:ieilagen ¿4 15. številka ...... Maribor, djie 13. aprila 1916. ! ■ •tfj*.'. uv-A fft'- l :•'»*» vVTW- . r ^ > * uvnv.1*«j»:*-.» i 1 M- ^ m 'i W, % m 1 a illlfliii pm i List ljudstvo ¥ pouk m zabavo. naročnino, iiiserste in sekbnisdje. Za imerate «e plačuje od enosiopne petitvrste za enkrat 18 via., ali kar j« isto, 1 kvadratni ceatimcier prostora staae 12 vin. Za večkratne oglase primeren popust. V oddelku „Mala naznanita* stane beseda 5 vin. Parte in zalivate vsaka petftvrsta 24 vin., izjave in Poslano 3i> vin. — inseraii se sprejemajo do torka opoldne. — Nezaprie reklamacije so poštnine proste. Š&Efev® Naši '/.'iiV»' Boroevic« Ko i« stopil, prišedši od Komarowa, na čelo 3. armade, ki je od začetka vojne težko krvavela, je to storil z naslednjim poveljem: „Vojaki! Kot zmagovalec prihajam k vam in prevzemam z današnjim dnem poveljstvo 3. armade." Tako je nastopil Boroevič vojno proti premoči. „Sedaj se borimo eden proti trem", je rekel za časa najbolj vročih bojev z Rusi v začetku, „kasneje se bomo borili eden proti dvem, a ko si bomo stali nasproti po eden in eden, bo zmaga naša . . Ali pa je menil: „Da< ako bi imeli Rusi našo inianterijo, potem bi morda prišli na Dunaj!" Ta vera je približala generala srcem prebivalstva, pre-dno še je izvršil svoja, trajna dejanja, Boreovič, mož z železno pestjo, je bii pzlljubtjen med ljudstvom prej, nego so bile njegove bitke. Potem pa ga je postavila zgodovina večkrat na točke, kjer je bilo jedro avstro-ogrskih življenjskih živcev: Limanova, Dukla v Karpatih in Soča. Vsakokrat je monarhiji v neodoljivi grozi zastala sapa. Vojskovodja Svetozar pl, Boroe-vič se je posmehljal s svojim kratkem nasmehom, je molčal in stal neomajno. In ko so menili italijanski trapci, da bodo z lahkim navalom kakor za šalo utrgali „nerešeni svet" — Trst, tedaj so s svojimi glavami udarili ob zid pri Soči, ki ga je zgradil Boroe-vič iz krvi in železa. Redkokedaj sta zgodovinsko poslanstvo in osebnost 'tako soglašala kakor tukaj. Mišičasto telo z glavo, katere črte so kakor iz lciamna izklesane, kratkih besed in naraven do odurnosti, a pri tem šegav, in strog nasproti sebi in vsem odgovornim, silno skromen v svojih osebnih potrebah in nikdar truden — vse le lastnosti tega hrvaškega generala spominjajo :aa najpoljudnejše vojskovodje „velike soldateske." A, kar ga dviga nad vojskovodje starega sloga, kar ga v tej moderni borbi šele usposablja za reševanje odločilnih »alog, to je njegovo nenavadno, sijajno zna-nje. Svetozarju Boroeviču ie tekla zibelka v Umeti-£u na Hrvaškem, kjer je bil rojen leta 1856. Njegov oče, nadporočnik v graničarskem polku št. 11, in njegova mati, stotnikova hčerka, se nista upirala njegovemu neugnanemu vojaškemu nagnenju, ki ga je IT"" • ' žo V-it dečka oslepilo za vse druge radosti življenja. , Vojaka se je čutil — voja. je moral postati! Prvi po- j uk je užival v kiseškem s. odnjem vzgojnem zavodu, nakar je obiskoval pehotno kadetno šolo v Gradcu in l slavil leta 1872 kot kadet pri 52. pešpolku svoj vstop ; v c. in kr. armado. Višek poročniških let je doživel v i okupacijski vojni leta 1878. Hrabro se je boril mladi Boroevič pri Kokanju, Kolotiču, Visokem in si zaslužil pri zavzetju Sarajeva vojaški zaslužni križec z vojnim okraskom. Kasneje je odlično dovršil vojno šolo, bil povišan za nadporočnika in pričel svojo ge-neralštabno pot, ki ga je kot stotnika pripeljala k 15. zbornemu povel.stvu. Nato deluje Boroevič kot učitelj vojne vede na Terezijanski vojaški akademiji v Dunajskem Novem mestu. Leta 1892 je postal major. (V tem činti je deloval naprej kot generalštabni načelnik IA. pehotne divizije v Plznu, potem 18. v Mostar-ju in končno 27. v Košicah, Leta 1895 je postal podpolkovnik ter poučeval na zborni častniški šoli v Košicah.1 Leta 1896 pa ga vidimo kot poveljnika 3. bataljona slavnega 17. pešpolka, Leta 1898 je postal polkovnik in bil obenem imenovani za generalštabnega načelnika 8. zbora. Po šestletem delovanju na važnem službenem mestu v Pragi je prevzel Boroevič kot generalni major poveljstvo li. gorske brigade ter dajal v letih 1907 do 1912, v p^ .^stvu zagrebškega 7. kraljevega ogrskega domobr.l.^^a okrožja vzgled krepkovoljne, v dolžnosti neuii. zveste delavnosti. Leta 1908 je postal podmaršal, leta 1912 je bil i-menovan za poveljnika 6, zbora in poveljujočega generala v Košicah, kmalu nato za. tajnega, svetnika in generala pehote. In s tem svojim zborom je odrinil tudi na bo;išče, ko je poklicala vojna voditelje k najvišji, Zfidnji izkušnji: pred resničnost. Le v velikih, splošnih potezah je mog> ~e na-značiti silno delo tega vojskovodje. Njegov zbor je pri Komarovu, v prvih napadalnih sunkih generalov Dankla in Auffenberga proti Rusom, v zvezi 4. armade, krepko pomagal. Istočasni dogodki dalje izhodno. ki so nalagali Brudermannovi armadi težke žrtve, so preprečili popolno izkoriščenje teh zmag in ko je stopil Boroevič na čelo 3. armade, je veljalo dati zboru, ki se je junaško izkrvavel, novo silo, novo zar upanje. Kdo bi bd za to primernejši mož, kakor hrvaški general z železnimi živci? Bitka pri Grodeku, ijciiiskem bojišču. zbiranje za Sanom, pritisk za prvo osvoboditev Prze-mvslri so ga pokazali na višku svoje naloge. V viharnih karpatskih bojih se je zdelo, kakor bi se bil mogočni gorski nasip vtelesil v osebi tega nikdar omagujočega vojskovodje. Limanova vstaja v našem spominu. Trdo so se borili hrabri junaki, ki so varovali krilo naše pri Lapanovu zmagovito prodirajoče 4. armade, Boroevič je ostro pazil. Komaj je videl, da sovražne množice, ki so pritiskale na njegovo armado, popuščajo, je prešel iz brambe k napadu» In ko je prišla odločilna ura, so prodrle zmagovite čete 3. armade pri Novem Sandecu iz Karpatov proti Grybi|i, Jaslu in Krosnu, ogrožujoč krilo in hrbet v trdem boju oslabljeneg t sovražnika, ki se je začel hitro umikati. V dolgotrajni zimski karpatski bitki je imel Boroevič zapirati najlažji prehod duklanske nižave. Poveljnik 3. armade se je udeležil bitke pri Gorlieah in velikih predornil? zmag mesca maja do kratko pred osvojitvijo Przemysla, nakar ga je izdajstvo Italije postavilo na drugo mesto. Ali smemo povedati, da so vsa srca v monarhiji spremljala tega izkušenega voditelja, ko je prevzel poveljstvo 5. armade in brambo Soče? Svetozar Boroevič ni varal zaupanja, nadkri-lil se je. Le malo črnovojniških bataljonov je bilo na mestu, ki je s svojim generalštabnim načelnikom dospel na svoje novo mesto, pa ni obupal, trdno se zanašajoč na svojo sposobnost in svojo vojno srečo. 0-stala mu je zvesta in mu dovolil;:, kratek čas za pripravo, ki se je marljivo izkoristil. Človeška odporna moč se je združila z največjo umetnostjo novodobnega utrjevanja na odprtem bojišču ter ustvarila neza^ vzeten zid, V štirih mogočnih napadalnih bitkah so naskakovali Italijani proti' Boroevičevim primorskim utrdbam in štirikrat so pustili pred njegovo neomajno fronto grmade mrličev in v kose raztrgane svoje odreševalne sanje. Zvesto in trdno stoji straža ob Soči! Le enkrat je treba pogledati v oči duševnemu voditelju soške straže, generalu Boroeviču, da veš popolnoma zanesljivo: To se ne bo nikoli izpremeni-lo. Kjer je taka volja, tam ni poti za nobenega sovražnika. Vojne pridige v postu L 1916 S dovoljujem k a. Sk. Lavaa;iu8kei?a orliaariaU * dne 11. noril* 191«. VI. Cvetna nedelja. Evangelij sv. Matevža 21, 1-9. Tisti čas, ko se je Jezus približal Jeruzalemu in je prišel v Betiage pri Oljiski gori, ¡e po,U! dva uCenea ia jima ie rekel: Pojdita v vas, ki je pred vama, in brž bota našla oslico privezano in žrebe pri njej; odvežita iu pripeljita mi ¡i! In če vama kdo kuj poreče, recita, da ji Gospod pot ebuje, in brž jI bo izpusti!, vse to se je pa zgodilo, da se je dopolnilo, kar je govorjeno po preroku, ki pravi: Povejte hčeri sionski: Glej, tvoj kralj pride k tebi krotek, sedeč na oslici in na žre-betu podjarmljene oslice. Učenca pa sta sla In sta storila, kakor jima je Jezus ukazal. In sta pripeljala oslico In žrebe, in «o položili svoja oblačila na nji in so ga gori posadili. Silno veliko ljudi pa je razgrinjalo svoja oblačila po potu; drugi pa so veje sekali z dreves in stlali na pot. Množic« pa, ki so ' spredaj in zadaj, so vpile, rekoč: Hosanna Sinu Davidovemu! -Blagoslovljen, ki pride v Imenu Gospodovem! Cvetna nedelja! Obhajamo jo z blagoslavKnn* Jem palmovih vejic in drugega že ozelenega lesa ter s procesijo in se pri tem živo spominjamo navdušenega pozdravljanja množice, ki je v veličastni procesiji današnji dan spremljala božjega Zveličarja v Jeruzalem, Kakor pa je Zveličar postal otožen sredi mod splošnim navdušenjem in je solze prelival, videč pogubni vpliv judovskih prvakov, nezvestobo izraelskega ljudstva, svojo smrt na Kalvariji in čarobno krasno mesto in tempelj zato kaznovano in v razvalinah, t.a' ko se to nedeljo zmrači tudi obraz sv, cerkve: bere se že trpljenje Jezusovo in se začnejo žalostni obredi Velikega tedna. Sin božji se pokaže zadnjikrat v svoji časti, zanj se začnejo najžalostnejši dnevi trpljenja, ki se konča Veliki petek popoldne. Vrli junak-mladenič in mož-korenjak! Gotovo ti bodo posebno te dni pogosto vhajale misli k tvojemu ljubemu domu; pošiljaj jih pridno še tudi tje v Jeruzalem in jim naročaj, da spremljajo trpečega Octreše-nika iz vrta Getsemani po križevem potu do temnega groba na Kalvariji. Le tam najdeš pomoč in obilno tolažbo za svoje različno trpljenje! Svoje triletno poučevanje je Gospod dovršil in s premnogimi čudeži prepričal svet, da je Sin božji. Sedaj pa še ima trpeti, da poravna stari dolg človeštva, božjo jezo vtolaži in nas odreši, kajti „Bog je svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da, kdorkoli vanj \eruje, se ne pogubi, temveč i-ma večno življenje" (Jan. 3, 16). — Velikonočno jag-nje je s svojimi apostoli zavžil, sv. Rešnje Telo in sv. mašo vpostavil, potem pa se je podal na Oljsko goro, da za naše grehe preliva krvavi pot. Judež ga oljubi in izda. Zvezanega vlečejo pred Ana in Kaj-•i, da zoper njega peklensko lažejo in ga na smrt obsodijo. Pilat in Herod se drugI dan sprijaznita, da z združenimi močmi spopolnita hudobijo ljudi nad nedolžnim Jacrnjetom, ki odjemlje grehe svieta. Razbi-čan in s trnjem kronan, z ranami pokrit in s krvjo oblit. stopi še enkrat pred zdivjano množico, a ljubši iim ie razbojnik Barabas, ki ga oprostijo ječe in že davno zaslužene smrti, kakor pa On, ki jim je bolni- ke ozdravljal, otroke blagoslavljal, mrtve obujal, žalostne tolažil in »rehe odpuščal. Vzeti je moral od na* ših grehov stesan in zložen ter z našim- hudobijami grozno obložen križ na svoje rame in ga nesti na Kalvarijo. Okoli poldne je križ postavljen in na njem visi v groznih bolečinah in strašnih stiskah nedolžno Jagnje med nebom in zemljo. Peklenska hudobija ga še preklinja, zmerja in zasmehuje, on pa moli za nje: „Oče, odpusti!" in za divje njihovo kričanje: „Proč z njim!" izroča jim in nam svojo mater Marijo za mater. Ko pa je bila izpraznjena čaša trpljenja in krivica poravnana, je glatvo nagnil in izročil dušo v roke nebeškega Očeta. Zastor v templju se je raztrgal, solnce ni maralo gledajti straihovitega prizora, zemlja se je tresla, skale so pokale, grobovi so se odpirali in mrtvi so vstajali, same priče, da je Gospod nebes in zemlje prostovoljno umrl na križu. Vojak prebode s sulico presv. srce in izvabi iz njega še zadnje kapljice neprecenljivo drage krvi. Strašni mefls bolečin pa prebode tudi Marijino srce, ko ji mrtvega Sina položijo v naročje in ji ga potem položijo v skalnat dobro zastražen grob. „O, kaj žalosti prestati morala je sveta mati, ktere sin je rešil svet! Komn potok solz ne lije, videti bridkost Marije, grozno kot morja grenkost!" Tako je trpel največji junak in trpin vse človeške zgodovine,, da potolaži jezo božjo ter da nam zapusti zgled potrpežljivosti in nas v našem trpljenju podpira in tolaži. Hvaležno se tega spominjajmo posebno ta teden in vzjdihujmo: „Daj mi, Jezus, da žaltrem, smrt, trpljenje objokujem, ki si Jagnje ga prestal, grehe Zbrisal, milost dal! jezus, daj, da tvoje rane, nas presunejo kristjane, in trpljenje pre- Etran 2. w Oddaja živine na Štajerskem. Štajerska je hvala Bogu tako srečna, da še i-ma precej živine in je v primeri z drugimi krouovi-nami v tem oziru v razmerno dobrem položaju. Seveda bo dežela morala oddati vojaški oblasti in tudi za oskrbovanje prebivalstva na Dunaju mnogo glav živine. Tako je n. pr. vojaška oblast že za mesec marec zahtevala 12.000 komadov. Ljudstvo se, kakor v drugem oziru, tako tudi glede na to zahtevo ne bode odtegnilo svoji dolžnosti. Pa tudi živinorejec sme po vsi pravici zahtevati, če mora prodati živino po zdaj določenih nizkih cenah, da ima od tega zavživalec dobiček ter da on dobi ceneje meso. Znano je pa, da so največji dobički šli v žepe prekupcev in Židov in nižje cene niso znižale cen mesa po mestih. A^se to se mora urediti. Prav posebno pa bo treba pajziti, da z nesmiselnim prodajanjem ne izgubimo vse boljše plemenske živine, kakor se je to že zgodilo v marsikaterih deželah. V ta namen se bo nakup živine monoppliziral, to se pravi: živino bo v celi deželi smela nakupovati le vnovčevalnica, ki bo kot podružnica, dunajske o-srednje vnovčevalnice imela sedež v Gradcu in bode pod vodstvom „Živinoprometne deželne komisije." To vodi po načrtih, kaitere je izdelalo c. kr. poljedelsko ministrstvo, za to postavljen višji urajdnik. Claui ko-misi.e bodo: 1. Dva zastopnika c. in kr. vojašjkega poveljstjva v Gradcu, 2. zastopnik štajersklega deželnega odbora (grof Franc Attems kot deželnokulturni poročevalec), 3. zastopnik mesta Gradca, 4, zastopnik c. kr. Kmetijske družbe štajerske, 5. zastopnik Zveze kmetijskih zadrug in 6. vodja vnovčevalnice živine v Gradcu. Ta komisija bo imela vsak teden seje in bo določevala, koliko živine bodo zamogle oddati razne občine in okraji brez škode za poljedelca in za živinorejo; nadalje bo oskrbovala vojaštvo in prebivalstvo z mesom; ona bo določevala, koliko živine se bo smelo izvažati na dunajski trg; tudi za mesarje bo skrbela ta komisija po svoji vnovčevalnici. To vnovče-valnico bo vodil živinorejski nadzornik Schneiter, ki je deželni uradnik; njemu bo podrejenih več uradnikov in nakupovalcev za celo deželo. Začetkoma bodo smeli mesarji v določenih občinah sami naikupovati za sebe, toda po gotovem prehodnem roku bodo za-mogli dobivati živino le od deželne vnovčevalnice. To podjetje, s katerim namerava začeti dežela, je velike važnosti za živinorejce, kakor tudi za zavži-valce mesa. Kar se tiče živinorejca, je vestno gledati na to. da živinoreja ne bo nazadovalja. Zato so se posebno za to vprašanje zanimali v Gradcu grof A-ttems in deželna odbornika Ha|genhofer in dr. Ver-stovšek, ki je že pred več tedni pridobil omenjtena 2 gosi oda za skupno nastopanje pri vladi. V dogovorih z vlado še niso rešene vse podrobnosti; pogajanja se vršijo posebno v tem oziru, da vlada še pokliče v komisijo enega slovenskega in enega nemškega zastopnika kmečkega stanu. Deželni odbor se tudi poteguje za to, da mora vlada ves dobiček vnovčevalnice prepustiti deželi za povzdigo poljedelstva, da ostane torej dobiček v deželi. Cene bodo namreč določene za živinorejca in za mesarja. Približno bodo v isti višini, kakor dosedaj. Velik dobiček bo imela vnovčevalnica posebno pri nakupu živine za graški in dunajski trg, ker so tukaj cene izdatno večje, nego na deželi, včasih je razlika do 100 K pri meterskem stotu. L O * ti S ^ t t, O N «■ O i? A H . Ta dobiček zahtevajo kmečki zastopniki v deželnem odboru za deželne gospodarske namene, kar je opra^ vičeno, ker pač ne gre, da bi ves ta dobiček vtaknila vuovčevalnioa v svoj žep. Ko bo ustanovljena omenjena komisija, bomo o celem podjetju še natančneje poročali. 'Kmečka kava» Hreskve. Piše izdajatelj „Slovenskega Sadjarja", M. Humek. Izmed vseh sadnih plemen, ki rastejo in uspevajo pri nas, rodi breskev vsekako najžlahtnejši sad. Že zunanjost je tako prikupljiva in zapeljiva, da se ne da primerjati z nobenim drugim sadom. Ravnota-ko je pa tudi okus in vonj dobre breskve naravnost mamljiv. -Mnogo je ljudi, ki sicer ne marajo veliko za V času velike draginje jestvin si bistroumne gospodinje vedo pomagati na najrazličnejše načine. One vedo, da jemati s kupa, ni težko, to lahko zadene vsaka zaprajvljivka ali „phuka"; aLi izhajati dolgo s pičlimi zalogami živil, to je skrivnost,ki jo razumejo le gospodinje prebrisanih glav. Tem je znano, da pred stoletji, ko v naših krajih še ni bilo ne duha ne sluha o bobovi kavi, nihče ni umiral radi tega, ker ni užival „koiejina"; pač pa so ljudje takrat navadno dalje živeli, kot zdaj in ni bilo toliko bledu-šnih lic kot dandanes, ko ima obilo uživanje premočne bobove kave v neštetih slučajih na vesti razne bolezni in prerano smrt ljudi, ki bi bili lahko videli ob priprosti, zdravi kmečki hrani v svojem življenju „Abrahama" dvakrat. Naša dobra krušna mati narava je poskrbela, da priraste na domačih tleh ljudem in živalim tak živež, ki je zarnje najbolj potreben in najbolj zdrav. Kar pride iz daljne tujine, je navadno od strupa. In taka strupena pritepenca sta pri nas ruski čaj in kava. Toda motil bi se, če bi kdo hotel danes ali jutri odpraviti uživanje kave, ki je postala tekom svetovne vo„ske glavno hranilo revnih ljudi po mestih, trgih, deloma tudi po deželi. Kava ostane na ljubo vsem pridnim gospodinjam še tudi zanaprej v rabi zaradi njenega lahkega načina v pripravljanju; vendar je pa sedanja visoka cena bobove kave privedla ljudi do tega, da si bodo rajši pripravljala zdravo, domačo kavo iz ječmena, ovsa, rži, pšenice, koruze, prosa, iz grozdnih pečk, želoda itd. Najboljša in najplemenitej-ša izmed vseh navedenih je po zatrdilu izkušenih gospodinj kava iz grozdnih pečk. Pripravljanje zrnja, pečk itd. za kavo je zelo priprosto. Treba je le za kavo določeno zrnje ali pa druge pridelke s toplo vodo dobro poškropiti in je pustiti 2 do 3 dni na toplem prostoru, kjer začnejo kaliti. V tem stanju so godni za praženje. Kdor bi pražil suhe pridelke, dobil bi namesto prijetno dišečih zrnec le kupček grenkega oglja, ki ni za nič. Ker v teh kmečkih pridelkih ni strupa, treba je vkuhati za vsako osebo precej več praženega zrnja, kakor prave bobove kave, ki naj ostane odslej le kot pridatek naši kmečki^ ,/ivi, ne več kot glavno hranilo ljudem ali kot v*V.Ianje slepilo njihovim preutrujenim živcem. UresrfRSuje se rek: Kjer rada uživa se kmečka kava, tam lica rdeča so, deca je zdrava. A. Starina, 13. aprila 19H>„ sadje, toda lepe, zrele breskve se pa ue braui nihdr Posebno je priljubljena pri mestnem prebivalstvu, li nima prilike, da bi se je preobjedlo. Domovina breskve je Kitajska in Mongolija. v starem veku se je razširila proti zahodu po Perri-ji, okrog Kristusovega ro,stva so jo zanesli na LaS~ ko. Odtod so jo vpeljali po vsej Evropa in tudi po A-meriki, kjer jo dandanes pridelujejo v neverjetnih m-nožinah. Navadno mislimo, da je breskev doma iz vročih krajev z enakomerno vlažnim podnebjem. Toda to je zmota. Podnebje Kitajske, Mongolije itd. je v gotovih ozirih neugodnejše, kakor pri nas. Tropični \ročioi sledi tam hud mraz in velikim deževjem dolgotrajna suša. Podnebje naših vinorodnih krajev je za breskve popolnoma primerno in ugodno. Bolj izUirčn i je v legi zemljišča, Solnčna in zavetna gričevja, kakor so po vsem Dolenjskem in Slovenskem Štajerskem, ji najbolj ugajajo. Vlažne nižave in meglene doline se ji pa tako zoprne, da v takih krajih sploh ne raste. Najboljše je jugoizhodna, južna in jugozahodni', lega, prav tako kakor za vinsko trto. Breskev hoče imeti veliko solnca, zato ne trpi v bližini nikaloe S3nce. A na mrzlih, izhodnih in severnih zbrisih ji seveda tudi ni všeč. Glede zemlje same na sebi ni posebno izbirčna» Uspeva v lahki puhlica, pa tudi v bolj tdžki ilovici, ki mora, pa prepuščati mokroto, da koreairo zlasti pe zimi ne stoje v talni vodi, ampak na suham. Po led pa potrebuje silno veliko vode. Zato na prav strmih, vročih in sulrili bregovih hira, ako ne skrbimo za zadostno vlago. 1. Ali je v naših krajih pridelovanje breskev mogoče? To vprašanje se vsiljuje vsakomur ki j®' prebral prejšnje uvodne stavke. Ako ie naše podnebje ugodno, potem je pridelovanje breskev pas mogoče. saj imamo dovolj primernih leg in vsakovrstno dobro izemljo! To je vse res. To bile odvisne od milosti in nemilosti kopačeve. Ako so se preveč za* plodile, so jih neusmiljeno podkopa/ali in rnvali kakor nadležen plevel. Ker je bila vimka trta zasajena neenakomerno, so imele tudi Dre^-e tuintam po lazih dovolj prostora. Ob dobrih letinah je bilo tolike tega sadu, da niso vedeli kam ž njim. Največ so jih pojedli svežih, žgali so jih v žganio, nekaj so jih posušili, mnogo so jih požrle tudi svinj? O kakem iz* vozu ni bilo govora, deloma ker je bilo blago preveč različno in malo trpežno, deloma pa indi zato, ker takrat te vrste izvolz v naših slovenskih krajih še ni bil razvit. Tako je bilo pridelovanje breskev pri nas de proti koncu minulega stoletja, ko je trtna uš nenado-I ma uničila stare vinograde in ž njimi vred tudi —■ bridko naj pomoč nam v smrti bo." Zvonovi in orgle bodo molčali Veliki petek v spomin tega trpljenja, mašnik pa bo po prebranem Gospodovem trpijenju in odpravljenih molitvah za v-se ljudi položil križ k božjemu grobu in pevci bodo vabili: „Venite, adoremus!" „Pridite, častimo!" Da, pridimo ta dan, počastimo in zahvalimo, pa obljubimo posebno, da hočemo za Jezusom hoditi s svojim križem obloženi! Zavoljo nas ga je vzel na rame in pogumno nosil pred nami, sedaj pa nas kliče za seboj: „Ako kdo hoče priti za menoj, naj zataji sam sebe in zadene vsak dan svoj križ!" (Luk. 9, 23.) „Le pridite za menoj vsi, ki se trudite in ste obteženi in jaz vas okrepčam!" (Mat. 11, 28.), Ravno tako nas uči tudi sv. Peter rekoč: „Kristus je za nas trpel in jo vam zapustil zgled, da hodite po njegovih stopinjah." (I. Petr. 2, 21.) In po tem zgledu so se ravnali nešteti milijoni, ko so v strašnih svojih bolečinah, skrbeh, nevarnost h, izgubah, nesrečah in posebno v smrtnem boju premišljevali trpljenje Gospodovo in zaupljivo gledali na sv. križ; iz njega so črpali neko čudno moč in blagodejno tolažbo; trpljenje jim je bilo olajšano in srce napolnjeno z veselim upanjem, da bo ljubi Bog vse na dobro obrnil, Sv. Peter, ki je iz strahu pred trpljenjem svojega mojstra nekdaj trikrat zatajil, se je čutil posebno srečnega, da zamore z glavo navzdol na križu umreti. Sv. Pavel se je v najhujšem preganjanju hvalil le s tem, da^ pozna Jezusa Križanega in sv. Andrej je poljubil in radostno pozdravil križ, rekoč: „Pozdravljen, dragoceni križ, sprejmi me učenca Onega, ki je visel na tebi!" Ta zavest, da je Kristusovo trpljenje in spomin na njegov križ tolažba in pomoč v trpljenju, je vodila tudi naše vrle prednike, ki so okrasili- visoke gore in lepe ravnine s cerkvami, kapelami in podobami sv križa ter križevega pota. In tudi mi vsi se pre-šinjeni iste vere, radi križamo, pred križem molimo in se z znamenjem križa blagoslavljamo, na delo podajamo in od njega poslavljamo. Na križe vem potu, pri križu in grobu Jezusovem vidimo žalostno mater Marijo. Gotovo ji je krvavelo srce, ko je videla Sina toliko trpeti in ko je slišala njegov zadnji zdililjaj. Z mrtvim truplom v naročju je pač lahko zdihovala: „O, vi vsi, ki greste mimo po poti, pomislite in glejte, če je kaka bolečina, kakor moja bolečina." (Žal. pes. 1, 12.) Pač marsikaterim materam in ženam, bratom in sestram ter zapuščenim otrokom tudi poka v tem času srce, ko dobijo iz tujine prežalostno novico o smrti ljubljenega sina, vrlega moža, pridnega brata ali skrbnega očeta. Obupali bi, pa jih vendar še tolaži pogled na žalostno mater Marijo, ki je izgubila veliko več, pa Se vendar ohranila živo vero in zaupanje v vsemogočnega, neskončno dobrega Boga, in pa pogled na sv, križ jim govori, „da zopet vid'mo se nad zvezdami, da vid'mo v raju večnem se, nad zvezdami!" Pod križem počivajo padli junaki, kakor zrno v zemlji. Tako kakor solnce v spomladi zrno vzbudi in iz zemlje prikliče, da raste, cvete in obrodi sad, se bo križ zabliščal sodnji dan v oblakih neba,, s svojim žarom mrtve priklical iz grobov in jim pot pokazal v sveta nebesa! Ljubi branitelji naše lepe domovine! Trpljenje je naša usoda tukaj doma, Kolikor bolj pa ga še čutite vi tam v tujini! Spomin na ljubi vaš dom, vaša skrb, kako se kaj doma godi, kako je opravljeno delo, so-li zdravi dobri stariši, žena, bratje, sestre, kako se obnašajo otroci, to so vaši vsakdanji križi. Najhujši križ vam pa nalaga zaslepljeni sovražnik naše preljube domovine, ki si toliko prizadeva, vzeti nam kos naše lepe zemlje in nam uničiti naše premo- ženje. Toda vi vsi ste junaki, ker ta težki križ tako pogumno nosite in sovražnika odbijate, da vas vsi eb-čudujemo in da vas še bodo hvalili, ko vas že bo davno krila črna zemlja. Pa ker ste junaki, ne govori-1 te in ne pišete radi o svojčm trpljenju. Toda mi v za* ledju poznamo vaše trpljenje in čutimo težo vašega, križa. Zato pa poldekamo dan za dnevom pred Križanega in molimo za vas in povzdigamo roke in srce pri obnovitvi daritve na kirižu, pri sv. maši, da vse» voljno in hrabro prenesete in pretrjjite in srečno končate. Spomnite se pa trpljenja Jezusovega prav pogosto tudi vi in poglejte večkrat zaupljivo na sv. križ; mislite na Jezusovo srčno žalost in trpljenje, ko je za nas krvavi pot potil, bičan, s trnjem kronna, s krv žem obložen in križan bil. Radi. počastite trpečega Zveličarja z znamenjem sv. križa in z žalostnim delom sv. rožnega venca ter ga prosile pomoči za na3, ki vas tako težko pogrešamo doma, in pomoči' ter iz» datne tolažbe za se, da volino nosite svoj križ, da srečno premagate hudobnega sovražnika in da srečno povrnete v svojo ljubljeno, z vašim trpljenjem rešeno domovino! V knjigi Tomaža Kempčana. „Hodi za Kristusom" bereš te-le lepe besede: „V križu je zveličanje, v križu življenje, v križu branilo pred sovražniki. V križu je vir nebeških sladkosti, v križu je moč uma» v križu veselje duha, V križu je vsa čednost, v križu popolna svetost. Ni zveličatnja duši, ni upa večnega življenja razun v križu. Zato zadeni svoj križ in hodi za Jezusom in šel boš v večno življenje. On je šel pred teboj in nosil svoj križ in umrl za te na križu, da tudi ti nosiš svoj križ ter želiš umreti na križu." Na križu je živa ljubezen: glava je nagnjena, da te poljubi, roke so razprostrte, da bi te objele, in srce je odprto, da bi te sprejelo v se. Prof. J. K. Vreže. •í L t' 4 « > s ti ¡ (J » S P 4> i» .4 Sirau S. breskve Ko so namreč zabeli bregove globoko preko-pavati trigolati) i» sacliti ameriške trte v gostil? vrstah je l ilo konec naših starih in mladih, dobriii in slabih breskev. Prevladalo je pravilo, da v moderen vinograd ne spada nič drugega kakor trta. Tukaj ni bilo nobenega praznega prostora več, nobenega laza. UmaknUi s(T je moral celo fižol, ki je imel starodavno domovinsko pravico v stari-h vinogradih. Kaj še le breskev, ki je kolikor toliko oškodovala s svojo senco trtne nasade! Dandanes so breskve jako redke. l'jC tuintam ob robu vinograjda ali na pušči se je še ohranila kaka stara pokveka, ki že napol suha in vsa smolikjava žalostno čaka svoje neizogibne usode. Mladega naraščaja ni več. Za kako smotreno pridelovanje tega krasnega sadu nima nihče niti smisla niti potrebnega znanja. Kljub vsemu temu lahko trdimo, da je pridelovanje breskev mogoče; saj imamo polje g ugodnega, podnebja dovoli primernih prostorov, ne da bi hoteli s tem izpodriniti vinsko trto ali kako drugo kulturo. Pa tudi gospodarske razmere niso tako neugodne. In dokler bomo imeli čas za pridelovanje vina, bomo dobili tudi potreben čas za pridelovanje breskev, ki je vsaj za polovico lažje in cenejše. 2. Ali kaže vpeljati pri nas pridelovanje breskev? Preden moremo priporočati kak nov pridelek, se moramo vedno vprašati, ali se bo izplačal. Poglejmo najprej sadni trg in cene! V novejftem času je dobilo sadje kot poživilo in hranilo veliko večjo veljavo, kakor jo /je imelo nekdaj. Zlasti velika mesta použije-jo ogromne množine sajdja. Umevno je, da premožnejši sloji segajo po bol. šem blagu. Ako tega blaga ne pridelamo doma, ga dobimo pa iz drugih dežel in držav, da, celo iz drugih delov sveta. Breskev se uvozi v Avstrijo vsako leto za veliko milijonov kron iz I-talije, kj nas je izdala, zavratno napadla in ki trdovratno naskakuje meje naše domovine. Iz Amerike pride v Nemčijo in tudi k nam nebroj ladij polnih breskev« Vsega tega bi ne bilo treba, ako bi mi doma pridelovali breskve in zalagali naš trg ž njimi od začetka julija do konca septembra. Ko bi se mi čvrsto oprijeli pridelovala breskev, bi Lahi morali sami jesti svoj pridelek, in Amerikanci naj še breskve prodajajo tistim, k5 jih zalagajo z granajtami. Poleg tega pa moramo vedeti, da naše breskve niso slabejše kakor laške ali ameriške, v mnogih slučajih so celo iftiljše. Za trg ni torej nobene skrbi, zlasti ako bi se pridelovalo enotno blago v velikih množinah m bi se prodaja primerno organizirala ter bi država ščitila domač pridelek s primerno carino. Kakor drugo sadje, tudi breskve nimajo stalne cene. Ta se ravna največ po kakovosti in po množini pridelka in po času, kdaj pride na trg, ter po raznih drugih okolnostih, zlasti je merodajna večja ali manjša oddaljenost od železnic iz glavnih tržišč. Lepe namizne bresVve, posebno zgodnje, bodo imele vedno svojo dobro ceno: 40—-50 vin. 1 kilogram na licu mesta. bi se dalo vsekalo) računati. Na. 1 lia gre okrog (>00 dreves; ako računimo, da nam vrže od 3. leta naprej vsako drevo povprečno na leto samo 5 kg sadja, znaša to 3000 kg po 50 vin. - 1500 K. Ako dalje računimo, da nas stane nasad na 1 ha 1000 K in v-sakoletno obdelovanje 500 K, se nam pokaže sledeči račun: Obrestovan je in amortizacija 7% od 1000 K 70 K, vsakoletni stroški za delo 500 K, skupni stroški 570 K. Dohodki 3000 kg po 40 vin. 1200 K. čisti dohodek od 1 ha 630 K. Pri tem računu moramo upoštevati, da 10 let pridelujemo med breskvami lahko tudi druge kmetijske pridelke, kakor: fižol, grah, prva leta tudi krompir, kumare in razno zelenjad, jagode, ribez itd. Kot posebna prednost breskovih nasadov nasproti drugim sadnim plemenom je tudi ta, da lireskev začne roditi takoj drugo, najkasneje pa tretje leto, prav tako. kakor trta. Breskev navadno rodi vsako leto, če je lev cvetju ne doleti kaka ujma.. Tudi vzgoja v drevesnici trala samo eno leto, ker se na stalno mesto sadijo z najboljšim us ehom enoletni požlabtnjenci. Seveda pa ne smemo zamolčali, da breskovi nasadi ne učakajo take starosti, kaikor jablane ali hruške, čez 15 do 90 let navadno začno propadati. iz povedanega lahko vsavdo posname, da bi se pridelovanje breskev pri nas marsikje boljše izplačalo kakor vinograd, ki prinaša na leto povprečno komaj 300 do 500 K čistega dobička na 1 ha. Italijansko bojišče. N<; bojišču proti Italijanom imamo v zadnjem tednu zaznamovati nekatere krajevne in delne uspehe. Na Doberdobski planoti so se Italijani močno trudili, potisniti svoje jarke v večjo bližino naše bojne črte. Poplačati so morali ta svoj trud z izgubo ne samo teh jarkov, ampak tudi precejšnjega Števila padlih in ujetnikov. Istotako je uspel naprtd naših čet južno od Mrzlega. Vrha, kjer smo Italijanom iztrgali najspreldinejšo postojanko. Tema uspehoma na soški fronti se pridružuje oni na iRauchkofelu, ki je gora, ležeča na Tirolskem, južno od Lienca, blizu koroške meje. Tamkaj so namreč Italijani zasedli sedlo na sirebenu le gore in ga precej utrdili. Dne 7. aprila je pa napad naših čet Italijanom iztrgal to postojanko. Od italijanske posadke ni nobeden utekel; kar ni padlo ali ni bilo ranjeno, je bilo ujeto i;n sicer so naši ujeli 3 častnike in 150 mož, uplenili pa 2 strojni puški in mnogo vojnega gradiva. Ker sovražnik ne more uspeti na bojni črti, v svoji obnemogli jezi obstreljuje kraje za bojno črto. Soška fronta — najhujša fronta. Kakor znano, je angleški ministrski predsednik As ¡uith prejšnji teden obiskal italijansko fronto ob Soči. O svojih vtisih na tej fronti je izjaivil: „Italijanska fronta je izmed vseh bojišč brezdvomno najbolj težavna, ker je sovražnik, ki stoji nasproti italijanski armadi, zbral na tem delu bojišča najboljše in najbolj žilave svoje čete. Kdor se z lastnimi očmi ni •repričal o teh težavah, jih ne more razumeti. Kar so storili Italijani, je naravnost občudovanja vredno." Mi pa dostavljamo: Kar smo storili mi, je vredno pa stokrat večjega občudovanja! Lah zopet obstreljuje Gorico Težka italijanska artilerija je zopet z vso silo obstreljevala Gorico in druge kraje v ozadju naše črte. Dne 6. in dne 10. aprila so padale težke italijanske granate v južni del Gorice. Lah je dne 10. t. m. naperil svoj ogenj tudi na. avstrijsko bolnišnico v St. Petru pri Gorici in več drugih krajev na, Goriškfem. Na Koroškem sta največ trpela kraj Sv. Katarina in vas Ukve v Kanalski dolini: na Tirolskem pa kraja Levico in Roveret Zračni boji. V sredo, dne (i. rila, sta metali! dva italijanski zrakoplova bombe na Postojno, ne da bi napravila kake škode. Naši so Lahom obisk takoj vrnili. V ] etek. dne 7. a, rila, ob jutranji Zori, je oddelek avstrijskega zračnega brodovja uspešno metal bombe na kolodvore gornjeitalijanskih krajev Casarsa in Gior-gio di Nogara (ne. Benečanskem). Od drznih letalcev, ki so se pri metanju bomb spustili nizko k tlom. se trije niso vrnili — Pri Ločniki? so naši dne 10. aprila sestrelili veliko italijansko Letalo. Zmagati ali umreti. O junaško požrtvovalni domoljubnosti in globo-koverni pobožnosti slovenskih mladeničev pričajo lepo naslednje vrstice, ki jih je te dni poslal vrl mladenič Franc Ž u n k o od S vi Križa pri Mariboru z italijanskega bojišča svojemu župniku: Sprejmite, gospod, prisrčne pozdrave od svojega farana. Naznanim Vam, da smo po tridnevni vožnji in po štiridnevnem maršu dospeli na drug kraj, kjer bomo naprej nabijali verolomnega soseda. Naše geslo je bilo in bo: zmagati ali umreti. Zdrav sem, hvala Bogu. še vedno in to je najboljše, Velikonočno spoved sem že opravil v neki lepi cerkvi na Kranjskem. Ob priliki Vam pišem kaj več. Slovensko petje je veselje naših poveljnikov. Franc L a n f e r, doma od Sv. Ruperta v Slov. gor., nam piše z južnega bojišča: Morda Vas zanima, kako se kaj počutimo v boju s polentarjem. Gotovo ste tudi prepričani, da naša služba ni lahka. A mi se kljub temu držimo trdno in lrrabro. Koraižni slovenski fantje in možje smo dali že marsikatero polentarju po buči. Dosedaj še, hvala Bogu, zviti Lah ni imel sreče in smo tudi prepričani, da ie bo imel odslej še manj. Ne pravi zaman naša pesmica, kateiv, se večkrat glasi iz strelskega jarka: „Koraižni ste vi,- korajžni smo mi, pa premalo je vas, da bi zmagali nas." Večkrat zapojemo si nekaj slovenskih, kajti naše petje je zmirom v veselje naših poveljnikov, kateri vidijo v nas Slovencih zmiraj vesele in neustrašene bojevnike za slavno Avstrijo. Žalibog, marsikateri pogumen mladenič je že dal tu svoie živi'en le za. domovino. Tudi to nas veseli in dela kratek čas, da nas ..Slovenski Gospodar" večkrat obišče v strelskih jarkih. Upamo, da se vrnemo v svojo domovino kot hrabri zmagovalci. Srčne pozdrave iz tega skalnatega kraja do hiše mojih domačinov, vseh znancev in prijateljev! Obljubljamo, da ostanemo večino zvesti Jezusu, Moriji, cesarju -in domovini. - Franc Laufer, Anton Rola, Jožef Petrič, F. Murko od Sv. Ruperta v Slov. gor.: Franc Klemenčič od Sv. Martina pri Vurbergu; Martin Voda od Sv. Urbana pri Ptuju: Boštjan Hnmeršak iz Bukovcev pri Ptuiu: Ivan Habinger od Sv. Jakoba v Slov. g. Rusko bojišče. 7. ruskega bojišč;, ni posebnih poročil. Manjše praske so se vršile edino na severu pri Naroškem jezeru. Listi poročajo, da je pričakovati v ruskem ar-madnem vodstvu zopet velikih sprememb. General Ku ropatkin je baje pri carju zopet padel v nemilost, ker se ofenziva proti Bindenburgovifi četam ni posrečili). Poročajo, da bo vrhovno vodstvo zopet prevzel ge-reral Ruski j. Že nekaj tednov je znano, da se v Besarabiji vršijo velike vojaške priprave Rusije. Ponovno se je poročalo o velikih zbiranjih ruske armade, ki hoče še enkrat poskusiti svoj-o bojno srečo ob bukovinski črti. Japonska je dobavila, težke topove in francosko vojno vodstvo i e dalo na razpolago častnike-inženir-je. Zdi se, da je rusko višje poveljstvo še vedno m-nenja, da se avstrijska fronta v Bukovini lahko predre. Rusi napadajo posebno višino Bolzok severno od Bojana, ki se zadira v obliki velike zagozde v rusko ;ronto. Carjev vlak v nevarnosti. Rusko časopisje prinaša uradno poročilo, da je dvorni vlak, s katerim se je peljal ruski ca,r, dne 15 marca ustavil železniški čuvaj, ker je bil vsled počene tračnice v nevarnosti, da skoči s tira. Ta slučaj se je pripetil med Petrogradom in Moskvo. O v-zrokih se ne poroča ničesar; nasprotno se pa izve, da jie ruski car daroval omenjenemu čuvaju srebrno uro in 100 rubljev. Francosko bojišče. Pred Verdunom so Nemci na zahodnem bregu Moze zavzele kraja Haucourt in Bethincourt, in so svojo bojno črto potisnili na tem prostoru zopet za 4 do 5 km dalje proti jugu. Francozi so spravili na. črto iiri Verdunu, kakor pravijo švicarska poročila, čez 2000 novih topov. Artilerijski dvoboj, ki je že sedaj izredno srdit na obeh straneh, še bo torej v bodoče hujši. Haucourt in Bethincourt. Na levem brejgu Moze so dne 7. aprila šlezijski i u bavarski polki zavzeli ( tvoje močnih francoskih o-I orišč južno od kraja Haucourt. Poleg tega pa so zavzeli še celo sovražno postojanko na robu Termitske-ga Vrha v širokosti 2 km. Fnancoski protinapad so je izjalovil. Dne 0. aprila se je Nemcem posrečilo, da so zavzeli kraj Bethincourt (izhodno od Malancour-ta.) Ta postojanka je molela kot zagozda v nemško fronto na zahodnem bregu 'Moze. Poleg vasi Bethincourt pa, so morali Francozi izprazniti še močno utrjene? postojanke ..Alsace" in „Lorraine" južnozaho,dno od tega kraja. Francozi so izgubili ta dan del ironte. 4 kilometre prostora od severa proti jugu. Dne 10. a-prila so Francozi živahno napadali zavzete postojanke. a vsi napadi so se jim krvavo ponesrečili. Število ujetnikov znaša 3fi častnikov in 1231 mož. Plen pa znaša 2 topova in 22 strojnih pušk. HI?^üüt HWI ff^ ^si • Iz Nizozemske ni nikakih posebnih vesti, ki bi kazale, da tri se položaj poostri. Zadnje vesti celo že pravijo, da se je razpoloženje precej pomirilo. Nizozemska vlada je izjavila, da hoče strogo varovati svojo uenristraiiiost. Dne 18. aprila se bo pričelo strogo zaprtje nizozemske obali po angleškoifrancoskili ladjah. Nepristranske severne držav« hočejo v Londonu proti temu odločno protestirati. Nizozemska «stane nepristranska. Zastopnik nizozemske vlade je obvestil sv. Očeta, da je namen nizozemskih vojaških priprav izključno ta. da varuje Nizozemska svojo nepristranost in da za sedaj- ni prav nobenega govora o tem. da bi Nizozemska posegla v svietovno vojsko. Pred Valono. Uradna pa tudi neuradna poročila o dogodkih I;red Valono popolnoma molčijo. Italijanski listi poročajo, da Italija od dne 15. marca dalje ni izkrcala v Valoni niti enega vojaka. Nekaj italijanskih ladij je sicer prišlo v Valono, ali te so pripeljale samo živila in strelivo. Dva italijanska prevozna parnika so potopili avstrijski podmorski čolni. List „Mattino" ceni število v Valoni se zdaj nahajajoči!) italijanskih čet na 40.000 mož. Srbov na 8000 in albanskih pristašev Esada na G000, Te številke pa so v nasprotju z vsemi italijanskimi cenitvami. Pred Solunom. Iz Soluna se poroča, tla st» dne 10. aprila pričele zavezniške čete obstreljevati francoske postojanke ob Vardarju. Posrečilo se nam je, da smo zasuli nekaj prednjih francoskih strelskih jarkov. Praske med obojestranskimi patruljami hi prednjimi stražami se vsak dan nadaljujejo. Tudi artilerija je že na o-beh straneh prav živahno.posegla v boj. Turška bojišča. Ob reki Tigris v Mezopotamiji so Turki v dva-dnevni bitki (6. in 7. aprila) prižadjali Angležem velike izeube. Padlo je okrog 1500 Angležev. Ker se je radi staljenega snega bilo bati, da se turški okopi na desnem bregu Tigrisa preplavijo, so se Turki umaknili v svoje varne glavne postojanke. Na drugih bojiščih nič posebnega. Sedanji splošni vojni položaj. ^üäi Dobiropoučeni švicarski list „Züricher Post" do-prinaša s posebne vojaške strani sledečo sliko vojnega položaja pričetkom spomladi 1916: „Bistveni znak vojniega položaja začetkom spomladi 1910 obstoja v tem, da je načrt četverosporaz-uma glede velike istočasne ofenzive na vseh frontah oviran, ne samo radi tega, ker so Francozi potisnjeni v defenzivo, ampak tudi radi tega, ker so se dali Rusi v severnem oddelku zapeljati k prenagljeni o-fenzivi, ki zna imeti za nje zle posledice za poznejše bojevanje. Osrednje države (Avstrija in Nemčija) so v uspešni defenzivi na ruski in italijanski fronti, in skupno z Bolgari v sigurnem, pričakujočem položaju na Balkanu; toda na zapadni fronti, proti politično in vojaško najvažnejšim nasprotnikom, so Nemci v krepki ofenzivi, ki niti približno še ni končana. Nikjer ni opažati pomanjkanja moštva, niti najmodernejših vojnih orožij. Tudi sile in sredstva četvero-sporazuma še niso izčrpana, toda italijansko število ne pride nikakor do veljave. Rusko armado čaka v očigled že več mescev zgrajenim ntemškim in avstrijskim postojankam težka naloga, ki bi bila brez u-tiarcev v preteklem letu silno težavna, Glavna sila boja visi sedaj na Franciji in Angliji. In čim bolj se kopičijo in izrabljajo francoske rezerve v ozemlju med Argoni in Mozo (pri Verdunu), tem važnejše postaja vprašanje, ako bo zamogla Anglija v polnem nadomestiti ne samo vojake, ampak, tudi potrebne vo- . ditelje? Še 5 Jet vojske? Ko se je nedavno mudil angleški ministrski predsednik Asiquitl? v Rimu, je tudi obiskal sv. Očeta. Asquith se je o pogovoru s papežem izjavil: Pa-jpež je mnogo govoril o miru, katerega si srčno želi, da tako vera v človekoljubje na svetu ne bo popolnoma izruvana. Krivo je mnenje, se je izrazil sv. Oče, če katera vojskujočih se držav trdi, da še ni prišel čas za mir. Papež je trdno prepričan, da vsi narodi zahtevajo mir Volja narodov se mora S[ oštovati, predno bodo ljudje izgubili upanje na bodočnost. Kakor poroča švicarski list „Neue Züricher Nachrichten", ni napravil Asquithov obisk pri papežu v Vatikanu dobrega utiša. Znano je, da. je izrazil Asquith napram papežu med drugim tudi mnenje, da bo trajala vojska še najmanj pet let! Tega mnenja Asquith ni sicer izrazil iz osebnega prepričanja, marveč z namenom, da bi vzbudil strah, saj tako se je o tem sodilo. Sv. Oče stopa kot ljubezni poln oče med prepirajoče se sinove, iz ust angleškega ministrskega predsednika je pa moral slišati napoved brezkončnega spora in vojske do popolnega uničenja. Dogodki v Ameriki. V Združenih državah Severne Amerike stojijo pred važnimi dogodki. Imeli bodo namreč volitev novega predsednika ljudovlade. Dosedanji predsednik Wilson, ki je velik prijatelj Angležev in Francozov, in ki nam in Nemčiji vedno grozi z vojsko, je pri miroljubnem delu Amerikancev izgubil zaupanje. V volilnem okraju Mičigan, ki je bil dosedaj na Wilsono- vi strani, so mu že dali nezaupnico s tem, da je dobil Wilsonov protikandidat Ford — znatni prijatelj mirovnega gibanja — 50.000 glasov, Wilsonu prijazni glasovi pa so ostali v veliki manjšini. Sicer se pa dosedaj še ni razjasnilo stališče posameznih ameriških strank napram evropski vojski. Nemški kancelar o poljskem vprašanju. V nemškem državnem zboru je državni kancelar Bethmann-Hollweg imel dne 5. aprila znamenit govor o vojnih ciljih Avstrije in Nemčije in v katerem se je dotaknil tudi poljskega vprašanja. O bodočnosti Poljske se ie sledeče izrabil: Iz potokov prelite krvi in solza ter iz grobov milijonov paidlih m o r a p r i t i d o m i r u. Za obrambo naše Nemčiie smo šli v boj, kajti to, kar je bilo pred vojsko, ne obstoja sedaj več. Zgodovinat je delala železne korake. Korak nazaj ni več mo-goč. Nemčija in Avstriia niste nameravali sprožiti vprašanja glede Poljske, pač pa je usoda* vojne s- prožila in spravila n'a dati to vprašanje, > Sedaj je pa nas t ;lo to vprašanje in čaxia na rešitev. Po takih velikanskih spremembah in pretresljajih ne pozna zgodovina nobenecra stanja, kafcoršnje je bilo pred vojsko. P o v o j ski bo n a sta(|la nova Pol j s-k a. Celo člani ruske dume so se javno izrekli, da si ne morejo predstavljati povratka ruskih činovnikov v deželo, v kateri je med tem časom delal za to nesrečno deželo Nemec, Avstrijec in Poljak. Tudi angleški ministrski predsednik Asquith je nedavno govoril o narodnostnem načelu. Ce pa on govori tako in če se postavi v položaj nepremaganega in nepremagljivega nasprotnika, ali še more potem snvitrati za mogoče, da bi mogla Nemčija keda.j prostovoljno izročiti nazaj nazadnjaški Rusiji narode in ljudstva, katera je osvobodila ona in njena zaveznica med Baltiškim jezerom in med Volinijskimi močvirji, najsibodo ti narodi Poljaki, Litavci, Bàlti ali Leti ? Ne, ' gospoda moja, Rusija ne sme postaviti v drugič svojih armad ob nezavarovani izhodno- in zahodno-pruski meji. Rusija ne sme vnovič s francoskim denarjem udreti v nezavarovano nemško ozemlje ob Visli. Državni kancelar je dostavil o Belgiji: Tudi ni človeka, ki bi mogel misliti, da bi mogla Nemčija, na zahodu vrniti nazaj tisto ozemlje, katerega ie ^zasedla in na katerem je prelivala svojo kri, ne da bi si poprej zasigu-rala popolno varnost za svojo bodočnost. Hočemo si j ustvariti zajamčenj, da ne bo postala Belgija nikoli I podložna država Francije ali Anglije in da ne bo po- j stala v vojaškem in gospodarskem oziru predutrdba Anglije in Francije proti Nemčiji. Rabuke v nemškem drž« zboru V nemškem državnem zboru je prišlo dne 8. a-prila pri razpravi o državnem proračunu do burnih prizorov. Med drugimi se je namreč tudi oglasil k besedi socialdemokraški poslanec Liebknecht, ki je o najetju vojnega posojila govoril v protidomovinskem smislu. Zabavlial je čez vlado in govoril proti vojski. Poslanci so mu klicali: „Lump, vi spadate v norišnico !" Poslušalci so obkolili govorniški oder in so grozili LiebknecMu. Hrup je bil vedno hujši in končno je predsedniK Kaempf poslancu Liebknechtu odvzel besedo. Ker Liebknecht ni hotel zapustiti govorniškega odra, ga je predsednik izključil od seje. A Liebknecht še vedno ni hotel iti. Poslanec Müller ga je hotel s silo odstraniti, pa ni šlo. Predsednik si je po? magai s tem. da je sejo o'dgodil. Juanšikaj se t dp vedal prestolu Kakor znano, se je Juanšikaj odpovedal cesarstvu. Med tem pa se prekucija na Kitajskem vedno bolj širi. Svo„q neodvisnost je proglasila pokrajina Kvantung in mesto Kanton. Baje je ponudil Juanšikaj ustašem te-le pogoje: Juanšikaj odstopi ter se u-makne v pokrajino Cenang. Izvoli se nov predsednik izmed treh kandidatov, ki jih označi Juanšikaj. Za-sledovan.e pristašev cesarstva mora takoj prenehati. Juanšikaj bo dobival letno 10,000.000 taelov (to je: 35,000.000 K). Izda se splošno pomiloščenje in skliče narodni zbor. Slovenske žrtve za domovino. "^Si — Franc Dvoršak. Norički vrh pri Radgoni: Neizprosna smrt nam je iz našega vrl?a pobrala mladega fanta, Frančeka Dvoršak, ki je zaptavil svoje mlado življenje v bran ogrožene domovine. V 20. letu svoje starosti je našel smrt tam na Doberdob-ski planoti, kjer že toliko slovenskih junakov v Bogu spi. Hrabro se je boril za obstoj očetnjave in slovenske domovine, dotkler mu ni sovražna krogla pretrgala niti življenja.. Dolgo časa se ni moglo nič gotovega izvedeti o njem, dokler ni prišlo pred kratkim u-radno poročilo o njegovi smrti. Oče njegov pa se bojuje na ravno istem torišču, kakor padli sin. Bog mu I odeli zdravo in srečno vrnitev! Ti' pa, dragi Fran-ček, mirno spavaj v tuji zemlji, oproščen vseh skrbi, nadlog in težav, dokler nas ljubi Bog v nebesih z-družilne bo! — Jožef Kukovič. V Ipeku na Črnogorskem je umrl vsled bolezni in zmrzlin dne 8. januarja 1916, Jožef Kukovič, doma iz Št. Lovrenca na Drav. polju, B.l je vrl in blag mladenič, priljubljen pri v-seh. Zdaj Te krije daleč od domačega kralja v svojem" naročju hladna zemlja, a v srcih domačih in z-nancev ostaneš v trajnem spominu, a Tvoja duša v-živaj rajski mir! — Iilaž Pernat. Iz C i r k o iv e c pri Pragers-kem: Za domovino je smrt storil blagi mož in oče 2 otrok, Blaž Pernat. Bil je goreč častilec Marijin, priden in potrpežljiv, je do zadnje ure molil sv. rožni venec. N, p. v m.! — Karol Rebernak. Iz K o n j i c se nam piše: Z Italijanskega bojišča je došla žalostna vest, da je od krogle zadet padel junaške smrti Karol Rebernak, doma na Bregu pri Konjicah, star 23 let. Počivaj v miru in naj Ti bo tuja žemljica lahka! — Alojzij in Franc Rušnik, Franc Kotnik, Janez Založnik, Anton Zblčajnik in Franc Golčar. Iz Zreč se nam piše: Mladi posestnik .Alojzij Rušnik je padel kot junak na bojišču. Njegov bral Fran© in Kotnik Franc pa sta umrla v bolnišnici nekje pri Karpatih. V imenovanih goriaib počivata menda, tudi naročnika „Slovenskega Gospodarja", pogrešana mlada gos, odarja Janez Založnik in Anton Zbüöajqik. O. mladeniču Francu Golčar sodijo, da je v Galioiji našel junaški grob. Svetila vsem večna luč.[ — Franc Trabos, Karol Lorenc, Filomen Marko in Andrej Weiland. Sv. J u r i j ob Pesnici: Vedno bolj raste število smrtnih 'žrtev za domovino tudi iz naše župnije. Razen onih, ki so bili v „Slov. Gospodar,u" že imenovani, je doslej znano, da niso veä med živimi, ti-le: Franc Trabos, VinIČar na Pes-niči, ki zapušča mlado ženo s 5 otročiči; padel je že julija 1. 1. — Zadobljenim ranam je podlegel posestniški sin Karol Lorenc iz Pesnice; kot član mladeni-ške Marijine družbe je lani odšel na južno bojišče, a k novemu letu je prišlo obvestilo, da je dne 19, dec, dotroel. — Nedavno se ie dognalo, da je okoli Vseh svetih padel tudi Filomen Marko, viničarski sin in pomožni tukajšnji cerkovnik, ki je bil priden mladenič in bi bil tako rad ovdovelo mater na stara leta oskrbel. Starejši brat je ujet na. Ruskem, mlajši pa je moral za njim ha južno fronto in tudi dalje časa ni več glasu o njem. — Posebno hudo nas je tudi zadelo, ko smo izvedeli, da je laška granata končala življenje mladega moža Andreja Weiland na Gor. Pesnici: tako kot mladenič in družbenik Marijin, kakor kot mož se je pokazal vselej zglednega kristjana in pravega moža. zato je izguba tem težja za ženo in o-trnka in 'za nas vse. — Bog Jim daj vsem svoj mir! Razne novice. Oljkine vejice za soško fronto. Vsled prošnje poveljstva na£e «male ob sostu fronti se je v Mariboru pod predsedstvom gospe baronice Twickel Ustanovil ženski odbor. kateri bo na cvetno nedeljo ii prejšnji dan pr. d mariborskimi cei kvarni in po ulicah prodajal oljkine vejice. Poveljstvo soške armade bo samo poskrbelo za oljkine vejice; blagoslovil pa jih bo prevzvišeni gospod knezoškof dr. Mihael Napotnik. S upieek za oljkine vejce je na-menjtn /.a vdove, siro e in invalide soške armade, t. j armade, ki stoji na fronti k tera je velikanska, nepremagljiva trdnjava, ki a šolskega sveta. Vpoklic vojnega kurata. C. g. Anton Peršuh, kaplan na Do u pri Hrastniku, je vpoklican v izvr-šetanje dušnega pakirava na bojišču. Nadomeščati mu bo obolelega vojnega kurata č. g. Marko Krajnca. * Vojni kurat č. g. Marko Krajnc nam piše, i da so naj vfirašalci o pogrešali k vojakih 87. pešpol- ka odslej obračajo naravnost na stotnijo, pri kateri je pogrešanec zadnji čas služil in ne več nanj. Duhovniške vesti. Župnijo Ponikva ob južni železnici je dobil tamošnji provizor č. g. Maks Ašič. — Župnija Fram je podeljena č. g. Valentinu Kropiv-šek, kaplanu v Šoštanju. - C, g. (kaplan Jak. Safoš-nik je prestavljen iz Leskovca v Dol. * Nedolžni. „Grazer Volksblatt" poroča.:. „Po poročilih „Grazer Tagblatt a" in „Tagespošte" so bili sredi mesca marca župnik Jurij Trunk v Preravi pri Beljaku in tamošnji mežnar Grafenaueir, kakor tudi župnik pri Sv. Mariji ob Žili. Franc Meško, zaprti. Kakor se sedaj „Kärntner Tlagblattu" uradno poroča iz BeljaSra so vsi imenovani gospodje zopet izpuščeni, ker se ni moglo niti najmanj dokazati, da bi omenjeni gospodje izvrševali izmišljeno ogleduštvo." Ogrski Slovenci vzgled domoljubov. Prekmur ske „Novine" poročajo: Martin Mertük, ranjenec 48. pešpolka, je dal služIti sv. mašo, da more s pomočjo najsvetejšega Srca priti nazaj v svoj ljubljeni slovenski krai Mertük pravi, da na svetu ni l,epšega kra,ra^ kot je slovenska domovina. * Junaške smrti je padel na južnem bojišču Viktor pl. Poiger. praporščak, sin bivšega občepriljub-Ijenega slovenigraškega okrajnega glavarja in na-mestniškega svetnika Ernesta. pl. Poiger. Padel! je pri zrakoplovnem napadu na kolodvor v Casarsi na Laškem. ^ „ . e V italijanskem ujetništvu. Anton Rogač iz G. Pleterij, župnija Sv. Lovrenc na Dravskem polju, ki iie bil v jeseni 1914 prišel v srbsko ujetništvo, piše dne 13. febr. 1916 iz Italije: Predragi domači! A-ko dobite to karto, Vam naznanjam, da me je usoda zanesla iz nesrečne Srbije na italijanski otok Sardi- j nijo. Bolest, ki se je nahajala med nami na preko dvamesečnem potovanju, je ugonobila več tisoč ljudi, a jaz sem, hva.la Bogu, ostal živ in sem vedno še zdrav. Slovenec je trda korenina! Kaj je z bratom. Je-li živ in zdrav? Srčno Vas pozdravlja vse domače in znance, posebno pa malo sestro, Vaš Ant. Rogač T sola Asinaro, Stretti, Sinay, Italia, * Slovenski pionirji v Bukovini. Piomrji-Slo-venci pozdravljamo iz bukovinskega bojnega polja s svežim spomladanskim pozdravom vse slovenske fan-te-vojake, nahajajoče se na drugih bojiščih ter jun želimo veselo Alelujo. Le s korajžo na delo m v boj za popolno zmago slavne Avstrije nad vsemi sovražniki. Želimo skorajšnji mir ter srečno svidenje v slovenski domovini. Istotako pozdravljamo in želimo veselo Alelujo tudi naročnikom in čitateljem nam tako priljubljenega „Slovenskega Gospodarja." - Matija Napotnik iz Konjic; Jožef Cvetko, Polenšak pri Ptuju; Ivan Klaneček, Sv. Jurij ob Sčavnici; Jožef Kosec, Lifmerk pri Ormožu; Jož. Ambrož, iSv, Tomaž p. Ormožu; Anton Sinkovič, Sv. Jurij ob Sčavnici; A. Laporja, Cirkna, Primorsko; Jakob Lenko, Postojna, Kranjsko; Anton Majcen, Podvinci pri Ptuju; Pon-gran Solina, Bukovci pri Ptuju: Alojz Furman, Ziče pri Konjicah. * Domobranci pozdravljajo. Piše se nam: Domobranci skupaj zbrani s slovenskih pokrajin, vesele velikonočne praznike želimo z goriških visočin. — Slovenski rojaki domobranskega pešpolka štev, 4 na italijanskem bojišču: podčastnik J. Ulčnik, doma iz Draževasi pri Konjicah: F. Viher, Lipje, Koroško; Jožef Pušnik, Kamen, Koroško; Fran Počkaj, Ubelj-sko. Kranjsko; Marko Host'ngar, Ribnica na Poh. * Pozdrav od Adrije. Srčne pozdrave pošiljamo mi slovensko-štajerski fantje od jadranske oRali'. Obenem želimo srečne in vesele velikonočne praznike v-sem fantom in dekletam ter čitateljem „Slovenskega Gospodarja." Bog daj, da bi jib prihodnje leto skupno obhajali. — Kvidon Robnik, ognjičar iz Slovenj- ' gradca; Jožef Kocpek, desetnik, Marija Snežna na Velki; Franc Kunst, narednik, Sv. Peter pod Sv. gorami; Jožef Budja, Mala Nedelja pri Ljutomeru; L. Srol, Mala Nedelja. * Mrtvi se oglašajo. Po desetih mescih se je v drugič oglasil iz ruskega ujetništva Miha Svetelšek. Piše, da je 5e vedno zdrav in da mu ne gre prehudo. Njegova dopisnica je potrebovala iz Rusije v domovino 45 dni. 4 Kdo kaj ve? Pogreša se Janez Leber, doma od Sv. Urbana pri Ptuju. Služil je pri pešpolku št. 87, 2. stotnija, 10. maršbataljon, vojna pošta št. 322. Bojeval se je na italijanskem bojišču. Zadnjikrat je pisal dne 20. julija 1915. Njegove tovariše se prosi, da sporočijo kaj natančnega njegovemu očetu Francu Leber v Desterniku, hiš. št. 42, pošta Sv. Urban pri Ptuju. Nabori 181etnih mladeničev. Na Sp. Š'ajerskem se bodo vrnili nabori črnovujniških zavezancev, rojenih v letu 1898, sledeče: Brežice 17 18. aprila, Trbovlje 20. aprila, Ljubno 25., 26. aprila; Celje okolica 27., 28., 29., 30. aprila in 1. ma;a Celje mesto 2. maja, Šmarje pri Jelšah 3. maja; Slovenj-gradec 17., 18., apiila, Ljutomer 20. aprla, Ptuj mesto 25 aorila, Ptuj okolica 26. 27. aprila, Ormož 23. aprila Rogatec 29. aprila, Konjice 1. ma-ia, Maribor mesto 15. aprila, Maribor okol ca 16., 17. aprila Slov. Bistrica 18 aprila. S/. Lenart v Slov. por. 20. aorila Radgona 25. aprila. Žetvene komisije. Maogo žetven h komisij ne delnje, ker je večma članov v vojaški službi. Z okrajnega g*a arstva se nam poroča, da sme župan sam imenovati sposobne može v komisijo. Seje bi se morale vršiti večkrat na mesec. K sejam se moraio povabiti tudi duhovniki in učitelji. Pomanjkanje žvepla za sode. Poroča se nam, da se vinogradniki in kletarji pritožujej da n< nikjer dobiti žv» pla za žveplanje scdov. Sodi budo splesnili, če ne bo žvepla. Priporočamo, da se naj posamezniki ali občine obračaj» radi dobave žve pla na c. kr. kletarskfga nadzornika g. R. Petro-vana na mariborskem okrajnem glavarstvu, kateremu je izročena skrb za prospeh našega kletarstva Višje cene za ogrščico in repico. Lansko leto se je tudi vsa ¿etina ogričce in repice zaplenila r a korist drža e. Cena se je določila za ogrščico 46 za repico pa 44 K 100 kg. Kakor listi poročajo se bo skorogotovo tudi letos ta pridelek zasegel Cene pa se baje bodo določile dokaj višje in sicer za 100 kg. 100 do 110 K. Pripravite se za slano. Mnogi se bojijo, da bo letos spomladni mraz uničil sadje in vinograde, ker je vse tako zgodaj pognalo. Priporočamo, da, si vinogradniki in sadjarji pripravijo že sedaj dovolj dra-čja in druge snovi za zažgan je proti mrazu. Uspeh pa se doseže le tedaj, ako se zažiga v celi soseščini, tako, da se dim vleče po vsem ozemlju, katerega bi radi obvarovali pred mrazom. Preskrbovalna pristojbina za moštvo stražnih oddelkov je zopet določena za dan in osebo na 1 K 30 v. Torej bo dobivalo moštvo ki straži na delu vojne ujetnike, |v bodoče na dan in [osebo znesek po 1 K 30 v. * Uravnava uporabe ječmena. Okrajno glavarstvo v Mariboru razglaša: V dostavtku k namestniš-kemu ukazu z dne 11. mwca 1916, s katerim se ureja uporaba ječmena, je sedaj naznanilo o. kr. ministrstvo notranjih zadev, da se more pripustiti samo-hraniteljem ječmen, a le pod pogojno množino, ki je določena po uravnavi uporabe. Za prehrano oseb sa-mohranitelja znaša za glavo in dan 300 gramov moke ali pa 360 gramov zrnja. Najvišja uporaba žlahtnega zrnja (pšenice ali rži), pa ne sme prekoračiti 180 gramov, nadaljnih 180 gramov mora pa se nadomestiti z ječmenom, koruzo ali ajdo, v enakih delih. Mletje ovsa je sedaj, kakor poprej, prepovedano ter bodo oni, ki prekoračijo ali ravnajo nasproti tej prepovedi, strogo kaznovani. * A^eč sladkorja. Cesarsko namestništvo je dovolilo. da se sme v mestih in v industrijskih krajih uporabljati za 4 tedne 1% kg sladkorja. Dotične občine in kraji so: Celjska okolica, Vransko, TrRovlje, Laško, Šmarje pri Jelšah, trg Braslovče, občine Liu-tomer. Gornja, Radgona, Studenci pri Mariboru, Kr-čevina, Lajteršperg, Snodnja. Polskava, Pekel. Slov. Bistrica, Ruše, Ormož, Rogatec, Rogaška Slatina (kopališče), Radgona, Cmurek, Sevnica, Brežice, Šoštanj. Slovenjgrarfec, Velenje in Skale pri Velenju. * Odškodnina za zaklane svinje. Štajersko cesarsko namestništvo je določilo, da znaša, odškodnina za zaklane svirre za mesec april za štajersko deželo 1 kilogram 4 krone in sicer za tiste zaklane svinje, katere se morajo zaklati, da se prepreči razširjenje svinjske kuge. Živinski seiml v Mariboru zonet otvorjeni Ker je kima. slinovKa v mestnem okolišu in v mariborskem okraiu ugasnila, je oesarskja namestnija živinsko semisko zanoro preklicala in dovolila, da se živinski sejmi smeio zo™t vršiti. Prvi živinski seim v Mariboru se je vršil že v sredo, dne 12. anrila. Na se;m se sme prignati vse vrste goveje živine iz mariborskega, kakor tudi iz ptujske sa okrajnega Glavarstva. Tudi ptujski okraj je istotako proglašen kot neokužen. Lastnike živine se opozarja., da je treba za živino, ki je namenjena za. mesarie, torej za klavno živino, nrinesti seboj klavno dovoljenje, ki se dobi rotom občine na c. kr, okrajnem glavarstvu. A tudi za svinjske sejme, ki se bodo odslej vršili vsa- ko soboto, se sme pripeljati vse vrste svinj in sicer plemenske in klavne svinje iz prej j omenjenih političnih okrajev. Glede izvoza klavrnih sv*inj ni sedaj nobene zapreke več, dočim je izvoz plemen« živine še vedno, prepovedan. Hudobna ženska. „Novrne" poročajo: Lacko vič Miha od 6-13. črnovojhiškega bataljona poroča od žene nekega svojega tovariša. Nesrečnica je imela doma razmerje z drugimi in je hotela svoje dete zastrupiti. Žandarji so jo ravno odgnali, ko je prišel mož na dopust. Bil je celih 18 mescev na bojišču, Žena je hotela tudi moža na bojišču zastrupiti in mu je poslala po pošti zastrupljena jedila. Mož pa je že prej ddšel na dopust, predno je zavitek došel na fronto. D;n se jedila ne bi pokvarila, so jih tovariši pojedli. Vseh 12 mož, ki so jedli dotične jestvine, jo pod groznimi mukami umrlo. * Cenjenim naročnikom smo v pretočenem mescu po dopisnici naznanili, do kdaj imajo list plačan, ter jih prosili, da list plačajo za leto 1916 naprej, ker jim ga drugače ne moremo pošiljati. Nad i>olovi-co o, ominjanih je storilo svojo dolžnost. Nekaj pa je šo vedno takih, ki še lista niso plačali naprej. Tem se bode list seveda ustavil. Današnjo številko že smo ustavili vsem naročnikom, ko jih imena se začnejo z začetnimi črkami abecednega reda A do S. Priho-dni teden pridejo drugi na. vrsto. Te zaostale naročnike še enkrat prosimo, naj še hi-tro storijo svojo dolžnost ter nam pošljejo nekaj naročnine naprej, da se list zopet začne pošiljati. Dopisi, g iM 4 Maribor. Okrajno glavarstvo razglaša: Prebiranje v letu 1898 rojenih črnovojnih zavezancev. Pregledovanje se vrši v Mariboru v G am brinov i dvorani. Schillerjeva cesta,, ter se prične vsakokrat ob 8. uri Zjiitraj. Da se prebiranje more pričeti ob določeni uri, morajo občinski predstojniki črnovojne za, vezance svoje občine vsekakor že ob 7. uri zjutraj pripeljati na ¡zbirališče. Prebiranje se vrši: V nedeljo, dne 16. aprila 1916, za vse občine sodnega okrar ja Maribor levo dravsko obrežje. V pondekek, dne 17. aprila. za vse občine sodnega, okraja Maribor desno dravsko obrežje. V torek, dne 18. aprila, za vse občine slovenjebistriškega sodnega okraja pri Kaeu v Slov. Bistrici. V četrtek, dne 20. aprila, za vse občine sodnega okraja Sv. Lenart v Slov. gor. pri g. Aublu. Za vse one, kateri še niso b.li pri prebiranju, se vrši naknadno pregledovanje ob vseh zgoraj navedenih dnevih. V smislu pozivnega razglasa N ni treba pr ti k prebiranju med drugimi onim, kateri najmanj od dne 1. januarja 1916 opravljajo črnovojniško službo ali sicer aktivno vojaško službo — tudi brez orožja — dokler so v tem razmerju» Crnovojni legiti-macijski listi, ki jih je izdati na njih zahtevanje lu-jim in v oRčino pristojnim črnovojnim zavezancem, dajo pravico do proste vožnje po železnicah in sicer od prebivališča do prebiralnega. kraja in nazaj. Da se te vožnje morejo nadzorovati in da se zabranijo morebitne zlorabe z upravičenostjo proste vožnje, se mora na črnovojne legitimacijske liste pred vsako vožnjo pritisniti pečat pri osebni blagajni železniškega, urajda izhodne postaje Kjer je izvedljivo, naj se k izbiranju vpoklicani peljejo skupno pod vodstvom obč. predstojnika k pregledovanju in vsekakor tudi od izbiranja. Kdor se ne ravna po teh odredbah, se strogo kaznuje. * Studenci pri Mariboru. V pondeljek, dne 10. aprila, popoldne je tukaj umrla po daljši Rolezni, s-previdena s sv. zakramenti, Jera Ceh, rojena Košar, soproga našega, somišljenika veleposestnika g. Jož. Ceh, stara 66 let. Pogreb se je vršil v sredo, dne 12. aprila, ob obilni udeležbi na pokopališče v Studencih. Svetila pokoinici večna luč! * Slivnica nri Mariboru, V Orehovi vasi je padel v noči od 2. na 3. aprila s kolamice vojak Avg. Strmšek. ki se je nahajal doma na dopustu, in se u-bil. Pred nedavnim časom se je na sličen način ponesrečil neki vojak pri graščini na Slivnici. * Ruška koča se otvori letos izjemoma/ že o Ve-likinoči in bo tedaj tudi že oskrbovana. Oskrbništvo ostane v prejšnjih rokah. Ako bo mogoče, bo na velikonočno nedeljo pri Sv. Arehu služba božja. * Sv. Križ jiri Mariboru. Tukajšna Kozjaška posojilnica ima na velikonočni pondeljek, dne 24. aprila 1916, takoj po sv. maši, v posojilnični pisarni v župnišču svoj redni občni zbor z običajnim sporedom. Križovčani in sosedje, udeležite se tega občnega zbora prav mnogoštevilno, da zaslišite poročilo o poslovanju teea svojega domačega denarnega zavoda ter se ga tudi v bodoče še s tem večjo zaupljivostjo in ljubeznijo poslužujte! * Sv. Jurij ob Pesnici. „Ali ste pri vas že vsi mrtvi, ali pa se vam predobro godi, da ni od vas ničesar brati v časniku ?" me je nedavno vprašal znanec iz bližnje župnije. Pa ti naj bo tu povedano, da ni, hvala Bogu in žalifcog, ne eno in ne drugo res. A vojni čas nam nalaga delo in trpljenje, da se še sami sebi ne utegnemo potožiti. Delamo iri obdeluio-mo polja in vinograde s pomočjo ruskih ujetnikov, ki so že skoro eno leto tu ter povečini v splošno zadovoljstvo pomagaio, kjer je le kak domač človek poleg. Drugače pa tudi med nami doma v resnici smrt zelo gospodari — letos je menda, že 13 pokopanih — in je posebno čudno, da je med temi toliko število takih, ki so bili naglo odpoklicani s tega sveta. Začetkom tega mesca na Jur. hudo prt,e čim, cerkveni k^ hirata Martina; pri hib a kmečka hči Jul. Mirt ero hišo je že dve leti edlani je umrl njen o-e; lani smo pokopali jeseni po nesreči' u- bil en Rus-ujetnik; nedavno se ji je v hlevu ponoči zadušilo par volov; a sedaj, ko je čakala hči na konec vojske, da bi se mogla poročiti in bi tako lažje gospodinjila, pa je v 9 dneh bila zdrava pa tu-di že mrtva. N, v m. p,! - V letošnji krasni spomladi do-sedaj vse prav lepo kaže, tudi sadno drevje se hoče letos vse razevesti. Bog nadalje varuj nas doma(, pa kmalu tudi pripelji domov naše drage! * Št. IIjt v Slov. gor. Vrlo Baumanovo hišo je tekom enega tedna dvakrat zaporedoma obiskala bela žena. Zadnjič smo poročali o smrti vdove Pivec in v torek, dne 11. aprila, je po daljši bolezni — jetiki — umrl zvest kletar Janefc Bračko. Služil je od mladih nog pri Baumanovi hiši. Bil je v vsakem oziru zanesljjiv služabnik. O njem veljajo besede božjega Odrešenik i: „Ker si bil v malem zvest, Te bom čez veliko postavil." Št. lij v Slov. gor. Bralno društvo priredi na Belo nedeljo, dne 30. aprila, predstavo iger „Krčmar pri zvitem rogu" in „Čevljar." Nastopijo mladeniči naše Martine družbe. * Sv. Tomaž |pri Ormožu. Dne 19. marca je u-mrl Martin Obran iz Pršetinc v starosti- 75 let. Bil je dolgo let lončar. Bolehal je že del j časa. Pogneb so jo vršil 21. marca. N. v m. p.! * Domova pri Ptuju. Dne 4. aprila je prišel 4-letni sinček posestnika Jurija Golob pod kolesa z gnojem nabasanega voza in je dobil tako težke poškodbe. da je že drugega dne umrl. * Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Ker je precej otrok zbolelo, je oblast dne 5. aprila, na. nedoločen čas šolo zaprla. * Sv. Plorijan pod Bočem. Dne 0. aprila so pokopali pri nas osemletno učenko Nežo PNvčak in 52-letno pridno in mirno ženo Marijo Železnik iz Zabni-ka. — Leto kaže zelo lepo. V vinogradu so nekateri opazili že grozd. — Ne vem, če bomo mogli vse polje pravočasno obdelati. Nekateri samo kupujejo in vozijo orehe v Rogatec, doma, pa pravijo jprosečim ženskam- ..Pri vožnji zaslužim po 14 K." * Zreče. Po hišah, kamor „SlovenskiGospodar" zahaja, je smrtna kosa "pokosila: trudoljubsiega leso-tržca Simona Marinšek, siurega 77 let, 461etno gos-podinjo-vdovo Marijo Kvas in 701etno Marijo Kropej. N. p., v m.! * Sv. Miklavž nad Laškim. Dne 4, t. m. smo spremili k ¡večnemu počitku najstarejšo ženo naše župnije, Heleno Žveplan. Rajna je dosegla visoko starost, namreč 89 let. Bila je usmiljenega srca do v-seh. posebno pa do revežev. Premnogim je bila krstna in hirmska, botra. Želimo ji večni mir! * Št. Ilj pri Velenju. Dne 30. marca je umrl Plorijan Jelen, p. d. Klemše. Bil je eden izmed naj-boliših župljanov. ITmrl ¡e v najboljši moški dobi kot žrtev jetike. Brat Aleks je pred 21 leti kot osmošolec umrl. prva žena Neža pred 11 leti, hčerka Micika pred 4 leti, vsi na jetiki. Plorijan je zapustil pridno ženo in več malih otrok. Počivaj v miru, blagi mož! ¥ {etrielf, 13, aprila fi&jnovejše >wstrijsk>> ara-i o šili strojnih pušk popolnoma ponesrečil, V Caillette-gozdu smo po vstrajni hrambi korakoma pridobili na ozemlju. Rusko bojišče. Pri Garbunovki severoizhodno od D vinskega so bili ruski nočni napadi od več stotnij odbiti. Nov angleški p raz v Mezo potamiji. V krvavi bitki dne 9. aprila t. I. |>ri mestu Fe-laliie ob levem bregu reke Tigris v Mezopotamiji so bili Angleži vnovič hudo por .ženi. Bitka, ki je trajala celih šest ur, je stala Angleže čez 3000 mož mrtvili. Več sto Angležev je pa bilo ujetih. Ustnica uredništvi* F. Z a»T«; H alsl Lo v.rčkia; e og »site. V.acamo poid'a*e! — Črti ovoj&iški delaiec v Brau: Proite večkrat z* uopu t pri »>oje-m proeijcia.». Žena »li pa »rariei pa nsj naprsno pro njuna okraino glavarstvo. - Doi: íopodje saa'i ne želijo tafcih poüv&l v listih. Baje d lüjie tudi v bócoée po stokih cdbsjajočegu vodi olja. Pozdrav«! — Zavrč: N» nepodpisane dop: e se ne oziramo. V, **lamfeMdffii dobitki ido 630.000 K) aedaj te radi tega nal».^»* :»}8I Sa«, ker dobi vaak naročnik v srečnem slučajn 4000 h'».*-av popolnoma ssastonj. — Opozarjamo na d^anaini* toKfttow >i,'jt „SrnikovTiepa e&stopBtva* v Lfabliani. Loterijske številke. Trst. dne 5. aprila 1916: 7« 28 2- € C5 Dunaj, dne 8. aprila 1916: 26 2 5 24 79 8S jnrtm¡nrniiriifgniiiiiinii ii'ini irr^w.mnai«nrn''ii»iiii>jimiWMiw>if m biu—.hmiu i«un i m^^m'^mmmm^mmmmsm'v gp? .'-J. , ¡lf¡¡ Milla nazn&mla IKí iimni m..... ii m iiíiiitniwiiiMiiiiiiii i»>iwiiMiai»Hi«nii >i i miiiiiiH min > mhi"hi mii" Hiapes za polj«d» i ka « ela in en trat ur s« 8.>re-meta. Vpiaša «a pri d i. Schmidererjc, Msribor, Koroška ul £8. 240 Dunaj, 12. aprila. Uradno se razglaša: Rusko bojiSie. Nič novega. It al ijanski) boj išče. Na posameznih delih bojne črte se nadaljujejo živahni to p o v s k i boj K Pri R i v i na južnem Tirolskem je bil sovražnik, ki se je vgnezdil v nekaterih prednjih strelskih jarkih ter ob nekem obrambnem zidu južno od Siiorone, zopet pregnan iz teh postojank. Italijanski n a pa d jo bil torej •> o-]» o I n o ni a o d b i t. Namestnik načelnika generalnega štaba: ( I. Hb?er, podmaršal. Najnovejše nemško uradno poročilo. Berolin, 12. aprila. Francosko bojišče. Zahodno od Moze so Francozi zaman napa-iiali n še črte severoizhodno od Avocourta: sicer pa so so omejili na delovainje svoje artilerije. Na izhodnem bregu so trije, po srditem Ognju pripravljeni protinapadi na hrib PleHerriicken prizadjali sovražniku velike izgube. Dvakrat se naskakujočim četam ni posrečilo premagati območjaj našega zapornega ognja Tretji naval pa se je blizu naših zaprek \ ognju na- učene i sprt-jm« takoj .,-ožei Žemljic krojač na Rečici, p ita ii. Aa.s na Krembergn. 232 ličes pridu« dskie, katera bi b la Sot dekla vajena vi-ega domačeja iela. Imam i »«.kuj poba, kra«o in jra^iča. Treba je pa 'edi ede» dan v ttdau pnti , otodo pomi ati, Serije osnažiti in 2 3obi pospraviti. Plačilo 24 K n»P8'fno i i tudi t it soma več. Vprtia *<- pri M. Hu,ver, trgovinSi Polšmk ,ri Litiji Krsjnsko 2:6 PssestN e, B1/« oraio?, 2 tiareika J njivi, 1»? d tasti goid, zidsaa MSa z dvema »oba »a, 1 kabiojo, 3 obokane kleti, hlev za 2-3 irave, «dan in oboian, 8 tltviki za jvinjf. se radi dfuiicskih rsmer proda' Ceoa 10.000 K. Jurij Eien-to Prožinska vas 22.,. župnija Teb&fje pri Celjr. p. štore. — Oddata tndi zd avtga 4ieti eg ; deSfts kaVi pošteai obitel.i, ki je hrez otro>, »a sv -jega. 236 ä dobrimi »pričevali ifiče Frv-c úf.nart trgovec, Ptuj. 183 Oskrbnica bo'j v let h l'.:im'i gos idiujstvo k 3 oseVare, ki zaa v resnici po-p (iflOE&a in d.«bro kuhat', oskibo v ti perilo in vrt, aeln snažna modra ia >a>umna, ki ježe si i>)a i boJjMh hišah ler imp, dob a spri fevala. se sprejme pri poštnrm urada v P.idčet-r ku proti roe-ečn' plači 24 K in lepem ravnanja 213 Učenec, sa meSaao trgov r-o s d> brimi spri čf>va!i, sprejae takoj. Josip če nel' 8v Pc ter pod Sv. Gorami, Spcdnje Sts,je r.ko.__214 Pr dna kmeik« debvna de Sili. i4 let stara želi službe a* bcljSih Kmetih. Nvislov: J. Stroie; p. Poljtene št. 22 B^ __ 151 moina in zdraha kaiera ima tuli vgslje do suhe, se Sfrej. me t, t, .Ruš j o kočo" t»icj NaJcv „Ruška koča" 117 Rtše. 23' i i i M Tožoim ircera nazn»Djiino vsem znance m in prijateljem prefa!o-tno vest, dajona'a na-pozšbDi, nad v*e ¡jabljena mat, ozir. babica, prababic*, Iwsna Zadravec učiteljeva vdova po težki bolezni, ßnre^iden* r bv. iakramenti. dne 12. aprla 1916 v 66. lets s^oje Ptarosti mirno v G >p do z»sp la Te'e^ni cs'anki dr»>grei rijne sa bodo na PtnjsM gori da« 14. aprila t 1. položi i k zadDjeinu pofilkn. Sv. msša za rsino se bo brala v fran?i§ kanaki ce k^i v Mariboru Maribor, dne 12. aprila 1916. Ivana Peče, ban Peče, hči c. kr. nadnficijal p., zet. Pavi iu Petrov č, roj. Peče. vnukinja. Janko, B.ig»wlr "J Vida Peče, vnt ki. Simon Petr vc, B.lcslav, Eva, Zvena Petrove, učitelj-voditelj. pravnuki. Brez vsakega drugega naznanila. 216 , Pot. m llolticlje se bo pr dalo j krog 600<» litr v starega vina \ etnika Sli. Licitacija k« visi J 17. aprila 1916 tb 9. uri na ,'are- j oinekem Vrhu, hiš i te r. 41. 254 l Lep« hiša naprodaj na Spodnjem - Š aje;skem v trgu kjer je sodnija i naravna je za trgo»iu^> ali p»n-«ionista, je z op»ko kriia, ic a 2 \ velisi i majhno, 2 pod treeni so | 2 kuhinji m r» pri h ii. Cnaa 50jC K. Kdor ¿i če ■ opiti uaj piše i :ia naslov: Janez KrajtC, peš«no- ' ležsie Podsrrda, Š a er ko. Od nje ¿a bo izvedli natančne pogt j?. 2e hiše, kub oje, hlfcva, sfinj-ke a hle a, dr aruice in kb.ti, sad n sni a '/« ter '/» ora!a zri i-1 eue » j v« se iz proste r ke pro- ' da po ? r*v nir.ki < tni Več pote Var ja Ve a< v Marb> ru, Sodnij ska ui ca 17 i„8lavija ') 267 Sprrjme se u enka 11 —16 let stara pri g, Krajec Marije, šivilja Saie. 245 iuiiar oa, red). )e stsroiti, vajeva dels, želi utopiti v s užbo tudi v kako i^.pnišie Vura an a aa naslov: Aloj/. Jagodič, Sv.Peter na S£edv. seiu, p Podplat. 217 Kuharica, vešča gospodinjim in ; o jedel tva, ieli ¡tinserie službe. Na-io» pri upravništvu pod ,.Kuharica štev. 2.9 («0^ Ženske lase k'-pujem: W R«i»ÍHíh, Praga V n?)krady Čaiatovska &8< . zelje, repo, krompir knpnje trgovina P< t M»ribiir, Koroška cest« 20. Novozidana hiša, davks pr sta, na Tezni, s 6 sobani 4 tnliiuje, p?r !na suh nja, st diuec, lepa sjiva. O na 18 0 O kron, — HiSa brez njivj, velik vrt, drugo vse, iakar pri prvi, Cs.a 9000 K. Tez «o j.ri gojp. Ravnar. 178 m r h M-e D bra samostojna Itiihsrle«, ka- | | tera nt r a doms čt< in gOi'ilu-; t d bn kuhati, se sprejme pod do brisni pocoi pri Franc ¿etšen u t Ljutomeru. 2 t Krepak učene r, poltenih »tar.šev, dobrini siri-iev»ii se sprejme v uiai a a«!t iri.-o ¡o špecer jsfio triiOTio« Fiiin: Ser-5ena v Ljutomeru -'41 „Solzna Aystri ja.' ti.dor mi pošlje v ku^ertu za 1 K in 0 v ¡ovih UBjoriblifiiih tnunk, sli pa denar po poštni nakaznici iu p» r oj i.atar.čen našit v, peš (jem sau tako; dvanajst krasnih tiojn b pesmi, ki go še n.a rs-zpo-1 yo Na dop SDice in ¡»plih na brez p sčoa naroiilfe ee pa ¿e mcicm oz rati. Naročaje se pri M&t Belec pii lir. Bulfanka v Slov. gir, via i tuj, Štajersko. ¿83 0'ganist (cePijanec) in cerkovnik, oženjea fcji spremenit: službo s 15. aprilom ali 1, n-ajem. Naslnv iove eipravništvo ped „orgtnist št. 238." Žalessniš i upokojenec vdo«ec, 51 le« star, z 2 otroksma, išče tem potom starej« gospodično ali vdovo z nekaj piemože «jem, raoi ženit« e. Dopisi se rosijo poslati tia: Jtrij Anžf), Mar:bor, Biuarngasse 22. MaU pd8e>tvo v kamniški ali brestniški legi, s? išče v x.a ka... Dopisi pod navedbo eene na ,So!nčna lega"'št. 229 upravništvo Slov. Gospodarja. za sv j vinograd lepo, močeo, dobrovkorenijsleno, drivo in sort i i ac o cepljeno trs je najboljših vrst, na; se ogiasi ii-lmi-no ali pismeno pri trtničarjo France Slidnjai « * Ritiia.o p JarSinci pri Ptuju, 170 Hiša oi:vozidina 2 nridslropaa v mesta, k« davics prosta, velik vrt, staso-»lii plačajo aii leto 2832 kron, ne prod.) pod Isbdaii plačilnimi pogoji is, liO.Olft K. Več v up av-oištva pod Hiš« 80 000 Miri-bor". 190 Hiša na voglu uovozidtns 2 nadstropna, s pr.idajjvln co, v mesta, Se davka pt-oeta z* s aaariRO se dooi na leto i 2u0 R Lahki pego i. Cena 52. 00 11. Naslov v epravništvn pod „Davka prosto št. 191. Maribor". C»cnidstr;psa bifta z vtlikimi sta-n^vsnji v n estu, da. ka prost* nese na leto 32 6 K, se prod» Lf.hki plačilni pogoji O. nt 40.001) K. Več ?od „HiS» 192". Prodam hlSo v Oaber. n prt Celja poJ jsko ugoinimi pogoji. Pojasnila daje J-in Ki,štoiaaj, posestnik v Š . Jurju na juž. seiez- nit-i. 156 :% i 50% cenejša; Amerikansk* štedilna kava, vele-ftjromatična, izdatna in štadiln» R kg poskusna vreča K. 12"50 po povzetju. Pol kilogram vele-prkaa n»;2nejSi čaj K 2'60. M) komadov različnih lepih pohladnl« 1 K oddaja A. Sapim, eksport ksv« in <«j» Tifjaabogč« ^ jmI trsi l plsčojj!, sko tiRri«. bruttitc!, ofettlönstüfe t ttti dn«Jb bies fcolftíít tue. fagl-aejo s korenino ***ö jSiíb. pwmorn l£,i lonftri SS'fefe, 6 (eni-kov 4*50 Semtiffij;, ¡ÍÍÍ.SB5??».) S Pwatt'*»^ 14, Oj^-f-Ííre. - 48« alpski Eelišžm linimoat Najboljše belečmo utehnječe sredetve a& vr - Mesina lekarna ,pr¿ c. k. orla" m vk&m&T * Maribora, GrUreni trg, mves Pozor kmetovalci! Ne zamudite takojšnega nakupa zanesljivih in kaljivib semen, na primer: domače detelje, nemške detelje (lucerne), pese rumene in rudeče. trave, sploh vseh semen, kakor tudi vrtnih in cvetličnih od znane tvrdke Mautbner, ki se dobijo pri domaČi tvrdki 46 Iv&m Ravnikar» Celle« 13. aprila 1916. ,l3 iai » rji\i3ni uo.ii v/ u.i »> Slovenjgoriški paromlin. Naznanam vsem svojim cenjenim mlinskim odjemalcem, da se v mojem paromlinu vsak čas pšenica, rž ajda in koruza zamenja za moko. Ka- niža pri Pesnih dne 2 marca l916' Velespoštovanjem Fr. Ehrlich, paromlinar. 337 ____________ " Vsako množino kuhinjskih in mesarskih kOStl kupi po najboljših cenah trgovina F. ConLdenti, Za vodna, Celje. au Kupim semenski krcmplr v malih in velikih množinah. Ponudbe se prosijo takoj na naslov Fritz Schceiter, St. Mihael, Gornji Štajer. 219 Domači mlini. Najboljše se koruza in druge žitne vrste izrabijo k t krmilo, ako koruza (žito) zdrobljena pride v želodce živali. To dejstvo je mnogim poljedelcem vse premalo, ali pa celo nič znano. Pribito je in prei kušnje so dokazale da n pr. pri krmljenju konj s koruzo, ovsem itd. često do 20°/0 (v mnogih slučajih še več) krme* ostane neprebavljene, torej gre v izgubo. Najboljše sredstvo, da se krmilna zrna popolnoma podvržejo prebavi, obstoji edino v tem, da se zrna umetno zirobijo in sicer je to vse eno, ali so ta zrna rabijo za krmo konj itd. perot nine ali rib. Mlenie ali drobljenje žitnih zrn se lahko izvrši v vsakem najrranjšfm gospodinjstvu z utorabo ročnega mlina (žrml) »Ideal« kateri bi naj ne manjkal v nobenem gospodinjstvu. Številna priznanja o tem izbornem stroju imam na razpolago in lahko z vso gotovostjo rečem: »Ta majhen stroj pomaga v gospodinjstvu varčevati kakor nobena druga stvar!« Moka (zdrob), ki ga napravi ta majhen domač mlin. je izborno pripravna tudi za domač kruh (po načinu župnika Kneippa, »Grabam kruh« imenovan.) Cena K 22 za 1 konad z zavojem vred. Razpošilja na vse strani tovarniški zastopnik Teodor Zdarsky, Maribor, Tegetthofova ulica 57. 226 in to nemudoma storite, i «wtrüflkesrji Rndečega kriia Mesečni okra» ss vseh pes sreák osir. ^obitnih listo* sama 5 kron ived&e ugfHnega RmseCega fcinža *>ndin>poštanske bazilike »nt 3% Mtr ij. ! 1880 ' ".st i"/a ogrske hip srečk ¡ž ž. 1884 L 2 žrebali) vsako leto, glavni dobitki 630.000 K Sffiilbi'!© igralno pravico do dobitkov ene tnrSkc srečke v znesku do 4§00 franke v popolnoma zastonj, Pojasnil» in Igralni aačrt pošilja breapiain« 46« == Brečkovno zastopstvo 15, Ljubljana !Vojno zavarovanje! Kako preskrbi vojak svojce? S sklenitvijo voinega zavarovanja za dobo 1 h ta bre/. vsaktere zdravniške preiskave. — To zavarovanje velja za vsak slučaj smrti tekom leta, tedaj tu ;i za smrt v vojni ali na posledicah taiste. — Če se vojak že nahaja na bojnem polju, sklene lahko zavarovanje od tam ali ga pa tudi brez njegove vednosti lahko zavarujejo svojci. _ (žena starisi itd) Od rezek izpolnite ter ga pošljite na Generalni zastop ces. kr. priv. zavarovalne družbe Avs fii« s* i Fen*ks v Ljubljani, Sodna nI ca 1. Br« z, da bi se kaj obvezah, dobite takoj brezplačni odgovor. 222. O d r e z e k. 1. Ime in naslov ............................................................................. 2. Leto rojstva 3. Vojaško razmerje (če nadomestni rezervist ali črnovojnik) ...................................................................................... 4. Koliko plačam za eno leto vojno zavarovanje od 1000 K zavarovane glavnice? ...................................... Št. 2000. Razglas. Po § 92 društv. pravil se bo za naše ude vršil društveni občni zbor v pondeljek dne 15. maja 1916 ob 10. uri dopoldne v sejni dvorani našega zavoda v Gradcu, Gosposka ulica 18 20. Vsak društveni odposlanec dobi za to zborovanje posebno pismeno vabilo. DNEVNI RED: 1. Računsko poročilo z računskim zaključkom za 87. upravno leto 1914. 2. Poročlo računskih revizorjev o pregledovanju letnega računa za 1 1915 3. Proračun za upravno leto 1916. 4. Poročilo o cesarski naelbi z dne 22. novembra 1915 drž zak. št. 343 radi updjave predpisov o zavarovalnem redu, nadale poročilo glede odredbe potrebnih sprememo društvenih pravil. 5. Podaljšanje poslovne dobe sedanjih društvenih odposlancev za eno nadaljno leto. 6. Volitev enega upravnega svetnika z enoletno poslovno dobo. 7. Volitev treh računskih pregledovalcev in enega nadomesinega revizorja. Gradec, dne 9. aprila 1916. Upravni svet. Ponatis se ne plačuje. 248 Št. 8056/11. 860/1916. RAZGLAS. Na deželni sadjarski in vinarski šoli v Mariboru se odda z začetkom šolskega 1. 1916/1917 več deželnih prostih mest Prošnjiki za eno teh prostih mest morajo biti na Štajersko pristojni in najmanj 16 let stari. Svoje nekoekovane, na štaj. deželni odbor naslovljene prošnje, ki morajo biti opremljene s krstnim in domovinskim listom,spri če valom o sta vljenju koz nrav-nostnim in šolskim odpustnim spričevalom, mo ajo vložiti najpozneje do 15. julij a 1916 osebno pri ravnateljstvu deželne sadjarske in vinarske šole v Mariboru. Prošnjiki, ki imajo pravi:© do deželnih prostih mest, se morajo s pravnoveljavrim re/erzom obvezati, da bodo potem, ko dokončajo vinarsko šolo in po eventuelne^n dokončanju vojaške službe skozi 3 leta na Štaj-rskem oslah v siužbi poljedelstva ali pa tekom tega časa v službi izven dežele plačajo v deželno blagajno pri ravnateljstvu te šole 200 K Plačujoči i čenči, t. j. taki, ki učne in oskrbovalne stroške v znesku 448 K pL čajo, p ošnjiki za okrtjne štipendije ali drug h korporaoj in mest kakor tudi prafctikanti, morajo tudi pri podpsanem ravnateljstvu do določene dobe vložiti prošnje'za sprejsir in mo rajo tudi doprinesti označene listine. Predstaviti se morajo osebno prt ravnateljstvu zavoda, kjer dooijo natančnejših podatkov. Plačujoči gojenci ne rabijo spričevala o ubož nosti. Gradec, 31. marca 1916 5 k Od štaj. dež. odbora. H^Pwfe^^iüMtiaiife/^l.;.'! f.. y. se moramo sedaj tem bolj varovati, ker sedaj različne kožne bolezni, kakor škrlatica, f-šp^ca, koie kolera, tfas, b povečano silo nastopajo. Raditega rabi povsod, kjer se take bolezni pojavijo, dobro razkažev&lno sredstvo, ki mora v vsakem gospodinjit u biti za potrebo na razpolagi. Najbolj priljubijorszkuže-valno sredst o sedanjosti je neopor^kij vc glasom preiskav zavodov prof. Loffler, Liebreeh, Proskaner, di Vestea, Vas, Pfeiffer, Vertan, Peru k itd. itd sredstvo katero nima zoperneg» daba, je ne^trapno in ceao ter se dobi v isaki lekarni ali drožeriji v originalnih steklfniejh ('«lena steklenica) za ceno 1 K. Uspeh Lysofjrma je siguren in točen, rad česar se od vseh zdravil kov za razki ženja na h ini&ki postelji, za umivanje ran, tvorov *nti-septiče h ob ve s in za irigacije to^lo priporoča. 1" je fino, milo, čisto toaletno milo, katero vsebuje Ly z«lo dolgo vstraja 1 komad stane 1*60. Pfefferminz" Lysoform je močna antfseptičoa ustna «■oda, ki usmi dnh takoj in sigurno odp'avi ter dela zobe bele m j h koosevira (ohr ni). Rabi se lahko po naročilih zdravnifsov tndi za vratne n^hode, kašelj in prehajanje kot vodo «a izgrgljanje grla. Z^ ko7»ri»c vode »a^o^tije nekat k»pMic. Originalna steklenica stane 1 K 60 t in se d..bi v vsaR. Iefc»rui in ar ž-riji. Interesantno k jigro z naslovom: „Zdravje in desinfekcija" pošilja na ždijo zastonj m franku kemik H n b m a n n, referent LysoLrm delavnic Dunaj, XX , Petraschgaste 4. Dr.Keleti&Morany iCB, .V I 2 M. ^asiafii^^ mtmmsmmsaummmmMmm mmmF. anufakturno trgovino J. FAULAND v Ptuju senajbolj pripo: y ^^^^mmmm.mninn ih.-;»^?^- ¿mm***- ~•1 •« Schicht-Perilo — Boino-Perilo. Cenejši m najboljši način pranja: Zamoči perilo nekoliko ura ali preko noči s pralrim praškom „Ženska hvala". Peri tedaj daljše kakor običajno, Samo malo mila — najboljše Schichtovo milo znamka »Jeien« — še je potrebno, da se najlepše perilo dobi Priščedjuje posel, čas, denar in milo. / Dobiva se povsodi! Oni mol je najboljše sredstvo za čiščenje rok, v kuhinji in v "hiši Dobiva se povsoc ! 701 Spodnještajerslia ljudska posojilnica v Mariboru, reg. za dr. z ntom. zavezo, vabi na svoj wt v pondeljek dne 1. majnika 1916 ob 10. uri dopoldne v posojiln.ških prostorih, Stolna ulica št 6. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3 Odobritev rač. zaključka za L 1915. 4. Razdelitev čistega dobička. 5 Volitev treh članov načelstva, katerim je potekla po&lcvna doba v smislu § 17 zadružnih pravil. 6. Volitev nadzorstva. 7. Slučajnosti. Ako bi ob zgorej določeni uri občni zbor ne bil, sklepčen se vrši v smisla §. 33 zadružnih pravil eno uro pozneje v istih prostorih drug občni zbor, ki sklepa veljavno ne glede na število navzočih članov. V Mariboru, dne 10. aprila 1916. 255 Načelstvo. ~~~ uma «» redni občni zbor Posojilnice v Slovenski Bistrici reg. zadruga a neom. zavezo. ki se vrši v sredo dne 26 aprila 1916 t. 1. popoldne ob 2. uri v posojilnični uradnici »Hotel Austria« v Slovenski Bistrici. DNEVNI RED: 1. Prečitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobrenje letnega računa. 4. Poročilo o izvršeni reviziji. 5. Slučajnosti. Slov. Bistrica, dne 6. aprila 1916. ?460 N a S e 1 s ? o .... ilf Jožef Ceh, hišni posestnik in lastnik velepoie-t»», naz anja v svoiem in v imena svoje hčerke Marije Kolnik, roj. Čeh in t-vojesra vnuka Maksa Kolnik, svojih svakinj Marije Andražič m Alojzije Slana Ur vseh istauh stirtdakov vsem sOiDteCim prijateljem in znancem pretresljivo vesto smrti svoje iskreno ljubljene, nepozabne soproge, ozironm matere in stare matere, sestre, svakinje in tete, gospe Jere Ceh, rej. katera je v pondeljek, dne 10 aprila 1916 ob 7,4 uri popoldne po daljši bolezni, previdena s sv. zakramenti sa umirajoči v 66. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspala. Telesni ostanki (.redrage rajne so se v sredo dne 12. t m. ob 4. uri popoldne v hiši žalosti, Studenci, Okrajna cesta št 6, slovesno blagoslovili in sejpotem položili na studen-škem pikopališeu v družinski grobnici k več ntmu poč.tku. Sv. maša zadušnica se je brala v četr tek dne 13. t. m. ob 10. uri dupoldno v župni cerkvi Sv. Magda'ene v Mariboru. 258 Stndenci pri Mariboro, dne 13. aprila 1916. ¿■dajatel] In salotaik: Katoliško «likovno grafita», Vitli i lo 11» s*©«*»! t bčni sc'i>oi* Okrajne posojilnice v Ormožu, ki se bo vršil v sredo, dne 26 aprila 1916 ob 10. uri predpoldne v prostorih Okrajne posojilnice. DNEVNIKE D: 1. Poročilo o izvršeni reviziji. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva o letnem računu. 4. Odobrenje letnega računa. 5 Sklepanje o uporabi čistega dobička. 6. Volitev jednega uda nadzorstva. 7. Razni predlogi. Pripomba: Ako bi ob zgoraj določeni uri ne prišlo zadostno število zadružnikov, da bi bil občni zbor sklepčen, se vrši ob 2. uri popoldne v smislu § 32 pravil drugi cbini zbor, ki je sklepčen ¡..ri vsakem številu članov. 253 Načelstvo. Kostanjev Its klipuje proti gotovini tvrdka Vioko Vabie, Žalec pii Celiu. Obvezne ponudbe za oddajo do konca jul ja za cele vegone z navedbo postaje, kjer se blago naklada in cene za 100 kg v poslati take j. 252 Opr. štev. A I 19/16/17. Prostovoljna sodna dražba nepremičnin. Pri c. kr. okrajnem sodišču v Celju, oddelek I je po prošnji dedičev po dne 1?. jan. 1916 umrlem Leonu Storman na prodaj po javni dražbi lepe arondirano zemljišče vi. št. 173 k. o. Št. Pongrac, obstoječe iz hiše št. 48, rjiv v izmeri 4 6 a 01 m'2 travnikov v izmeri 1 ha 39 a 2¿¡m3 in go?.da v izmeri 1 ha 55 a 63 m2 Z zemljiščem se proda kot pritiklina tudi ena stiskalnica. Izklicna cena je 4000 K. Vadja bo treba položiti 400 K. Dražba se bo vršila dne 16. aprila 1916 popoldne ob 3. uri na licu mesta v Št Pongracu št. 48 Ponudbe pod izklicno ceno se ne s reraejo Dražbeno izkupilo je položiti pri sodniji. Dražbene pogoje je mogoče vpog edkifi i>ri c. kr. okrajni sodniji v Celju v sobi šf. 13. C. kr. okrajno sodišče Celje oddelek I, dne 2. apila 19 i 6. 246 MVtitasoČ«,, «lastne in ¿«i« g&sflf* tS iahfco vaakdo «aa» napravi s smt$aBi> šal »troftK. V, salagt ao: soazutv*. ja* botanik «a«»« iatnl brniovac, {¡oprodi ¡nabav»! >SAranS«v«efl pzrs»Sov««, viSnjevao, Nenspah iikljafes Ss soaiaSa pijaia a» lahko pije poleti hladna, postati StAi ■«•«<-§a namesto ram* in Sganja. Sestavina g nataniiiVsi AUoni «tanejc K iUSO Žrajiko po povsetja. Ha pet po%i cij dam ano «aetoiif. Za akonamije, tvornlc«, y*Sv- ¿Trop» darsiva, delavnic« itd., rnspracenJljiv* vrednost, fcw k; iavoa ffv«W to. si optfafflS In vjtgam UmolMri «* Srpi. m Jan, Oif jUoh, Engei-Drogarie Brno 637, Mc-ia-^ko i „Sveta in dobra je misel moliti za mrtve," (II. Mak, 12, 46.) Zato naznanjamo vsem prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš brat, prečastiti gospod i? m m IVIar ; r H c. kr, profesor veponauka na realki v Mariboru, dne 11. aprila 1916 ob 3. uri zjutraj po kratki pa mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, globoko vdan v voljo božjo, mirno v Gospodu zaspal. Telesni ostanki preblagega pokojnika se bodo v četrtek, dne 13. aprila ob V2 3. uri popoldne pri hiši žalosti Koroška cesta štev. 7 slovesno blagoslovili in na mestno-župnijskem pokopališču na Tezni položili k zadnjemu počitku. Sv. maša zadušnica bo v petek dne 14. aprila ob 10. uri zjutraj v stolnici v Mariboru. Maribor, dne 11. aprila 1916. «KM ;M flkrlja ^damčlč roj. fllarkoSek, Antonija fl\art(®£ei(, Si sestri. ¿»8 Odgovorni .f«bieJai Stvp«z» ¡Pisk tiskarna sv, Dlrjla %