glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva LETO XVI ŠTEVILKA 2 (514) VELENJE, 18. JANUARJA 1980 CENA 5 DINARJEV YU ISSN 0350—5561 6. seja centralnega komiteja ZK Slovenije Naloge ZK v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja Pretekli četrtek, 10. januarja, je centralni komite ZK Slovenije sprejel sklepe o nalogah zveze komunistov v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja. O vlogi in nalogah ZK v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja je razpravljal CK ZK Slovenije na 5. seji 15. oktobra 1979. V sklepih je centralni komite ZKS znova poudaril, da je bitka za politični sistem socialistične demokracije, bitka za ustavo, za zakon o združenem delu — razredna bitka. Od splošne usmeritve je treba zdaj, ob konkretnih vprašanjih našega razvoja, odločneje preiti k učinkovitemu praktičnemu uveljavljanju in delovanju političnega sistema. Smo sredi priprav na oblikovanje, sprejetje in uveljavitev na naš družbenoekonomski razvoj izredno pomembnih odločitev in rešitev. Pot nadaljnjega razvoja in način sprejemanja odločitev sta v prvi vrsti odvisna od delovanja političnega sistema ter od konkretnega uresničevanja temeljnjih funkcij zveze komunistov in organiziranih socialističnih sil v celoti — v njem in v naši družbi sploh. Zato je centralni komite ZKS opredelil najpoglavitnejše naloge, s katerimi bo zveze komunistov uresničevala svojo družbeno vlogo v prizadevanjih za nadaljnji razvoj socialističnega samoupravljanja in za razvijanje metod in načinov dela. Ker v družbeni praksi še niso izkoriščene vse ustvarjalne možnosti, kijih omogoča politični sistem socialističnega samoupravljanja, morajo komunisti, kot je poudarjajo sklepi 6. seje CK ZKS, usmeriti svojo aktivnost in ustvarjalno prispevati k hitrejšemu razvijanju institucionalnih podlag za razvoj političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Predstavniki izvršnih svetov Kosova in Slovenije med pogovorom v Gorenju. Delegacija Izvršnega sveta S SAP Kosova v Gorenju Sodelovanje z gospodarstvom Kosova V soboto je obiskala sozd Gorenje delegacija izvršnega sveta skupščine SAP Kosovo, ki jo je vodil predsednik izvršnega sveta Bahri Oruci. Med pogovori, ki so se jih udeležili tudi predstavniki izvršnega sveta skupščine SR Slovenije, gospodarske zbornice Slovenije ter Ljubljanske banke — Združene banke je v. Rokometni praznik Jubilej slovenskega rokometa Danes popoldne bodo v Velenju svečano proslavili 30-letnico Rokometne zveze Slovenije. Po uvodni slovesnosti bo v Rdeči dvorani ob 16. uri srečanje rokometnih reprezentanc Jugoslavije in Slovenije. Današnji dan bo v Velenju minil v znamenju rokometa, saj bodo v našem mestu potekale osrednje svečanosti ob 30-letnici Rokometne zveze Slovenije. Slovensko rokometno praznovanje se bo pričelo danes popoldne ob 13. uri s slavnostno sejo predsedstva Rokometne zveze Slovenije v velenjskem kulturnem domu. Slavnostni govornik bo predsednik RZS Tine Brilej, in ob tej priložnosti bodo najzaslužnejšim rokometnim delavcem podelili posebna priznanja. Slovesnost se bo nato preselila v Rdečo dvorano, kjer bodo ob 15. uri odprli zanimivo razstavo o razvoju slovenskega rokometa. Najzanimivejši praznični dogodek pa bo nedvomno srečanje rokometnih reprezentanc Jugoslavije in Slovenije, ki se bo v Rdeči dvorani pričelo ob 16. uri in ga bo vse ljubiteljem rokometa posredovala tudi ljubljanska televizija. Nastopili bodo vsi najboljši jugoslovanski oziroma slovenski rokometaši, zato se obeta nadvse zanimiv boj. Ob 17.30 pa se bosta srečali še članska in mladinska reprezentanca Slovenije. Na tej tekmi bodo nastopile tudi nekatere domače rokaflp-tašice; Jutri (v soboto, 19. januarja) pa bo v Velenju še seja predsedstva Kokometne zveze Jugoslaviji, na kateri bodo razpravljali o programu moške državne reprezentance za Olimpijske igre, o dosedanjem delu ter o drugi aktualni rokometni problematiki. d. generalnega direktorja sozda Gorenje, Gregor Švaj-ger, spregovoril o dosedanjem sodelovanju Gorenja z gospodarstvom Kosova, posebej podrobno pa povezovanju s tovarno elektromotorjev Djakovica. Pred dvema letoma sta Gorenje in tovarna elektromotorjev Djakovica podpisali sporazum o dolgoročnem poslovno tehničnem sodelovanju, in sicer o širjenju zmogljivosti in uvajanju nove proizvodnje na osnovi sodobne tehnologije. Sledil je sporazum o skupnih vlaganjih v novo tovarno za proizvodnjo elektromotorjev za kompresorje. za kar bo Gorenje zraven dela sredstev zagotovilo tudi tehnično pomoč in sodelovalo pri uvajanju proizvodnje. Načrti za to so že pripravljeni. investicija bo veljala okrog 240 milijonov dinarjev, omogočila pa bo odprtje 300 novih delovnih mest. Pripravljen pa je tudi program za rekonstrukcijo in modernizacijo obstoječe proizvodnje, da bi povečali proizvodnjo elektromotorjev za pralne stroje. Nedavno tega pa je kolektiv tovarne elektromotorjev Djakovica sprejel predlog o vključitvi v sozd Gorenje. Zdaj pripravljajo potrebno gradivo in računajo, da bo postala tovarna elektromotorjev Djakovica član nove velike družine Gorenje najpozneje do konca tega leta. Med pogovori je bilo poudarjeno, da je treba obstoječe možnosti za sodelovanje Gorenja gospodarstvom Kosova še razširiti, veliko pa si vsi Velenje Sklepni pogovori delegacij Slovenije in Kosova Od četrtka do sobote se je mudila na obisku v Sloveniji delegacija izvršnega sveta skupščine socialistične avtonomne pokrajine Kosovo, ki jo je vodil predsednik izvršnega sveta Bahri Oruci. Med bivanjem v naši republiki so gostje s Kosova obiskali tudi več organizacij združenega dela in preučevali možnosti za prihodnje še tesnejše sodelovanje in povezovanje Slovenije in Kosova ter njunega gospodarstva. Delegaciji izvršnih svetov skupščin SAP Kosovo in SR Slovenije, ki sta ju vodila predsednika Bahri Oruci in dr. Anton Vratu-ša, sta se sešli na sklepne pogovore ob zaključku obiska v Velenju zadnjo soboto, 12. januarja opoldan. Razgovore je preveval optimizem, da bo poslej sodelovanje še uspešnejše, posebej tudi vse bolj prisotnega interesa združenega dela za sodelovanje in povezovanje. obetajo od novega programa Gorenja — od uvajanja računalništva in informatike. Predstavniki izvršnega sveta skupščine SAP Kosovo ter drugi gostje so poudarili ob tem, da tudi sicer računajo na kar največje angažiranje Gorenja in njegovih strokovnjakov za uresničitev sprejetih dogovorov. Povedali pa so še, da nadvse cenijo vse dosedanje napore Gorenja, da bi se tovarna elektromotorjev Djakovica hitreje razvijala in, uvajala nove programe. Po poteh Štirinajste Osrednja proslava na Graški gori Komisija za ohranjevanje tradicij NOB in SLO pri občinski konferenci ZSMS Velenje ponovno pripravlja pohod po poteh slavne XIV. divizije. Organizator tega pohoda bo letos drugič republiška konferenca ZSMS. Sodelovale pa bodo občinske konference ZSMS Laško, Celje, Velenje in Mozirje. Pohod se bo začel 6. februarja v občini Laško, končal pa se bo 15. februarja v Ljubnem ob Savinji. Mladi iz občinske konference ZSMS Velenje, ki se jim bodo pridružili tudi mladi iz OK ZSMS Žalec in Slovenj Gradec ter mladinci iz pobratenih občin ter pripadniki JLA. bodo začeli pohod v Frankolovem. kjer bo končala s pohodom druga pohodna enota. Prvi dan pohoda bodo naši mladinci opravili pot od Frankolovega do Paškega Kozjaka, naslednji dan od Paškega Kozjaka preko Graške gore do Raven, zadnji dan pa bodo opravili pot od Raven do Zavodenj. Na Graški gori bo osrednja proslava tretje etape pohoda, seveda pa bodo mladi na vsa, spominska obeležja ob poti položili vence. V tretji etapi bo sodelovalo 100 do 120 pohodnikov. V Zavodnjah se bo tretji pohodni enoti priključila četrta pohodna enota, ki bo nadaljevala pot proti Mozirju. Zaključna slovesnost ob letošnjem pohodu po poteh Štirinajste divizije bo 15. februarja ob 16. ujri na Ljubnem ob Savinji. B. Z. 2 i\5 18. januarja 1980 — Številka 2(514) Se o steklini Zelo nevarna bolezen Steklina ali Rabies je ena najstarejših bolezni, kar jih pozna zgodovina medicine. Povzročitelj stekline je srednje velik virus, ki potuje od mesta infekcije po živcih proti centralnemu živčevju. Virus se poleg tega širi tudi po drugem perifernem živčevju. Patološke anomatske spremembe se torej nahajajo v živčnih celicah. Človek se okuži z ugrizom obolele živali, dovolj pa je tudi, da pride v stik s slino takšne živali. Inkubacija, to je čas od kontakta z obolelo živaljo in pojavov prvih simptomov, je zelo različna in traja od 10 dni do enega leta, lahko pa tudi dalj. Krajši je ta čas, hujša oblika bolezni se pojavi. Inkubacija je tudi različna glede na mesto ugriza. Tako se simptomi pri ugrizu v predel glave pojavijo približno 30. dan. V predel spodnjih okončin pa v povprečju 60. dan po ugrizu. Okužene rane celijo kakor neokužene, rani sami se okužitev ne pozna. Bodoči bolnik začuti bolečine in razne parastezije v okolici rane in inficiranih živcev, poleg tega ima občutek splošnega neugodja. Bolezen sama se pojavlja v dveh glavnih oblikah: v furiozni ali besni in v tihi ali paralitični obliki. Prva oblika konča s smrtjo v dveh ali do treh dneh, druga oblika pa konča prav tako s smrtnim izidom v približno \osmih dneh. Karakteristični simptomi, ki se pojavijo pri obolelem za steklino so: hid-rofobija — strah pred vodo. Pri vsakem poskusu požiranja se pojavljajo krči v požiralnih mišicah hipofariksa, ti krči postajajo vedno bolj boleči. Zaradi strahu pred bolečinami bolnik noče požirati, vendar ga huda žeja zopet sili, da poskusi piti. Pozneje že sama misel na vodo povzroča omenjene krče. Drugi značilni znak je obilna salivacija — slinjenje. Okolica bolnika je popljuvana. V poznejši fazi obolenja postane človek popadljiv in ima stalne halucinacije — privide, dokler ne postane paraliza dihalnih mišic in smrt. Brž ko se pojavijo znaki bolezni, je bolnik zapisan smrti. Smrtnost za steklino je torej 100 %. Ni pa s tem rečeno, da zboli vsakdo, ki ga je ugriznila bolna žival. Zboli le kakih 5 do 15% ugriznjenih. To je odvisno od raznih faktorjev, predvsem od vrste ugriza ali rane. Globoke rane imajo mnogo večjo obolelost kot površne. Ugriz skozi obleko ima 6-krat manjšo obolelost kakor v nepokrito kožo. Če pride do ugriza in sumimo, daje žival okužena s steklino, je prva pomoč ta, da rano takoj in temeljito izperemo z vodo, nato z milnico ali z 1 % raztopino Cetavlona. V sili lahko rano razkužimo tudi s 40 do 60 % alkoholom. Po tej prvi pomoči je seveda nujno potrebno za poškodovanca napotiti do zdravnika, ki bo uredil vse potrebno za nadaljnje zdravljenje. Cepljenje oziroma vakci-nacije proti steklini je edini zanesljivi ukrep za preprečevanje okužbe. Zato priporočajo. da cepijo v neposredno ogroženih območjih vse, ki so s svojo dejavnostjo izpostavljeni možnosti infekcije: veterinarje, lovce, gozdarje, živinorejce in mesarje.Pre-ventivno cepljenje zajema najmanj 3 injekcije, in to v dneh 0 (prvo cepljenje) pa 28. in 56. dan. Ta zaščita traja 3 do 5 let, nato pa je treba cepljenje aktivirati s ponovno injekcijo cepiva. Pri potencialno inficiranih pa priporočajo najmanj 4 injekcije cepiva: 0 (prva injekcija), 3., 7. in 21. dan. Povedati je treba, da so prvi vakcinaciji možne zelo hude oziroma smrtne komplikacije, zato se tudi ne pristopi k masovnemu cepljenju. V splošni oziroma zaščiti stekline na prvem mestu redno obvezno cepljenje vseh psov, ki naj se ponavljajo vsako leto. Drugi ukrep pa je metoda pasjega kontumaca. Pse moramo voditi na vrvici, ne smejo se prosto gibati, na ulici pa morajo nositi nagobčnike. Na koncu naj na kratko povzamemo sledeče: steklina je zelo nevarna bolezen, ki se, če se pojavijo simptomi bolezni konča 100% smrtno. Dejstvo, da se zadnje čase pojavlja v naši neposrednji bližini nas sili k temu, da vso stvar jemljemo resno in se ravnamo po navodilih. V primeru ugriza je potrebno nuditi prvo pomoč kot je bilo zgoraj omenjeno. Osumljeno žival pa takoj predati Veterinarski postaji v Šoštanju, ki bo žival opazovala. Zdravnik oziroma zdravstveno osebje v antira-bičnem dispanzerju v Celju pa bodo odločili o potrebi po vakcinaciji prizadete osebe. dr. Peter Kopitar Društvo upokojencev Velenje Društvo upokojencev Velenje deluje na področju štirinajstih krajevnih skupnosti delno pa zajema še Šentjanž v občini Žalec. Vanj je vključenih 1245 članov. V letu 1979 se je v to društvo vključilo še 96 novih članov, kar je največja vključitev v zadnjih letih. Na nedavni volilni konferenci so delegati ugotovili, da so bili v zadnjem štiriletnem mandatnem obdobju še kar uspešni. Na vseh svojih sejah beležijo vedno 90-odstotno udeležbo. Člani društva so nenehno skrbeli za nove člane in se aktivno vključevali v vse smeri družbenega razvoja občine Velenje. Na svojih sejah je izvršilni odbor obravnaval problematiko društva in skrbel za uresničitev sprejetih sklepov. Izvršilni odbor je bil organiziran tako, da so določena dela in naloge opravljale komisije ali pa referenti. Na volilni konferenci so člani društva ugotovili, da je v tem mandatnem obdobju najbolje deloval gospodarski odbor, ki mu je uspelo pridobiti društvene prostore in preureditev le teh. Poleg gospodarske komisije pa delujejo še komisija za stanovanjska vprašanja, ki je s svojo aktivnostjo uspela rešiti le najmanjše težave s tega področja. Pri komisiji za šport in rekreacijo deluje samo balinarska sekcija. Člani društva upokojencev Velenje so organizirali tudi več akcij, ki so jih uspešno zaključili. Ena od večjih akcij je bila prav gotovo akcija zbiranja posojila za ceste, saj so zbrali kar 450 tisoč dinarjev. Izvedli so tudi zelo uspelo akcijo zbiranja sredstev za izgradnjo bolnice v Slovenj Gradcu. Vseskozi pa so si prizadevali, da bi s čim manjšimi sredstvi in v predvidenem roku izgradili dom za ostarele občane, s katerim društvo stalno sodeluje. Vsako leto društvo upokojencev Velenje ob koncu leta obdari svoje člane stare nad 70 let. Lani jim je finančno pripomogel tudi občinski sindikalni svet. Pri svojem delu so se največkrat srečevali s finančnimi težavami, pomanjkanjem stanovanj za svoje člane, neusklajevanjem pokojnin. V letošnjem letu bo praznovalo društvo srebrni jubilej. Člani društva si prizadevajo, da bi 25-obletnico delovanja kar najbolje proslavili s številnimi uspehi. Kljub težavam uspešni Morda pa je to priložnost, ki ji naj bi del pozornosti posvetila tudi širša družbena skupnost, in sicer z organizacijo tedna ostarelih občanov. Na volilni konferenci so sprejeli člani društva upokojencev tudi predlog programa za naslednje obdobje. V prihodnje nameravajo največ pozornosti posvetiti uresničitvi vseh sklepov, ureditvi neskladja med starimi in novimi pokojninami, svojo aktivnost nameravajo usmeriti tudi na kulturno področje, na pridobivanje novih članov ter skrbeti še za tesnejše stike z družbenopolitičnimi orga- nizacijami in drugimi društvi upokojencev izven občine Velenje. Vseskozi pa si bodo prizadevali, da bi društvo postalo še aktivnejše, da se bo lahko po svojih močeh vključilo v vsa prizadevanja ZK in SZDL. T. K. Vdrtina, na sliki je na križišču cest Velenje — Polzela, na odcepu za Šentilj. Ko zapade sneg, je sicer manj opazna, zato pa tembolj nevarna za voznike, ki zanjo ne vedo. Ali se bo kdo »spomnil« in odstranil to nevarnost? (B. Jelen) Načrtovanje v Smreki Gornji grad Nujne nove naložbe V proizvodnji počitniških hišk bodo kmalu v celoti izkoristili obstoječe zmogljivosti — Uvajanje dopolnilnih programov — Nova vlaganja v proizvodne prostore in tehnologijo so nujna Enovita delovna organizacija združenega dela Mizarstvo in tesarstvo Smreka iz Gornjega grada je v preteklih letih prebrodila mnoge težave. z veliko delovno vnemo in z izkoristkom vseh notranjih rezerv, pa so zaposleni že pred časom krenili na resnično obetavno razvojno pot. Temu primerni so zato njihovi razvojni načrti za naslednje FINANČNI PREGLED O ZBRANEM SAMOPRISPEVKU ZA MESEC NOVEMBER 1979 Zap. štev. KRAJEVNA SKUPNOST Zap.kmet.obr. in upokojen. SKUPAJ OD 1.1. DO 30.11.1979 100 % 70 % 30 % 1. VELENJE - LEVI BREG 2563 4. 995. 363,90 3 .496 .754,75 2, VELENJE - DESNI BREG 3040 5. 925. 051,20 4. 147. ,535,85 3. VELENJE - ŠMARTNO 793 1. 545. 617, 70 1. 081, .932.40 4. ŠALEK - GORICA 2029 i 776. 454, .05 't 643, ,517,85 5. VELENJE - STARA VAS 380 740. 631. 40 518, ,442,00 6. PES JE 471 917. .993, , ' 5 642 ,595,20 7. VELENJE - STARO VELENJE 543 1. ,058. . 323. ,30 "M > -826,30 8. KONOVO 395 769, .86'J . S > 9. CIRKOVCE o5 121). ,722. ,90 10. 1 1 . PLEsIVF.r: PAKA 9b 200 187. 389. , 100. , 80u . ,90 , 00 12. ŠENTILJ 442 861, .471, .25 13. ŠKALE 406 791, .306, ,20 14. BEVČE 81 157, .87 1 .45 15. BEVČE - PODKRA.l 281 D4V . 67 7 ,45 16. ŠOŠTAN 1 15 6 G 3 .05 8 .028 .05 17. BELE VODE 109 2 12 ,444 18. SKORNO FLORJAN 383 74 f .47 s . 311 19. ZAVODNJE 124 241 .13 7 9 20. RAVNE 445 867 .318 21 . DRUŽMIRJE - GABERKE 38" 758 . 172 ,63 22. LOKOVICA 254 495 .05 J .60 23. TOPOLŠ1CA 632 1 .231 .78;-» 24. ">5 ŠMARTNO OB PAKI GORENJE 660 408 1 .254 765 '>') - ,60 ,05 S K U P A J : 16758 32 .422 .oo i . 40 i ..,. 2 7 1.604,35 1.498.609,15 1.777.515,35 463.685.30 1.132.936,20 222.189,40 275.397,95 317.497,00 769.866,85 126.722,90 187.106,90 389.806,00 861.471,25 791.306,20 157.871,45 547.677,45 3.058.028,05 212.444,25 746.478,50 241.679,70 867.318,35 758. 172,65 495.053,60 1.231.786,95 1.254.552,60 765.225,05 100 % 70 % 30 505.500,50 353.850, 35 151.650, L5 599.579,20 419.705 ,45 179.873, 75 156.403,40 109.482 ,40 46.921, OU 400.179,65 280.125 , 7 "> 120.053, 90 M. 947,40 52.463 .20 22.48-1, 10 92.893,33 11 j . 0 2 6 , 7 o 27.868, 00 107.095,90 74.967 ,15 32.128. 1 3 77.905,85 77.905. 85 12.855.90 i 2.855. ,90 18.934,10 18.934 . u> 39.446,00 39.446, ,00 87. 175,65 87.175. ,03 80.075,40 80.075, ,40 15.975,65 15.975. ,65 55.421,65 55 . 32 i. 309.453,85 309,453. ,85 21.498,05 21.198. ,03 75.539,10 75.539 > 13 24.456,50 2 i. 136 ,50 87.767,35 »7.767 ,35 76.722,45 7 o.722 .45 50.096,40 50.096 ,40 124.649,35 124.049 , 35 130.171,80 130.171 ,80 80.469,85 80.469 ,85 Skupščina občine Velenje - Oddelek za finance srednjeročno obdobje. Temeljijo na zdravih osnovah in na več kot otipljivih razvojnih možnostih. Tudi v naslednjem srednjeročnem obdobju bo osrednje mesto v njihovem proizvodnem programu zavzemala proizvodnja počitniških hišk. postopoma pa jo bodo dopolnjevali še s proizvodnjo pohištva v kmečkem slogu, z izdelavo notranje in zunanje opreme in s tem z višjo stopnjo finalizacije objektov. Obstoječi tehnološki proces v tesarski proizvodnji bo s povsem izkoriščenimi zmogljivostmi omogočal izdelavo 400 počitniških hišk na leto. To številko bodo v Smreki dosegli že v letu 1982. Za nadaljnje povečevanje proizvodnje bodo morali zgraditi nove proizvodne prostore, uvesti novo tehnologijo in novo strojno opremo, ki bo omogočala celovito linijsko proizvodnjo. V prvih treh letih novega srednjeročnega obdobja bodo zato pospešeno vlagali sredstva v odkup in komunalno urejevanje potrebnih zemljišč, v izgradnjo kotlarne in novega obrata za proizvodnjo montažnih objektov, dogradili bodo tudi upravno zgradbo in mizarsko proizvodnjo premestili v sedanje tesarske prostore. V naslednjih dveh letih pa bodo pretežni del sredstev namenili za posodabljanje strojne opreme. Ob vsem tem jim seveda ne manjka nalog na področju zaposlovanja in kadrovske politike sploh. Vsako leto bodo pri zaposlovanju dosledno upoštevali smernice srednjeročnega načrta, prav tako bo v skladu s podrobno izdelanim programom teklo štipendiranje, potrebe po kadrih, odpiranje novih del in nalog pa bodo poslej ocenjevali sprotno vsak mesec. Ob izteku poslovnega leta bodo izdelali tudi poglobljeno oceno za delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi in na tem področju postorili še to in ono. V naslednjem petletnem obdobju bo število zaposlenih raslo po 6 odstotni letni stopnji in tako bo ob koncu srednjeročnega obdobja v gornjegrajski Smreki zaposlenih 270 delavcev. J. P. ..NAŠ C AS", glasilo SZDL, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, p. o. Velenje, Foitova 10. ,,NAŠ ČAS" je bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik ,,ŠALEŠKI RUDAR", kot tednik pa izhaja NAŠ C AS" od 1. marca 1973 naprej. Uredništvo: Marjan Lipovšek (Direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Jože Krajnc, Janez Plesnik, Boris /akošek, Mira 7akošek ter Vlado Besednjak (oblikovanje). Izhaja ob petkih — Uredništvo in uprava 63320 Velenje, Foitova 10, poštni predal 89, telefoni (063) 850—087, 850—316, 850—317 — Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. C ena posameznega izvoda 5 dinarjev, letna naročnina 210 dinarjev (za inozemstvo 420 dinarjev). žiro račun pri SDK, pooružniea Velenje 52800 — 603 - 38482. (irafična priprava in tisk: C C i P Večer Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. /a ,,NAŠ ČAS" se po mnenju Sekretariata za informacije i/vršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421 — 1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljnega davka od prometa pioi/v od ov. Termoelektrarne Šoštanj Elektrostrojna oprema Velenje Pogodba odpira nove možnosti Letos 3,7 milijarde kWh električne energije O delu v preteklem letu ter o načrtih za letos smo se pogovarjali s predsednikom KPO termoelektrarn Šoštanj, Dušanom Janežičem Soštanjske temoelektrarne so izpolnile načrt proizvodnje električne energije za lansko leto s 75,9 odstotki, in sicer s proizvodnjo 2 milijardi 579 milijonov kilovatnih ur električne energije. Vzrok, da načrtov niso dosegli je izredno ugodna hidrologija. Seveda pa so lani v Šoštanju štedili tudi premog za velike potrebe v letošnjem letu. Kot je dejal Dušan Janežič, so se srečevali tudi s številnimi težavami. Posebej velja omeniti tiste okoli nelikvidnosti, pa zaradi odplačevanja zamudnih obresti in visokih anuitet in pa delitev skupnega prihodka s prodajo električne energije v Sloveniji. Dosedanja delitev dohodka ni bila ustrezna in so bili v neenakopravnem položaju z drugimi proizvajalci. Prav zaradi tega so devetmesečno poslovanje lanskega leta zaključili z izgubo. To jim je povzročalo precej težav in dodatnega dela, vendar pa so bili v decembru končno le sprejeti novi normativi, sprejeti so bili tudi novi spo- razumi o delitvi skupnega prihodka. Tako računajo, da bo lanskoletna bilanca pozitivna. Soštanjske termoelektrarne so si tudi za letos zastavile velik plan. Proizvedli naj bi kar tri milijarde 700 milijonov kilovatnih ur električne energije, za to pa bi potrebovali kar štiri in pol milijona ton premoga. Plan je visok in potrebno bo veliko naporov, da ga bodo lahko uresničili. Kljub temu, da se srečujejo s številnimi težavami, pa so prepričani, da mu bodo kos. Omenimo naj še, da se v zadnjem času srečujejo s precejšnjo težavo, saj imajo probleme s kotlom v bloku V. Poškodovanih imajo namreč okoli tri odstotke cevi, kar je okoli 29 kilometrov. Vzroka, zakaj je prišlo do poškodb, še niso odkrili, napako pa bodo lahko odpravili v mesecu juliju ali avgustu. Za plan, ki ga načrtujejo za letos, pa bodo potrebovali tudi znatno večja obratna sredstva, upajo pa tudi, da se v prihodnje ne bodo srečevali s problemom likvidnosti. Tesno so povezani z rudnikom lignita Velenje in upajo, da bodo v prihodnje uspešno reševali vse naloge, ki jih čakajo, in da bodo lahko zastavljeni načrt uresničili. Mira Za košek Proizvodni načrt za leto 1979 so v delovni organizaciji Elektrostrojna oprema dosegli — Letos pričnejo z novo investicijo — O načrtih in nalogah smo se pogovarjali s predsednikom kolegijskega poslovodnega organa Vilijem Jelenom za amortizacijo. Dohodek naj bi dosegel višino 219 milijonov dinarjev, od tega pa bi čisti dohodek dosegel 161 milijonov dinarjev. Ostala sredstva bi seveda namenili za sklade in druge obveznosti. . In kakšna je planirana delitev čistega dohodka? Za osebne dohodke je po planu namenjih 110 milijonov dinarjev. za stanovanjski sklad deset milijonov in za sklade ter razširjeno reprodukcijo 39 milijonov. Po izpolnitvi obveznosti, ki so namenjene za razvoj nerazvitih gospodarskih dejavnosti v republiki ter pokritje sklada skupne porabe, bo ostalo za razširitev poslovnega sklada še okoli devet milijonov dinarjev. V letošnjem letu predvidevajo povečanje števila zaposlenih na 529 iz doslej doseženih 473 oziroma 519 ob koncu leta. Ker računajo na objektivne težave pri zaposlovanju novih delavcev, tudi za letos načrtujejo določeno število nadur. V tem letu jih čaka pričetek gradnje nove proizvodne hale. katere del bo namenjen za proizvodnjo hidravlike, del pa za prestavitev obstoječih kapacitet z jaška Preloge. Tako bi zaživela pogodba o poslovnem sodelovanju z angleško firmo Dowty. Pričeli bi s proizvodnjo hidravličnih elementov, ki jih nujno potrebujemo. obenem pa bi zagotovili nadaljni razvoj te delovne organizacije. Čeprav je pogodba že podpisana, pa morajo v delovni organizaciji še počakati na soglasje republiške in zvezne gospodarske zbornice, ki morata ugotoviti. če je pogodba v skladu z našo zakonodajo in če z njo resnično zmanjšujemo delež uvoza ter nivo tehnologije približujemo svetovni kvaliteti. Izpeljava tega programa pa bo zahtevala tudi določene investicije, ki še niso zaključene. V delovni organizaciji računajo na združevanje sredstev znotraj REK ter zainteresiranost nekaterih drugih proizvajalcev. Trenutno so investicije ta. hidravliko ocenjene na 60 milijonov dinarjev, vendar pa so tu zajeta najnujnejša sredstva in oprema. Še ena pomembna naloga čaka to delovno organizacijo. Že v začetku morajo izpeljati vse priprave in naloge za sprejetje samoupravnih sporazumov za naslednje srednjeročno obdobje. Doslej so že opravili analize gospodarjenja za dosedanje srednjeročno obdobje, sedaj pa pripravljajo smernice in osnove za temelje samoupravnih sporazumov o temeljih planov za obdobje 1981 — 1985. Iz teh je razvidno, da bo delovna organizacija v prihodnjem obdobju težila k specializaciji in da bodo morali določene dejavnosti prepustiti drugim. To bo prav gotovo izredno pomembna pa tudi zahtevna naloga, ki bo omogočila hitrejši razvoj Elektrostrojne opreme. Boris Zakošek Nemoten tok proizvodnje močno ovira pomanjkanje reproma-teriala i membna ali še pomembnejša naloga, podpis pogodbe o dolgoročni proizvodnji, sodelovanju in kooperaciji pri izdelavi jamskega samohodnega hidravličnega podporja in elementov za krmiljenje tega podporja. z angleško tvrdko Dowty. Kot je povedal predsednik kolegijskega poslovodnega organa Viti Jelen bodo sedaj, s prehodom k bolj intenzivnemu delu. pričeli vrednost izdelkom na enoto povečevati. To pa bo mogoče le s posodobitvijo proizvodnje. z nakupom novih najmodernejših strojev, ki bodo omogočili znatno višjo produktivnost kot sedanji univerzalni stroji širokega značaja. In kateri delovni problemi so minulem letu povzročali največ skrbi delavcem DO Elektrostrojna oprema? Eden je gotovo nepolna zaposlitev. Razloga zanj sta dva. Prvič naše območje ne daje toliko kadrov, kot jih planirajo in potrebujejo delovne organizacije, drugi razlog pa je nezadostno število novozgrajenih stanovanj. »Potrebna sredstva imamo«, pravijo v delovni organizaciji, »kupiti pa ni kaj.« Nemoten tok proizvodnje pa močno otežkočajo težave trga z repromaterialom. Tu namreč ni nobene stabilnosti. Prav težave pri uvozu ter pomanjkanje repromateriala vplivajo na problem likvidnosti delovne organizacije. To je še posebno občutno v drugi polovici leta. S kakšnimi načrti pa stopajo v letošnje leto? Predsednik kolegijskega poslovodnega organa Vili Jelen meni: »Leto 1980 je zadnje leto tega srednjeročnega obdobja. Ugotavljamo, da pri realizaciji srednjeročnega plana nekoliko zaostajamo. Razlogjev tem, da smo zamudili z investicijskimi naložbami pri izgradnji novih strojnih kapacitet in da nismo dosegli planiranega števila zaposlenih delavcev. V srednjeročnem planu smo načrtovali za leto 1980 okoli 850 zaposlenih. po realnem planu za letos pa le 530 delavcev. Vse to seveda vpliva na dohodek.« V letošnjem letu planirajo 465 milijonov dinarjev prihodka, od tega pa naj bi 163 milijonov odpadlo za materialne stroške, 170 milijonov Čeprav natančnih podatkov še ni, pa kažejo enaj-stmesečni rezultati poslovanja delovne organizacije Elektrostrojna oprema, da so Vili Jelen — V prihodnjem srednjeročnem obdobju bomo težili k specializaciji bili plani doseženi. Tako je celotni prihodek dosegel načrtovanih 385 milijonov di-naijev, dosežen je bil tudi planirani dohodek 176 milijonov dinarjev. Vrednost proizvodnje v višini 375 milijonov dinarjev pa je bila že v enajstih mesecih preteklega leta dosežena 95 odstotno. Ob tem velja omeniti, da so dosegli načrtovane naloge z manjšim številom zaposlenih, kot so planirali. Tako so morali ostali delavci opraviti precej več nadur in so te skoraj 70 odstotkov nad planom. V delovni organizaciji so izpolnili tudi zahtevo do vseh planiranih skladov ter določena sredstva namenili za razširjeno reprodukcijo. Ker pa so porabljena sredstva in materialni stroški, torej tisti dejavniki, ki odločilno vplivajo na rezultate poslovanja, porasli nekoliko nad planom in so v enajstih mesecih dosegli okoli 98 odstotkov planirane vsote, je takšen prekomeren porast slabo vplival na delitev dohodka. Te številke pa so le eden od vidikov uspešnosti poslovanja delovne organizacije Elektrostrojna oprema. Izrednega pomena sta bili namreč še dve stvari. Tako so lani končali pomembno investicijo — izgradnjo nove hale — ter tako opravili drugo fazo prestavitve dislociranih enot delovne organizacije. Izpeljana pa je bila tudi druga enako po- n i i i i ■ i i L n Izdelali milijon hlač Elkroj je že vrsto let v vrtin slovenske tekstilne industrije — Smeli načrti za prihodnje obdobje — Stremljenja presegajo republiške meje — Usmeritev v izvoz — Težave z uvoznimi dovoljenji Organizacija združenega dela Modna konfekcija Elkroj iz Mozirja je že vrsto let med najuspešnejšimi v mozirski občini, po večini najpomembnejših pokazateljev pa zadnja leta sodi tudi v sam vrh slovenske tekstilile industrije. Zelo uspešni so bili tudi v minulem letu in bodo v letošnjem še bolj, zelo smele in obetavne načrte pa pripravljajo tudi za naslednje srednjeročno obdobje. O vsem tem je tekla beseda z direktorjem dipl. oec. Ivanom Kramerjem. Kakšna bi bila strnjena ocena poslovali;« FlVroi!« v lanskem letu? „V preteklem letu smo ustvarili 270 milijonov dinarjev celotnega prihodka. Za sklade smo namenili 30 milijonov, povprečni izplačani osebni dohodek pa je bil 7300 dinarjev. Lahko potrdim, da so naši poslovni uspehi v skladu s srednjeročnim načrtom za leto 1979 in prav tako z letnim načrtom, ki smo si ga zastavili. V lanskem letu smo pričeli tudi z izgradnjo novih prostorov. Gradbena dela so skoraj v celoti zaključena, otepamo pa se s problemom uvoznih dovoljenj. Morda še podatek, da smo v lan- skem letu izdelali preko milijon hlač." Skladni z vašimi uspehi v nekaj zadnjih in v lanskem letu so zagotovo tudi vaši načrti za letošnjega? „Prav gotovo. Ne glede na težave z novogradnjo predvidevamo, da bomo letos proizvodnjo bistveno povečali. V primerjavi z lansko bo letošnja proizvodnja večja za deset odstotkov, celotni prihodek pa naj bi dosegel 359 milijonov dinarjev. Povečati moramo tudi izvoz. Načrtujemo, da bomo izvozili v Zvezno republiko Nemčijo in nekaj še v druge države konvertibilnega področja vsaj 18 odstotkov celotne proizvodnje. Če se bodo v Šoštanju tako odločili, bomo v tem letu v naš specializirani proizvodni program preusmerili tamkajšnjo Toprovo temeljno organizacijo združenega dela. V Elkroju smo prepričani, da lahko tej temeljni organizaciji zagotovimo obetavnejši razvoj in njenim delavcem pravo mero socialne varnosti. Se nekaj si obetamo v letošnjem letu. S tujim partnerjem bomo skoraj zanesljivo podpisali dolgoročno pogodbo o sodelovanju. Mnogim našim kupcem poslej ne bo treba po priljubljene „kavbojke" preko meje, saj bodo lahko doma kupili izdelke vsaj takšne kakovosti, če ne že boljše. Pomembno je tudi to, da bomo polovico proizvodnje, ki bo rezultat te pogodbe, izvozili v Francijo in v Veliko Britanijo." Nova naložba in težave z njo je bila omenjena že dvakrat. Kje se pojavljajo problemi in kaj vam naložba pomeni? ,,Problemi se pojavljajo pri zagotavljanju uvoznih dovoljenj za strojno opremo, zato nas 1. maj, ko naj bi nove prostore izročili namenu, še toliko bolj obvezuje. Težave te vrste nas mučijo še toliko bolj zato, ker ob usmeritvi v izvoz nove zmogljivosti nujno potrebujemo. Razen tega bomo s končanimi vlaganji predvsem pridobili boljše delovne pogoje, ki bodo omogočili višjo produktivnost in ponudili zaslužek novim delavkam in delavcem. Nova proizvodna dvorana bo merila 2000 kvadratnih metrov, poleg tega pa bomo bogatejši še za novo industrijsko prodajalno, pridobili bomo prostore za priučevanje delavcev, zgradili avtobusno postajo in uredili okolico tovarne." Kakšna so na podlagi tega Elkrojeva razvojna snovanja? ,,Zavedamo se, da bo na tem mestu postala omejitveni dejavnik v našem razvoju delovna sila, zato naša razvojna stremljenja segajo v druge kraje mozirske občine, izven nje in tudi preko republiških meja. Pri tem bomo morali odgovoriti na tri ključna razvojna vprašanja. Najpomembnejši bo seveda odgovor na vprašanje: kako dolgo bomo še izključno konfekcionarji in kako dolgo bomo specializiran proizvajalec hlač. S tem v zvezi je seveda drugo vprašanje: kaj bomo proizvajali poleg konfekcije, tretje pa se nanaša na vključevanje novih izdelkov v proizvodni proces. V Elkroju tudi menimo, da bomo do leta 1985 dovolj močni za še večjo vključitev v mednarodno delitev dela kjer vidimo dobršen del naših razvojnih možnosti. Ob koncu prihodnjega srednjeročnega obdobja bo naš celotni prihodek po sedanjih cenah presegel milijardo dinarjev, do 30 odstotkov celotne proizvodnje bomo izvoziti, skupno pa bo v Elkroju zaposlenih od 600 do 700 delavcev." Se v prihodnjih letih v Elkroju obeta še kaj novega? „ Nedvomno je novosti še precej. Na dlani je ugotovitev, da se bo skladno z razvojem gospodarjenja razvijalo in vsebinsko krepilo samoupravljanje v vseh svojih razsežnostih. V naslednjih letih bomo dokajšnja sredstva naložili še v razvoj maloprodajne mreže, in sicer v obeh njenih smereh. Morda bi bilo zanimivo še to, da bomo v prihodnje več storili na področju približevanja kulturnih dobrin vsem zaposlenim, kar je ob značaju našega dela še kako pomembno. Ne bomo se omejevali le na obiske in gostovanja. Ustanovili bomo svoj pevski zbor in uredili knjižnico. Imela bo strokovni in leposlovni del, pri tem pa nam bo priskočila na pomoč občinska knjižnica iz Mozirja. Čaka nas torej še veliko nalog, prepričan pa sem, da naši dosedanji uspehi zagotavljajo, da jih bomo tudi uresničili." JANEZ PLESNIK 1 I I I I I I I J Šolska prehrana Zdrav otrok naša skrb Najmlajšim (lanom naše družbe moramo zagotoviti poleg izobraževanja in vzgoje s pravilno prehrano tudi kar najboljše možnosti za telesni in duševni razvoj — S povezavo šola — dom dobiva tudi šola vpliv na prehrambene navade posameznika Šolska prehrana postaja razadi uvajanja podaljšanega in celodnevnega bivanja ijčencev v šoli vedno bolj pomembna za skladen telesni in duševni razvoj šolarjev. Šola dobiva s tem širšo, zahtevnejšo in odgovornejšo družbeno funkcijo, saj se razvijajo šolske kuhinje iz tako imenovanih mlečnih kuhinj v obrate družbene prehrane posebne vrste. Organizacija in delo šolskih kuhinj ni lahka naloga. Gradnja in oprema sodobne šolske kuhinje zahteva velike stroške. V njej delajo marsikje strokovno še ne usposobljeni ljudje, ki le s svojo požrtvovalnostjo premagujejo napore in težave. Z rastočim družbenim in ekonomskim razvojem bo potrebno še naprej razvijati različne oblike prehranjevanja olrok v šolah. Pri tem bo zelo pomemben tudi razvoj naše živilske industrije. Na šolah delujejo posebne komisije za šolsko prehrano, vodi pa jih komisija pri občinski skupnosti otroškega varstva Strokovne napotke daje zavod za napredek gospodinjstva v Ljubljani s svojimi strokovnimi knjigami, tečaji za kuhinjsko osebje in razgovori. Priročnik za šolske kuhinje je izvrstno vodilo, ki naj bi si ga priskrbeli tudi starši. Zdrav človek je tisti, pri katerem ugotovimo popolno telesno, duševno in socialno ravnovesje, kar pridobimo zzdravim načinom življenja. Prehrana ima pri tem velik pomen. Hrana daje človeku potrebno energijo. ki jo merimo v velikih kalorijah. (K cal). Najpomembnejša energetska hranila so ogljikovi hidrati (sladkor, škrob), maščobe in beljakovine. Šolar v starosti od 7 — do 15 let potrebuje dnevno 2300 K cal. Po mnenju zdravnikov naj bi šolar pridobil 12-15 % na dan potrebnih kalorij iz beljakovin. 25-35 % iz maščob in 55-60 % iz ogljikovih hidratov (kruh. testenine, skadkor). Poleg energije pa hrana gradi telo. ga ohranja in krepi, zato mora biti pravilno sestavljena, pripravljena in porazdeljena. Poznati moramo lastnosti živil, pa tudi vplive, ki te lastnosti spreminja-jo.uničujejo in kvarijo. Poleg že naštetih živil so telesu in razvoju potrebni še vitamini, rudninske snovi in voda. Otrokova prehrana mora biti razdeljena na 5 obrokov. Če dobi otrok v šoli malico in kosilo, dobi ob malici 15.20 % — 345 K cal. s kosilom 30-35 % — 700 K cal. Ostalih 1265 K cal naj dobi z zajtrkom, popoldansko malico in večerjo. Pri šolskih malicah moramo upoštevati. da mnogo otrok ne zajtrkuje. ali pa daje zajtrk le tolažilen napitek. Zato je potrebno skrbno sestavljati jedilnik za šolsko malico tako. da vsebuje vsaj štirikrat tedensko mleko in mlečne izdelke. Pri navajanju na tako malico pa morajo pomagati tudi starši. Poznati morajo visoko biološko vrednost mleka, kije za doraščajočega Za 8L marec Razstava vezenin m^m £ Prehrana med poukom je izrednega pomena \ S Iz dela organizacije RK Velenje 2e več kot 3.000 krvodajalcev V Šaleški dolini deluje 22 krajevnih organizacij RK, dva aktiva na srednjih šolah ter 17 aktivov mladih članov aktiva na osnovnih šolah — Aktivi RK tudi delovnih organizacijah V velenjski občini je kar 15.725 članov RK ali skoraj polovica vsega prebivalstva v občini. Organizacija zajema 22 krajevnih organizacij s skoraj 10.000 člani. 2 mladinska aktiva na srednjih šolah s 770člani in 17 aktivov mladih članov R K na osnovnih šolah z nad pet tisoč člani. Seveda pa delujejo aktivi RK tudi po delovnih organizacijah. Programska dejavnost te človekoljubne organizacije zajema v naši občini zdravstveno prosvetno, krvodajalstvo. izobraževalno dejavnost in socialno skrbstvo. Tako vsako leto pripravijo vrsto predavanj o raznih boleznih, škodljivosti uživanja mamil in alkohola ter kajenja in o drugem. Samo v preteklem letu so organizirali deset tovrstnih predavanj za starše šolskih otrok in otroke v osnovnih šolah v Šoštanju. Šmartnem ob Paki. Skalah in v Velenju. Posebno pozornost namenjajo tudi usposabljanju občanov iz prve pomoči z namenom. da bi vsak prebivalec v potrebi nudil prvo pomoč drugemu ali si pomagal sam. Občinski odbor Rdečega križa Velenje je v minulem letu organiziral tudi 27 te- čajev za voznike motornih vozil, kijih je obiskovalo 730 slušateljev, šest tečajev za pripadnike enot teritorialne obrambe in za delovne organizacije ter 18 obnovitvenih tečajev v krajevnih organizacijah in delovnih organizacijah. Nadvse pomembna je tudi njihova dejavnost na področju krvodajalstva. Organiziranje krvodajalskih akcij sodi med njihove prednostne naloge. Število krvodajalcev je vsako leto večje. Tako je na primer leta 1976 darovalo kri 2705 krvodajalcev, leto za tem 2790. v letu 1978 pa je število občanov, ki so darovali kri., prvič preseglo številko tri tisoč, saj je kri darovalo 3005 občanov, v preteklem letu pa je kri darovalo že 3217 krvodajalcev. Ena izmed poglavitnih delovnih dolžnosti te humanitarne organizacije je socialno skrbstvena dejavnost. Tudi na tem področju je bilo delo občinske organizacije RK Velenje nadvse uspešno, usmerjeno pa je bilo v konkretno akcijo kot so skrb za ostarele in bolne ter nudenje pomoči osamelim občanom, zbiranje oblačil in obutve, osposablja-nje članov za socialno delo po krajevnih skupnostih, izvedli pa so tudi seminar za po-zvedovalno službo. Zahvala za uspešno delo na tem področju pa gre seveda nadvse pridnim in prizadevnim aktivistom njihove organizacije. otroka hranivo. ki vsebuje vse najvažnejše sestavine, ki jih telo potrebuje. (Jogurt vsebuje: 304 K cal — 6.0 g živ. beljakovin. 6.8 g rasti: črn kruh vseT buje: 7.8 g maščob, vitamine A. BI. B2, D. rudninske snovi, kalcij, fosfor, železo). Cena šolske malice so določa po dnevnih cenah in porabi. Učencem, ki plačila ne zmorejo, daje pomoč občinska skupnost otroškega varstva. V letu 1979 je bilo v ta namen izplačanih 1.237.608 din. Potrebo take pomoči Tradicionalne razstave ob mednarodnem prazniku žena v Velenju (radicionalne-Letos vezenine in drugi z narodnimi motivi Naše žene in dekleta se kljub zaposlenosti zanimajo za ročna dela. Tekom stoletij so žene prenašale svoje izkušnje iz roda v rod in zavzemale odlično mesto v narodni umetnosti. Skoraj v vseh panogah so žene pokazale svoje velike zmožnosti, pri čemer so največ uspehov gotovo dosegle v ročnih delih. Temu dokaz so bili kmečki domovi in ne vemo koliko skritega bogastva je še po naših domovih širom domovine. Lepo število dragocenosti pa hranijo tudi naši muzeji. Žene so imele in še imajo mnogo iznajdljivosti v tehniki, kompoziciji in harmoniji barv. Njihova dela nosijo značaj mehkobe slovenske ženske duše. Snov za ornamentiko so preproste žene jemale iz svoje najbližje okolice. Nič čudnega ni, če srečamo ornamente, posnete po raznem cvetju, sadju itd. Ornamente so prilagodile tehniki, kar ni vedno lahko. Posamezni predeli naše domovine so gojili razne načine vezenja. Gorenjska se je oblikovala po izdelkih s križci, s katerimi so najraje upodobile ugotovijo šole po višini dohodkov obeh staršev. V ta namen je bil v šolskem letu 1979/80 izveden med vsemi učenci preizkus upravičenosti do znižanega plačevanja šolske prehrane. Kosilo prejema 45 %vseh učencev, od tega jih 79% plačuje polno. 21 % pa znižano ceno. Malice prejema 99 % vseh učencev, od tega jih 83 % plačuje polno ceno. 17 % pa znižano. Da bi izboljšali delo v šolskih kuhinjah. si je skupnost otroškega varstva v preteklem obdobju prizadevala opremiti kuhinje s sodobno opremo in mehanizacijo. V bodoče bo potrebno upoštevati pri gradnji šol normative za pravilen razpored prostorov. Občinska skupnost otroškega varstva je za kuhinjsko osebje v preteklosti organizirala več tečajev s praktičnim in teoretičnim izobraževanjem. V polletnih počitnicah pa namerava pripraviti dvodnevni tečaj za vso kuhinjsko osebje in vodje šolske prehrane. Predavatelje bo preskrbel zavod za napredek gospodinjstva v Ljubljani. S temželiskupnostotroškegavarstvadati svoj prispevek ob letu otroka. Šolam priporočamo, da pripravijo na roditeljskih sestankih strokovna predavanja o prehrani otrok. Zavedali se moramo, da je prav prehrana najboljša naložba za skladen duševni in telesni razvoj otroka. Zdrav otrok je naša skrb in naša bodočnost. Zdenka Slomšek Kadrovanje pomembna naloga Novo društvo 1 Več možnosti za .povezovanje in delovanje kadrovskih delavcev v Šaleški dolini Proces kadrovanja je v sistemu družbene reprodukcije vse bolj pomemben in zato postavlja pred kadrovske delavce prav tako po-membene naloge. Danes ne zadostuje zgolj evidentiranje osnovnih kadrovskih pogojev, ampak je dolžnost kadrovskega delavca kot enega izmed nosilcev samoupravnih procesov, da pomaga povečati uspešnost gospodarjenja v organizaciji združenega dela. Doseženo naj bi bilo na-. čelo — pravemu človeku pravo delo. V ta namen so kadrovski delavci dolžni, da se svojemu delu popolnoma posvetijo, nenehno spremljajo dosečke na kadrovskem področju in se strokovno izpopolnjujejo. Zaradi tega jih mora odlikovati široka razgledanost. V organizacijah združenega dela so dolžni opozoriti na pomanjkljivosti v samoupravnih aktih in podati konkretne predloge za njihovo izboljšavo. Pri opravljanju svojega poklica se morajo držati etičnih načel kadrovanja. Ker v našem izobraževalnem sistemu doslej še ni bilo temeljite kadrovske usmeritve, je zasedba pri opravljanju kadrovskih nalog in opravil zelo različna. Zaradi te heterogenosti in zaradi procesa kadrovanja so kadrovski delavci začutili potrebo po društvu kad-rovikov. Preko društva si bodo svoje bujno cvetoče nageljne. Dobrave se je ponašala po pisanem polnem vezenju, Bela krajina po tkaničenju in še bi lahko naštevali. Izdelki so bili iz lanenega platna ali domačega sukna, vezeni z volneno ali laneno nitjo umirjenih barv. Pozneje so vezle z rdečo, rdečo in modro ali modro prejo, včasih tudi z rumeno in rjavo. Pri vezenju narodnih motivov moramo paziti na izvirnost in barve. Vzorce lahko spreminjamo ali poenostavljamo. Napotke za delo lahko najdemo v knjigi Neli Niklsbacher — Bregar; NARODNE VEZENINE NA SLOVENSKEM, ki je vsakomur dostopna v naši knjižnici. Med nami živijo žene iz drugih krajev Slovenije. Tudi te prosimo, da bi s svojim svojimi izdelki na razstavi sodelovale, kar bi pripomoglo k uspehu razstave. Svet za družbeno aktivnost žena pri OK SZDL Velenje Veleblagovnica Nama Še vedno velika fluktuacija Predsednica Mihaela Vi-dic je poudarila, da jih čaka tudi v prihodnje veliko dela Osnovna organizacija zveze sindikatov v Nami Velenje se aktivno vključuje v vsa dogajanja te delovne organizacije. Sodelujejo pri oblikovanju planov, posebej dobro pa se vključujejo v razprave o gospodarjenju in si prizadevajo. da bi bilo to čim boljše. V lanskem letu so prišli v tej temeljni organizaciji združenega dela na nagrajevanje po delu. Osebni dohodki trgovcev so odvisni od količine prodanega blaga. Merila za plačevanje po delu so dobro pripravili, žal pa se že pojavljajo nekatere slabosti. ki jih bodo morali odpraviti. Kot je povedala predsednica osnovne organizacije Mihaela Vidic. je to področje najbolj pereče in prav gotovo ga bo potrebno nenehno dograjevati. Izredno pomembna je tudi uskladitev osebnih dohodkov trgovcev. V preteklem letu so jih nekoliko zvišali in tako ne zaostajajo več toliko za ostalimi poklici podobnega profila. Kljub vsemu pa se še vedno srečujejo s problemom fluktuacije. V trgovini je specifično delo. delati je potrebno v dveh izmenah, pogosto pa tudi cele dneve. Zaradi tega ni čudno, da delavci beže iz tega poklica. Mihaela Vidic je tudi poudarila, da je delo osnovne organizacije sindikata precej otežkočeno, saj si trgovci le težko vzamejo urico ali dve, da bi razpravljali o teh vprašanjih. Na posameznih oddelkih jih ni toliko, da bi jih bilo moč nadomeščati. Poleg tega pa je njihov osebni dohodek vezan na promet in v kolikor je kdo med delovnim časom na sestanku, se to pozna tudi v njegovi kuverti. Sestankov sicer ne sklicujejo med delom, vendar pa je mnogo dela takšnega, ki ga drugače ni moč opraviti. Lansko leto so uspešno zaključili, načrti za letos so zahtevni in potrebno bo veliko trdega dela slehernega zaposlenega, da ga bodo lahko uresničili. Seveda se bo pri tem angažirala tudi osnovna organizacija sindikata. Aktivno se v nami pripravljajo tudi na letno konferenco, ki jo imajo ta teden. Evidentirali so novo vodstvo osnovne organizacije. na konferenci pa bodo razpravljali o nalogah za letos. M . Z. lahko izmenjavali informacije in tako dajali pobude in predloge za sprejetje in izvajanje kadrovskih nalog, kijih navaja praksa. Seja ustanovne skupščine društva kadrovskih delavcev občine Velenje je bila konec meseca novembra. Na kratkoje navzočim najprej označil namen tega društva sodelavec strokovne službe skupnosti za zaposlovanje Velenje. Aktualni referat pa je podala Anica Pristovšek, sodelavka strokovne službe. Prikazala je probleme, pomanjkljivosti in značilnosti zaposlovanja v zadnjih treh letih na območju občine Velenje. Nato je Marko Jeraj iz Gorenja, ki je bil delovni predsednik skupščine, spregovoril o vsebini pravilnika društva kadrovskih delavcev. Pravilnik in program društva sta bila sprejeta. Na seji so izvolili tudi organe društva. Izvršilni odbor je zadolžen za konkretizacijo programa dela. Za njegovega predsednika in s tem tudi za predsednika društva je bil izvoljen Franc Novak, zaposlen v kadrovski službi rudnika lignita Velenje. Društvo kadrovskih delavcev ima svoj sedež v Velenju, Šaleška 19. prostorih strokovne službe občinskih skupnosti za zaposlovanje. Z ustanovitvijo društva je podana večja možnost povezovanja in delovanja kadrovskih delavcev. Vsi. ki še niso člani, a so pri svojem delu posredno ali neposredno povezani s kadrovanjem pa imajo možnost, da se včlanijo v društvo. . „ A. P. Prireditve v lanskem letu Delo kulturnega centra Ivan Napotnik Velenje V matični knjižnici Velenje je bilo v preteklem letu izposojenih 73.986 knjig, vpisanih 717 novih bralcev ter kupljenih 2410 novih knjig in drugega knjižnega gradiva, kar je za 220 zvezkov več kot v letu 1978. Najpogosteje so bralci segali po leposlovnih delih Viktorie Holt, Hansa G. Konsalika, mladi bralci pa po knjigah iz zbirk Zlate slikanice in Zlate knjige. Ob koncu leta smo lahko našli na knjižnih policah matične knjižnice Velenje 30440 del. Tudi v šoštanjski knjižnici je izbor knjig zelo pester, saj lahko bralci izbirajo med 9788 zvezki. Nove knjižne prostore so odprli tudi v Šmartnem ob Paki. Muzejske in galerijske zbirke je v preteklem letu obiskalo nad 15.000 ljudi. Precej obiskovalcev si je ogledalo tudi spominsko sobo XIV. divizije na Graški gori. V galeriji kulturnega centra je bilo v preteklem letu organiziranih 13 razstav, kar je dve razstavi več kot v letu 1978. Največkrat so bila razstavljena slikarska dela (kar šestkrat), kiparska, dokumentarna in ročna dela itd. Naiveč obiskovalcev pa je pritegnila razstava Jakče- vih pastelov. Zelo obiskani so bili tudi Petkovi kulturni večeri. Pripravili so jih kar 20. Na štirih Petkovih kulturnih večerih so nastopili poklicni gledališčniki, na vseh ostalih pa amaterji. Petkove večere, na katerih je nastopilo 14 doimačih izvajalcev in 6 tujih, si je ogledalo nad 2300 ljubiteljev te kulturne zvrsti. Največ ljudi pa je privabilo predavanje Ivča Kotnika in Jaka Čopa. V predverju doma kulture v Šoštanju je bilo do 30. junija 1979, organiziranih pet kulturnih večerov, od tega so bili trije glasbeni, en literarni in ena monodrama. Kulturni center Ivan Napotnik Velenje pa je v letu 1979 pripravil še pet gledaliških predstav, devet koncertov, opero, musical, dve lutkovni in mladinski predstavi, v domu kulture v Šoštanju pa dve gledališki predstavi, satirični kabaret in lutkovno predstavo. Najbolj obiskan pa je bil musical komedije 7agreb, „Jalta—Jalta" (460). V Šmartnem ob Paki so bile organizirani samo dve kulturni prireditvi, in sicer gostovanje satiričnega kabareta, in koncert Slovenskega okteta. Sestra mi je pomagala Nekega dne sem bila v Rovtu pri stari mami. Pred nekaj dnevi so imeli kaline, zato je bilo mesa na pretek. Pri stari mami so imeli velikega črnega psa. Ime mu je bilo Tarzan. Jaz in moja sestra Martina sva se igrali na travi in tekali naokoli. Tarzana so imeli odklenjenega. Bilje zelo hud. Tekala sem za njim in ga dražila. Pes pa se me je naveličal ,in komaj malo je manjkalo, da me ni ugriznil Obe s sestro sva bili zelo pre-plašne. Takoj sva stekli v kuhinjo. Ko pa sem Šla ven, je bil Tarzan že priklenjen. Sla sem v kaščo po pol želodca. Nesla sem ga psu. ki gaje z velikim tekom pojedel. Oče je hotel vedeti, kdo je dal psu želodec. Sestra Martina je rekla, da gaje dala ona. Tako me je rešila. Zaradi mene je bila pošteno tepena. Tanja Krivec 6. a razred osnovna šola Fran Kocbek Gornji grad Obiskal nas je Alpinista Ivča Kotnika smo učenci naše šole povabili na predavanje o najvišji gori sveta, ki jo je skupaj z z drugimi alpinisti osvojil in premagal. Pokazal nam je tudi veliko diapozitivov in povedal številne zanimivosti z Mount Everesta. Da so to goro osvojili, je bilo treba veliko priprav, vaj, denarja za hrano, opremo in druge stvari. Kmalu je napočil trenutek, ko so se z letalom odpravili cilju naproti. Zelo nas je potrla njegova pripoved o smrti šerpe Ang-Puja. Po dvomesečnem težkem vzponu je 13. maja končno zaplapolala na Ivč Kotnik vrhu najvišje gore jugoslovanska zastava, ki stajo s srečo ki se ne da popisati, zapičila dva alpinista. Čeprav je bilo v gorah Mount Everesta zelo mrzlo in vetrovno, so naši alpinisti držali vezo z domovino. Njihova sreča je bila velika in skupaj z njimi smo se veselili tudi mi. Predavanje je bilo zelo zanimivo, saj zna tovariš Kotnik čudovito pripovedovati. Ob koncu smo se mu zahvalili za predavanje in mu zaželeli še mnogo uspehov ori nadaljnih vzponih. Metka Venišnik in Sandi Ne-žman. 6. a OŠ Anton Aškerc Velenje Nekega dne sva z Vitom šla po mleko. Bilje mrzel, sončen zimski dan. Povosod po bregovih je ležal sneg in se bleščal. Šla sva po cesti proti Šokatu in se pogovarjala. Cesta je bila zelo spolzka, zato sem dostikrat padel. Vito je zavil proti Triglavovim. Jaz pa sem šel naprej do Kvedrov. V nos meje zelo zeblo. Med potjo sem opazoval sledi živali v snegu in ribe v potoku. Vstopil sem v hišo in pozdravil. Teta mije nalila v kanglo mleka. Ob štedilniku sem se pogrel, nato pa šel proti Gornjem gradu. Pri Trigla-Vovih meje Vito počakal. Gledala Zimsko kopale sva v potok, kje bi bila kakšna velika ledena ploskev za drsanje. Naenkrat sva zagledala veliko ledeno ploskev nad vodo. Hitro sva stekla proti njej. Najprej sva jo preizkušala, če je zadosti močna. Jaz sem prvi stopil na led. Bilo me je zelo strah, zato so se mi noge tresle. Vito seje smejal. Nato sem s podolgovatim kamenjem naredil veliko luknjo da bi videla, kako je debel led. Naenkrat mije spodrsnilo in padel sem v vodo. Bil sem zelo moker. Vito je bušnil v smeh in mi pomagal iz vode. Ves sem se tresel od mraza, zobje so mi šklepetali. Hitro sem pograbil mleko in tekel proti domu. Med potjo meje zelo zeblo. Hitro sem odprl vrata in stopil v vežo. Povedal sem. da sem padel v vodo. Od mene je kar teklo. Mama seje najprej prestrašila, nato pa se je zasmejala. Hitro sem se preoblekel. Popil sem toplega čaja. da meje pogrelo. Nato pa sem šel v šolo. Tega dogodka ne bom nikoli pozabil in nikoli več hodil po ledu. Kobale Damjan 6. b razred Osnovna šola Fran Kocbek Gornji grad Kako skrbi za oboke deklaracija o pravicah otrok Premladi smo še, da bi kdaj pomislili, kako bi bilo brez kruha, brez obutve, brez šol in brez nekoga, ki bi te imel rad, h kateremu se zatekaš po tolažbo in pomoč. Bili bi neuki in zaničevani pred drugimi. Brez cilja bi se potikali okoli in prosili kruha. Sedaj pa pri obedu nikoli ne pomislimo na milijone lačnih otrok, ki umirajo od lakote. Pri nas pa leži kruh po ulicah in cestah, kot bi bili največji bogataši. Nihče se ne zaveda, kakšno veselje bi naredili lačnemu otroku s tem, če bi mu dali košček kruha namesto da vržemo v smeti. Premalo se zavedamo, kako smo srečni, ker živimo v svobodni domovini in imamo vsega na pretek. Drugod pa trpijo nedolžni otroci. Zato je Organizacija združenih narodov že f>red dvajsetimi leti sprejela posebno listino. Imenuje se deklaracija o pravicah otrok. V njej so zapisane vse najnujnejše stvari, ki jih potrebujejo in bi jih tudi morali imeti vsi otroci na svetu. To so: — pravica do ljubezni in razumevanja, — pravica do primerne prehrane in zdravstvene oskrbe, — pravica do učenja, — pravica do igre, — pravica do imena in narodnosti, — pravica, da je med prvimi, ki mu v nesreči nudijo pomoč, — pravica, da raste v vzdušju miru in razumevanja med narodi. Vendar je na svetu še mnogo otrok, ki nimajo teh pravic. Organizacija združenih narodov je ustanovila tudi UNI-CEF, da bi pomagal otrokom. Ta jim je začel pošiljati hrano, obutev, in zdravniško pomoč. V teh letih je pomagal mnogim otrokom v Evropi, pa tudi širom po svetu. Cvetka Polak, 8. b OŠ Šmartno ob Paki Polomljena smučka Rad berem tefge Jaz nimam veliko prostega časa. Zjutraj moram zgodaj vstati. Iz šole se vrnem ob pol štirih. Zvečer pa moram kmalu spat. V prostem času rad berem knjige. Najbolj so mi všeč knjige o živalih. Tudi šah rad igram. Ko je lepo vreme. igram s prijatelji nogomet. Če bo zapadlo veliko snega se bom smučal. Said Al-Maved, 1. a OŠ Bratov Letonje Šmartno ob Paki Kos kruha v smetnjaku pripoveduje Mladi iz krajevne skupnosti Stara vas so bili konec dni preteklega leta izredno pridni. Pod vodstvom mentorice Zibe Trampuževe so se naučili lutkovno igrico V novoletnem gozdu, in z njo zadnje dni leta razveseljevali najmlajše. Pripravili so kar deset predstav. Nekega dne sva se z očetom odpravila po češnje. Z motorjem sva se peljala do Moziija, od tam naprej pa v neko vasico. Zdaj sem že pozabil, kako je bilo ime vasici. Tistega dne se je oče ponesrečil do invalidnosti. To je edina bolečina, ki mi leži na srcu. Ko sva prišla k neki hiši, je oče prosil, če lahko nabereva češnje. Niso nama dovolili. Peljala sva se naprej do nekega prijaznega Bolečina kmeta. Dovolil nama je obirati češnje. Hitro sva splezala na češnjo. Kar naenkrat nekaj poči. Oče je padel s češnje. To je bil usodni padec. Tečem k njemu. Nekaj sekund je bil v nezavesti. Rekel sem mu, naj vstane. Nič. Sosed priteče pogledat, kaj se je zgodilo. Hitro se vsede v avto. Gre po rešilca. Oče negibno leži na tleh. Jokal sem. Rešilni avto je hitro prišel. Doma sem se zaletel naravnost v materino naročje. Oba sva se začela jokati. Greva v hišo. Matije dejala, da bi bilo bolje če ne bi bila šla po češnje. Pregovor pravi: »Po toči zvoniti je prepozno! Tisto noč nisem mogel spati. Zdaj je to moja največja bolečina. Moj oče je invalid. Fale Dani. 6. b razred osnovna šola Fran Kocbek Gornji grad Kruh je naša.osnovna hrana. Vendar se tega marsikdaj ne zavedamo. Ne znamo ga ceniti, ker ga imamo na pretek. Le redkokdo pomisli, kako bo bilo, če ga ne bi imeli dovolj. .Velikokrat sem že videla, kako ljudje odmetavajo kruh. Najbolj mi je ostal v spominu tale dogodek, ki sem ga doživela v šoli. Pravkar je pozvonil šolski zvonec in naznanil konec druge učne ure. Namalicali smo se in hiteli pospravljat. Odšli smo v drugo učilnico. Imela sem umazane roke, zato sem si jih šla umit. Pod umivalnikom sem zagledala v košu za odpadke kos kruha. Ob pogledu nanj me je kar srce zabolelo. Takoj sem se spomnila na otroke v Afriki in drugih nerazvitih deželah, ki umirajo zaradi lakote, mi pa odmetavamo kruh: Mislim, da to ni lepo od nas. Sklenila sem, da bom bolj cenila kruh kot sem ga doslej, saj brez njega ne bi mogli živeti. Jelka Jašinsky, 7. b OŠ Šmartno ob Paki Lansko leto sem dobila smuči. Bila sem jih zelo vesela, saj sem si jih že nekaj let želela. Smuči pa so bile zelo rabljene. Tako mije oče za naslednje leto obljubil druge, če bom na sedanje pazila in se bom naučila smučati. Zagotovo sem mu obljubila. Kar zapade prvi sneg. Jaz, moja brata in še nekaj prijateljev pa hodi nanj. Smučesem imela edina jaz, ostali pa so bili s sanmi. Vozili smo, vpili drug čez drugega in se vozili po čedalje "ečjih strminah. Povsod sem navadno šla jaz prva. da sem zgladila. Velikokrat se mije ugreznilo in sem si morala smuči odpreti. To me je jezilo. Odšli smo vsi na velik hrib in se hoteli spustiti po strmini. Prej ni izgledalo tako strmo, a ko smo prišli bliže, sem se bala spustiti. Ostali pa so me nagovarjali in končno sem se počasi spustila. V začetku je šlo dobro. Naenkrat pa je postalo še bolj strmo. Ustrašila sem se. ker so smuči švigale kot le kaj. Naenkrat sem zagledala čisto pred seboj drevo. Začela sem zavirati, pa sem izgubila palico. Slišala sem. kako so na hribu kričali, naj zavijem v desno. Toda biloje prepozno. Padla sem na tla in se s precejšnjo hitrostjo s konico smučke zaletela v drevo. Zahre-ščalo je in smučka je skorajda izgubila konico. Prijatelji so se pri-sankali ravno tedaj, ko sem se otipavala, če sem cela. Smejali so se mi in me spraševali, če si nisem zlomila srca. Rekla sem, daje srce celo, pač pa me naj poberejo. Počasi sem se izkopala iz snega. Tedaj je brat opazil, daje smučka zlomljena. Pokazal mijo je, jaz pa sem planila v jok. Odpravila sem se domov, prijatelji pa so me spremljali. Že na pragu nam mamazakliče: »Ravno prav ste prišli, kosilo je že na mizi!« Posedli smo za mizo in tiho jedli. Mama je kmalu ugotovila, daje nekaj narobe. »Da niste kaj pokvarili?!« nas je strogo pobarala. Odkimali smo. Nenadoma je vstala in odšla ven. Kmalu seje vrnila nazaj. »Kje imaš smuči?« se jeobrnilakmeni. »V kleti,« sem ji čez čas tiho odgovorila. Šla je pogledat in prinesla nazaj mojo nesrečno smučko. Zapičila je pogled vame in vprašala: »Kdo je to storil?« Nihče se ni oglasil. Sklonila sem glavo. Tedaj pa je rekla moja prijateljica: »Jaz!« Mama jo je začudeno pogledala in rekla samo: »Ti?« »Jaz!« je še enkrat potrdila prijateljica. Prijateljica je veljala za pazljivo, vzorno dekle. Postalo me je sram, vendar mami nisem priznala, kdo je resnični krivec. Popoldne sem se šla sankat. Zdenka Jelšnik 6. b razred osnovna šola Fran Kocbek Gornji grad Kako je namr kako pa drugim otrokom Mi živimo v svobodni domovini, a se tega ne zavedamo. Če je kruh star, godrnjamo. Pri takem ravnanju še pomislimo ne. kako v drugih državah, kjer divja vojna, ljudje množično umirajo ker nimajo dovolj hrane. Tem ljudem lahko skoraj rečemo »živi okostnjaki«. Otroci milo prosijo: »Mati skorjico kru- ha«. A mati se zaman trudi, še tako majhnega koščka jim ne more dati. Vedno spijo na trdih tleh in z bojaznijo v očeh. Mi niti ne vemo. da imamo vsega preveč. To dokazujejo kosi kruha v smetnjaku. Le kako moramo biti tako nemarni? Andreja Naveršnik, 6. b OŠ Šmartno ob Paki Moj 29. november Nizkih temperatur so se zelo razveselili ljubitelji drsanja, saj je jezera prekrila ledena površina. Na njih so si poiskali prijetno razvedrilo, ki je v primerjavi s smučanjem tudi zelo poceni. Toda za neprevidne lahko tudi zelo nevarno Obiskal meje dedek Mraz Sem učenec 1. a razreda osnovne šole Miha Pintar-To-ledo Velenje. Zelo sem se veselil srečanja z dedkom Mrazom. Ker sem zbolel, ga nisem mogel pričakati v naši šoli. Dedek Mraz je bil tako prijazen, da me je obiskal kar na domu. Prinesel mi je lepo darilo. Za prijaznost se mu lepo zahvaljujem. Beno Šonc, 1. a OŠ Miha Pintar-Toledo Moj očka vojak Naloga naše JLA je. da brani našo domovino in državne meje. Vrhovni komandant oboroženih sil je tovariš Tito. Dolžnost in čast vsakega moškega, ki dopolni devetnajst letje. da mora na odsluženje vojaškega roka. Tako je tudi moj očka postal vojak. Vojsko je služil v Mostarju. Najprej se je moral seznaniti z uporabo orožja. Po končanem teoretičnem pouku pa so odšli na določeno mesto, kjer so svoje znanje preizkusili praktično. Ker je bil dober vojak, je bil dodeljen v šestmesečno vojaško šolo, ki jo je uspešno končal in si pridobil naziv vodnika. S tem seje njegova dolžnost. v primerjavi z ostalimi vo- jaki precej povečala. Njegova naloga je bila. da je marljivo in uspešno vzgajal svojo skupino vojakov, ki mu je bila dodeljena. 22. decembra, ko praznuje vojska svoj praznik, so priredile skupine vojakov medsebojna športna srečanja. Najboljša skupina je bila nagrajena z medaljami, najboljši vojaki pa z nagradnim dopustom. Moj očka se prav rad spominja tistih dni. saj šele tam spoznaš, kaj je pravo prijateljstvo in bratstvo. Tudi jaz si želim postati tako dober vojak, kot je bil moj očka. da bom branil svojo lepo domovino. Aleš Stropnik, 4.c. OŠ Anton Aškerc limi pa sem bila pri modrih kapah in rdečih rutah, ki jih bomo dobili. Da se bom pridno učil. sem slišala in seveda ponovila. Pri tem sem se zamislila. Samo tovarišico je treba poslušati. Da bom zvest tovariš in dober človek .. in nazadnje smo zaobljubo podkrepili s stisnjeno pestjo desne roke. dvignjeno glavo in z besedami: »Za domovino s Titom — naprej!« Z zaobljubo smo plostali pionirji. Dobili smo kape, rute, značke in hranilno knjižnico ter pionirsko izkaznico. Domov sem se vrnila vz-hičena in malce nevoščljivemu bratu razkazovala, kaj sem dobila. Zdenka Jelšnik 6. b razred osnovna šola Fran Kocbek Gornji grad Rojstni dan naše republike ima vsako leto velik pomen, posebno za prvošolčke. Vsi, ki smo že pionirji ali pa so že bili, vedo, da je to za vsakogar velik dogodek. Odkar sem postala pionirka, je minilo že nekaj let, vendar se še vedno spominjam tistega dne. To ni dan, ki se ga da zlahka pozabiti. Hodila sem v prvi razred. Z veliko radovednosti in z malce strahu sem pričakala ta dan. Vremeje bilo kislo in med deževnimi kapljami so že naletavale snežinke. V ki-nodvorani smo se zbrali in nestrpno čakali, kdaj se bo začelo. Z razbijajočimi srci in s trepetajočimi nogami smo se ozirali po dvorani in se s pogledi zatekali k mamam in očetom in tovarišici. Začeli smo ponavljati pionirsko zaobljubo. Mehanično sem ponavljala z ostalimi, z mis- S seje skupščine krajevne skupnosti Šoštanj Največ aktivnosti pri izdelavi srednjeročnega načrta Na zadnji seji skupščine krajevne skupnosti so delegati ocenili delo v preteklem obdobju. V petek je bila tretja seja skupščine krajevne skupnosti Šoštanj. Dnevni red je bil izredno pester.in pomemben. Delegati so najprej ocenili delo v letu 1979. Z opravljenim delom so zadovoljni, seveda pa imajo nerešenih še veliko vprašanj. V prvem polletju lanskega leta so posvetili veliko pozornosti konstituiranju samoupravnih organov krajevne skupnosti. Imenovati je bilo potrebno precej raznih komisij. v katerih deluje 45 delegatov..Žal, vsi niso naredili tistega, kar so od njih pričakovali. Prav Posamezniki se delu kaj radi izmikajo. Prav gotovo pa bo potrebno v prihodnje več narediti v tej smeri, da posameznike zainteresirajo, da se bodo vključili v delo. Zavedajo se, da bodo uspehe dosegali le z združenimi močmi; torej, če se bodo v delo vključili vsi krajani Šoštanja. Na seji so kritično ocenili tudi delegatsko delovanje. Menili so, da je vse premalo aktivnosti v osnovnih celicah, v soseskah. Poudarili so, da je potrebno vse težave, s katerimi se srečujejo, reševati skupno. Ocenili so tudi delo posameznih komisij. Posebej so pohvalili komisijo za načrtovanje, kije opravila v preteklem letu največje in najbolj obsežno delo. Pripravili so smernice srednjeročnega načrta v sodelovanju s svetom krajevne skupnosti ter skupščino občine Velenje. Tu delo je bilo zelo zahtevno in naporno. Največje težave so jim povzročili pomanjkljivi statistični podatki.saj jih za območje Šoštanja skorajda ni bilo. Poseben problem pri sestavi srednjeročnega plana je prostorski plan oziroma urbanistični načrt mesta Šoštanj. Urbanistični načrt bodo naročili po projektni nalogi, ki jo bodo potrdili krajani . sami. Ta naloga je v zaključni fazi. Pomemben faktor za to mesto, je po mnenju delegatov. sociološki. Opozorili pa so tudi, da se pri tem ne smejo zavajati, saj nečal spoštovanje eksploatacijskega območja ne smejo kršiti. Delavna je bila tudi komisija za komunalna vprašanja, kateri je uspelo, da so lanski plan z majhnimi popravki uresničili. Vzdrževanjejavnih naprav je bilo zadovoljivo. Komisija je dobro sodelovala s samoupravno interesno komunalno skupnostjo. Manj dosledno je bilo vzdrževanje makadamskih cest. Pritožili so se tudi nad vzdrževanjem zelenic, saj Komunalni center ne ureja vseh (otroška igrišča, parkovni nasadi ob Cankarjevi četi). Še vedno je ostalo odprto tudi vprašanje obnove nekaterih cest (Kajuhova, Lola Ribarja). Prav tako v lanskem letu niso uspeli to-plificirati vseh predvidenih objektov (Glavni trg. Cesta talcev. Primorska, Kajuhova cesta). Teh nalog niso uresničili, ker so naleteli na velike težave pri izdelavi tehnične dokumentacije. Pohvale vredno je bilo tudi delo odbora za SLO in družbeno samozaščito. Akcija Nič nas ne sme presenetiti je v krajevni skupnosti uspela odlično. Posebej se je izkazala civilna zaščita. Krajevna skupnost je prejela od republike za to požrtvovalno delo posebno priznanje. Delavne so bile tudi ostale komisije, razen statutarne komisije, ki zaradi objektivnih težav še ni pripravila statuta. V preteklem letu so uspeli, da je prešel Dom kulture ponovno v upravljanje Svobodi Šoštanj. Rešili pa so tudi vprašanje financiranja za redno poslovanje doma. Uredili pa so še Napotnikovo galerijo v prostorih kulture-nega doma. predvidevajo pa, da bodo v nasledjih letih zgrajeni novi prostori Napot-nikove galerije. Na seji so delegate podrobno seznanili s potekom pri-pravljanih del za izdelavo srednjeročnega načrta. Posredovali so jim smernice za izdelavo tega načrta. Na podlagi tega bodo izdelali predlog srednjeročnega plana. katerega bodo obravnavali na zborih občanov. Na ta način bodo zbrali pripombe, ki jih bodo upoštevali pri izdelavi načrta. Na dnevnem redu petkove seje skupščine krajevne skupnosti je bil tudi program dela za letošnje leto. Delegati so se dogovorili da bodo asfaltirali cesto od spomenika Plameni-ca do Kompana na H. Rozmana. Za to bodo porabil okoli 54 tisoč dinarjev. Za asfaltiranje bankin do Komra v Metlečah bodo potrebovali 75 tisoč dinarjev, za asfaltiranje ceste od Težaka do mostu (Slandrova pot) pa 48 tisoč dinarjev. Sofinancirali bodo tudi asfaltiranje priključkov cest pri blokih v Metlečah. V ta namen so rezervirali 144 tisoč dinarjev. V letošnjem letu bodo asfaltirali dostavno pot pri Ojsteršku na Partizanski cesti ter parkirni prostor pri hotelu Kajuh. 700 tisoč dinarjev bodo potrebovali za izdelavo projektne dokumentacije za glavni trg, milijon dinarjev pa bodo namenili za sofinanciraje gradbenih del pri ureditvi glavnega trga. Ena izmed pomembnih nalog. ki so sijih krajani Šoštanja zastavili za letošnje leto, je tudi toplifikacija. Za izdelavo kinet z izkopi na Primorski in Partizanski četi ter na Glavnem trgu bodo rabili okoli 600 tisoč dinarjev, za investicijsko tehnično dokumentacijo za toplifikacijo Te-kavčeve. H. Šercerja, Koroške ter Vodnikove ceste pa 350 tisoč dinarjev. V letošnjem letu bodo namenili še za elektrifikacijo na Koroški cesti 240 tisoč dinarjev. Poleg tega planirajo v letošnjem letu še ureditev trim steze, uredili bodo obstoječa otroška igrišča ter vzdrževali športne objekte. Na zadnji seji skupščine so delegati Šoštanja razpravljali tudi o razpisu referenduma o podaljšanju krajevnega samoprispevka*. Bili so si edini, da je potrebno referendum ponovno razpisati, saj je ta oblika zbiranja sredstev dobro zaživela. Uspehi, ki so jih dosegli na ta način niso majhni. Poleg tega pa je krajevni samoprispevek edini vir dohodka krajevnih skupnosti. Pristavili so sicer da menijo, da to ni prav. Šoštanj je namreč mesto, pa mora kljub vsemu vzdrževati objekte krajevne skupnosti iz samoprispevka. Za to bi bilo potrebno najti kakšen drug vir financiranja. Na zadnji seji so Šoštanjča-ni veliko razpravljali tudi o tem. da so še vedno vse preveč odrinjeni od Velenja, da se njihovi problemi ne rešujejo enakovredno. Bili pa so samokritični in poudarili, da so tudi sami naredili premalo, saj njihovi delegati v posameznih samoupravnih interesnih skupnostih najbrž niso bili dovolj aktivni. Zaradi tega bodo tudi temu vprašanju v bodoče posvečali več pozornosti. Še tesneje pa bodo sodelovale z vodstvom skupščine občine ter samoupravnih interesni skupnosti tudi posamezne komisije, ki delajo v krajevni skupnosti. Mira Zakošek S seje skupščine krajevne skupnosti Šoštanj Šmartno ob Paki Izkušnje učinkovite delegatske prakse V Šmartnem ob Paki ocenjujejo, da so delegatska razmerja učinkovito organizirana in da prinašajo pričakovane rezultate, marsikje pa je še vrsta pomanjkljivosti. Izkušnje, ki jih ponuja vsakdanja delegatska praksa, kažejo, da se v posameznih samoupravnih sredinah srečujemo z različno učinkovitostjo delegatskih razmerij. Ponekod so začetne težave že davno uspešno premagane in poti delegatskega odločanja speljane tako, kot smo si začrtali, marsikje pa učinkovitost teh odnosov še vedno hromijo različne ovire, ki si jih trudimo odpraviti. Gre za primer za marsikdaj še vedno preobsežna gradiva, za neizpolnjevanje delegatskih dolžnosti, za preslabo povezovanje delegatov z delegatsko bazo in druga vprašanja, ki jih ugotavljamo in razrešujemo ob sprotnem preverjanju funkcioniranja delegatskega sistema. Izkušnje v občini Velenje kažejo, da se med najuspešnejše na tem področju uvršča tudi krajevna skupnost Šmartno ob Paki. Sami takole ocenjujejo delo svojih delegatov: »Delegatski sistem se je v našem družbenem sistemu dobro uveljavil, posebno mesto pa je dobil v krajevnih skupnostih, kjer se odvija ves družbeni proces med delovnimi ljudmi in občani,« pojasnjuje svoje delegatske izkušnje predsednik splošne delegacije krajevne skupnosti Šmartno ob Paki Franc Ma-lus. »Delo v delegacijah je zajelo precejšnje število naših občanov, ker je število delegatov kar veliko. Posebnost delegacij v vaški krajevni skupnosti je v tem. daje le-ta sestavljena po načelu razdrobljenega terena na vaške odbore. V vsaki naši delegaciji so predstavniki posameznih vaških odborov in na ta način delegati zastopajo interese vseh naših krajanov. Osnovni pogoj za uspešno delovanje delegatskega sistema pa so seveda naši delegati. Vsak delegat naj bi se zavedal, da je voljeni predstavnik delovnih ljudi in občanov in s tem prevzema precejšnjo odgovornost do tistih, ki jih zastopa. Pri delu v preteklem obdobju smo opazili pri nekaterih delegatih, da se niso aktivno vključevali v delo delegacije. Za takšne smo predvideli tudi zamenjavo, ker slab delegat ne spodbuja ostalih in ne more dajati od sebe tistega, kar pričakuje od njega delegatska baza. V vseh razpravah o delegatskem sistemu običajno najbolj izstopa vprašanje delovnega gradiva. Sam mislim, da marsikdaj gradivo le ni tako obširno, kot tarnajo nekateri delegati. Izjemo predstavljata gradivi za zadnje in predzadnje zasedanje občinske skupščine v letu 1979, ko smo obravnavali resolucijo in načrt dela za leto 1980. Osnovo dobrega delovanja delegatskega sistema pa predstavlja kontinuirano delovanje znotraj krajevne skupnosti. V posameznih krajevnih skupnostih se dogaja, da probleme obravnavajo dvostransko, in sicer delegacije posebej, svet ter skupščina krajevne skupnosti pa posebej. Ob skupnem delu vseh teh dejavnikov je delo delegacij seveda lahko mnogo bolj uspešno. Mislim tudi, daje za zainteresiranost delegatov lahko pomemben tudi dnevni red skupščin. Opažamo namreč, da so zelo dobro obiskane predelave gradiva takrat, ko so v njem obravnavani vprašanja naše krajevne skupnosti. To se je posebej pokazalo, ko se je sprejemal program krajevnih skupnosti v občini, ko je vsak delegat videl svoje koristi v skupnem programu občine. Na takih skupščinah se tudi izoblikujejo dobra stališča in predlogi, ki jih je bilo v preteklem obdobju v naši krajevni skupnosti zelo veliko. Daje v Šmartnem ob Paki delegatski sistem uspešno opravil zrelostni izpit. potrebno pa bo doseči še večjo odgovornost vsakega posameznega delegata, da se bo še bolj vključil v vsakodnevne težave naše krajevne skupnosti. Ko pa bomo volili nove delegate, bomo morali poiskati tiste, ki še nimajo drugih obremenitev in bodo lahko eno ali največ dve funkciji uspešno opravljali. Posebno poglavje so delegacije posameznih krajevnih skupnosti. Delo teh delegacij je za nas zelo zanimivo, ker obravnavajo gradiva po posameznih interesnih skupinah in tako ga seveda najbolje predelajo. Uspeh dela pa je v veliki meri odvisen tudi od vodje delegacije, ki pripravlja predelavo gradiva ter usklajuje delo delegacije z ostalimi dejavniki v krajevni skupnosti. Morda je pomanjkljivost tega sistema le v tem, da se vsi delegati najdemo skupaj le na skupščini krajevne skupnosti, ta pa se sestane premalokrat, da bi sproti spremljala težave vseh delegacij. Sicer pa ocenjujemo, da delo naših delegacij poteka učinkovito in si prizadevamo, da bi pomanjkljivosti, ki jih še ugotavljamo, čimprej odpravili,« zaključuje Franc Malus. Predsednik krajevne konference SZDL Šmartno ob Paki Mirko Modrijan pa tem ugotovitvam dodaja: »Lahko ugotovimo, da kanali delegatskega odločanja v naši krajevni skupnosti uspešno delujejo. Zlasti dobro delajo delegati splošne delegacije in tudi nekaterih samoupravnih interesnih skupnosti. Ponekod pa stvari še niso tako utečene, kot bi morale biti. Nekatere delegacije se sestajajo samoiniciativno in tvorno razpravljajo o vsakdanjih problemih, delegacije nekaterih samoupravnih interesnih skupnosti pa so se še posebej angažirale pri izdelavi načrtov do leta 1985. K uspešnemu delu delegacij veliko pripomore delo vaških odborov. ki skrbno uresničujejo svoje razvojne programe. Seveda pa hkrati s tem ugotavljamo še vedno nekatere slabosti, ki se jim skušamo izogniti. Gre kot že rečeno, za preobsežnost nekaterih delegatskih gradiv, za marsikdaj prepočasno in nepopolno povratno informacijo, za včasih premalo konkretne odgovore na delegatska vprašanja in podobno. Prav tako mislim. da potrošimo preveč sredstev za službe, ki delajo v samoupravnih interesnih skupnostih in skrbijo za tovrstno delovanje, da bi morali v samoupravne skupnosti povezati še nekatere interesne sfere kot je na primer tehnična kultura in druga področja, ki so sedaj še neurejena. Srečujemo pa se tudi s problemom prevelike razcepljenosti krajevnih skupnosti, kar drobi naše moči in bi s tesnejšo povezanostjo lahko naredili mnogo več,« je izkušnje o učinkovitosti delegacijskih razmerij v krajevni skupnosti Šmartno ob Paki zaokrožil Mirko Modrijan, predsednik tamkajšnje krajevne konference SZDL. J. Krajnc Tozd Gradbeni elementi TGO Gorenje V TOZD mali gospodinjski aparati Nazaije TGO Gorenje Izboljšati delo delegacij Uspehi in obilne naloge Osnovna organizacija sindikata tozd Gradbeni elementi TGO Gorenje je v preteklem letu namenjala veliko pozornosti zlasti večji učinkovitosti delegatskih razmerij — Spodbuditi tudi kulturno in športno udejstvovanje Ko so v osnovni organizaciji sindikata temeljne organizacije združenega dela Gradbeni elementi TGO Gorenje v preteklih dneh pripravljali občni zbor, je bila posebej aktualna seveda ocena delovnih dosežkov v preteklem letu. Ugotavljajo, da je delo tukajšnje osnovne sindikalne organizacije bilo uspešno, saj so se tvorno vključevali v razreševanje vseh pomembnih vprašanj, ki so se rojevala v temeljni organizaciji. V preteklem letu so največ časa namenili pripravi, obravnavanju in sprejemanju različnih samoupravnih aktov, sprotnemu spremljanju proizvodnih in družbeno političnih procesov, spodbujanju dela delegatov ter tudi kulturi, športu in drugim oblikam aktivnosti. Zlasti pa so veliko pozornosti namenjali skrbi za učinkovitejša delegatska razmerja, kar se je v minulem obdobju kazalo kot največji problem. Zato so organizirali več sestankov s predsedniki delegacij za samoupravne interesne skupnosti, da bi tudi na tem področju dosegali boljše rezultate. Kot so skupno ocenili, povzročajo največ težav preobsežna delegatska gradiva, prekratek čas za obravnavo teh gradiv, nadomeščanje stroškov ki nastajajo zaradi oddaljenosti temeljne organizacije, ki ima svoj sedež v Gorenju in zaradi dolge mandatne dobe delegatov. Med posebej uspešne dejavnosti štejejo aktivnosti ob spremljanju zaključnega ra- čuna za leto 1978 in ob pripravi ter izvajanju akcije Nič nas ne sme presenetiti. V lanskoletni delovni program so zapisali tudi prizadevanja, da bi rešili vprašanje organiziranosti vzdrževalcev, ki se vključujejo v delo njihove sindikalne organizacije, čeprav so delavci temeljne organizacije Vzdrževanje. Radi bi jih vključili v tozd Gradbeni elementi in s tem tudi v dohodkovna oziroma proizvodna hotenja te temeljne organizacije. Poleg tega pa so uspešno rešili problem družbene prehrane in organizirali dve strokovni ekskurziji, več športnih srečanj in podobno. Iz vsega tega izhajajo tudi naloge, ki jih čakajo v tem letu. Osnovna organizacija šteje blizu 200 članov, ki so razdeljeni v štiri sindikalne skupine. Za njihovo delo bodo odslej zadolženi člani izvršnega odbora. Se naprej bodo največ delali na področjih, kjer so bili aktivni tudi doslej. V ospredju ostaja skrb za večjo učinkovitost delegatskih razmerij, prav tako pa ugotavljajo, da bodo morali bolj spodbuditi kulturno in športno udejstvovanje delavcev temeljne organizacije Gradbeni elementi. V letu vsestranskih stabilizacijskih prizadevanj jih čakajo pomembne naloge zlasti na tem področju. ,.Največ bomo prispevali k stabilizaciji, če bomo zvesto sledili proizvodnim načrtom," pravijo v zvezi s tem. Letos naj bi iz Ljubnega ob Savinji preselili v Šoštanj obrat umetnega marmorja, kar bo pomenilo tudi težave s prevozom delavcev, ki so zaposleni na Ljubnem. Zato že razmišljajo o razrešitvi te naloge, ki so jo prav tako zapisali v letošnji delovni program. J. Krajnc Pritegniti slehernega delavca Sistem nagrajevanja po delu dograjevati Nerešeni stanovanjski problemi in neustrezni delovni pogoji delavcev tozda Mehanizacija gradbeno industrijskega podjetja Vegrad Velenje V velenjskem Vegradu uspešno deluje konferenca osnovnih organizacij sindikata, v katero so vključene osnovne organizacije iz posameznih tozdov. Obiskali smo osnovno organizacijo v tozdu Mehanizacija, kjer smo se o delu in nalogah te organizacije pogovarali s predsednikom Jožetom Lesjakom. „Lahko rečem, da smo vse-_ naloge, ki nam jih je posredoval občinski svet zveze sindikatov Slovenije Velenje ter konferenca osnovnih organizacij sindikata v delovni organizaciji Vegrad, uspešno uresničili. Vključujemo se v vsa dogajanja našega tozda, tako sodelujemo pri planiranju, prizadevamo si, da bi dosegli kar najboljše rezultate. Naša aktivnost je bila precejšnja pri obravnavi tromesečnih rezultatov poslovanja. Kritično smo jih pregledali in si zadali akcijske naloge, kako bi jih še izboljšali," je uvodoma dejal naš sogovornik. V lanskem letu so v Vegradu prešli na izplačevanje osebnih dohodkov po delu. Pripravili so merila za nagrajevanje po delu, seveda pa so že tudi takrat vedeli, da jih bo potrebno še usklajevati in dopolnjevati. No in sedaj se že kažejo nekatere pomanjkljivosti. Se največ težav se v tem tozdu pojavlja pri tistih delovnih mestih, ki niso vezana na normo. Takšni so naprimer vzdrževalci. Pripravljajo predloge, da bi bili tudi delavci na teh delovnih mestih v prihodnje zadovoljni. Tako kot v večini delovnih organizacijah v občini Velenje se tudi tukaj srečujejo s stanovanjsko problematiko. Zaradi tega izgubijo marsikaterega dobrega delavca. V Vegradu so se dogovorili, da bodo sredstva v ta namen odslej sicer še zbirali na skupnem računu, vendar pa bodo evidentirali koliko pripada posameznemu tozdu. To bo potem sam pripravljal prednostno listo in tako dodeljeval stanovanja. Tozd Mehanizacija je v specifičnem položaju, saj je večina del terenskega značaja. Na tem področju pa imajo še veliko nerešenih vprašanj. Delo osnovne organizacije sindikata v tej delovni organizaciji je bilo torej v preteklem letu dokaj uspešno, vendar je predsednik poudaril, da bi bilo lahko še veliko bolj, če bi se v delo aktivno vključil sleherni zaposlen. Tako pa žal tudi člani izvršnega odbora niso bili vsi delavci. Tudi osnovna organizacija sindikata še ni tisto, kar vsi želijo. Prizadevajo si, da bi se vključili v razreševanje vsakega problema, s katerim se srečujejo njihovi zaposleni. V preteklosti pa se je dogajalo,da so šli delavci iskati svoje pravice mimo sindikata k družbenemu pravobranilcu samoupravljanja. Želijo, da bi probleme s katerimi se srečujejo najprej poskusili rešiti v svoji sredini, če pa to ni mogoče, pa naj bi jih delavci reševali drugje. Tozd Mehanizacija se že dalj časa srečuje z neustreznimi delovnimi pogoji. Ker njihova lokacija ni najboljša, že dolgo iščemo drugo.Njihovi obrati pa so tudi na različnih krajih. V reševanje tega problema se bo tudi v prihodnje vključevala osnovna organizacija sindikata. M. Z. V pripravah na volitve so se še posebej izkazali člani osnovne organizacije sindikata v temeljni organizaciji Gorenje — MGA Nazarje — Uspešno delo v minulih letih in obsežen načrt V sedanji zavzeti dejavnosti 'sindikatov se je še posebej izkazala osnovna organizacija v temeljni organizaciji združenega dela Gorenje — Mali gospodinjski aparati Nazarje. Na bližnji občni zbor, opravili ga bodo 21. januarja, se temeljito pripravljajo in so z opravili na tem področju pravzaprav končali že prve dni po novem letu. Člani izvršnega odbora so se na seji, ki so ji prisostvovali tudi člani vodstva občinskega sveta ZSS Mozirje, zbrali 8. januarja in na njej temeljito ocenili potek priprav na bližnji občni zbor. Med drugim ocenjujejo, da so evidentiranje kandidatov za novo vodstvo osnovne organizacije opravili zares temeljito. Kandidate so izbrali iz vseh delovnih sredin, pazili so na zastopanost žensk, upoštevali so družbenopolitično aktivnost kandidatov in so prepričani, da so zadostili vsem potrebnim kriterijem. Ze več kot mesec dni imajo izdelano tudi poročilo o delovanju osnovne organizacije v preteklem obdobju in prav tako delovni načrt za naslednji dve leti. V minulih letih je njihovo delo temeljilo na sklepih 8. kongresa ZS Slovenije, izvršni odbor pa je svoje naloge uresničeval preko sindikalnih skupin in njihovih poverjenikov. Osnovna organizacija je v začetku leta 1978 štela 320 članov, medtem ko jih šteje danes že 360. Doslej so bili organizirani v sedmih sindikalnih skupinah, poslej pa jih bo deset. V temeljni organizaciji Mali gospodinjski aparati ocenjujejo, da so poverjeniki v minulih štirih letih resnično zastopali mnenja svojih delovnih sredin in da so se delavci večinoma vključevali v razreševanje vseh problemov in s tem tudi v uresničevanje sprejetih nalog. Teh seveda v preteklem obdobju ni manjkalo. Dejavnost v zvezi s samoupravnim organiziranjem je seveda temeljila na zakonu o združenem delu in na tem področju jih tudi v bodoče čaka še obilica nalog. Z nastankom temeljne organizacije združenega dela v Nazarjah so na ravni delovne organizacije ostale vse dejavnosti, ki niso imele proizvodnega značaja, z razvojem samoupravne miselnosti in z zaokroževanjem delovnih nalog, pa je del teh nalog le prevzela temeljna organizacija. To seveda ni dovolj in v Nazarjah menijo, da bi morali pripraviti samoupravne sporazume, v katerih bi bila bolj poudarjena načela svobodne menjave dela in ki bi bolj podrobno opredeljevali pravice in dolžnosti vseh udeležencev v procesu sporazumevanja. Čeprav se je delo samoupravne delavske kontrole v zadnjem obdobju bistveno izboljšalo, z njeno vlogo še vedno niso zadovoljni. K izboljšanju stanja bodo morali dati večji prispevek samoupravni organi in seveda vse družbenopolitične organizacije. Nekaj težav se je pojavilo tudi pri izvajanju stabilizacijskih programov, zato so v temeljni organizaciji na pobudo osnovne organizacije ZK ustanovili odbor za gospodarjenje, ki deluje na osnovi jasno opredeljenih nalog in o svojem delu sproti obvešča vse delavce in delegate še posebej. K dvigu produktivnosti bi morala več prispevati tudi inventivna dejavnost, ki pa je še vedno preslaboten vzvod za njeno rast in za večjo uspešnost stabilizacijskih ukrepov. V inovatorstvu bi radi vključili vsaj deset odstotkov zaposlenih, k temu cilju pa jih lahko privede le spodbudnejše vrednotenje izboljšav. To seveda še zdaleč ni zaokrožen pregled dela sindikalne organizacije. Veliko dela in časa so namenjali tudi ostalim pomembnim področjem. Sem sodi delovanje delegatskega sistema kjer so v veliki meri zaostrili odgovornost posameznih delegatov in bodo v bodoče veliko več pozornosti namenili izbiri delegatov in njihovemu izobraževanju, ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, športu in množični rekrea- ciji in seveda življenjskim in delovnim pogojem zaposlenih. Pri izboljševanju življenjskih in delovnih pogojev so dosegli nekaj lepih uspehov. Poleg urejene prehrane velja omeniti tudi prehrano po izbiri za vse delavce, ki jim takšen način narekuje zdravstveno stanje. Uredili so tudi nadomestilo stroškov, ki bi jih morali zaposleni poravnati, sami ob zdravljenju v zdraviliščih, vse delavce, ki so bili na zdravljenju več kot mesec dni, pa so pred novim letom obiskali in jih primerno obdarili. Velik napredek so dosegli tudi pri urejanju posameznih delovnih mest in s tem bodo do konca leta v celoti odpravili nočno delo žensk. Postorili so še to in ono na področju kulture, niso recimo uspeli razrešiti problema prevozov na delo, vendar zato niso krivi sami, vse te in mnoge druge pomembne naloge pa so zapisali v delovni načrt za prihodnje dveletno obdobje, ki ga bodo sprejemali na skorajšnjem občnem zboru. Seveda ob tem ni potrebno posebej poudarjati, da njihov načrt v celoti temelji na sklepih 9. kongresa in 1. konference slovenskih sindikatov, v največji meri pa so pri snovanju novih nalog upoštevali tudi pobudo tovariša Tita o uveljavljanju kolektivnega dela in o nadaljnji krepitvi demokracije v družbenopolitičnih odnosih. J. P. Snflat na šoli Gustav Šilih Opravili vse zadane naloge Pogovori, ki smo jih v teh dneh opravili z nekaterimi predsedniki osnovnih organizacij sindikata, prav gotovo dokazujejo, kako se je v zadnjih nekaj letih bistveno spremenila vloga te organizacije. Tudi v osnovnih celicah je vedno bolj čutiti njeno družbenopolitično aktivnost, kar prav gotovo vpliva na samozavest delavcev, ki vedno več in odločneje razpravljajo o aktualnih problemih v lastnih sredinah in širše. Kako zelo se lahko osnovne organizacije sindikata vključujejo v vsakdanje razreševanje aktualne problematike, dokazuje tudi delo osnovne organizacije na osnovni šoli Gustav Šilih. O tem nam je predsednica te organizacije Magda Krašovec povedala naslednje: »Osnovna organizacija sindikata je najbolj množična organizacija v našem tozdu, saj smo njeni člani vsi zaposleni delavci. Takoj moram poudariti, da je delo organizacije tesno povezano z osnovno organizacijo ZK, saj lahko rečemo, da vseh 25 članov ZK opravlja svoje dolžnosti pri sekcijah, ki jih vodi sindikat. Še posebej aktivni smo bili v preteklem obdobju, saj smo opravili vse naloge, ki nam jih nalaga zakon o združenem delu. Upravičeno trdimo, da smo vse sporazume in ostale akte resno in dobro preštudirali. Nikoli nismo iskali izgovorov, da so prihajali prepozno in da jih zato nismo mogli preštudirati in dati lastnih predlogov. Res pa je, da smo bili velikokrat v časovni stiski. Večletna praksa študija raznih sporazumov, dogovorov v naši temeljni organizaciji, je naslednja: gradiva preštudiramo po aktivih ali izmenah, tehničnemu osebju pa je materiale vedno razložila, tovarišica Rudolfova. Kadar smo bili v zadregi in gradiva nismo razumeli, smo se obračali po pomoč na občinski sindikat, izvršni svet skupščine občine, pravno službo na VIZ in lahko rečemo, da smo bili vedno deležni dodatnih razlag. Preteklo obdobje smo se trudili, da bi samoupravljanje postalo del vsakega posameznika in vsake sredine. Veseli opažamo, da se delavci čedalje bolj zavedajo svojih pravic in, da so njihove razprave vse pogostejše in predlogi vedno tehtnejši. Nekoliko slabše je pri tehničnem osebju, ki se kljub številnim razgovorom premalo vključuje v področje samoupravljanja. Zdi se mi prav, da poudarim, da naši delavci ne naletijo na nobene ovire pri samoupravnem delu, nasprotno, naši vodilni ljudje v tozdu so vsakih pobud in pametnih predlogov zelo veseli. Ob volitvah v samoupravne organe v tozdu in v VOZ je OOS razpravljala o vseh predlaganih kandidatih, potrdila pa jih je tudi osnovna organizacija ZK. Sindikat se je moral v preteklem mandatnem obdobju močno angažirati ob nagrajevanju delavcev po delu. Spremljali smo delo skupne komisije pri VIZ, kije pripravljala akt o delitvi osebnih dohodkov. Tudi tu smo po skupinah predelovali osnutke predlogov in jih dopolnjevali. Menimo, da je bilo ocenjevanje kvalitete v tozdih opravljeno brez večjih razburjenj, samo zaradi sprotnega informiranja delavcev. Sindikat se povsem zaveda, da so ta trenutna merila začetek nekega obsežnega in odgovornega dela. Če želimo uresničiti ta nadvse pomemben dela zakona o združenem delu — nagrajevanje po delu, moramo biti predvsem zelo kritični, samokritični in odgovorni. To pa so lastnosti, za katere se pri vseh delavcih prizadevata OO ZK in OOS. Posebej smo se poglabljali v svobodno menjavo dela. Nič koliko razgovorov in razprav je potekalo o težavah, ki tarejo združeno delo. Vsi se zavedamo, da so sredstva, namenjena vzgoji in izobraževanju, odvisna od materialne sposobnosti združenega dela. Moramo pa poudariti, da bomo morali v najkrajšem času predočiti naše probleme družbeno političnim organizacijam in celotnemu združenemu delu. Reči moramo, da se spet pojavljajo kadrovske težave, da prosvetni delavci odhajajo iz naše temeljne organizacije. Novih kadrov pa ne moremo dobiti, bodisi, da nekaterih sploh ni. še večjo težavo pa predstavlja pomanjkanje stanovanj. Sindikat sam, žal, samo opozarja na težave, rešiti pa jih sam ne more. V preteklem obdobju smo skrbeli tudi za izobraževanje, saj se zavedamo, da brez dobre informiranosti in znanja ne more uspešno delovati delegatski sistem niti delo samoupravnih organov v tozdu. Večina delavcev, ki sprejme posamezne zadolžitve, se pri delu trudi in išče nasvete pri bolj izkušenih tovariših. Menimo, da ta medsebojna pomoč močno vpliva na dobre tovariške odnose v tozdu, ki so pogoj za naše osnovno delo pri pouku in pri ostalem delu. Le notranje obogaten človek lahko daje mladim rodovom vse, kar potrebujejo za življenje. S to motivacijo je OOS organizirala ekskurzijo na Koroško in po poteh AVNOJ. Delavci temeljne organizacije so se vrnili bogatejši z znanjem, še več pa pomenijo patriotska čustva, ki so nas prevzela. Pri razrednih urah smo vtise prenesli na učence. Posebnega pomena za učitelja — vzgojitelja je informiranost. Sklenili smo, da bomo vsi delavci tozda pomagali članom sekretariata OOZK, ki je zadolžen za informiranost, zbirati pomembnejše članke z gospodarskega, dru-žbeno-političnega in kulturnega življenja. Prav tako bo odslej predsednik ali član izvršnega odbora OOS na vsakem sestanku osnovne organizacije ZK kratko poročal o problematiki sindikata. Slabost v delu OOS je kulturno področje, rekreacija in športne dejavnosti naših delavcev. Zavedamo se, da nas naše delo utruja in, da bi bilo prav, če bi se lahko večkrat sprostili. To nam uspeva le ob redkih piknikih in družabnostih. Za družabno življenje smo sklenili v bodoče več storiti. In katere so smernice za delo sindikata v naslednjem mapdatnem obdobju? Še naprej nameravamo tesno sodelovati z osnovno organizacijo ZK. Skrbeli bomo za izobraževanje delegatov, ker čutimo, da so premalo učinkoviti na tem področju. Premalo so seznanjeni s problematiko in se zato težko oglašajo na skupščini. Doslednejše bodo morale biti povratne informacije v tozdu. Planirali in spremljali bomo realizacijo plana temeljne organizacije, še posebej na začetku in koncu šolskega leta ter ob začetku koledarskega leta. Skrbeli bomo za dobro gospodarjenje v temeljni organizaciji, velik poudarek pa bomo namenili varčevanju — stabilizaciji. Dograjevali bomo vse sprejete samoupravne akte in posebno pozornost posvetili dograjevanju meril, za delitev osebnega dohodka. Izvršni odbor bo vodil evidenco, če se izboljšujejo sprejeti plani, skrbeli pa bomo tudi za tople medsebojne odnose v tozdu, kar je predpogoj za uspešno delo posameznika in celotnega kolektiva. Tudi na naše upokojene člane ne bomo pozabili. Sproti bomoopozaijalide-lavsko kontrolo o morebitnih nepravilnostih ter še naprej spremljali razvoj usmeijene-ga izobraževanj a v naši dolini. Skrbeli bomo za letovanja, poskušali pa bomo tudi več sodelovati na različnih prireditvah ter organizirati poučne ekskurzije širom naše domovine, posebno v zgodovinske kraje.« Razgovor s predsednico Magdo Krašovec prav gotovo potrjuje uvodne misli. Z obravnavo življenjskih problemov se je sindikat močno približal delavcu, prispeval k izboljšanju vsebine samoupravnega odločanja in poglobitvi delegatskih odnosov. Seveda pa bo potrebno storiti še marsikaj, da bodo delavci postali resnični gospodaiji, ki suvereno odločajo o ekonomskih, političnih in socialnih vprašanjih. B. Z. RUDARSKI SOLSKI CENTER VELENJE neomejena subsidiari a odgovornost i U G O S LAVI l/s 63320 VelenJo.Preiihov* 3,tel 8S0422 Kadrovsko socialni sektor Na podlagi 22. čl. TZDR (Ur. I. SRS št. 24/77) ter sklepa delavskega sveta TOZD Instalacije z dne 26. 12. 1979 OGLAŠAMO potrebe po delavcih za opravljanje naslednjih del oziroma delovnih nalog: 1. VODJA TEHNIČNIH SLUŽB Pogoj: — inženir elektro oz. strojne smeri s 5 leti delovnih izkušenj ali inženir organizacije dela oz. tehnik strojne ali elektro smeri z 8 leti delovnih izkušenj; — pasivno znanje enega tujega jezika, — opravljen strokovni izpit od predpisanih v projektivi ali operativi elektrokovinarske panoge, — poznavanje instalacijske dejavnosti v skladu s celotnim predmetom poslovanja TOZD. 2. VODJA DELOVNE ENOTE (2 delavca) Pogoj: — inženir elektro oz. strojne stroke s 5 leti delovnih izkušenj ali — tehnik elektro oz. strojne smeri z 8 leti delovnih izkušenj, — poznavanje inštalaterske dejavnosti v skladu s celotnim predmetom poslovanja TOZD, — uspešno opravljen strokovni izpit po zakonu o gradnji objektov. — pasivn* znanje enega tujega jezika. 3. VODJA TEHNOLOŠKE PRIPRAVE PROIZVODNJE Pogoj: — inženir elektro oz. strojne stroke s 5 leti delovnih izkušenj ali — tehnik elektro oz. strojne smeri ter 8 let delovnih izku- šenj, — pasivno znanje enega tujega jezika, — opravljen strokovni izpit po zakonu o gradnji objektov, — poznavanje inštalaterske dejavnosti v skladu s celotnim predmetom poslovanja TOZD. 4. VODJA OPERATIVNE PRIPRAVE Pogoj: — profil inženir elektro oz. strojne smeri ali — inženir organizacije dela s 5 leti delovnih izkušenj ali — tehnik elektro oz. strojne smeri z osem leti delovnih izkušenj, — pasivno znanje enega tujega jezika, — strokovni izpit po zakonu o gradnji objektov, — poznavanje inštalaterske dejavnosti v skladu s celotnim predmetom poslovanja TOZD. 5. KONTROLOR ELEKTRO INSTALACIJ Pogoj: — elektro tehnik s 3 leti delovnih izkušenj. — strokovni izpit po zakonu o gradnji objektov. Za vse navedene naloge se delo združuje za nedoločen čas s poskusnim delom, ki traja 3. oz. 2 meseca. OD je v skladu s pravilnikom o delitvi sredstev za OD v TOZD Instalacije. Pismene vloge z dokazili o izobrazbi pošljite na naslov: Rudarski šolski center Velenje, Prežihova 3, kadrovska služba v roku 15 dni od objave v časopisu. Ta dan smo se borili popoldne in proti večeru. 15. FEBRUAR 1944. LETA. Borba za prehod ceste Vitanje—Konjice. Naš cilj je lindeški grad in Konjiška gora. Ob cesti je Tomšičeva brigada razpostavila zasede ter tolkla švabske položaje. Delal seje dan; v daljavi smo slišali tanke. »Ali je sodni dan ali kaj?« so po hišah vpili ljudje. »Da. da. mati; to je po vsej naši Jugoslaviji.« »Kam pa. siromaki?« »Hudiča! Ali smo siromaki? Mi smo borci!« seje razhudil Brkin. Cene Logarje govoril domačinom o vlogi naših borb in o Osvobodilni fronti. »Aha. ofarji; veš stara, to so tisti banditi. o katerih piše Štajerski gospodar.« Cene Logar je moral uporabiti vse svoje profesorsko znanje, daje ljudi prepričal, da smo borci za svobodo. »Veš kaj stara.« pravi očanec, »če je tisti dolgin profesor, naj bi šel v šolo in otroke učil, da bodo znali brati in pisati, da bi se ne mučili z nemščino.« Naši so prebili zasedo. Major Efenka je hitel zasedat z brigado lindeški gozd. V bližino so padale granate. Lezli smo v strmino, na poti nam je padlo petnajst borcev. Intendant Jože, ki je vedno prinašal ranjencem hrano, je še umirajoč rekel: »Skrbite, da bodo ranjenci dobili klobase.« V konjiških grapah in na vrheh so nas Nemci na vsak način hoteli stisniti; petkrat se je morala Tomšičeva brigada umakniti, a šestič so Tomšičevci pod vodstvom majorja Efenka, majorja Risa in Mihe zavzeli lindeške vrhove. Mule in konji so padali po strminah. Pri neki stari hiši je stal major Ris ter kazal 16. FEBRUAR Kolone so stale na črti Socko—Vitanje. Po cesti so patru-ljirali švabski tanki: minerji so minirali cesto. Na čelu bataljona je hitel kapetan Gašper, da vrže Švabe z bližnjih vrhov. Major F.fenka je tudi hitel z delom Tomšičevcev proti bližnjim hišam, da jih zasede. Bila je jasna februarska noč. Prekoračiti smo morali grapo pri Sredi — Vitanju, za nami so bile lindeške grape, pred nami pa strmina Kozjaka. Cesto in bližnje vrhove so zasedli Švabi. Vsake četrt ure je privozil mimo švabski težki tank. Borci so bili molčeči. Patrole so prišle čez vodo ter se spoprijele z Nemci. Medtem ko so rakete venomer osvetljevale našo pot. so začele padati mine. Da vsaj teh vražjih min ne bi bilo na svetu! Z bližnjega griča, od koder so naši pregnali Nemce, je bilo slišati kričanje. Ob veliki skali blizu steze je ležal težko ranjeni bombaš Peter ter hropeč čakal, da bodo prinesli nosila. »Poglejte,« je rekel, »tako padamo... Ce se spomnim vseh večjih borb. ki smo jih preživeli! In kako smo se po vsaki uspešni borbi veselili; plesali smo po vaseh in se postavljali pred dekleti in jim kazali zaplenjeno orožje. Veseli smo bili svojega zdravja in se ponosno ozirali na naše hribe, ki so poleti tako lepi. sedaj pa tako težko dostopni. Veselili smo se vsake pedi osvobojenega ozemlja. Sneg je. mraz, in Švabov je kot vraga. Pa saj bo tudi v te grape posvetilo pomladansko sonce in hribi bodo ozeleneli. mene in mnogih tovarišev pa ne bo več. Kako bi človek rad dočakal, svobodo, pa četudi bi potem umrl. — Nič več ne bom videl lepe in hribovite Notranjske in Gornje Pivke. — Tovariši, sto dvaindvajsetkrat sem jurišal z bombo in vedno srečno, danes pa sem jo skupil. Da, tovariši, mlad sem. Matevž Hace S ŠTIRINAJSTO DIVIZIJO NA ŠTAJERSKO ,JL. (Iz knjige »Spomini na partizanska leta," ki jo je v zbirki »Prešernova knjižnica" izdal Slovenski knjižni zavod septembra 1946) komandirju Tonetu grapo in kolono Švabov, ki je sklonjena lezla proti sedlu. »Tone. hitro zasedi tistole sedlo, da ne pridejo prej Svabi!« Tone je odhitel s svojo četo. »Ris. Švabi te vidijo; pripogni se!« reče podpolkovnik Luka. »Eh. kaj bo to.« reče Ris, a tisti hip ga zadane krogla. Bilje težko ranjen v pljuča; kurirji so ga odnesli v bližnjo hišo. Ves dan je bil v lindeških grapah in na konjiških vrhovih pravi pekel. Le prvi bataljon XIII. brigade, kije bil na položajih blizu Sockegaje imel vesel dan. Kurirji XIII. brigade so naleteli na svatbo v neki hribovski hiši. Ženin je hotel zbežati. ko je zagledal partizane. Nevesta pa je rekla: »Vse vam damo. samo ženina mi pustite.« Z veseljem so naši ugodili nevesti. Bili smo prestradani. XIII. brigada je imela več ranjencev. Nahranili so ranjence in se tudi sami zalagali z bogato obložene mize. Ko smo se zvečer prebijali proti Sockemu, smo se oglasili mimogrede v hiši, kjer je bila svatba. »Lepa reč,« je rekel Brkin. »mi se vojskujemo po teh grapah, tukaj pa svatba.« Za1 mizo med borci je moško sedel Gedžo in obiral svinjsko kost. Hiša je bila polna ranjencev. »Če so vam naši borci pojedli dobrote, morate razumeti, da so lačni in izčrpani in da imajo dolgo pot pred seboj in za seboj.« smo rekli nevesti. »Oh. saj to ni nič,« pravi nevesta, »bojim se le za svojega ljubega Franceljna.« V sobo je prišel tudi neki konjevodec. Nekje seje nalezel žganja in je kričal: »A tako; ženijo se, ženijo, hudiči, jaz se pa tri leta borim! Pet in dvajset let sem star. pa še nimam dekleta. Kje je potem pravica za nas?« »Tiho bodi Pepe«, gaje miril četni komisar, »ko bo konec vojske, boš dobil žensko, kakršno boš hotel.« Ko smo zapuščali sobo. je bila nevesta vsa srečna, da smo ji pustili Franceljna s pogojem, da se čez petnajst dni javi v XIII. brigadi. življenja željan, pa se bo treba vrniti k materi naravi... Ti, Tone. reci mojemu dekletu Lenčki. da ne sme vzeti drugega kot partizana, in če je mogoče, naj vzame takega, kije bil bombaš kakor jaz.« Ulila se mu je kri. Tolažili smo starega borca, češ da bo še živel. Bolničarji so prišli in ga položili na nosilnico. Čez pol ure je umrl z besedami: »Lenčka. daj bombe, mnogo bomb. ..« Ganilo nas je. Ne vem. kako da tisto nič ni bilo razburjanja; vse je potekalo nekam samo po sebi hitro. Videli smo zopet na vsej črti naše hrabre bataljonske komandante: kapetana Ronka. kako je šel s cigareto v ustih in