<§##: »ft *s
LETO 1 873 • ZAČETEK PERIODIČNEGA ČEBELARSKEGA TISKA NA SLOVENSKEM
SLQPSM
CM®
Št. 4 1. april 2003
glasilo čebelarskih organizacij sloveni jt
			
Janez Mihelič: Državni čebelarski seminar v Celju
spet v znamenju rekordov	93
ČEBELARJEVA MESEČNA OPRAVILA
Franc Grajzar: Čebelarjeva opravila v AŽ-panju v aprilu	96
Bojan Korbar: Čebelarjeva opravila v nakladnih panjih v aprilu	100
Borut Preinfalk: Veterinarski nasveti za april	102
ČEBELARSKI KONGRES
Janez Mihelič: Zanimivosti s srečanja avstrijskih poklicnih čebelarjev	103
Norbert Jedločnik: Drugi del srečanja avstrijskih poklicnih čebelarjev	105
IZ DRUŠTVENEGA ŽIVIJE1\JA
Vera Vojska: Člani ČD Domžale bodo sodelovali pri pripravah na kongres Apimondie	106
PRODAJA ČEBELJIH PRIDELKOV
Anamarija Plestenjak, Terezija Golob, Jasna Bertoncelj: Kakšen je slovenski med?	109
IZKUŠI\JE NAŠIII ČEBELARJEV
Stane Nosan: Večmatično čebelarjenje (UL nadaljevanje)	112
Alenka Oder: Predstavitev sekcije medenih pijač v Celju	113
Stane Plut: Spletna skupina »Čebelar« se predstavi 114
V	SPOMIN	115
MALI OGLASI	116
Janez Mihelič: Again, the National Beekeepers Seminar in Celje Is Marked by Records
THIS MONTH’ WORK FOR BEEKEEPERS
Franc Grajzar: Beekeepers Jobs in AŽ Hives in April
Bojan Korbar: Beekeepers Jobs in Multy-Story Hives in April
Borut Preinfalk: Veterinary Advice for April BEKEEPERS CONGRESS
Janez Mihelič: Points of Interest from the Meeting of Austrian Commercial Beekeepers Norbert Jedločnik: The Second Part of the Meeting of Austrian Commercial Beekeepers
FROM SOCIETY LIFE
Vera Vojska: The Members of the Domžale Beekeepers Society Shall Take Part in the Preparations for the Apimondia Congress
THE ACTIVITIES OF THE INSTITUTE OF AGRICULTURE
Anamarija Plestenjak, Terezija Golob, Jasna Bertoncelj: What Is the Slovene Honey Like?
OUR BEEKEEPERS’ EXPERIENCES
Stane Nosan: The Multi-Queen Colony Beekeeping (IIIrd Continuation)
Alenka Oder: Presentation of the Honey Drinks Section in Celje
Stane Plut: Introduction of the Web Group »Čebelar«
IN MEMORIAM SMALL ADVERTISMENTS
OBVESTILO VSEM ČEBELARJEM
Z vstopom Slovenije v EU, se bo odprlo veliko tržišče za slovenski med. Čebelarji se moramo na to pripraviti, če želimo imeti od tega tudi korist. Naš med je sicer že znan in cenjen, vendar zdajšnje stroge zahteve na tem trgu ne dovoljujejo več nobenih ostankov zdravil! Poglavitni vzrok za nedovoljenih ostankov v medu je zdravljenje varoze. Napočil je čas, ko moramo nujno nekaj ukreniti. Komisija za zdravstveno varstvo čebel je zato Izdelala program zatiranja varoe - Doktrino, ki temelji samo na uporabi naravnih kislin, ki so tudi naravna sestava medu, s tem pa se izognemo tudi problemu ostankov v medu. V Doktrini so predstavljene samo temeljito preizkušene metode zdravljenja, uporabne za male in velike čebelarje. Upravni odbor ČZS je Doktrino že sprejel kot uradni program ČZS, v kratkem pa bo dosegljiva v čebelarskih društvih in pri veterinarjih. V naslednjih številkah SČ bo Doktrina podrobno predstavljena z natančnimi navodili in vsemi potrebnimi infomacijami za njeno izvajanje.
Komisija za zdravstveno varstvo čebel pri ČZS
Slika na naslovni strani: Pivo spomladansko cvetje. - Fotografiji v 3. in 4. št. SČ je prispeval Franc Grajzar iz Domžal.
janezmihelic, DRŽAVNI ČEBELARSKI SEMINAR V CELJU SPET
dipl. univ. biol.
V ZNAMENJU REKORDOV
Čebelarska zveza Slovenije in Celjski sejem sta 1. in
2.	marca letos na celjskem sejmišču znova uspešno organizirala 26. državni čebelarski seminar in mednarodno čebelarsko razstavo. Prireditve v Celju se je udeležilo rekordno število obiskovalcev, saj jo je v dveh dneh obiskalo več kot 3000 čebelarjev iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije. To kaže, da je prireditev med čebelarji dobro sprejeta, je pa tudi vsako leto bolje organizirana. Prihodnje se nam obetajo še večje možnosti, saj bomo po vstopu Slovenije v Evropsko unijo brez dvoma privabili več čebelarjev in tudi razstavljavcev iz Avstije in Italije.
Prireditev, ki je drugič potekala dva dni, je v soboto odprl podpredsednik Čebelarske zveze Slovenije g. Avgust Gril. Najprej je pozdravil čebelarke in čebelarje ter vse goste, med njimi še posebej državno sekretarko mag. Vido Čadonič - Špelič z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je zastopala ministra Francija Buta, državnega sekretarja Franca Simončiča, podsekretarko mag. Miro Zupanc - Kos, g. Petra Vriska iz Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, gosta iz tujine, dr. Gerharda Liebiga in inž. Josefa Ulza ter veterinarje specialiste. Pozdravil je tudi čebelarje iz sosednje Hrvaške, Italije in Avstrije.
Vse navzoče sta nato nagovorila mag. Vida Čadonič -Špelič in g. Peter Vrisk. Poudarila sta pripravljenost ministrstva in Kmetijske zbornice za prihodnje še tesnejše sodelovanje s čebelarji. Skušali bodo prisluhniti zahtevam čebelarjev pri njihovih problemih, predvsem glede pravične obdavčitve in boja za status čebelarjev. Peter Vrisk je izrazil veselje, ker bo ČZS v kratkem postala polnopravna članica KGZS in si prek zbornice prizadevala za ustreznejši status čebelarstva v okviru slovenskega kmetijstva.
Po pozdravnih nagovorih je sledil strokovni del srečanja. Kot prvi je besedo prevzel g. Josef Ultz, svojo pozornost pa je namenil predvsem zakonskim določilom Evropske unije glede čebeljih pridelkov. Naše čebelarje je opozoril zlasti na predpisane označbe, ki jili mora vsebovati nalepka na kozarcu za med, namenjenem za javno prodajo ali prodajo na domu. Pravila so stroga predvsem glede ostankov v medu, žal pa so tovrstne analize zelo drage. Kot je povedal, so v Avstriji že uničili večjo količino medu, v kateri so našli ostanke antibiotika. G. Milan Meglič, ki je oba dneva prevajal referate gostov iz tujine, je nato v predavanju z naslovom Kontrolirana pridelava medu v Sloveniji včeraj, danes, jutri opozoril slovenske čebelarje na to, kako pomembno bo
v	prihodnje ponuditi tržišču neoporečne čebelje pridel-
ke. i’o njegovem mnenju bo to zmogel le čebelar, ki bo obvladal dobro čebelarsko prakso ter se ravnal po sistemu kontrolirane pridelave medu, ki jo je v Sloveniji organizirala ČZS s svojim projektom KBZ, in v njem tudi sodeloval. Mag. Mira Zupanc - Kos je v predavanju z naslovom Veljavna zakonodaja za med v RS predstavila ukrepe politike, ki jo na področju zagotavljanja kakovostne prehrane izvaja Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Za kakovostno blago, ki v celoti ustreza zahtevam porabnikov, je tudi laže najti trg, je poudarila.
Prav tako se trudijo, da bi z novim projektom oz. znaki razlikovanja povečali razpoznavnost posebej kakovostnih živil na tržišču. Za ta namen je predstavila štiri označbe, ki so namenjene tudi čebelarjem. Te so: označba za geografsko poreklo, geografska označba, označba za višjo kakovost in ekološki znak. Z njenim referatom je bil končan pivi del sobotnega dela posvetovanja.
Po odmoru za kosilo je bila popoldne okrogla miza z naslovom »Najnovejše informacije o kongresu Api-mondia 2003«. Na njej so nastopili člani organizacijskega odbora kongresa in vodja projekta v Cankarjevem domu g. Gorazd Čad. Ta je navzoče spomnil, da bo svetovni kongres čebelarjev Apimondia 2003 potekal v Ljubljani, ter ponovil želje organizacijskega odbora, da bi se v priprave na kongres vključilo čim večje število članov ČZS, ti pa si bodo v zameno za sodelovanje pri organizaciji kot prostovoljci, razstavljavci ali kako drugače zagotovili različne ugodnosti. Kot je povedal, naj bi se po prvih ocenah v Ljubljani zbralo tisoč rednih udeležencev ter od 4000 do 8000 enodnevnih obiskovalcev z vseh celin. Od te prireditve bo poleg čebelarjev imela največjo korist država Slovenija oziroma njeno gospodarstvo, je še poudaril, zato organizatorja ČZS in Cankarjev dom pričakujeta ustrezno pomoč Vlade R Slovenije pri izvedbi tako velikega in pomembnega projekta. Ta je decembra lani že sprejela skep, da bo pokroviteljica tega velikega kongresa, to pa je zelo pomembno za oba organizatorja. Čebelarje je nato seznanil s popusti, ki jih bodo ob nakupu vstopnic dobili tisti člani CZS, ki bodo kakor koli sodelovali pri pripravah na kongres. Vodja programskega dela dr. Poklukar je poročal, da je za kongres prijavljenih več kot 400 referatov, številni z zelo zanimivo vsebino.
Vsi predsedniki pododborov so nato poročali o pripravah na kongres, potem pa je sledila razprava. Čebelarje so najbolj zanimali cene vstopnic in popusti. Predstavnik prekmurskih čebelarjev je predlagal, da bi razstavo podaljšali za en dan in da bi madžarskim čebelar-
XXVI. DRŽAVNI ČEBELARSKI SEMINAR- CELJE 2003
V imenu MKGP je čebelarje pozdravila mag. Vida Čadonič - Špelič.
jem omogočili ogled po nižji ceni. Podobne težave imajo tudi z drugimi čebelarji z Vzhoda.
Dopoldanski del drugega dne seminarja je bil namenjen problematiki zatiranja varoe. Pred začetkom je vse navzoče čebelarje, ki jih je biio po naših ocenah približno tisoč šeststo, med njimi tudi številni iz Hrvaške, pozdravil predsednik ČZS g. Lojze Peterle. Na kratko je povzel dosežke in prizadevanja ČZS, da bi zavarovali kranjsko čebelo v Evropski uniji, omenil je zahtevo po ureditvi statusa čebelarjev, vendar ČZS, žal, še ni uspelo prepričati odgovornih, da bi se lotili reševanja tega problema. Čebelarje je še povabil, naj tako množično kot v Celju sodelujejo tudi pri pripravah na kongres Api-mondie, kar številni že počnejo, in se udeležijo samega kongresa.
Sledil je strokovni del prireditve. Kot prvi je imel zelo zanimivo predavanje dr. Gerhard Liebig, ki je jedrnato predstavil izkušnje pri zatiranju varoe s kislinami in ti-molom ter svoj način biološkega zatiranja varoe z obnovo družin in nekaterimi drugimi ukrepi. Njegov referat bomo objavili v eni od prihodnjih številk Slovenskega čebelarja.
V	razpravi s čebelarji pa je beseda tekla o različnih problemih v čebelarstvu. Zanimivo je, da na nosemo ne gleda kot na problem, ki bi se ga lahko lotili z zdravili. Kot je zagotovil, sam tega problema nima, ker čebelari z zelo močnimi družinami, ki so selekcionirane v panjih z velikimi plodišči. Po njegovem mnenju je namreč nosema bolezen šibkih družin. Glede različnih pasem čebel in buckfaške čebele je menil, da med njimi ni velikih razlik, če jih zna čebelar pravilno množično odbirati. Vsako matico iz panja, katerega čebele ga opikajo, nemudoma uniči in jim doda drugo, vzrejeno iz mirne družine. Prav to postaja v Evropi ena najpomembnejših lastnosti čebel. Jeseni pusti le matice, ki prinesejo več kot 120 odstotkov povprečja čebelnjaka. Po njegovem je zelo pomembna selekcija čebel, uspehi pa so hitro vidni samo, če selekcijo izvajamo na zelo velikem številu čebeljih družin. V šali - ali pa tudi ne - se je pohvalil, da so njegove čebele najboljše na svetu. Veliko skrbi namenja pomlajevanju družin. Takoj spomladi z nekaj sati s pokrito zalego pripravi močno brezmatično družino, t. i. starter, v katerem vzreja matice. To pozneje uporabi za oblikovanje majhnih družin, ki jih do jeseni okrepi in so pripravljene za novo sezono. S svojo značilno neposrednostjo je udeležencem povedal še veliko praktičnih nasvetov in mnenj, med drugim tudi to, da so za sodobno čebelarjenje primerni le nakladni panji, vendar ne kateri koli. Sam je privrženec LR-panja, zavrača pa DB-panj, ker ima dve meri satnikov, to pa pov-
Sekcija za medene pijače pri MČZ Maribor se je pred- Podpredsednik g. August dri/ je odprl 26. posvetovanje stavila na razstavi v Celju.	t’ Celju.
^AVN! CEBEURS
H»AR- CELJE 2003
Dr. Liebig sije v družbi s predsednikom Lojzetom Peterletom z zanimanjem ogledal novo izdajo knjige dr. Riharja.
zroča več problemov, med drugimi je težavnejša tudi zamenjava starega satja, saj čebelar satja ne more sortirati med točenjem, ampak mora posebej pregledati plo-dišče. Na vprašanje čebelarjev, kako naj nakladne panje zavarujejo proti medvedu, je odgovoril, da v Nemčiji pač ni medvedov, zato tega problema ne pozna. Ena izmed utemeljitev nekaterih naših čebelarjev, ki vztrajajo pri listovnih panjih, je namreč tudi ta, da je nakladni panj lahek plen za medveda, listovni panj na tovornjaku pa mu je veliko teže dosegljiv.
Pri čebelarjenju je zanj najpomembnejše, da so oprema in tudi postopki čim preprostejši, da lahko delo opravi s čim manj napora in s čim manjšimi stroški. Brez dvoma je dr. Liebig zelo dober raziskovalec in hkrati tudi dober čebelar praktik, te kombinacije pa v praksi ne srečamo prav pogosto.
Nato je mag. Mira Jenko - Rogelj s sodelavci predstavila zatiranje varoe z novim hlapilnikom za mravljinčno kislino, ki ni občutljiv na temperaturo. Hlapilnik je izdelan zelo praktično, saj ga je mogoče obesiti na notranjo stran vratič AŽ-panja, zato lahko le upamo, da se bo izkazal tudi v vsakdanji praksi, saj je neenakomerno izhlapevanje velik problem hlapilnikov
Dr. Jože Šnajder je predstavil projekt sonaravnega zatiranja varoe v slovenskem čebelarstvu. Lahko rečemo, da je bil že čas za enoten pristop k zatiranju varoe na način, ki ni škodljiv in nevaren za čebelje pridelke. Model sonaravnega zatiranja varoe je usklajen s stroko in odgovornimi na tem področju. Natančneje bomo o tem modelu zatiranja varoe poročali v eni prihodnjih številk naše revije.
Mag. Ivo Planinc in dr. Aleš Gregorc sta predstavila
več let trajajočo raziskavo o uporabi oksalne kisline pozimi, in to z dvakratno aplikacijo ob koncu leta, ko naj v družinah ne bi bilo več zalege. Poskus je potekal od leta 1998 do leta 2001. Leta 1999 sta avtorja v Vipavski dolini izvedla poizkus pri katerem sta uporabljala tri koncentracije oksalne kisline, 2,9, 3,4 in 3,7-odstotno (t. i. italijansko raztopino) z dvakratnim zatiranjem, jeseni in v začetku zime. Ugotovila sla, da so čebelje družine spomladi pri dvakratni uporabi 3,7-odstotne raztopine oksalne kisline močno oslabele, pri 2,9-odstotni raztopini pa družine niso oslabele. Učinkovitost zatiranja pa je bila v vseh treh primerih okoli 99-odstotna.
G. Milan Meglič je v svojem referatu z naslovom Vama in apitehnični ukrepi opisal vse metode, ki jih čebelarju omogoča zatiranje varoe brez uporabe kemije.
Pomemben dogodek na letošnjem seminarju v Celju je bila tudi predstavitev ponatisov dveh dopolnjenih izdaj najuspešnejših knjig dr. Jožeta Riharja, in to pete dopolnjene izdaje knjige Čebelarjenje v nakladnem panju in druge dopolnjene izdaje knjige Mana iglavcev -napovedovanje gozdnega medenja, ki sta izšli pri založbi Pan San iz Ljubljane. Knjigi sta lepo oblikovani in pregledni, tako da bosta odlična priročnika za mlade rodove čebelarjev.
Letošnje dvodnevno posvetovanje slovenskih čebelarjev je bilo zelo uspešno, in to vsestransko. Zadovoljni smo lahko z dobro organizacijo tako seminarja kot tudi razstave. Sodelovanje s Celjskim sejmom je gotovo tudi letos zelo povečalo kakovost prireditve. Za izjemo pestro in bogato ponudbo si vse pohvale zaslužijo tudi razstavljavci in inovatorji. Vsi skupaj smo si ob koncu zaželeli, da bi se prihodnje leto srečali v še večjem številu že kot člani velike družine evropskih narodov. O razsta-
vi	in drugih dogodkih v Celju pa več v prihodnji številki naše revije.
hd. Hlzii je s prevajanjem pomagal g. Milan Meglič.
francGRAJM ČEBELARJEVA OPRAVILA V AŽ-PANJU V APRILU
Zdaj smo že dočakali pravo pomlad. Sonce greje močneje, dnevi so daljši, ozračje je toplejše, vendar je vreme ta mesec še zelo muhasto in pogoste so spremembe. Večkrat nam povzroči večjo škodo, zlasti če se temperature spustijo pod ničlo in že pripravljeni cvetni nastavki poze-hejo. Predvsem v Prekmurju, včasih pa tudi na Primorskem, smo zato ob akacijevo pašo, ki jo sicer pričakujemo maja. Kljub temu pa je povprečna dnevna temperatura za skoraj 6 "C višja kot marca in doseže 10 "C. Povprečna najvišja dnevna temperatura je 15,4 ”C, izmerjena absolutna najvišja pa je bila celo 29,3 "C. Povprečna najnižja dnevna temperatura je 4,7 "C, absolutna najnižja pa - 3,6 "C. Jasnih dni je celo več kot maja ali junija. Povprečno trajanje sončnega obsevanja v tem mesecu je že 162 ur. Podatki so zbrani na podlagi 30-letnega merjenja, med Ljubljano, Mariborom in Mursko Soboto pa ni večjih razlik. Seveda pa so razlike večje v primerjavi z Gornjo Savsko dolino (Rateče) in Primorsko (Portorož).
Vreme je torej zelo raznoliko, a rastlinam vendarle omogoča bujen razvoj. Prebujajo se še intenzivneje kot marca. Narava se pokaže v vsej svoji cvetoči lepoti. V gozdu cveti borovnica, ki daje čebelam, če je ni uničila slana, zelo dobro razvojno pašo in s katere lahko prinesejo že toliko medičine, da se okrog zalege pojavijo medeni venci. Zelo vzpodbudna je ta mesec divja češnja, ki čebele zelo privlači, le da je treba misliti tudi na rek starih čebelarjev: »Češnjev cvet - čebelja smrt«. Češnja namreč privabi čebele, v tem obdobju pa zelo radi zapihajo mrzli vetrovi, tudi z dežjem, in čebele ostanejo na češnjevih cvetovih ali na tleh. Aprila zacvetijo tudi drugi koščičarji, kot so vrtne češnje, slive, marelice itd., vendar na njih čebele dobijo predvsem cvetni prah in le malo medičine, večjo korist imajo sadjarji, saj čebele oprašijo sadna drevesa. Proti koncu meseca lahko začne cveteti tudi drugo sadje (jabolka, hruške itd.). Med pomembnimi cvetočimi rastlinami zdaj cveti tudi regrat, ki se je v zadnjih letih zelo razrasel po vrtovih in travnikih, ob ugodnem vremenu pa čebele na njem naberejo že nekaj presežka medu in dovolj za razvoj družin zelo potrebnega cvetnega prahu. Seveda se cvetenje zavleče še v maj. Pomembna je še oljna ogrš-čica, zlasti v krajih, kjer je bila posejana na večjih površinah. Na tej lahko čebele naberejo med za prvo toče-
nje. V gozdu, na vrtovih in travnikih ter ob potokih cvetijo v tem mesecu še številne druge rastline. V vsakem primeru imajo čebele ob ugodnih vremenskih razmerah aprila »pogrnjeno mizo« za buren razvoj.
Ureditev pridobitnih panjev
Zaradi pospešenega prebujanja cvetočih rastlin se ta mesec še bolj intenzivno nadaljuje razvoj čebeljih družin. Čebelje gnezdo se povečuje, zalega pa širi. Zdaj je treba čebelje družine pregledati. V začetku meseca, vsaj do 10. aprila, že lahko pričakujemo toplejši dan, ko se bomo lotili dela. Pripravimo svoj panjski dnevnik, izjema so le tisti čebelarji, ki imajo na vratcih panjev že obešene evidenčne liste. Ugotavljamo in zapisujemo ocenjeno moč družine, število satov pokrite zalege, ocenjeno zalogo hrane in kakovost matice. Matico ocenimo glede na strnjenost in obseg zalege. Ob tem preverimo tudi videz zalege in ali morda pokrovčki kažejo na sum hude gnilobe čebelje zalege. V tem primeru moramo poklicati območnega veterinarja specialista za čebele. Če je mogoče, poiščemo matico, in če je brez oznake, ji to prilepimo. Zdaj veliko laže najdemo matico kot pozneje, ko je v panju že veliko čebel. Označeno matico pa bomo pozneje veliko laže našli med množico čebel, in če ima številčno oznako, bomo zlahka ugotovili, iz katerega panja je, če nam bo morda med pregledovanjem po nesreči padla na tla.
Po pregledu ukrepamo glede na ugotovljene podatke. Najprej moramo dodati manjkajočo zalogo hrane družinam, pri katerih smo ugotovili pomanjkanje. Lahko se zgodi, da zaradi slabega vremena dalj časa ni dotoka hrane iz narave. V tem primeru moramo krmiti vse družine. Ker je zaleganje zdaj intenzivno, je velika tudi poraba hrane. Nikakor ne smemo dovoliti, da družine ne bi imele stalno dovolj velike zaloge hrane, saj bi začele porabo omejevati, to pa bi vplivalo na zmanjšanje zale-ganja. Pozneje bi se nam to hudo maščevalo. Pri tem moramo paziti, da ne pretiravamo, saj bi s preveliko količino dodane hrane čebele preobremenili, pa tudi omejili zaleganje.
Ob pregledu smo glede na obseg zalege ocenili kakovost matice. Če je ta precej pod povprečjem, je najbolje, da dodamo družino iz rezerve, vendar jo moramo prinesti z drugega stojišče, če je to le mogoče. Sicer pa moramo to prej predvideti in nekaj rezervnih družin vsaj 14 dni pred tem posegom prepeljati k drugemu čebelarju, ki je od našega stojišča oddaljen naj-
manj 3 km. (Kakšni so predpisi glede premeščanja čebel i/ kraja v kraj lahko preberete v veterinarskih navodilih za prejšnji mesec.) Matico v pridobitnem panju uničimo, šele nato pa dodamo rezervno družino. Prav tako jo lahko iz panja odvzamemo skupaj z dvema satoma zalege ali celo samo enim in satom medu ter oblikujemo drugo rezervno družino, ki ji bomo pozneje matico zamenjali z mlado, letošnjo. V obeh primerih pazimo na zadostno število čebel. Uidi novo rezervno družino moramo prenesti na drugo stojišče. Če smo marca spregledali, zdaj še lahko najdemo kakšno družino s trotovsko zalego. V tem primeru zložimo vse sate iz panja na kozico, vstavimo rezervno družino, čebele z vseh satov trotovca pa ometemo vsaj 20 m stran od čebelnjaka. Čebele si bodo potem same izprosile vstop v prejšnji panj.
Tako smo zdaj poskrbeli, da je stanje vseh družin v pridobitnih panjih normalno: imajo zadostno količino hrane, v njih je zadovoljivo število čebel, imajo dovolj zalege in dobro matico. S tem imajo vse družine približno enake možnosti nadaljnjega razvoja. V tem primeru jih zdaj vsaj deset dni lahko pustimo pri miru. Spremljamo le njihov let pred panji, skozi mrežico v okencu pa opazujemo povečevanje števila čebel. Razumljivo je, da moramo poskrbeti tudi za preostale rezervne družine.
Premišljeni posegi v panje
Vse, kar sem napisal za prve tri mesece leta, so stalne naloge čebelarja, ki jih mora izpolniti, da vsem družinam omogoči intenziven nadaljnji razvoj oz. jim vzpostavi osnovne razmere za delo v najpomembnejšem obdobju življenja čebel. To velja za vse vrste panjev. Pri nadaljnjih opravilih v čebeljih družinah mora čebelar pokazati vse svoje znanje, da bo dosegel želeni cilj. Rezultat dela in znanja so ob koncu sezone pridelani kilogrami medu, ne glede na pašne in vremenske razmere. Torej bo tisti čebelar, ki upošteva priporočila o pravilni oskrbi, zdravju čebel, pravočasni pripravi čebel za pašo, prevozu čebel v tisti kraj, kjer je paša, itn., tudi ob slabši paši dosegel boljše rezultate v primerjavi s tistim, ki tega ne bo upošteval.
Za mlajšega čebelarja ali začetnika ne bo odveč, če bo še enkrat vzel v roke kakšno čebelarsko literaturo in se še posebej poglobil v biologijo čebel in biologijo va-roe (zaradi ugotavljanja napadenosti in izvajanja apiteh-ničnih ukrepov). V tem sestavku je premalo prostora, da bi podrobneje pisal tudi o biologiji. Odslej bodo namreč morali biti vsi posegi v čebelje družine zelo premišljeni. Izkušeni čebelarji različno oskrbujejo čebele, domala vsak na svoj način. Kljub temu pa moramo vsi slediti razvoju družin in skrbeti, da jim v panjih ne bo primanjkovalo prostora. Zalega in število čebel se aprila tako hitro povečujeta, da temu komaj sledimo.
V	drugi polovici meseca se bomo lotili širitve čebe-
ljega gnezda ali čebele zaposlili z graditvijo satja, odvisno od tega, kako smo čebele prezimovali. To bolj ali manj velja za osrednji del Slovenije, drugod se lahko ta čas pomakne za teden ali dva naprej ali nazaj. Veliko je odvisno od vremena, tako da tudi vegetacija lahko bodisi prehiteva bodisi zaostaja za teden dni ali več glede na večletno povprečje. Prav zato mora čebelar spremljati razvoj, saj bo nadaljnje ukrepe le tako lahko izvajal ob najbolj primernem času, to je ne prezgodaj in ne prepozno. Življenjski prostor čebel moramo torej prilagajati trenutnim potrebam posamezne družine. Stopnja razvoja ni pri vseh družinah enaka, zato omenjenih ukrepov ne bomo izvajali ob istem času.
Vedno in tako tudi ta mesec moramo posamezne družine predvsem opazovati pred panji oz. pred žreli. Predvsem začetniki bi radi pogosto odpirali panje, da bi videli, kaj se v njih dogaja. Vedeti moramo, da je vsak poseg v panj za čebele stres, posledica tega pa je upočasnjen razvoj. Če se to zgodi med pašo, je zato manjši tudi donos. Zato moramo vedno vedeti, zakaj bomo panj odprli. Vsekakor mora biti posegov v panj čim manj. Pred žrelom panja lahko ugotovimo, ali je družina brez-matična, ali je paša, ali je panj že prenapolnjen z medom, ali se družina pripravlja na roj, ali je družina prešibka, ali jo druge čebele ropajo, ali čebele prinašajo cvetni prah ali tudi med itd. Nekatere stvari vidimo tudi na mrežicah okenc, predvsem moč družine in to, ali družina sedi na roju. S prisluškovanjem za okenci slišimo, ali družina morda šumi in je lahko brezmatična. Morda slišimo celo petje matice. Takrat moramo hitro poseči v panj, da nam roj ne uide.
Torej po 20. aprilu, če smo glede na vse omenjeno ugotovili, da je to pravi čas, bomo pri čebelarjenju v standardnem 9- ali 10-satnem AŽ-panju, če smo prezimovali samo v plodišču, tj. v spodnji etaži, pogledali, ali so vse ulice zasedene, ali čebele podsedajo in imajo vsaj sedem zaleženih satov. V tem primeru nastavimo mediš-če oz. zgornjo etažo napolnimo s sati, satnicami in gra-dilnim satnikom. Vsaka družina naj bi na leto izdelala vsaj pet satov. Mlado satje je eden izmed temeljnih pogojev za higiensko pridelavo medu. Čebelarji dodajajo samice zelo različno; eni jih dodajo več, drugi pa manj hkrati. Sam postopek poenostavim in takoj dodam v me-dišče po pet samic ali štiri satnice in gradilnik, odvisno od tega, ali sem gradilnik dodal že prej ali sem ga pustil od jeseni. Preostanek prostora zapolnim s čim mlajšimi sati, ki sem jih odbral že jeseni ali zgodaj spomladi. Satnice in sate razporedimo v medišče izmenično: satnica - sat - samica - sat itn. Če je vsaj kakšen sat malce meden, bodo čebele medišče hitro zasedle. Ker navadno ta mesec cvetita regrat in divja češnja, začnejo čebele ob ugodnem vremenu v medišču kmalu graditi satje. Ko je to vsaj na pol zgrajeno, vsaki družini pre-
če so že prejšnji mesec odvzeli slabe in stare sate. V vsem drugem postopajo enako.
Številni čebelarji imajo panje s povečano prostornino, ki so pri nas poleg standardnih AŽ-panjev največ v uporabi. To so predvsem Kirarjevi panji, AZ-panji z za-kladami, trietažni AŽ-panji, 12-satni AZ-panji in Kozinčevi panji. Čebelarji poskušajo s temi panji bolje izrabiti intenzivne čebelje paše in s čim manj dela natočiti več medu. Tlidi pri preprečevanju spomladanskega rojenja imajo več možnosti. Tehnologija čebelarjenja v vsakem od teh panjev je nekoliko drugačna. O njih je bilo v Slovenskem čebelarju že veliko napisanega, zato naj tisti, ki bi želeli o tem zvedeti kaj več, preberejo članke avtorjev ali praktikov čebelarjenja v teh panjih.
Računalniško vodeni inkubator za matice g. Bedeka in Groma.	Foto: F. Grajzar
mestimo po dve načeti satnici in gradilnik v plodišče, v medišče pa po tri sate pokrite zalege.
Ponekod je lahko v plodišču preveč hrane, tako da ta matico ovira pri zaleganju. Zato kakšen tak sat začasno premestimo v medišče, ki ga obvezno označimo, da ga pozneje odvzamemo in shranimo za pripravo rezervnih družin. Takili satov nikakor ne smemo pustiti v mediš-ču, ker bi pozneje iz njega točili sladkor namesto medu. Včasih se zgodi, da je tedaj, ko bi bil čas za nastavljanje medišč, vreme zelo hladno. V tem primeru to delo raje odložim in počakani, da se ogreje. Če se to zgodi, potem po potrebi opravim nastavljanje in premeščanje satov hkrati, vsaj pri nekaterih panjih.
Nekatere družine so po moči in obsegu zaleženih satov nekoliko v zaostanku. Če pri teh ugotovimo, da je matica videti v redu, je mlada in lepo zalega, bomo taki družini dodali od enega do tri sate zalege, odvisno od tega, koliko jih bomo imeli na razpolago. Za ta namen odvzamemo zalego iz rezervnih družin, ki jih nismo uporabili za zamenjavo v pridobitnih družinah. Tam, kjer smo odvzeli sate z zalego, vstavimo satnice. Družine, ki smo jim dodali zaležene sate, se bodo kmalu izenačile z boljšimi. Sam v tem obdobju nikoli ne slabim dobrih družin zaradi izenačevanja, ampak le pomagam šibkejšim.
Ta opravila navadno izvajamo ob koncu aprila, odvisno od vremenskih in drugih razmer, nekoliko prej ali nekoliko pozneje. Pri tem iz gradilnika ne pozabimo izrezovati pokrite trotovine. Z vsako varoo, ki jo s tem odstranimo, zmanjšamo njihovo razmnoževanje. Pomembno je tudi, da imamo v panjih testne vložke, saj prav z njimi dobimo informacije o napadenosti z varoo. Panje odenemo, kot so bili odeti doslej. Tisti, ki prezimujejo v obeh etažah, bodo ta mesec dodali le satnice,
Računalniki v čebelarstvu
Kaj bomo z računalniki v čebelarstvu? Ali to sploh sodi v čebelarjeva mesečna opravila? Živimo v dobi velikega tehnološkega napredla, še zlasti v računalništvu. Ta posega v vsa področja človekovega življenja, zato se mu tudi čebelarji ne moremo izogniti in prav je, da začnemo o tem razmišljati nekoliko širše. Sicer pa vsi čebelarji, ki se udeležujejo različnih predavanj, predvsem v Čebelarskem centru ali na državnih čebelarskih seminarjih v Celju, lahko vidijo, da brez teh naprav ne gre več. Naši čebelarski strokovnjaki dobro poznajo nove informacijske tehnologije. Svoja predavanja nam veliko bolj nazorno kot doslej posredujejo prek osebnih računalnikov in ustreznih multimedijskih programskih paketov (prek računalniških naprav nam posredujejo filmsko, slikovno, govorjeno in pisano gradivo).
V	veliko pomoč čebelarjem je računalniški program, ki ga uporablja opazovalno-napovedovalna služba pri ČZS. Na podlagi tega programa 15 elektronskih tehtnic, nameščenih v izbranih središčih gozdnih sestojev po vsej Sloveniji, vsak dan v ČCS sporoča stanje na tehtnici. Tako lahko čebelarji na telefonskem odzivniku vsak dan dobimo sveže podatke o medenju, ti podatki pa so zelo pomembni zlasti za čebelarje prevažalce. V tem pogledu pri nas prav gotovo ne zaostajamo za razvitim svetom. Ne samo to, bili smo prvi, ki smo uvedli la sistem, največja zasluga za to pa gotovo pripada vodji te službe.
Kaj pa posamezni čebelarji? Vedno več čebelarjev prikazuje svoja čebelarstva na spletnih straneh in s tem širšemu občinstvu odpira okno v življenje čebel. Morda bomo koga s tem privabili v naše vrste, ali ga navdušili za uporabo in uživanje čebeljih pridelkov. Na ta način tudi porabnike bolje in hitreje seznanjamo z njihovimi lastnostmi in koristmi. Svojo spletno stran na internetu ima tudi Čebelarska zveza Slovenije (http:/Avww.cebelarska-zveza-slo.si/). Tam najdemo veliko koristnih podatkov:
o	sestavi ČZS, pravilih, izobraževanju, zakonodaji, pravilnikih in aktih s področja čebelarstva, o literaturi in
izobraževanju, o vzrejevalcih matic, zdravstvenem varstvu in preventivi ter o prehrani čebel. Objavljena so tudi različna obvestila o predavanjih in seminarjih, o Apimondii, poročila s strokovnih posvetovanj itd. Svoje spletne strani imajo tudi nekatera društva in območne čebelarske zveze. Tisti, ki obvlada kakšen tuj jezik, pa ima neomejeno možnost seznanjanja z novostmi v čebelarstvu z viri s celega sveta. Na spletni strani interneta deluje tudi skupina čebelarjev (http://proups.vahoo.com/ proup/cebelarii/). ki je namenjena medsebojnemu obveščanju in katere član sem tudi sam. Vanjo je doslej vključenih približno 60 čebelarjev, predvsem mladih, in nekaj starejših. Razpravljamo o vseh problemih, ki se pojavljajo v našem čebelarjenju, ter si izmenjujemo izkušnje o zdravljenju čebel, prevozih na pašo, medenju, panjih, kristalizaciji medu, napajalnikih za čebele, medici in vsem drugem. Vsak mesec izmenjamo od 60 do 180 sporočil. Vključeni so tudi nekateri čebelarji iz tujine.
Kot je videti, mlajši čebelarji vse bolj uporabljajo računalnik za svoje čebelarjenje, za zdaj sicer bolj za informativne namene. Prepričan sem, da se bo sčasoma uveljavil tudi pri vodenju dnevnikov naših čebelarstev, najprej pri vzreji matic, nato pa tudi pri sledenju kakovosti matic. V tujini že obstajajo tovrstni programi. Tako je denimo nemški program, imenovan STOCKI, neka vrsta elektronske kartice panja; kupiti ga je mogoče za 100 evrov. Vanj lahko vpisujemo vse podatke o matici, moči, donosih medu, agresivnosti, napadenosti z varoo in številne druge, da ne naštevam vseh. Na podlagi teh podatkov računalnik za vse družine v čebelnjaku izračuna, katere matice imajo tiste najboljše lastnosti, ki bi jih pozneje lahko izrabili za vzrejo. Seveda bi za ta namen potrebovali prenosne računalnike, vendar so ti za zdaj še zelo dragi. Po vsej verjetnosti pa ne bo trajalo veliko časa, da bo za to mogoče uporabljati ročne računalnike ali dlančnike, ki bodo glede na priročnost in ceno sprejemljivi tudi za čebelarje.
Vsekakor bi pa že zdaj lahko več uporabljali računalnike, vsaj za Informacijske namene. Res je veliko čebelarjev starejših in ti se nekako branijo dela z računalnikom. Marsikdo bo tudi rekel, da je to predrago. Vendar
ima po statističnih podatkih v Sloveniji računalnike več kot 500.000 gospodinjstev. Torej so pri številnih čebelarjih že v hiši, uporabljajo pa jih predvsem mlajši člani družine: osnovnošolci, dijaki, študenti. Če bi se malce potrudili, bi se ob pomoči naših mladih sorodnikov hitro toliko naučili, da bi računalnik uporabljali vsaj za seznanjanje z novostmi. Rad bi vse starejše čebelarje opogumil, da bi se začeli seznanjati z računalnikom. Sodobni programi so preprosti in prijazni do uporabnika, 'llidi sam sem ga začel uporabljati komaj pred nekaj več kot letom dni, zdaj pa ga ne uporabljam le za pisanje mesečnih opravil ter elektronsko pošiljanje besedil in slik uredniku, ampak še za dosti drugih zanimivih stvari.
Kratka navodila začetnikom
- Zadnji čas je, da kupite čebelje družine in jih naselite v svoje panje.
- Opazujte čebele pri žrelih, zlasti, ali vse prinašajo cvetni prah!
- Zasledujte razvoj in ugotavljajte moč družine! Če podsedajo, nastavite medišča z mladimi izdelanimi sati in satnicami!
- Če marca niste vstavili gradilnikov, jih vstavite ta mesec in iz njih izrezujte pokrito trotovino!
- Ko družine že zasedajo medišča in so v njih začele graditi satnice, jih postopno premeščajte v plodišča, v medišča pa premestite po tri pokrite sate zalege.
- Pazite, da družinam ne zmanjka hrane - po potrebi jih dokrmite!
- Vstavite testni vložek za varoo in ugotavljajte število odpadlih varoj!
Pa še to ...
Ob srečanju čebelarskih preglednikov za med mi je eden od naših čebelarskih mojstrov rekel: »Saj dobro pišete, ampak to je preveč podrobno in že vse vemo.« Odgovoril sem mu, da je to vendar za začetnike. Pa pravi: »Že, že, a vse preberem.« Prav je imel, a res ne vem, kaj naj napišem, česar izkušeni čebelarji še ne bi vedeli. Vesel sem vsakršne kritike. Zato prosim za pripombe že zdaj, tako da bom svoje prispevke vsaj za naslednje mesece lahko še kaj popravil.
OBVESTILO MENTORJEM ČEBELARSKIH KROŽKOV
Naloge za vse tri skupine mladih čebelarjev, ki se bodo 10. maja 2003 v Cerkljah na Gorenjskem udeležili tekmovanja, so že pripravljene.
Snov za nižjo skupino je zajeta iz knjige Čebela se predstavi. Za srednjo skupino so dodana vprašanja iz snovi, ki jo ta knjiga obravnava na rumenem satju. Za višjo skupino je dodatno gradivo izbrano iz knjige Od čebele do medu.
Mentorji lahko dobijo vprašanja na Čebelarski zvezi Slovenije. Iz celotne zbirke vprašanj bo narejen izbor nekoliko večjega števila vprašanj kot v prejšnjih letih.
Komisija za krožke pri ČZS, predsednik Franc Prezelj
BOJAN KORBAR,
Blejska Dobrava
ČEBELARJEVA OPRAVILA V NAKLADNIH PANJIH V APRILU
pregled
Prvi pomladanski čebelje družine
Čebelja družina je prezimovala v prvi nakladi. Tako se spomladansko oblikovanje gnezda čebelje družine in njen razvoj začne v prvi nakladi. S širjenjem obsega zalege, katerega posledica je tudi večje ogrevanje panja, začnejo čebele zasedati drugo naklado, in ko so čebele zbrane okrog prezračevalne vehe na pokrovu, dobijo dražilno krmilno kanglico s sladkorjem in vodo.
To dražilno krmljenje še poveča zalezene površine v prvi nakladi panja in po štirih ali petih zaleženih satih se začne ta širiti v sate z medeno zalogo v drugi nakladi. Ko je v pivi nakladi 4-5 zaleženih satov, v drugi nakladi pa so 3-4 sati zalege, je čas za prvi spomladanski pregled čebelje družine in ureditev njenega gnezda. Na podlagi večletnih zapisov čebele prvič pregledamo in uredimo proti koncu aprila ali v prvih dneh maja. Ob prvem pregledu čebele že obilno zasedajo obe nakladi. S čebelami zelo zasedena druga naklada in voljnost voska sta znak, da je čebelja družina že ogreta, tako da ob lepem in toplem vremenu lahko začnemo prvi pregled.
Prvi pregled gnezda čebelje družine.
Najprej odstranimo zimsko zaščito. Panju snamemo streho in jo obrnjeno položimo na najbližji panj, ki ga uporabimo kot delovno mizo. Odvzamemo prazno naklado ter odstranimo polivinil in dražilno krmilno kanglico. Z ameriškim nožem odlepimo pokrov panja in ga očistimo voščenih nastavkov. Če je vosek še krhek in čebele še ne zasedajo večjega dela zgornje naklade, panj zapremo - počaka naj na drugi pregled. Voščene novogradnje na zgornjih in obeh stranskih površinah satnikov druge naklade porežemo do lesa. Drugo naklado ločimo od prve tako, da med nakladi vrinemo nož, ga nekoliko zavijemo in naklado z občutkom strižno odlepimo od prve. Naldado pokončno postavimo na prvo naklado in tako imamo pregled nad spodnjo površino visečih satov. Z njih postrgamo vse, kar je odveč, ter jih postavimo na pripravljeno streho. V presledku med nakladama je zdaj že zgrajena in zaležena trotovimi. Tako kot v drugi nakladi tudi v prvi, ki ostane na podnici, očistimo vse površine satnikov. Očiščeno satje kot tudi vsi pregledi spodbujevalno vplivajo na razvoj čebelje družine. Izvlečene zalezene sate postavljamo pregledno pokončno ob panj, delo pa začnemo v prvi nakladi.
Pregled in ureditev gnezda čebelje družine v prvi nakladi
Najprej izvlečemo sat, ki bo z najmanj truda zapustil homogeno celoto voščene zgradbe v prvi nakladi. Z dletom noža razmaknemo satje levo in desno, tako da naredimo malo več prostora in sat izvlečemo. Zdaj lahko sate pregledamo tako. da ob straneh odlepimo propoli-zirane satnike in satje, speto z voščenimi pregradami. Izvlečemo stranske bolj ali manj prazne sate in jih nadomestimo z medenimi sati, vzetimi iz druge naklade. Še pred tem stene naklade očistimo voščenih nastavkov, porežemo vse odvečno na šalili - tudi medene izbokline - in začnemo sestavljati gnezdo čebelje družine.
Ob medene sate na vsaki strani naklade postavimo sate z zrelo - pokrito zalego. Zdaj so na vrsti v medeno zalogo zaleženi sati druge naklade, ki so z venci medu namenjeni prenosu medu iz prve v drugo naklado. Postavimo jih ob sate z zrelo pokrito zalego. Preostali prostor zapolnimo z zrelo in odkrito zalego ter z venci medu, ki so bili zaleženi v pivi nakladi.
Sestavimo še gnezdo čebelje družine v drugi nakladi
Ob medeni krajni sat vložimo zaležen sat, nato kot tretji z leve ali desne strani naklade sledi prazen satnik za gradnjo trotovine, ki je vedno vstavljen med čebeljo zalego. Zaležene sate primaknemo k satniku za gradnjo
trotovine. V naklado od zalege naprej vložimo preostale medene sate. Pri prvem pregledu ima družina 18-20 kg medene zaloge. Medene sate druge naklade matica zaleže in tako imamo po desetih dnevih - ob drugem pregledu - v medenih vencih nad zalego dovolj medu za oblikovanje gnezda čebelje družine v prvi nakladi.
Gnezdo čebelje družine, sestavljeno po prvem pregledu, oblikovano brc/ matične rešetke
Po prvem pregledu je gnezdo čebelje družine, skoncentrirano v spodnjem delu panja, urejeno tako glede toplote kot glede hrane. S tako koncentracijo dosežemo homogenost gnezda čebelje družine. Koncentracija zalege in medu v prvi nakladi, spodbujena polna zaposlenost čebel s prenosom medu in delom z zalego, ustvarja toliko toplote, da so v drugi nakladi ugodne razmere za razvoj mlade zalege in gradnjo satja. Ugodne toplotne razmere in prenos medu matico kar silijo, da intenzivno zalega v sate druge naklade. Od tod se matica vrača v prvo naklado in zalega v celice, ki so jih čebele izpraznile s prenosom medu v drugo naklado ali pa so ga porabile za zalego in hrano. Pri tem izrabljamo naravni nagon čebel, namreč to, da čebele skladiščijo med nad zalego. S širjenjem zalege v izpraznjene medene celice se oblikujejo lepi, do kraja zaleženi sati. Še bolj kot medeni sati matico privlačijo celice na satih, iz katerih so se že izlegle mlade čebele v pivi nakladi.
Nekontroliran razvoj gnezda čebelje družine in gibanje matice v panju brez matične rešetke omejuje sama organizacija koncentriranega gnezda čebelje družine v spodnjem delu panja. V gnezdu, v katerem sta med in zalega in ki je primerno ogret, se zadržuje matica in v njem tudi zalega. Matica se strogo drži gnezda, po ureditvi pa ga s povečevanjem moči družine z zalego širi v samo zgradbo navzgor. Ta je urejena tako, da matici
omogoča popolno svobodo gibanja in strnjenega zale-ganja.
Zakaj pregled na deset dni?
S pregledom družine in ureditvijo gnezda čebelje družine v spodnjem delu panja smo čebeljo družino uredili za deset dni. Približno 8-10 kg medu, ki smo ga z medenimi sati ter s sati z zalego in venci medu prenesli v spodnji del panja, namreč čebele v desetih dneh prenesejo v zgornji del panja nad zalego in v stranske sate. Enajsti dan preneha prenos medu, čebele ostanejo brez dela, matica pa kmalu zaleže jajčeca v matičnike. Družina sede na roj.
Matica v desetih dneh zaleže izpraznjene celice!
V	desetih dneh matica zaleže celice, izpraznjene po prenosu medu v prvi nakladi, ter 1-2 medena sata v drugi nakladi, prav tako pa tudi na novo zgrajeni tro-tovski sat. Nadaljnje zaleganje matice je po desetih dneh prekinjeno zaradi obilice medu nad zalego v drugi nakladi, če v dogajanje ne poseže čebelar. Ko so zaležene vse prazne celice v drugi nakladi, se kmalu pojavijo zaleženi matičniki in temu sledi prezgodnji roj (roj iz še ne dovolj razvite čebelje družine).
Z desetdnevnimi pregledi in s preureditvijo gnezda preprečimo pojav rojenja v panju in tako nadziramo rojenje. Če je ob pregledu gnezda čebelje družine matica že zalegla jajčeca v matičnike, po starosti zalege vemo, kaj nam je storiti. Če pri pregledu družine matica še ni zalegla jajčec v matičnike, čeprav so jih čebele že očistile, lahko pričakujemo, da bo to storila čez dva dni. Dva dni plus osem je deset dni - takrat bo matičnik pokrit in zato bomo rojenje pri desetdnevnem pregledu lahko uredili v panju in tako preprečili, da bi čebele izrojile.
PROSTOVOLJNI PRISPEVKI za Čebelarski <enter Slovenije
ČZS še ni v celoti poravnala vseh obveznosti do izvajalcev, zato prosimo vse čebelarje in društva, da zdaj, ko je vsak tolar oz. prispevek še posebej dragocen, prispevate Jinanč-na sredstva za poplačilo obveznosti in za najnujnejšo opremo, predvsem predavalnic v ČCS.
Za Čebelarski center so prispevali: Ivan Ogrinc iz Ribnice, Breže 1, je prispeval honorar v višini 8000 SIT, Stanko Kranjec, Dravograd - 2.000 SIT.
Prispevke avtorjev člankov, ki so odstopili svoje honorarje, članov komisij, uredniškega odbora in organov ČZS, ki so za ČCS odstopili dnevnice in potne stroške, bomo objavili v prihodnji številki revije.
UO Čebelarske zveze Slovenije
BORUT PREINFALK, dr. vet. med.
Veterinarska fakulteta Ljubljana, Nacionalni veterinarski inštitut
VETERINARSKI NASVETI ZA APRIL
Prva polovica aprila je zadnji čas, ko še lahko uporabimo akaricidna sredstva za zatiranje varoe, vendar samo pri tistih družinah, pri katerili smo ugotovili, da je naravni odpad vaoj štiri in več na dan. Od kemičnih sredstev je možna uporaba hemovar-ja samo v čebeljih družinah brez pokrite zalege, in to tedaj, kadar ni medenja. Od alter-nativih sredstev lahko uporabimo mravljinčno kislino. Pri uporabi hlapilnika se ravnamo po temperaturi zraka, saj mora biti ta najmanj 15 °C. Hlapilnik napolnimo s 50 ml 85-odstotne mravljinčne kisline, ta količina pa zadostuje za 4-5 dni delovanja. Dovoljena je tudi uporaba timola v preparatu apiguard, vendar le, če čebele ne vnašajo presežkov medičine (sadno drevje in regrat) v medišče. Če je uporaba akaricidnih sredstev v posameznih družinah nujna in če pri katerem koli zdravljenju nismo odstranili medišča, bomo med prvega točenja zaradi možnosti ostankov uporabili za krmljenje čebeljih družin. 'I\idi uporaba timola je odvisna od zunanje temperature, saj mora biti ta okrog 15 °C, tako kot pri mravljinčni kislini. Še enkrat pa naj poudarim, da aprila uporabljamo akaricidna sredstva proti varoi le izjemoma, če so izpolnjeni zgoraj navedeni pogoji. Praviloma moramo vse potrebne posege za zatiranje varoe opraviti do sredine januarja. Ob cvetenju češnje, ko začnejo čebele navadno graditi satje, kot
prvi apitehnični ukrep vstavimo gradilnike. Gradilnik naj obsega vsaj polovico sata. Pri gradilnikih moramo biti zelo natančni in jih izrezati, ko je pokrita vsa trotovska zalega. Če ugotavljamo napadenost družin po številu varoj v trotovski zalegi, to opravimo 17. ali 18. dan potem, ko so bili zaleženi; napadenost z varoo prepoznamo po tem, da imajo trotovske bube vijoličaste oči. Izrezano pokrit« trotovsko zalego pretopimo.
Ob rednih pregledih družin še vedno kontroliramo stanje zalege in smo pozorni na vsako spremembo pokrite zalege, ki bi lahko bila sumljiva za hudo gnilobo. Vsak sum moramo takoj prijaviti veterinarski službi!
Aprila se začne tudi promet s čebelami. Pogoje za promet določa Pravilnik o označevanju živali, veterinarskem spričevalu in veterinarski napotnici (Ur. 1. RS, št. 33/01). 4. člen določa, da mora imeti imetnik živali, ki svoje živali prodaja, odpremlja na sezonsko pašo, v klavnico, dogone, razstave, športna tekmovanja ali druge javne kraje, kjer se zbirajo tovrstne živali, veterinarsko spričevalo. Za promet čebel velja veterinarsko spričevalo na obrazcu št. 6. Poleg tega 9. člen določa, da veterinar izda spričevalo le, če je iz dnevnika reje, ki ga mora imeti imetnik živali na svojem posestvu (v čebelnjaku), ugotovil, da je bil rezultat opravljenih predpisanih diagnostičnih preiskav negativen. K), člen določa, da lahko veterinar potrdi izdano spričevalo najpozneje 10 dni po njegovi izdaji, za čebele, ki jih prevažajo na pašo, pa velja tri mesece.
OBVESTILO ZA PRAPORŠČAKE
V	okviru otvoritvene in sklepne slovesnosti na kongresu Apimondia 2003 bodo na njej sodelovali tudi praporščaki čebelarskih društev. Do začetka marca je na naslov Cankarjevega doma prispelo 45 ponudb čebelarskih društev za udeležbo na kongresu s praporščakom. Ta društva so:
Celje, Črnomelj, Dolomiti Polhov Gradec, Dornava, Alojz Grief lloče, Kočevje, Leskovec, Litija, Ljutomer, Logatec, Lovrenc na Pohorju, Lukovica, Maribor-Tabor, Mengeš, Metlika, Novo mesto, Pesnica, Poljčane, Postojna, Preddvor, Prevarje, Ptuj, Puconci, Radeče, Ruše, Selnica ob Dravij Semič, Sevnica, Sežana, Slovenske Konjice, Stična, Studenci-Pekre, Sveta Trojica-Lenart, Šentjaž, Šentjernej, Škofja Loka, Tolmin, Trebnje, Velenje, Velike Lašče, Velka-Sladki Vrh, Zagorje, Železniki, Žiri.
Če vašega društva še ni na seznamu, do 20. aprila 2003, pokličite sekretarja kongresa Petra Kozmusa, telefon: 01/ 241 73 64, ali mu pišite na naslov: Cankarjev Dom, Prešernova 10, 1000 Ljubljana.
Pododbor za kulturni program
PREDAVANJA NA APIMONDII 2003 Prevajanje predavanj v slovenščino je odvisno od števila udeležencev
Po pravilih svetovne čebelarske organizacije Apimondia so predavanja na simpozijih v angleščini, na plenarnih zasedanjih pa še v nemščini, španščini in francoščini. Ta predavanja tudi simultano prevajajo. Prevajalci so najpogosteje Romuni, ki so specializirani za čebelarsko izrazoslovje v omenjenih jezikih. Prav prevajanje je poleg najetja dvoran v Cankarjevem domu eden od največjih stroškov, ki ga moramo plačati organizatorji kongresa.
Na sejah organizacijskega odbora se zastavljajo vprašanja, ali ne bi bilo primerno predavanja simultano prevajati tudi v slovenščino. Ta hip soglašamo, da bi v slovenski jezik prevajali otvoritveno in sklepno slovesnost, torej v nedeljo in četrtek zvečer, glede prevodov predavanj pa naša stališča niso enotna. Tisti, ki gledamo na tolar in skušamo na vsakem koraku čim bolj zmanjšati stroške, menimo, da predavanj ne bi prevajali v slovenščino. Za vsak dan prevajanj bi morali plačati približno 160.000 SIT. Ta strošek bi sprejeli pod pogojem, da bi se kongresa udeležilo vsaj deset slovenskih čebelarjev, ki bi do I. junija 2003 plačali tedensko kotizacijo 340 evrov. S tem denarjem bi poravnali stroške prevajalcev iz tujega jezika v slovenščino. Druga možnost pa bi bila ta, da bi v slovenščino prevajali vsa plenarna predavanja določenega dne, ki bi ga imenovali »slovenski dan«. Enodnevna vstopnica za slovenske čebelarje bi stala 10.000 SIT, in če bi se ga udeležilo vsaj 16 naših čebelarjev, bi lahko poplačali prevajanja za tisti dan.
Ko v imenu slovenskega organizacijskega odbora pišem to obvestilo, nimam nobenega podatka o tem, koliko naših ljudi bi želelo poslušati predavanja v slovenščini in so pripravljeni plačati tedensko kotizacijo, niti tega, koliko bi se jih predavanj udeležilo za en dan. Zato organizatorji prosimo vse zainteresirane člane naše Zveze, da uredniku Slovenskega čebelarja g. Miheliču pisno sporočijo (ČZS, Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica), kako se želijo glede na zgoraj navedene predloge udeležiti kongresa in ali želijo kupiti vstopnico za enodnevni obisk v predprodaji. Šele ta anketa bo organizatorjem omogočila pravilno odločitev, ki bi bila sprejemljiva za vse.	x
1 ’	’	Franc	Šivic
JANEZ MIHELIČ ZANIMIVOSTI S SREČANJA AVSTRIJSKIH POKLICNIH ČEBELARJEV
Združenje avstrijskih poklicnih čebelarjev že več kot dvajset let vsako leto organizira dvodnevno strokovno srečanje svojih članov. Letošnje je bilo 22. in 23. februarja v prostorih Srednje kmetijske šole v Gradcu. Srečanja se vsako leto udeleži tudi nekaj čebelarjev iz Slovenije. Tudi letos so poleg manjše čebelarske razstave pripravili zanimiv program.
Prvi dan so predavali strokovnjaki iz Avstrije in Nemčije. Karl-Reiner Koch iz Nemčije, ki je tudi tajnik Evropske zveze poklicnih čebelarjev, je govoril o racionalizaciji točenja medu v velikih čebelarstvih. Na videofilmu je predstavil delovanje najnovejše avtomatske linije za točenje in
odkrivanje satja, ki so jo nedavno tega začeli proizvajati v Franciji. Harold Rusmann, strokovnjak za analize medu v Čebelarskem inštitutu na univerzi v Hoenhaimu v bližini Stuttgarta v Nemčiji, je predstavil metode in cilje analiz medu, ki jih izvajajo v inštitutu, in opozoril čebelarje, na kaj morajo paziti pri pripravi medu za tržišče. V popoldanskem delu je predstavnica avstrijskega ministrstva za kmetijstvo, dipl. inž. S. Chlan čebelarje seznanila s postopkom za pridobitev nepovratnih sredstev Evropske unije za vlaganja v čebelarstvu (na podlagi Direktive EU 1227/97). Sledila sta dva referati o raziskavah vpliva pesticidov na čebele s poudarkom na vplive imidakloprida. I)r. I). Brasse
Poglej v dvorano med otvoritvijo.	Poiaj	Mihelič	Razstava	v	preddverju.	Foto:	j.	m.
z nemškega Inštituta za varstvo rastlin in dr. Chr. Wurm sta predstavila raziskovalni projekt Imidakloprid 2002, ki so ga izvedli v Avstriji. Na koncu je čebelarski mojster P. Jun-gels iz Luksemburga predstavil cilje novega luksemburškega Združenja čebelarjev-rejcev vseh čebeljih pasem.
RACIONALIZACIJA TOČENJA MEDU
Nova avtomatska linija za točenje medu, katere delovanje so prikazali na videofilmu, združuje najboljše izkušnje in rešitve različnih dozdajšnjih proizvajalcev podobnih linij. Nova linija je primerna za velika poklicna čebelarstva z več kot tisoč panji. Izdelujejo tudi različne velikosti točila, in to za 64-180 satov hkrati. Koš točila je postavljen horizontalno in tangencialno. Pri srednji velikosti točila iztočimo približno tono medu na uro. Celoten postopek odpiranja medenega satja in točenja poteka avtomatsko, razen polnjenja in praznjenja točila. Sate na začetku obesimo na dva nosilca, na katerih se pomikajo k stroju za odkrivanje, ki s posebnim ogretim koničnim nožem odreže medene pokrovce do satnika. Sati nato potujejo na posebnih nosilcih do točila, tam pa jih čebelar potisne v točilo. Sočasno ti sati potisnejo že iztočene sate iz točila. V točilu so tri vodoravne kasete, ki jih napolnimo s sati.
KONTROLA KAKOVOSTI MEDU
Evropska unija je lani sprejela precej strožje predpise
o	kakovosti medu na tržišču in različnih ostankov v njem, kot je to veljalo doslej. V medu so prepovedani ostanki antibiotikov, zaostrena pa so tudi merila za ostanke zdravil. Predavatelj je predstavil vse metode, ki jih uporabljajo v Nemčiji za ugotavljanje primernosti medu za tržišče in njegovo označevanje. Pomembno je tudi pravilno navajanje sortnosti, ki jo ugotavljajo s poenostavljenimi analizami cvetnega prahu v medu. Poudaril je, da so medovi, ld so na tržišču Evropske unije, pod strogo kontrolo neodvisnih laboratorijev, ki rutinsko opravljajo analize velikega števila vzorcev. Najdražje so analize ostankov kemičnih sredstev v medu, saj stanejo približno dvesto evrov za en vzorec.
PESTICIDI IN ČEBELARSTVO
V	zadnjem delu prvega dne smo v dveh predavanjih poslušali nasprotujoče si informacije o delovanju imidaklo-prida, aktivne snovi v pesticidu s trgovskim imenom Gaucho, na čebele. Predavatelj iz Avstrije je poročal o raziskavi, ki so jo lani opravili na avstrijskem čebelarskem inštitutu. Kot je dejal, so se pokazale velike razlike med čebelami, ki so bile pripeljane na cvetoče polje oljne ogrščice, obdelane s tem pripravkom, in drugo skupino, ki je bila pripeljana na polje, na katerem niso uporabili tega sredstva. Pridelek medu je bil pri čebeljih družinah, ki so nabirale medičino na polju, obdelanim z imidaklopridom, za 20 odstotkov manjši, za 80 odstotkov več je bilo rojenja čebel, zelo se je zmanjšal donos cvetnega prahu, opažih so slabljenje čebeljih družin v daljšem obdobju, čebele pa so kazale še druge negativne znake, ki zmanjšujejo donosnost čebelarjenja. Ti pojavi se nadaljujejo tudi pozneje, verjetno zato, ker čebele shranjen cvetni prah in med uživajo še dolgo po koncu paše. V Franciji so za zdaj za tri leta prepovedali uporabo gaucha (imidakloprida) pri sončnicah, medtem pa morajo pristojni dokončno dokazati škodljivost tega pesticida. Neki avstrijski čebelar je to informacijo komentiral z besedami: »Kjer je dim, je tudi ogenj.«
Na drugi strani sta predstavnik nemškega urada za nadzor nad uporabo pesticidov in predstavnik proizvajalca trdila, da njihove raziskave niso pokazale nikakršnih ostankov imidakloprida v nektarju in cvetnem prahu. Dopustili pa so možnost tako majhne količine, da je z analizo ni mogoče dokazati. Kljub temu je snov tako učinkovita, da škodljivo vpliva na čebele. Čeprav so dokazi iz prakse in ugotovitve raziskav, opravljenih na čebelah, prepričljivi, kot kaže, proizvajalec tega pesticida nima namena v kratkem času opustiti ali zmanjšati njegove proizvodnje in prodaje. Žal mu dozdajšnji argumenti ne zadoščajo in počakati bomo morali na večji pritisk javnosti, ker je, kot kaže, ogroženo tudi okolje (čmrlji, ptice), ter na večje število raziskav, ki bodo jasno pokazale in potrdile, kdo ima prav.
Izdelava LR-panjev
SPLOŠNO MIZARSTVO ROMAN PLOŠTAJNER
3311 Šempeter
Tel. 03/ 570 13 35 -GSM: 040 661 556
V	zalogi:
a) LR nakladni panji 1/1 višina 24,2 cm
b) LR nakladni panji 2/3 višina 16,8 cm, »Kirar«
- Podnica klasična ali visoka 8 cm z vgrajeno aluminijasto mrežo za pregled varoje z izvlečnim vložkom
- Elementi panja 1 x osnovno prebarvani, povezani z avstralsko sponko
- Blago pošiljamo po hitri pošti, informacije na telefon ali GSM
NORBERT jedločnik	DRUCI DEL SREČANJA AVSTRIJSKIH POKLICNIH
ČEBELARJEV
ŽIVAHEN MEDCELINSKI PROMET
S ČEBELAMI, DOBRE CENE MATIC
V	nedeljo, drugi dan srečanja avstrijskih poklicnih čebelarjev, sta bila poročevalca dva poklicna čebelarja, in sicer J. Guth iz Luksemburga in J. Zach i/ Avstrije. Razprava je bila živahna predvsem o čebeljih pasmah (oz. o njihovih prednostih in slabostih) in trgovini s čebelami.
Nekoč smo bili tudi slovenski čebelarji znani dobavitelji čebeljih rojev po vsem svetu. Nedavno je stekla dobava paketnih čebel v Francijo. Upajmo, da se bo ta trgovina obnovila. Drugi so že zelo napredovali in naredili velik skok naprej na področju hitrih prevozov čebel na velike razdalje. V roke sem dobil prospekt ponudnika čebel in matic iz Nove Zelandije. Na fotografiji je prikazana polovična paleta za prevoz z letalom z 200 kasetami suhih čebel, v katerih je po 1,5 kg čebel. Le-te v Evropo pošiljajo z letalsko pošto iz Nove Zelandije. Ena kaseta z oplojeno matico stane 110 evrov. Pri večjem naročilu so količinski popusti, npr. pri naročilu 10 kaset stane ena 105 evrov, pri naročilu 20 kaset pa ena stane 99 evrov. Posebej opozarjajo na pravočasnost naročil, ker za zapoznela naročila, čeprav bi čebelar čebele že potreboval, ne morejo jamčiti dobave.
Čebelarstvo PRENZYNA iz Nove Zelandije dobavlja čebelarjem matice več pasem, oplojene na stojiščih, pleme-nilnih postajah, na otokih in umetno. Posebne linije vzrejajo iz ameriškega matičnega materiala za ligustiko, carni-co, buckfaško in primorsko linijo. Te matice imajo še dodatno oznako SMRAJS.
CENE - za matice z oznako SMR/lIS:
Matice, oplojene na stojišču - 30 evrov, pri naročilu
10	kosov stane ena 27 evrov, pri naročilu več kot 20 matic pa bomo za eno plačali 24 evrov.
Oplojene na plemenilnih postajah - 50 evrov, 10 kosov po 46 evrov, več kot 20 kosov pa po 42 evrov.
Matice pasme carnica, ligustika in buckfast, oplojene na stojišču - 23 evrov, 10 matic po 20 evrov, več kot 20 matic pa po 17 evrov.
Matice pasme buckfast in ligustika, oplojene na plemenilnih postajah ali v Novi Zelandiji (pasme carnica ne navaja) - 29 evrov, več kot 10 matic po 26 evrov, več kot 20 matic pa po 23 evrov.
Umetno oplojene - 150 evrov, več kot 10 matic po 130 evrov za matico in več kot 20 kosov po 100 evrov za matico.
»VOJNA MATIC«
Pravzaprav gre za vojno med pasmami čebel in njihovimi hibridi - križanci. Za vsako vojno so odgovorni protagonisti. V evropski »vojni matic«, kot so to obliko spora imenovali na nedeljskem posvetu čebelarjev na avstrijskem Štajerskem, zelo agresivno nastopajo zlasti zagovorniki buck-faške pasme čebel.
Ti so trdili, da ima 5 odstotkov čebelarjev, ki čebelarijo z buckfaško čebelo, kar 30 odstotkov čebeljih družin v Evropi. Kot primer so navajali avstrijsko deželo Koroško, češ da na tem, sicer zavarovanem območju carnice, vzrejajo 10.000 družin buckfaških čebel in 20.000 družin kranjske čebele. Nasprotujejo tudi varovanim območjem v posameznih državah ali regijah. Zavzemajo se za čezmejna krajinsko varovana območja, na katerih bi poleg avtohtone, večinske pasme čebel omogočili tudi razvoj neavtohtone, manjšinske pasme, saj bi šele v tem primeru lahko primerjali njuno kakovost. Zanikali so tudi večkrat omenjeno slabost buckfaške čebele, da namreč pozimi porabi preveč hrane. Po njihovih trditvah so s poskusi dokazali, da so tudi med kranjsko pasmo velike razlike. Če bi namreč družina kranjske čebele prezimovala s tolikšnim številom čebel kot prezimuje buckfaška čebela, bi porabila enako količino zimskih zalog.
Svoje predloge in zahteve so zagovorniki buckfaške čebele utemeljevali tudi z globalizacijo in napovedovali, da s padcem meja ne bo več mogoče obvladati dozdajšnjega varstva. Povedali so, da so iz Luksemburga povsem po naravni poti že popolnoma izgnali nemško črno čebelo. Po njihovem mnenju ni pravično, da skušajo ponekod z varovanimi območji okoli plemenilnih postaj varovati oz. zapirati pasišča. Po njihovih besedah so priseljenci v Ameriko s seboj prinašali tudi čebele. Po Apimondii v Egiptu je bila v Berlinu ustanovljena skupina, ki je dajala prednost egiptovski čebeli. Torej nikoli konec vojne. Navzoče so pozivali, naj si ne bi nasprotovali, temveč v korist čebele sodelovali. Zagovorniki buckfaške čebele so štajerskim čebelarjem ponujali premirje in roko sprave. Inž. Ultza so kot predsednika organizacije avstrijskih čebelarjev pozva-
li	k spravnemu dejanju. G. Ultz se je inteligentno izognil neposrednemu odgovoru. Skromno je pripomnil, da je on samo predsednik in le eden izmed 10.000 čebelarjev, članov organizacije, in tla v njihovem imenu o tako pomembni stvari brez pooblastila pač ne more odločati.
KDO SO NAŠI SEVERNI SOSEDJE, s katerimi se bomo po padcu meje neovirano srečevali?
V	neposredni bližini severne meje naše države deluje Štajerska deželna čebelarska zveza s sedežem v Gradcu.
Paleta za prevoz čebel z letalom iz Nove Zelandije.
Njena predhodnica je pred časom šla v stečaj. Središče nove zveze je čebelarska šola. Vanjo je včlanjenih 3981 članov. Uradno oskrbujejo 48.000 družin, ocenjujejo pa, da je vseh družin na območju Zveze od 65.000-70.000, torej povprečno od 12 do 16 družin na člana. Čebele prevaža na pašo 480 članov. 22 vzrejevalcev vsako leto vzredi od 9000-11000 matic kranjske pasme. Članarina je določena glede na število panjev. Čebelarji z desetimi družinami plačajo 23 evrov članarine na leto, sicer pa je za plačevanje članarine določena lestvica. Najvišja članarina je 55 evrov. V članarino je zajeta naročnina na strokovni če-
belarski časopis in zavarovalnina proti požaru, poplavam in vandalizmu. Ta zavarovalnina pa ne zajema odškodnine za družine, odmrle zaradi bolezni. Na območju celotne Avstrije deluje tudi Zveza poklicnih čebelarjev, ki šteje 220 članov. V Avstriji deluje šest čebelarskih šol, ki izobražujejo priučene in kvalificirane čebelarje ter čebelarske mojstre. Skrbijo za dodatno izobraževanje čebelarjev, pripravljajo strokovne tečaje in seminarje. Imajo svoje lastno čebelarstvo in vzrejevališče matic kranjske pasme. Sprejet imajo pašni red. Prevažalec vloži na občini prošnjo za dodelitev pasišča. Občina nato na podlagi mnenja čebelarske organizacije odloči, ali bo dovolila dovoz čebel ali ne. Manjše število panjev lahko prevažalec postavi 500 m stran od stalnega stojišča, če ima 50 družin ali več, pa jih mora postaviti 1000 m stran, razen če se ne dogovori drugače s čebelarjem, ki ima na pasišču stalno stojišče. Čebelarski organizaciji je država podelila velika pooblastila. Tako npr. čebelar, ki izdeluje kremo ali pridobiva propolis, pošlje vzorec na sedež organizacije in prijavi izdelano oz. pridelano količino. Njegova lastna odgovornost zagotavlja tudi kakovost proizvoda. Iz Evropske unije prejemajo visoko denarno podporo, veterinarske storitve so poceni, davki pa nizki. Čebelarstva so obdavčena na čebeljo družino in ne od prodaje medu. Čebelarji, ki skrbijo za največ 52 družin, ne plačujejo davka. Za večje število so predpisane splošne obdavčitve. K tem prištevajo še davke za pridelavo mlečka in propolisa. Med tako ni obdavčen. Obremenitev je vključena v splošno obdavčitev na čebeljo družino.
VERA VOJSKA ČLANI CD DOMŽALE BODO SODELOVALI
PRI PRIPRAVAH NA KONGRES APIMONDIE
Apimondia - velika priložnost za promocijo
Kot navadno so se februarja tudi letos na svojem občnem zboru zbrali člani in članice Čebelarskega društva Domžale, da bi pregledali opravljeno delo, predvsem pa, da bi sprejeli program za leto 2003, ki bo za slovenske, pa tudi za domžalske čebelarje zelo pomembno. V poletnih mesecih bo namreč v naši državi svetovni kongres čebelarjev - APIMONDIA 2003, in to bo velika priložnost za promocijo ne samo čebelarjev, ampak tudi celotne države.
V	poročilu je predsednik društva g. Bine Kladnik poudaril, da bo v čebelarski kroniki društva leto 2002 zapisano z velikimi črkami. Ob tem je navedel vrsto na-
log, ki so jih člani in članice uspešno uresničili v minulem letu. Največja med njimi - ureditev društvenega čebelnjaka v okviru Čebelarskega centra na Brdu - je od društva zahtevala velika finančna sredstva, opravili pa so tudi več kot 2000 ur prostovoljnega dela in bili za to še posebej pohvaljeni. Opravljeno delo in čebelnjak sta namenjena tudi generacijam, ki prihajajo. Kot je dejal g. Kladnik, je prepričan, da bodo te enako enotno, vestno in delovno uspešno nadaljevale delo Čebelarskega društva Domžale. Leto 2002 je bilo odlično tudi po medenju in uspešno v prizadevanjih za zdravje čebel (pri tem uporabljajo najsodobnejše tehnologije). Vsi organi druš-
Iz društvenega življenja
tva so uspešno delovali, pripravili so vrsto strokovnih predavanj, se udeleževali aktivnosti Čebelarske zveze Slovenije in svoje delo predstavljali tudi v okviru prireditev občine Domžale. Kar 11 članov sodeluje v projektu blagovne znamke slovenskega medu, omenil pa je tudi vrsto drugih dejavnosti, v katerih je sodelovalo skoraj 100 članov in članic. Društvo se prav tako lahko pohvali z dobrim sodelovanjem s sosednjimi čebelarskimi društvi, dokaz za to pa je tudi dejstvo, da se je veliko število njihovih predstavnikov udeležilo občnega zbora domžalskega društva. Svoja poročila so podali še tajnik, blagajnik ter predsednika zdravstvene komisije in nadzornega odbora.
V	tehtni razpravi so največ pozornosti namenili prav sodelovanju med posameznimi društvi, zlasti sodelovanju na področju zdravstvene in veterinarske skrbi za čebele, opozorili so na potrebo po sofinanciranju predavanj - tako v okviru društva kot Čebelarskega centra na Brdu, prisluhnili pa so tudi pozdravom predstavnikov občine.
Program za leto 2003 bodo skušali uresničiti v celoti. V njem ima poleg pospeševanja pridelave zdravega medu, zdravstvenega varstva čebel, izobraževanja, sode-
lovanja na različnih občinskih prireditvah ter na tržnem prostoru v Domžalah, vzdrževanja društvenega čebelnjaka, organizacije izleta, sodelovanja pri izdaji zloženke o tem področju skupaj s komisijo za turizem občine Domžale ter drugih rednih nalog posebno mesto sodelovanje na APIMONDII 2003. V okviru kongresa bo namreč tudi domžalsko društvo skušalo najti svojo priložnost za predstavitev svoje dejavnosti širši javnosti, tako na vseslovenski razstavi kot tudi pri obisku posameznih skupin delegatov. Pri tem pa tudi letos pričakuje pomoč in sodelovanje vseh članov in članic društva kot tudi občine Domžale.
Čebelarsko društvo Domžale je na letošnjem občnem zboru vsem, ki so za graditev in postavitev društvenega čebelnjaka v okviru Čebelarskega društva Brdo pri Lukovici prispevali več kot 50.000 SIT podelilo posebna priznanja. Prejeli so jih: Občina Domžale, Bine Kladnik, Marjan Koderman, Anton Moneta, Janez Mihelič, Vinko Cencelj, Ludvik Lap, Marjan Košak, Franc Brleč, Franc Peterka, Vida Koželj, Avgust Ogrinec, Drago Mardjeno-vič, Peter Svetličič, Janko Jerman, Lado Potočnik, Roman Krištof, Ivan Gotar in Janko Kokalj. Čestitamo!
Člani Čl) Domžale med razpravo.
Delovno predsedstvo občnega zbora.	foto:	v	v.
P1S
Vabilo na strokovni posvet v Velenju
Vljudno vas vabimo na strokovni posvet in okroglo mizo z naslovom
EKOLOŠKO ČEBELARJENJE IN VETERINA
Sodelovala bosta vodilna slovenska strokovnjaka, in sicer:
g. Mitja Zupančič, univ. dipl. inž. zoot., specialist za ekološko kmetovanje pri KGZS, in g. Borut Preinfalk, dr. vet. med., specialist za zdravstveno varstvo čebel, VF pri NVI.
Posvet bo v petek. 4. aprila 2003, ob 17. uri v prostorih OJ» Mihe Pintarja Toleda, Kidričeva 21, Velenje. Prisrčno vabljeni!
Za ČD Apis - /Matjaž Vehovec
RAZPIS za 3, vseslovensko otenjevanje MEDIC
Rok za prijavo (ime in priimek čebelarja, naslov, telefon, št. vzorcev, izjava, da razpolaga z najmanj 50 enotami z najmanj po 375 ml medice) do 15. 4. 2003.
Dostava vzorcev in prijavnice: tri enote po najmanj 375 ml najpozneje do 10. 5. 2003. Razglasitev rezultatov ocenjevanja in podelitev odličij: bronasto, srebrno, zlato, veliko zlato in šampion leta posebej za
a) medice,
b) aromatizirane medice,
c) peneče medice
bo v soboto, 16. 8. 2003, na tradicionalnem srečanju čebelarjev C,/DIH v Mariboru, Streliška c. 150.
Ob prijavi je treba plačati:
a) 10.000,00 SIT za vsak vzorec -
v tem primeru dobi udeleženec popolno analizo, ki je potrebna v javnem prometu z živili.
b) 4.000,00 SIT za vsak vzorec.
V	tem primeru dobi udeleženec le delno analizo (stopnja alkohola in količina nepovretega sladkorja - refraktome-trično).
Prijavijo se lahko vsi člani Čl), vključeni v ČZS, in pravne osebe.
Pravilnik o ocenjevanju medic prejmete ob prijavi (če ga še nimate), na ogled pa je tudi na sedežu ČZDM Maribor, Streliška c. 150, od ponedeljka do petka od 10. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure.
Prijavnice lahko dobite:
- v Čebelarskem centru Slovenije Brdo pri Lukovici 8, v trgovini Čebelama,
- v Čebelarskem centru Maribor, Streliška c. 150.
Na teh mestih lahko tudi oddate vzorce.
Pridelovalec medice se s prijavnico tudi obvezuje, da bo na poziv organizatorja le-temu za promocijske namene odstopil 5 enot nagrajenega vzorca.
Kontaktna oseba: Marjan SLANIČ, tel. 041 699 554.
MEDOBČINSKA ČEBELARSKA ZVEZA MARIBOR: predsednik ČZDM: Vlado PISNIK, oec.
OBJAVLJENA JE UREDBA 0 NEPOSREDNIH PLAČILIH ZA PRIDOBITNE ČEBELJE DRUŽINE ZA LETO 2003
Na podlagi zakona o kmetijstvu je Vlada Republike Slovenije izdala uredbo o neposrednih plačilih za kobile za vzrejo žrebet ter o neposrednih plačilih za pridobitne čebelje družine za leto 2003. Upravičenci do neposrednega plačila za pridobitno čebeljo družino so čebelarji v Republiki Sloveniji. Upravičenci iz prejšnjega odstavka lahko uveljavljajo neposredno plačilo za tiste pridobitne čebelje družine, ki so vpisane v register pri Veterinarskem inštitutu Republike Slovenije. Zahtevek za neposredno plačilo na pridobitno čebeljo družino vloži za vse čebelarje Čebelarska zveza Slovenije. Sestavni del zahtevka je seznam upravičencev in njihovo pooblastilo za vložitev zahtevka, ki vsebuje imena, priimke in naslove čebelarjev, število pridobitnih čebeljih družin, njihova stojišča, datum popisa in podpise upravičencev. Seznam mora potrditi Veterinarski inštitut Republike Slovenije in pooblaščena oseba čebelarskega društva.
Popis pridobitnih čebeljih družin je treba izvesti v obdobju od 1. do 30. aprila leta 2003. Predvidena višina neposrednega plačila iz tega člena v letu 2003 je 960 SIT na čebeljo družino. Pridobitna čebelja družina je vsaka izzimljena čebelja družina, ki ima 30.aprila v tekočem letu matico, čebele in zalego ter zaseda vsaj 89 dm’ satja.
Natančna navodila o izvedbi popisa bodo dobili predsedniki društev pravočasno po pošti. Hkrati bodo prejeli tudi obvestilo o tem, kolikšno je nadomestila za obdelavo vlog nečlanov GZS, katerega višino bo določil UO CZS na naslednji seji.	„
KAKŠEN JE SLOVENSKI MED?
(Nadaljevanje - Srečanje preglednikov za med)
ANAMARIJA PLESTENJAK,
TEREZIJA GOLOB,
JASNA BERTONCEU
Biotehniška fakulteta, Oddelek za živilstvo
Če bi hoteli na hitro odgovorili na vprašanje, kakšen je slovenski med, bi bil verjetno prvi odgovor: Dober in raznovrsten!
Zakaj takšna trditev? Ker slovenski med ustreza predpisanim merilom ali ker ima ustrezne senzorične lastnosti?
Poglejmo najprej, katere so minimalne kakovostne zahteve, ki jih mora po Pravilniku o medu izpolnjevati med pri proizvodnji in v prometu.
Pravilnik o medu (Ur. list, št. 30/28. 4. 1999) v svojem 10. členu določa sestavo medu. Med mora vsebovati naslednje sestavine:
1. reducirajoče sladkorje pred inverzijo, izračunane kot invertni sladkor:
- cvetlični med najmanj 65 %,
- gozdni med, čist ali v mešanici s cvetličnim medom najmanj 60 %;
2. vodo:
- največ 21 %,
- med iz rese in med detelj izjemoma do 23 %;
3. saharo/.o
- največ 5 %,
- gozdni med, čist ali v mešanici s cvetličnim medom, akacijev in sivkin med največ 10 %;
4. v vodi netopne snovi:
- največ 0,1 %,
- prešani med največ 0,5 %;
5. mineralne snovi (pepel):
- cvetlični med največ 0,6 %,
- gozdni med čist ali mešan s cvetličnim največ
1	%;
6. dovoljenih je največ 40 milickvivalentov prostih kislin na kg medu;
7. diastaz.no število in vsebnost hidroksimetilfurfurala, ki sta določena po obdelavi in mešanju:
a) diastaz.no število:
- najmanj 8,
- med z majhno naravno vsebnostjo encimov
(npr. limonin) in z vsebnostjo IIMF do 15 mg/kg: najmanj 3;
b) HMF največ 40 mg/kg v skladu z drugo alineo točke a).
Vil. členu Pravilnika o medu so navedene zahteve za med, katerega kakovost presega minimalne pogoje kakovosti.
Med vrhunske kakovosti mora poleg pogojev iz tega pravilnika izpolnjevati še naslednje pogoje:
- da vsebuje največ 18,6 % vode,
- da vsebuje največ 10 mg IlMF/kg medu,
- di elektrolitska prevodnost medu ne sme presegati 1,9 mS/cm, pri čemer je vrednost elektrolitske prevodnosti glede na določilo 1. točke 6. člena tega pravilnika:
- cvetlični med: elektrolitska prevodnost je enaka ali manjša od 0,7 mS/cm,
- gozdni med, mešanica cvetličnega medu in gozdnega medu ter kostanjev med: elektrolitska prevodnost je večja od 0,7 mS/cm.
Na Oddelku za živilstvo, Katedri za vrednotenje živil, v okviru projekta Karakterizacija tipičnih slovenskih medov, ki ga izvajamo v sodelovanju s ČZS, analiziramo tipične slovenske sortne medove, poleg senzoričnega pregleda pa analiziramo tudi sestavine, predpisane v Pravilniku o medu. Poleg rezultatov omenjenega projekta, smo za predstavitev uporabili še rezultate analiz medu, ki smo jih na katedri opravili v minulih letih.
Analizirane so bile naslednje sorte slovenskih medov: akacijev (A), cvetlični (C), lipov (L), kostanjev (K), gozdni (G), hojev (H) in smrekov (S). Črke v oklepajih pomenijo oznake, s katerimi so medovi predstavljeni v slikah. Število analiziranih vzorcev posamezne sorte medu je navedeno v tabeli 1.
Tabela 1: Število analiziranih vzorcev posamez ne sorte medu
Sorta medu	A	C	L	K	G	II	S
Št. vzorcev	42	36	24	46	25	30	11
Slike prikazujejo naslednje rezultate: vsebnost fruktoze, glukoze, melecitoze, diastazno število, vsebnost hidroksi-metilfurfurala, elektrolitska prevodnost ter vsebnost skupnih kislin in pepela. Podatkov o vsebnosti vode in netop-nih snovi ne predstavljamo, ker so vedno nižji od predpisanih vrednosti, enako velja tudi za vsebnost saharoze. Povprečno je v medu manj kot 16 % vode in manj kot 0,015 % v vodi netopnih snovi.
Če predstavljene rezultate primerjamo s predpisanimi vrednostmi, vidimo, da slovenski med ustreza minimalnim pogojem kakovosti, kot jih predpisuje 10. člen Pravilnika
o	medu, in tudi zahtevam za med vrhunske kakovosti, kot so zapisane v 11. členu.
Slika 1 ponazarja vsebnost obeh enostavnih sladkorjev v sedmih sortnih medovih. Očitno je, da vse sorte vsebujejo več fruktoze kot glukoze, to pa je sicer značilno za naravni med. Posebno veliko fruktoze vsebuje akacijev med.
■ fruktoza Dglukoza
lllllt
A C L K G H S
Slika 1: Vsebnost fruktoze in glukoze v medu
Vsebnost reducirajočih sladkorjev (fruktoza in glukoza skupaj sestavljata večino reducirajočih sladkorjev) je predstavljena na sliki 2. Vrednost 65 %, ki je spodnja meja za med iz nektarja, je presežena, prav tako tudi vrednost 60 % za manin med, čist ali v mešanici.
D fruktoza Dglukoza
lili
A C L K G H S
Slika 2: Vsebnost reducirajočih sladkorjev v medu
Slika 3 kaže vsebnost trisaharida melecitoze, ki je Pravilnik sicer ne omenja. Pojavlja se v maninem medu, na to pa lepo kažejo tudi naši rezultati.
7
6
5
2 1 0
A C L K G H S
Slika 3- Vsebnost melecitoze v medu 110 Slovenski čebelar 4/2003
70 60 50 % 40 30 20 10
40
30
%
20
10
Slika 4 vsebuje podatke o diastaznem številu, ki pravzaprav pomeni aktivnost encima diastaze v medu. Je tudi kazalec svežosti in nepregretosti medu. Vse analizirane sorte slovenskega medu imajo diastazno število večje od osem, torej večje od predpisane minimalne vrednosti.
Slika 4: Diastazno število različnih vrst medu
HMF (hidroksimetilfurfural) nastaja v medu spontano, med staranjem. V medu iz nektarja, ld je bolj kisel (vrednost pil od 3,5 do 4,3), hitreje, v medu iz mane (vrednost pil od 4,5 do 5,5) pa nekoliko počasneje. Če med segrevamo, nastaja HMF še hitreje, sorazmerno s temperaturo in trajanjem segrevanja. Pravilnik o medu omejuje vsebnost HMF na 40 mg/kg medu, v medu vrhunske kakovosti pa ga sme biti največ 10 mg/kg. S slike 5 lahko razberemo, da je slovenski med po vsebnosti HMF upravičeno uvrščen v kategorijo vrhunska kakovost, saj se le cvetlični med približa meji 10 mg IIMF/kg, akacijev med ga vsebuje manj kot 6 mg/kg, kostanjev pa celo manj kot
2	mg/kg.
Slika 5: Vsebnost IIMI’ v medu
Elektrolitska prevodnost je merilo kakovosti le pri medu vrhunske kakovosti. Slika 6 kaže, da je elektrolitska prevodnost akacijevega in cvetličnega medu pod mejo 0,7 mS/cm, lipov jo presega za nekaj več kot desetinko enote, med iz mane pa je v okviru predpisanega intervala
0,7-1,9 mS/cm.
0,8
0,6
0,4
0,2
0,7
0,6
0.5
0,4
0,3
0,2
Slika 6: Elektrolitska prevodnost medu
V	medu naj ne bi bilo več kot 40 miliekvivalentov/kg prostih kislin. Podatki, prikazani na sliki 7, se nanašajo na skupne kisline. Poleg prostih kislin so bili določeni še laktoni, ki so prav tako del kislin v medu. Vsota rezultatov teh dveh analiz ponazarja skupno kislost. Kot je videti, kislost za slovenski med ni problematična, saj ne dosega niti treh četrtin dovoljene količine.
S 20
Slika 7: Vsebnost skupnih kislin v medu
Vsebnost pepela v medu pove, koliko rudninskih snovi vsebuje med. Slika 8 kaže, da analizirani vzorci popolnoma ustrezajo Pravilniku o medu, saj cvetlični med ne vsebuje več kot 0,5 % pepela, v medu iz mane pa ga je manj od predpisane zgornje meje 1 %.
Slika 8: Vsebnost pepela v medu
S sliko 9 želimo spomniti na tesno povezavo med vsebnostjo rudninskih snovi in elektrolitsko prevodnostjo medu. Med, ki vsebuje veliko rudninskih snovi, ima visoko elektrolitsko prevodnost, npr. kostanjev in hojev med, če pa je vsebnost pepela majhna, tako kot pri akacijevem medu, je tudi elektrolitska prevodnost nizka.
y = 2.1356x + 0,0808 R2 = 0.9885
? 1,4
S. 0.6 5 0.4
0,2
Pepel (%)
Slika 9: Odvisnost elektrolitske prevodnosti od vsebnosti pepela v medu
Iz zapisanega sledi, da je slovenski med po sestavinah in vrednostih, ki jih določa Pravilnik o medu, kakovosten, celo vrhunski. O kakovosti v luči dovoljenih in nedovoljenih sestavin, kot so zdravila, pesticidi, radioaktivne sub-stace in mikrobiološka slika, pa na podlagi teh rezultatov ne moremo soditi.
OTVORITEV PRENOVLJENEGA JANŠEVEGA ČEBELNJAKA bo 22. junija 2003
Čebelarska zveza Zgornje Gorenjske in občina Žirovnica pripravljata v nedeljo, 22. junija 2003, slavesno odprtje prenovljenega Janševega čebelnjaka. Na ta dan bomo Slovenski čebelarji prvič praznovali svoj praznik., ki naj bi bil v pri-hodnje 20. maja - na rojstni dan ANTONA JANŠE! Glede na okoliščine, pa bo prvo praznovanje letos na dan otvoritve prenovljenega čebelnjaka. Praznik čebelarjev bosta pripravili Čebelarska zveza Zgornje Gorenjske in Čebelarska zveza Slovenije. Ker je to leto izjemnih dogodkov v čebelarstvu, ga želimo zaznamovati čim bolj slovesno. Zato pozivamo praporščake čebelarskih društev iz vse Slovenije, da se udeležijo te prireditve! Zaradi organizacijskih zadev prosimo društva, da udeležbo praporščakov napovejo pri Čebelarski zve/.i '/.gornje Gorenjske (oz. g. Strupi ju na GSM 031 663 001).
Čebelarska zveza Zgornje Gorenjske
nsmr
STANC NOSAN
VECMATICNO ČEBELARJENJE (III. nadaljevanje)
V prejšnjih prispevkih sem na zgoščen in upam, da tudi na razumljiv način, opisal prednosti večmatičnega čebelarjenja v trietažnem listovnem panju pred drugimi panjskimi sistemi. Vsekakor je zelo tehten razlog, da slovenskemu čebelarju »leži« čebelarjenje v listovnem panju, saj so vsa opravila in delo s čebelami v trietežnem panju povsem enaka kot v AŽ-panju in tudi v večmatičnem sistemu ni nič drugače. Prav tako je izjemno pomemben razlog, da z ustrezno tehnologijo pridelamo največ medu, in to ne glede na letino. Ob slabih letinah, ko iz AŽ-panja tako rekoč ne iztočimo niti kaplje medu ali zelo malo, je v trietažnem panju z omejevanjem zaleganja to samo slabo točenje s približno 54 kg medu, ob izjemnih oziroma zelo dobrih letinah pa iztočimo več, kot je prostornina panja, to je približno 300 kg. Konstrukcija panja omogoča čebelarju brez velikih teorij in z manjšim trudom omiliti in preprečiti rojenje čebel, saj čebele praktično sploh ne morejo rojiti. Tudi »rotacijsko čebelarjenje« opravimo s tehnološkim ukrepom, že zaradi velike koncentracije panjskih čebel in pokrite zalege, hkrati pa vzrejamo matice.
V tretji številki Slovenskega čebelarja sem navedel tehnologijo za akacijevo pašo 20. maja. Opisani postopek dela s čebelami in graf razmerja pridobljenega medu je prikazan glede na množino pašnih čebel in količino zalege v panju. V izhodiščni družini je približno 15.000 pašnih čebel, približno šest satov zalege in približno 30.000 panjskih čebel.
Izračun:
I) - donos medu v kg, fl - faktor, izračunan donos na tisoč čebel, f2 - faktor, izračunan glede na omejevanje zaleganja in zaradi sprostitve panjskih čebel, f - skupni faktor
1. Q1 = 15.000,1)1 = 7 kg, f = 0,5 graf točka 1.
2. Q2 = 35.000, fl = 1,4 graf točka 2 (napaka v grafu SČ 3), odvzeto 2 SPZ + 4.000 čebel = 4,8 kg medu, družina v 10S AŽ
3. Q3 = 105.000, fl = 1,6, f2 = 0,11, f = fl + f2 = 1,71 trimatični sistem v 3E/3M/K5, odvzeto 9SPZ + 18.000 čebel = 17,6 kg medu, točka 3.
4. Q4 = 125.000, f = fl + f2 = 1,6 + 0,22 = 1,82 prehod iz trimatičnega v enomatični 3E/1M/K5, odvzeto 10 SPZ + 20.000 čebel = 19,6 kg medu, točka 4.
Dl = 7 kg,
D2 = Dl x fl x Q2/Q1 = 7 x 1,4 x 35/15 = 26,6 kg,
D3 = 79 + 17,6 = 96,6 kg,
D4 = 106,1 + 19,6 = 125,7 kg.
Razmerje med donosom medu 3E/3M/K5 in enomatič-no družino v AŽ-panju je:
i	= D3/D2 = 3,62 na panj ali 1,20 na družino, to pa pomeni, da ena družina v trietažnem panju združena prinese za 20 odstotkov več medu kot družina v 10S AŽ-panju,
i	= D4/D2 = 4,72 na panj oziroma 1,57 na družino, to pa pomeni, da odpade na eno družino 57 odstotkov več medu oziroma 15,3 kg kot v AŽ (1)2), ob tem pa smo naredili še dva krepka narejenca več in vzrejali matice.
Povprečni letni indeks donosa medu v trimatičnem sistemu v primerjavi z AŽ-panjem je približno 48 odstotkov več pridelanega medu na družino. Ža Ilustracijo naj navedem, da so trimatične družine (3H/3M/K5), ki so bile hkrati z družinami v 10S AŽ-panjih od 24. julija do 28. avgusta 2001 na hojevi paši na Javorniku, nabrale približno 170 kg medu na panj, družine v 10S AZ-panjih pa približno 40 kg. Povprečno je to 4,25 kg na panj oziroma 1,42 kg na družino, glede na to pa je ena družina v 3E nabrala 42 odstotkov več medu kot v AŽ-panju oziroma 56,8 kg.
SKLEP
V	trietažnem panju 3E/XM/K5 ali K7 je mogoče čebela-riti z eno, dvema, tremi, štirimi ali petimi družinami, odvisno od poznavanja biologije čebelje družine in od izbrane tehnologije. Dvomatično čebelarjenje v 3E je zelo preprosto, na ta način pa pridelamo za približno 20 odstotkov več medu na zazimljeno družino. Omiljeno oz. onemogočeno je rojenje družin (fizično), vsa opravila opravi čebelar v čebelnjaku, prevoz poteka brez natovarjanja in raztovarjanja itd.
Enomatična družina ob vsem čebelarjevem znanju v no-' benem panjskem sistemu nikakor ni sposobna toliko povečati donosnosti čebelarskega obrata, da bi to doseglo navedene indekse donosa medu, ker nobeden čez celotno sezono ne omogoča omejevanja zaleganja v tolikšnem obsegu oziroma tolikšne sprostitve velikanske množine panjskih čebel.
Trietažni panj je v slovenskem prostoru zelo pogosto v rabi in ni novost, prehod v večmatični sistem pa je odločitev čebelarja, zato upam, da bodo mlajši izbrali tisto najboljše za svoje zdravje in svoj intelektualni napor vložili v najdonosnejši panjski sistem.
Opomba: Pri avtorju je mogoče naročiti brošuro o večmatičnem čebelarjenju v trietažnem panju, in sicer po telefonu, št.: 04/515 28 50, zvečer.
Uživajte v biologiji čebel in v večmatični tehnologiji!
ALENKA ODER	PREDSTAVITEV	SEKCIJE	MEDENIH	PIJAČ	V	CELJU
Na letošnjem posvetovanju slovenskih čebelarjev v Celju se je že tradicionalno predstavila tudi Čebelarska zveza društev Maribor s svojo sekcijo pridelovalcev medenih pijač. Poleg medic, ki so bile nagrajene na lanskem drugem vseslovenskem ocenjevanju medic v Mariboru, smo tokrat razstavili tudi medena žganja in medene likerje članov sekcije. Naj spomnimo, da je bil v prejšnji številki Slovenskega čebelarja objavljen razpis za prvo slovensko ocenjevanje medenega žganja in medenih likerjev, ki bo aprila v Mariboru. Tako so številni čebelarji na posvetovanju oddali tudi vzorce. Prav vsi pa so si z velikim zanimanjem ogledali naš razstavni prostor, na katerem so člani sekcije v miniaturnem kotlu kuhali medeno žganje, na stojnici ob kotlu pa je bilo moč poskusiti nekaj vrst medenega žganja in medenih likerjev. Člani sekcije so tudi neutrudno odgovarjali na številna vprašanja obiskovalcev o tehnologiji pridelave medenih pijač. Žal pa smo iz pogovorov z njimi znova ugotovili, da niti čebelarji sami nimamo enotnega in pravilnega izrazoslovja za posamezne vrste medenih pijač, zato tudi ne moremo pričakovati, da bodo kupci naših proizvodov vedeli, kaj želijo kupiti. To pa gotovo ne pripomore k večji promociji in prodaji te vrste izdelkov iz medu. Zato, dragi čebelarji in drage čebelarke, dovolite, da vam v nadaljevanju, zato da bi se izognili nadaljnjim nesporazumom, podamo kratko razlago pojmov, ki si jih, žal, še vedno vsak razlaga po svoje:
• MEDENI NAPITEK - SLADKA MEDICA je mešanica medu in vode, ki ji lahko dodamo različne dišave ali zdravilna zelišča. To je zdrava, sladka, osvežujoča brezalkoholna pijača.
• MEDICA - je alkoholna pijača z okusom po medu. Dobimo jo z alkoholnim vretjem raztopine medu in vode. Vsebuje 10-14 vol % alkohola ter 100-250 g ne-povretega sladkorja. Je ena najstarejših alkoholnih pijač. Dandanes jo uživamo predvsem kot izvrsten napitek ob slovesnih priložnostih in uspešno nadomešča desertno vino.
• MEDENO ŽGANJE - je destilat medice. Na videz je enako drugim alkoholnim destilatom, je brez barve, ima pa značilen vonj in aromo po medu. Vsebuje od 35—55 vol % alkohola.
• MEDENI LIKER - je sladka alkoholna pijača, ki jo dobimo tako, da medenemu ali sadnemu žganju dodamo med. Vsebuje 22-35 vol % alkohola. Barva pa je odvisna od uporabljene vrste medu.
Poznamo še medeno pivo, medeni kis, aromatizirano medico, penečo medico itd. Če upoštevamo vse možne različice, ki jih omogočajo različne sorte kakovostnega slovenskega medu, stopnje alkohola in količina nepo-
vretega sladkorja, bo vsak zase med množico medenih pijač gotovo lahko našel najljubšo in jo tudi pravilno opredelil.
Žganjekuha pa ni bila edina zanimivost na našem razstavnem prostoru. Vsi člani sekcije so bili na razstavnem prostoru prepoznavni, saj so nosili modre štajerske predpasnike, imenovane »šiirce«. Za dobro voljo na razstavnem prostoru je poskrbel čebelarski trio, ki je s svojimi vižami vabil na ogled stojnice pred posvetovanjem, med odmori in popoldne.
Z gotovostjo lahko trdimo, da je bila letošnja predstavitev sekcije zelo uspešna. To potrjuje tudi njeno delovanje med letom, saj je v Lukovici in v Murski Soboti pripravila seminar za pridelavo medice, ki se ga je udeležilo veliko število čebelarjev. Tako pričakujemo, da bo na letošnjem ocenjevanju število vzorcev medic krepko preseglo lansko številko. Razveseljivo pa je tudi zanimanje za ocenjevanje medenih žganj in likerjev. Točen datum za oddajo vzorcev medic pa bo objavljen v Slovenskem čebelarju, zato vas prosimo, da ga pozorno preberete.
Hkrati člane čebelarskih društev tudi obveščamo, da bomo jeseni na Brdu ali po dogovoru kje drugje pripravili seminar za pridelavo medice, seveda, če bo dovolj prijavljenih.
Č/A) Maribor - za Sekcijo pridelovalcev medenih vin in drugih medenih pijač
Predstavitev sekcije je popestril tudi čebelarski ansambel, ki je igral slovenske narodne.
stani plut SPLETNA SKUPINA »ČEBELAR« SE PREDSTAVI
Kako pomembna je hitrost komunikacije v sodobnem svetu, najbrž ni treba posebej poudarjati. Številne ovire pri tem so padle, saj nam svetovni računalniški splet daje ne-slutene možnosti. Zakaj se ne bi v to informacijsko družbo vključili tudi čebelarji, izmenjevali informacije, izkušnje in podobne reči s komer koli na svetu? Te možnosti smo s pridom začeli uporabljati tudi slovenski čebelarji. Pri nas za zdaj uspešno delujeta dve spletni skupini, v kateri so vključeni čebelarji.
Skupina »Čebelarji« se je že predstavila, tokrat pa predstavljam še drugo takšno skupino - »Čebelar«. Najdete jo na spletnem naslovu http://groups.vahoo.com/group/ce-belar/. Od svoje starejše sestrske skupine se nekoliko razlikuje. Morda se bo kdo vprašal, zakaj dve skupini. Nič ni narobe, če je skupin več, saj se vsaka po svoje trudi izpolniti svoje poslanstvo in ponuditi svojim članom čim več informacij s področja čebelarstva, kadar zmanjka »resnih« tem, pa zgolj klepet. Takšno povezovanje nas dniži in premaguje velike razdalje. Tako je v skupini »Čebelar« zdaj 47 članov, ki niso samo iz Slovenije. Vključeni so tudi čebelarji iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije in Črne gore, Makedonije, Združenih držav Amerike, in to od začetnikov do izkušenih čebelarjev, od mladih do starejših čebelarjev. Kar pisana druščina, ki najde odgovor tako rekoč na vsako zastavljeno vprašanje.
Seveda za delovanje skupine veljajo določena pravila. Tako skupina »Čebelar« deluje v zaprtem krogu članov. In kaj to pomeni? To ne pomeni, da nikogar drugega ne pusti v svoj krog članstva, nasprotno, skupina je odprta za vse, ki si želijo strpnega komuniciranja o čebelarskih temah. Zaprta pa je za naključne obiskovalce, tako da ti nimajo dostopa do arhiva sporočil in map, ki smo jih poimenovali Skrinja dobrot. V to skrinjo člani shranjujemo marsikaj, med drugim pravilnike, zakonodajo s področja čebelarstva, različne sestavke in fotografije, ki so jih posneli člani. To je res bogat arhiv, ki so ga ustvarili prizadevni člani. Ko tisti, ki se strinja s pogoji včlanitve, ki jih najde na prvi in vedno odprti pozdravni strani, opravi
Člani skupine smo se srečali.	Fotn:	s.	rim
postopek prijavljanja, sta zanj poleg možnosti prejemanja in pošiljanja sporočil na elektronski naslov odprta tudi arhiv starih sporočil in Skrinja dobrot. Skupina oz. njeni člani nimajo nikakršnih obveznosti, razen da od časa do časa napišejo kakšno sporočilo, postavijo vprašanje ali ponudijo drugim svoje mnenje ali svoje izkušnje.
V	vsaki skupini obstaja njen urednik, ki je navadno tudi ustanovitelj skupine, vodi njeno delo in ima glede na svoj položaj tudi nekatera pooblastila, ki jih drugi člani nimajo. Skupina »Čebelar« je bila ustanovljena 14. februarja lani, postavil pa jo je Vincenc Petruna, ki jo tudi vodi. V minulem letu je bilo odposlanih več kot 1350 sporočil ali povprečno pet na dan in tako rekoč ni bilo vprašanja, na katerega ne bi izbrskali odgovora. Če odgovorov ne dobimo iz domačih logov, jih poiščemo drugod na spletu, zato se v skupino vključuje vse več čebelarjev. Prek te skupine se širijo tudi različne informacije o delovanju čebelarskih društev in ČZS, o predavanjih, prireditvah itd. Pomembno je predvsem to, da je informacija hitra in točna. Po tako navezanih stikih smo sprva posredovali tudi veliko informacij o Apimondii, ki bodo v korist tako tujim kot domačim čebelarjem. Kolikšen bo pomen takšnih informacij tik pred začetkom in med Apimondio samo, pa si lahko samo mislimo.
Ker se kar nekaj članov skupine ukvarja z naravoslovno in makrofotografijo čebel na medovitih rastlinah, se na naslovnici v sezoni na vsakih nekaj dni izmenjujejo fotografije čebel na posameznih cvetočih medovitih rastlinah. Pozimi jih zamenjujejo slike čebelnjakov in stojišč naših članov.
To zimo je nekaj čebelarjev začelo v skupini objavljati svoje čebelarske zgodbe - resnične dogodivščine iz njihovega čebelarjenja. Urednik jih skrbno shranjuje v Skrinjo dobrot, saj bodo vsaj nekatere od njih gotovo doživele tudi širšo objavo.
Rezultat dela skupine »Čebelar« http://groups.yahoo, com/group/cebelar/ je tudi nekaj novih spletnih strani, ki so jih postavili njeni člani po navodilih in izkušnjah drugih članov, to pa je brez dvoma prijetna osvežitev v čebelarskih krogih. Tako je nastala najprej stran Vincenca Petaine s spletnim naslovom http://www2.arnes.si/čsscrno-melj/, potem stran Staneta Pluta na spletnem naslovu http:/ /users.volia.net/slane-plut/ in končno Vlada Auguština na naslovu http://users.volia.net/augoS6/. Upajmo, da bodo kmalu nastale spletne strani še nekaterih drugih članov, ki se želijo tudi na ta način predstaviti širši javnosti.
Tisto, na kar smo v tej skupini posebej ponosni in kar skrbno gojimo, je napisano na naslovnici skupine: strpen, prijateljski dialog, izmenjava pogledov in izkušenj ter pomoč mladim čebelarjem.
Za konec sem prihranil še povabilo: vključite se v delo spletnih debatnih skupin, obogatite svoje znanje in svoje znanje ponudite drugim. Navodila za vključitev boste našli na naslovnih straneh obeh skupin.
JANEZJAKOPIN
Ob koncu minulega leta je Se nakmil čebele in jih pospremil k zimskemu spanju, potem pa sc je v 72. letu starosti od nas in svojih bližnjih za vedno poslovil dolgoletni član našega društva in prijatelj Janez Jakopin.
Njegova življenjska pot ni bila lahka, saj se je moral že v rani mladosti bojevati za preživetje. Ko mu je z marljivostjo in pridnostjo uspelo zgraditi svoj dom in sl ustvariti družino, je k njemu priletel roj čebel. Janez ga je ogrebel, začel čebele razmnoževati in tako tudi čebelariti. Poleg harmonike so mu čebele pomenile veliko sprostitev, ki mu je pomagala premagovati življenjske težave in mu hkrati olajšala skrb za družino.
Pred leti se je Janez vključil tudi v Čebelarsko društvo Grosuplje in vse do smrti ostal njegov prizadeven član.
Na njegovi zadnji poti na pokopališče v Grosupljem smo ga z društvenim praporom in z žalostjo v srcu pospremili tudi številni čebelarji, saj smo izgubili delavnega člana in dobrega prijatelja.
Čl) Grosuplje
JAKOB KR\t |
V	prvem mesecu novega leta smo se čebelarji Čebelarskega društva Dolsko poslovili od našega najstarejšega člana Jakoba Kralja. Rodil se je leta 1911 v številni kmečki družini. Ob opazovanju dela okoliških čebelarjev se je začel že kot bosonogi fantič zanimati za čebele. Za birmansko darilo je dobil prvo čebeljo družino in začel samostojno čebelariti. Na vrhuncu svoje čebelarske poti je čebelarji 7. več kot 80 čebeljimi družinami. Čebelarstvu, ki je bilo poleg družine njegova največja ljubezen, je ostal zvest polnih 75 let, vse do svoje smrti.
Svoje bogate izkušnje je vedno rad posredoval mlajšim čebelarjem, številne je navdušil za čebelarstvo tako, da jim je podaril čebele, zato ga je poznalo veliko ljudi daleč naokoli. Kadar koli je nanesla beseda na čebele, so mu oči zažarele in sogovorniku je natresel obilo koristnih napotkov in zanimivih, včasih tudi hudomušnih čebelarskih anekdot. Ker je bil zaposlen na železnici, je kmalu začel čebele prevažati na izdatnejše paše po tedanji ožji in širši domovini.
Čebelarski organizaciji se je pridružil zelo zgodaj, precej pred drugo svetovno vojno. Po njej je bil dolgoletni predsednik ČD Dolsko ali pa je dejavno opravljal različne odgovorne funkcije v društvu. Za svoje prizadevno delo je prejel številne pohvale in priznanja, med njimi tudi odličji Antona Janše 111. in II. stopnje. Čebelarji in prijatelji ga bomo zelo pogrešali in ga ohranili v lepem spominu.
Čl) Dolsko
MAKS (,\jm:k
Bil je lep poznojesenski dan, ko smo se slovenjebistriški čebelarji še zadnjič poslovili od našega dragega čebelarja, prijatelja in mentorja Maksa Gajška. Rodil se je leta 1920 v Laporju pri Poljčanah. Že zgodaj je spoznal težko življenje, saj je moral še kot otrok od doma za pastirja. Izučil se je za kovača. Vojna vihra ga je odnesla na prisilno delo v Avstrijo.
Od tam je leta 1944 pobegnil in se pridružil partizanom. Po vojni je služboval v različnih krajih in ob delu končal srednjo šolo.
Čebelariti je začel s košeni čebel, ki so ga že ob prvem srečanju pošteno opikale. Svoje čebelarstvo je razširil na 30 družin, ki jih je imel na treh različnih lokacijah. Veliko je eksperimentiral in na podlagi svojih izkušenj tudi svetoval. Pri njegovem delu inu je nesebično pomagala tudi njegova pokojna žena, ki se je udeleževala vseh naših prireditev in nas sladkala z medenim pecivom. Pri delu mu je pomagal tudi sin Dušan, ki zdaj nadaljuje njegovo delo pri čebelah.
V	veliko veselje mu je bilo delo z mladimi. Vrsto let je bil mentor krožka na slovenjebistriški osnovni šoli. Med učitelji, zaposlenimi na šoli, je vzgojil mentorico, ki nadaljuje pot po njegovih stopinjah. S pokojno ženo sto vzorno uredila šolski čebelnjak, ki so ga uporabljali tako krožkar-ji kol tudi drugi učenci. Še v svojem 81. letu je vodil mlade čebelarje na jubilejnem državnem srečanju mladih čebelarjev na Urdu pri Lukovici. Dolga desetletja je bil član upravnega ali nadzornega odbora društva, predsednik komisije za zdravstveno varstvo v društvu in regiji, opravil je izpit za čebelarskega preglednika, poleg tega pa se je redno udeleževal vseh delovnih, organizacijskih, izobraževalnih in družabnih srečanj. Naš dragi prijatelj Maks je bil vsem priljubljen svetovalec, izjemno skromen in kljub veliki zakladnici znanja nevsiljiv in prijazno nasmejan. Takšnega ga bomo ohranili v trajnem spominu. V zahvalo mu je društvo podelilo odličji Antona Janše III. in II. stopnje. Naj počiva v miru!
Čebelarsko društvo Slovenska Bistrica, predsednik Norbert Jedlovinik
Pokojni OTMAR BRENCE je bil član Čebelarskega društva KAMNICA
-	BKESTEKNICA in ne KAMNICA - BRESTANICA, kot je bilo pomotoma objavljeno v 1. št. Slovenskega čebelarja (predsednik Alojz C,ebner).
Gostilna
Restavracija	grega avsenir s p Begunje 21, 4275 Begunje
Ulk>r'ja	»Pri JOŽOVCU« - Tel.: 04/530 70 30
• ČETRTEK, S. APRILA-VEČER ZIMZELENIH MELODIJ S PLESNIM ORKESTROM »BIG BANG« IZ RADOVIJICE OB 20. DRI • ČETRTEK, 10. APRI1A - SNEMANJE TELEVIZIJSKE ODDAJE »POD ZIDANO MARELO« OB 20. URI • PETEK, 11. APRILA - GLASBENI VEČER S HIŠNIM ANSAMBLOM »JOŽOVC« OB 19. URI • SREDA, 23. APRILA - GLASBENI VEČER Z »GAŠPER!« OB 19. URI • ČETRTEK, 24. APRILA - SNEMANJI: TELEVIZIJSKE ODDAJE »POD Ž1DANO MARELO« OB 20. URI • PETEK, 2;. APRILA - GLASBENI VEČER Z •OKROGLIMI MUZIKANTI« OB 19. URI • SOBOTA, 26. APRILA - GLASBENI VEČER Z »G0REI\|SK1M KVINTETOM« OB 19. URI • SREDA, JO. APRILA - GLASBENI VEČER Z IGORJEM IN ZLATIMI ZVOKI« OB 19. URI.
Informacije in rezervacije po tel. št. 04/ 533 34 02
KUPIM štirideset kilogramov čistega čebeljega voska, ® 041 830 008.
KUPIM prazne naklade za FV-panj (Vehovčev), ® 031 682 920.
PRODAM čebelje družine na AŽ, 7 in 9 S, s panji ali brez, S 01/ 787 58 9J ali 031 619 961.
PRODAM zdrave čebelje družine na AŽ, 7 in 10 S, ® 01/ 723 12 99 ali 031 503 635.
PRODAM štirinajst družin na AŽ, 7S, ® 041 621 426.
POKODAM TAM 190, T 15, letnik 88, ® 041 547 476.
PRODAM TAM 125, predelan v čebelnjak z 72 praznimi AŽ-panji, 9 S, S 040 682 605.
PRODAM čebelje družine na AŽ, 7 S, možna dostava, cena ugodna, ® 041 853 412.
PRODAM pet praznih nizkonakladnih panjev (s tremi nakladami) in satniki	ter	naseljene	AŽ,	9 in	10 S,	® 041 675 268.
PRODAM ročno točilo za med, ® 01/ 723 70 27 ali 031 352 797.
PRODAM deset čebeljih družin na AŽ, 7 in 10 S, SOI/ 365 15 36, zvečer.
PRODAM nekaj družin na I.R satju z mladimi maticami, ® 041 559 279	(Anton	Popit,	Vrhnika, Tumovše	17).
IŠČEM knjigi Sodobno čebelarstvo, I. in II. del (1955) in stare številke Slovenskega čebelarja, ® 031 682 920 ali 04/ 252 73 10, zvečer. PRODAMO tovornjak z 36 naseljenimi AŽ panji, 10 S, in zabojnik z 48 naseljenimi AŽ-panji, 10 S, S 031 595 188 in 031 521 626, dopoldne.
PRODAM ugodno zaradi starosti terenski tovornjak s 54 skoraj novimi naseljenimi AŽ-panji, 10 S in zabojnik z 28 naseljenimi AŽ panji, ® 05/ 300 57 02, zvečer.
PRODAM osem čebeljih družin na AŽ, 9 S. ® 01/ 787 86 35.
KUPIM več rabljenih LR dvetretinjskih panjev s pripadajočimi deli, ® 031 625 194.
PRODAM AŽ panje, 10 S, skupaj s čebelami ali brez njih. ® 031 264 260.
PRODAM zaradi bolezni sedemdeset naseljenih AŽ-panjev, 10 S, in avtobus, predelan za prevoz čebel,	registriran	do	28.	maja 2003. Čebele
so zdrave, ® 05/ 302 80 85.
KUPIM večje število rabljenih AŽ-panjev, 10 S, 5? 040 895 611.
PRODAM rabljene AŽ-panje ali jih zamenjam za čebelje družine, ® 041 730 631.
PRODAM malo rabljene naseljene AŽ-panje, 5 in 10 S, ali samo družine na satju, ® 04/ 251 13 64.
PRODAM več zdravih čebeljih družin na AŽ, 9 S, na satju ali skupaj s panji, ® 01/ 755 12 31.
PRODAM zaradi bolezni prikolico-čebelnjak z desetimi naseljenimi AŽ-panji, 10 S. ® 04/ 204 67 37 ali 031 542 903.
KUPIM rabljeno čebelarsko tehtnico za postavitev pod AŽ-panj, ® 02/ 572 15 20.
PRODAM dvajset čebeljih družin na AŽ, 9 in 10 S; družine so zdrave in močne z. mladimi maticami, ® 01/ 361 20 43.
PRODAM zdrave čebelje družine na AŽ, 5 S, z lanskimi maticami, ® 02/ 641 38 81, GSM 040 878 431.
PRODAM več pregledanih čebeljih družin na AŽ, 5, 9 in 10 S iz hribovitih krajev, ® 04/ 531 24 85.
PRODAM pet čebeljih družin na AŽ, 10 S, ali samo družine na satju. Cena po dogovoru, ® 03/ 579 11 52.
PRODAM do trideset družin na AŽ, 9 S, prevoz mogoč z mojimi polovičarji iz Slovenske Bistrice, 2? 041 917 594.
PRODAM čebelje družine na AŽ, 10 S, Sp. Bela pri Preddvoru, S? 041 647 427.
PRODAM petindvajset zdravih čebeljih družin na AŽ, 10 S, S 07/ 491 33 50, ali 041 226 308.
PRODAM več čebeljih družin na AŽ, 10 in ‘) S, ® 07/ 497 40 44.
PRODAM prikolico-čebelnjak za prevoz 32 AŽ-panjev in kotel za kuhanje voščiti, ® 031 879 072.
PRODAM čebelje družine na AŽ, 7 ali 10 S, ® 031 766 533 ali 03/ 572 73 43.
PRODAM dvajset naseljenih AŽ-panjev, 10 S. E 05/ 300 28 85, po 20 uri.
PRODAM več zdravih čebeljih družin na AŽ, 7 S, matice so lanske, ® 041/ 639 612.
PRODAM nekaj zdravih čebeljih družin na AŽ, 5 S, in starejšo, trisatno aluminijasto točilo,	®	03/	568	50	82	in	031	630 935.
PRODAM UGODNO zdrave družine na AŽ, 7 in 10 S, vse matice so mlade iz domače	vzreje; vlačilec	TAM 110	s pogonom spredaj	in zadaj,
z vitlom in polpriklopnikom za 102 panja ter rabljene 10- in 11-satarje in Grajševe panje,	®	041	410	152,	Nace Sotlar,	popoldne.
KUPIM zabojnik za prevoz čebel za 42 AŽ-panjev ali več, ® 031/378 479.
PRODAM dvanajst čebeljih družin na AŽ-satju, ® 01/ 565 43 90.
PRODAM naseljene 7 in 12 S štirietažne panje v zložljivem čebelnjaku ali samo čebele na satju. ® 01/ 361 11 73.
PRODAM deset močnih čebeljih družin na I.R satju, veterinarsko pregledane, očiščene varoj, z mladimi maticami, ® 07/ 818 45 98 ali 031/434 506.
PRODAM čebelje družine na AŽ, 10 S, ® 04/ 204 56 38.
PRODAM čebelje družine z mladimi maticami na AŽ, 10 S, ® 04/ 204 50 58.
PRODAM TAM 5000 A-testiran, za prevoz 60 AŽ-panjev, ® 041 586 508.
PRODAM zaradi bolezni AŽ-panje ali smo družine na AŽ, 6, 7, 8 in 10 S, ® 01/ 423 40 02.
PRODAM zdrave čebelje dnižine na AŽ, 7 S, ® 01/ 512 42 57.
PRODAM zaradi starosti nekaj čebeljih družin na AŽ, 10 S, ® 839 11 84.
PRODAM konec aprila petnajst čebeljih družin na AŽ, 10 S, ® 041 224 250.
PRODAM več čebeljih družin na AŽ, 10 S, inf. Svagelj, Štanjel, ® 05/ 769 00 18.
PRODAM čebelje družine na AŽ, 9 S. čebele so zdrave in veterinarsko pregledane, ® 041 583 817.
PRODAM trideset čebeljih družin na AŽ, 10 S, s panji ali brez, ® 04/ 518 15 25.
PRODAM več čebeljih družin na AŽ, 10 in 7 S, ® 03/ 705 51 20.
Moli oglasi
PRODAM pregledane čebelje družine na AŽ, 5 in 7 S, malice so lanske, 5? 02/ 587	19	04.
I'RODAM štiri čebelje družine na AŽ, 10 S, 5ff 07/ SO 45 078,	po 19. uri.
PRODAM čebele na AŽ, 10 S, S 425 96 56.
PRODAM več čebeljih družin AŽ, 9 in 10 S, malice so mlade, ®	01/ 537 54 08 ali	031	712 529.
PRODAM čebelje družine na LR in AŽ šalili z lanskimi maticami,	ffi 05/ 388 35 38.
PRODAM več zdravih čebeljih družin na AŽ, 7 in 10 S, 01/ 541 61 64, zvečer.
PRODAM čebelje dnižine na AŽ, 4, 5, 7, 9 in 10 S, vse družine imajo lanske matice, 3? 01/ 787 32 03.
PRODAM avlobus-čebelnjak, vozen, za prevoz 90 AŽ-panjev, 10 S, Goriška, ffi 041 610 654.
PRODAM čebelje dnižine na 5 in 7 S, S 01/ 724 20 26 ali 041 403 960.
PRODAM deset naseljenih AŽ, 9 S, s panji ali brez njih, vosek in sto novih satnikov, ®	01/ 540	46	43.
PRODAM čebelje družine na AŽ, 7 S, S 031 360 467.
PRODAM nekaj čebeljih družin na AŽ, 5, 7 ali 10 S, družine so zdrave in močne, ® 01/512 26 21, popoldne.
PRODAM petindvajset čebeljih družin na AŽ, 9 S, s panji ali brez njih, ter namizno rdeče in Mo vino odlične kakovosti, S 040 567 144, po 20. uri. PRODAM čebelje dnižine na AŽ 10 in 7 S, S 02/ 613 41 91.
PRODAM več zdravih in močnih čebeljih družin na AŽ 10 S, E 02/ 745 78 91 ali 041 991 758.
PRODAM deset čebeljih družin na AŽ 10 S, čebele so zdravstveno pregledane, ffi 031 204 494.
PRODAM čebelnjak v izmeri 6-krat 3 metre na območju ČD Velike Lašče, SOI/ 507	89 35.
PRODAM ugodno deset praznih panjev AŽ 10 S z zakladami na 9 S, ® 04/ 583 10 80	ali 041	878	294, Janez Langus, Tomšičeva 68 c
Jesenice na Gorenjskem.
PRODAM čebelje družine na AŽ, 6 in 9 S, ® 04/ 5333-914 ali GSM 041 948-077.
PRODAM čebelje družine na AŽ, 7 in 9 S, ® 07/ 307 83 89.
KUPIM rabljene panje 11 S AŽ in prodam šlirietažne AŽ-panje na 36 ali 40 satov, ® 031 781 895.
PRODAM seme in sadike medovite rastline boreč (Borago officinalis), ffi 040 249 323. Vinko Franc, Petišovci, Ul. 22. junija 49, Lendava. PRODAM prikolico za prevoz osem AŽ 10 S, atestirano in obnovljeno, ffi 01 561 80 90.
PRODAM štiri nenaseljene nakladne panje - Vehovec, ® 041 988 235.
PRODAM tovornjak TAM 110, T10, s podaljšanim kasonom, lahko za prevoz čebel, S? 031 803 637.
PRODAM deset zdravih čebeljih družin na AŽ 10 S, S 04 257 400.
ČEBELNJAK s čebelami, do 50 panjev, vzamem v najem do 60 km iz Ljubljane, S 041 968 612.
PRODAM naseljene AŽ in LR-panje, prazne trietažne panje, propolis in razstavljiv čebelnjak za 24 AŽ 10 S panjev, ® 07/ 814 26 90. PRODAM pet dnižin na AŽ-satju z mladimi odbranimi maticami 2002, S 07/ 839 54 11.
PRODAM prikolico za prevoz 10 AŽ 10 S, » 05/ 639 54 16.
PRODAM čebele na 5, 7 in 10 S AŽ s panji, TAM 110, T10 za 62 AŽ-panjev, ffi 01/ 365 12 87.
PRODAM matične rešetke za LR-panje različnih dimenzij, ® 01/ 519 70 47, 031 351 394.
POVERJENIKI ZA PAŠO
ČEBELARSKO DRUŠTVO RADIJE OB DRAVI: Vuhred - Martin Krajnc, Vuhred 106, « 02/ 887 16 36; Hudi kot, Ribnica na Pohorju - Franc Rupreht, Sp. Orlica 13, S 02/ 876 81 54; Remšnik - Ivan Zakeršnik, Vas 60. S 02/ 887 16 94; Brezni Vrh, Kozji Vrh - Marko Glazer, Kozji Vrh 7, S 02/ 876 61 42; Leben - Ivanka Vomer, Janžcvski Vrh 75, S 02/ 876 75 09; Vurmat, Kapla, Gradišče - Srečko Verdinek, Vurmat 3, S 02/ 876 01 80.
ČEBELARSKO DRUŠTVO RUŠE: Albin Rupnik, Gozdarska 2, 2342 RUŠI;, » 02/ 66 13 511.
ČEBELARSKO DRUŠTVO RAČE: Franc Gradišnik, Opekarniška 4, 2327 Rače, S 02/ 609 50 96, GSM 041 503 463.
Območju Čebelarskega društva Kače, so: Prepolje, Trnišče, Marjeta na Dravskem polju, Dravski Dvor, Brunšvik, Sp. in Zg. Gorica, Podova, Bresula, Hotinja vas, Orehova vas, Radiket, Slivnica s Slivniškim Pohorjem, Čreta, Plahutnik, Breznikov Vrh, Frajham, Planika nad Framom, Kopiknik, Lok pri Franu, Morje, Fram, Požeg, Ješenca in Rače.
ČD NOW GORICA sprejema prošnje za akacijevo pašo do 15. aprila, za škržatovo in gozdno pašo pa do 15. maja 2003. Opozarjamo na veljavna zdravstvena spričevala. Poverjenik je: Viktor Zadravec, Vipavska c. 88, 5000 Nova Gorica.
ČD AJDOVŠČINA sprejema pisne prijave za akacijevo pašo do 14. aprila 2003 na naslov: ČD Ajdovščina, Lavričeva 57, 5270 Ajdovščina.
ČD SEŽANA - Vloge za akacijevo pašo v dolini Branice, za območje Rodika in za Vremsko dolino pošljite do 15. 4. 2003 na naslov: ČD Sežana, Gregorčičeva 2, 6210 Sežana. Vloga naj vsebuje: naslov, št. panjev, prevozno sredstvo z registrsko številko in želeni prostor.
ČD BEGUNJE PRI CERKNICI - Poverjenik za gozdno in hojevo pašo za območje Ravnik-Menišija je: MILAN POIIOLE, Notranjska c. 28, 1380 Cerknica, Ä 01/ 709 16 72. Pisne prijave sprejemamo do 20. junija 2003. Prijava naj vsebuje zdravniško spričevalo, naslov, število panjev in telefonsko številko.
Čl) KANAL-BRDA - Pisne vloge za akacijevo, lipovo, kostanjevo in gozdno pašo sprejemamo do 10. aprila 2003 na naslov: ČD KANAL-BRDA, 5211 Kojsko.
OBČINA ŠEMPETER - VRTOJBA sprejema pisne prijave za akacijevo pašo do 15. aprila 2003, za škržatovo gozdno pašo pa do 15. junija 2003 na naslov: Občina Šempeter-Vrtojba, komisija za pasišča, Goriške fronte II, 5290 Šempeter pri Gorici.
ČD LOVRENC NA POHORJU Rdeči Breg. RECENJAK - ALOJZ KOSJEK, Lovrenc na Pohorju, Rdeči Breg 18 a, ® 02/ 675 44 31. Činžat - BRANKO MONETTI, Fala, Činžat 35, S 031 727 464. Kumen - KAREL ODER, Lovrenc na Pohorju, Ob Radoljni 81, S 031 634 896.
ČD MURSKA SOBOTA - sprejema pisne prijave za akacijevo pašo do 20. aprila 2003, na naslov dr. Stanko Kapun, KGZS - Zavod Murska Sobota, Štefana Kovača 40, 9000 Murska Sobota.
refraktomctcr
Delovni čas trgovine:
od ponedeljka do petka od 8.00 do 12.00 in od 15.00 do 18.00; ob sobotah od 9.00 do 12.00 NAROČENO BLAGO VAM LAHKO ODPOŠLJEMO S PAKETNO POŠTO
LOGAR TRADE, d.o.o.
Zupanova 1, 4208 Šenčur, teb 04 25 19 410, faks: 04 25 19 415 e-pošta: logar-trade@siol.net, internet: www.logar-trade.si
IZDELAVA ČEBELARSKE OPREME IN TRGOVINA
Logar
Za zdrave čebele in večje donose
Na voljo so nove, dopolnjene izdaje knjig prof. dr. Jožeta Riharja, ki jih priporoča CZS in sam častni predsednik Apimondie g. R. Bomeck
ČEBELARJENJE V NAKLADNEM PANJU
MANA IGLAVCEV- NAPOVEDOVANJE GOZDNEGA MEDENJA
VAROZA ČEBEL
«Ulf
Knjige lahko naročite na tel.: 01-428 11 36 ali 041-410 171
Cnu vključujejo DDV.
ANA KUNSTEIJ, s.p.
ŠIVIIJSTVO KUNSTEIJ, ZAVRTI 41, 1234 MENGEŠ
Telefon: 01/ 72 37 027, GSM: 031 352 797, c-pošta: JM.KUNSTEIJ@EMAIL.SI
Izdelujemo: KLOBUKE, KAPE (mreža je odporna na vročino), ROKAVICE, JOPIČE, KOMBINEZONE IN DRUGO ČEBELARSKO OPREMO.
Razstavno prodajni salon ČEBELARNA
v čebelarskem centru Slovenije - Brdo pri Lukovici 8
Tel: 01 /729 61 18; Fax: 01 / 729 61 31
Delovni čas: Od ponedeljka do petka, od 9. do 17.ure v soboto od 8. do 13. ure, v n odel jo zaprto.
Za večje skupine Je odprlo Izven delovnega časa po predhodnem dogovoru.
)	INVERTNA SLADKORNA POGAČA
(Pakirana v vrečkah po J kg, ter v kartonu z 10. vrečkami po 1 kg )
Visokokvalitetni, cenovno ugodni sladkorni sirup FRUTASUN Q85 (sestava glukozni in fruktozni slakor, BREZ trisaharidov »	Zbiramo prednaročila za
krmni sladkor za čebele v tem letu hitrejša dobava Po želji organiziramo dostavo
KONKURENČNE CENE
ČEBELARSKI CENTER MARIBOR
Streliška 150, Maribor
Tel: 02 / 320 53 46; Fax: 02 / 331 80 10
Delovni Čas: od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure, sobota.od 8. do 13. ure; v nedeljo zaprto.
v čebelarskih centrih vam nudimo:
• čebelarsko opremo in drobni pribor
• darilno embalažo
• stekleno, kartonsko in leseno embalažo...
• pokrovčke za kozarce vseh velikosti
• plastične satnice za nakladne in AŽ panje
voščene satnice vseh velikosti lesene (lipove) satnike čebelarsko literaturo
VELETRGOVINA
i \ - ""i m r7\,
Triaika 05, Maribor
Telefon: 02/320-64-52 Faks:	02/332-62-71
naročila: embalaza@vema.si
www.vema.si
APIS M & D, d.o.o. MARKO DEBEVEC
ČUŽA 7 - 1360 VRHNIKA tel., faks: (01) 755 12 82
Odprto: ob delavnikih od 9.-12. in od 16.-18. ure, ob sobotah od 9.-12. ure PREDELAVA VOSKA V SATNICE PO UGODNIH CENAH - samo 180 SIT/kg KUHA VOŠČIN IN TAKOJŠNJA MENJAVA VOŠČ1N ZA SATNICE
• IZDELUJEMO POLNOVREDNE BELJAKOVINSKE POGAČE ZA KRMLJENJE ČEBEL, PO ŽELJI Z DODATKOM TERAPEVTSKIH SREDSTEV
• APNENOGEL - NOSEMAGEL - STIMULANS - VAROGEL
• NA DEBELO IN DROBNO PRODAJAMO VSO ČEBELARSKO OPREMO
NAROČENO BLAGO POŠ1JEMO TlIOl l>0 HITRI PAKETNI POŠTI
• Vse čebelarje in čebelarska društva obveščamo, da izdelujemo hladno valjane, nelomljive samice vseh velikosti. Vosek steriliziramo v oljnih sterilizatorjih pri 125 °C.
• Vosek odkupujemo po 600 do 700 SIT za kilogram.
PRIZNANO VZREJEVALIŠČE MATIC - ČEBELARSTVO DEBEVEC, APIS M&D, d.».»., VK11NIKA
Sprejemamo prednaročila /.a kakovostne, izbrane in označene matice kranjske pasme. Konec maja in junija lahko pri nas dobite čebelje družine na petih in sedmih satih.
NOVO!
Nizkonakladni, LR-, AŽ-panji 10-, 7- in 5-satni. Kakovostna izdelava po ugodni ceni.
PRVA POTUJOČA ČEBELARSKA TRGOVINA V SLOVENIJI
POZIMI IS SPOMLADI, KO ČEBELARSKA DRUŠTVA SKLICUJMO OBČNE ZBORE, ORGANIZIRAMO STROKOVNA PREDAVANJA IN
nakup Čebelarske opreme v potujoči čebelarski trgovini.
APIS M&D, d.o.o. - MARKO DEBEVEC
RAZPIS
XXVI. SREČANJE IN TEKMOVANJE MLADIH ČEBELARJEV
Srečanje in tekmovanje mladih čebelarjev bo v soboto, 10. maja 2003, v prostorih osnovne šole Davorina Jenka v Cerkljah na Gorenjskem. Tekmovalne ekipe naj se v osnovni Soli zberejo do 9. ure. Natančen razpored tekmovanja bodo vse prijavljene ekipe dobile po pošti.
Mentorji čebelarskih krožkov naj pisne prijave tekmovalnih ekip pošljejo na obrazcu, ki ga dobijo na spletni slani ČZS, najpozneje do 15. aprila 2003 na naslov: Čebelarska zvez» Slovenije. Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica.
Ker želimo tekmovanje pripraviti na vrhunski ravni, prijave na dan tekmovanja ne bodo mogoče.
Tekmovanje bo potekalo na podlagi Pravilnika o državnem srečanju in tekmovanju mladih čebelarjev, ki je bil objavljen v Slovenskem čebelarju, št. 4, 1998.
Za nižjo in srednjo skupino bodo vprašanja sestavljena na podlagi delovnega zvezka Čebela se predstavi, za višjo skupino pa tudi na podlagi knjige Od čebele do medu.
Pričakujemo polnoštevilno udeležbo.
Sočasno razpisujemo natečaj za izvedbo XXVU. tekmovanja mladih čebelarjev v letu 2004. Prijave za izvedbo tekmovanja pošljite na Čebelarsko zvezo Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, 1225 LUKOVICA.	,
Komisija za krožke pri C7.S
V NEKAJ MINUTAH lahko spremenite AŽ čebelarjenje v SODOBNO NAKLADNO ČEBELARJENJE!
Ponujani vam nakladne panje AŽ-inere, združljive z LR-panjskim sistemom, večnamensko podnico - tudi za pripravo rojev (ometencev) in predelavo kristalizirane oz. melicitozne mane (podnica je združljiva z I.R-nakladami) po načrtih univ. dipl. inž. Ivana Jurkoviča. Izdelujem tudi vse vrste satnikov.
PETER ZAKRAJŠEK, s.p.
Pretnarjeva 6, 1210 Ljubljana - Vi/marjc - Tel.: (01) 512 62 51
IZDELOVANJE ČEBELJIH PANJEV
jQs[mizarstvo] n
CglKjLiJ#)
V ZALOGI:
• panji AŽ (9s, 10s, 12s)
• prašilčki (5s, 7s)
• lipovi satniki
• zaklade Debelak (9s, 10s)
• pitalniki Frančič
• distančni vložki
• vehe za povezavo AŽ-panjev
• trietažni AŽ (10 s)
• AŽ-Kozinc 11 + 3
IDRIJSKA 10, 1360 VRHNIKA, TEL.: 01/755 13 17
GSM: 041/420 200
Po želji izdelamo tudi druge vrste panjev. - Panji so iz masivnega smrekovega lesa, rogljičem (cinkarn).
-	Blago vam lahko pošljemo po hitri pošti.
NOVO: Pri nakupu desetih panjev ram podarimo prašilček.
Časopis Slovenski čebelar je ustanovilo »Slovensko čebelarsko društvo za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko« leta 1898.
Izdaja ga Čebelarska zveza Slovenije, Brdo pri Lukovici 8,1225 Lukovica.
Tel: tajništvo (01) 72961 00, uredništvo: (01)72961 14 (Janez Mihelič. (iSM: 040/209(HM), faks: (01)72961 32.
Elektronska pošla: tajnik Anton Tomec: anton.tomec@cebclarska-zveza-slo.si - pisarna Barbara Zajc: barbara.zajc@cebelarsb-zveza-slo.si -urednik Janez Mihelič: cebelarska.zveza.slo@siol.net
Izdajateljski svet: Lojze Peterle, Marjan Debelak, dipl. inž. arh., Janez Mihelič, univ. dipl. biol., dr. Jože Šnajder, dr. Janez Poklukar in dr. Aleš Gregorc. Uredniški odbor: Janez Mihelič, univ. dipl. biol., dr. Jurij Senegačnik, doc. dr. Janez Poklukar, mag. Mira Jenko - Rogelj,
Marjan Debelak, univ. dipl. inž. arh., čebelarski mojster Franci Marolt in dr. Aleš Gregorc.
Glavni in odgovorni urednik: Janez Mihelič, univ. dipl. biol., lektorica: Nuša Radinja, prof.
Letna naročnina za leto 2003 za nečlane je 9.000,00 SIT. Posamezna številka stane 8(H) SIT za člane oz. 850 SIT za nečlane skupaj z 8 % DDV.
Članarina skupaj z naročnino za Slovenski čebelar je 7.7IH) SIT. Člani lahko objavijo en brezplačen oglas (20 besed) na leto, nadaljnja beseda je 60 SIT. Reklamni oglasi: Cela barvna stran na ovitku 120.0(H) SIT, v sredini 72.000 SIT, pol strani 36.000 SIT, tretjina strani 24.000 SIT, četrt strani 16.800 SIT, pasica 4.000SIT.
Popust pri ceni za 3- do 5-kratno objavo je 10 %, za 6- do 10-kratno objavo 20 %, za celoletno objavo 30 %.
Splošni oglasi po 50 SIT za besedo, enako tudi za osmrtnice, ki vsebujejo več kot 40 besed. Cene so brez DDV.
Transakcijski račun ČZS: 18300-0013332037, matična številka ČZS: 5141729, davčna številka ČZS: 81079435, šifra dejavnosti: 91.120.
Za naročnike iz tujine - devizni račun: LJ BA Sl 2X-900-27260-6274/0 - je letna naročnina 40 USD.
Priprava za tisk: Prepress, d.o.o., Ljubljana, tisk: 'liskama Ljubljana, d.d., 1295 Ivančna Gorica.
Oblikovanje naslovnice: Boštjan Debelak, dipl. inž. arh.
ČEBELARSTVO RIHAR KOCJAN Robert Kocjan s. p.
Gabrje 42, 1356 Dobrova
tel./faks: ++386(0)1/364 11 06 GSM: 031/351 964 e-pošta: robineli@sint.net
Odprli smo trgovino z vso preostalo čebelarsko opremo.
delovni čas: ponedeljek - petek od 8-12 in od 15-18 ure sobota od 8 -12 ure
Čebelarjem z veljavno člansko izkaznico priznamo popust!
Izdelujemo:
- žične matične rešetke
- testne mreže
- plastična obešala
- plastične odtočne pipe
- plastična razstojišča
- čebelarske lopatke
- lovilce rojev (lesice)
- sladkorne pogače
- rogljičene satnike iz lipe
- žico za žičenje Storitve:
- kuhamo voščine (1.10. -15.4.)
- meljemo sladkor
NOVO - NOVO - NOVO - NOVO
Izdelujemo kakovostne hladnovaljane satnice vseh dimenzij. Vosek steriliziran. Vosek in voščine menjamo za satnice takoj.
ZMERNOST CEN - TRADICIJA - KVALITETA - IZKUŠNJE PRIDOBLJENE V LASTNEM ČEBELARSTVU