KOTIČEK GOSPODA DOROPOLJSKEGA
Velecetijeni   g.   Doropoljski!
Danes Vam pišern prvo piscmce. Učim se rada, pa najrajša čitam Vaš kotiček v »Zvončku«. V šolo hoilitn v F. razred, I[. oddelek. Stara sem 9 let. Ze dolgo sem bila nameniena Vam pisati par vrstic. Sedaj so se.mi izpolnile želic. lmam še tudi eno sestro Miciko. Ta ie stara 11 let. ¦fmam še tudi enega bratca, po imenu Franca. Ta je star 7 mesecev, Presrčno Vas pozdravlja Va.ša prijate-
ljica
Odgovor:
Tončka   M i r n i k o v a, učenka v  Pirešci.
Ljuba   Tončka!
Izpolniie so se Ti žclje. — res, lepo si to povedala! Moje želje pa S2 bndo izpolnile, ako mi še večkrat pišeš. Tako bo   ustreženo  na   obe   strani.
Velecenjeni  g. Doropoljski!
Usoiam se Vam poslati za »Zvonček« kratko vsebino spisa o noči in jutru. Ako se   Vam   zdi   primerno.  blagovolite   spre-jeti   in   ponatisniti   v   svojem   kotičku. Vdana
Li.ia   pl. M e t z t,   Maribor.
J u t r o .
Nebeška zora jc poljubila zemski svod ter zbndila zaspano prirodo. Kako krasno je jatro, ko se solnce razlije ka-kor prečisto zlato in oživiia blesk bli-ščečih rosnih biserov! Kako krasan je gozu v svoji jutranji obleki, ki moli svoje vrhove proti nebu in s svojim šuštenjem dviga proti nebesom jutranjo molitev. A od gozda je še krasnejša livada, odeta v krasno preprogo cvetice, na katerih se blišče rosne kapljice, podobne biserom. In v tej krasoti se zbndiio pisani me-tulički in frfotajo od cvetice do cvetice, ki jih s svojimi poljubi mislijo zbuditi. Poglejte v gozd! Kaj vidite? Vile se umi-
vajo    v   srebrnočistem    potočku    in    se krasc   s  cveticami.
Kraljica noči se poslovila je, kraljica  dneva   nastopila   je. Priroda   zbujena  kraljico   časti, novija   ii   vence, vse,   vse   njo  slavi!
Noč.
Posleimo na nebo! Kaj viditno? Mir-no. tiho se potapljajo v morje čarobni od-sviti zahajajočega solnca. Mir je; nočna sapa pihlja ter oznanja zemljanom po-čitek. Ptičice so odpele svojo \rečerno pcsem in pohitele v svoja gnezda, da zatisneio drobna očesca. Cvetice pripo-gibajo svoje glavice in sanjajo o zlatih gradovih. Na nebu se iskri milijon zvez-dic v bledi trepetajnči svetlobi; zdajpa-zdaj pade ena izmed njih kot jasen utri-nek višav v temne globine vesoljstva ... Vcčer, temoten, skrivnosten večer ... Vse spi. Samo nekdo še ne, in to so gozdna drevesa, podobna nočnim pošastim, ki pričaknjejo kraliico noč! In prišla ie, odeta v črno haljo. ožarjena z zlatimi zvezdicami in zlatim vencem na glavi. Sredi sozda se zablesti kristalni grad; iz kristaltiega sradu se sliši krasno petje: slavospevi nočnih vil kraljici svoji. Ko zagledajo kraljico, ii podarijo venec zve-stobe. Gozdna drevesa stoje kakor oča-rana od prevehke krasote in s svojim lahkim   šuštcnjem   >.apisitje.io   bajke.
Odgovnr:
Ljnba   Lija!
Ustrezam Tvoji žel.ii s tem, da pri-občujern v svoiem kotičku Tvoj opis iutra  in  nnči. F^ošlji  mi  še kaj!
Velecenjeni  :¦;.  Doropoljski!
Ker Vam od Sv. Urbana pri Ptuju na Sta.ierskem še gotovo nihče ni pisal, sem se nainenil, da Vani pišem jaz. Tudi jaz Vam pišern prvič. Star sem 13 let. Za-iiaiam v 4. razred, II. oddelek, naše šti-rirazrednice. Sedaj pa je nastalo na griču
t.
240
Sv. Urbanu novo gibanje. Začeli so ko-pati studenec, privažati opeko, cement, pesek in razne drogove. deske in bruna za stavbo nove šole. Imam 191etnega brata in 161etno sestro. Ako dovolite, Vam pošljem vkratkem za Vaš kotiček nekai   kratkočasnic.   Z   velespoštovanjem
Janez  B e n k o. Odgovor:
Ljubi   Janez!
Hvaležni Ti bomo vsi, ako nam po-Slješ omenjene kratkočasnice. Vesela prigodbica vsakemu  dobro  de.
Velecenjeni  g.  Doropoljski!
Ker vem, da radi sprejemate otrcnka pisemca, se Vam tudi jaz drznem pisati par vrstic.
V Solo hodim rad. Najrajši se učim prirodopisja, prirodoslovja. zemljepisja, zgodovine in risanja. Poučuje me moj brat Hinko. Rad berem »Zvonček«. Do-bivam ga v tukajšnji šolski knjižnici. Naj-ljubša mi je zgodovina slovenskega na-roda. Moj papa je nadučitelj. Tukai vlada huda zima. Ptičice letajo premrznjene ckolo hiš. Jaz jih krmim, ker se mi stni-lijo.    S  tem   zaključujem   svoje   pisemce.
Prav  presrčno  Vas  pozdravlja vdani
Joško   P a t er n o s t,
učenec  IV.  razrcda  II.  odd.   v  Senožečah. Odgovor:
Ljubi   Joško!
Lepo je od Tebe, da se Ti smilijo iibo<;e ptičice, ki morajo pozimi zmrzo-vati. Ker se sedaj zopet bližajo mrzli časi, stavljain Tebe vsej slovenski mladini za zgled, trdno uverjen, da bodo vsi rnoji Ij!4l.-i piijatelji krmili uboge Iačne ptičke, ki jirn bodo dobroto vračale spomladi z milhn   iii   :;k:di\im   petjein.
Cestiti  g.  Doropoljski!
Tudi ja?. sem se Vatn namenila pi-sati. Stara scn 13 let, hodim v 3. razred, II. oddelek, ljudske šole v Vuzenici. Imam še tri f.estre in enega bratca. V šolo hoJim jako rada. V šoli imam tudi mnogo piijateljic, najrajša pa imatn Marico Ko-željevo. V prvem razredu poučuje gospod 1'udučiteli Simon Viher, v drugem razr. Kospodična Ivanka Vidmarjeva, v tretjem razredn pa g. učiteli Jožef Golob, ki ga imamo vsi jako radi. Jako rada pa či-tain »Zvor.eek«, posebno pa Vaš kotiček, ki    ;.ta    mi     posojuje   Marica   Koželjeva.
Prosi   Vas  za   odgovor  Vaša
Pepika Kolmanova v Viizenici.
Odgovoi:
Ljuba Pepika!
Čim več dopisnikov imam, tem ljubše tni ie. Pa tudi kotičkarje gotovo bolj ve-seli, ako je več izpremembe. Zato sem vesel. c'a si tudi Ti vstopila v naš krog. Upam, da ostaneš  vedno  med  nami.
Velespoštovani   g.   Doropoljski!
Mnogo knjig sem že prečitala, pa nobena mi tako ne ugaja, kakor ravno Vaš »Zvonček«. V šoli me naibolj veseli polejc milega materinega jezika nemščina in zemljepisje, pa tudi drugo se rada nčiin. V solo hodim v III. razred, II. odd. Ob 9. se začne pouk. Ko poldne zvoni, Kremo ven. ua maln svežega zraka do-bimo in si ntkaj prigrizka privoščimo. Ob 1. se začne spet pouk. Ko pa je 3., grerno domov. Doma čitam Vaš meni tako ljuhi   »Zvonček«.
KaUar je mrzlo, grem rnalo na peč. Sedai bi Vas prosila, da bi- pogledali to ino.io pesemco. ki sem jo doma zvečer zložila in bi Vas obenem prosila, da bi dnbilr to pismo kak prostorček v Vasem kotičku. Sedaj Vas z odličnim spoštova-njem   pozdravlja  Vatn  \dana
Trezika   J e r i č e v a,
učenka  III.   razr.,  II.  odd.  v   Zetalah  na
Štajerskem.
Pozdrav    zimi.
Zima   ie   pri   nas,
potihnil  je  log;
čebelice   mraz
potisnil   je   v kot.
Le   pridi   do   nas,
saj   skrajni   je   čas.
Veselimo   se   te,
in   sanke   nove
že željno čakajo name,
('a  z menoj  po  snegu  zdrče.
tno  pesem,  eno  igro,
malo   plesa  narede;
l.iudje   se   tako   vesele,
čoprav   zunaj   snežec   gre.
Nai  potem  le  tvoja pesem
2unaj   se  glasi,
Kospa   zima,  pridi  kmalu,
dobio   došla   si!
OdKovor:
Ljuba   Terezika!
Upain. da si popolnoma zadovoljna, ko čitaš v mojem kotičku svoje pismo in svojo pescmco. Da bi se Ti le vse želje tako  hitro  izpolnile!