-----    184   -----
Slovenske zdravice. II. zvezek. Zložil Juri Fleisman.   Natisnil J. Blaznik v Ljubljani.  Založil Giontini.
Zopet leži pred nami snopič dvanajsterih pesem, kterim — razun dveh — je marljivi gosp. Fleisman sam napeve zložil, večidel pa tudi besede. Ze unikrat smo rekli, da se celo natanko ne da soditi cena pesem, dokler je ne slišiš ravno tako izpeljane, kakor jo je zložiteij namenil. Tedaj moremo tudi pri teh pesmah le o glavnem duhu na-pevo  svojo   misel izreči.
Zbirka ta je v napevih še mičnejsa od perve. Na čelo vseh postavimo „Najlepšia, ki globoko v eerce sega, ker prav iz serca izhaja. Prav lepa je tudi »Vinogradniki", le da na neko znano popotnico opominja.    Ravno tako prav
lepa je ^Zadnji kozarec*'; kdor koli je pervi iznajsel ta napev: slava mu! ker je res krasna. Mičuaje „iModrijana in w\ezvesta" (Jamarjeva), ravna tako „Zelja Krajnca". V pesmi „Krajnski fantje^, najlepše je, kar je ob koncu z besedami (?) la la Ia ... , enake dostavke ima še trikrat; ai mislimo, da se ta pomoček ie redko redko rabiti sme; tudi bi radi culi, kako se bode v pesmi „Bohinka" pel skozi 5 taktov soglasnik d., brez samoglasnika; al v ostalem je ravno omenjena pesem prav lepa. Ker bojo razun teh, ki so nam najbolj dopadle, morebiti druge drugim še bolj do-padle, bode po takem vsem  vstreženo.
Konečno pa še besedico o besedah. Čeravno je res, da mali narod naš nima pesem za petje vstvarjenih na vse perste, mora vendar tak zložitelj kakor je g. Fleišman, ki nam je že veliko pesem zložil, ki se bojo še pele, ko že njega in nas ne bo, gledati na to, da si izbera este-ticnih besed. Mi se ne štejemo v versto tistih, kterim je vsaka svetna pesem že gnjusoba, ker bi sicer mogli zavreči krasnih tisuč in tisuč pesem, pesem, ki se v koncertih in drugih poštenih družbah po celem svetu pojejo; al reči moramo, da ^okrogle" take baze, ki so na koncu tega zvezka, naj bi gosp. Fleišman raji prepustil — lastni fantazii tistih, ki ^nazaj pristokajo s kervavo glavo", ker tak, „ko star se priplazi in ga vseka čez vamp", si bo gotovo sam iznajdel svojo melodijo, ki gotovo ne bo spadala med „mične zdravice"! Naj nam gosp. Fleišman ne zameri te opazke; al preveč spoštujemo njegove lepe pesmi, da bi mogli hvaliti take ,,okrogle".
-----    185    -----