 20 kuharicam, sobaricam in služ kinjam, 2 vzgojiteljicam, i vajenki. e— Društvo »Soča«, podružnica Celje, bo priredila v soboto 10. t. m. ob 20. v dvorani Sokolskega doma v Gaberju družabni večer, združen z zelo zanimivim predavanjem. Predavatelj bo dospel iz Ljubljane in bo predava! o snovi »Vojna ali mir«. Po predavanju bo zapelo pevsko društvo »Oljka« par domačih in umetnih pesmic pod vodstvom spretnega pevovodje g. Gerlanca Ker je ta večer baš Martinov, se razume, da nas bo obiskal tudi gosak, a mošt bomo spremenili v vino. Godba bo zavrtela staro in mlado. Vstopnine ni. Prav prijazno vabimo vsakogar! 2142 h Trboveli t— Rezervnim oficirjem trboveljske sekt cije. Jutri 7. t. m. ob 20. uri sestanek v go* stilni Trbovc v Trbovljah 2. Na dnevnem redu važno poročilo. Udeležba obvezna! — Predsednik. t— Sreča v nesreči. V petek se je vozil iz Paračina v Hrastnik zidar v steklarn: Jakob Kavčič. V Zlati luknji, ko je bil vlak še v največjem diru, je skočil iz va=> gona in priletel s prtljago vred tako sreč* no na žice ob progi, da se mu razen malih prask ni pripetilo nič hudega. t— Obrt izvrševal brez obrtnega dovoljen nja. V sodne zapore v Laško so odvedli zidarja Edvarda S. iz Hrastnika, ki je iz* vrševal svojo obrt že od 1. 1912 brez obrt« nega lista. Izgovarjal se je vedno, da dela pod firmo nekega mojstra iz Litije. Okraj* no glavarstvo je slednjič ugotovilo, da so njegove izpovedi neresnične in je zahteva« Io, da ga aretirajo. Zagovarjal se bo tudi radi manjših policijskih pregrešk. t— Tombola Narodm^a doma v Hrasti niku se je vršila v nedeljo ob velikem šte* vilu prebivalstva. Glavne dobitke so zade> li: rudar Marko Slokan, Berta Zalezina, Marija Golouh, Jože Zvonar, Stane Ačkur. in Marija Šimenc. Po tomboli se je vršila ljudska veselica. Iz Novega mesta n— 30letnica kandijske posojilnice. Kan' dijska posojilnica je te dni praznovala 30» letnico svojega obstoja. Iz referata načel« nika g. Edmunda Kastelica posnemamo, da se je v teku treh desetletij vršilo 1422 sej načelstva ter poleg ustanovnega 30 rednih in 9 izrednih občnih zborov. Namen zadru« ge je bil, zboljšati razmere svojih članov v gmotnem in nravnem oziru, na drugi stra« ni pa jih s perijodičnim vplačevanjem pri« hranjenih zneskov vzgojiti varčne. Člani prvega načel&tva so bili: Reinhold Kretin« szkv, Josip Zurc in Janez Appe iz Kandije, Jakob P oren ta iz Stopič, Janko Zakrajšek in Josip Dular iz Vavte vasi, Andrej Če« sen j iz Podgrada in Janez Znane iz šmihe« la. Posojilnici so načelovali: Reinhold Kre« tins2ky do konca 1. 1901., Ivan Appe do le« ta 1912., Anton 21ogar do L 1920., Anton Kušl&n do 1. 1921. in Edmund Kastelic od l. 1921. dalje. Denarni promet je l. 1898. znašal: 81.287 85 kron, stanje hranilnih vlog 19.526 kron. Lani je znašal denarni promet 18.360.119.38 Din, stanje hranilnih vlog pa 5,456.649.31 Din. Iz Zagorja z— Sobotni sejem v Zagorju je bil zelo dobro obiskan. Kmetje so prignali mnogo Sivine, a tudi kupčija je bila prav živahna, z— Steklarji iz Zagorja odhajajo radi aiustitve tukajšnje steklarne v druge ste» arne, večinoma v Hrastnik in v Paračin. Z njihovim odhodom so občutno prizadeti obrtniki in trgovci, ker so bili steklarji njihovi najboljši odjemalci. Iz Litije i— Iz stavbenega gibanja. Kljub nasto« pajočemu deževnemu vremenu se gradi in prezidava na vseh koncih in krajih. Mesar g. Borišek bo popolnoma preuredil svojo hišo, gostilno in mesnico. Ulico pred Sokol« skim domom, ki je bila dosedaj kljub veli« kemu prometu vedno blatna, je Sokolsko društvo reguliralo s tem. da je postavilo na lastne stroške širok trotoar in položilo kanalizacijo. Iz Metlike m— Občni zbor podružnice Kmetijske družbe se je vršil v nedeljo ob precejšnji udeležbi članov. Poročila načelnika g. Ma» karja m blagajnika so dokazala, da je po« družnica v zadnjem času napredovala ter je stanje podružnične blagajne prav zado« vrljivo. Pri volitvah so bili izvoljeni kot načelnik Leopold \Veiss ml., kot odborniki pa: Fran Kremesec, Anton Kočevar, Ivan Brodarič iz Metlike, Jože Pečarič iz Čuril in Anton Bajuk iz Drašič; namestniki: Gu» stav Fux iz Metlike in Martin Bajuk iz Bo« žakovega. Delegati: Dako Makar in Ivan Malešič ml. iz Metlike ter Martin Bajuk iz Božakovega. Sklenjena je bila temeljita pognojitev podružnične trtnice in travni« ka. Občni zbor je dovolil podporo 500 Din Scmetijskomadaljevalni šoli. Nerazveseljive razmere v ljubljanski oblasti Otvoritev tretjega zasedanja oblastne skupščine. - Poročilo velikega župana ZVEZA pimNIHi "i MUJlTEV Vse tn posetnikom dramskega tečaja Z. K. D. Opozarjamo, da zapade danes II. obrok mesečno plačljive u črnine v iznosu 20 Dhi Naprošamo vse jiosetmke tečaja, da p rine so meniva« znesek s- seboj k današnjii vaji ob pol 8. in ga izroče tam navzočemu tajniku. Otvoritev sezone predavan] Z. K. D. Jutri, v sredo, bo kot prvi predavatelj v letošnji vrsti predavanj, ki }ib namerava Z. K D. pri.redi.tfl v Ljubljani, nastopil narodni poslanec in minister n. r. dr. Prvislav Grisogono o aktualnih problemih parlamentarizma. Naše občinstvo vabimo, da se v čim večjem številu odzove vabilu na aktualno predavanje, kii se bo vršilo ob 20. v m a Ji drvoiranj Kazine. Šport SK Svoboda. Jutri v sredo članski se« stanek ob 19.30 v prostorih Svobode na Miklošičevi cesti, palača Delavske zborni« ce. Dnevni red važen, vsled česar prosim polnoštevilno in točno. — Načelnik. Smučarski klub Ljubljana. Ker je ,da» nes plenarna seja JZSS, se klubova seja preloži na jutri, t. j. sredo ob 20. v ka« varni Emcna. — Predsednik. ASK Primorje, hazenska sekcija. V sredo bo v Kolizeju prvi zimski trening po naslednjem razporedu: ob 17. za II. grupo: Errath Valči, Dekleva Nada, Jamnik Jo« žii, Cek Milka, Puc Fanči, Svete Zofija, Štolfa Amalija, Trebše Anica, Šmuc Nana, Dovč Stana, Dovgan Zlata. Ob 19. uri za I. grupo: Stare Zora. Jenko Ida, Kaiser Malka, Šmuc Špela, Modic Julka, Sajovic Dora, Jerina Mica, Krisch Babi, Kosi Elza, Pire Gita. Igralke, ki se niso odzvale ne« deljskemu ozivu, se morajo opravičiti ust« meno, oziroma pismeno pri načelniku sek« cije. H'rati se sprejemajo nove članice. Zaradi pičlega časa prosim za točnost. — Trener. Stanj3 prvenstva v Zagrebu in v Beo« gradu. Po nedeljskih prvenstvenih tekmah je stanje v Zagrebu naslednje: 1. Hašk (4, 4, 0, 0, 18 : 2, 8), 2. Gradianski (4, 4, 0, 0, 14 : 3, 8), 3. Železničarji (5, 4. 0, 1, 9 : 8, 6), 4. Viktorija (5, 1, 2, 2, 7 : 7, 4), 5 Con« cordija (4, 1, 1, 2, 7 : 5, 3), 6 Croatia (5, 1, 1, 3, 9 : 13, 3), 7. Sparta (4, 0, 1, 3, 6 : 15, 1), 8. Derby (5, 0, 1, 4, 3 : 20, 1). V Beo« gradu: 1. Jugoslavija (2, 2, 0, 0, 5 : 0, 4), 2, BSK (2, 2, 0. 0, 9 : 1, 4), 3. Soko (4, 2 2, 0, 11 : 3, 4), 4. Jedinstvo (3, 1, 1, 1, 3 : 2, 3), 5. Obilič (3, 1. 2, 0, 4 : 10, 2), Busk (4, 0, 3, 1, 1 : 15, 1). ŠAH Igralni večeri Ljubljanskega šahovske "ga kluba se "vrše vsako sredo in soboto v igralnici kavarne «Zvezda» od 18. dalje. Za prvi igralni večer v sredo 7. t. m je določen velik brzoturnir. Udeleži se tur« nirja tudi g. dr. Milan Vidmar, ki bo igral z vsakim udeležencem s stolpom naprej. Splošni turnir. Na igralnih večerih LŠK posluje klubov tajnik g. Vogelnik, ki vpisuje nove člane in sprejema prijave za splošni turnir, ki se prične že prihodnji te« den. Tega turnirja se morejo udeležiti vsi novi člani in tisti, ki dosedaj še niso igrali v klubovih turnirjih Za prva mesta se bo« do podelile tudi nagrade. Prijavnina zna* ša 10 Din, kavcija istotoliko. Dosedanje člane LŠK opozarjamo, da obnove vpis v društvo in redno plačujejo članarino, ki znaša 10 Din, odnosno za študente 5 Din mesečno. Ljubljana, 5. novembra. Danes dopoldne je bilo otvorjeno tretje redno zasedanje ljubljanske oblastne skup ščine. Ob 10. dopoldne se je vršila v stolnici maša. seja skupščine pa se je pričela ob pol 11. dopoldne Današnje seje se ie zopet udeležila tudi opozicija s posl. inž. Zupančičem, ki ga je klerikalna večina na eni p.ejšnjih sej izključila za osem dni Sejo je otvoril predsednik dr Natlačen, ki Je po otvoritvenih formalnostih naprosil velikega župana, naj zaključi drugo in otvori tretje redno zasedanje oblastne skupščine Veliki župan dr. Vodopivec je nato prebral tozadevna kraljeva ukaza, ki ju je zbornica poslušala stoje. Poročilo velikega župana V smislu člena 129 zakona o oblastni samoupravi je veliki župan podal daljše poročilo o splošnem stanju v oblasti. Navadi je, kateri posli so se v zadn.em letu izločili iz državne uprave ter dodelili oblastni sa moupravi. Javna varnost je povoljna Kar se tiče kmetijstva, prirrda že dolgo ni tako neugodno vplivala na kmetijsko produtu ijo, kakor letos, izvzemši morda žito in vinograde, ki so dali vsaj ponekod razmer ima dober pridelek. Tudi toča nam letos ni pri zanesla. Najbolj je prizadela okraje Kani uik, Brežice, Krško in Logatec; naredila je za kakih 12 milijonov Din Škode. V logaškem in kranjskem srezu je napravil "etoš-nje poletje tudi požar več milijonske škode. Posledica vse škode, povzročene od vremenskih neprilik, se ceni na 250 milijonov in bo kmečko ljudstvo do bodoče žetve tr pelo veliko pomanjkanje na živilih .n na krmi ter ne bo moglo fižola prav nič, krompirja pa zelo malo izvažali. Najbolj je pri zadeto od slabe letine prebivalstvo v Beli Krajini, Suhi Krajini, v srezu Kočevje, Logatec ter v enem delu krškega, brežiškega, kamniškega in ljubljanskega okraja, kjer grozi lakota in obstoja tudi nevarnost, da bo prebivalstvo ostnlo spomladi brez živine Velike zasluge za kmetijstvo so si pridobili: Kmetijska družba, Sadjarsko In vrtnarsko društvo. Čebelarsko društvo, Osrednje društvo za proizvodnjo brezalkoholnih pijač, Mlekarska šola v Sknfji Loki itd Kmetijskih nadaljevalnih šol je bilo 22. Zdravstveno stanje donačih živali je bilo v 9plošnern zadovoljivo m ne slabše kakor v prejšnjih letih. Organizacija hidrotehnifne službe *e je v toliko izpremenila, da so prišle agende za zgradbo hudournikov iz pristojnosti ministrstva za kmetijstvo in vode v kompete->co ministrstva za šume in rudnike. Reguheij. ska dela na Savi se nadaljujejo, toda še na račun kredita po amandmanu finančna zakona za 1. 1927-28, iz letošnjega prora čuna pa ni za £>avo nobenega sredna t-a razpolago in obstoja nevarnost, da bodo ie obstoječe regulacijske zgradbe na Savi v doslednem Času razpadle, če ne bo kmalu odpomoči. Za Ljubljanico in Gruberjev ka na I je na rarpolneo le neznaten kredit za mala oskrbovalna dela in za nbrntovnip za tvornic. Sploh so za hidrotehnična dela v državnem proračunu docela nezadostni krediti. Tako n. pr. za vse regulacije 400.000 Din, za melijoracije 167,500 Din Itd. Prebivalstvo povsod prosi za nadaljevanje regulacijskih del, ustreči pa mu ni mogoče, ker ni kreditov. Kredit za vodopreskrbna dela je v proračunu za tekoče leto izvzemši eno .hstj na zatiranje škodljivega mrčesa, je bilo letos otežkočeno, ker gozdarsko osobje v najugodnejšem letnem času sploh ni pojemalo običajnega potnega pavšala. Posamezni srezi so bili zanemarjeni, ker je šie.-ilo sposobnega gozdarskega osobja premajhne. Gozdarski okoliši so preveliki. Razširjanje čl- 133 srbskega zakona o šumah na :ieše pokrajine, ki je bilo odrejeno z zakonom od 26. novembra 1927, se je izkazalo za neizvedljivo, ker je v nasprotju r, drugimi predpisi naših gozdnih zakonov. Gozdovi so mnogo trpeli zaradi požarov, povzročenih naiveč po iskrah iz železniških lokomotiv. Za pogozdovanje je bilo oddanih iz državnih drevesnic 2.7 milijona sadik. Ministrstvo za šume in rudnike je izdelalo tudi načrt novega gozdnega zakona, ki ga je veliki župan moral kot popolnoma nesprejemljivega vrniti ministrstvu. Zakupnina za Občinska lovišča je lani znašala 1,607.624 Din. Lovskih kart je bilo letos do 1. oktolra izdanih 3134 komadov. Lovcem in poljedelcem povzročajo precejšnjo škodo škodljive živali. Posebno škodo delajo divji prašiči v kočevskem srezu. Nove zakupne pogodbe obsegajo tudi dolžnost zatiranja divjih prašičev. Tudi novi zakon o lovu, ki ga pripravlja ministrstvo za šume in rude, je nesprejemljiv, ker je zgrajen na regalnem sistemu. Glede vzdržavanja cest ie treba omeniti, da je oblast prevzela s 15 marcem vse deželne in okrajne ceste Zgradila se bo nova cesta Kostanjevica-Ošterc. Izredno važna je železniška zveza ŠL Janž—Sevnica, kočevska železnica pa bo spomladi trasirana. Prometno ministrstvo je v načelu odobrilo zgradbo trikota na Zidanem mostu in drugega tira na progi Zadani most-Zagreb. Živahna akcija za nove železnice se je razvila v kamniškem in kranjskem okraju. Lepo pa napreduje avtobusni promet in to večinoma po privatni inicijativi. Ljubljana je zvezana z avtobusi že v vse smeri, a tudi drugod, zlasti po Gorenjskem, ima mo že mnogo avtobusnih zvez in dobivamo še vedno nove. Ljubljanska občina se dogovarja z oblastnim odborom o velikopotezni organizaciji avtobusnega prometa po vsej oblasti V industriji je be'ežiti napredek, kar se tiče investicij. V Kranju se gradi četrta tovarna. Nova tekstilna tovarna v Kočevju bo potrebovala do tisoč delavcev. Na Koli-čevem pri Domžalah je bila zgrajena velika tovarna za papir in lepenko. Kranj je dobil električno centralo z daljšimi daljnovodi Logaški okraj ima dve novi turbinski in dve parni žagi. Pri Črnomlju se gradi 22 km dolga ozkotirna železnica za eks-ploatacijo gozdov. Predilnica v Litiji je povečana, rudniki v Sitarjevcu pri Litiji so dobili novo moderno separacijo. Zagorje dobi normalnotirno dovlačilnico od separa-cij do kolodvora. V trgovini ie konjunktura slabša, kupovaitia sila nameščencev je malenkostna Dobro uspevajoča lesna trgovina beleži zastoj vsled pomanjkanja vagonov. Stanje obrti je splošno slabo, slasti v oblačilni cbrti Pospeševanje male obrti in domače industrije je rlezadt stno. Potrebna je ustanovitev nižje tekstilne Šole in lesno industrijske šole Položaj strokovno nadaljevalnih šol je skrajno neugoden. Tujski promet lepo napreduje, Bled beleži letos 12.420 tujcev. Poleg vseh bolnic so prišli v oblastno upravo tudi gluhon^mnica, oba dečja domova v Ljubljani in šola za slepce v Kočevju. V državni upravi so še invalidski dom v Ljubljani in Toplicah, potezna delavnica, v Ljubljani ter zavod za slepce v Kočevju. Oblastni šolski odbor vrši nadzorstvo pregledovanjem in odobravanjem proračunov in obračunov krajevnih šol. odborov. Odobrenih je vseh 424 proračunov za leto 1928. Krajevni šolski odbori so bili povsod ustanovljeni in so prevzeli posle od prejšnjih krajevnih šolskih svetov. Šolske kazni nazadujejo. DrŽava je .določila za gradbo novih in razš;rjenje starih šolskih poslopij 100.000 Din podpore. Stanje osnovnega šolstva Je tako glede števila šol, kakor glede števila učiteljstva zadovoljivo. Podaljšanje službene dobe je izzvalo krizo za učiteljski naraščaj ki ie Poostrena s tem, da je proračun zmanjšai število učiteljskih mest. Naval na srednje in meščanske šole je padel. Poročilo oblastnega predsednika. Predsednik dr. Natlačen je sporočil, da je preiel od ministra dvora kraljevo zahvalo za pozdravno brzojavko oblastne skupščine s slavnostne s^je '29. oktobra. Dalje je sporočil, da predlaga oblastni proračun za leto 1929. Istočasno so bile predložene skupščini uredbe o pobiranju samostojnih občinskih naklad na pivo in žgane opojne pijače v ljubljanski oblasti, izvzemši in&sto Ljubljana, nadalie o oblastni davščini ->d lovišč in ribolovov, o obl. trošarini na potrošnjo premoga, o oblastni taksi na javne plese in nočne zabave, o oblastni doklaii k iržavni trošarini na alkoholne tekočini, o cestnem, gradbenem in vzdrževalnem fondu, o oblastni davščini na zaposlitev inozemskih delavcev v ljubljanski oblasti. Nato je predsednik prečital še razne predloge poslancev. Predložene nove uredba in predloge je odkazal pristojnim odsekom. Glede inte-pe-lacije posl. Bukovca in tovarišev zaradi csu-šitve močvirja v občinah Trebnje in Mirna ie izjavil, da bo nanje odgovoril na eni izmed prihodnjih sej referent za kmetijsko. S tem je bil dnevni red današnje seje oblastne skupščine izčrpan. Prihodnja plenarna seja skupščine bo v petek 9. t. m. ob 9. dopoldne z dnevnim redom: Poročila predsedstva, odseka za javna dela in odseka za prošnje in pritožbe. V četrtek ob 9. dopoldne bo imel v magistratni posvetovalnici sejo odsek za javna dela. Gospodarstvo Rekordni uvoz v septembru Trge vinska bilanca sopet pasivna. Generalna direkcija carin je objavila podatke o našem uvozu za me^ec september, tako da nam je mogoče pregledati razvoj trgovinske bilance za ta mesec. V septembru smo uvozili 127.916 ton v vrednosti 713.89 milijona Din napram 122.618 tonam v vrednosti 69515 milijona Din v istem mesecu preteklega leta. Napram lani se je torej naš uvoz v tem mesecu povečal po vrednosti za l$.7 milijona Din ali 2.7%. Največ smo v septembru uvozili bombažnih tkanin (ta 79.5 milijona Din), volnenih tkanin (za 50.8). bombažnega prediva (za 39.0). strojev in aparatov (za 36-7), sirove kave (za 26.5), raznih železnih predmetov (za 2n.5), sirovih kož (zn 20.3). premoga (za 15.2). svilenih in polsvilenib tkanin (za 13.4). elektrotehn. predmetov (za 13.3). prevoznih sredstev (za 11.9), oluščenega riža (11.5), volnenega prediva (za 10.9). sirovega bombaža (za 9.5), kuhinjske soli li l.jfl milijona ton * »rodnosti 5801.1 milijona Din naoram 0.93 milijona tonam v vrednosti 5237.9 milijona Din v istem razdobiu nret. leta. Letos «e je torei naš uvoz napram lani povečil za ^03.2 milijona Din ali 10.75 %. pasivnost naše trgovinske bilance za to razdobje pa znaša 1254.3 milijona Din. = Po rešenju upravnega odbora DrfaTne hipotekarne banke sprejema njena podružnica v Ljubljani od 30. oktobra 1928 dalje zopet nrošnje za posojila, o čemer Se interesenti obveščajo. „ = Nemški glas o nemjslo-jngoslovenski trgovinski pogodbi. V berlinski , v katerem pisec razpravlja o akciji nemške vlade za znižanjp carin, ki je bila uvedena po svetovni gospodarski Io»f( renči in se je prvotni na-našnla na 500 cr.rinskih postavk. do?'m se-dsnji predlog znižanje vsebuie le še 130 - 140 večinoma brezpomembnih pos'*vk V zvezi s lo akcijo se pisec neča tud' z nemškt- jugivslovensko trgovinsko pogoJbo ter pravi: <*—id! «; srednji ter južnovzh-v.ini Evropi se trsovin«ka pocajanja zavlačujejo na grozeč način. Ed^na večja pogodba, k! je bila v zadnjem čn&u sklenjena, namreč trge vinska pogodba z Jugoslavijo, sploh ni po-dba. V f!j po« Jbi. k: je bila svoiečasno razglašena % ol ■ Čajnim i zmagoslavnimi fan tr.rami, ni v paratrr^fib nič drugega dol rk 709.75 — 712.25, Pariz 27.7250 — 27-8250, Praga 21.03125 — 21.11125. Sofiia 5.111 do 5.151, Varšava 79.56 — 79.94, Curih 136.58 do 137-08; dinarji 12.4050 — 12.4650. Efekti. Ljubljana. Celjska 158—0, Liubljan. kreditna 128 — 0, Praštediona 920 — 0, Kre-ditni zavod 175 — 0, Vevče 110 — O, Stavbna 56 — 0, Šelir 105 — 0. Ruše 260 — 280. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 431.5 — 432, kasa 431 — 432, za december 438 — 439, za februar s kuponom 4+4—447 investicijsko 85.75 — 86, agrarne 53.25 do 53.75; bančne vrednote: Pol jo 17.5 — 18, Kreditna 85 — 87, Union (Hipo) 56.5 — 57, Jugo 88.5 — 90, Ljubljanska kreditna 92* do 925, Zemaljska i33 — 140; industrijske vrednote: Narodna šumska 20—0, Gutmsnh 200 _ 205, Slaveks 100 — 103 Slavonija 55 do 6.5, Vagon 73 — 74. Vevč« 110 — 112. Isis 21 — 24. Drava 500 — 580. Dubrovač-ka 495 — 500, Trbovlje 475 — 490. Beograd. Vojna škoda 429 5 _ 431, investicijsko 85 — 85.5, agrarne 53 — 54. Blagovna tržišča Ljubljanska blagovna borza (5. t. m.) Les: Tendenca nespremenjena. Zaključeni so bili 4 vagoni plohov. Deželni p t i-delki: Tendenca nespremenjena. Brez zaključkov. Nudijo se: pšenica (slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška, nova, 80 kg, 2 % primesi, promptna 302.50 do 305. za november 307.50 — 310; tur-š č i c a (slov. postaja, navadna tarifa, plač. 30 dni): popolnoma suha, zdriva, reš'»lana, promptna 365.50 — 370; argentinska, , nova. foo Ljubljana, pri odjemu celega vagan? plač. po prejemu 430 — 435. Novosadska blagovna horza (5. t. m.) Tendenca nespremenjena Cene pšenici mai Ienkostno popustile. Promet: 12 vagonov pšenice. 3 vagone ječmena, 37 vagonov tur-ščice. 12 vagonov moke. Pšenica: ba-šfka 245 — 247.5; banatska 242 5 — 247.5 Ječmen: baški, 65 kg 255 — 260; pomladni 285 — 292; baranjski. pomladni 295 do 300. Oves: baški 250 — 255 T u r š č i c a: nova 257.5 — 262.5; marc - april 287.5 do 292.5. Moka: iOggr, 355 — 365; «2» 335 do 345; <5> 315 — 325; «6» 270 _ 280; c7» 255 _ 265; «8» 205 — 215- Otrobi: baški 182.5 - 287.5: sremski 180 — 185. Tržišče s jajei. Povpraševanje je ?ako pri nas kakor v inozemstvu veliko, vendar samo za sveže blago. Cene so spričo bližajoče se zime nekoliko posko?'"le Dovozi so pri nas mali in se nakupne cene v državi gibljejo po okoli 1.40 do 1.70 Din komid po kakovosti in oddaljenosti .»d meje, prp-ko katere se jaica izvažajo. Največ se je zadnje dni izvozilo jajc v Nemčijo. V Berlinu so notirala jugosiovenska jajca: 20. oktobra 12.75—13.25, 27. oktobra 13—13.50, 3. t. m. 14—14.50 pfeniga za komad, franko meja, nezacarinjeno. V Berlinu so se torej cene našemu blagu precej dvignile. Položaj na inozemskih hmelj-skih tržiščih Na iateškem hmeljskem tržišču je bilo tudi pretekli teden povpraševanje živahno. Na domači in inozemski račun so bile kupljene večje partije domaČega in tranzitnega hmelja. Cene so ostale v dosedaniem nl-vi-ru, pri čemer se je srednji žateški hmelj, za katerega je največ povpraševanja, podražil za 50 Kč. Koncem tedna po bile naslednje cene za 50 kg: žateški izbrani 2050 do 2100 Kč. prvovrstni 1900—2000 Kč. dobri srednji 1750—1850 Kč. Poljski in jugoslovanski tranzitni hmelj se je trgoval po 650 —950 Kč sa 50 kg (21.90_32.10 Din ca kg). — Na n3rnber3kem hmeljskem trgu !e bil ves teden promet precej miren. Tendenca je mlačna pri popuščajočih cenah. Koncem ledna je notiral hallertauski hmelj (Siegel) prvovrstni 205—220 mark za 50 kg, sreHiji 175—200. wiirttemberški 160-215, tržni in gorski hmelj pa 100—175 mark. pri »labili cenah je bilo prodano nekaj večjih in manjših partij tranzitnega hmelja po 80—110 mark (21.70—29.80 Din sa kg). _ Te dni je nemški državni statistični urad v Berlinu objavil cenitev letošnjega pridelka hmelja v Nemčiji po podatkih do druge polovice septembra. Površina hmeljskih kulMtr je znašala 15.273 ha (lani 15.507 ha), letošnji pridelek pa se je napram lani povečal cd 143.600 na 166.800 starih stoto v. d oči m je znašala zadnja cenitev Srednjeevropskega hmeljskega urada 159.000—161.500 starih stoto*. — V Jugoslaviji je tako v Savinjski dolini kakor ? Vojvodini kupčija prav mala Cene 80 prav različne in sicer od 15 Dii dalje. Za najizvrstnejše blago v Savinjsk dolini se matoma dosefe 30 Din. Pisani-po nekateri časopisih, da ie v Savinjsk dolini prodano že okrog 90% letošnjeg • pridelka, je, žal, še netočno. , « JUTRO« št. 261 . 6 i Iz življenja in sveta Danes prezidentske volitve v Ameriki K volilnim žaram pohiti nad 40 milijonov volilcev in volilk. — Pravice in dolžnosti predsednika U. S. A. — Od 6. novembra do 12. januarja Prezidentske volitve so največji po* litični dogodek v Ameriki. Vršijo se vsaka štiri leta, in sicer posredno, t. j. volilci in volilke, ki so stari 21 let, od* dajo svoje glasovnice na ime elektor« jev, ti pa potem izvole tistega kandi« data, ki se jim vidi najpripravnejši za »največjo čast na svetu«. Amerika je razdeljena na 48 državic, h katerim je treba prišteti še dva «te* ritorija«, Alasko in Havajsko otočje ter tako zvani «District of Columbia«. Vsaka izmed teh držav ima po več poslancev, pa samo po dva senatorja — neglede na njen obseg. Prav toliko, kolikor ima senatorjev in poslancev, voli elektorjev, ki glasujejo za preži« denta. predvsem za zunanjo politiko. Člane vlade lahko izbira in imenuje sam, ka* kor tudi lahko sklepa pogodbe in ime* nuje zastopnike države na tujem. Brez prezidentovega podpisa se ne uveljavi noben zakon. Prezidentova plača za naše razmere ni majhna. Znaša letno 75 tisoč dolar« jev (štiri in en četrt milijona Din). Za ameriško pojmovanje pa je vsota prav skromna, saj zasluži ameriški zvezdnik baseballa. Babe Ruth, prav toliko Prezidentu pritičejo seveda še druge ugodnosti: na razpolago mu je stanovanje, jahta ali ena ladja vojne mornarice itd. Pri zadnjih prezidentskih volitvah je bilo 531 elektorjev, topot j:h je nekaj Prezidentska čast je silno velika, j več. Zato bo moral dobiti bodoči pre* pa tudi nepopisno odgovorna. Pravice ameriškega prezidenta v marsičem Sresegajo pravice evropskih monar* ov. Ko poteče prezidentski rok, sme prezident države kandidirati samo še enkrat, če pa je kaj zagrešil, pride po tem času lahko pred sodišče. Glavna in največja dolžnost prezidenta je, čuvati nad ustavo, zakoni, pogodbami, vojsko in mornarico Čeprav pa je pre« zident poglavar vojske in mornarice, nima pravice napovedati vojne. V to je poklican samo kongres (parlament), ki ima tudi edini pravico oboroževati državo na kopnem in na morju. Ameriški prezident ie javni nredsta« vitelj države in naroda ter odgovarja zident najmanj 266 glasov. Faktične predsedniške volitve pa bodo šele 12. januarja naslednjga leta. Tedaj se se* stanejo elektorji in oddajo "'asovnie; na ime svojega kandidata Elektorji so povsen nezavisni liudje in ne smejo 1 i niti v državni službi, niti člani parla« menta. Dne 12. januarja se vsaka oddana glasovnica prepiše in protokolira. Dru« go sredo sledečega februaria ^e "*_wOv» niče odpro v navzočnosti članov po» slanske zbornice in senata Glasovi se preštejejo in tisti, ki dobi največ gla* sov, je izvoljen za voditelja države. Ta čast bo topot po vsej priliki zadela Hooverja. Morilci generala Obregona pred sodiščem Jose Leon de Toral pravi, da je bil orodje v božjih rokah, ko je streljal na prezidenta Mehike. — Sokrivda nune Concepcion Treho, — Mikrofon v sodni dvorani Prošli teden se je začel v Mehiki ve: lik proces proti morilcem novoizvoljen nega prezidenta Mehike, generala Ob* regona. Dne 18. julija je bila na čast novoizvoljenemu Obregonu slavnostna pojedina. Tja so bil pripuščeni tudi tujci. Med nje se je vrinil mladi risar Leon de Toral, ki je pod pretvezo, da bo ri. -1 n>rezidenta, o^dal na generala več strelov. Obregon se je zgrudil mr= tev na tla. Mehiška policija je takoj začela raz« iskovati zadevo in je prišla do zaključka, da je morilec član zarotniške druž* bs. K zločinu ga je nagovorila nuna Brezmadežnega Spočetja, Concepcion Treho, ki je tudi prišla pred sodnike ter izjavila, da ji je vseeno, če jo ob* sodijo ali izpuste. Toral priznava svoj čin v celoti. Ima štiri zagovornike, ki ga skušajo čim bolj razbremeniti, kar pa se jim bo težko posrečilo. Zarotniška družba, ki je poslala To« rala z revolverjem nad Obregona, je bila tajna verska organizacija. Njen znak je bila velika črka «U», njen smoter pa reševanje verskega vpra> sanja z orožjem. Predstojnica zarot> nikov je bila omenjena nuna, ki je imela na 23 letnega atentatorja neome« jen vpliv. Tajna organizacija je spro« žila celo vrsto atentatov in uporov pod krinko verskega gibanja. A med« tem ko je bila nuna le navidezna vo« diteljica zarotnikov, je bil njih pravi duševni oče duhovnik Jimenez, ki je po umoru pobegnil. Toral je verski fanatik in je v za* govor svojega čina izjavil: «Po moji sodbi sem nedolžen na tem, kar sem storil. Sholastični nauk uči, da mora vsakdo delati dobro, če* prav doseže to morda z zločinskimi sredstvi. Če je dovoljeno moriti za pri« dobitev posvetnih dobrin in v lastno brambo. je tembolj dovolieno moriti, če je v nevarnosti na tisoče duš ..» Toralovo dejanje je zločin klerikal« nega nasilja v Mehiki. Morilec pravi, da je ravnal po višjem nalogu, zakaj pravilo je, da kdor z mečem pokonču* je, sam pod mečem konča. Sodna dvorana v San Angelu je na* bito polna občinstva. Ima pa prostora komaj za 150 oseb. Zato je sodni dvor dal namestiti v dvorani mikrofon, ki Zasliševanje zarotnikov pred mehiškimi sodniki L J. Magog: Profesor Ko je lepi Ferriere, da bi se odtegnil ovacLiam, ki so ga zasledovale prav semkaj do improviziranih kulis, izne-nada odprl vrata svoje sobe. je začul vzkrfk. Le nejasno je še videl plavoa-so glaso in višnjevo obleko, ki je tisti trenutek izginila skozi druga vrata. — Gotovo kaka oboževalka, je neskromno presodil sloveči tenor. Vtihotapila se je bila, da mi izrazi svoje občudovanje, a v odločilnem trenutku jo je minil pogum. Tem slabše! Jel je odlagati preobleko in si nadevati nakit, ki ga je bil pred nastopom odložil. Biserna igla za ovratnico je manikala. Našel jo ie na preprogi, nikjer pa ni bilo zlate zapestnice, ki je bi' na ni p i medalon 7 njpgovim -"OHocr"- o '"M ; crl i ^-v^p^ro11 ~ : ' r,r — r, Hav>"'n'i '-'■ti-.a so n -r\" rt rs^^nn na naznani? Nerad bi vz e~ni-ril orireditelje. ki so ga bili povabili k sodelovaniu. Ni namreč pel v gledališču. ampak v zasebnem hotelu, k;er 6e je shajal odlični svet. Ali bi mu opro-atili škandal, ki bj ga povzročila njego-fra pritožba? Mimo tega je bilo veliko fcprašajrfe. ali hi policijska preiskava, ki bi morala biti diskretna, imela kai uspeha. Aii je sme! zahtevati naj preiščejo odlične goste? Domačica bi ga gotovo rajša odškodovala, kakor da bi se zatekla k takemu sredstvu. — Najbolje bo, da o stvari nič več ne razmišljam, je rekel naposled. Zapestnica je pač izgubljena in ni upanja, da bi jo še kdaj videl. * Minilo je petnajst let in Ferriere je bil na dogodek že pozabil. Mimo tega mu je bila glava polna drugih skrbi: postaral se je bil. izgubil je bil glas, dva do-voljna razloga, da je moral gleda išču obrniti hrbet in si poiskati drugega kruha. Pod privzetim imenom — zavedal se je. da mu nič več ne pristoji pridevek «lepi Ferriere», bilo pa mu je tudi mučno, če je pomislil, kako malo je že namenile niegovc ime maloštevilnim I p,* t,.; j,. ^ j:rnp1 jp ^-Vp o orosnod D'no ver orofeso-petia neko jutro po a vil v sal■..■mi hiše na deže'i. Sivolasa, že ocvela dama mu je predstavila mlado devo;ko in ga je ostavila samega ž njo. Sedel je zraven učenke h klavirju. Gospodična Suzana Vernalova je boječe udarila po tipkah. _ Ferriere je brez navdušenja prisluš- bo prenašal razpravo širom Mehike. Morilec in sokrivci so strogo zastraže* ni. Vsakega poslušalca preiščejo, pre« den stopi v dvorano. Glavni Toralov zagovornik je advokat Sodi. Napravil je baje načrt, da je treba obremeniti nuno in rešiti risarja, ker je v Mehiki smrtna kazen za ženske odpravljena, za moške pa v veljavi. Kalvarija zabranjene ljubavi. Prostitucija brezupno žjvlj trnje, polno ponižanja in trpljenja. Hrepenenje po od-re5.efl.ju — smrti. Pride. ELITNI KINO MATICA Polet „Zeppelina" v Berlin Potem ko si je dr. Eckener splel lo* vorov venec na vožnji v Ameriko in nazaj v Evropo, so začeli Nemci pri* tiskati, naj bi obiskal «Zeppelin» tudi Berlin in pozdravil državnega preži« denta. Vodja zrakoplova, ki sprva ni bil posebno naklonjen tej želji, se je slednjič dal omajati in je skienil, da poleti zrakoplov v ponedeljek zjutraj proti Berlinu. Za smer je določil sle* deča nemška mesta: Ulm. Hof, Plauen, Chen.nitz. Draždane, Berlin. Dr Eckener je tudi določil, katere osebe se smejo udeležiti tegi poleta Samo 25 jih je. in med njimi so: dr. Diirr. ki je zgradil zrakoplov ter ima poleg Eckenerja največ zaslug, da se je «L. Z. 127» obnesel pred svetom; dalje dr. Mavbach, po katerem nosijo ime Zeppelinovi motorji, glavni ravnatelj Zeppelinovih tvornic dr. Cols* man, meteorolog dr. Lemperts, hčerka dr. Eckenerja in bogata dama gospa Adamsova. ki se je peljala iz Amerike v Evropo ter ima očividno neznansko veselje z letanjem v Zepnelinu na tu« di nabite mošnje denaria, da si te za« bave lahko privošči kolikor hoče. Nemška Lufthansa pa je sklenila, da pošlje «Zeppe1inu» naproti celo eska« dro zračnega brodovja. ki naj zračno cigaro sprejme in ji pokaže pot do prestolnice. Berlinska železniška upra« va ie v zvezi s poletom uvedla celo vrsto posebnih vlakov, kajti pričako« vati je, da bo naval radovednega občinstva na Berlin ta dan izredno velik. "iIriliSit vsega sveta, nosi najraje Trenchcoat. Nosite to praktično oblačilo tudi vi. — Najugodneje jih nudi tvrdka _DRAGO SCHWAB, Ljubljana. Turški parlament sprejel latinico Narodna skupščina v Angori je te dni potrdila to, kar ji je že pred ne« kaj meseci predpisal diktator Kemal: obsodila je arabske pismenke, ki so bi« le dosedaj v rabi, na smrt, in je na njih mesto postavila latinske črke. Mustafa Kemal je imel ob otvoritvi zasedanja govor, v katerem je označil sprejem te reforme kot nujni pred« log, ki čaka na odobritev poslancev. Zakonski načrt je s tem dobil potreb* no sankcijo. Latinica postane obvezna za vse turško ozemlje počenši z letoš« njim 1 decembrom. Ta dan se začno tiskati v latinici turški časopisi in li« sti. Za rabo latinice v knjigah in urad* nih dokumentih pa je Dredpisan datum 1. januarja. Za nekatere uradne listine se rok izjemoma podaljša še do 1. ju* niia 1929. Naglo uvedbo latinice v Turčiji ute« meljujejo s tem, da so izkušnje zad* njih mesecev pokazale, kako hitro se lahko neuk človek priuči tej enostavni pisavi. Mustafa Kemal je še pripomnil, da smatra zmago latinice kot najvaž« nejšo in najlepšo pridobitev turške re> volucije, ki bo državo obnovila in okrepila ter jo približala civilizirane« mu svetu. koval neubranim glasovom in raztresen opazoval igro njenih rok. Pogled mu ie za trenutek obstal na njeni roki, na zapestnici, ki jo je krasila: drobna zlata verižica z medaljončkom. Ko je d.voj-ka za trenutje prestala igrati, je pogledal pozorneje in jedva zadržal presenečen vzklik: po rronogramu je bil spoznal svojo zapestnico. Gospodična Vernalova se je začudena ozrla v profesorja. — Prosim oproščenja. gospodična — ali bi smel vedeti, odkod vam ta zapestnica? Ne čudite se mojemu vznemirjenju: prav taka je bila pred leti ukradena ... mojemu prijatelju. Na vaši zapestnici čita-m črki J. F. Ali je nemara zmota? Deklico je oblila rdečica. — Ne. je zajecljala. Če ie bil vaš pri-iatelj slaven pevec. bila zapestnica v resnici nieeova Izmakni'- m" io ie n^Va 'omantrno nav^ah" n* oho ^evalka n'eol letom dodeljen kaznilnici v Piseku. Dejala ie .da se je nadzornik začel zanimati zanjo takoj, ko jo ie ugledal v ječi in tedai ji ie na vse načine izkazoval svojo naklonjenost. Zaposlil jo je v jetniški pisarni, ki jo ie s časom opremil v lično sobico, kjer je Lepeška delala in tudi spala. Med nio in nadzornikom se ie razvila liubezen, ki je kmalu postala intimnega značaja. Polen ski se je čedalje boli spozabi ial in jO ie začel voditi iz jetnišnice na sprehode po temnih in samotnih mestnih ulicah. Spočetka bolj poredko pozneje pa skoro vsak dan. Z jetnišnice se je tihotapila preoblečena in s krinko na obrazu. Polen^kega so tskoi zaslišali in ko ie brez oklevanj onznal svoje zablode, so ca zanrli. Kakšni naeibi so srnaM demonsko žensko, da ie obtožila in noe-'-bi'a svojega ljubimca, o tem sodniki dos'M še n;so razglabljali. Nemara se je bn+ela r>rikw>iti članom nahišiega sodišča v Brnu. ki bodo t13 d"i obravnavali nje priziv zooer smrtno obsodbo šoim sme v deželo, tli po, fci imaš dovolj šiirok klobuk in učen nos, lahko ostaneš izven Francije se upala; kako naj mu prizna svojo slabost? Umetnika so ženske kar obsipa'e z zlatom; zanj taka zapestnica pač ni imela tolike vrednosti, da je ne bi bil mogel pogrešiti. Tako ie razmišljala in ker ji je bilo mnogo do spominka, ga je obdržala ter mu ob prvi prilik' v po-mirjenie svoje vesti poslala dragocen dar. Ali ji je moči oprostiti? — Gotovo, je zmeden odvrnil Ferriere. Priznanje ga je presun^o. V duhu je zagledal pred seboj višnjevo obleko rn plave lase — tudi gospodična Suzana Vernalova je bila plavolaska in tudi ona je imela višnjevo krilo. — Ali nai vam >o dam. da je vrnete prijateliu? je boječe vprašala in iztegnila roko. Ferriere je raztreseno odmahn'1. — Vi! .. ie zanr-mra1 in "das mu t^ frt>rvafq1 Vi ste KUi IVI g tofi^a Vj cvirmi' se '> hi ii no'uihil roko. Suzana se ie zasmeiala. — K->ko morete nriti na tako mis-1! je vzkl:1"":'a Dogodek se^a netnaj^t 'et nazai. Takrat sem bila še maihno dekletce. Ne. moja mati je bila junakinia prigode, videli ste jo, ko me vam te predstavila. Po tolikih letih ji je bila stvar samo !l fafavea spomin in je za- pestnico poklonila meni. Ferriere se je osvestil. Dvignil je glavo in se zagledal v zrcalu, ki je vi selo nad klavirjem: videl je v njem podobo starega profesorja in poleg njega plavolaso devojko, pripovedujočo povest. ki jo je bil doživel nekdo drugi. — Prav imate, je vzdihnil in izpustil njeno roko. Moi prijatelj... moj imo-viti prijatelj je gotovo že pozabil na oni dogodek. Obdržite zapestnico, gospodična. Imejte jo za spomin nan.i! Najboljše, naftrafnejše, zato 13 najcenejše! « JUTRO« št 261 Torek 6. XI. 1928 Sinclair Gluck: Zlati panter 43 »Ne, niti tega vam ne smem izdati, čeprav vem, da ne bi nikomur povedali. Toda naše pravilo je, da ne zatrpamo nikomur, in držimo se ga strogo.« »Tedaj ste nemara izmed voditeljev podjetja?« sem vprašal. Mallardi se je napravil, kakor da ni slišal tega vprašanja. Nekaj Časa sva oba molčala. Nato je pričel Mallardi razgovor o brezpomembnih stvareh, ki je postal dokaj živahen. Že od začetka sem si izkušal zapomniti smer vožnje. Ker pa so nas večkrat ustavili in ker smo zavijali okoli mnogih vogalov, sem naposled izprevidel, da je moj trud zaman. Čez kake pol ure je cestni hrup okoli nas utihnil. Očividno je bilo mesto že za nami. Nekaj pozneje je Mallardi prijel za govorilno cev in po italijansko zaklical šoferju nekaj, česar seveda nisem raz-nmel. Brzina avtomobila se je takoj zmanjšala. »Prosim, bodite zdaj čisto mirni,« mi je rekel Mallardi. »Zmerom je mogoče, da nas kdo zasleduje, zato ne smemo zanemarjati opreznosti. Prisluhniva nekoliko.« Odprl je okence v ozadju avtomobila. Najprej je pogledal ven-kaj, nato je napeto prisluhnil. Kar groznica me je tresla od razburjenja. Vso pot sem si sEkai svidenje z Natalijo, Mooreom in Larryjem in na tihem upal, da najdem svojo drago sestrico. Zdaj pa sem jel nehote misliti na Pri- dea in njegovo zasledovanje. Niti malo nisem slutil, kje smo. V srcu sem bdi celo vesel, da je Mallardi očividno vedel o meni vse in me je bil samo zato vzel s seboj, da bi me z gotovostjo dobil v pesti. Edino upanje je bilo to, da naju Pride zasleduje in bo pomagal osvoboditi mene in ostale. Zakaj možnost, da bi brez tuje pomoči ušel njihovi oblasti, se mi je zdela majhna. Neslišno sem se dvignil za hrbtom svojega spremljevalca in preko njegove glave pogledal skozi odprto okno. Toda razločiti nisem mogel ničesar, kajti zunaj je bila črna tema. »Ali je kdo tu?« sem šepnil, izkušaje potegniti Mallardija od okna. Italijan se je naglo obrnil in zaprl okno. »Prositi vas moram, da ste čisto mirni. Ne drznite se več pogledati ven!« Cuiteč, da se me je nekaj dotaknilo, sem nehote pobesil oči. Ita-lijanova roka je upirala majhen brownig v spodnji gumb mojega telovnika. »Oprostite,« se je nasmehnil. »Biti moramo oprezni. Izvolite se ozirati na to!« Zasmejal sem se. »Kar nevarno postaja. Streljati pa ni treba, saj bom priden.« To pot je Italijan prvič pokazal svoj pravi obraz. Kakor zver je blisnil z zobmi in njegove oči so me preteče pogledale. »Drugega vam ne svetujem kakor to, da ste pridni in mirni,« je siknil. »Niti besedice več!« Napravi] sem se osuplega. Toda iz Italijanovih oči me je neizprosno gledala smrt, tako da se nisem več upal govoriti. Mallardi se je obrnil, iznova odprl okence in nastavil uho. Čez nekaj trenutkov je spet zaprl okno in prijel za govorilo. To pot je govoril angleški, najbrže zato, da bi me jezil. »Benito! Zasledujejo nas! Dajte znamenje!« Nato se je naslonil nazaj, spravil samokres in se spet s prejšnjo vljudnostjo obrnil k meni. »Oprostite, dragi gospod Clayton, da sem se pokazal tako sla* bo vzgojenega,« je dejal in oči so se mu hudobno zaiskrile. »Toda Izprevideli boste, da moramo biti strašno nezaupljivi In razen tega nisem mogel ničesar slišati, dokler ste govorili. Vsekako imamo za neznane prijatelje, ki nas zasledujejo, majhno presenečenje, ki jim bo najbrže za nekaj časa pregnalo veselje do njihovega posla Zdaj se lahko zopet nemoteno razgovarjava.« Med tem, ko sem ga s pol ušesa poslušal, sem obenem nape njal uho, da bi cul, ali kdo vozi za nami. Zadaj je bilo vse tiho in že sem mislil, da mi Mallardi nastavlja past ter hoče videti po mojem vedenju, ali mi je kaj znanega o kakih zasledovalcih. Trije otožni, zategnjeni trobljaji so pretrgali tišino. Šofer jih j« za nekaj trenutkov ponovil. »Ali je to vaše znamenje?« sem vprašal Mallardija, ki me )• ostro opazoval. »To je naše znamenje! In kmalu boste videli zgled, kaj pomeni dobra organizacija.« Tisti mah se je znamenje spet oglasilo. Šofer ga je ponavljal v odmerjenih presledkih po pet minut. A zdajci je trobljenje prestalo, Mallardi je odprl zadnje okence in me prijel zi roko. »Zdaj lahko pogledate skozi okno,« je rekel z glasom polnim neizrekljive škodoželjnosti. Pogledal sem v temo. Iz dalje se je slišalo rahlo brnenje avto mobila, ki je vozil za nami. In tisti mah se je kakih šestdeset metrov zadaj zablisnilo in strahovit tresk je pretrgaj ozračje. Kal vari j a zabranjene ljub a vi. Problem nesrečne nezakonske matere in pomanjkljivost današnje njene zaščite. Pride. ELITNI KINO MATICA. Dopisi TR2IČ. Prijatelje šaha vabimo v torek 6. t. m. na sestanek, ki bo v beli sobi ho« rela «Globočnik» ob 8. uri zvečer. Vablje* ni vsi prijatelji, ki se hočejo redno udele= zevati teh šahovskih večerov. se ta večer sprejemajo prijave (proti prijav« nini 10 Din) za prvi turnir, ki se bo pri« čel v torek 13. t. m. JESENICE. Sokol, društvo na Jesenicah priredi s pomočjo Zveze kulturnih dru« štev v Ljubljani drevi ob 20. v dvorani ki« na «Radio» na Savi filmsko predavanje v 6 dejanjih aScottova eskpedicija na Južni tečaj». Za šolsko mladino bo predavanje že ob 16. popoldne. DOVJE. Spomin padlih žrtev svetovne vojne smo proslavili 1. t. m. na Dovjem prav dostojno. Po končanem cerkvenem obredu na pokopališču je zapel pred spo« menikom v vojni padlih občanov občine Dovje moški zbor pevcev iz Dovjega in Mojstrane žalostinko «Oj, Doberdob!« Za tem se je manom padlih borcev poklonil s krasnim govorom g. Ivo Žefran od tu= kajšnjega oddelka finančne kontrole, ki je vodil tudi petje. Govor je napravil na vse prisotne najgloblji vtis in je našel odmeva v glasnem ihtenju številnih poslušalcev. Sledila je še «Vigred», nakar se je skrom= na svečanost zaključila. IVANJKOVCI. Tukajšnja vinarska za« druga «Jeruzalemčan» priredi svoj običajni vinski sejem z razstavo dne 18. decembra t,. I. v tukajšnji dvorani tik kolodvora. .MEDVODE. Na dopis «Domoljubovega» poročevalca odgovarjamo resnici na ljubo: «Domoljubov» poročevalec je bil najbrže slep, da tako malo pozna razmere v občini. Pravi, da bo le SLS zidala šolo. Tudi naš je ta namen. Dalje piše, da bo SLS nalo« žila davek na alkohol. To si treba posebno zapomniti. Kaj nismo že preobloženi z dav« ki. Še večji davek naj nalože, da bo trpel samo kmet, delavec in obrtnik! Dalje pi* še, da Katarinčani ne bodo dobili poti, če ostane župan šušteršič. Ali pa pravimo: kdor prav gospodari, bo tudi vedno toliko napravil kakor SLS, ker še pri zadnjih vo« litvah v obč. Medvode ni prišla v poštev. Nadalje piše, da je oblastni odbor zgradil vodovod v Vašah Resnica pa je, da je do« bil v Št. Vidu nad Ljubljano vodovodni odbor 40.000 Din za popravo starega vodovoda v Vašah, za nov vodovod pa 8000 Din. To je resnično, tako je tudi pisal «Slo* venec«. Katarinčani, dobro si premislite do 18. novembra! Kmetje, delavci, obrtniki, poglejmo gospodarstvo naše občine prej in sedaj! Zavedni volilci, vsi na volišče, naj nikdo ne ostane doma! Naša skrinfica je 3._ Ali ste se že naročili na ^PONPniF! JFIC"? IM^tan^pat^ M O b€rSte pdtem , ,/ ti S peei&m zadelani ! POZOR! POZOR! S tem opozarjamo vse lastnike javnih lokalov, gostilni« čarje, hotelirje in druge, da reklamne lepake tvrdke Kopač & Uranič, takoj odstranijo, ker isti niso prijavljeni davčne* mu uradu, ter zanje ni plačana predpisana taksa. Podpisana tvrdka ne prevzame z današnjim dnem dalje nobene odgovornosti za katerekoli urgence. KOPAČ & URANIČ, LJUBLJANA Blei\veisova c. 52. 3JX Klavirji! Tovarna in zaloga klavirjev prvovrstnih inštrumentov rasličnih tvrdk, kakor tudi lastnih izdelkov. Poseben oddelek za popravila. Uglaševanje in popravila ia Glasbeno Matico, Konservatorij in druge inštitute iz-gotavija moja tvrdka. Gre tudi na deželo. — ToSna postrežba in zmerne cene — tudi na obroke. Izdelovalec klavirjev K. Warbin^k, Ljubljana, Gregorčičeva ulica St. 5/1. 13278-a AEIHaiebne Naiboljii kanarčki pravi harcerji odlikovan rod skozi vsako leto z zlatimi kolajnami po svetovnih razstavah pri naj« strožji konkurenci. Od teh prodam nekaj pravil idealnih rolerjev, komad po 250.—, 300.—, 350.— Din, samice istega rodu po 60.— Din Pošljem po pošti po povzetju in jamčim, da dospe ptič živ. Ce ne bi pel ga zamenjam ali vrnem denar. 13267a ST. GOJZN1KAR, _Ljubljana, Kongresni trg 6 111. Parna lokomobila cca 30 HP v rabljenem, vendar prvovrstnem in upo« rabljivem stanju 13.283 se kupi. Ponudbe z opisom in ceno na: A. A. BAKER & CO., Zagreb, B cesta 35. 132 9 o d n i salon Zofija RRahnič Str. Petra cesta štev. 8 nudi cen;. damam največjo 'zfrro vs h damskh iilca^tih in baržun klobunov po konkurenčni h "cen a h. Žalni klobuki vedno v ^alog I Baržunasti klobuki od Din 60 — naprej. I v PUHH PERJEM Potnik želi prevzeti dobro zastopstvo naj si bo v katerikoli stroki. Potuje že nad 20 let po Sloveniji, Primorju, Dalmaciji, Liki in Bosni. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Potnik«. 13287-a pneumaiike Zastopstvo za Slovenijo: IVAN OBLAK Celovška cesta št. 34 Telefon 2663 ■a. •»«■ 245s Izmučeni živci so ena izmed kazni napetosti in razsipanja moči modernega življenja. Izmučeni živci so izstradani živci. Izgubo živčnih stanic m živčnih tkanim s« da izravnati samo s obnovo materijala, ki nam ga niKii naravna hrana. 0VOMAL' 00 m c\j ie koncentrirana hrana, ki je zlasti bogata na materijalu, ki izgrajuje živce Prirejena je iz najbolj hranilnih naravnih proizvodov, slada, mleka in jajc ter ne vsebuje nikakih kemikalij ali začimb. — Pijte to okusno in lahko prebavljivo piUčr pri glavni hobrokih mesto čaja, kave aH drugih pijač. — Hranite svoje živce s hrano, ki jo potrebujejo živci, pa ne boste več njihova žrtev. Dobiva se povsod! — BOM broj 110 Izrezite tn pošljite oam: P. n. i' I' Dr. A. WANDER d. d. Zagreb Vas- pošMc mi franko brezplačen vzore, •OVO.VIALIINE«. Ime In priimek: Poklic: _ Sfanovanje: _ Kral _ ^asa %exvxacA\a ČRNO ali SIVO Zahvala. Povodom nenadomestljive izzuibe nagega srčno ljubljenega soproga oziroma ooeta, gospoda Ivana Medice izrekamo tem potom najtoplejšo zatova.Io bratom in sestram pokojnika, vseim ostaflim sorodnikom, ugledni Stavbni družbi d. d. v Ljubljani, požrtvovalnemu zdravniku g. dr. Jemcu, častnemu spremstvu Ljub«. Sokola, prijateljem in zaan-.cem za poikLonjene krasne vence in oveittje, tolažbo in naklonjeno«t v težkih urah ni nadvse časitno spremstvo na pokojnikovi zadnji potii. Maša zadiuSmca se bo darovala v sredo, dne 7. t. m. ob 7. uri zjutraj v frančiškanski cerkvi. V LJubljani, dne 6. novembra 1928. 13292 Žalujoča vdova Nika Medica s hčerkama. Klanjajoč se Voljo Vsemogočnega, naznanjamo sorodnikom, prijateljem m 2nancem tuižno vest, da nas je zapustila predobra žena, oziroma zfaita mamica, tašča, babica, sestra in teta, gospa Ivana Blaznik roj. Demšar previdena s tolažili svete vere v ponedeljek, dne 5. novembra. Pogreb naše nepozabne rajnice se bo vršil v sredo, dne 7. novembra ob pol 17. uri iz hiše žalosti na mestno pokopališče v Skofjri Lofci. Prenehalo je biti srce, ki j« živelo le za svoje drage. Odšlo k po večno plačilo. Škofja Loka, dne 5. novembra 192«. Mihael Blaznik, soprog. VMa, por. Horvat, učiteljica; MiloS, davčni •uradnik; dt. Pavi«, prof. kand.; Ela, učiteljica, otroci. — Rudoli Horvat, učitelj, zet. — Dušan in Vid'ka, vnuk m vnukinja. — Antonija Novak, Mari Lagler, sestri. HUMANIK Ljubljana, Dunajska cesta la, »Petovto* Maribor, Gosposka ulica 18 Celje, Aleksandrova c. 1 Ptuj, Slovanski trt «Petovia» Modno posestvo se proda ▼ občini Paradiž pri Sv. Barbari v Halosah ob okrajni ccsti. Obsega približno 2 orala vinograd* 4 orale njiv, 5 oralov lepega sadonosnika in travnika in 11 oralov prvovrstnega po večini smrekovega gozda. 13281 a Vpraša se pri Mestni hranilnici v Mariboru. «JUTRO« I?. 26f 8 Torek 6. XI. 1928 Narrrala. ui» ar* Ucoi&jt, naJjJc vudabu w* OgLcururods >j*r-cr^oflaj+m* c.dtomu, mam* pafUs- km- JLaluarr%*io*jaln+IA toajaLiui»tiut~ 'nserate ter vse druge objave v priobčitev. Daie naslove in druge informacije t;č>čih se malih og'asov a t € 4 žt > Opekarski mojster ki je delal t velikih upe karnab t velikimi »tro;l. ■e išč< za u(K-k»ruu v Za grehu. V pošlev pridejo eamo prvovr-ini sironov njaki Pi.-ment punudbt z vr-emi oi-ebuimi podatki tn spričevali Da Interreklam, i d., Zagreti Slarovka u.ica 16. 4(19111 Prodajalko ia trgovsko vajenko sprejme trgovina z mešanim blagom Vinko Karat. Grosuplje Ponudbi, je opremiti s sliko in prepisi spričeval. 40940 Več čevljarskih poni očn;kov sprejme takoj Ivan S a u 8, festa na Loko 37 (Trnovo) 4li9o4 Francoščino poučujem Naslov v ogl odi. »Jutra«. 4<>9. Nemščino poučujem po najbo'jši Berlitzovj metodi, samo 10 Din m! ure. Stari trg 3/11 'lesno. * 40900 i Delovodja strojniški paznik išče eluž bo, gre tudi za strojnika k večjemu podjetju vstoj lahko takcj. Ponudbe na ogl odd »Jntra« pod Si fro »Delovodja«. 40916 Spretna kuharica išče mesto na orožniški Staniči ali finančni koo troli. Na«lov v oglasnem oddelku «Jutra>. 40740 Trgovski pomočnik izvežban » mannfakturDi in galanterijski stroki — prost vojaščine «tar 22 let. želi pre.meniti službo Cenj ponudbe na oglaa oddelek •Jutra« pod »Vesten 531» 40704 Službo hišnika razpisuje Sok.i>lsko društvo v Dolenjem Logatcu Prednost im:>jo vpokojenc.i z osebno točiln0 pravico za pnstilničar-ko obrt Prosto sranoviinjp in vrt Prošnje je poslati do 15. t. m na gornji naslov. 40973 Radio amaterja izšolanega, sprejmemo kot praktika nta v elektrotelm p jarno Ponudbe na oglas o Idelek »Jutra« pod šifro «Radiotehnik». 40895 Absolventko trgovske šole z dobrimi spričevali zmož n„ nemškega jezika, sprej-m mo kot praktikantinio v tfhnično pisarno Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Začetnica 93« 40894 Gospodična z meščans-ko šolo. išče primerno službe Gre tudi kot praktikantinja Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod »Pridna in pošten.-i« 40932 Prodajalko s kavcijo, za podružnico na deželi, ki bi vodila trgovino in gostilno, sprejmem Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 40970 2 čevljarska pomočnika z.i vsa dela. s hrino in stanovanjem v hiši 'prejme Ambrož Josip — Zagradec pri Stični 409-19 Dober čevljarski pomočnik dobi takoj službo Na.-lov v oglasnem oddelku Jutra 40959 Samostojno kuharico ki moia pospravljati tuli »obe. iščem za takoj k 2 o-ebama v Beograd Plača 5*'-0 Din. Naslov v oglas oddelku »Jutra«. 40997 Kuharico samostojno, srednjih let in otroško vrtnarico majšo — obe popolnoma zdravi ter zmožni, iščem takoj v t-rgov«lco hiso iilizu Ljubljane. Ponudbe o.i oglasni oddelek »Jutra« pod »Boljša«. 41025 Navijajo is strojno pletenje iščem. Na-lov v oglasnem oddelku »Jutra«. 41031 Učenko stanujočo v Ljubljani — sprejmem v modno trgovine. Dopise z navedbo šolske izobrazbe pod »Mo !na trgovina« na oglasni oddelek »Jutra«. 40986 Kontoristinjo perfektno v nemščini in.zanesljivo v pisarni, sprejmem Ker nimam žene, bi tudi vplivala na vzgojo otrok Ponudbe po možnosti s sliko in naznanilom do»eda-njfl »Inžlie ter stn ro^ti na oglas, oddelek »Jutra« pod lifro »Znosna simpatična« 40987 Za konjskega hlap ca ali slugo v trgovino bi šel krepak kmets'ki fant. Naslov pove og.asni oddelek «Jutra». 40948 Stroj, ključavničar vešč tudi :nstatacije. išče kakršnegakoli primernega mesta, najraje pa bi šel v prakso k parnemu kotlu ali kaj sličnega — Vojaščine prost. Cenjene ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod »Ključavničar«. 4097S Vinske zastopnike U vi« kraje Slovenije iifemo Dopise pošljite Da Vinara Cigl.tr. Stubic* kraj 2»grsh». 86467 Privatna uradnica Išče za večere in »obotDe popoldneve dela. . Samostojna koresnondentinja Zj slovenščino, hrv. !n nemščino. zanesljiva račnnarica. verziran* v vsakem kon-tor-kem delu Coniene no-ndbe na oglasni oddelffk Jutra« pod »Marljiva H9« . 40869 Strojnik in curjač izui-en strojni ključavničar in kov etrugar, absolvent -trojne delovod.-ke šole, z nekoliko znanja o elektriki. vojaščine prost, i S č e nritni-rnega nameščenja za takojšnji nastop Cenj po nudbe na og'asni oddftlck »Jutra« pod »Strojnik« 40977 Pekovski pomočnik vojaščine prost, vešč v navadnem in najfinejšem pecivu ter v pisarniškem oo ^lu. išče mesta Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 40899 Oženjen par išče službo Zena zna dobro kuhati in opravljati tudi vsa druga hišna deU Mož zna dobro delati klo base tPT je vešč tudi drugih poslov Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 40971 Trg. sotrudnica vajena v trg mešan blaga. želi nameščenja Prevzame tudi vodstvo podružnice in položi nekaj kav cije Cenjene ponudhe na >glasni oddelek »Jutra« pod »Samostojna in pošt<*na» 40945 Izurjena modistka išče službe Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Pridna in poštena«. 40985 Boljša vdova dobra kuharica. i5če mesto gospodinje. Naslov v ogl oddelku »Jutra«. 41033 Spretna prodajalka išče službo. Ponudbe pod »Spretna« na oglasni oddelek »Jutra«. 40983 Mizarski pomočnik dobro izurjen v vseh mizarskih delih, ki je dobro vajen mizarskih in »tolarskih strojev. Bče službe. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Mizarski pomočnik«. 41004 Trg. poslovodja $ kavcijo, išče primernega m»ifa Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« od šifro »Zanesljiva moč«. 40999 Odvetniški koncipijent s prakso, išče popoldanske zaposlitve v pisarni v Ljubljani Ponudbe n« ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Koncipijent«. 41003 Vzgojiteljica gre brezplačae. da m priuči nemščine. Ponudb« na oglasni oddelek »Jutra« po<1 »Vzgojiteljica«. 41011 Kovač in strojni ključavničar tudi že>lezostnigar želi nameščanja. Siegmund Ro bert. Mala gora 44 pri Ko čevju. 40989 Boljša gospodična išče službo, za pomoč pri zdiravniku Ponudbe n<> ogl. oddelek »Jutra« pod šiiro »Spretna«. 40984 Korespondentinja perfektna v nemškem ita-djauskem in franc. jeziku za silo tudi v angleškem stenografinja - dolgoletna pisarniška moč. z najbolj šimi referencami, išče pri merneg« nameščenia Po nudbe na og'a"ni oddH »Jutra« pod značko »Ljubljana 1938«. 41005 Perje Kokolmje. uorje gosje. a» rimu in t »troiem ftigčeao loNnvtjs * r«*kf rcnolin B V»jda. Oakover U nnrjB. Telefon 59 S. 8" 22!- PozorJ »olno tn oooit>až knpit aajefneje vrt tvrdto Kar Prelog Ljnhljana Stan tr^-H. 12 tn 2idov«ka alic, 4 884 Drva sokove to tirutovr odpad t >d Mrk "tov 1o>tavl]a > iizID eeai o a (i o m otnu >(> V arugneui t Lintr last — *a goreoj»kUD ko odvorom tf Puhasto perje razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg po Din 38 kg — Izkoristite priliko dokler traja zaloga L. Brozovič Zagreb, Ilica 82, kemična čistilnica perja* 183 Lončena peč 5e v dobrem stanju, za 100 Din in majhen štedilnik železje za vzidati, poceni naprodaj na Mestnem trgu št. 13/11. 41029 Radio-aparat tricevni. z vsemi pritikli-nami poceni prodam Naslov pove oglasni oddelek Jutra«. 40900 Šoferska šola oblastveno koncesijonirana ftamernik. Ljubljana. Du najska 36 • Telefon 22.36 — Permanentni tečaji za vse 254 Koleselj dobrem stanju, majhen in lahek naprodaj Stn denci. Krpanova ulica 19 nekarna — Maribor 40751 Otroški voziček lep. skoraj nov. na pere ih. prodam Naslov pove glasni oddelek »Jutra« 40972 l Železno posteljo zložljivo, mizo, »tole, nekaj «lik in več malenkosti, vse Cisto, prodam na Gruberjevem nabrežju št 14-1 40934 Dvokrilno omaro bel0 laiirano, debro ohranjeno. prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 40871 Kopalno banjo za kopalnico, dobro ohranjeno kupim Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod (Kopalna banja«. 4t)9i)l 2 pisalni mizi dobro ohranjeni, kupimo za tehnično pisarno. Ponudbe z opisom in ceno na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Pisalnik«. 40893 Dve sliki s širokim črnim okvirjem prodam za 500 Din Na-lov v oglasnem oddelku Jutra. 40990 Jedilnica kompletna, poceni naprodaj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 40994 Kapital Vidi rubriko »Stanovanja«, oglas št. 40991. 40993 777 Salonska obleka za bolj močnega goipoda. v zelo dobri-m stanju ugodno naprodaj Naslov v ogl oddelku »Jutra«. 41008 Mlin ali žago in ne Kaj ne lilij uiea. K.1 M uanaja v dobrem riauju, iupun Ivan Smajdek. Pod sreda 80. Hišo s sobo, kuhinjo in pritikli-nami ter večjim vrtom, blizu Ljubljane in postaje oddam za i leti v najem zakoncema brez otrok. Najemnino jt plačati naprej po 500 Din mesečno. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šilro »Solnčno m mirno stanovanje«. 40998 Hišo z gostil, in pekarniškim prostorom, na okrajni cesti liozje—Planina, z inventarjem vred pod ugodnimi pgoji prodam ali dam v najem. Hiša je zidana, v kateri je gostilniški obrat že nad 70 let. Ponudbe na naslov: Jožef Krajnc. mil nar, Podlog št. 7— pošta Pilštanj. 40944 iUmettanju 2- do 4 sobno stanovanje ? Ljubljani ali okolici iščem za februar Ponudbe Qa ogl odd. »Jutra« pod »Sta In o-907». 40907 Opremljeno sobo I Marion! _ in:... a*.___ rw_:_i •___« t • ■ Sobo in kuhinjo v moetu išče za takoj c_ mostojna uradnica. — Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Cisto 89« 40889 V oskrbo vzamem staro žensko ali pa star zakonski par brez otrok, če imata kaj premoženja ali pokojnino. — Sem sama brez otrok in imam gostilno. Naslov pov« oglasni oddelek »Jutra*. 41030 Škornje nove. štev 42 (41) poceni prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 41014 Kožuhovinast plašč lobro ohranjen, kupim. — Ponudbe z navedbo cene in barve na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Plašč« 41048 Filatelisti Zahtevajte cenik znamk št. I od E Beer, Zagreb — Srebrn jak 58. 40947 Polsladkega sena prešanega. več vagonov proda Rudolf Dergan. trgovec, Laško. 40939 Železno peč dobro ohranjeno. kup;m. Ponudbe na ogl odd »Ju pod »Peč-903«. 40903 30.000 Din nudim podjetju lesne etro ke v pomoč, ako mi da Inžbo lednega prevzemal-a ali knjigovodje. Tudi Irugim podjetjem kakršne si bodi stroke, ako mi da lužbo računovodje al knjigovodje dobro izvež banemu atrokovnjakn t le jom Ponudbe na ogl od ielek »Jutra« pod »Dober trokovnjak«. 40918 Hišico z vrtom pripravno za kirojaško obrt kupim na prometnem kraju v okolici Ljubljane ali v Savinjski dolini. Ponudbe iia oglasni oddelek »Jutra« pod »30.000«. 40963 Majhno posestvo v Savinji-ki dolini, hišo z gospodarskim poslopjem — popolnoma v dobrem stanju. pripravno za obrtnika ali vpokojenca. prodam. — Posestvo je oddaljeno od postaje 1 minuto, na zelo prometnem kraju, kjer sta v bližini dve tovarni. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 40941 Posestvo 15 minut od postaje, v^ dobrem stanju prodam* za 200.000 Din. Sp. Poljčane h. št. 20. 40943 Parcelo 700—1000 ms. kupim v mestu. Ponudbe na ogla-ni oddelek »Jutra« pod šifro »Dvonadstropna hiša«. 40723 Hišo v Ljubljani kupim Ponudbe na oglas oddelek »Jutra* pod »Tri stanovanja«. 40996 Enodružinsko vilo s centralno kurjavo, v sredini mesta, s souporabo vrta. primerno za zdravnika ali podjetnika, takot oddam Ponudbe na poštni predal 35. Ljubljana 41047 Stanovanje lepo, 3 sob a pritiklinami in souporabo vrta, ▼ centru mesta takoj oddam — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 41044 Za posojilo 4000 Din nudim visoke obresti ali pa hrano skoro brezplačno Ponudbe pod značko »Nujno posojilo« na oglasni oddelek »Jutra« 41032 i fb Rotman: Prigode porednega Bobija Vesela opičja zgodba 81 Prav tedaj je prišla gospa Motoviljfcva v svojo kuhinjo... Joj, joj, kako obupno j« za-jaskala, ko je videla razdejanje! »Oh, vge kar sera imela, je pokončano!« je tarnala in »ila roke, dokler se ni onesvešfena zgrudila v naročje debelega redarja ... Pozor — podjetniki! Graščino v Ljubljani Sp. šiška. Vodnikova e. 25 kjer se lahko ogleda na !icu mesta vsaki dan, stanovanje 5 sob « pritiklinami takoi na razjiolago gra/lu so 3 velike delavnice, vinska klet. več stano vanj, poleg je velika p«r-■ela. večji sao, t bližini kolodvora dam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 41016 Sobo oddam 2 gospodoma. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 41017 Sostanovalca sprejmem v v««o oskrbo v centru mesta. Mestni trg 24/1. 41018 Sobo z zajtrkom oddam 2 osebama na Sv. Petra nasipu št. 43. 41040 Sobo s posebnim vhodom oddam gospodični. Naslov v ogl. oddelku »Jutra*. 41038 Opremljeno sobo s 3 posteljami in prazno sobico, pripravno za kuhinjo, oddam takoj zakonskemu pam Naslov v ogl. oddelka »Jutra*. 410C9 Več mesečnih sob praznih ali opremljenih, t souporabo kopalnice. • strogo separlrani vhodi. v centru mesta, v m:rni lepi oddam s«m0 bo'if'"m »ta1-nim gospodom Naslov v oglasnem oddelku »Jutra-« 411045 Gospod srednjih let, z mal0 trgovino, išče v svrbo ženitve gospodično ali vdovo z nekaj premoženja. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod »Trgovec 700*. 40870 Katero dekle alj vdov* brez otrok, v starosti 30—28 let, z ne manj kot 100.000 Din dote bi hotela poročiti 35 let starega dobro situiranega trgovca, ki je ločen, ne po svoji krivdi. — Ponudbe g sliko in polnim naslovom na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Zvestoba«. Slika se vrne, tajnost zajamčena __40950 Gospodična iz boljš« rodbine, v naj-lepiib letih, z lepim premoženjem in celo balo. se želi takoj poročiti z inteligentnim gospodom, mirnega značaja Prednost imajo zdravniki ali avdokati. V po4tev pridejo samo resne ponudbe e pravim naslovom, katere je poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Skupna sreča*. 40953 Dekle z dežele Čedne zunanjosti, dobrosrčna in Izobražena, stara 18 let, • 5000 Din dote, želi poznanstva radi ženitve. z resnim gosp. obrtnikom, železničarjem ali kaj sličnega. Samo resne ponudbe s kratkim opisom je po lati na oglasni oddelek »Jutra,-, pod šifro »Cvetka v jese-41021 Usnjat notes temnordeč. se je zgubil na progi Ljubljana—Rakek — Donositelj dobi 50 Din nagrade in povrnitev stroškov Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 41002 Več prašičkov 10 tednov starih, dobre pasme, po ugodni ceni naprodaj v Linhartovi ul 14. 40862 Pisalni stroj kupim. Ponudbe z navedbo znamke in cene na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Pisaln; stroj*. 40955 Čevljarski stroj (Hohlsteppmaschine), tvrdke »Singer*, skoraj nov, poceni naprodaj Cenj ponudbe na Alojzija Monta-nari, čevljarska vdova. SL Konjice št. 128. 40917 Snežne čevlje in galoše dajt* v popravilo « a m o strokovnjaku Avg Skolu čevljarju. Borštnj. kov trg št 1 {za dramskim gledališčem). 85220 Pozor! Spretna šivilja izdeluje piv šče in obleke po izredne nizki ceni moderno in solidno. event. gre tudi n? dom. Naslov Fani Urba« Vodmat. Ciglarjeva ul 56/1 — desno. 410U Pritlična hiša z velikim zelenjadnim xr tom naprodaj. Istotam s« sprejme pletilja za nogavice Naslov v oglasnem oddelki »Jutra«. 40971 Stružnico za železo ;Egalislerdrehbank) rablje no. stružna dolžina 1000 do 1500 mm. kupim Ponudbe pod »Egalisierdrehbank« na oglaeni oddelek »Jutra* 40709 2 parni lokomotivi majhni t vozovi (Dampf-masehinen), vzamem na posodo, event kupim Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 40924 Šivalni stroj čisto nov. najboljše tovarne. poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 41028 >