. Vtt* {«t/U* *
* pdUnbM» TTMI ®i? C UKAM » poSSJunJe»
¿mu «el« leto32dtn^ '4®: e»a 16 dta, ¿«trt leta | &js. Izven
Naročnina »epai^i} 9t Rprarniitro J&rnHr £*»» OospodatVr M» M&»«,' Kordke c«sh» }, pil M dopaiaj* d« A-m#*ei Naročnin« se «k-'»j« V Mprcj. telerurben H. iti

LIST LJUDSTVU V POUK !N ZABAVO
¡9 t
ocsit HL pMm vračajo.
SS
čekoTW? patina tura da Ljub&BMi Telefon tnlernrfean SU
L- T »o — i

SOB, dne 23. oktobra 19S4.
l-striife.
največja krizi.
Kriza Davidovičeve vlade pomeni veliko krizo državnega zunanjega in notranjega življenja. Davido-vičeva vlada je bila prva v šestih letih naše države, ki je imela večino od celega parlamenta ali narodne skupščine. ,0 vladah pred prvimi državnozborskimi volitvami ne govorimo in mislimo samo na vlade, ki so delovale od začetka leta 1921, ko so stali izven skupščir^ kot močna skupina Radičevci prostovoljno, približno enako močni komunisti pa izgnani po zloglasnem zakonu o »zaščiti države«. Okroglo vzeto je bilo ves ta čas izven skupščine približno sto narodnih zastopnikov in Pašič je vladal sam ali pa s Pribičevičem z navidezno in lažnjivo večino od v skupščini preostalih poslancev. Pašičeve vlade so bile pripravljene tudi na to, da izrinejo še druge stranke iz parlamenta ter pred preostalimi vladajo z večino ali pa kot navadni diktatorji, ki so za pojm kulturne države nekaj nezaslišanega.
Prvo pravo parlamentarno vlado je pohvalno omenil in upošteval ves kulturni svet in v mednarodnem položaju je naša država z njo vel'ko pridobila. Pašičevei, ki po vzoru svojega voditelja ne priznavajo nobene oblasti, katere nimajo sami v svojih rokah, so proti Davidovičevi vladi sporazuma, poštenja in prave narodne večine uprizarjali od prvega početka vse mogoče, v kulturnem svetu pa nemogoče in nezaslišne spletke in zarote. O teh smo že ponovno poročali in danes hočemo samo beležiti, da je Davidovičeva vlada podala ostavko ali demisijo ter je s tem država in narod za precej časa oddaljena od poštene in nujne preureditve, katero je odstopivša vlada imela v svojem načrtu ter jo je začela tudi vestno in temeljito izvajati.
Nameravane preureditve so na eni «strani življen-skega pomena za državo in državljane, na drugi strani pa neobhodno potrebne za mednarodni položaj naše države in za njeno članstvo kulturnega sveta. Vlada, za katero je bilo prvič po dolgih letih narodno predstavništvo v skupščini ali v parlamentu v pravi večini, je hotela pred vsem parlamentarna načela postaviti kot prvi in vsemerodajni činitelj v državi. Ustava sama določa, da je narod prvi, kralj pa drugi državni činitelj in k temu je hotela Davidovičeva vlada še pridejati in temeljito uvesti, da proti parlamentu in narodu ter proti vladi, ki iz njega iziiaja, nima za bodoče nobene moči kaka generalska ali drugovrstna nepoklicana oblastniška družba.
Kot druga važna točka vladnega programa je bila vzpostavitev reda in zakonitosti in poštenja v državi ter Odprava korupcije, ki se je na silno škodo države in državljanov strahovito razpasla. V svrho reda, zakonitosti in poštenja je vlada poštenjakov in pravih narod-
nih mož začela uvajati nov duh v državno upravo. Pašič in Pribičevič sta državne upravnike ali uradnike nameščala ne po državnih, ampak po strankarskih interesih, nova vlada je pa hotela uvesti v upravno službo zopet duh in zavest nepristranosti in stroge zakonitosti, kar je prvi pogoj dobrega poslovanja v vsaki kulturni ! državi. Pri pobijanju korupcije je vlada začela ne spodaj po zloglasni primeri: tatice obešajo, tatove pa izpu-ščajo, ampak zgoraj pri stebrih prejšnj ih režimov, ki so glavni krivci ne samo splošno pri tatvini in goljufiji, ' ampak pri razširjanju korupcije in nepoštenosti v drža-j vi. Razumljivo je, da nižji prav kmalu odvržejo po-I stenje, če enkrat vidijo, da na visokih mestih pošten-| je nima nobene cene ter da visoki ljudje kradejo in goljufajo.
Strah pred temeljitem pobijanjem korupcije je bila prva gonilna sila Pašičeve stranke v boju proti vladi in sporazumu. Pašičevei so hoteli na vsak način v vlado in sicer na tako mesto, da svoje glavarje lahko rešijo pred zasluženo kaznijo radi goljufije in tatvine. Kralj j je Davidovičevi vladi večkrat izrazil svoje zauj)jmje, te-| ga tudi ni preklical, ker se to sploh ne da, pač pa je ■ zadnji čas izražal željo, naj se vlada še razširi. Zakaj se | vlada po vseh pripravah ni razširila s hrvatsko seljaško : stranko, še ni prav pojasnjeno in se lahko reče samo to, j da so Pašičevei na dvoru najčrnejše slikali hrvatsko ' stranko, ki ima po svojem programu republikansko na-ziranje. Da se dvor pri vseh. teh strašilih in grožnjah ni ; ozrl na druge monarhije, ki imajo tudi republikance v i vladi, je seveda posebno poglavje. Za razširjenje vlade so po izključitvi Radičevcev prišli v poštev radikali. — Napram tej stranki je vlada najizčrpnejše pojasnila svoje stališče. Vlada je za sporazum,, zakonitost in poštenje in kdor hoče z njo ali pa v njo, mora biti čisto naravno tudi za to. Radikalna stranka v dolgih letih ni pokazala nobenega smisla za sporazum in poštenost, ampak ravno nasprotno in ta preteklost je bila za člane vlade in za javnost merodajna za odnošaje napram radikalom. Splošno se je povdarjalo, naj radikalna stranica izmeče iz svoje srede obtožene goljufe, naj se preuredi in potem stopi v vladr ili pa naj iz nje enako notranjemu ministru Petroviču vstopijo v vlado posamezniki, ki nimajo na vesti grehov in prestopkov proti sporazumu in proti poštenju. Ti pogoji za sodelovanje z radikali so upravičeni in jasni. Da se radikali kot stranka ali pa kot posamezniki niso po njih ravnali, je očividen znak slabih namenov.
Ko je pretečeni teden Davidovičeva vlada podala svojo ostavko, je nastalo za vse, ki so zahtevali tudi radikale v vlado veliko vprašanje: Kaj sedaj? — Davido-vičevo vlado so tvorile stranke,-odnosno jo podpirale, ki imajo za seboj pravo večino Slovencev in Hrvatov, ve-
čino Bosne in končno še velik del srbskega ljudstva. —• Radikali s Pribičevci tvorijo komaj tretjino parlamenta in če niso sposobni ali pa voljni slediti programu in delu sporazuma in poštenja, potem so pač lahko samo za večne čase ali pa do spreobrnitve v opoziciji in nikakor ne na vladi. Namen, na vladi reševati svoje tovariše goljufije, je pa še prav posebno nizkoten in zato se splob ne more smatrati za pravilno, da se je hotelo radikale kot stranko in ne kot neomadeževane posameznike spraviti v vlado.
Radikali hočejo po vsej sili dobiti volilno vlado. Ta cilj zasledujejo po raznih ovinkih in z vsemi sredstvi. Najprej so po Pašiču izjavili, da se strinjajo s programom sporazuma, da bi na tej podlagi radi sodelovali v vladi, ki pa naj poprej odstopi, da se potem na novo sestavi z radikali in tudi z Radičevci. Radikalske zahteve po odstopu vlade je podprl tudi kralj in ko je Davido-vič res podal ostavko, so pa radikali prišli s čisto novimi zahtevami. Začela so se dolgotrajna pogajanja na dvoru in radikali, ki so porinili Ljubo Jovanoviča v ospredje, so v prvi vrsti nastopili proti sodelovanju s HRSS ter so stavili še druge zahteve in pogoje, katerih sprejem bi bil za vladne stranke in za parlamentarno večino pravo ponižanje.
Vladne slranke HRSS ne pustijo na cedilu iz dveh razlogov: V programu vladnega bloka je ena najpogla-vitnejših točk izvesti sporazum med Srbi, Hrvati in Slovenci. Brez Hrvatov je pa sporazum nemogoč in kdor hoče sporazum, mora s HRSS računati, dokler je ta za sporazum, brez ožira na to, ali mu je ta stranka všeč ali ne, ali odobrava njeno postopanje ali ne. Drugič pa stranke vladnega bloka niso politično kamarilske in sleparske stranke, ki dajo svojo zavezniško besedo komu zato, da bi jo prelomile, ako jo zaveznik drži. Take balkanske manire so pokazali pač Pašičevei, ko so sklepali Markov protokol, zapadnoevropsko orientirane stranke pa so iz drugega lesa.
Ker je bila vladna zveza z radikali nemogoča, bi moral po načelih parlamenta dobiti vlado zopet Davido-vič, a kakor je ta vlada padla v nasprotju s parlamentarnimi načeli, tako je tudi tik pred sestankom skup-ščine na redno zasedanje (v pondeljek, dne 20. t. m.) dobil brez ozira na parlamentarni položaj mandat za sestavo vlade radikal Ljuba Jovanovič.
Parlamentarne vlade Ljuba Jovanovič ne more sestaviti in tako nastane vprašanje: ali se bo kriza rešila v prid države, ali pa v prid onih srbskih politikov, ki ne marajo sporazuma ter hočejo nasilno in neparlamen-tarno vladati in nasilno tudi izvesti volitve.
Spominjajte se Dijaške večerje!

DŽ UGU^lSL
Roman iz afriških pragozdov. Angleški spisal E. R. Burroughs. — Prevedel Paulus.
29
Kakor sem dejal, gospod Filander«, je nadaljeval, ko si je nekoliko oddahnil, »kakor sem dejal, Rimljani —.«
»Gospod profesor Porter«, ga je zavrnil Filander ledeno hladno, »vsaka reč ima svoje meje! In tudi moja potrpežljivost. — Dolžili ste me strahopetnosti! Namignili ste, da ste samo zaradi tega pribežali za menoj, ker ste hoteli nadaljevati svoje predavanje, ne pa da bi ušli levu.
Pazite, gospod profesor! Vsega sem zmožen! Moje potrpežljivosti je konec —!«
»Bežite bežite, gospod Filander!« ga je miril profesor Porter. »Ne spozabite se!«
»Prav nič se še ne spozabljam! — Ampak verjemite mi, da ni vaših sivih las in vaše visoke znanstvene «lave —!«
Grozeče je umolknil.
Gospod profesor je nekaj časa molče čepel na veji in tema je zakrivala kruti smehljaj, ki se je nabiral v kotih njegovih suhih ustnic.
Nato pa je izpregovoril.
»Poglej, prijatelj!« mu je dejal bojevito, »če si želiš da se spestiva — pa bodi! Le kar sleciva suknje in • stopiva doli na tla in omehčal ti bom glavo prav kakor pred šestdesetimi leti, — veš, tam zadaj za plotom stri-Cevega vrt«, tistiikrat, ko sva še oba platno prodajala!«
»Preklicano —!« je hlastnil gospod Filander ves začuden. »Kako prijetno se čujejo take besede! Kadar govorite človeški in takole po domdače, gospod profesor, ter odložite za trenutek tisto svoje suhoparno znanstveno vedeževanje, takrat pravim vas ve§ zadovoljen poslušam. Toda zadnjih dvajset let sem ste, se zdi, čisto pozabili da ste tudi človek —.«
Gospod profesor je stegnil svojo suho, staro, tresočo se roko skozi temo in jo položil prijatelju na ramo.
»Odpustite mi!« je dejal mehko. »Sam Bog mi je priča, kako sem se trudil tehle zadnjih dvajset let, da bi bil človek —! Zaradi Ine —. Pa tudi zaradi vaš, svojega starega, ljubega prijatelja —.
Dvajset let —!« je pravil zamišljeno po kratkem molku. »Dvajset let bo, odkar mi je Vsemogočni v svoji neskončni previdnosti vzel mojo družipo, mojo Ino —.«
Druga suha, stara, tresoča se roka se je stegnila skozi temo ter se položila gospodu profesorju na ramo in bolje ni mogel izraziti Filander svojega sočutja.
Nekaj minut sta molčala, zatopljena v mladostne spomine.
Lev je nemiren in razdražen korakal pod drevesom gorindol, za deblom pa je stal skrit 'lrzan, nemi opazovalec čudnega prizora. Molčal je, nepremičen je bil kakor kip.
»Vi ste me potegnili na drevo!« je dejal gospod profesor končno. »In v zadnjem trenutku! Bešili ste mi življenje. Zahvaliti vas moram!«
»Oprostite, gospod profesor! Nisem vas jaz potegnil na vejo! V svoji razburjenosti sem vam čisto pozabil povedati, da je tudi mene nekdo potegnil na drevo. Po vsem soditi, mora še nekdo drug razen naju biti tu gori v vejah skrit!«
»Bežite bežite!« je vzlliknil profesor Porter vznemirjen. »Mislite —? Prav za gotovo mislite, da bi —?«
»Prav za gotovo! In mislim tudi njeg i da morava zahvaliti! — Poglejte, gospod profesor, morebiti pa da sedi poleg vas na desnici!«
»Kako pravite? Bežite bežite, gospod Filander!« je govoril gospod profesor ter se previdno in boječe pomaknil bliže k prijatelju.
Prav tedaj pa se je zazdelo Trzanu, da je Numa že ža losti dolgo postopal pod drevesom.
Dvignil je torej mlado glavo'proti nočnemu nebu in, na prestrašena useša spoštovanih starcev je iz neposredne bližine zadonel grozeči, izzivalni bojni krik Kršako-w vega rodu.	•
Trepetajoča od groze sla videla, kako se je kralj živali hipoma ustavil sredi svojega nemirnega potovanja, pomignil z ušesi, zamahnil z repom in v brzih skokili izginil v temni senci džungle.
»Celo lev se boji —!« je šepnil gospod Filander.
»Jako značilno —! Zelo značilno —! Hm hm!« je mrmral profesor Porter ter se krčevito oklenil tovariša, da ne bi izgubil ravnotežja, ki ga je nenadni strah spravil v hudo nevarnost.
Pa na vso nesrečo za oba je prav v istem trenutku iz enakega vzroka gospod Filander visel z gornjim telesom nad zevajočo črno praznino in profesorjeva kretnja je zadostovala, da je častitljivi stari gospod docela omahnil.
Obupno je zakrilil z rokami, se oprijel prijatelja, ga seve potegnil za seboj — in trenutek pozneje sta oba častivredna gospoda jako nespodobno kričeč strmoglavila z veje.
Dolgo sta ležala nepremična in tiha na tleh. Vsak se je bal, da bi mu najmanjša kretnja prezgodaj raz-odela žalostno resnico o polomljenih rokah in nogah.
Končno se je gospod profesor Porter ojunačil, poskusil je in zgenil z desno nogo.
Poročila iz raznih irgov.
Iz žitnega trga.
Na žitnem trgu je veliko povpraševanje po naši pšenici in koruzi. Po pšenici najbolj povprašujejo domači mlini, izvoz pšenice pa se je v zadnjem času znatno skrčil. Izvaža se še samo ona pšenica, ki je bila poprej prodana v večjih količinah. Povpraševanje je po beli moki, za črno moko se žitni trgovci v zadnjem času niti ne zmenijo ne. Od strani izvozni carje v je veliko povpraševanje po posušeni koruzi, ki je zadnja dva dni v ceni tudi poskočila. Naše žitno blago se izvaža največ v Avstrijo in na Čeho-slovaško. Promet je največji glede koruze, glede pšenice in bele moke je srednji, promet z ovsom in ječmenom je pa zelo slab. Posamezne žitne cene so bile zadnji teden sledeče: Pšenica iz Bačke 362.5 do 367.5, sremska 370 do 375 din. Ječmen za pivo 360 do 370 din., bački oves 255 do 265 din. Stara bačka koruza 275 din., sremska 275 do 280 din., nova posušena koruza 235 do 240 din. Beli bački fižol 440 do 445 din., sremski 450 do 455 din. Bela bačka moka O 555 do 565 din., sremska in slavonska okrog 550 din.
Na žitnem trgu na Dunaju se je prodajala madžarska pšenica po 4600 aK (avstrijskih kron), avstrijska pšenica se je zibala v cenah med 4300 in 4350 aK. Navadne cene na dunajskem žitnem trgu so v splošnem sledeče: pšenica domača 4200—4300, madžarska 4550—4650, jugoslovanska 4450—4550, rž domača 4300—4350, madžarska 4440—4450, ječmen domači 5300—6100, slovački 5600 —6200, češki in moravski 6200—6800, koruza 3450— 3550, oves domači in madžarski 3000—3700, rumunski 3525—3625.
Iz živinskega trga.
Kaj pravi mariborsko sejmsko poročilo? Na mariborski sejem dne 14. t. m. so prignali: 13 konj, 3 bike, 144 volov, 395 krav in 8 telet. Skupaj je bilo prignanih 563 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže od 12.75 do 13 din., poldebeli voli 12 do 12.50 din., plemenski voli 11.50 do 12 din., biki za klanje 9.25 do 13 din., klavne krave debele 10.50 do 12 din., plemenske krave 8.50 do 11 din., krave za klo-basarje 5.25 do 8 din., molzne krave 10 do 12 din., breje krave 10 do 12 din., mlada živina 10.50 do 13 din. — Mesne cene v Mariboru: Volovsko meso L vrste 1 kg 25 do 27 din., II. vrste 22 do 24 din., meso od bikov, krav in telice 20 do 21.50 din., telečje meso I. vrste 27 do 30 din., II. vrste 21 do 25 din., svinjsko meso sveže 22.50 do 35 dinarjev.
Iz dunajskega živinskega sejma, ki se je vršil dne 17. oktobra. Prignali so 80 domačih komadov, 262 madžarskih, 157 jugoslovanskih, 87 rumunskih. Skupno 588 komadov. Od teh komadov je bilo 369 debelih, 219 pa bolj lahkih. Svinj so prignali 2257 komadov. Od teh je bilo 2006 mesnatih, 251 komadov debelih. Debele svinje so se gibale v cenah med 25.000—28.000 aK, mesnate 19.000 -26.500 aK 1 kg žive vage.
Tržni dan v Mariboru dne 18 .oktobra 1924.
Letošnje leto je bilo v Mariboru dne 18. oktobra prvikrat, da je bil tržni dan v taki nenavadni obilici preskrbljen z vsakovrstnim blagom in tudi, da je bil izvanredno dobro obiskan. Iz dežele so pripeljali slaninarji 33 vozov svinjine, kmetje pa čez 150 vozov zelenjave, krompirja in
Pravo
-oyo mi i znamko „Jelen"
prihrani čas in denar. Zadostuje, ako sSchicht-ovim milom samo enkrat po perilu potegnete, tam kjer morate z navadnim milom trikrat.

sadja. Kupčija je bila zelo živahna in v kratkem času se je prodalo mnogo pripeljanega ali prinešenega blaga; to pa zato, ker so cene vsled velike obilosti precej padle.
Cene so bile sledeče: Svinjsko meso, ki so ga pripeljali slaninarji, se je prodajalo po 25 do 40 din., slanina po 32.50 do 35 din., noge po 12 din., krače po 25 din., drob po 15 do 20 din. 1 kg; domači mesarji pa so prodajali svinjino po 25 do 30 din., drob po 10 do 20 din., klobase po 30 do 50 din., prekajeno meso po 40 do 47 din., slanino po 27 do 40 din., loj po 17.50 din., noge po 10 din., pljuča po 15 din., vampe po 7 din., govedino po 27 do 40 din., teletino po 27.50 in ovčje meso po 20 din. 1 kg. — Perutnina. Bilo je je okoli 800 komadov. Cene so bile piščancem in kokošem 10 do 50 din., racam 40 do 90 din., gosem, katerih je bilo mnogo na trgu, 90 do 120 din., puranom 50 do 125. din., kanalčkom 100 din. za 1 komad. Okoli poldne je bilo več kot dve tretjini prodanega. — Domači zajčki, katerih je bilo 20, so se prodajali po 25 do 50 din.l komad, ker so bili večji del dunajske ali belgijske velike vrste. — Sadje. Tega je bilo 25 vozov in sicer je bilo zopet največ jabolk, katera so se prodajala jpo 2 do 5 din. za 1 kg na drobno, po 1 do 3 din. pa na debelo. Sadje je bilo pa prvovrstno. Hruškam je bila cena 3 do 7 din., breskvam 5 do 12 din., grozdju 6 do 12 din., češpljam 12 din., kostanju 2 do 2.50 din., pečenemu pa 6 din. za 1 liter. — Zelenjava i n k r o m p i r. Krom pirju je bila še vedno tista cena, kakor pretočeni teden, to je 10 din. za mernik (7.5 kg), čeravno ga je bilo tudi sedaj mnogo na trgu. Največ pa je bilo glavnatega zelja in zato so se prodajale glave po 1 do 5 din. Cena kumaram je bila-0.50 do 1.50, bučam 1 do 3 din. komad, čebuli 2 do 5 din., česnu 3 do 5 din. venec; stročjemu fižolu 0.25 do 1.25 din. za kupček, kislemu zelju 4 din., kisli repi 2 din., navadni repi pa 1 din. za 1 kg; luščenemu grahu 3 do 6 din., lu-ščenemu fižolu 2 do 5 din. za 1 liter, salati 0.25 do 1.25 din. komad, kuhinjski zelenjavi 0.25 do 0.50. šopek. — Druga živila. Mleko 3 din., surovo maslo 46 din., kuhano 48 din. 1 kg, bučno olje 34 do 35 din. za 1 liter. Pri-merjaje te cene z uradno določenimi cenami, se vidi, kakšna velika razlika je in so zadnje navadno še višje, kakor so v resnici. — Lončenih stvari je bilo pa malo; prodajale so se po 0.50 do 50 din. — Lesena roba se je prodajala po 2.50 do 150 din. komad. Med temi je bilo tudi mnogo pletenih jerbasev in košar, katerim je bila cena 15 do 35 din. za 1 komad. Na prodaj je bila tudi ena kočija za 3500 din. in en veliki tovorni voz z ročicami za 4000 din. — Senoin slama. V sredo, dne 15. t. m., so kmetje pripeljali 5 vozov sena na trg ter so ga prodajali po 55 do 75 din., v soboto, dne 18. t. m., je bilo pa 12 vozov sena in 5 vozov slame na tr^ut. Cene so bile slami 42.50 din., senu pa 55 do 87.50 din. za 100 kg. Čeravno je bila uradno predpisana cena 60 do 75 din. Slama se je
to pot prodajala tudi po komadih, to je snop 2.50 din. C»-ne senu se bodo kmalu zopet zvišale.
Trgovina s hmeljem.
V Sloveniji se pritožujejo hmeljarji radi pomanjkanja posebnih vagonov za prevoz hmelja. To pomanjkanje vagonov povzroča veliko škode producentom in kupcem. Letošnjo hmeljsko žetev v Savinjski dolini cenijo na 22.000 centov (po 50 kg), to je pri povprečni ceni 4500 din. 1 cent — okroglo 50 milijonov dinarjev.
Iz jugoslovanskega lesnega trga.
Poročilo zagrebškega lesnega trga od din 12. t. m. se glasi takole: Porast dinarja se zelo čuti v lesni trgovini. Zida in stavi se po notranjosti aržave le malenkostno. V industriji s pohištvom je v zadnjem času znaten zastoj. Naš lesni izvoz je zelo lepo oživel in to posebno v Italijo. Italijani so začeli v zadnjem času veliko zidati in tudi industrija s pohištvom je zelo napredovala glede produkcije. Italija izdeluje velike količine pohištva iz upognjenega lesa in radi tega uvaža zelo veliko bukovega okroglega lesa. Lažna in goljufiva tarifna politika obtežuje in zavira naš lesni izvoz. Samo Istra je uvozila leta 1923 iz Jugoslavije raznega blaga v skupni vrednosti 100 milijonov lir in od te svote odpade na les 83 milijonov lir. Pred vojno je znašal uvoz lesa v Italijo 2 milijona kubičnih metrov na leto in toliko rabi Italija lesa od drugod še tudi danes. Grška se zelo zanima za jugoslovanski les. Glede izvoza v Grčijo pride najbolj v poštev naš stavbeni les. Grčija se je obrnila na trgovinsko ministrstvo v Beograd, da bi to posredovalo pri predstaviteljih naše lesne veletrgovine, da se sklenejo večje lesne kupčije med ,ugoslavijo in Grčijo. Naše hrastovo blago se po največ izvaža na Francosko in Angleško. Trgovina z lesom za kurjavo se je v zadnjem času zelo poživila v notranjosti države in tudi z ozirom na inozemstvo.
MARIBOR Koroška o. 19,
Na njegovo veliko začudenje se je noga pokorila njegovi volji prav kakor v davnih dnevih pretečenega življenja. Dvignil je levo nogo — in glej čudo, tudi leva noga je ubogala. Dvignil je obe hkrati, ju pomolil v zrak ; in stegnil po trati, zopet in zopet.
»Jako značilno —! Zelo značilno —! Hm hm —!« je mrmral.
»Hvala Bogu, gospod profesor!« je šepetal Filander -vneto. »Torej niste mrtvi —?«
»Tiho tiho!« ga je svaril profesor Porter. »Ne vem j še čisto zanesljivo!«
Z neskočno previdnostjo je dvignil desnico.
O veselje —! Cela je bila —!
Poln navdušenja je dvignil še tudi levico. Ubogala je.
»Jako značilno —! Zelo značilno —!«
»Komu pa dajete znamenja?« je poprašal gospod Filander z rahlo razdraženim glasom.
Profesor Porter na taka otročja vprašanja seve ni ! imel odgovora. Molče je dvignil glavo od tal in molče jo je sukal na vse strani.
»Jako značilno —! Zelo značilno —! Vse je nepokvarjeno!«	, !
Gospod Filander se še vedno ni genil. Si ni upal. Kako se naj človek gane, če ima zlomljene kosti —!
Njegovo desno oko je bilo pokopano v pesku, levo pa je vznemirjeno in prestrašeno opazovalo čudne vaje gospoda profesorja.
»Žalostno, zelo žalostno!« je mrmral polglasno. »Možgane si je pretresel! Zmešalo se mu je! Jako žalostno! Tako mlad človek!«
Gospod profesor Porter se je zavalil nc trebuh in se spravil na roke in noge. Zatem je počasi in previdno sedel in otipal dele svojega suhega telesa, kos za kosom.
»Vse se drži skupaj!« je vzkliknil začuden. »Jako zna — čil — no!«
Postavil se je na noge, očitajoče pogledal po ležečem tovarišu in dejal:
»Poslušajte, gospod Filander! Za lenarenje pa res ni časa sedajle! Vstanite, pa na delo!«
Gospod Filander je dvignil tudi desno oko in v nemem srdu gledal profesorja Parterja. Nato je skušal vstati in glej čudo, njegov trud ni bil brezuspešen!
Še ga je kuhala jeza zaradi odurnih profesorjevih besed in prav oster odgovor mu je pripravljal, ko zapazi par korakov v stran čudno postavo.
Profesor Porter je med tem pobral svoj visoki klobuk, si ga skrbno osnažil z rokavom svoje suknje in si ga spet posadil na glavo. Ko je videl, da kaže tovariš nekam za njegov hrbet, se je obrnil in začuden zagledal mladega orjaka, oblečenega v usnje, golih rok in prsi. Nepremičen je stal par korakov za njima in ju napeto opazoval.
»Dober večer, gospod! je pozdravil profesor Porter ter vljudno dvignil klobuk.
Mesto odgovora jima je orjak namignil, jiaj gresta za njim in je stopil ob obrežju v smeri, odkoder sta prišla.
»Mislim da je najbolje če greva za njim!« je dejal gospod Filander.
»Bežite bežite, gospod Filander!« je ugovarjal profesor. »Ni še dolgo, da ste izražali zelo tehtne razloge v podkrepitev svojega naziranja, da leži naše taborišče proti jugu. Dvomil sem, pa končno ste me prepričali. In sedaj se trdno držim mnenja, da morava potovati na jug, če hočeva priti do tovarišev. — Torej pojdem na jug!«
»Ampak gospod profesor, tale mož morebiti bolje pozna pot nego midva! Zdi se da je tukajšnji domačin. Pojdiva vsaj nekaj časa za njim!«
»Bežite bežite, gospod Filander! Mene je težko prepričati, veste, pa ko se primem dobro premišljenega mnenja, se ga trdno držim in nihče več mi ga ne iztrga! Na jug pojdem in do svojih ljudi pridem, — pa če bi moral krog cele Afrike potovati!«
Obrnil se je ter odločno stopil proti jugu.
Ko je Trzan opazil, da belokožca ne gresta za njim, se je vrnil in jima vnovič in odločno namignil, naj mu sledita.
Profesor Porter se ni zmenil zanj, Filander pa je obstal na mestu in ni vedel, kaj bi storil.
Tedaj pa je Trzanu pošla potrpežljivost.
Pograbil je gospoda Filandra za ramo in preden je častivredni mož vedel, ali gre za njegovo življenje ali samo za par kr kih sunkov pod rebra, že je imel Trzanovo zanko trdno zadrgnjeno krog vratu.
Kriknil je in gospod profesor se je obrnil.
»Ej ej, gospod Filander! Se pač ne spodobi za vas, da se daste takole povezati!«
Pa komaj je zinil, že je tudi njega prijel Trzan, mu ovil vrv krog vratu in ga potegnil za seboj.
Obrnil se je na sever in nemem, smrtnem strahu sta stopala za njim, brezupna, preplašena ujetnika, nista vedela, kam ju pelje, kaka bo njuna usoda.
T>e in ure je trajala pot, dolga je bila, predolga za utrujena, zbegana starca.
Pa kako sta se razveselila, ko so stopili na nizek grič in zagledali pred seboj znano obrežje in ob njem kočo, komaj par korakov oddaljeno —.
Trzan ju je odvezal, pokazal h koči in izginil v džungli.
Politični ogled.
Država SHS.
Na redno zasedanje narodne skupščine so v ponedeljek čakali poslanci od 10. ure dopoldne, ko bi se moralo ■ečeti, pa do pol sedmih zvečer. Dolgo časa so bili vhodi v skupščinsko dvorano sploh zaprti, radikalov ni bilo bli-■u, sluge 'in žandarji so pa že vajeni, da radikali koman-dirajo. Dopoldne se je raznesla vest, da je sestavljena Pa-fiič-Pribičevičeva volilna vlada in da bo skupščina razpu-6čena z razglasom na zaprtih vratih. Nekateri radikali so prišli opazovati, kako deluje ta vest na poslance večine. Ko so videli, da so večinski poslanci tudi brez vlade odločno pripravljeni izvesti ustavna določila glede skupščine (volitev predsedništva) in da se ne bodo dali kar tako kakor šolarji poslati domov, je zapihal drug veter. Radikali so na dvoru predlagali, naj ostane začasno Davi-dovičeva vlada, a z njo vred tudi staro (radikalsko) skupščinsko predsedništvo. fe tem predlogom se je soglasil tudi kralj, parlamentarna večina je pa odgovorila, da ne odstopi od pravice do svojega skupščinskega predsedništva, pusti pa, kakor je že poprej obljubila, predsedniško mesto •adikalu Ljubi Jovanoviču, dočim bo za vsa druga mesta postavila in seveda tudi izvolila svoje kandidate. V to svrho se je tudi sestala takoj po 6. uri zvečer ne glede na vsa zavlačevanja radikalov.
Po parlamentarnem običaju je bil začasni predsednik najstarejši poslanec g. Jelžabetič, član Radičeve stranke. Začasni predsednik, seljak v narodni noši, je dostojanstveno vodil volitve članov predsedništva. Ko je že klical poslance po imenu k volitvam, so prikorakali radikali in Pribičevci skupno v skupščino. Najprej se je mislilo, da bodo delali kake nemire, pa so bili tako osupli nad redom, id ga je izvajala večina, da so čisto mirno oddajali svoje glasovnice in tudi soglasno izvoljeni predsednik Jovano-vič je brez vsakega oporekanja zasedel svoje mesto. Drugi felani predsedstva so bili istotako mirno izvoljeni in sicer je dobil vsak okroglo 150 glasov od parlamentarne večine. Radikalski proti kandidati so s svojimi 90 glasovi propadli. Za podpredsednika sta izvoljena dr. H o h n j e c (Jugoslovanski klub) in dr. Maček (HRSS), v tajništvu so pa od Jugoslovanskega, Radičevega, demokratskega in muslimanskega kluba po eden poslanec.
Celo zavlačevanje zakonito določenega skupščinskega sestanka in vse druge nastope proti načelom parlamenta so opazovali zastopniki in novinarji tujih držav ter se je dobro videlo, da se zelo čudijo, kako more PP politična družba tako teptati vse, kar je drugod glavna podloga državnega življenja. Opazilo se je, da so se samo italijanski politiki nekoliko ogrevali za Pašičevo politiko. Že vedo, zakaj! — Parlamentarna večina je dobro premišljeno polagala tako veliko važnost na to, da obdrži skupščinsko pred sedstvo v svojih rokah. Če bi se na kakoršenkoli način sestavila kaka vlada, ki ne odgovarja dovolj njenemu programu sporazuma in poštenja, ima v obrambo tega še vedno v rokah parlament, ki ne misli odnehati ter izgubiti zaupanje naroda, ki ga je izvolil.
V torek, ko skupščina ni zborovala, so radikali burno razpravljali med seboj. Ponudba parlamentarne večine, da imajo vedno dostop do vlade, če izločijo iz svojih vrst ne-poštenjake in nasilneže, močno deluje v radikalni stranki. Vsi njeni člani vidijo, da se parlamentarna večina ne da razbiti in da ne bo odnehala od svoje zahteve po poštenju in sporazumu. Vpričo te močno strnjene bojne vrste proti korupciji in nasilju pa neomadeževani člani radikalnega kluba s skrbjo motrijo položaj ter se vedno bolj zavedajo, da vodstvo stranke ni v dobrih rokah.
Nemčija pred volitvami.
Nemški državni zbor je razpuščen, ker je nastal tak politični položaj, da se vlada ne da spopolniti v skladu s temelji notranje in zunanje politike nemške države. Nacionalisti so namreč hoteli v vlado, ki je pred državnim eborom od njih odvisna, državni kancler je pa izjavil, da je predpogoj za vstop v vlado brezpogojno priznanje weir-marske republikanske ustave, na zunaj pa priznanje sklepov londonske konference in izvedba vseh zakonov, ki so s temi sklepi v zvezi. Naoijonalisti na te pogoje niso hoteli pristati in zato je bil državni zbor razpuščen, nove volitve bodo pa v prvi polovici decembra.
Zeppelin.
Velika zračna ladja Zeppelin »Z. R. III.«, imenovana po iznajditelju nemškemu grofu Zeppelin, je napravila zmagovit polet iz Nemčije iz Friedrichshafena preko oceana v Ameriko kot poskus za bodočo zračno-prometno zve-* to med deli sveta. V vojni uporabi ogromni zrakoplov Nemčiji ni pripomogel do zmage, v miroljubni službi se je pa sijajno obnesel. Ogromno daljavo je preplul v 82 urah, od katerih je rabil preko morja okrog 70 ur. »Z. R. III.« je z letaki pozdravil mesto Newjork, meneč, da je njegov poskusni polet začetek srečne in napredne dobe zbližanja in sodelovanja narodov. Ko se je spustil na tla in usidral, je bil njegov komandant dr. Eckner s tovariši laskavo pozdravljen od predsednika Zedinjenih držav, ki je tudi pov-darjal misel prej omenjenih letakov ter je zelo pohvalno označil kot dobro sotrudnico za dosego tega cilja veliko sposobnost in delavnost nemške industrije. Po zadnjih .poročilih so bili kapetan dr. Eckner in njegovi tovariši sprejeti za častne ameriške državljane. — Kakor veliko je ameriško navdušenje nad »Z. R. III.«, tako strastni so pa francoski časopisni glasovi proti temu uspehu. Sklicujejo se na mirovna določila, po katerih ne bi smela Nemčija graditi tako velikih zrakoplovo, češ, da je to vse skupaj prikrito vojno pripravljanje. Zahteva se zrušenje vseh tovarn v Friedrichshafenu, kjer se .izdelujejo zrakoplovi, pa to ne bo uspelo, ker so Amerikanci delničarji teh tovarn.
Ameriški veliki zrakoplov »Shnenandoah« (nebesna zvezda) je poleg sedanjega »Z. R. lil« najbolj znana zračna ladja »veta. Lani enkrat se je odtngal iz lope, kjer je bil pritrjen, in ga je zagnal vihar daleč na jug. Pri tem neprostovoljnem poletu je obšel zrakoplov vse Z edin j ene države, šele visoko gori v severozahodu so ga mogli ustaviti. Ponesrečil bi se bil, če bi ne bil nemški podkapitan Heinen res mož na pravem mestu, ki je znal tudi v najbolj kritičnih trenutkih ohraniti si duševno ravnovesje. Zadnje dni je bil zračni velikan spet v veliki nevarnosti, pa še nihče ni vedel za to. Plaval je od atlantske obale Zedinjenih držav do pacifiške. Šel je čez visoke gore, v najgostejši megli. Kakor je turistu megla največji sovražnik, tako tudi aeroplanu in zrakoplovu. To beremo tudi sedaj o »Z. R. III.« Niso dobro vedeli* nad katero goro se nahajajo, vedeli so pa, kako visoko so. In ko je kapitan »Shenandoah« pozneje si zarisal pot, je videl, da so leteli komaj tri metre nad vrhom neke gore. Samo od treh metrov je bilo odvisno življenje posadke in usoda ladje. Za zrakoplove imajo Amerikanci poseben plin — Helij. Helij je izključni proizvod Zedinjenih držav in je napolnjen z | njim n. pr. zrakoplov »Shenandoah.« Imajo ga pa tako ma-i lo, da bo »Z. R. III.« moral v Lakehurstu čakati 13 dni preden ga bodo mogli s helijem napolniti. Helij je negorljiv. Amerikanci pravijo, da bodo šli drugo leto z zrako-i plovi nad severni tečaj.» Shenandoah« je bila že letos za to določena, sedaj bo dobila pa še brata.
Italijanski protifašistovski blok.
V	Italiji se vedno bolj učvrščuje blok vseh opozicio-nalnih strank proti fašizmu in proti fašistovski vladi. K temu so pripomogli v mnogem oziru ostri nastopi raznih društvenih zvez proti fašizmu, kakor novinarjev in končno še vojnih udeležencev, ki so ostro odklonili povabilo fa-šistovskega vodstva k obletnici fašistovske vlade.
Razorožitev Danske.
i
Starokopitni danski liberalci so organizirali veliko go-i njo vseh svojih listov in agitatorjev proti razorožitvi, ki jo ima vlada na programu. Prava narodna danska vlada se te gonje ne boji ter zatrjuje, de bo popolna razorožitev brez 1 zadržkov uspela, ker jo hoče narod iz miroljubnosti in pa radi olajšave davkov.
Medparlamer.tama trgovinska zveza.
V	Parizu je te dni začela zborovati medparlamentarna i trgovinska unija. Zborovanja se udeležujejo zastopniki iz
34 držav.
Konferenca zavezniških finančnih ministrov.
Na londonski konferenci je bilo sklenjeno posvetova-j nje finančnih ministrov zavezniških držav Anglije, Franci-i je, Belgije in Italije. Finančni strokovnjaki iz vseh teh dr-' žav se sestanejo prihodnji teden v Parizu, da pripravijo i gradivo za konferenco, ki se vrši mesec dni pozneje.
Angleško-turški spor.
Neki nepristranski diplomat, ki se je vrnil iz Carigrada, je izjavil, da se turško-angleški spori poostrujejo, ker se po angleških listih širijo glasovi o trajni angleški tAr sedbi Mezopotamije. V Turški so nastali radi tega nemiri in od vlade se zahtevajo odločni koraki proti takim angleškim namenom.
PROSVETNA ZVEZA V MARIBORU.
Važno za vsa včlanjena društva.
Občni zbor Prosvetne zveze v Mariboru se vrši nepreklicno v četrtek, dne 30. oktobra t. I. ob pol 10. uri dopoldne v Mariboru v dvorani Zadružne gospodarske ' banke (pri cerkvi Matere Milosti oo. frančiškanov) z že javljenim dnevnim redom. (S tem se preklicuje prvotno i določeni prostor en občni zbor v sobi Koroška cesta 1.)
i Vsem udeležencem občnega ebora je dovolilo ministrstvo za promet z odlokom št 21.214-24 od 4. X. t i. v času od 27. X. do vključno 3. XI. t. 1. na železnicah polovično vozno ceno. Vsak udeleženec kupi na domači vstopni postaji cel vozni listek do Maribora; listek mora biti žigosan s postajnim žigom, v Mariboru ga ne sme nihče oddati, ker velja skupno s potrdilom predsedstva občnega ebora, ki ga bo dobil vsak na licu mesta, «r brezplačno vožnjo domov. Spričo izposlovane ugodnosti pričakuje odbor Prosvetne »veze, da bo poslalo vsako včlanjeno društvo če že ne več vsaj enega delegata, ker je s tem omogočena udeležba tudi siromašnim in oddaljenejšim društvom. Treba je to pot premagati vse težave in ovire, ker naš občni ebor naj pomeni res prerod vsega Ijudskoprosvetnega dela v smislu zahtev lanskega V. katoliškega shoda v Ljubljani in letošnjih mladinskih dnevov v Mariboru. Naša društva morajo postati živa edinica narodnega življenja, iz njih mora zaveti med vse stanove in sloje prenovitveni duh ver ske in kulturne usmeritve. Kako in s čim to dosežemo, ravno o tem se pogovorimo — poleg številnih drugih važnih reči — na občnem «boru. Zato je treba, da sodelujejo pri tem prav vsi, ki so v našem krogu, nihče ne sme stati brezbrižen in tanikern ob strani. Vsako društvo se mora živo zavedati odgovornosti svojega dela in da ni ustanovljeno zgolj radi formalnosti ali lepše statistike.
Društveni odbori, ako še niste, storite vsaj zadnji, čas svojo dolžnost. Določite delegate za zvezin občni zbor, izpolnite jim pooblastila. Delegatom naročite ustmeno ali pismeno svoje želje in zahteve, ki jih bodo zastopali na občnem zboru. Dajte jim s seboj tudi denarja, da nabavijo pri zvezi Poslovnik in poslovne knjige, kjer tega še nimate. S tem si prihranite drago poštnino.
Pošljite pregledniške pole, ki jih nekatera društva zadržujejo kljub temu, da je občni zbor pred durmi. Težko mormo umeti, da se taka neredna društva ne zavedajo, koliko nepotrebnega dela in izgube dragocenega časa nam s tem povzročijo. Zato prosimo ponovno: bodite redni, sledite točno našim navodilom!
Prireditve,
Sv. Martin pri Vurbergu. Tukajšnje Slov. kat. brafcn«
društvo ima v nedeljo, dne 26. t m. svoj redni občni ebor. Na tega so prav iskreno vabljeni možje in fantje te« žene in dekleta. Naše geslo naj bo: da se vsi pošteni žup-ljani v .bodočem letu organiziramo v našem bralnem dru-, štvu ter ga s tem dvignemo do čimvečjega razvoja. Zato prihodnjo nedeljo na veselo svidenje v društveni sobi!
Orlovski odsek~pri Sv. Lenartu v Slov. gor. vprizorl v nedeljo, dne 26. t. m., popoldne ob treh, v dvorani gostilne Arnuš igro »Ne pričaj po krivem« v petih dejanjih. V odmorih svira godba. Po igri vinska trgatev, šaljiv« pošta, licitacije itd. Prijatelji orlovske mladine iskreno povabljeni! — Odbor.
Sv. Tomaž pri Ormožu. V nedeljo, dne 26. t. m., pa večernicah se vrši slavnost 501etnice tukajšnjega rojaka, g. pisatelja in pesnika Ksaverja Meško, ki jo priredi tuk. mladinska organizacija v šolskih prostorih. Na vspored* je petje, deklomacija, deklamatorična živa slika in razni govori.
Polzela. Tatvine mi nikakor ne podpiramo s tem, ker je dobil g. sodnik nalog, da ne sme preveč kaznovati ljudi, ki se bodo pojavili v vinogradu na dan vinske trigatve, katero priredi Prostovoljna tovarniška požarna bramba ne Polzeli pri g. Cizeju tik farne cerkve dne 26. oktobra t L s sledečim sporedom: bogato obložen vinograd, kolo sreče, šaljiva pošta, bitka s konfeti in licitacija. Ker je čisti dobiček namenjen novo ustanovljenemu društvu, vabi k prav obilni udeležbi — odbor.
Tedenske novice.
Dr. Leopold Gregorec f. Danes v sredo, dne 22. oktobra je umrl v Novicerkvi pri Vojniku vlč g. dr. Leop. Gregorec. Pogreb se vrši v soboto, dne 25. t. m. Naj v miru počiva!
Naši župani. Izvoljeni so: v Zakotu: Anton Šetinc; v Št. Jurju ob južni žel. Josip Rataj, v Št Lovrencu pod Pro-žinom Franc Horvat, v Št. Pavlu pri Preboldu Franc Kač, v Kokarjih Franc Cajner, v Lučah Jakob Plaznik, v Krizah Anton Moškon, v Loki pri Zidanem mostu Franc Koren, v Sv. Krištofu Josip Sluga, v Spodnjih Hočah A. Vernik, v Hermancih Bolfenk Puklavec, v Sv. Miklavžu pri Ormožu Jože Tomažič, v Sv. Roku ob Sotli Štefan Trig in v Šmarju okolica Jožef Štoklas.
Dinarski dan na korist neodrešenih bratov in sester. Obhajamo četrto obletnico nesrečnega koroškega plebiscita in krivične rapallske pogodbe. 10. oktober in 12. november sta dneva, ki se jih spominjamo z bolestjo v srcu, kajti odtrgala sta brezohzirno od nas najboljiši del našega naroda in ga vklenila v težke verige suženjstva/Pod tujina jarmom ječe sedaj ti naši bratje in proseče obračajo svoje oči proti svobodni Jugoslaviji v pričakovanju, da jim pride od tam moralna in gmotna pomoč, da vztrajajo v boju, Isi ga bijejo za ohranitev svoje zemlje in svojega jezika. Naša sveta dolžnost je, da jim priskočimo na pomoč v borbi za ohranitev materinskega jezika in jih tako utrdimo v zaupanju do nas in v veri na končno ujedinjenje. V spomin četrte obletnice teh žalostnih dnevov priredi Jugoslovanska Matica širom cele Slovenije dne 9. novembra 1924 »dinarski dan« t prid neodrešenim bratom in sestram. Te dinarski dan je zamišljen takole: V vseh mestih, trgih in večjh krajih naj podružnice Jugoslovanske Matice, ali kjer še ne obstojajo, v to svrho sestavljeni, odbori organizirajo »dinarski dan« na način cvetličnih dnevov. Prispevki naj se v steklenice ali pušice zbirajo po ulicah, trgovinah in podjetjih. Na deželi pa naj se pobiranje vrši po službi božji pred cerkvijo in od hiše. do hiše. Sicer pa prepuščamo podrobnejšo organizacijo inicijativi lokalnih faktorjev, ki naj zbirko uredijo, kakor najbolj prikladno in koristno. Nabrane srote naj se potem nakažejo podpisanemu odboru po poštni položnici. Naj ne manjka širom Slovenije nobene vasi, nobenega kraja, kjer ne bi zbirali ta dan za naše neodrešene brate in sestre. Vsi neumorno na delo za nje. Dobrodošel je vsak tudi najmanjši dar.
Mariborske novice. V torek ob 6. uri zvečer se je vršila na mariborskem magistratu volitev novega župana, podžupana in mestnih svetnikov. Kot pri volitvah je nastopil Narodni blok tudi pri volitvi župana enotno. Z glasovi Narodnega bloka je bil izvoljen za mariborskega žu-, pana naš pristaš g. dr. Josip Leskovar. Novi podžupan je demokrat dr. Franjo Lipold. Novi občinski svetniki so pa sledeči gg.: dr. Anton Jerovšek, ravnatelj Cirilove tiskar, ne in dr. Lojze Juvan (SLS), g. Roglič, narodni socijalist, in demokrat-trgovec šoštarič. V znak veselja, da je dobil obmejni Maribor slovenskega župana, je razobešena na magistratu slovenska zastava. — V Mariboru je bil v pon-deljek slovesno pokopan odvetnik g. dr. Franjo Rosina» Rodom je bil iz Kranjske, kot samostojni advokat je nastopil prvič v Ljutomeru, od tamkaj se je preselil v Maribor, kjer je deloval do svoje smrti. Bil je star 61 let, trden Slovenec in skoz in skoz pošten rodoljub. — Danes v četrtek so sneli z mariborskega stolnega stolpa veliki zvon, ki je počil, ko je oznanjal smrt kralja Petra. Zvon bodo na novo prelili v zvonolivarni »Zvonoglas« v Mariboru. Stari zvon je bil leta 1710 ulit v Celju in je imel izredno lep glas.
Trafikantom mariborske toblasti v vednost. Pravila Društva tobačnih trafikantov za mariborsko oblast s centralnim sedežem v Mariboru so odobrena. lUjudno se vabi vse p. n. trafikante mariborske oblasti, kakor tudi tobačne glavne založnike na ustanovni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo, dne 2. novembra t. I., ob dveh popoldne v restavraciji »Kosovo« v Mariboru, Grajski trg, s sledečim
dnevnim redom: 1. poročilo pripravljalnega odbora, 2. volitev odbora v smislu pravil, 3. slučajnosti. Društvo ni politično in ne strankarsko. Namen društva je, združevati vse p. n. trafikante mariborske oblasti v svrho povzdiga in pospešitve socialne in gospodarske koristi. Dolžnost je že v lastnem interesu vsakega trafikanta, da se udeleži ustanovnega občnega zbora in pristopi v svojo stanovsko društvo. — Pripravljalni odbor.
Šolsko leto v I. letniku srednje kmetijske šole v Mariboru prične dne 3. novembra t. 1., pa ne dne 15. t. m., kakor je to bilo svojčas razglašeno. Direkcija bi mogla sprejeti še nekoliko kvalificiranih učencev (ki so dovršili štiri Tazrede kake srednje šole ali popolno, to je štiriraz-redno meščansko šolo). Kdor želi vstopiti, naj predloži nemudoma prošnjo s potrebnimi dokumenti (glej zadevni razpis v »Kmetovalcu« štev. 17 do 15. sept. 1924).
Šola za proučevanje krojnega risanja v Mariboru. Dne 16. t. m. se je zaključil štirimesečni pouk za krojno risanje v Mariboru, ki ga ie priredil urad za pospeševanje obrti v Ljubljani pod vodstvom strokovnega učitelja Alojzija Knafelja. Med tem časom sta bila dva tečaja: Eden za šivilje in drugi za krojače. Skupna udeležba je bila 70. Vstop k temu pouku so imeli le že praktično izučeni, to je: mojstri(ce), pomočniki(ce). Da udeleženci pri svojem drugem delu niso bili preveč ovirani, se je pouk vršil zvečer vsaki dan izven nedelje od 18. do 21. ure. Po naklonjenosti mestne občine, posredovanju g. J. Kosarja, načelnika krojaške zadruge in blagohotnosti ravnateljice gospe Zore Klavžar se je dal na razpolago prostor v dekliški meščanski šoli na Slomškovem trgu, kjer se je pouk celi čas lahko nemoteno vršil, za kar so posetniki tečaja tudi hvaležni. — Poučevalo se je risbe za vsake vrste kroje, za normalne in abnormalne rasti po najnovejši modi natančno po telesni meri, za moške, dame, otroke in tudi perilo. Uspeh tečajev je bil zelo zadovoljiv. Žel je g. učitelj s podajanjem predavanj, ki so posledica njegove temeljito priučene strokovne izobrazbe, velike simpatije, zato so mu za ves trud in njegovo neumorno požrtvovalnost udeleženci tečaja tudi zelo hvaležni. Zaključku je prisostoval g. Ivan Brozovič, komisar urada za pospeševanje obrti v Ljubljani, ki je posebno povdarjal pomen obrtnega šolstva. Tečaji se vrše v bodoče v Ljubljani.
Večerni tečaj za šivanje oblek v Mariboru. Da se nudi ženam kakor tudi uradnicam prilika, se ob večernih urah priučiti šivanja in prikrojevanja, priredi Mariborsko slovensko žensko društvo dvomesečni večerni šivalni tečaj. Pouk se bo vršil ob torkih in petkih od 5. do 7. ure (po dogovoru lahko tudi od 6. do ure) zvečer, žačasno v Cankarjevi šoli. Ukovina mesečno 40 D. Prijavlja se pri g. Zlati Brišnik in pri večernih tečajih. Začetek v petek, dne 24. t. m. ob 5. uri zvečer v Cankarjevi šoli, II. nadstropje.
V Narodnem domu v Mariboru je prevzel gostilrto g. Andrej. Oset, bivši gostilničar in lastnik Tolstovrške slatine pri Guštanju na Koroškem. Po nesreči leta 1919, ko so mu nemške tolpe kot predsedniku Narodnega sveta za Mežiško dolino (ki je danes cela pod Jugoslavijo) uničile podjetje v Tolstem vrhu (blizu stoji Malgajev spomenik), se je preselil v Slovenjgradec, kjer je vodil znani hotel »Beograd.« — Opozarjamo na oglas v današnji številki in g. Oseta prav toplo priporočamo!
Novice iz Pernic nad Muto. V nedeljo, dne 26. t. m., se tukaj obhaja spomin farnih patronov sv. Simona in Jude ter pride novi veliki zvon iz brona kot dopolnilo k prejšnjima. Tako bode imela tukajšnja cerkev novo zvonenje, uglašeno na g dur, g h, d. Bog daj, da novih zvonov ne hi zadela ista-usoda, kakor odvzete, ki razmeroma še niso bili stari, pred 70 leti so bili naročeni v Celovcu. — Prihodnje leto se tu obhaja sv. misijon. — V nedeljo, dne 12. oktobra, je bil pokopan občinski ubožec Jernej Korat, star 86 let. Svojčas je bil vodja nekega lesnega podjetja v Bosni in je govoril tri jezike: slovenski, hrvatski in nemški. N. v m. p.! — Letos je preteklo deset let, odkar se je vršil tukaj zadnji politični shod, ki ga je imel dva meseca pred izbruhom svetovne vojne pokojni blagi g. dr. Karol Verstovšek. Zadnjo nedeljo meseca septembra letošnjega leta je imel po • sv. opravilu zborovanje g. poslanec Vladimir Pušeniak. Shod se je vršil na prostem pod lipo prav po stari slovenski navadi, v zvoniku je bila razobešena nova slovenska zastava. Zborovanje je poteklo mirno, dasi so bili navzoči tudi ljudje onstran državne meje. Z veliko pozornostjo so pos'ušali govor g. narodnega poslanca, ki je poldrugo uro govoril o razmerah v Jugoslaviji in v Evropi sploh, o ciljih naše nove vlade in o tukajšnjih krajevnih razmerah. Zagotovila .se je izdatna pomoč poškodovancem po toči in nalivih, prosti izvoz lesa onstran meje, obnovitev ceste in drugo. Da bi se to le kmalu uresničilo! Preteklo leto je bilo hudo. Najstarejši ljudje ne pomnijo takih elementarnih nezgod, pri marsikaterih hišah trka glad na vrata; nekatere ceste in poti so tako razruvane, da je po dnevu nevarno ondi hoditi, po noči pa nemogoče, kdor se noče izpostaviti smrtni neverne sti. Zrak, voda, ogenj, trije nevarni in silni elementi!	1
Iz Korene. Našemu g. nadučitelju je že dolgčas, ker ga »Gospodar« že precej časa ni obkrtačil. Mož menda ni drugače zdrav. Sedaj se strašno jezi, ker ga je klerikalni zmaj iz občinskega odbora brcnil. Zato pa se hoče naš zamorec maščevati nad občani ter hodi okTog špijonirat, koliko bi kateri posestnik prodal sadja ali živine, da potem še vse več poroča davčni oblasti. Posestniki ga preklinjajo, da je kar strah, ker vsakega kočarja zadene plačilni nalog za osebno dohodnino. Prosimo naše gospode poslance, da posredujejo na pristojnih mestih, da se nastavijo boljši zaupni možje pri davčnih oblastih, katerim je resnica in pravica na srcu, ne pa politično sovraštvo. In naj se enkrat povišajo prejemki nad 16.000 K, ker to je res nizka svota, s katero se hoče priviti skoraj vsakega kočarja z davčnim vijakom.	<
j Novi zvonovi pri Sv. Antonu v Slov. gor. Dne 6. sep-j tembra smo z veliko slovesnostjo pripeljali štiri nove zvo-j nove iz zvcnolivarne biihl v Mariboru. V Cogetincih pri j kapeli smo jim napravili krasen sprejem. Dne 7. septem-j bra jih je g. kanonik Franc Moravec iz Maribora slovesno blagoslovil ter nam v lepi pridigi razložil služoo zvonov, ki nas vsak dan opominjajo: »Dajte Bogu čast, skrbite za svojo dušo!« Obesili smo zvone na železne jarme prejšnjih zvonov, ki so bili za nje pretežki. Zaradi tega so morali celi mesec nemi in tihi viseti v zvoniku. Dne 8. oktobra pa srno dobili nove lesene jarme in zvečer je veliki zvon že mogočno zapel ter po župniji naznanjal Marijin Ave. Dne 9. oktobra so vsi štirje zapeli lepo ubrano pesem, da jih je bilo veselje poslušati. V nedeljo, dne 12. oktobra, je pevski zbor pri rani in pozni službi božji prepeval iste pesmi, kakor na dan blagoslavljanja. Streli iz topičev pa so naznanjali sosedom, da antonjevški zvoni pojejo in sicer zelo lepo, ubrano pojejo. Celi mesec so bili ubogi zvoni predmet grdega obrekovanja hudobnih jezikov. Pregovor: »Ljudski glas, božji glas«, bi se po vojski moral pravilno glasiti: »Ljudski glas, hudobnega duha glas« radi brezvestnosti ljudskih množic posebej še glede osme božje zapovedi. Prisrčna zahvala darežljivim župlja-nom, ki so z veseljem darovali velike svote za zvone; g. kanoniku Francu Moravecu, da se je potrudil k nam in jih blagoslovil; livarni Biihl v Mariboru, ki je tako srečno vlila naše zvone, da jo lahko vsem prav toplo priporočamo.
Izid občinskih volitev v Ptuju. Zadnjo nedeljo so se vršile v Ptuju občinske volitve, ki so prinesle združenim slovenskim strankam sijajno zmago. Za volitve so bile vložene tri liste in sicer: združena lista vseh slovenskih strank, socijaldemokraška in nemško-nemškutarska lista. ; Volilo je 774 volilcev in od teh so dobili: Slovenci 408 j glasov — 20 odbornikov, socijaldemokratje 102 glasa — J 1 odbornika. Nemci in nemškutarji 264 glasov — 4 od-( bornike. Skupaj oddanih 774 glasov in 25 odbornikov. | Izid občinskih volitev je vzhudil med slovenskim prebivalstvom na Ptuju veliko navdušenje. Po volitvah je zavihrala
■	na ptujskem magistratu slovenska zastava, kmalu nato so bile v zastavah tudi druge slovenske hiše. Vsa čast na-
. rodno-zavednim Ptujčanom!
Pritožbe radi sanikemega župana na Polenšaku pri | Ptuju. Čudimo se zanikernosti našega župana očka Radi-: žejen in ga opomnimo, da naj raje nam pojasni, kje je onih j 1000 K, katere je očka prejel od okrajnega zastopa v ; Ptuju za popravo občinskih cest, ne pa, da obrekuje tukajšnje odlične, poštene može. Naj si očka Janez dobro za-j pomni, da ima veliko smole na glavi, katero bomo mi v j kratkem pričeli topiti, predvsem pa, ko še pride v javnost o nekih 1700 K v vinski kupčiji itd. Vse to pa bo slabo j prijalo našemu očku Radižejen! Mi Polenci samo povdar-jamo, da hočemo v občini na vsak način imeti red. Vsako nepravilno in nezakonito postopanje našega očka bomo razkrinkali v širši javnosti. Torej povemo Janezu, da se naj nikar preveliko ne zaletava v naše poštene in odlipne može, ker gregovor pravi: Kateri vol se rad bode, se hitro 1 rogov iznebi. Torej, očka, pazite! — Vsi občani.
Razne novice iz šmartna ob Paki. Letošnje leto je bilo pri nas bogato na raznih prireditvah in slovesnostih. Da omenjamo le večje: Blagoslov novih zvonov, orlovski ta-! bor; sv. birma, blagoslov praporja in plezalnega stolpa Ga-; silnega društva v Paški vasi, sadna razstava. Bog je dal svoj blagoslov, da so se vse sijajno izvršile, posebno orlovska
■	prireditev vkljub slabemu vremenu, pa slovesnost res v ; velikem zasnovana Gasilnega društva v Paški vasi. Malo-
kje se more kakšno gasilno društvo ponašati s takim ob-i iskom, s tako lepim veseličnim prostorom, s tako krasno opremljenim oltarjem na prostem, kakor tukaj. Primeroma veliki prireditvi je bil lep tudi čisti dobiček — Med vsemi temi prireditvami pa je bila najsijajnejša sadna razstava. V dveh poslopjih so bile štiri velike šolske sobe : polne sadja in kakšnega sadja! Občina tukaj že nosi od zdavnaj priimek »štajerska Vipava«, ali »štajerska Niča«, pa je zares od Boga blagoslovljen kotiček prelepe Savinjske doline, zavarovan proti ledenemu severju. Sadja je bilo v takšni obilici razstavljenega in v taki lepoti, da so se številni tuji obiskovalci po pravici divili ter izjavili, da bi bila tudi največjemu glavnemu mestu v čast. Z lepoto sa-; daj ter grozdja «je tekmovala izvirno zamišljena, prav bogata dekoracija. Svoje občudovanje in priznanje so izrekli govorniki: odposlanec velikega župana v Mariboru, oni ; Kmetijske družbe in Sadjarskega društva v Ljubljani, po-! setilo je razstavo na tisoče obiskovalcev, prispeli so od : osem krajev šolarji z učiteljstvom, posebej je še omeniti i obisk našega prevzv. škofa iz Maribora. Od velikih skupin i je omeniti Rudolf Pevčevo iz Mozirja, grajščinska s Pake, j Mikuševo, Drevovo, župnikovo, Pleščevo itd. Lepota sadja je spravila odboT razstave v veliko zadrego pri podeljevanju diplom, zaslužil jo je pravzaprav vsak razstavljalec. Ve-< liko dela in truda so izvršili naš častiti starina in prijatelj i g. učitelj Levstik s Celja, domači odbor Sadjarske podruž-i niče, pa celokupno učiteljstvo domače in Škovnske šole z i dragocenim sodelovanjem g. nadučitelja Tevčeka in sina.
Iz cele prireditve se je jasno kazalo, da ni zastonj pohvala I tolikokrat izražena tukajšnji sadjarski podružnici od cen-j trale v Ljubljani.
1 Stanovanjsko vprašanje v Šmartnem ob Paki. Morda ! še ni nobena novejših postav toliko prahu vzdignila, kot novi stanovanjski zakon. Z novim letom ga nameravajo nekoliko omiliti ter kmečke občine izvzeti. A mi na kmetih prosimo svoje poslance, da kadar pride novi zakon v ; zbornici v pretres, skušajo doseči, da celi stanovanjski zakon sploh ne briga nič kmečkih občin. Njegove posledice v poedinih slučajih so preneumne. Par slučajev od tukaj: Tukajšnji poštar je bil nastavljen v Celju, pozneje umirov-ljen. Stanoval je z družino v hiši poštnega urada. Stanovanje je lepo in ceno. V Celju se ne briga resno za novo stanovanje, je boljše in cenejše tukaj. Pride nova poštna uradnica, nima stanovanja, prejšnji »o ne umakne, vkljub
odpovedi, vkljub sodnijskemu poseganju, ščiti ga stanovanjski zakon. Če to ni ribničansko, pa ne vem, kaj je. Torej, če ni stanovanja, naj pošta preneha, a najemnik- tujec se škodoželjno p os mi ha. Nova poštarica mora v neki luknji stanovati, a za svoje pohištvo plačevati stanarino na prejšnji štaciji. Ali ni to modri zakon? Drugi slučaj: Nek gospod iz Vitanja ima tukaj prav lepo hišo-vilo z velikim vrtom. Naselil se je v njo ob prevratu tujec z družino, pa se ne da iz stanovanja, a novi imenovani učitelji, ki morajo tukaj biti, letajo cd župana po vseh hišah zaradi stanovanja. Zupan bi naj pomagal, tako mislijo vsi, pa ne on, ne sodnija, ne lastnik hiše, r.e odvetnik, nikdo ne more, ker je pač tak stanovanjski zakon. Morda še ni bila nobena postava tolikokrat prekleta, kot ta. Poslanci, spomnite se na tol
Smrtno se je ponesrečil. Iz Laškega poročajo: Pri nas se je smrtno ponesrečil pivovarnar naše delniške , pivovarne Ludvik Ossendorf. Več metrov globoko je padel in dobil pri padcu težke notranje poškodbe. Po po-, nesrečenju so ga prepeljali iz Laškega v celjsko bolnico, kjer ja pa umrl. Pokojnik je bil rodom iz čehoslovaške, a že dolgo vrsto let zaposlen v pivovarnah Laško in ; Žalec.
Požar v Polju pri Podčetrtku. V noči od sobote na nedeljo je nenadoma začela goreti hiša in gospodarsko poslopje na bivšem Balonovem posestvu, ki leži na hribu j Globoko v fari Polje. Ker stoji hiša precej osamljena, ter je začelo goreti krog 3. ure zjutraj, se je ogenj, pred -no so ga sosedje opazili, že tako razširil, da je bilo vsako gašenje zamanj, tembolj, ker stoji poslopje na hribu ter daleč na okrog ni vode, razen v vodnjakih. Sosedje so se omejili samo na čuvanje svojih poslopij, da jih viso ko v zrak leteče iskre ne zažgo. Zgorela poslopja so pripadala pred kratkem s posestvom vred nekemu Balonu, ki je pa celo premoženje z zapravljivim življenjem spravil na boben; posestvo je kupil neki posestnik iz Planine. Balon se sedaj potika skupno z ženo in otroci brez i stalnega stanovanja po raznih kočah. Ljudje govore^ ; da je najbrž on sam podtaknil ogenj in jeze in masče-j valnosti; izključeno je namreč, da bi se požar zanetil ! sam v neobljudeni hiši. Poslopja niso bila zavarovana ter trpi posestnik precejšnjo škodo.
Blagoslovljenje novih zvonov v Artičah pri Brežicah. Dne 11. oktobra je bil tudi pri nas veseli dan, ko smo dobili tri nove zvonove in jih v nedeljo, dne 12. t. 'm., z velikim slovesom spravili na njihovo mesto. Slavnost je že namreč pričela v soboto, ko se je peljalo 21 raznovrstnih vozov krasno okinčanih z mnogobTojnim ljudstvom in godbo po nje na kolodvor. Prvi krasni sprejem je bil v Polan-ci pri krasno okinčanem slavoloku, ki so ga okinčale vrle Spodnjepolančke in fantje z godbo in močnim gromenjem topičev. Po enournme sprejemu in oddihu v Sp. Polanci so se začeli zopet dalje pomikati proti Artičam, kjer so bili tudi lepo sprejeti in pozdravljeni!
Izjava iz Zakota pri Brežicah. Ker trdi znani lažnjivi kljukec »Kmetijski list«, da sta bila v naši občini pri občinskih volitvah izvoljena samo dva pristaša SLS, izjavljamo, da smo in ostanemo vsi podpisani pristaši edino prave in za kmetske koristi se boreče SLS. Na ostale neumnosti zaenkrat iz prizanesljivosti ne odgovarjamo, ker nočemo posnemati podlega dopisnika, ki brez potrebe blati in sramoti svoje politične nasprotnike po listih, ker želimo, da bi vsi občinski odborniki brez razlike mišljenja složno delali le za korist in dobrobit občanov in ker je že itak podpisani tovariš Grubič v svojem in tudi v imenu i nas vseh v »Slovencu« št 224 z dne 1. oktobra 1924 pozval obrekljivega in lažnjivega dopisnika, da naj pride s svojim imenom na dan, da moremo ž njim sodnijsko obračunati, kar še pa do danes vsled velike »korajže« ni sto-j ril. Izjavljamo pa, da bomo brez ozira na desno in levo i poskrbeli, da bo potom časopisa izvedela širša javnost raz-; ne ne posebno lepe in prijetne stvari o naših ljubeznivih ; nasprotnikih, če nas bo še kdo brez svojega podpisa blatil po listih.Ivan Lubšina, Bukošek 12; Anton Šetinc, Sv. Le-' nart 8; Maks' Hubinc, Brezina 4; Jožef Šerbec, Zverinjak 5; M. Grubič, črne 39; Jožef Lepšina, Gundrovec 18; : občinski odborniki občine Zakot, pristaši SLS. — Pripomba uredništva: V isti zadevi je prinesel »Slovenec« štev. I 239 z dne 18. oktobra 1924 naslednji dopis, ki ga tukaj j ponatisnemo: »Iz Črnca pri Brežicah. Na moj poziv, da naj I pride dopisnik, ki me je v »Kmetijskem listu« štev. 41 z | dne 24. 9. 1924 nesramno napadel, s svojim imenom na dan, tega ni storil, ker mu najbrž sodnijski obračun ne ugaja. Odgovarjam pa na njegovo izjavanje sledeče: 1. Ni 1 res, da bi bil jaz do zdaj socialni demokrat. 2. Trditev, da i sem jaz takoj, ko je nastopila Jugoslavija, postal tako še-past, da so me morali kot 381etnega orožnika upokojiti, je : lažnjiva. Jaz sem služil po prevratu ^e dve leti pri orož-ništvu, nakar sem na podlagi certifikata prestopil v civilno državno službo pri sodniji Tam sem služil še nadaljni 2 leti in sem bil nato od tam vsled bolezni kot 42 let stari mož upokojen. 3. Da bi bil jaz komu izjavil, da sem listo SLS prisilno podpisal, je izmišljeno. Kar se pa tiče drugih i obrekovalnih besed, se pa dopisniku in vsem tistim, ki so pomagali kovati članek, prav lepo zahvalim; dan obračuna bo pa že prišel za nje. Ni si treba misliti, da ne vemo, kdo da ste, imamo že dovolj informacij. Z vašim gradivom pa le na dan, samo ne pozabite zopet svojega podpisa. M. G.« Iz teh izjav in iz izjave č. g. kaplana Arliča iz Brežic, ki jo je objavil naš list v 41. štev. z dne 9. X. 1924, lahko spoznajo naši čitatelji, kako resnicoljubne in korajžne dopisnike ima »Kmetijski list.« Uredništvo.
Član Čarugove tolpe pobegnil in bil zopet prijet. V zapore lepoglavske kaznilnice je bil prepeljan nekako i pred 3 leti neki Franc Matej, ki je v družbi z zloglasnim Božo Matijevičem in pozneje z Jovo Čarugom napravil ; celo vrsto zločinov ter bil slednjič prijet in obsojen na i 10 let težke ječe. Nedavno je bil dodeljen takozvani ! »tanjski radnji« (kaznjenci, ki obdelujejo kaznilniško
polje) in je dne 18. julija t. 1. pobegnil. Matej je imel prvotno pobegniti na čehoslovaško, kamor je domovinsko pristojen. Med tem pa se je premislil in se je sklenil oženiti. 28. septembra je šel v Dolce po dokumente. Tu so mu prišli orožniki na sled ter ga pričelo s pomočjo policijskih psov loviti. Te dni so ga zalotili pri njegovi zaročenki Evi Maglajlič v Podgorjah- Ob 2. uri ponoči, ko je »gorski ptič« sladko počival, so vstopili orožniki in zaklicali: »Matej, vstani! Prinašamo ti krstni list!« Matej je skočil s postelje, dvignil roke in dejal: »Predajam se, gospodje orožniki!« Orožniki so ga zvezali in ga odpeljali v Našice, odkoder bo potoval nazaj v Lepo-glavo, kjer ga čakajo težki dnevi.
Pozor pred agenti, ki vas silijo na izseljevanje v Francijo! Zadnje čase se je pojavilo v naših krajih, posebno še na Dolenjskem, nekaj agentov, ki silijo naše ljudi, naj se izselijo v Francijo ali v Belgijo, kjer jim bodo preskrbeli lahko delo in dober zaslužek. Kot vabo kažejo ljudem pisma naših rojakov, ki se že nahajajo na Francoskem ter hvalijo tamošnje razmere in dober zaslužek. Dosedaj je že mnogo naših ljudi nasedlo tem agentom, se izselilo v Fran cijo, kjer jih je pa čakalo bridko razočaranje, Mnogo delavcev-je sedaj pisalo v domovino in njihova poročila so zelo slaba. Pišejo, da je delo zelo nevarno in težavno, po največ v rudnikih. Zaslužek tolik, da gre skoro vse za hrano. Neki fant piše, da mu "ostaja od zaslužka le 1 frank dnevno, ker je hrana zelo draga (8 frankov dnevno). Drugi zopet, da bo komaj prihranil v enem letu za povratek. Tako in podobno vsi po vrsti. Razdelili so jih med tujce, da nista niti dva znanca skupaj. Kar so dobili njihovi .svojci do sedaj pisem, se še nobeno ne izraža pohvalno, ampak vsak se jezi, češ, da se je dal zapeljati in vjeti za suženjsko .delo. Tudi med potjo so imeli ljudje sitnosti z italijanskimi oblastmi, kljub pravilnim potnim dokumentom. Na francoskih tleh so jim.bili dokumenti odvzeti, pravijo, da za tri mesece. Omenjeni delavci so menda v Lo-reni. Naši lahkoverni ljudje kaj hitro nasedejo tem brezvestnim agentom; ravno sedaj je baje že zopet zbranih par sto ljudi, da odpotujejo na delo na Francosko. Priporočali bi jim, da se poprej informirajo pri naših »borzah dela«, kam in v kako podjetje jih namerava agent spraviti. Nekaterim delavcem v Franciji in v Belgiji se v resnici ne godi slabo; to so oni, ki so bili tako previdni, da so sklenili preko naših »borz dela«, ki se nahajajo skoro v vsakem večjem mestu Slovenije, s francoskimi delodajalci pogodbo. Ti delavci zelo dobro zaslužijo in nekateri so si že prislužili lepe denarce, s katerimi so pomagali svojcem v domovini. Vsekakor bi bilo za delavce mnogo ugodnejše, da si iščejo delo na Francoskem kakor pa v Nemčiji ali v Ameriki, kamor je dandanes silno težavno prispeti radi velikih ovir v dobavi potnih listov. Samo potrebna je velika previdnost, da ne padejo v roke brezvestnim delodajalcem, ki bi jih s pomočjo oblasti naravnost zasužnjili. Pa tudi tem ljudem so še vedno na razpolago naši konzulati, kamor se lahko obrnejo ter zahtevajo, da jim francoske oblasti vrnejo potne liste, brez katerih se ne morejo svobodno gibati ter si iskati drugod dela.
Skrivnosten zločin v Vrbšnski vasi pri Krškem. V Vr-binski vasi pri Krškem sta živela na majhnem posestvu % kmet Verdelj in njegova žena. Radi priletnosd sta vzela pred dvemi leti hlapca, da jima obdeluje posestvo in goni kravo na pašo. Hlapec je bil od nekod iz Hrvaškega ter ni nihče vedel za njegovo pravo ime; vsi so ga klicali samo po krstnem imenu. Pred nekaj tedni je začel hlapec Ver-delja nagovarjati, naj še kupi drugo kravo, da bo imel več živine za pasti in oskrbovati. Verdelj je v resnici na to prigovarjanje dvignil v posojilnici v Krškem 3000 dinarjev, s katerimi je nameraval kupiti novo kravo. Pred par- dnevi je prignal Verdeljev hlapec v Krško kraivo ter jo ponujal raznim mešetarjem na prodaj. Eden mu je v resnici dal na kravo aro ter obljubil, da pride po njo naslednji dan. Ko je mesar drugi dan prišel k Verdelju v Vrbinsko vas, je našel hlapca samega, doma. Ker se mu ni zdelo varno, sklepati s hlapcem samim kupčijo, je zahteval aro nazaj. Hlapec mu je denar vrnil, pri tem se pa tako sumljivo obnašal, da je mesar celo zadevo naznanil videmskemu županu. Župan je naslednji dan sam obiskal Verdelja, toda našel je hišo zaklenjeno in okna zabita z deskami. Na vratih pa je bil napis: »Jaz sem junak iz Like in se nikogar ne bojim. Stari in stara sta šla v Toplice in se ne vrneta nikdar več.« Župan je takoj, ko je prebral ta skrivnostni napis, poklical orožnike, nakar je bila na lice mesta odposlana sodna komisija, ki je vdrla s silo v hišo. V sobi se je nudil komisiji strašen prizor. Vse pohištvo je bilo v največjem neredu, kot bi se bil vršil v sobi hud pretep in vse je bilo poškropljeno s krvjo. Verdelja in njegove žene niso našli nikjer, pa tudi hlapec je iizginil. Cela zadeva izgleda zelo skrivnostno, vendar je nedvomno, da se je izvršil v sobi krvav zločin. Hlapec je vedel, da je Verdelj dvignil iz posojilnice denar; skoval je peklenski načrt, kako bo oropal svojega gospodarja. Sigurno je oba zakonca v sobi po hudem boju ubil ter ju najbrž vrgel v Savo. Potem je poskušal prodati krškim mesarjem kravo. Ko se mu pa to ni posrečilo, se je zadovoljil s prvotnim plenom. Zabil je okna in vrata na hiši ter pobegnil neznano kam. Ker mrtvecev še niso našli, bo zločin zelo težko pojasniti, če se ne posreči ujeti zverinskega hlapca. Orožništvo ga pridno zasleduje, toda zasledovanje je zelo otežkočeno, ker nihče ne ve za hlapčevo pravo ime in tudi njegovo nekdanje bivališče je neznano.
Lovci, pozor! Na brakadi dne 15. in 16. oktobra t. 1. zgubila se mi je v Gozniku pri Šmohorju nad Laškim psica Egica, ki je opisana in naslikana v 9. do 12. številki »Lovca.« Psica je sivkasto-bele barve, oškropljena po vsem životu z rujavkastimi pikicami, rujave lise teko preko beder. Glavica z uhlji je rujava, z belkasto liso po sredini do gobčeka. Je šibke in male postave. Gnala je na severno stran Goznika in potem proti Libojam, Zabukovci ali Gri-žami, št. Pavlu Pod Mrzlico je lovila neka celjska lovsko
družba, mogoče se je zatekla k njej. Kdor bi kaj vedel o njej, naj mi naznani proti nagradi. Prosim zlasti šolska vodstva in orožniške postaje, da poizvedujejo. — Dr. Roš, Laško.	1352
SBSaataLASKal
Dopisi.
Svečina. Zadnjo nedeljo popoldne je zakikirikal rdeči petelin na strehi grajskega gospodarskega poslopja, ki je last benediktincev iz Št. Lambrehta. Ogenj je objel ona poslopja, v katerih je bila za zimo spravljena slama in seno. Plameni so švigali daleč na okoli in požar je bil po rdečkastem nebu viden po vseh obmejnih krajih. Požar je zapazila tudi mariborska požarna bramba, ki je kmalu pri-brzela na lice nesreče in hotela pomagati, ali vsaj deloma omejiti ogenj. Žalibog v bližini gospodarskega poslopja ni bilo dovolj vode za mcdemo brizgalno mariborske požarne brambe. Z uspešnim gašenjem torej ni bilo nič in gospodarska poslopja, ki so hranila zimsko prehrano za živino, so postala žrtev požara.
Jarenina. Naš priljubljeni g. dekan Čižek je doživel dne 21. oktobra svojo 601etnico. Mi Jareninčani smo prav posebno ponosni, da nas vodi blagi gospod dekan že toliko let v dušnem, prosvetnem in tudi v gospodarskem o-ziru. Kako iz srca hvaležno je g. dekanu dobro jareninsko ljudstvo, to bo pokazalo ob 601etnici priljubljenega dušnega pastirja. Že v naprej in pred proslavo tega lepega jubileja želimo vsi Jareninčani brez izjeme g. dekanu še mnogo let trdnega zdravja, kakor se ga je hvala Bogu veselil doslej ii\ naj bi sedaj v veselju ter zadovolju užival od strani faranov, kar je dobrega za dušo in telo tekom svojega vnetega pastirovanja zasejal v srca mladih, a tudi odraslih Jareninčanov. nam živi ter ohrani gospoda dekana v naši sredi in čilega, zadovoljnega in ponosnega na svoji župniji, katero upravlja že na občno zadovoljnost tolikanj!
Sv. Andraž v Slov. goricah. Smrt nam je pobrala blago ženo Gero Druzovič, omoženo hčer tukajšnjega cerkv. ključarja Gregora Druzovič. Dvakrat je bila operirana v Ljubljani, slednjič je morala vendarle ukloniti se neizprosni smrti. Pred dobrim mescem je bila botra tukajšnjemu velikemu zvonu — sedaj pa že počiva v hladnem grobu. Zapušča še ne dveletno hčerkico, žalostne starše, katerih velika tolažba je bila pokojni-ca in blagega moža. Na sedmini se je zbralo za razne dobrodelne namene 645 dinarjev. Počivaj v miru blaga žena, vse domače pa naj tolaži dobri Bog. Na svidenje nad zvezdami.
Sv. Andraž v Slov. gor. Na sedmini rajne Gere Druzovič, botre naših andraževskih zvonov, so sedminičarji zbrali 2440 K. Polovica tega lepega zneska, ki daje pač najbolje poroštvo za ljubezen vseh ostalih žalujočih do drage Gere, se pokloni Dijaški kuhinji v Mariboru, polo-' vica pa za sv. maše v dušni mir umrle. Hvala vsem darovalcem za ta prelepi nagrobni nakit naše drage ranjke.
Orehovci. V nedeljo, dne 19. oktobra 1924 so se v naši občini vršile volitve župana in njegovih namestnikov. Občinske volitve v tej občini so bile že 10. avgusta t. 1. Vso zadevo so zavlačevali samostojni generali, kateri so se pritožili radi lepakov, ker niso bili taksirani. Seveda jim ta pritožba ni nič pomagala ter so pogoreli. Sedaj je zopet ta samostojna trdnjava za enkrat •padla ter je bil za župana izvoljen pristaš SLS g. Jožef Hamler, posestnik v Orehovcih, kakor tudi svetovalca AI. Irgolič in Mihael Štefanec, vsi'trije pristaši SLS.
Sedlarjevo. V enem od zadnjih »Kmetijskih listov« je dobroznani dopisnik hvalil našo občino kot napredno, ker ima samostojnega župana Jakopineta in pa seve prvovrstnega politika v osebi Nandeka, ki pa se piše Glojnarič. Ali je Jakopina samostojen, ali ne, tega ne vemo, pa mislimo, da on kot mož, ki je prehodil veliko sveta, ne bo pripadnik stranke, ki jo že v Sloveniji davno štejemo med rajne. Da je pa Glojnarič samostojen, to pa rad verjame vsakdo. Saj je v Sedlarjevem imela vodilno besedo vedno najslabša in najbolj malenkostna stranka, prvovrstni politiki pa so bili med Sedlarci oni, ki niso imeli druzega svojega nego ono ogabno golazen, katere so se bali najbolj vojaki za časa vojne in ki so bili glede pameti ter razsodnosti taki kot strah, kateri je na sredini votel, krog in krog ga pa prav nič ni. In ravno naš sedlarski Pašič — Nandek vam je kot strah glede imetja in glede pameti. Nekaj pa vendar je naš Nandek in to je — potepuh, ki lazi okrog po fari v brezposelnosti in zapeljuje na kriva pota poštene može in posestnike iz Prelazkega. V Sedlarjevem je že bilo pač od nekdaj tako, da so imeli potepuhi največ vpliva in je žalibog še tudi danes. Naši Sedlarci so veliko preleni, da bi vsak samostojno mislil in radi tega pa se pustijo voditi navadno samo od enega in še ta je tak, da je mogoč samo še v Sedlarjevem in urav nikjer drugod. Samostojni stranki pa je res častitati, da prišteva v svoje vrste ljudi kot je Glojnarič, katerega se skrbno ogne vsak Hrvat, kaj še le pošten štajerc, ki sluča jno ni doma iz zloglasnega Sedlarjevega. Da bodo Sedlarci, Pre-lešani in Polanči v količkaj deževnem vremenu ge potapljali v blato po občinskih cestah ter kolovozih, to bo res čisto samostojna zasluga skoz in skoz po duši in telesu slabostojnega Glojnariča. živelo napredno Sedlarjevo!
Gospodarske vesti
Davčne olajšave pri obnovi vinogradov. Zemljiškega davka se oprosti 10 let, kdor zasadi nov vinograd s trtami, ki so cepljene na ameriško podlago. Ako se je nasad ponesrečil in se obnovi, se ne plačuje zemljiški davek od dotičnega zemljišča 15 let. Ta davčna olajšava
t pa velja le tedaj, ako se zasadi cela parcela, četudi naj-[ manjša; zasadi pa se samo del parcele, potem mora me-i riti zasajeno zemljišče najmanj četrt hektara, to je 2500 kv. metrov. Kdor se hoče poslužiti te davčne olajšave, mora tekom 6 tednov po dovršitvi nasada vložiti prošnjo na evidenčni urad zemljiščno davčnega katastra po predpisanem obrazcu.
Iz dalmatinskega vinskega trga. Vinska trgatev po Dalmaciji je izpadla letos dobro, kar se tiče količine in kakovosti vina. Radi izvanredno lepih in toplih jesenskih dni v oktobru je vinski mošt glede sladkornih odstotkov tako visoko, kakor malokatero leto poprej. Bela dalmatinska vina se prodajajo po 4.75 do 5 D po stopinj: maliganda. Lažje vrste so na prodaj tudi bolj po ceni. Največ letošnjega dalmatinskega vina so pokupili zagrebški vinotržci. Iz Dalmacije prihajajo vesele vesti, da bo tamkaj letošnji vinski pridelek razprodan prav kmalu.
Kako so izvajali doslej agrarno reformo na Čehoslo-vaškem? Upravni odbor za agrarno reformo na Čehoslo-vaškem je imel te dni svojo stoto sejo. Pri tej priliki j« poročal predsednik agrarnega urada dr. Viškovski o dosedanjih uspehih agrarne reforme za poprevratno dobo pet let. Poročevalec je predvsem naglasi!, da agrarna reforma na Čehoslovaškem ni samo plod posebnih sooijalnih stanov ali političnih strank, ampak zaključek želj celega nar roda. Več nego polovica vse odvzete zemlje je danes v posesti naroda. Razven tega je 141.172 hektarjev zemlje v prisilnem zakupu na dobo pet let. Narod je dobil vsega skupaj 180.000 hektarjev zemlje za oranje in pridelovanje raznih poljskih pridelkov. Ta zemlja je bila razdeljena med priprosti kmetski narod do koncem leta 1924 in sicer med 400.000 družin. Od teh družin, ki so dobile zemljo, se preživlja 60 odstotkov že od nekdaj izključno od poljedelstva na Čehoslovaškem. Razven tega sta razdeljeni dve tretjini zemlje osebam, ki sploh niso imele zemlje, ali pa kmetom, ki niso posedali več nego 5 hektarjev. Od ostanka zemlje, ki je preostala od porazdelitve med narod, je sestavljenih 620 novih veleposestev, ki se tudi zanaprej bavijo z obdelovanjem zemlje na veliko. Poleg navadnih lastnikov zemlje so tudi zakupniki in zadruge. Ustvarjenih in organiziranih je 67 zadrug. Od teh je 33 sestavljenih iz samih nekdanjih kmetov in te zadruge obdelujejo danes 5000 hektarjev zemlje. Potom zadrug na odvzetih posestvih je preskrbljenih 31.839 oseb. Država je izdala za te osebe 92 milijonov čehoslovaških kron. Denarni promet in financijske manipulacije pri prekupovanju odvzete zemlje oskrbuje poštni čekovni urad. Utrjene so nadalje vse ostale oblike za kredit, državno jamstvo za posest ter prometni kapital, a agrarni urad je uvedel roke za plačevanje. Država je odobrila doslej kredit od 83 milijonov čehoslovaških kron. Za organizacijo kolonij na Slovaškem je odobren kredit v iznosu 25 milijonov čK in 15.317 hektarjev zemlje, kjer bo nastanjenih 1187 družin. V centrali in po pokrajinskih uradih za agrarno reformo je zaposlenih 1100 uslužbencev. Radi izvedbe agrarne reforme proizvod raznih poljskih pridelkov nikakor ni zaostal za onim pred k-vedbo agrarne reforme, ko so bila velikanska veleposestva še nerazdeljena. Ko bi tudi pri nas v Jugoslaviji začeli izvajati skozinskoz zafurano agrarno reformo po čehoslovaškem vzgledu, bi bil narod zadovoljen in država bi imele še lep dobiček.	»
Poročilo o poteku sadnega sejma v Ljubljani. V soboto, dne 18. t. m., je bil v Ljubljani otvorjen sadni sejem, ki je trajal od sobote do torka. Sejem je priredilo Sadjarsko in vrtnarsko društvo za Slovenijo. Sadni sejem v Ljub Ijani ima namen zbližati kupce s producenti, kar je oskrbel urad ljubljanskega velesejma. Letošnji sadni sejem znači prvi poskus, ki se je dobro obnesel in pričakovati je, da se bodo take razstave vsako leto ponavljale, kar bi vsekakor pospeševalo razvoj našega sadjarstva. Z reklamo je uspelo privabiti kupce v zadostnem številu. Tako so se oglasili kupci zlasti iz Vojvodine, potem pa tudi iz inozemstva, predvsem iz Avstrije. Kar se tiče razstavljalcev, so bile v prvi vrsti zastopane podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva za Slovenijo, pa tudi posamezni producenti so se udeležili razstave v lepem številu. Tako so bile zastopatie podružnice: Šmartno ob Paki, Braslovče, Vojnik, Kamnik, Vodice, Litija, Predoslje, Središče, Slov. Bistrica itd. V kupčijskem oziru je razstava dobro uspela. Zanimanje za lepo sadje je bilo veliko. Vrste, kakor n. pr. grafenštajneri, pisane karolinke, kanadke, lancberške re-nete, Harbertove renete, razne parmene so se izvrstno prodajale. Že koj v soboto je bilo opaziti na velikem številu zabojev napis »Prodano.« Pa tudi trpežno gospodarsko sadje (bobovci, mežančkarji-gambovci, pogačarji, štetinci, različni kosmaoi itd.) je našlo dovolj odjemalcev. Obisk ' te razstave je bil izredno zadovoljiv. Med drugimi si je ogledal razstavo tudi vladika ljubljanski dr. Anton Bona-ventura Jeglič. Ogledalo si je razstavo tudi dijaštvo raznih šol pod vodstvom svojih strokovnih učiteljev. Zlasti v nedeljo je bilo izredno veliko obiskovalcev, tako radovednežev kakor resnih interesentov. Kupčija, posebno z vzorci, je bila živahna. Glavno zaslugo na izvanredno dcbro uspeli razstavi ima Sadjarsko in vrtnarsko društvo za Slovenijo, ki se je tekom enega leta proti pričakovanju naravnost sijajno razvilo. Lani je štelo društvo 24 podružnic, letos jih šteje že 40. Lani je bilo včlanjenih v društvu 2134 članov, letos pa že 4124.
Kmetijska podružnica na Frankolovem priredi čebelarski shod v nedeljo, dne 26. t. m., popoldne po večer-nicah v Društvenem domu. Vabijo se vsi čebelarji, da se ga udeležijo v obilnem številu! — Odbor.
Kako je izpadel letošnji uršulinski sejem v Celju? Uršulinski sejem v Celju je znan daleč na okrog. Letos se je vršil 21. t. m. Kmet je — živinorejci so prignali na sejem 26 parov volov, 83 krav, 5 telet, 3 konje, 6 svinj in nekai ovac. Cena živine je bila sledeča: Pri volih žive teže 13.10 do 14.50 D, pri kravah in teletih 10 do 12 D.
I „
Stare krave «o se prode jale po 8 do 8.50 D. Živinski sejem je bil toraj tako bolj srednje vrste. Kmetje — poljedelci so pa postavili tokrat na trg zelo,malo živil. T splošnem je bilo na sejmu zelo veliko trgovcev, a malo kupcev. Kmet je že zelo slab glede denarja in ne more kupovati, kakor je na primer kupoval p*va leta po prevratu.
Hmelj. XXVIII. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo. Žatec, ČSR., 18. oktobra 1924. Celi minuli teden se je povpraševalo po hmelju in je bilo mnogo čez 1000 bal prodanih po cenah od 2650—2750 — za prima tudi 2800 čK za 50 kg. Na kmetih se je le pomalem kupovalo, ker hmeljarji ne silijo k prodaji in pričakujejo zboljšanja cen. Ker je povpraševanje enako ponudbi, so se cene pri mirnem prometu stabilizirale, to se pravi, ■cene so postale stanovitne. Konečno razpoloženje in cene so zelo čvrste, bavez hmeljarskih društev.
Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 68—69 diru, francoski frank 3.60 din., italijanska lira 3 din., čehoslo-TOška krona 2.05 din. in 100 avstrijskih kron 9 para. V Curihu znaša vrednost dinarja 7.55 centimov.
Kdor bo zidal, pozor! Kdor hoče zidati poslopje, katerokoli ter si pri zidanju želi prihraniti 25 odstot. na opeki, pesku, apnu in delu, naj se posluži novega načina zidanja z navadno zidno opeko, katera stanovanja so zdrava, suha, trpežna, po leti hladna, po zimi topla, naj piše po obširna, brezplačna pojasnila na naslov: Dragotin Korošec, stavbeno podjetje, Rečica ob Paki. (Za stroške priložiti 2 D.)
• Il I > >11 WBMH W i OIIIH I lil M
Razne novice.
Od kdaj poznajo steklino? Steklina psov in drugih živali je že zelo stara bolezen. Grki so poznali pasjo steklino že pred 2300 leti; 1800 let že vedo, da obolijo na »teklini lahko tudi ljudje, 120 let pa je šele znano, da povzroči slina steklega psa, če pride v rano drugega zdravega psa, tudi pri tem steklino.
Svetovni potnik na kolesu. Potovalec okoli sveta, De-war, se je mudil dva dni v Ljubljani, nato pa odpotoval na svojem kolesu v Trst. Rodom Indijec iz Bombaja, slušatelj vseučilišča v Kalkuti, učenec slavnega pesnika in indijskega modrijana Tagoreja^ je zapustil prijetno življenje v dobro založeni družini in se napotil v svet. A kot pravi orjak hoče spoznati zemljo le tako, da pride ž njo in njenimi prebivalci tudi v resnično dotiko. Na svojem potovanju se poslužuje močnega kolesa, na katerem je do danes \ prevozil silne daljave od rodnega mesta Bombaja, preko j staroslavnega prelaza Kabula, Afganistana, Perzije, Kav- j kazije, Male Azije, severnega Egipta in zopet proti severu preko Carigrada, Sofije, Beograda in Zagreba do Ljubljane. ' Povsod je bil dobrodošel gost in sprejemali so ga najvišji | predstojniki držav. Sprejela sta ga tudi naš kralj in bol- : garski vladar. Le v Tiflisu so mu boljševiki vzeli samokres in fotografski aparat, za katerim žaluje. V Ljubljani je bil dobrodošel gost. Posebno se je zanimal za naše gore in anani planinski fotograf Josip Kunaver mu je daroval velik ozbirko najlepših slik iz planinske Slovenije. Dewar si »na pomagati v vsakem slučaju, je zadovoljen z dobrim •in slabim. Tih in miren te, a globok; indijsko modioslovje preveva njegovo dušo. Svoje vtise s pota si zapisuje sproti v materinščini. Zapiske pošilja od časa do časa očetu in Časopisom v Bombaj. V Trst je odpotoval dne 15. t. m. Na dan prevozi okoli 120 km. Iz Trsta se bo odpeljal preko Gorice in Predila na Koroško in na Dunaj, od tam pa v Prago, kjer bo najbrže prezimil. Na svojem potovanju je srečal Čeha Klimo, ki potuje peš okoli sveta. Iz Prage bo šel na Francosko in Angleško, nato s parnikom v Newjork in s kolesom do San Frančiška, nato zopet s parnikom do Jokohame in Šangaja. od koder se bo s kolesom peljal preko vzhodne in južne Azije do Bombaja.
Linčan zamorec. V Chicagu je nagovoril zamorec na cesti dve belokožni deklici, kar je v očeh olikanih Amerikancev strašen zločin. Deklici sta klicali na pomoč, nakar je črnec pobegnil. Pravijo, da se je baje tudi nespodobno obnašal. Množica je drvela za njim, ga dohitela in toliko časa tolka z gorjačami, da je na mestu izdihnil. Najlepše pri celi stvari je, da mislita deklici, ko sta Kasneje pristopili k mrtvecu, da to ni pravi zamorec, ki ju je nagovoril. Ljudje iščejo sedaj drugega črnca, ki naj bi bil pravi. Bati se je nemirov, ker porabi jaja Američani vsako priliko, da znesejo svoje sovraštvo nad črnim plemenom, in mora navadno za prestopek enega zamorca plačati na stotine njegovih sople-imenjakov. Policija zastražila oni del' Chicaga, kjer stanujejo zamorci.
Kako sc je začel papirnati denar. V knj ižnici v Hei-delbergu se nahaja rokopis iz leta 1487 ob osvojitvi Gra-nade. V tem rokopisu pripoveduje pisatelj, da grof Ten-dilla pri obleganju trdnjave Alhame leta 1484 ni imel nobenega denarja več, tako, da ni mogel izplačati svojim vojakom določene plače. Ker so vojaki zbog tega postali nezadovoljni, je napisal grof Tendilla na majhne koščeke papirja različne številke ter jih razdelil med vojake. Nato je izdal razglas na občinstvo, da bi ta nakazila sprejemalo mesto denarja ter dalo vojakom zanje zahtevano blago. Kdor bi se protivil, je imel biti ostro kaznovan. Čisto naravno je, da je papir čestokrat menjal svojega lastnika, prišel je v promet in kronika pristavlja, da je grof Tendilla kasneje izpolnil svojo obljubo, in za nakazila izplačal kovan denar. Tako se je torej pričel papirnati denar.
Čudna kitajska drevesa. V letu 1869 se je nastanil francoski misijonar po imenu E. David globoko v Kini, v mestu, ki se zove, Mon-pim. Tam je našel drevo, ki ga ni mogel uvrstiti v noben razred znanih dreves, drevo, kakršnega še ni svoj živ dan videl. Posamezne koščeke
tega' drevesa j« poslal domov v Pariz, ki so predstavljali skoz 30 let edine vzorce čudovitega drevesa. V letu 1897 je našel drugi misijonar, zopet Francoz, po imenu Farges, to drevo na tistem mestu, kjer ga je svoje dni našel njegov prednik, misijonar David. Farges je nabral 37 semen tega nenavadnega drevesa in poslal v Pariz slavni semenski tvrdki Maurin de Vilmorin. Leta 1906 je seme vzklilo, ali prav povedano, od vseh 37 zrn, je pognalo samo eno seme. To je povsem neznatno drevo in je bilo imenovano »Davidia involburata« na čast možu, ki ga je našel. Tedaj se je pa zbudilo med naravoslovci veliko zanimanje, vsak je hotel imeti njegovo seme doma. Zato je bila ena glavnih nalog Veitchove odprave, prinesti jako dosti tega semena s Kitajskega. Ekspedicija je prodrla v notranjost kitajske dežele in posrečilo se ji je, da je drevo našla in poslala domov obilo semena. V Gombe Wood Nurmy so seme negovali s takim uspehom, da je danes to lepo drevo navadna prikazen v angleških parkih. Cvete vsako leto, cveti so po 6 palcev dolgi in 2 do 3 palce široki, ki trepečejo v vzduhu kakor papirnati traki. Tu čudno drevo je sicer res lepo, a japonska črešnja ima vendar še krasnejši cvet.
i« OZNANILA
Dežnikarskega učenca sprejme takoj dežnikarna Jos. Vranjek, Celje, Kralja Petra cesta 25. Pogoji oo dogovoru, Stanovanje in hrana v hiši.	1331 2
Itčem majem s 4 - 5 močnimi dulsiici. Marija L'ninger, Ko-roščeva ul. 32.	1367
Sprejme se viničar s tremi delavskimi močmi. Vpraša se v trgovini, Zrinjski trg 6, Mati bor.	1351 2
Išftero poštenega hlapca srednje starosti h par konjem. — Ivan Bezjak, oljarna, Fram. 1279 3
Dobra kuharica za gostilno se išče, Mlinska ul. 23, na dvorišču, pisarna.	1342
Šafarja sposobnega v sadjereji in v vinogradih, neoženjeneg;-, resnega, išče A. Ussar, Ptuj.
Sodaroke pomočnike sprejme pri dobri plači, prosti brani, stanovanju in perilu Fraa Repif, sodarski mojster, Ljubljana, Ko -lezijska ul. 18.	1321 4
Pekovski vajenec, močan in zdrav, se takoj sprejme v pekarno Andrej Marine, Rogatec št. 11.	1339 2
Ižčem službo majerja, imam 5 močnih delavce', razumnih pri živinoreji in vseh poljedelskih delih, imam večletna spričevala ni razpolago in sicer od graščin. Pismene ponudbe' se prosi na Franc Poharič, Jelovec, p. Ma kole.	I324 2
Posestvo ob cesti, 5 km od železnice, je zaradi družinskih razmer na prodaj. Hiša, vsa gospodarska poslopja, ckrc-glo 20 oralov njiv, travnikov, vinograda in gozda, velik sadovnjak. Pojasnila daje dr. Srebre, Brežice.	1357 2
Posestvo »Scheibengrund«, približno 20 oralov veliko, na Koz-jaku, takozvana »Straska hojba« z vinogradom in gozdom se proda. Vpraša se pri Karolu Swaty, Št. Ilj v SI. g. 1359 2
Proda se posestvo, obsegajoče 14 oralov, med temi 6 oralov gozda, z inventarjem in živino, v občini Sladkagora. Poizvedbe pri Pšeničnik, Zidanimost. 1363
Zidana hiša z gospodarskim poslopjem v večjem trgu Sp. Štajerskega je na prodaj. Tik hiše sadonosnik, 2 orala njive in travnika. Primerno za kakega obrtnika. Cena zmerna. Natančneje se izve pri J. K., Središče ob Dr., poštno ležeče. 1365
Vino, motno, zavreto, pokvar"
i eno in sploh vse vinske napa' ;e se popravi. Naslov v upra -ništvu.	1334 a
Proda se takoj dinamo z enakomernim tokom, napetost 115 Volt., 17.5 Amp., 2100 obratov. Lesna in kovin, zadruga v Str nišču pri Ptuju.	¡278 3
Razno zimsko blago za moške in ženske obleke ima na prodaj po znižanih cenah manufaktur-na trgovina Franjo Majer, Maribor, Glavni trg, 1266 6
Brusimo britve, škarje, nož»
itd. Električna brusarap (v briv -niči Koštomaj) Celje, Prešernova ulica 19.	iix6
Prodam takoj malo posestvo: vinograd, travnik in nekaj njiv. Stanovanje zraven. Več se izve v gostilni Kramberger, Sv. Marjeta ob Pesnici.	1358
Gostilno, branjarijo in tri hiše dam v najem v Sp. Dupleku 80, p. Vurberg.	1346
Štev. 29126-24
- J . u ,
Drafbn I mm.
Lovska pravica krajevne občine Vukovski dol se da potom javne dražbe do 31. V. 1928 v zakup. Dražba se vrši v četrtek, dne 6. novembr at. L, ob 9. uri predj>oldne v prostorih okrajnega glavarstva v Mariboru v sobi štev. 18, pritličje.
Srezki poglavar v Mariboru levi breg, dne 16. X. 1924.
Dr. Levičnik s. r.
Poi©ri
ED1S0N-KIN0 V ORMOŽU
predstavlja dne 1. in 2. in 3. in 4. novembra 1924
Kristusovo življenje in trpljenje
v prekrasnih šestih dejanjih. Veličastni prizori iz Palestine, Betlehema, Nazareta in Jeruzalema. Predstavljalo se bode vse življenje Kristusovo od1 rojstva do vnebohoda našega Gospoda. Ta film je eden največjih znamenitosti. Tega je svetovni tisk proglasil za prvega, pri kojem sodeluje na licu mesta nad 20.000 ljudi. Me zamudite torej si ogledati to mojstrsko filmsko delo. Predstave se vršijo vsak dan od 3. do 5. in od 8. do 10. ure, v pondeljek in torek pa za šolsko mladino in odrasle in starše posebej od 1. do 3. in od 3. do 5. ure.
H i i o z hlevom, kolarnico, svinjakom, sadonosnikom in vrtom, 10 minut od postaje Orehova vas-Slivnica, proda pod ugodnimi pogoji Schneider, Devina, SI. Bistrica.	1341 2
Proda so takoj po ugodni ceni v bogatem kraju zrnja v Slavoniji dobro idoči motorni mlin, ki smelje v 24 ih urah 1 in pol vagona. Zraven se proda tudi posestvo z hišo in pripadajočimi skladišči. Natančnejši podatki in cena se izve pri S. Forstnerič, mlinostavsko podjetje, Maribor, Motherjeva ul. 18
Odeje, koče, posteljno perilo, posteljno perje, baihenti platna, hlačevino, preproge prodaja po zelo znižanih cenah manufak-turna trg »vina Franjo Maje,-, Maribor, Glavni trg. . 1267 t*
Suhe gobe, brinjevo olje in fi-žoi kupuje po najvišjih dnevnih cenah ter prosi za povzorjene ponudbe tvrdka Fr. Sire, Krat J 87O a6~1
Znižane cenei Zimsko perilo za moške in ženske, nogavice m vse druge potrebščine ima na prodaj manufakturta trgovina Franjo Majer, Maribor, Glav. i trg. Znižane cene! 1268 6
Stare tračnice (šine) različne dolgosti, 1 kg samo 2 50 D. — Maribor, Vrazova ulica št 9,
III. nadstr., vrata 8. 1295 3 ---
Največje vrtnarsko podjetje v Jugoslaviji »Vrt«, Džamonija ia . drugovi, družba z o z., Maribor. \ Največji izbor plemeni ih sadnih i dreves (čepov) v najplemenitej šib vrstah in v vseh oblikah. Ple nenite vinske trte na ameri-kanskih podlogah, kskor tudi cepe in podi -ge istih. Seme zelenjave, cvetja in gospodarskih rastlin. Cvetje v loncih in razno ukrasno grmovje ter drevje imamo celo leto! Zahtevajte cenike!	1263 10
Proda se slikarska delavnici z inventarjem in obrtom Ceno pove Ivan H »as, Ptuj. 1354 3
V zakup se vzame majhno posestvo v okolici Maribora. Ponudbe na upravništvo. 1818 2
Krasno posestvo, 36 oralov, a-rondirano, 1 in pol ure od Maribora v Slov. gor., na glavni cesti, obstoječe iz hiš za gospodarja, za oskrbnika in vini-čarja, ¿levov ter fundus instruk-tus se proda prostoročno. Pis mene ponudbe na komisiiski biro A. Reisman, Maribor, Vo-jašniška ul. 6.	1337 2
Zobje umetni v kaučuku ali pa v zlatu, zlate kapice in mostfci ceno, takojšna zajamčeno solidna izvršitev, stroj čki «a naprav-ijanje nepravilno rastočih zob. Ustaieno vprašati pri gospej N. Mogilnicki, ženi zdravnika od sedaj v lastni novi hiši: drevo-¡red zraven gostilne Fran Kinci v Št Jurju ob j. ž. Istotam se izvršuje ruvanje zob brez bolečin, vsakovrstne plombe od najcenejših priprostih do najfinejših.	1353
Za obilni obisk se priporoča
1360 3—1
Edison Kino
A. Kreufz, Qrmçi.
99
i A N A
iS
tvsrRica lokelade
Hote pri Mariboru
priporoča čokoladna izdelke vseh vrst. — Lepe božične kolekcije! — Najnižje cene!
-..■Himni— Mi»iiMii»lBiiMii»iiiiiiiiii»aiK^»»tiM»»iw><aifc>««iiii'«ii»wi« m <umm«>im**
Somišljeniki inserirajte 1
Lepo majhno posestvo v bližini Maribora se poceni proda ali zamenja za les. Pojasnila daje Franc Vizovišek, Nova vas pri Mariboru, Vreclrotova ulica i. 1336 4
Bukovo ogjje ter kostanjev les za tanin, javorjev, gabrov, orehov, sploh vse vrste trd les kupuje ter prosi cenjene ponudbe Radolf Dergan, trgovec, Laško. 51362 3
V Narodnem domu v Mariboru pri novem gostilničarju Oset-u je zopet zbirališče vseh Slovanov brez razlike strank. Prvovrstna hrana in pijače. Vsi časopisi. Sprejemajo se vsak dan novi abonenti na hrano. I34O 5
Lepa viseča petrolejka in velike steklenice za vino ali mošt se prodajo. Lekarniška ulica 2.
Krotači in krojačice! Kroje (muštre) izdeluje po poljubnih slikah in po najnovejši modi za dame in gospode Knafelj Alojzij strokovni učitelj z* krojaštvo. Ljubljana, Križe»niška ulica 2, I nadstr.	1347 2
Orehe, suhe, letošnje kupuje vsako množino veletrgovina E i Suppanz v Pristavi,	1550
Želod, bukov 2ir,
borove in jelove STORŽE, hrastov mah, lipovo seme in vse druge gozdne in poljske pridelke kupuje po najboljših cenah tovarna »GOBAN« d. z o. z. Ljubljana, Sv. Petra cesta 85. -Telefon interurb. 924. 1349 3
uuunnnmmn
Goba In fižol
kupuje
Sever & Koma,
Ljubljana, UMfava ul. 12.
Sukno za moške in ženske obleke došlo. Dežniki od 80 D naprej. Velika izbira, najnižje cene v trgovini Franc Senčar, Mala Nedelja in Ljutomer. I364
Oglejte si zalogo na novo do-šlegc> zimskega blaga za moške
10 ženske plašče in obleke, pletenih ženskih modernih jopic in žemperiev, izgotovljenih o-blek in zimskega perila v vseh velikostih pri F. Starčič u, Maribor, Vetnnjska ulica 15. Velika izbira svilenih in pletenih rut!	1319 2
: Ne zamudite :
F
kupiti po čudovito nizkih cenah došlo manufakturno blago, kakor: kretone, dru-ke, tiskovino, volneno blago za moške in ženske obleke, svilene rute ter vse druge potrebščine pri tvrdki
Martin Sumer
Konjice,	Slovenija.

kamgam in ševjot za moške in ženske obleke, belQ, pisano in rujavo platno, ce-fir, hlačevino, tiska-nino in razno manufakturo kupite najceneje in v velikanski zb'ri v novourejeni in prezidani veletrgovini R. STERMECKI, Celje, št. 333 — Ilustrovani cenik za čevlje, klobuke, obleke, perilo, odeje, lasostrižnike, britve in tisoče drugih predmetov ge pošlje vsakemu zastonj! Vzorce proti odškodnini! — Trgovci engros cene!
■f<V.
ianien» oljnatih semen
Nakup deželnih pridelkov
3Li. BREZOVNIK,
trgovine mešanega blaga
Glavni trg Yojnik Glavni trg Ditunovljena 1897.
Priporoča svojo bogato zalogo manu-faKtu.e. svilenih robcev, svile za predpasnike, volno za moške in ženske itd. železnino, steklo, specerijsko in kolo-nijalno blago. — Postrežba solidna, blago prvovrstno, cene zmerne!
Haknp jajc	Nakup mleka
JPepček in Tinček.
Pepček in Tinček iz šole gresta, \ ter si med potoma nekaj povesta, PepČek Tinetu veselo novico pove, da šel z mamo v trgovino k „Drofenik*
v Celje" je.
Po kaj t ga, vpraša Tine uljudno. po obleko za birmo, dokler ni še zamudnof ker le tam se da tako poceni kupiti, da zamorem namesto ene dve obleki nositi!
H
H
MLINI
najpopolnejši na kamenje in presjalniki za mlenje od pri» proste do najfinejše moke, na ročni ali drugi pogon a« ailo, gepelj, vodo, motor L dr. — Več pri Slavko Kvartiču, *	Celje, Za kresijo št 16. 1286 4—1
-iilLB 1 v .;:.;;■
Kralja Petra c. 25 #"WT , Tf£: (Bivia graška {1*149	KčSliJkJv Ki'	mitnica)
priporoCa svojo bcgato stdcgc tf	io
ssačega izdelka pc najnižjih cerab. Sprejema in h viSuie ~«a popravila točne in ioltfno»
• t
:: Kost ni n drva za ianin
kupuje stalno po dnevnih cenah tvrdka
Ernest Marine, Cafj»,
Zrinjsko-Frankopanska ulica št. 4.
Ponudite z dopisnico množino vagonov in nakladalno postajo za dobavo do konca tega leta. Kostanjeva drva morajo biti razžagana na 1 m do 1.20 cm. Posamezna polena ne smejo biti izpod 10 in nad 30 cm debela, lahko so pa grčava in kriva.	1336 6—1
I

m
Kdor hoče kupiti zelo poce
naj fin 1 prodajali«
TISKARNE Si. CIRILA V MARIBORU!
Tfornica orgelj
Josip Brandl, Maribor
I III'« ■■■MWH» IW III IHMIMIPI— I I Ml I 1 IWII III lili— ■!
(ustanovljena 1893)
se priporoča visokočastiti duhovščini in župnijam za izdelovanje novih orgelj, za nadomestilo manjkajočih sprednjih (prospektnih) piščal, za prestavbo in pre-novljenje starih orgelj, za vstavbo novih, lepo zvenečih glasov (registrov) ter za poprave in uglasovanja.
Od leta 1919 izdeluje tvrdka tudi glasovire.
Ponudbe dragovoljno na razpolago.
Generalna zastopstvo
Al.FA SEPARATOR
m» Pmlt)
Telefon 24-13 Z3G8E3 Gunduličeva66 Največje skladišče vseh
mlekarskih potrebščin.
Separatorji, kante za mleko, maslenke, brzoparni kotli, hladila, sirišče, boje za sir in maslo.
za
<fl LADKOR
v kockah po SC 58'— kilogram, kristal po K S a,— kilogram ia vso špecerijo nudi po najugodnejših cenah tvrdka
Jf»i*» Sc i^esjak,
Maribor, Šolska ulica 2,
se dobi v vseh špecerijskih prodajalnah.


MIIIIIIMIIMmMI M
Majboljše pisalne stroje
gobavi tudi na mesečne obroke proti jamstva
TIBGEl! GO,
Predal 76. LJUBLJANA. Predal 76,
mm- Zahtevajte prospeit in pomite! -mg
Vremenski preroki«'
Ob Vidovem tvoja če streha se lupi, opeke ti v Račja kar hitro si kupi
Cc seno ti z dežein star Peter poliva, Opekarna tam ▼ Račjo ti senik pokriva.	i."
Ce sveti Flija ti streho zažgal je, po strešno opeko te v Račje poslal je.
dostilna „Pri zlati kroni'1
' Hariba;, tfetrinjska ulica 12
priporoča izborna prvovrstna vina. — Vedno sveža prvovrstna. kuhinja.
f' - SC Sobe z*» tujce-
Za zunanje goste z vozovi na razpolago obsežen
hlev za konje. Cenjenim gostom zagotavljam najbolišo postrežbo ter prosim za obilen obisk.
Resa Holzk*echtv
gostilni čarka.
IHilillltitiiiliil
:: Trsovlna 2 mas ufskture h šmmn n
SEVE
VELENJE.
Le zadovoljnost k pravi sreči vodi! Zapomni si, nevesta, to resnico, in preden sežeš ženinu v desnico, previdna pri nakupu bale bodil
Blago po nizki ceni, zadnji modi, prodaja na deželo, za Velenje nasproti pošte v bivši dr. Skubčevi trgovec IVAN ¿SEVER, znan povsodi,
A to se tiče tudi tebe mati, in tebe žena, ženin, fant, deklina, trgovec, ki kupuješ mnogo hkrati itofa, hlačevine, druka, platna in drugo!
»Sem zadovoljen z blagom!« vsak poreč« in zadovoljnost ključ je do sreče.
pivovrstne izdeluje in dobavlja hitro, solidno in naj» cenejše mehanična sodarska delavnica
II. PichlaHto sla, Harlbar.
Frančiškanska ulica 11, v meroizknsnem urade
Iz seboj prinešenega lesa se vsakovrstni sodi takoj a* delujejo. — Popravila hitro in po zmernih cenah,
mmmmuunmmnunmnnn
Opekarna Laltersberg pri Marboru
gmotno dobrostoječe zastopnike za razpečavanje s®«j* izvrstno poznane, pri 1250 stopinj vročine žgane
„Lapor it"-opeke
Ia »icer: zidne, zarezane, wienerberške, dvojno zare-asane in bobraste, ta katere trpežnos* jamči
mmr 100 let: -mm
Ugodni plačilni pogoji
mmmmmmmmmmmmm^mmmm
nnm*MMUumtmtumzummM
Trgovci in gostilničarji pozor!
MimmmiinniiiRmMinii
Pristne kranjske klobase
male a D 5 75, velike a D 750 razpošilja
Urek Milana, Cankirievo nsbr.7
Izšla je
Blaznikova
y EUKfl pRATIKS
za navadno leto 19^5, ki ima 365 dni.
,VELIKA PRATIKA« je najstarejši slovenski kmetijski koledar, koji je bil najbolj vp ->-števan že od naših
pradedov. Tudi letošnja obširna izdaja se odlikuje po bogati vsebini, zato pride prav vsaki slovenski rodbini. Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji in stan- 5 D. Kjtr bi jo ne bilo dobiti, naj se naroči po dopisnici pri
J, Blatnika m%\
tiskarna in litografični eavotf
Ljubližssa» Bregšt.12*
i!i
Naloiifie de»ar la p?
Ljudski posojilnici v C®IIu
reglstrovagi zadrgi z neomejene zaveza
Cankarjeva ulica 4, poleg davkarije
(poprej pri »Belem volu«)
kjer je najbolj varno naložen in se najvišje obrestuje. - Rentni in invalidni davek plačuje
posojilnica,

ran
priporoča svojo bogato aalogo steklene in porcelanaste posode, «vetu j k, ogledal, okvirjev, raznovrstnih šip itd.
M^solidLrt^iš® Q»XM» iaa, toča.» pcffteflK&b®.
19
3SS
mm^mmammmamm^ammmmmmm
se izdeluje v vseh poljubnih dimenzijah in barvah Dolgoletno jamstvo jamči za izborno kakovost »Salonit« je za pokrivanje streh in izoliranje sten proti vlagi najboljši materijal sedanjosti,
kateri se uporablja širom cele Evrope. Proračune, cenike, kataloge in navodila pošilji brezplačno:
99& H® IL* JL rs?™
d. d. za eement Portlaad, Ljubljana,
Zastopniki se sprejmejo.	750
ZiOflOVi
vlivamo v melodični in ubrani sestavi v teži 140 do 6000 kg. Dobavljamo po želji posamezne zvonove, v dvo, trozvoku itd. Zvonovi so mnogo cenejši in enakovredno nadomestilo za bronaste zvonove. Številna priznanja. Kratki dobavni rok.
Kranjska indastr. družba Jesenics-Fažiae, Slovenija.
©«ar
nalbolli«
pn
SpodajeStalersk! ifurisicl pfgsiižMd
« iaiibom, Stolna uiies št i,
ki obrestuje hranilne vloge po
8% * 10%
oziroma po dogovora.
%
.hmrnmm
mm*

Mestna hranilnica-Kreditno društvo.
Stanje vlog okrog 20 milijonov kpons
Sprejema vloge in daje različna posojila pod najugodnejšimi pogoji

.imii.rV-iv.A-..' ¿Sfcte.
Zadružna gospodarska banka d. d
podružulca T Maribora»
, «
V lastni, novozgrajeni palači, Aleksandrova cesta 6, pred frančiškansko cerkvijo.
Izvršuje vse bančne posle najkulantneje! — Najvišje obrestovanje vlog na knjižice in v tek. računu.
*
Pooblaščeni prodajalec srečk državne razr« loterlie*