LUBLANSKE
NOV
JANN. FRIDR. EGERJA.
Nro. 60.
Lublana»
generala ftonaparte vfe pifma govor?; de je vj?t; al dvornih ftanovitnih nas-nanjov fhe sdaj nifmo prejeli. Dunejfke novize pravio, de v9 Livortio permorfkim m?-fti v* Tof kani nifo notri do zhetertiga dneva tiga mffza nizh sv^deli, na kar bi fe bilo sanefti, ne od franzosov ♦ ne od angle-sov , kaj na fr?dnim morji pozhnejo. Lord S. Vinzent je dva kapitana per banderih e-niga sa drugim v'London poflal, v'Londo-ni fb fe zhiidili nad to perkasnoj ta dva fta
mogla
mogla kej imenitniga povedat priditi, kar bomo fkoraj is Londona sv?deli.
Vojfkn^kafsa je danef t?den v'deshel* no zefarfko kafso isrozhena bila; foldafhke kanzlie, komifarji, inu poglavitni kvarcyr grfdejo od naf prozh.
Siq&o fo fhli kojniki inu husarji proz' na fhtajerje nasaj, katiri fo tukaj okoli Lu-blane po vafth l?shali; nam^fti njih fo drugi husarji perfhli ravno tudi v'fr?do is Hra* vafhkiga,
Dunej 14♦ velki Serpana,
Josefa Sedelmajerza v'mffti Briin na Marfkim je snajdela en koloret s' dv^ma v-retenma, na katirim fe tule lozhio, s* pavo-lo nam?fhajo, inu v' dobro prejo popadejo* Svitli Zefar je vkasal na Duneji ludi svu-zhiti, de bodo snali na ta koloret prffti, i-nu dalaj druge uzhiti. Na Marfkim jih sh§> sna 131. ludi na ta koloret nit vlfzhi. :
Shpania.
Shtir fhpanfke fregate, katire fo bile v'brodi Toulon, fo nasaj perfhle v'brodf Kartagena.
-1 Anglesi fo franzosam pobrali eno fregato s'imenam Senfible, dobili fo jo na morji bliso Sizilie 27. dan Roshnizvfta» Admiral
ral Nelson je njo poflat admiralu S. Vinzent pred Cadix; fhpanfki admiral Mafsaredo je angleskiga profil, de bi fin^l govoriti s' vjf-timi franzosmi, angles niperpuftil, temuzh. famo dovolil, de franzoski vj?ti offizirji Im?-jo pifati na njih Confula v* m?fti Cadix.
L ajhko.
Med nekitermi Piemontesmi inu med franzosmi fo bili pof^bni pretepi; v'eni ofta« rii fo bili fhtirji franzosi vbiti ; general Bru-ne fe je zhes vezh rezhi proti Sardinfkimu Kralu pertoshil, Kral mu je tudi vezh rezhi dovolil, de bi fe mir ohranil.
Geueral Brune je v' Pariš poklizan 24. dan mali Serpana hitro v' Pariš odfhel is Majlanda.
Franzosi perganajo Neapolfkiga Krala, de ima glihanje dershati inu nekj?r v'noben fvoj brod zhes fhtir angleške barke fpuftiti* genovesarjam pa fo prepovedali nobeno angleško barko v' Genovo puftiti.
Mir v5 Piemonti fhe sdaj ni terden; deflih je Kral fi vfe persadel, pokoj fturiti. Ludj? na dvoje vl^zliejo, eni fo franzosam soper, drugi vl?zhejo scnjimi; enim jepre-vezh, drugim premalo; oboji ludftvo sape-lujejo; eni de bi franzose pobiali, drugi de bi fe Kralu soperftavili. Satorej je Kral osnanil 22- dan mali Serpana, de ludftvo
ima
ima per pokoji biti, franzosam nizh shaliga fturiti, k?r fo po enim pofhtenim glihanji x sa brambo poklizani; kirkol fe bo zhes to povele kaj predersnil, bode ojftro pokorjen.
Po Zisalpinii fhe tudi ni praviga pokoja , ludje fo v^zhidfl perfileni na nove po-Ha ve, inu prevezh s'davkmi oblosheni, sa" torej ne volni inu zhmerni. Ena komifsia bi rada svolene mosh? na majnfhi fhtevilo djala, mosh je pa tiga nezhejo; sdej fo fe pertoshili v'Pariš.
Po volji franzoskiga miniftra bodo ge-novesarji brod della Specia v'ftan branu pojavili, de bi anglesi notri nemogli starkami priti.
Skusi Parmo tolikaj franzosov femter-ke marfhira, de jim fkorej ni vezh kaj j?-ili dati.
Neapolfki Kral nemifli nobeneh ptujeh bark v' fvoje brodove fpuftiti, fe nezhe nizh mahati med prujo vojfko, satorej je rasftavil dvajfet tavshent foldatov po mor-fkih m^ftih, sraven pa fhtirdef^t tavshent purgarfkih oroshnikov. Tridef?t vojfkneh bark je vkasal na morji okol hoditi, de bodo branile ptujem barkam v* brodove perte-zhi. Dalaj fe more na kralevo povele vfe dati ptujem barkam, karkol potrebujejo, inu s'gotovim denarjam plazhajo. Ofemnajfti
dan mali Serpana fo v'Sicilii zhakali na kra-l^ve Neapolfke barke, katire imajo na morje okrog Sicilie priti, de bodo vfem ptujem yojfkvavnem barkam pot v1 fizilianfke bro-dove saperle*
Franzia,
Sedemdvajfeti dan mali Serpana fo v' proz?fii pelali po m^fti Pariš tifte umetne rezili, katire fo na Lafhkim nabrali; kar je ene shlahte rezhi fo bile na enim vosi, vosov je bilo flitir inu fhtirdef?t, na pervim bile rude, na drugim okamene shivali, potlej Izmena ptujih s?lifh, dalaj en lev is Afrike, ena Izvina is pufhave Sara, en medved is Shvajza, d v? kamele, dva dromedar-ja , dva foltanova kriftalla, fhfft vos bukv, pifanjov, fvetin, ftarib denarjov; na drugih fhtirji kojni sliti is brona nekidaj is Ko-rintha v' Bengdke perpelani, potlej fhtatue Apollo, Clio, Melpomene, Thalia, Urania, Erato, Terplichore, Calliope, Euterpe,Po-lyhymnia, Veftale, Amor inu Pfiche , Venus is Capitolia, Merkur, Antinous, Lao-koon, Apollo, inu vezh drugeh fhtatv is kamena r?sanelw Sadnizh dva vosa s'mala-rfami narbolfhih ftarih mala rjo v. Sraven fo ftr^lali, musiko im?li, plefali, inu fe ta dan vefelili, kader je pred fhtir l?tmi tyran Robespierre ob glavo djan bil.
Sdaj perganajo, de fe ima def?ti dan .prasnovati, inu nedela opuftiti j def^ti dan
fe
fe imajo poroke imeti, inu kar fe prasnizh-ne d^la imenujejo, opravlati.
Joubert eden sbrani h mosh je fvetoval, foldate fhe perhodno leto pod oroshjam i-meti; potrebovali bodo 262. liber sa foldate inu vfe njih potrebe, to snefe per en gli-hi devetdelet nafhih millionov.
Franzosi pregovarjajo Amerikanze k' miru , kar narbol morejo; vojfka s' Ameriko bi jim bila fedaj nerodna, ker imajo s' Anglesmi dofti opraviti.
Tudi pofhilajo franzosi dofti foldatov proti Rajni, sraven po vfeh laftueh deshe-lah davke inu dazie ojftro terjajo ; ozhejo, de bi to jefen noben dolg na urbar neoftal, ampak de bi fe enkrat vfe do zhiftiga fpla-zhalo.
Danemark.
Kral je osnanil, de bo vojfkne barke dal tiftem kupzhifkem barkam, katire v'In-dio pojdejo, de jeh bodo fpremlale notri do savoshine Gibraltar.
Franzosi bi radi im?li, de bi fe povfot enaka mera inu vaga naredila, fo profili Krala, eniga uzheniga v' Pariš poflati, de bodo uzheni moshje fklep fturili, kaj bi fe sa pervo edinoft inu korenino vfeh mer inu t?sh fposnalo. Vifoka fhola je Kralu fvet
dala, de bi dobro bilo, povfot enake m?re inu vage im^ti; tedaj je |Kral poflal v' Pariš profefsorja sv£sdogl?danja Bugge; sa po-potnizo mu je dal tri tavshent goldinarjov.
Mojhkovia.
Po novi?h perdobleneh deshelah ni Polfkim je vkasano mofhkovitarfke banko z?delze sa gotov denar im^ti, kafse jih m?-nujejo, inu ven dajejo.
Sfdmi dan roshnizvfta je dal mofhko-vitarfki Zar to povele : Smo s vedeli, de franzosi vfe barke pobarajo, katirekol nafhe blago vosio, tudi v^efomnih brodovih; satorej vkashemo, vfe franzosko blago pobrati, karkol ga je v'mofhkovitarfkih bro-dih, naj bode zhiger ozhe, inu v1 karkol saeneh barkah.
Shvajz*
Franzosi sazh?najo bolfhi volje proti Svajzarjam biti, tudi nafhi sbrani moshj? fo nekaj franzosam odjenali. Po verhi je fhe prezej mir inu pokoj v'fhvajzarfkeh deshe-« lah, al snotraj vTerzih fe vender nevola kuha, sato, k?rje femterkje ludem krivi-za fturjena. Po Graubundi pa je Vfzhi roj; tri fr^nje fo nove poftave na fe vs?le, druge fe vftavlajo.
Sardinfki Kral je fhvajzarjam pifal : s' vefelam (ino prejeli nasnanje vafhe Itare
per-
perjasnofti s'nami; vofhimo frfzho h'pre-narejenju vafhiga oblaftvanja ; vfelej fi bomo persad^vali, s'vami dobro perjasnoft o-hraniti, inu terditi. Sam Bog daj, de va-fha nova sv^sa inu edinoft terdna oftane, de vaf fr^zhne inu zhaftite fturi. To vam is ferza pervoshimo, sraven Boga profimo, de vaf v'fvoji fv^ti inu vredni brambi ohrani. Podpifan Kari Emmanuel.
Po nekatereh vaf?h fo ludjenove fhvaj-zarfke republike snaminu prozh od febe vergli, inu is klobukov doli potergali. Sdaj fo ojftro sapoved prejeli, de flfherni more kokardo noliti.
t ijo .	• r'/ J - .	•	Q*»JBid ,J»1
Anglia.
Angleški Kral je nagnen fvojem pravi-2am nfkaj odtergati, inu puntarjam v'Ire-landi persanefti, zhe fe le sar$f k' pokornimi povernejo, slafti, k?r v?zhidfl med njimi fo bili od hudobnih glavarjov sape-lani.
Generala Bonaparte zhakajo angleške angleške barke na konz rud^zhiga morja, zhje bo zhes Egipt otel, preden Bonaparte kje pride, inu Marati eni junafhki Indianarji bodo anglesam pomagali.
Fregata Senfible je sh§ vMnglio perpe-latia, katiro je Nelson franzosam vs?l, pravio de je pifma od generala Bonaparte nofi-la, tudi druge drage rezhi is Malthe, al franzosi fo vfe v'morje prgd vergli, preden fo I fe podali.