Spoznaj FPriroA čnik o o IR dprti znanosti v Sloveniji SPOZNAJ FAIR priročnik o odprti znanosti v sloveniji SPOZNAJ FAIR Priročnik o odprti znanosti v Sloveniji Uredila Sonja Bezjak 2 0 2 4 Spoznaj FAIR: priročnik o odprti znanosti v Sloveniji. Uredila · Sonja Bezjak Avtorji besedil · Sonja Bezjak, Peter Čerče, Ana Fidler, Mojca Kotar, Dunja Legat, Brane Leskošek, Miro Pušnik, Irena Vipavc Brvar, Maja Zagorščak, Nadja Žlender, Anže Županič Avtorice slovarja · Sonja Bezjak, Irena Vipavc Brvar, Mateja Jemec Tomazin Recenzenti · Jure Dimec, Urška Kropf, Simon Lesjak, Lucija Nared, Živa Marinko, Jurij Mlačnik, Janez Štebe Jezikovni pregled · Davorin Dukič Tehnična ureditev · Magdalena Gapsa in Davorin Dukič Ilustracije · Patrick Hochstenbach Oblikovanje · Jonatan Vinkler (notranjost), Art Design (ovitek) Prelom · Jonatan Vinkler Izdala in založila · Založba Univerze na Primorskem Titov trg 4, 6000 Koper Glavni urednik · Jonatan Vinkler Vodja založbe · Alen Ježovnik Koper, 2024 Brezplačna elektronska izdaja https://www.hippocampus.si/ISBN/978-961-293-328-9.pdf https://www.hippocampus.si/ISBN/978-961-293-329-6/index.html https://doi.org/10.26493/978-961-293-328-9 © 2024 avtorji Priprava in objava izdaje sta bili realizirani v okviru aktivnosti projekta SPOZNAJ, podpora pri uvajanju načel odprte znanosti v Sloveniji, 2023-2026. Projekt SPOZNAJ sofinancirata Evropska unija - NextGenerationEU in Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije prek nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije. Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki dodeli sredstva. NextGenerationEU Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 205832195 ISBN 978-961-293-328-9 (PDF) ISBN 978-961-293-329-6 (HTML) Vsebina 5 Seznam kratic 9 Nagovor ministra za visoko šolstvo, znanost in inovacije 13 Uvodnik 15 Napotki za bralke in bralce 19 1 • Razvoj ideje in načel odprte znanosti 21 1.1 Razvoj pobud o odprti znanosti v Evropi 22 2 • Določila o odprti znanosti v Sloveniji 29 2.1 Strateške in pravne podlage za odprto znanost v Sloveniji 30 2.2 Temeljni dokumenti s področja odprte znanosti v Sloveniji 32 2.3 Dokumenti javnih raziskovalnih organizacij v Sloveniji 34 3 • Življenjski krog raziskave v odprti znanosti 37 3.1 Življenjski krog raziskovalnih podatkov 38 3.2 Načrt ravnanja z raziskovalnimi podatki 41 3.3 Različice Načrta ravnanja z raziskovalnimi podatki 43 3.4 Orodja za pripravo, hrambo in deljenje NRRP 45 4 • Dokumentiranje raziskovalnih rezultatov 47 4.1 Metapodatki 47 4.2 Primeri metapodatkovnih standardov po raziskovalnih področjih 49 4.3 Skladnost raziskovalnih rezultatov z načeli FAIR 51 5 • Raziskovalna infrastruktura 55 5.1 Nacionalna infrastruktura odprte znanosti 56 5.2 Področni podatkovni repozitoriji 58 5.3 Institucionalni repozitoriji 64 5.4 Splošni repozitoriji 65 5.5 Znanstvene založniške platforme in znanstvene revije 66 5.6 Druge digitalne storitve in viri v znanstveno‑raziskovalnem okolju 66 6 6 • Odprte licence 67 6.1 Avtorske pravice na znanstvenih publikacijah 68 iji 6.2 Avtorske pravice na raziskovalnih podatkih in drugih loven raziskovalnih rezultatih 69 6.3 Licence Creative Commons 69 sti v s 6.4 Odprtokodne licence za raziskovalno programsko opremo 71 anon 7 • Raziskovalni rezultati v odprti znanosti 75 dprti z 7.1 Odprti raziskovalni podatki 76 ik o o 7.1.1 Obdelava podatkov 77 7.1.2 Podatkovna objava 80 riročn 7.1.3 Citiranje podatkov 80 : pIR 7.1.4 Katalogi raziskovalnih podatkov 81 A 7.2 Odprta programska oprema in odprta koda v raziskavah 82 aj F 7.2.1 Programska oprema in koda FAIR 83 7.2.2 Računalniški modeli in simulacije 84 spozn 7.2.3 Licence 85 7.2.4 Citiranje 85 7.2.5 Trajnost 85 7.3 Odprti dostop do znanstvenih publikacij 86 7.3.1 Modeli odprtega dostopa do publikacij 87 7.3.2 Odprti dostop do javno financiranih znanstvenih publikacij 88 7.3.3 Repozitoriji znanstvenih publikacij 90 8 • Odprte recenzije 93 8.1 Odprti strokovni pregled 94 8.2 Znanstvene revije z odprtimi recenzijami 95 9 • Občanska znanost 97 9.1 Politika občanske znanosti v ERA 98 9.2 Načela občanske znanosti 98 9.3 Občanska znanost v Sloveniji 100 10 • Odgovornosti pri uresničevanju odprte znanosti 103 Definicije razvijajočih se podatkovnih poklicev 103 10.1 Oblikovalci politik in financerji raziskav 105 10.2 Vodstva raziskovalnih organizacij 107 10.3 Raziskovalci 108 7 10.4 Občanski raziskovalci 110 a 10.5 Knjižničarji 110 in 10.6 Podatkovni strokovnjaki 112 vseb 10.7 Podatkovni repozitoriji 113 10.8 Znanstvene založbe 115 Slovar odprte znanosti 117 Viri in literatura 131 Seznam kratic 9 Kratice Angleško Slovensko 7. OP Seventh framework programme Sedmi okvirni program for research and technological za raziskave, tehnološki razvoj development including in predstavitev demonstration activities (FP7) AAM Author Accepted Manuscript Recenzirani rokopis ADP Arhiv družboslovnih podatkov APC Article Processing Charge API Application Programming Interface ARIS Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije ATHENA Advanced Technology Higher Education Network Alliance BPC Book Processing Charge CARE Collective benefit, Authority to control, Responsibility, Ethics CERN Conseil Européen pour la Evropska organizacija za jedrske Recherche Nucléaire raziskave CESSDA Consortium of European Social Konzorcij evropskih arhivov Science Data Archives družboslovnih podatkov CLARIN Common Language Resources Raziskovalna infrastruktura and Technology Infrastructure za jezikovne vire in tehnologije CMDI Component Metadata Infrastructure CoARA Coalition for Advancing Research Assessment COBISS Co-operative Online Bibliographic Kooperativni online bibliografski System & Services sistem in servisi Kratice Angleško Slovensko CPC Chapter Processing Charges DARIAH Digital Research Infrastructure Digitalna raziskovalna for the Arts and Humanities infrastruktura za umetnost in humanistiko DCC Digital Curation Centre DCMI Dublin Core Metadata Initiative DDI Data Documentation Initiative 10 DDI Data Documentation Initiative Alliance Alliance DiRROS Digitalni repozitorij raziskovalnih iji organizacij Slovenije loven DKUM Digitalna knjižnica Univerze v Mariboru sti v s DMEG Data Management Expert Guide Učbenik za ravnanje z raziskovalnimi podatki anon DOAB Directory of Open Access Books Direktorij odprtodostopnih knjig DOI Digital Object Identifier dprti z DORA San Francisco Declaration Sanfranciška deklaracija ik o o on Research Assessment o vrednotenju raziskovalne dejavnosti riročn ECSA European Citizen Science Evropsko združenje občanske : p Association znanosti IRA EIFL Electronic Information aj F for Libraries EK European Commission Evropska komisija spozn ELIXIR European Life-Science Evropska raziskovalna Europe Infrastructure infrastruktura za vede o življenju EOSC European Open Science Cloud Evropski oblak odprte znanosti ePub Electronic Publication ERA European Research Area Evropski raziskovalni prostor ERIC European Research Infrastructure Konzorcij evropske raziskovalne Consortium infrastrukture E-RIHS European Research Infrastructure Evropska raziskovalna for Heritage Science infrastruktura za dediščinsko znanost ESFRI European Strategy Forum Evropski strateški forum on Research Infrastructures za raziskovalno infrastrukturo EU European Union Evropska unija Kratice Angleško Slovensko EUA European University Association EUTOPIA European Universities Transforming to an Open, Inclusive Academy FAIR Findable, Accessible, Najdljivost, dostopnost, Interoperable, Reusable interoperabilnost, uporabljivost FDV Fakulteta za družbene vede IDTK Infectious Deseases Toolkit IZUM Institut informacijskih znanosti 11 Maribor LERU-CE7 League of European Research ratic Universities - Central European km Universities MIAPE Minimum Information About sezna a Proteomics Experiment MIAPPE Minimum Information About Plant Phenotyping Experiment MIASE Minimum Information About a Simulation Experiment MINSEQE Minimum Information About a Next-generation Sequencing Experiment MIRIAM Minimal Information Requested In the Annotation of biochemical Models MSI Metabolomics Standards Initiative NRRI Načrt razvoja raziskovalne infrastrukture 2030 NRRP Research Data Management Plan Načrt ravnanja z raziskovalnimi podatki OAIster Catalog of open access resources OAPEN Open Access Publishing in European Networks ORE Open Research Europe RDA Research Data Alliance RDM Kit Research Data Management toolkit for Life Sciences ReVIS Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij Kratice Angleško Slovensko ReZrIS30 Resolucija o znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030 RUL Repozitorij Univerze v Ljubljani RUNG Repozitorij Univerze v Novi Gorici RUP Repozitorij Univerze na Primorskem 12 Svet EU Svet Evropske Unije TEI Text Encoding Initiative iji UNICA Network of Universities from the Capitals of Europe loven VoR Version of Record Objavljena publikacija ZASP Zakon o avtorski in sorodnih sti v s pravicah anon ZDIJZ Zakon o dostopu do informacij javnega značaja dprti z ZZrID Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti ik o o riročn: pIRA aj F spozn Nagovor ministra za visoko šolstvo, znanost in inovacije 13 Spoštovani, po reformi evropskega raziskovalnega prostora, ki sledi velikim glo-balnim premikom na področju odprte znanosti, smo tudi v Sloveniji sprejeli pomembne strateške in zakonodajne dokumente na področju znanstvenoraziskovalnega dela. Projekt SPOZNAJ je tretji in najpomembnejši korak pri uvajanju načel odprte znanosti v Sloveniji, saj podpira institucionalno implementacijo teh načel v delovanje javnih raziskovalnih organizacij. Zavedajoč se pomena kakovostne uvedbe načel odprte znanosti v slovensko raziskovalno okolje, ga sofinancirata Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije (MVZI) ter Evropska unija v sklopu instrumenta NextGenerationEU preko nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost. Projekt je del širšega nabora ukrepov, ki ga je za uspešno uvajanje načel odprte znanosti sprejela Vlada Republike Slovenije. Naj nekaj od teh ukrepov tudi izpostavim. Vlada je maja 2023 izdala Uredbo o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti ter sprejela Akcijski načrt za odprto znanost v okviru Resolucije o znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030. Oba dokumenta sta pomembna za uvajanje raziskovalne politike evropskega raziskovalnega prostora v slovenski raziskovalni prostor. Gre za ključen korak, ki bo bistveno povečal mednarodno konkurenčnost naše države na področju javno financirane znanstvenoraziskovalne dejavnosti. Dokumenta se ravnata po dveh temeljnih načelih odprte znanosti: eno je deljenje raziskovalnih rezultatov po načelih »FAIR«, drugo pa, da so raziskovalni podatki »odprti, kolikor je mogoče, in zaprti, kolikor je nujno«. Zlasti slednje načelo je bistveno, ne le za Slovenijo, temveč za celotno Evropo. Evropski raziskovalni prostor temelji na znanstveni odličnosti, ki jo je mogoče zasledovati zgolj ob mednarodnem sodelovanju. Posledič- no seveda zagovarjamo odprtost, a hkrati se ne sme zgoditi, da bi Evropa s svojo odprto znanostjo postala generator raziskovalnih podatkov za preostale dele sveta. Najti je treba primerno ravnovesje med načelom odprtosti evropskega raziskovalnega prostora ter zaščito interesov in integritete Evrope. Ob tem je nepogrešljiva raziskovalna infrastruktura, ki naj predstavlja okolje, kjer je zagotovljen odprt in hkrati varen dostop do podatkov. Zavedamo se tudi, da je za uspešno doseganje ciljev na tem področ- ju treba zagotoviti ustrezna sredstva. Z njimi bomo financirali številne aktivnosti, ki jih zaobjema Akcijski načrt za odprto znanost. Do leta 2030 načrtujemo skoraj 42 milijonov evrov sredstev iz proračuna Re-14 publike Slovenije in nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost, ki ga financira EU. Dobršen del teh sredstev je namenjen zaposlovan-ju podatkovnih strokovnjakinj in strokovnjakov pa tudi vzpostavitvi iji dveh novih, sodobnih ter zmogljivih podatkovnih centrov za razisko-loven valne podatke in posodobitvi omrežne hrbtenice. Takoj po sprejetju Uredbe in Akcijskega načrta je potekala prva seja sti v s Slovenske skupnosti odprte znanosti (SSOZ), v kateri so predstavnice anon in predstavniki z akademskega, znanstvenoraziskovalnega, razvojne-ga, izobraževalnega in infrastrukturnega področja. Ena od pomemb-dprti z nih nalog SSOZ je, da nastopa kot sogovornik v pogovorih s pristojnimi agencijami in z MVZI. Odprta znanost od znanstvenoraziskovalnih in-ik o o stitucij terja kar nekaj ukrepov, pri katerih bodo imele tudi podporo MVZI, tako na organizacijski, operativni kot vsebinski ravni. riročn: p Odprta znanost torej prinaša številne prednosti in izzive. Veseli IR nas, da smo v Sloveniji zagnali projekt SPOZNAJ, v katerem sodeluje A večina javnih raziskovalnih organizacij. Tudi s pomočjo tega projekta aj F in priročnika bo prehod v odprto znanost lažji. spozn prof. dr. Igor Papič, minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Uvodnik 15 Znanstveno objavljanje se je začelo z izmenjavo pisem o znanstvenih problemih in odgovorih nanje že v času renesanse. Takšna pisma so ne-koliko kasneje začeli objavljati v glasilih posameznih akademij, v drugi polovici 20. stoletja pa je znanstveno založništvo začelo postajati do-nosen posel. Glasila posameznih znanstvenih združenj so začele prido-bivati privatne založbe, ki so v znanstvenem založništvu videle odličen poslovni model. Znanstvene publikacije so prodajale po vedno višjih cenah knjižnicam, raziskovalci in raziskovalke pa so v takšnih revijah še naprej objavljali svoje znanstvene rezultate brezplačno, saj so na ta način drugim raziskovalkam in raziskovalcem, pa tudi širšemu občin-stvu, predstavljali rezultate svojih raziskav. S poplavo znanstvenih revij v zadnjih desetletij in konsolidacijo založb je to postala danes ena od najdobičkonosnejših gospodarskih panog sploh. V začetku 21. stoletja smo se začeli resneje pogovarjati o tem, da prehod iz svobodne izmenjave mnenj v odprtih pismih v zaprte revije, katerih objavljanje in predvsem poslovne modele obvladujejo zasebna podjetja, ni bil dober za znanost pa tudi da bi morali biti raziskovalni rezultati, financirani z javnim denarjem, dostopni vsem, ne pa se uporabljati z namenom ogromnih zaslužkov znanstvenih založb. To razmi- šljanje se je razvilo v sistem odprte znanosti, o kateri veliko govorimo zadnjih 20 let. Večina raziskovalcev se je že navadila na koncept objavljanja znanstvenih člankov v odprtem sistemu, ki večinoma pomeni, da raziskovalci sami plačajo za objavo članka, članek pa je potem prosto dostopen vsem bralcem brez naročnine na to revijo. Vendar pa so za-ložbe seveda hitro razumele, kaj se dogaja v znanstvenem svetu in so se na svoj način pridružile trendu odprte znanosti. Začele so ponujati objavljanje odprtodostopnih znanstvenih člankov v svojih revijah in na ta način še povečale svoje zaslužke. Danes znanstvene založbe revije še vedno drago prodajajo knjižnicam na znanstvenih ustanovah, hkrati pa imajo dodaten zaslužek iz zaračunavanja t. i. stroškov obdelave članka. Poleg tega so se pojavile številne nove založbe, mnoge z vpraš- ljivim nadzorom kvalitete objavljanja, ki so v znanstvenem publiciran-ju zaznale svojo priložnost za velike zaslužke. Edina prava rešitev za dejansko delujočo spremembo na področju znanstvenega založništva bi zato bil model t. i. diamantnega odprtega dostopa, kjer raziskovalci nimajo nobenih stroškov z objavljanjem svojih rezultatov, ti pa so prosto dostopni. Čeprav se morda to zdi iluzorno, saj nekdo mora pokriti stroške objavljanja, dejansko ni tako nemogoče. Stroški objavljanja v času svetovnega spleta in digitalizacije sploh niso 16 tako veliki. Veliko revij že danes ne objavlja več tiskanih izdaj in izjemno visoki stroški plačevanja objavljanja v odprtem dostopu, v povpreč- ju med 2.000 in 3.000 EUR (neto ceni je treba dodati še 22-odstotni iji DDV) za en članek, pa vse do 9.500 EUR neto za objavo članka v pre-loven stižni reviji Nature, zagotovo ne opravičujejo dejanskih stroškov, ki jih založbe imajo, temveč še naprej zagotavljajo izjemne dobičke gospo-sti v s darskim družbam na račun javnega, davkoplačevalskega denarja. Če ano bi samo del teh gromozanskih javnih sredstev, ki se prelivajo v zasebne n založbe, prelili v spodbujanje objavljanja v diamantnem dostopu z obli-kovanjem znanstvenih portalov za objavljanje znanstvenih rezultatov, dprti z bi lahko celoten proces objavljanja znanstvenih rezultatov demokrati-ik o o zirali in ga vrnili nazaj h koreninam znanstvenega objavljanja, k prosti izmenjavi mnenj in znanstvenih rezultatov med znanstvenicami ter riročn znanstveniki. : pIR Odprta znanost pa ne pomeni le objavljanja prosto dostopnih A člankov. Pomeni tudi odprtost podatkov, ki so podlaga za znanstve-aj F ne objave, pa tudi odprtost ocenjevanja znanstvenih objav, odprtost ocenjevanja predlogov znanstvenih projektov in, nenazadnje, odprtost spozn oblikovanja znanstvenih politik v posameznih državah. Če smo v Sloveniji že dobro seznanjeni z objavljanjem člankov v odprtem dostopu, pa je objavljanje raziskovalnih podatkov v sistemu odprte znanosti še precej v povojih. Čeprav Evropska komisija že več let zahteva, da morajo biti podatki, pridobljeni v okviru projektov, financiranih z evropskimi sredstvi, prosto dostopni, celotnega sistema raziskovalke in raziskovalci še nismo posvojili. Tu gre seveda za večje spremembe kot pri objavljanju v obliki odprtega dostopa, saj je podatke treba pripraviti in urediti na tak način, da bo imela njihova objava smisel, to pa je povezano z dodatnim delom, včasih pa tudi z dodat-nimi stroški, pridobiti pa je treba tudi ustrezno znanje. Čeprav imamo danes že več podatkovnih repozitorijev, kjer raziskovalne podatke lahko objavimo, nimamo poenotenega sistema. Poleg tega se pojavljajo, marsikdaj upravičeni, pomisleki glede objavljanja občutljivih podatkov, vprašanje objavljanja raziskovalnih podatkov, pridobljenih v okviru mednarodnih sodelovanj z državami izven EU, ki objavljanja podatkov ne urejajo na enak način, vprašanje zaščite podatkov v primeru raziskav, ki lahko vodijo v intelektualno zaščito, pa tudi vprašanje objave ogromnih količin podatkov, ki nastajajo pri nekaterih raziskavah. Na številna vprašanja in dileme že obstajajo odgovori ter preverje-ne rešitve, marsikatero pa bo treba še rešiti v prihodnjih letih, in prepri- čan sem, da bo projekt SPOZNAJ v Sloveniji pri tem odigral izjem no pomembno vlogo. Pri projektu sodelujejo vsi pomembni deležniki v slovenskem prostoru, ki bodo lahko začrtali smernice ravnanja raziskovalk in raziskovalcev v sistemu odprte znanosti. V okviru projekta 17 bomo lahko na akademskih ustanovah vzpostavili politike odprte zna-ik nosti, vključno z odprtimi podatki, tudi z zaposlovanjem podatkovnih dn strokovnjakov, ki bodo v prihodnjih letih podprli prizadevanja za ob-uvo javljanje podatkov. Seveda pa je tudi pri sistemu odprte znanosti treba ostati previden in razmišljati o vseh vidikih, ki jih spremembe prina- šajo. Potreben bo razmislek, kako urediti objavljanje, da bo dejansko postalo odprtodostopno in ne le nov model za povečevanje dobičkov zasebnih znanstvenih založb. Treba bo razmisliti, na kakšen način bo najlažje objavljati znanstvene podatke ob njihovi hkratni zaščiti tam, kjer je to potrebno. In nenazadnje, veliko govorimo o vključevanju sistema odprte znanosti v ocenjevanje raziskovalnega dela. Če govorimo striktno o sistemih odprte znanosti, kot sta odprtodostopno objavljanje ali objava raziskovalnih podatkov, to ne sme postati nov kvantitativni kazalec ocenjevanja raziskovalnega dela. Zelo napačno bo, če se bodo odločevalci odločili za ocenjevanje raziskovalnega dela na podlagi dele- ža objav v odprtem dostopu. Diamantni odprti dostop bi moral postati standard delovanja znanosti, ne pa kvantitativni kriterij ocenjevanja. Če bi šlo ocenjevanje znanstvenega dela v to smer (kar včasih tudi lahko preberemo), bomo s tem še bolj zavrli napredek znanosti, naredili še večjo diferenciacijo med raziskovalnimi skupinami na podlagi finanč- nih sredstev, zagotovo pa s takim pristopom ne bomo izboljšali znanosti. Osnovna vodila znanstvenega objavljanja morajo biti odprtost, dostopnost in kakovost znanstvenih objav. To pa bomo lahko zagotovi-li le z večjo transparentnostjo delovanja na vseh ravneh znanstvenega objavljanja od priprave znanstvenih objav in podatkov ter transparen-tnega ocenjevanja znanstvenih rezultatov do postopka objave teh rezultatov, ki ne bo temeljil na dobičkonosnosti znanstvenih revij. Moto Britanske akademije znanosti (Royal Society) »Nullius in verba«, ki pomeni »Ne verjemi v besede«, v širšem pomenu pa, da je treba vsako trditev preverjati in biti do nje skeptičen, velja danes v znanosti enako, kot je veljal v 17. stoletju. Sistem odprte znanosti, ki ga bo v Sloveniji gradil tudi projekt SPOZNAJ, ima pomembno vlogo pri vračanju k temu motu, saj omogoča večjo demokratičnost, lažji dostop do znanstvenih objav in podatkov, s tem pa bo vodil do boljših nadgra-denj in izboljšav znanstvenih rezultatov. prof. dr. Gregor Majdič, rektor Univerze v Ljubljani 18 iji loven sti v s anon dprti z ik o o riročn: pIRA aj F spozn Napotki za bralke in bralce 19 Delo pred vami je nastalo v sodelovanju predstavnikov in predstavnic različnih raziskovalnih organizacij pri projektu NOO SPOZNAJ – Podpora pri uvajanju načel odprte znanosti v Sloveniji1. Želimo si, da bo služilo širokemu krogu zainteresiranega bralstva, ki bo skupaj uresničevalo smele načrte za čim boljši dostop do znanstvenih rezultatov in napredek v spoznanjih, ki bodo v korist ljudi, skupnosti, družbe in okol ja nasploh. Namen dela je različnim akterjem in akterkam s širokega polja znanstvenih disciplin v slovenskem jeziku predstaviti temeljne pojme o odprti znanosti ter približati raziskovalno infrastrukturo in storitve, ki v slovenskem okolju služijo odprti znanosti in se hkrati neločljivo povezujejo z evropskim ter s širšim mednarodnim raziskovalnim prostorom. Cilj je, da raziskovalci in raziskovalke na različnih stopnjah znanstvene kariere, financerji raziskav, vodstva raziskovalnih organizacij, knjižnice, podatkovni strokovnjaki in strokovnjakinje v različ- nih vlogah, repozitoriji publikacij in podatkov, založbe in uredništva znanst venih revij, občanski raziskovalci in raziskovalke in drugi, ki delujejo na področju znanosti ali pa se zanimajo za znanstvene izsledke in procese, v katerih ti nastajajo, v njem prepoznajo priložnosti za prispevek k odprti znanosti, se seznanijo z odgovornostmi in najdejo informacije o tem, kje lahko poiščejo podporo ali komu lahko podporo ponudijo in na kakšne načine. Delo ne predstavlja celovitega popisa odgovornosti, nalog ali po-polnega pregleda storitev in infrastrukture odprte znanosti, pač pa grob posnetek razvijajočega se in stalno spreminjajočega se okolja odprte znanosti, ki ga bo v prihodnje še treba dopolnjevati. Nekatere vsebine so podrobneje opisane, saj dokumentirajo prakse, izzive in rešitve, s katerimi imamo pisci in piske več izkušenj. Prav te naj služijo za zgled in povabilo strokovnjakom ter strokovnjakinjam z drugih področij, da 1 Https://projekt-spoznaj.si/predstavitev-projekta/. svoja znanja naredijo vidna v slovenski raziskovalni skupnosti. Avtorice in avtorji se za koristne nasvete in informacije zahvaljujemo recenzentom ter recenzentkam in številnim sodelavkam ter sodelavcem iz raziskovalnih organizacij, vključenih v projekt SPOZNAJ, in tistim izven projekta, ki so z nami delili izkušnje in znanja s področja odprte znanosti. Posebna dodana vrednost tega priročnika je slovar odprte znanosti, ki smo ga za priročnik pripravili s podporo dr. Mateje Jemec Tomazin, ZRC SAZU, in ga je podprla terminološka skupina vozlišča 20 Research Data Alliance Slovenija (v nadaljevanju RDA Slovenija). V priročniku smo objavili njegovo prvo verzijo. Upamo, da boste bralke in bralci z delom spoznali ne le temelj-iji na vprašanja, povezana z uresničevanjem odprte znanosti, ampak tudi loven obstoječe rešitve in možnosti prihodnjega razvoja ter da bo v pomoč pri razvoju kulture odprtega deljenja različnih znanstvenih rezultatov, sti v s financiranih z javnimi sredstvi. anon Sonja Bezjak dprti z ik o o riročn: pIRA aj F spozn 1 Razvoj ideje in načel odprte znanosti 21 Odprta znanost temelji na transparentnosti, sodelovanju in deljenju rezultatov znanstvenih raziskav, vključno s publikacijami, podatki, fizič- nimi vzorci in programsko opremo, v raziskovalni skupnosti in splošni javnosti. Spodbuja sodelovanje v akademski skupnosti in dialog slednje s širšo javnostjo ter je kot taka vključujoča in družbeno angažirana. Odprta znanost zadeva vse znanstvene vede in področja ter vse tipe Skupno, javno dobro Odprta znanost Raznolikost in vključenost Slika 1 Vrednote in temeljna načela odprte znanosti (UNESCO, 2021, str. 19) raziskav, od temeljnih pa vse do aplikativnih. Obsega različne vidike znanstvenoraziskovalnega dela, npr. odprti dostop do raziskovalnih rezultatov, odprto znanstveno komunikacijo, odprte znanstvene infrastrukture, odprto sodelovanje vseh družbenih akterjev in odprto sodelovanje z drugimi sistemi znanja (UNESCO, 2021, str. 7). Načela, kot so transparentnost, natančnost, kritičnost, ponovlji-vost, enakost priložnosti, odgovornost, spoštovanje, sodelovanje, udeleževanje in vključevanje, prilagodljivost ter trajnost oz. vzdržnost, so na določenih raziskovalnih področjih in v številnih raziskovalnih 22 skupnostih že uveljavljena in predstavljajo zagotovilo kakovosti ter znanstvene odličnosti. S politikami odprte znanosti so se povečale možnosti, da se načela odprte znanosti lahko uveljavijo povsod, kjer iji bodo raziskave financirane z javnimi sredstvi. loven Ena od ključnih sprememb, ki jo prinaša odprta znanost, je od-mik od tekmovalne k sodelovalno naravnani znanosti. Odprta zna-sti v s nost mora pripadati človeštvu, prispevati k uresničevanju enakosti, anon nepristranosti in pravičnosti za vse, ne glede na spol, ekonomski sta-tus, starost, stopnjo kariere, narodnost, jezik, oviranost ali druge dprti z okoliščine. Vključevati mora raznolikost znanja, praks, delovnih postopkov, jezikov in raziskovalnih rezultatov ter raziskovalnih tem. ik o o Prizadevati si mora za vključevanje širše javnosti, manjšin, lokalnih skupnosti in drugih zainteresiranih v raziskovanje (UNESCO, 2021, riročn: p str. 19). IRA Odprta znanost je priložnost in prednost pri reševanju sodobnih aj F družbenih izzivov – kot so podnebne spremembe, trajnostni razvoj, omejevanje ogljičnega odtisa in iskanje novih virov energije, prehran-spozn ska varnost – in jih lahko naslovi le znanost z raziskovalnimi rezultati ter inovacijami. Zato je pomembno, da vrednote in načela odprte znanosti podpirajo tudi nosilci javnih politik, kot so Evropska komisija (v nadaljevanju EK) in vlade držav članic Evropske unije (v nadaljevanju EU) ter mednarodne organizacije, npr. UNESCO. 1.1 Razvoj pobud o odprti znanosti v Evropi 14. avgusta 1991 je začel delovati konzorcij arXiv.org1 kot eden prvih repozitorijev znanstvenih objav na svetu. Do konca leta 2021 je število arhiviranih člankov v tem repozitoriju preseglo dva milijona. Uspeh arXiv pri izmenjavi prednatisov je bil eden od pospeševalnih dejavnikov, ki so pripeljali do kasnejšega gibanja v znanstvenem založništvu, zna-nega kot odprti dostop. Leta 2000 je Svet Evropske unije (v nadaljevanju 1 Https://arxiv.org/stats/main. 2022 2021 v Evropi 2020 2018 2017 23 2016 sti anon 2014 dprte z 2013 ačel o 2008 n n deje i 2003 razvoj i 2001 2000 1998 1991 Slika 2 Nekateri pomembni vidiki razvoja odprte znanosti v Evropi od leta 1991 do leta 2022 Svet EU) na predlog EK ustanovil skupni Evropski raziskovalni prostor (European Research Area, v nadaljevanju ERA), ki je od začetka spodbujal odprto znanost kot enega izmed ključnih ukrepov pri raz voju znanstvenih politik. Med prve konkretne pobude za spremembo odnosov med založ- bami in akademsko skupnostjo štejemo Budimpeštansko iniciativo o odprtem dostopu ( Budapest Open Access Initiative, 2002), Berlinsko deklaracijo o odprtem dostopu ( Berlin Declaration on Open Access to Knowledge in the Sciences and Humanities, 2003) in Izjavo iz Bethesde ( Bethesda Statement on Open Access Publishing, 2003). Slednja tudi opredeljuje način izvajanja odprtega dostopa z objavo znanstvenega dela na spletu z licenco, ki zagotavlja pravice do ponovne uporabe. S temi dokumenti je v veljavo stopil izraz »odprti dostop«. Odprti dostop je brezplačni dostop do celotne vsebine 24 digitalnih objektov na svetovnem spletu na založnikovi spletni strani ali v repozitoriju, pri čemer so avtorske pravice urejene v skladu z izbrano licenco. iji Na pobude so se ustrezno odzivali različni organi EU. Leta 2007 je loven Svet EU pozval EK k poskusnemu izvajanju načel odprtega dostopa do sti v s znanstvenih objav, ki so bile rezultat projektov, financiranih iz okvir-ano nih raziskovalnih programov EU. Poziv je vključeval vrsto ukrepov, ki n naj bi jih izvedle države članice. Cilji tega poziva so bili doseženi le de-loma in le na nekaterih področjih. Predvsem je bil izrazit neenakome-dprti z ren napredek med državami članicami, zato je bilo nujno ukrepanje na ik o o ravni EU. Z dokumentom Priporočilo Komisije z dne 17. julija 2012 o do-riročn: p stopu do znanstvenih informacij in njihovem arhiviranju (2012/417/ IR EU) (2012) je EK izrazila jasno stališče glede nujnosti odprtega dostopa A do raziskovalnih rezultatov, financiranih z javnimi sredstvi, vključno aj F z raziskovalnimi podatki. Dokument je opozoril na potrebo po zago-spozn tavljanju ustrezne infrastrukture pri uvajanju praks odprte znanosti, na pomen arhiviranja in ponovne uporabe znanstvenih informacij ter pomen družbeno angažirane znanosti. Zato ta dokument šteje za eno izmed ključnih programskih izhodišč pri uvajanju koncepta odprte znanosti in deljenja raziskovalnih rezultatov po načelih FAIR. 2 Pomembno prelomnico na poti v odprto znanost v ERA predstavlja Amsterdamski poziv k ukrepanju na področju odprte znanosti ( Amsterdam Call for Action on Open Science, 2016), nastal na srečanju o odprti znanosti v Amsterdamu aprila 2016, ki ga je organiziralo nizo-zemsko predsedstvo Sveta EU. Dokončani poziv k ukrepanju je bil 27. maja 2016 predložen Svetu za konkurenčnost EU, temu je sledil poziv evropskih voditeljev k »takojšnjemu« odprtemu dostopu do vseh znanstvenih del do leta 2020 (Council of the European Union, 2016). 2 Načela FAIR so podrobneje predstavljena v podpoglavju 4.3. Priporočilom, deklaracijam in pozivom različnih deležnikov so v ERA sledili konkretni izvedbeni akti v obliki operativnih priporočil, navodil ter prvih pilotnih izvedb. Priporočila za odprti dostop do raziskovalnih podatkov v EU, nastala v okviru projekta RECODE, so napisana tako, da upoštevajo razlike med znanstvenimi področji, razlike med posameznimi državami kot tudi razlike med vlogo in pomenom posameznih akterjev, kot so npr. raziskovalne organizacije, financerji, politični odločevalci in drugi (RECODE Project Consortium, 2014). Pilot odprtih raziskovalnih podatkov v programu Obzorje 2020 ( Odprti raziskovalni podatki – uporaba v programu Obzorje 2020, 2016) je 25 uvedel možnost, da so raziskovalci v projektih, financiranih v tem prosti gramu, lahko pripravili načrt ravnanja z raziskovalnimi podatki (v na-anon daljevanju NRRP) in raziskovalne podatke objavili v podatkovnem repozitoriju. Na osnovi teh izkušenj je od leta 2021 načrtovanje rav-dprte z nanja z raziskovalnimi podatki in njihovo deljenje obvezno v programu EK Obzorje Evropa. ačel o n n Pakt za raziskave in inovacije v Evropi (European Commission, 2021) spodbuja članice EU, da v nacionalne politike vključijo načela deje i in vrednote ERA, kot so svoboda znanstvenega raziskovanja, krepitev gos podarstva in družbe, enakost spolov, odprti dostop do znanstvenih razvoj i objav, boljše poklicne možnosti za raziskovalce. Reforma ERA (European Commission, b. l.b) predstavlja celovito prenovo koncepta znanstvenoraziskovalnega dela na izvedbeni ravni. Definira 20 konkretnih ukrepov, ki bodo v obdobju 2022–2024 prispevali k uresničevanju ciljev, določenih v Paktu. Skupna politika ERA spodbuja tri sklope aktivnosti za uresničevanje ciljev odprte znanosti: • z usklajenim razvojem ustreznih infrastruktur v okviru Evropskega oblaka odprte znanosti (European Open Science Cloud, v nadaljevanju EOSC)3 omogočiti odprto izmenjavo znanja in ponovno uporabo raziskav; • predlagati ustrezno zakonodajno in regulativno ureditev EU na področju avtorskih pravic ter podatkov; • pospešiti reformo sistema ocenjevanja raziskav s podporo uvedbe in uporabe odgovornih metrik. 3 Https://eoscfuture.eu/results/. Preglednica 1 Ključni izzivi Pakta za raziskave in inovacije v Evropi na področju odprte znanosti (Glinos, 2021) Izboljšanje praks raziskav Zagotavljanje ustreznih pogojev in inovacij za izvajanje Odprte znanstvene publikacije Nagrajevanje in spodbujanje praks odprte znanosti Uporaba odgovornih metrik 26 za vrednotenje znanstvenoraziskovalnega dela Zgodnje deljenje raziskovalnih rezultatov Ustrezne kompetence in znanja Deljenje podatkov po načelih FAIR za uporabo praks odprte znanosti iji in odgovorno ravnanje z raziskovalnimi ter za delovanje v skladu z integriteto podatki loven Zagotavljanje možnosti ponovitve raziskav in uporabljivosti rezultatov sti v s Družbena angažiranost in odgovornost Raziskovalne infrastrukture, ano pri znanstvenoraziskovalnem delu ki omogočajo odprto znanost, n vključno z EOSC dprti z Skladno s cilji Pakta in reforme ERA so za nadaljnji razvoj odprte ik o o znanosti v ERA ključni trije vidiki, ki jih predstavljamo v nadaljevanju. 1. Urejena raziskovalna infrastruktura, ki bo omogočala nemoteno riročn: p arhiviranje in deljenje raziskovalnih rezultatov. IRA Odgovor EK na ta izziv je EOSC, katerega ključni cilj je postati aj F medmrežje odprtih raziskovalnih podatkov, storitev in raziskovalnih infrastruktur. Po odločitvi EK o vzpostavitvi EOSC leta 2016 je bila na spozn podlagi rezultatov širokega dialoga med različnimi akterji objavljena Deklaracija EOSC, ki je določila ključne strateške vidike razvoja te platforme ( EOSC Declaration, 2017). EOSC je pomemben gradnik za premik raziskovalne skupnosti k odprti znanosti ter s tem tudi k boljši znanosti, ki bo tesneje in učinkoviteje sodelovala z vsemi družbenimi sistemi, vključno z gospodarstvom. 2. Urejena avtorskopravna zakonodaja, ki omogoča odprto deljenje vseh raziskovalnih rezultatov. 10. člen Direktive (EU) 2019/1024 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o odprtih podatkih in ponovni uporabi informacij javnega sektorja (2019) določa, da morajo države članice podpreti razpoložljivost raziskovalnih podatkov tako, da sprejmejo nacionalne politike in ustrezne ukrepe, katerih cilj je zagotoviti, da bodo vsi podatki iz javno financiranih raziskav v skladu z načelom »vgrajene odprt osti« prosto dostopni (»politike odprtega dostopa«) in združljivi z načeli FAIR. Posledično je Državni zbor Republike Slovenije to zahtevo vklju- čil v 6.č člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ-G) (2022). 3. Reforma sistemov vrednotenja po načelih odprte znanosti je nuj-na zaradi spremenjenih okoliščin pri znanstvenem komuniciranju. Deklaracija DORA (The Declaration on Research Assessment)4 iz leta 2012 in koalicija CoARA (Coalition for Advancing Research Assessment)5 iz 2022 sta prinesli podlago za spremembo vrednotenja 27 znanstvenoraziskovalnega dela v odprti znanosti. Ključni poudarki so vrednotenje vsebine znanstvenega dela in ne platforme, kjer je delo ob-sti javljeno, uvedba kvalitativne ekspertne analize namesto točkovanja po anon številu znanstvenih objav in citatov, vrednotenje vseh raziskovalnih rezultatov in ne le znanstvenih objav. dprte z Preglednica 2 ačel o Izzivi na področju sprememb vrednotenja znanstvenoraziskovalnega n n dela (Glinos, 2021) deje i Trenutni sistemi vrednotenja Vrednotenje po načelih odprte znanosti razvoj i Tekmovalno usmerjena znanost Sodelovalna znanost in deljenje raziskovalnih rezultatov Objave znanstvenih člankov Deljenje vseh raziskovalnih rezultatov po načelih FAIR čim prej in čim bolj odprto Vrednotenje na podlagi mesta objave Celovito vrednotenje na podlagi vsebine raziskovalnih rezultatov Pomembna vloga komercialnih akterjev Izogibanje komercialnim informacijskim pri zagotavljanju infrastrukture sistemom ter uporaba nekomercialnih (npr. komercialna analitična orodja, in odprtih sistemov citatni indeksi) Za dosego boljših pogajalskih izhodišč za pogajanja s komercialni-mi založbami so se izbrani financerji znanstvenoraziskovalnega dela združili v t. i. kOAlicijo S6 ter izdelali strategijo Načrt S, ki vsebuje deset temeljnih načel. 7 Načrt S temelji na prepričanju, da lahko znanost 4 Glej San Francisco Declaration of Research Assessment (b. l.). 5 Glej Coalition for Advancing Research Assessment (b. l.). 6 Https://www.coalition-s.org/about/. 7 Glej Part I: The Plan S principles (b. l.). deluje pravilno in kakovostno samo, če so vsi raziskovalni rezul tati odprtodostopni za znanstveno skupnost. Samo na ta način lahko znanstvena skupnost gradi nova spoznanja na podlagi obstoječih, obstoječa spoznanja pa kritično preverja in ponovno vrednoti. Koncept odprte znanosti pa se ni razvijal le v ERA in v EU, temveč tudi na globalni ravni. UNESCO je prepoznal, da odprta znanost lahko pripomore k trajnostnemu in regionalno uravnoteženemu razvoju. Zato je leta 2021 na svojem 41. zasedanju generalna konferenca UNESCO sprejela Priporočilo UNESCA za odprto znanost, ki opredel-28 juje skupne vrednote in načela za odprto znanost ter konkretne ukrepe za odprti dostop do vseh raziskovalnih rezultatov in za povezovanje javnosti ter akademske skupnosti (UNESCO, 2021). iji loven sti v s anon dprti z ik o o riročn: pIRA aj F spozn 2Določila o odprti znanosti v Sloveniji 29 Različne prakse odprte znanosti so se zgodaj pojavile tudi v Sloveniji. Za začetek vzpostavljanja nacionalnih infrastruktur odprtega dostopa lahko štejemo ustanovitev Arhiva družboslovnih podatkov (v nadaljevanju ADP) leta 1997 na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Tudi na drugih področjih so se raziskovalci iz Slovenije vključevali v mednarodna združenja za ravnanje z raziskovalnimi podatki, npr. CLARIN za jezikovne tehnologije, 1 DARIAH-EU za umetnost in humanistiko, 2 ELIXIR Europe za vede o življenju3 in druge (za več glej Meden in Erjavec, 2021, poglavje 2). Sicer pa med zgodnje aktivnosti sodijo predvsem prizadevanja za uveljavitev odprtega dostopa do publikacij. Univerza v Mariboru (v nadaljevanju tudi UM) je leta 2007 vzpostavila Digitalno knjižnico Univerze v Mariboru, da bi širši javnosti omogoči-la dostop do svojih publikacij. Hkrati je za vzpostavitev procesa odda-je zaključnih del v elektronski obliki v okviru Komisije za knjižnični in informacijski sistem pri Senatu UM imenovala delovno skupino, ki je pripravila navodila za oddajo zaključnih del in predlog sprememb Pravilnika o postopku priprave in zagovora diplomskega dela, ki so vklju- čevale obvezno oddajo zaključnih del v elektronski obliki za študente UM (za več glej Ojsteršek idr., 2010). Leta 2009 je Rektorska konferenca Republike Slovenije dala pobudo Ministrstvu za znanost, visoko šolstvo in tehnologijo Republike Slovenije ter Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije za vzpostavitev nacionalnega repozitorija za odprti dostop do objav in raziskovalnih podatkov, ki bi lahko bil povezan s sistemom SICRIS. 4 Leta 2011 je bilo s sredstvi mednarodne organizacije Electronic Information for Libraries (v nadaljevanju EIFL) vzpostavljeno nacionalno spletno mesto za odprti dostop 1 Https://www.clarin.eu/; nacionalno vozlišče CLARIN Slovenija: https://www.clarin. si/info/o-projektu/. 2 Nacionalno vozlišče DARIAH-SI: http://www.dariah.si/. 3 Https://elixir-europe.org/, nacionalno vozlišče ELIXIR-SI: https://elixir-slovenia.org. 4 Glej Rektorska konferenca (2009, sklep 12). openaccess.si, 5 kjer so bile predstavljene informacije o odprti znanosti in z njo povezane aktivnosti v Sloveniji ter mednarodni skupnosti. Leta 2011 je Vlada Republike Slovenije sprejela Načrt razvoja raziskovalnih infrastruktur 2011–2020. Leta 2012 in 2013 je bila vzpostavljena nacionalna infrastruktura odprtega dostopa do zaključnih del študija in objav raziskovalcev ter raziskovalk, ki zajema: • Nacionalni portal odprte znanosti, 6 30 • nadgrajeno Digitalno knjižnico Univerze v Mariboru, 7 • Repozitorij Univerze v Ljubljani, 8 iji • Repozitorij Univerze na Primorskem9 in loven • Repozitorij Univerze v Novi Gorici. 10 sti v s Leta 2015 je Vlada Republike Slovenije sprejela Nacionalno strate-ano gijo odprtega dostopa do znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov v Slon veniji 2015–2020 (v nadaljevanju Nacionalna strategija) ter leta 2017 še Akcijski načrt izvedbe Nacionalne strategije odprtega dostopa do znanstve-dprti z nih objav in raziskovalnih podatkov v Sloveniji 2015–2020. Določila Nacio-ik o o nalne strategije so bila usklajena s takratnim Okvirnim programom EU za raziskave in inovacije Obzorje 2020. riročn: pIRA 2.1 Strateške in pravne podlage za odprto znanost v Sloveniji aj F Na uresničevanje odprte znanosti v Sloveniji vplivajo tudi spodbude in aktivnosti v evropskem ter širšem mednarodnem prostoru, kot so spozn sklepi Sveta EU glede odprte znanosti in nasploh ukrepi politik na področju znanosti11 kakor tudi vključenost financerjev raziskav ter javnih raziskovalnih organizacij iz Slovenije v mednarodna združenja in pobude v podporo odprti znanosti, npr.: • kOAlicija S za uvedbo takojšnjega odprtega dostopa do recenziranih publikacij, 5 Https://arhiv.nuk.uni-lj.si/wayback/20171113040820/https://www.openaccess.si/. 6 Https://www.openscience.si/. 7 Https://dk.um.si/. 8 Https://repozitorij.uni-lj.si/. 9 Https://repozitorij.upr.si/. 10 Https://repozitorij.ung.si/. 11 Npr. določila o odprti znanosti v okvirnem programu Evropske unije za raziskave in inovacije, npr. Obzorje Evropa za obdobje 2021–2027. • koalicija CoARA za napredek vrednotenja znanstvenoraziskovalne dejavnosti, • združenje desetih univerz EUTOPIA (European Universities Transforming to an Open, Inclusive Academy), 12 v katerem sodeluje Univerza v Ljubljani (v nadaljevanju tudi UL), in združenje desetih univerz ATHENA (Advanced Technology Higher Education Network Alliance), 13 v katerem sodeluje Univerza v Mariboru, • Združenje evropskih univerz European University Association (EUA), 14 • Združenje univerz iz evropskih prestolnic Network of Universities 31 from the Capitals of Europe (UNICA), 15 iji • združenje univerz League of European Research Universities in loven Central European Universities (LERU-CE7), 16 ki povezuje ugledne ustanovne članice in pridružene članice iz srednje Evrope, v kate-sti v s rem sodeluje tudi Univerza v Ljubljani, anon • združenje univerz The Guild of European Research Intensive Universities, 17 v katerem sodeluje Univerza v Ljubljani, dprti z • evropsko združenje javnih financerjev raziskav Science Europe. 18 Slovenske raziskovalne organizacije so med podpisnicami pomembnejših deklaracij v podporo odprti znanosti: določila o o • deklaracija DORA o spremembi vrednotenja raziskovanja z upoštevanjem tudi drugih vrst raziskovalnih rezultatov, • Akcijski načrt za diamantni odprti dostop za izdajanje odprtodostopnih revij brez stroškov za bralce in avtorje, 19 • Berlinska deklaracija o odprtem dostopu, 20 • Barcelonska deklaracija o odprtih raziskovalnih informacijah. 21 12 Https://eutopia-university.eu/. 13 Https://athenauni.eu/. 14 Https://eua.eu/. 15 Https://www.unica-network.eu/. 16 Https://www.leru.org/activities/partnerships-collaboration/central-european-universities. 17 Https://www.the-guild.eu/. 18 Https://scienceeurope.org/. 19 Glej Ancion idr. (2022). 20 Glej Berlin Declaration on Open Access to Knowledge in the Sciences and Humanities (2003). 21 Glej Barcelona Declaration on Open Research Information (2024). 32 iji loven sti v s anon dprti z ik o o riročn: p 2.2 Temeljni dokumenti s področja odprte znanosti v Sloveniji IRA Vključenost različnih akterjev iz slovenskega raziskovalnega prostora aj F v raznoliko evropsko skupnost odprte znanosti je prispevala k oblikovanju in sprejetju naslednjih temeljnih dokumentov za Slovenijo: spozn • Resolucija o znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030 (ReZrIS30) (2022) vključuje člen 6.2. Odprta znanost za izboljšanje kakovosti, učinkovitosti in odzivnosti raziskav. • Akcijski načrt za odprto znanost za izvedbo Ukrepa 6.2: Odprta znanost za izboljšanje kakovosti, učinkovitosti in odzivnosti raziskav v okviru Resolucije o znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030 (Vlada Republike Slovenije, 2023) je izvedbeni dokument za poglavje o odprti znanosti iz ReZrIS30 (2022) in določa aktivnosti, njihovo trajanje ter nosilce in sodelujoče kakor tudi kazalnike, sredstva ter vire financiranja. • Načrt razvoja raziskovalne infrastrukture 2030 (Vlada Republike Slovenije, 2022) opredeljuje financiranje sodelovanja slovenskih organizacij v mednarodnih infrastrukturnih projektih in na prednostnih 33 iji loven sti v s anon dprti z določila o o Slika 3 Temeljna pravila odprte znanosti nacionalnih področjih, kar omogoča tudi podporo za ravnanje z raziskovalnimi podatki. • Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ-G) (2022) določa odprti dostop do raziskovalnih podatkov, financiranih z javnimi sredstvi, ob upo- števanju izjem, in možnost brezplačne ponovne uporabe raziskovalnih podatkov, ki so odprtodostopni na svetovnem spletu (6.č člen). • Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZZrID) (2021) opredeli odprto znanost (40. člen), zahteva odprti dostop do vseh recenziranih znanstvenih objav, raziskovalnih podatkov in drugih raziskovalnih rezultatov ter uporabo osebnih podatkov v raziskovalne namene (41. člen), določa odprti dostop do znanstvenih revij in monografij slovenskih založnikov (42. člen). • Uredba o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z na- čeli odprte znanosti (2023) je podzakonski akt ZZrID (2021) in podrobneje določa: • zahteve in izvedbo odprtega dostopa do raziskovalnih rezultatov, • vključevanja zainteresirane javnosti v znanstvenoraziskovalno delo, • vrednotenje raziskovalnega dela v skladu z načeli odprte 34 znanosti, • nacionalne infrastrukture odprte znanosti. iji 2.3 Dokumenti javnih raziskovalnih organizacij v Sloveniji loven Eden od pomembnih ciljev projekta SPOZNAJ je, da dvajset slovenskih javnih raziskovalnih organizacij uskladi svoje pravne akte glede odprte sti v s znanosti z določili ZZrID (2021) ter Uredbo o izvajanju znanstvenoraz-anon iskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti (2023) in s tem tudi z ERA, kar bo pomemben korak v smeri utrjevanja kulture deljenja raz-dprti z iskovalnih rezultatov. Ob tem velja poudariti, da so nekatere slovenske javne raziskovalne organizacije že pred tem uvajale določila odprte ik o o znanosti v svoje akte in pravilnike. riročn: p Primer Univerze v Ljubljani IRA Pravilnik o organizaciji in izvajanju raziskovalne dejavnosti na FDV Fakul-aj F tete za družbene vede (v nadaljevanju FDV) Univerze v Ljubljani iz leta 2017 določa obveznost načrtovanja ravnanja z raziskovalnimi podatki spozn za zaposlene na FDV (26. člen). 22 Pravilnik o organizaciji in izvajanju interdisciplinarnega doktorskega študijskega programa humanistika in družboslovje iz leta 2018 določa ob-vezo priprave NRRP in deljenja podatkov za doktorske študente (Fakulteta za družbene vede, 2018–2023). Statut Univerze v Ljubljani (Univerza v Ljubljani, 2017) glede avtono-mije določa, da univerza samostojno oblikuje študijske in raziskovalne 22 26. člen, Priprava Načrta ravnanja z raziskovalnimi podatki iz internega Pravilnika o organizaciji in izvajanju raziskovalne dejavnosti na FDV, pravi tako: »Raziskovalni podatki družboslovnih raziskav, ki so nastali v okviru javno financiranih projektov, ki so jih vodili ali v njih sodelovali kot partnerji sodelavci FDV, morajo biti v čim več- ji meri odprti in dostopni s čim manj omejitvami, skladno z določili Nacionalne strategije odprtega dostopa do znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov v Sloveniji 2015−2020 ter drugimi splošnimi predpisi. Izvajanje tega člena je podrobneje opre-deljeno v Navodilih za arhiviranje.« Za več glej: Navodila za ravnanje z raziskovalnimi podatki na Fakulteti za družbene vede (Fakulteta za družbene vede, 2021). programe ter določa način njihovega izvajanja v skladu z načeli odprte znanosti (6. člen); določen je tudi odprti dostop do pisnih zaključnih del študija preko Repozitorija Univerze v Ljubljani (133. člen). Strategija Univerze v Ljubljani 2022–2027 (Univerza v Ljubljani, 2022b) predvideva, da bo univerza do konca leta 2027 omogočila raziskovalno delo ter ustrezno in enotno ravnanje z raziskovalnimi rezultati v skladu z načeli odprte znanosti. Pravilnik o doktorskem študiju Univerze v Ljubljani (Univerza v Ljubljani, 2024b) določa, da mora doktorand skrbeti za transparentnost in preverljivost raziskovalnega dela ter čim bolj odprt dostop do raziskovalnih podatkov (34. člen), pripraviti in posodabljati mora NRRP (36., 35 43. in 45. člen) ter ustrezno ravnati z raziskovalnimi podatki iz doktor-iji ske disertacije (50. člen). loven Pravilnik o stabilnem financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti Univerze v Ljubljani v 25. členu določa, da sta odprta znanost in odgo-sti v s vorno ravnanje z raziskovalnimi podatki strateški usmeritvi univerze ano (Univerza v Ljubljani, 2022a). Senat UL in Upravni odbor UL sta na 26. n seji dne 26. 3. 2024 oz. na 20. seji dne 28. 3. 2024 sprejela spremembe Pravilnika o stabilnem financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti UL. dprti z Med drugim je bilo dodano novo sedmo poglavje z novim 26. členom, v skladu s katerim so prejemniki stabilnega financiranja zavezani k izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela skladno z Uredbo o izvajanju določila o o znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti (Univerza v Ljubljani, 2024b). Primer Univerze v Mariboru Na Univerzi v Mariboru so z dokumentom Politika odprtega dostopa do raziskovalne infrastrukture Univerze v Mariboru (Univerza v Mariboru, 2020) določili pogoje, s katerimi lahko tudi uporabniki izven Univerze v Mariboru, tj. raziskovalci drugih raziskovalnih organizacij, iz gospo-darstva in drugi, uporabljajo raziskovalno infrastrukturo univerze, pri čemer mora ravnanje z raziskovalnimi podatki slediti načelom FAIR. 3Življenjski krog raziskave v odprti znanosti 37 Urejena zakonodaja in strateški dokumenti, ki zagotovijo pravni okvir za odprto znanost, še niso zagotovilo za uresničevanje odprte znanosti. Izziv ostaja, kako načela in vrednote odprte znanosti vpeljati v raziskovalni vsakdan, da jih bodo raziskovalne skupnosti prepoznale, usvojile in sprejele kot kazalec kakovosti raziskave. Med pomembnimi izzivi so: 3: ANALIZA 4: PISANJE 5: OBJAVA • zbiranje, rudarjenje, • pisanje, • arhiviranje, pridobivanje programska koda deljenje publikacij podatkov; • vizualizacija • arhiviranje, eksperimentiranje • citiranje deljenje podatkov • deljenje protokolov, • prevodi in kode dnevnikov, • izbor revij za objavo delovnih postopkov • objava • analiziranje 3 4 6: DOSEG 2: ODKRIVANJE 5 2 • arhiviranje, • iskanje literature, deljenje plakatov podatkov, kode ... • arhiviranje, 6 • pridobitev dostopa 1 deljenje predstavitev • branje, posvetovanje, 7 • predstavitev komentiranje, izven akademskih diskusije krogov 1: PRIPRAVA 7: OCENA • profili in mreže raziskovalcev • opredelitev • komentarji, recenzije raziskovalnih prioritet • učinek raziskovalnega • organizacija projekta rezultata in sodelujočih • učinek raziskovalcev • pridobitev sredstev in sklenitev pogodbe Slika 4 Življenjski krog raziskave (Bezjak idr., 2018, str. 14) • pravočasno in skrbno načrtovanje celotnega poteka raziskave, • sprotno dokumentiranje raziskovalnega dela po uveljavljenih standardih, • objava raziskovalnih rezultatov, ki doslej niso bili prepoznani kot samostojni rezultat. Pri razširjanju in uvajanju konceptov odprte znanosti v različna raziskovalna okolja je lahko v pomoč življenjski krog raziskave, ki poudarja povezanost, nadaljevanje in nadgrajevanje raziskovalnega dela, ko re-38 zultati ene raziskave vodijo v zasnovo druge. Življenjski krog raziskave ponazarja faze, po katerih se izvaja raz-iji iskava, od začetne ideje, preverjanja obstoječih rezultatov, načrto vanja loven poteka, ocene stroškov in potrebnih virov do objave raziskovalnih rezultatov. Poleg raziskovalnih poročil, člankov in monografij, ki so naj-sti v s bolj razširjeni raziskovalni rezultati, odprta znanost spodbuja tudi anon pravočasno deljenje hipotez, raziskovalnih podatkov, raznovrstne dokumentacije o raziskavi, programskih kod in orodij, recenzij ter dru-dprti z gih gradiv, potrebnih za razumevanje spoznanj in raziskovalnega postopka. ik o o riročn 3.1 Življenjski krog raziskovalnih podatkov : pIR Objava podatkov je v nekaterih raziskovalnih skupnostih že dobro ute-A čena, večinoma pa še vedno premalo uveljavljena. Dosedanje prakse, aj F ko so raziskovalci in raziskovalke podatke hranili pri sebi, so se izka-spozn zale za neučinkovite, saj sta dostop do podatkov in ponovna uporaba iz več razlogov otežena. Avtorji in avtorice, ki gradivo hranijo pri sebi, so zadržani glede deljenja, ker lahko pomanjkljiva dokumentacija predstavlja tveganje za nerazumevanje podatkov, neustrezno očiščeno oz. nezadostno obdelano gradivo predstavlja tveganje za razkritje občutljivih podatkov, sčasoma se lahko pojavijo tehnične ovire za deljenje, npr. zastarelost formata, prisotna pa je lahko samovolja avtorjev glede tega, s kom želijo deliti gradivo in s kom ne, odhod avtorja ali avtorice iz ustanove pa lahko predstavlja tudi trajno izgubo podatkov. 1 Pri prehodu iz starega načina dela, ko se podatkov in z njimi povezanega gradiva ni delilo, v nov način dela je v pomoč življenjski krog raziskovalnih podatkov. 1 Za še več pogostih odgovorov na vprašanje, zakaj ne delimo podatkov, glej Gutteridge in Dutton (2013). 39 sti anon dprti z aziskave v o rog r življenjski k Slika 5 Življenjski krog raziskave v odprti znanosti Življenjski krog raziskovalnih podatkov ponazarja faze, po katerih se raziskovalni podatki oblikujejo od začetne ideje do objave. Model so razvile organizacije, ki se ukvarjajo s podatkovnimi storitvami in z infrastrukturo, uporaben pa je za vse akterje v odprti znanosti, saj pomaga strukturirano razmišljati o podatkih in z njimi povezanih digitalnih objektih, ne glede na njihov format in področje, na katerem so nastali. Pokaže ključne aktivnosti, vloge in potencial sodelovanja oz. vključevanja različnih akterjev. Digitalni objekt je rezultat ustvarjalnega dela v digitalni obliki; to so npr. publikacije, podatki, programska oprema, umetniška, druga izvedena dela.     .    40 N      iji   -   loven sti v s anon     dprti z ik o o Slika 6 riročn Življenjski krog podatkov : pIRA 1. Iskanje ustreznih podatkov, primernih za ponovno uporabo obsega aj F identifikacijo relevantnih podatkovnih virov v katalogih podatkov, knjižnicah, arhivih in drugih zbirkah, oceno kakovosti in upo-spozn rabljivosti razpoložljivih podatkov, preverjanje pogojev uporabe (dostopnost in morebitne omejitve) ter zadostnost informacij za citiranje podatkov. 2. Zbiranje raziskovalnih podatkov je upravičeno, kadar obstoječi podatki ne zadoščajo za preverjanje postavljenih hipotez. Pred zbiranjem se načrtuje metodologijo, premisli etične in zakonske okvi-re, vzorčenje oz. izbor, vrste in formate podatkov ter postopek zbiranja. 3. Organiziranje in dokumentiranje podatkov obsega določitev sistema ter standardov za delo s podatki in spremno dokumentacijo, npr. sistema strukturiranja in poimenovanja map, verzij dokumentov ipd., ki je v pomoč pri preglednosti, preprečitvi in odpravi morebit-nih napak. 4. Obdelava podatkov obsega pripravo podatkov za analizo; vključu-je čiščenje in preverjanje kakovosti podatkov ter uporabo različnih metod in/ali analitičnih orodij za odkrivanje novih informacij ali znanja v pridobljenih podatkih. 5. Ohranjanje podatkov se nanaša na shranjevanje podatkov med raziskovanjem, izdelavo varnostnih preslikav in druge aktivnosti, ki preprečujejo izgubo podatkov in spremne dokumentacije, potrebne za razumevanje postopkov in vsebine dela. 6. Zaščita podatkov obsega aktivnosti za preprečitev razkritja informacij, ki so zaupne, občutljive oz. zanje veljajo omejitve, ter nasploh izvajanje politik varovanja zasebnosti, skladnosti s področ- 41 no zakonodajo in predpisanimi določili o uporabi gradiva. sti 7. Objava podatkov obsega izbor repozitorija za (trajno) skrbništvo anon in objavo podatkov, pri čemer je pomembno, da repozitorij zagotavlja, da so podatki skladni z načeli FAIR. Kadar podatki iz upra-dprti z vičenih razlogov ne morejo biti dostopni, morajo biti dostopni vsaj metapodatki. aziskave v o 3.2 Načrt ravnanja z raziskovalnimi podatki rog r Načrt ravnanja z raziskovalnimi podatki je dokument, ki določa, kako se bodo zbirali, hranili, dokumentirali, obdelali in objavili raziskovalni podatki. življenjski k Iz modela, ki ponazarja življenjski krog podatkov, je izpeljan obrazec Načrt ravnanja z raziskovalnimi podatki. NRRP je orodje, ki raziskovalkam in raziskovalcem pomaga pri delu z raziskovalnimi podatki skladno z načeli odprte znanosti. V postopku načrtovanja ravnanja z raziskovalnimi podatki se vnaprej premislijo in določijo ustrezni ukrepi ter koraki, po katerih bodo raziskovalni podatki zbrani, ustrezno obdelani in interpretirani v času raziskave, opremljeni z metapodatki in objavljeni v izbranem repozitoriju. Obrazec NRRP praviloma: • predstavlja obvezen dokument vsakega raziskovalnega projekta, • vsebuje premišljen nabor vprašanj, ki upoštevajo tehnične, organizacijske, strukturne, pravne, etične in trajnostne vidike ravnanja z raziskovalnimi podatki, • predstavlja dogovor raziskovalne skupine glede dela z raziskovalnimi podatki v posamezni raziskavi, • prispeva k časovni učinkovitosti, skladnosti z načeli FAIR in ponov-ljivosti raziskave. Pri enostavnejših ali manjših raziskavah bo morda dovolj en NRRP, ki se ga po potrebi v raziskovalnem procesu posodobi. Sicer pa raziskovalci število NRRP v svojih raziskavah določijo glede na logiko raziskovanja, npr. ali z isto metodo zbiramo v več časovnih točkah, ali v isti časovni točki zbiramo z različnimi metodami, ali v isti časovni toč- ki in z isto metodo zbiramo podatke v različnih državah. 42 Priprava NRRP mora postati običajen sestavni del raziskovalnega procesa, ki pomaga zasnovati raziskavo, sestaviti finančno konstruk-iji cijo in razdeliti odgovornosti. Sledi nekaj praktičnih napotkov za pripravo NRRP. loven sti v s Pravočasnost: anon • Nekateri financerji raziskav zahtevajo začetne verzije NRRP že ob prijavi raziskovalnega projekta ali pa jih morajo raziskoval-dprti z ne skupine predložiti v prvih mesecih po začetku raziskovalnega ik o o projekta. • S pripravo NRRP naj raziskovalna skupina prične, preden začne z riročn: p zbiranjem podatkov, ter naj ga v celotnem življenjskem krogu raz-IR iskave dopolnjuje. A aj F • NRRP velja za »živ« dokument, ki ga je treba posodabljati skupaj s potrebami raziskave. Hraniti je treba verzije, iz katerih so razvid-spozn ne odločitve. Skrbnost in odgovornost: • Raziskovalci se morajo posvetiti pripravi NRRP, saj lahko pomanj-kljivo, neustrezno ali prepozno načrtovanje ravnanja z raziskovalnimi podatki pomeni, da podatkovni repozitorij ne bo prevzel podatkov v trajno skrbništvo in objavo. Posledično projektna skupina ne bo izpolnila zahtev financerja. • Raziskava naj bo realno načrtovana, potrebe raziskave in finančne možnosti naj bodo razvidne iz NRRP. • NRRP je odlično orodje, če ga raziskovalci v projektu dosledno uporabljajo. Enkratnost: • Izpolnjen NRRP je vedno enkraten, oblikovan na podlagi potreb, omejitev, posebnosti podatkov v okviru konkretnega projekta. • Na spletu so na voljo prosto dostopni primeri izpolnjenih NRRP, ki lahko služijo kot zgled pri iskanju možnih rešitev. Prepisovanje vsebine NRRP iz drugih projektov se odsvetuje. Sodelovalnost: • Raziskovalci oz. raziskovalna skupina izpolnijo in dopolnjujejo 43 NRRP, s čimer dokumentirajo ključne raziskovalne korake in z njimi povezane odločitve, ki vplivajo na končne znanstvene rezultate sti in izpolnjevanje pogodbe o financiranju raziskave. anon • Pri pripravi NRRP lahko glede posameznih vidikov svetujejo podatkovni strokovnjaki, oseba, pooblaščena za varstvo osebnih podprti z datkov, komisija za etična vprašanja in drugi akterji. 3.3 Različice Načrta ravnanja z raziskovalnimi podatki aziskave v o Na voljo je množica obrazcev NRRP, ki so jih pripravili različni akterji rog r s ciljem, da bi prispevali k uresničevanju odprte znanosti. Raziskovalci naj med njimi izberejo najprimernejšega za svoje raziskovalno področje, pri izboru jim lahko svetujejo podatkovni strokovnjaki. Zmeraj življenjski k velja preveriti tudi, ali točno določen obrazec predpisujeta financer ali podatkovni repozitorij, v katerem se načrtuje objavo. Splošni NRRP Zgleden primer so obrazci skupaj z navodili za uporabo, ki jih je pripravila mednarodna in interdisciplinarna skupina pod okriljem organizacije Science Europe, upoštevajoč zahteve različnih področij in različne stopnje znanja ter veščin raziskovalcev. Na voljo so naslednji dokumenti: • za raziskovalce: - obrazec NRRP, - navodila za izbiro zaupanja vrednega repozitorija; • za recenzente: - obrazec za ocenjevanje NRRP; • za organizacije: - ključne zahteve v povezavi z obrazcem NRRP, - navodila za izbiro zaupanja vrednega repozitorija. Zaupanja vredni repozitorij je repozitorij, ki je namenjen shranjevanju, ohranjanju in dostopu do digitalnih objektov za daljše časovno obdobje ter je praviloma mednarodno certificiran ali vključen v uradne sezname. 44 Science Europe vodstvom raziskovalnih organizacij predlaga, da v izogib zmedi, ki bi jo lahko povzročila množica različnih obrazcev, stremijo k rabi enotnega, splošnega obrazca za NRRP (Science Europe, iji b. d.). 2 loven Financerji raziskav sti v s Primera za projekte financirane s strani EK: anon • obrazec Horizon Europe Data Management Plan, 3 • obrazec ERC Data Management Plan Template. 4 dprti z ik o o Področni NRRP Primer za družboslovno skupnost: riročn: p • obrazec Data Management Expert Guide Checklist za družboslovje. 5 IRA aj F Institucionalni NRRP Primer raziskovalne in izobraževalne organizacije: spozn • obrazec NRRP za doktorske študente na Univerzi v Ljubljani. 6 2 Med drugimi je članica Science Europe tudi Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Slovenije (ARIS). 3 Obrazec se nahaja na spletni strani OpenAIRE: https://www.openaire.eu/how-to-comply-with-horizon-europe-mandate-for-rdm. Anotirana in v slovenščino prevedena predloga načrta ravnanja z raziskovalnimi podatki za program Obzorje Evropa je na voljo na spletni strani DiRROS Data: https://dirrosdata.ctk.uni-lj. si/raziskovalni-podatki/nacrt-ravnanja-z-raziskovalnimi-podatki/. 4 Obrazec se nahaja na spletni strani European Research Council (ERC): https://erc.europa.eu/sites/default/files/document/file/ERC _info_do-cument-Open_Research_Data_and_Data_Management_Plans.pdf. 5 Za obrazec glej: https://www.adp.fdv.uni-lj.si/media/publikacije/predavanja/ 2020/DMPExpertGuide_SI_v1.pdf (format PDF) in https://www.adp.fdv.uni-lj.si/media/upload/Nacrt_ravnanja_z_raziskovalnimi_podatki_predloga_ap-ril_2021.docx (format doc, primeren za vpisovanje). 6 Obrazec NRRP, ki so ga pripravili na UL za doktorske študente: https://www.uni-lj.si/doktorska_sola/raziskovalni_podatki/. 3.4 Orodja za pripravo, hrambo in deljenje NRRP Za pomoč pri pripravi NRRP so na voljo razni priročniki, specializirani za področja ali teme, npr. za področje ved o življenju The Research Data Management Toolkit for Life Sciences (v nadaljevanju RDM Kit), 7 za ravnanje s podatki o nalezljivih boleznih Infectious Deseases Toolkit (v nadaljevanju IDTK), 8 za družboslovje je na voljo spletni učbenik CESSDA Data Management Expert Guide (v nadaljevanju DMEG) in na njem za-snovan obrazec NRRP. 9 Obstaja pa tudi vrsta spletnih orodij za vnos, urejanje in shranjevanje informacij v izbrane obrazce NRRP. Dostop do obrazcev različ- 45 nih financerjev in javno objavljenih NRRP je običajno prost, za več se sti je treba registrirati oz. si ustvariti uporabniški račun. Nekaj primerov ano orodij: n • ARGOS je spletno orodje za ustvarjanje in urejanje NRRP pa tudi dprti z za ocenjevanje ter spremljanje NRRP. Omogoča sodelovanje med različnimi akterji. NRRP, pripravljen z orodjem ARGOS, je strojno izvršljiv in povezan z repozitorijem Zenodo na način, da je NRRP aziskave v o tam mogoče tudi objaviti. 10 rog r • DMPonline je spletno orodje, ki ponuja obrazce NRRP različnih financerjev ali raziskovalnih organizacij. Raziskovalci lahko s po-močjo DMPonline obrazec tudi izpolnijo, ga delijo v raziskovalni skupini ali z mentorji in recenzenti. Na voljo je tudi možnost pre- življenjski k gleda izpolnjenih obrazcev NRRP, ki so jih objavili drugi raziskovalci. Ob pregledu je treba upoštevati, da izpolnjeni obrazci niso recenzirani ali potrjeni. 11 • Data Stewardship Wizard (DSW) je spletno orodje za pregled in izpolnjevanje obrazcev NRRP s področja ved o življenju. Na voljo so strokovni nasveti in možnosti skupinskega izpolnjevanja obrazcev. Vsebine, povezane z načrtovanjem ravnanja z raziskovalnimi podatki, so podrobneje predstavljene v spletnem priročniku RDMkit. Središ- če ELIXIR-SI vzdržuje različico, prilagojeno za slovenske potrebe. 12 7 Https://rdmkit.elixir-europe.org/. 8 Https://www.infectious-diseases-toolkit.org/. 9 Https://dmeg.cessda.eu/. 10 Https://argos.openaire.eu/. 11 Https://dmponline.dcc.ac.uk/. 12 Https://dsw.elixir-europe.org/; slovenska različica: https://slovenia.dsw.elixir-europe.org/. Dostop do slovenske različice DSW raziskovalci dobijo tako, da oddajo informativno naročilo storitve preko spletišča ELIXIR-SI. 13 46 iji loven sti v s anon dprti z ik o o riročn: pIRA aj F spozn 13 Https://elixir-slovenia.org/naroci-storitev/. 4Dokumentiranje raziskovalnih rezultatov 47 V znanstveni komunikaciji je pomembno, da so informacije o raziskovalnih rezultatih opisane na sistematičen in standardiziran način. Smisel in namen opisov gradiv v Kooperativnem online bibliografskem sistemu in servisih (v nadaljevanju COBISS) sta jasna, saj brez tega ne bi bil mogoč dostop do široke produkcije znanstvenih objav. Še zmeraj pa je nizka ozaveščenost o pomenu in vrednosti opisov ter dokumentacije raziskovalnih podatkov, zbirk, registrov, korpusov, programskih kod, izumov, merskih instrumentov, raziskovalnih postopkov in drugih raziskovalnih rezultatov, ki so pomembni za razumevanje raziskovalnega postopka in napredovanje v znanju. Ti rezultati so lahko dobro poznani znotraj določene raziskovalne skupine ali skupnosti, so pa manj razumljivi in težje dostopni izven nje, če niso zadostno in kakovostno opisani. Pomemben izziv odprte znanosti je, kako predstaviti raziskovalne rezultate, ki nastajajo v različnih disciplinah, z različni-mi metodami in v različnih oblikah, da bodo dostopni, preverljivi in uporabljivi za različne namene za širok krog uporabnikov in uporabnic. Dokumentacija raziskave so vsi dokumenti, ki nastanejo v življenjskem krogu raziskave. 4.1 Metapodatki Svojevrstna oblika dokumentacije o raziskovalnih rezultatih so metapodatki. Metapodatki so informacije, ki opišejo vsebino digitalnega objekta, njegovo kakovost, format objekta ali vira pa tudi, kje se nahaja in kakšne so pravice dostopa do njega. Z objavo metapodatkov o raziskavi so razvidni postopki dela in opisani raziskovalni rezultati. 1 1 Z metapodatki lahko opišemo tudi fizične objekte, vendar o teh v priročniku ne govorimo. Metapodatki so podatki o digitalnem objektu, ki na sistematičen način ponujajo informacije o tem objektu. Metapodatke o raziskovalnih rezultatih, zlasti o vsebini, lokaciji in pogojih dostopa, se pripravi tudi v primerih, ko raziskovalnih rezultatov ni mogoče deliti zaradi varstva ali zaupnosti podatkov oz. omejitev avtorskih pravic. S tem avtorji izpolnijo načela odprte znanosti, 48 transparentnost in preverljivost raziskave. Določeni metapodatki lahko nastanejo avtomatsko, saj številne naprave za zbiranje oz. ustvarjanje gradiva sproti beležijo določene in-iji formacije. Mogoče jih je pridobiti iz obstoječih virov, npr. populacijo loven šole opišejo podatki iz šolskih registrov. Lahko se jih pripravi tudi roč- no z zbiranjem in beleženjem informacij, potrebnih za opis raziskovan-sti v s ja in razumevanje rezultatov. anon Dobra praksa je, da so metapodatki predstavljeni v standardizirani obliki. Če to ni mogoče, so lahko v manj strukturirani obliki ali kot dprti z prosti zapis v obliki datoteke preberi me. ik o o Metapodatkovna shema je niz pravil in smernic, ki določajo strukturo metapodatkov, njihove elemente in relacije med njimi. Pomaga pri riročn strukturiranju metapodatkov za: : pIRA • določen vir, npr. kako opisati fotografije, aj F • določeno skupnost, npr. kako opisovati gradivo v knjižnicah, • področje, npr. kako opisati jezikovne vire. spozn Med najbolj znanimi generičnimi je shema Dublin Core, ki obsega 15 polj za opisovanje digitalnih objektov, 2 te pa je po potrebi mogoče razširiti in uporabiti za različna področja ali skupnosti. Metapodatkovni standard je metapodatkovna shema, ki je navadno tudi mednarodno preverjena in potrjena s strani pristojne organizacije, npr. Dublin Core Metadata Initiative (v nadaljevanju DCMI) ali Data Documentation Initiative Alliance (v nadaljevanju DDI Alliance). Pri izboru metapodatkovnih standardov na njihovem področju so raziskovalnim skupnostim v pomoč strokovnjaki za dokumentiranje, trajno skrbništvo in objavo digitalnih objektov, ki jim lahko nudijo podporo pri pripravi dokumentacije in opisih raziskav. 2 To so: naslov, avtor, vsebina, povzetek, založnik, sodelavec, datum, tip, format, identifikator, vir, jezik, povezave, obseg, avtorske pravice. 4.2 Primeri metapodatkovnih standardov po raziskovalnih področjih Metapodatkovni standardi se nenehno razvijajo in prilagajajo, ko sledijo tehnološkemu napredku in potrebam skupnosti. Pri načrtovanju ravnanja z raziskovalnimi rezultati se velja vedno znova posvetovati s strokovnjaki za digitalne objekte na izbranem raziskovalnem področ- ju, saj repozitoriji uporabljajo različne metapodatkovne standarde in sheme za opisovanje podatkov, ki so prilagojeni področjem ali temam. V nadaljevanju navajamo nekaj primerov, za več velja preveriti mednarodne razvide, npr. pri Research Data Alliance (RDA) in Digital Curation Centre (v nadaljevanju DCC). 3 49 Repozitorij je digitalni prostor za shranjevanje digitalnih ltatov objektov, opisanih s standardiziranimi metapodatki, ezu ki omogoča dostop do njih. ih r aln Družboslovje in humanistika aziskov Repozitoriji s področja družboslovja in humanistike v Sloveniji za svoje r kataloge uporabljajo naslednje metapodatkovne standarde: • Text Encoding Initiative (TEI)4 se uporablja za opisovanje struktu-entiranje riranih jezikovnih virov, npr. jezikovnih korpusov, strojno berlji-vih slovarjev, znanstvenokritičnih izdaj. Uporabljajo ga v CLARIN. dokum SI in DARIAH-SI. • Component Metadata Infrastructure (CMDI)5 uporabljajo v CLARIN.SI. • Data Documentation Initiative (DDI)6 se uporablja za opisovanje podatkov družboslovnih, vedenjskih in ekonomskih ved. Uporabljajo ga v ADP. • Dublin Core7 se uporablja za opisovanje vseh vrst digitalnih objektov. Kot splošno razširjen standard se uporablja tudi pri izmenjavi metapodatkov med različnimi repozitoriji. Uporabljajo ga v DARIAH-SI. 3 Primeri metapodatkovnih standardov: https://rd-alliance.github.io/metadata-directory/standards/ (pri RDA) in https://www.dcc.ac.uk/guidance/standards/ metadata (pri DCC). 4 Https://tei-c.org/. 5 Https://www.clarin.eu/content/cmdi-component-metadata-infrastructure. 6 Https://ddialliance.org/. 7 Https://www.dublincore.org/specifications/dublin-core/dcmi-terms/. Vede o življenju Primeri nekaterih najpogosteje uporabljenih metapodatkovnih standardov v repozitorijih za podatke ved o življenju: • Minimum Information About a Next-generation Sequencing Experiment (MINSEQE), Minimum Information about a Proteomics Experiment (MIAPE) in Metabolomics Standards Initiative (MSI) se uporabljajo za opis transkriptomskih, proteomskih in me-tabolomskih eksperimentov. Uporabljajo jih repozitoriji SRA, 8 PRI-50 DE, 9 MetaboLights. 10 • Minimal Information Requested In the Annotation of biochemi-iji cal Models (MIRIAM) in Minimum Information About a Simula-loven tion Experiment (MIASE) se uporabljata za opisovanje matematič- nih modelov in rezultatov v sistemski biologiji. Uporabljajo ju v re-sti v s pozitoriju Biomodels. 11 anon • Minimum Information About Plant Phenotyping Experiment (MIAPPE) se uporablja za opisovanje eksperimentov, v katerih merijo dprti z fiziološka stanja rastlin, npr. repozitorij e!DAL. 12 ik o o • Darwin Core se uporablja za standardizacijo informacij o biolo-riročn ških vrstah in njihovem okolju ter je ključen za ekologijo in biolo- : p ško tak sonomijo. Uporabljajo ga v repozitoriju Global Biodiversity IRA Information Facility (GBIF). 13 aj F • Bioschemas.org se uporablja za označevanje spletnih digitalnih spozn podatkovnih objektov, kot so npr. podatkovni nizi, programska oprema, orodja ali izobraževalni materiali. Uporabljajo jih različne spletne aplikacije, vključno z repozitoriji. 14 Navedeni repozitoriji sicer niso del mreže ELIXIR, so pa odprti za vse uporabnike. Posamezni partnerji iz mreže prispevajo pri razvoju metapodatkovnih standardov, evropska mreža ELIXIR in ELIXIR-SI pa standarde promovirata in spodbujata njihovo rabo. 8 Https://www.ncbi.nlm.nih.gov/sra. 9 Https://www.ebi.ac.uk/pride/. 10 Https://www.ebi.ac.uk/metabolights/. 11 Https://www.ebi.ac.uk/biomodels/. 12 Https://edal.ipk-gatersleben.de/. 13 Https://www.gbif.org/. 14 Https://bioschemas.org/. Inženirske vede Primeri nekaterih metapodatkovnih standardov za podatke s širokega področja inženirskih ved v mednarodnem prostoru: • EngMeta se uporablja za opis raziskovalnih podatkov na področju (računalniško podprtih) inženirskih ved. 15 • Crystallographic Information Framework (CIF) se uporablja za arhiviranje in distribucijo informacij na področju kristalografije. 16 • Core Scientific Metadata Model (CSMD) se uporablja na številnih znanstvenih področjih, med drugim tudi v biokemiji, kemiji, kri-51 stalografiji, na področju proučevanja materialov ipd. • NeXus je mednarodni standard za ohranjanje in deljenje razisko-ltatov valnih podatkov, pridobljenih pri eksperimentalnem delu na po-ezu dročju mionov, nevtronov in x-žarkov. Najpogosteje se uporablja ih r v kemiji, kristalografiji in na področju proučevanja materialov. 17 aln Repozitoriji povečajo najdljivost digitalnih objektov z uporabo aziskov protokola OAI-PMH za žetje metapodatkov, s tem postanejo metapo-r datki iz posamičnih zbirk vidni v skupnih katalogih različnih ponudnikov, kot je OpenAIRE. 18 entiranje 4.3 Skladnost raziskovalnih rezultatov z načeli FAIR dokum Množičnost in raznovrstnost digitalnih objektov, ki nastajajo na različnih raziskovalnih področjih, sta prinesli vrsto dilem in vprašanj. Na- čela FAIR so odgovor na to, kako ravnati z digitalnimi objekti, ne glede na to, na kateri lokaciji in na katerem raziskovalnem področju so nastali, da bodo ljudje in stroji razumeli njihovo vsebino ter vedeli, kako z njimi postopati. Načela FAIR so načela, po katerih morajo biti digitalni objekti v odprti znanosti objavljeni, najdljivi, dostopni, interoperabilni in uporabljivi. 15 Https://www.izus.uni-stuttgart.de/fokus/engmeta. 16 Https://www.iucr.org/resources/cif. 17 Https://www.nexusformat.org/. 18 Https://catalogue.openaire.eu/home. 52 Slika 7 Načela FAIR iji Načela FAIR je leta 2014 izoblikovala skupina raziskovalcev na de-loven lavnici v Leidnu na Nizozemskem. Da bi jih bilo mogoče uresničevati sti v s tudi v manj razvitih okoljih, so napisana v obliki minimalnih zahtev. ano Naloga raziskovalnih skupnosti pa je, da na svojih področjih podrobne-n je opredelijo pričakovanja, naloge in odgovornosti glede ravnanja z digitalnimi objekti. dprti z Za napredovanje odprte znanosti je pomembno, da akterji čim bol-ik o o je poznajo vsebino načel FAIR. V nadaljevanju navajamo nekaj ključ- nih poudarkov. riročn: pIR F – findable: A aj F Najdljivost je načelo ravnanja z digitalnimi objekti, po katerem morajo biti ti vključeni v repozitorije, spozn kjer jih iskalniki enostavno zaznajo in vključijo med rezultate. Z iskalniki najdemo tiste digitalne objekte, ki so: • registrirani v ustreznih repozitorijih, ki omogočajo iskanje, • opisani z bogatimi in s standardnimi metapodatki ter nadzoro-vanimi besednjaki, to so ključne besede za pomoč pri iskanju in filtriranju, • označeni s trajnimi identifikatorji. A – accessible: Dostopnost je načelo ravnanja z digitalnimi objekti, po katerem mora biti razvidno, kako je mogoče do njih priti, in vključuje tudi morebitne postopke avtentikacije ter avtorizacije. Za dostopnega velja tisti digitalni objekt: • do katerega dostopamo s pomočjo iskalnikov ali na drug standar-den način, • za katerega so jasno in razumno postavljeni pogoji dostopa, npr. 53 dostop je omogočen samo pooblaščenim osebam, ki se morajo prej identificirati, ltatov • o katerem so dostopni vsaj metapodatki. ezu ih r aln I – interoperable: aziskov Interoperabilnost je načelo ravnanja z digitalnimi objekti, r po katerem morajo ti znotraj sistema uporabljati skupni jezik za svoj opis, kar omogoča semantično in sintaktično entiranje razumevanje z drugimi sistemi, kot je npr. izmenjava. Za interoperabilne digitalni objekti veljajo, ko: dokum • je razumljiv programski jezik, v katerem so predstavljeni, • so opisani z nadzorovani besednjaki, ki so FAIR, • obstaja informativen in razumljiv sklic na povezano gradivo. R – reusable: Uporabljivost je načelo ravnanja z digitalnimi objekti, po katerem morajo biti ti strukturirani in opremljeni s takšnim opisom, da jih je mogoče replicirati ali vključiti v nove ali razširjene raziskave. Digitalni objekti so uporabljivi, če: • so opremljeni z licenco, ki določa pogoje uporabe, • so metapodatki dovolj bogati, da se razume različne vidike digitalnih objektov, • je opisan njihov izvor in obstajajo zadostne bibliografske informacije za citiranje. EK in nekatere države članice EU so načela FAIR že vključile v zakonodajo za podporo odprti znanosti. Da se bodo uveljavila v praksi, pa jih morajo sprejeti, uporabljati in širiti raziskovalne skupnosti. Pri tem so jim v podporo repozitoriji in podatkovni strokovnjaki. Na področjih, kjer so načela manj uveljavljena in podatkovnih strokovnjakov še ni, so lahko v pomoč podporne skupine in različna orodja, ki raziskovalcem in organizacijam omogočajo oceniti stopnjo izpolnjevanja načel FAIR. 54 Tak primer je pobuda GO FAIR, 19 ki združuje posameznike, skupnosti in organizacije pri oblikovanju t. i. izvedbenih profilov FAIR, FAIR Aware in F-UJI (za več glej Dolinar, 2021). iji loven sti v s anon dprti z ik o o riročn: pIRA aj F spozn 19 Https://www.go-fair.org/go-fair-initiative/. 5Raziskovalna infrastruktura 55 Raziskovalna infrastruktura je infrastruktura, ki omogoča pogoje za raziskovalno delo in jo tvorijo različna sredstva ter storitve, npr. raziskovalna oprema, zbirke, arhivi in podatkovne baze ter osebje, ki skrbi za njeno delovanje in dostopnost. Raziskovalna infrastruktura v ERA predstavlja enega od stebrov za strateški razvoj na vseh znanstvenih področjih in posledično za razvoj družbe ter je opredeljena v okviru Evropskega strateškega foruma za raziskovalno infrastrukturo (ESFRI). Z vidika vpetosti v evropski in nasploh mednarodni prostor so pomembni: • Konzorciji evropskih raziskovalnih infrastruktur (European Research Infrastructure Consortium, v nadaljevanju ERIC), središča, s katerimi so raziskovalci in zaposleni v nacionalnih raziskovalnih infrastrukturah s seznama ESFRI vključeni v evropske oz. nasploh mednarodne aktivnosti, 1 in tudi • EOSC, infrastruktura v razvoju, ki bo povezovala nacionalne in mednarodne raziskovalne infrastrukture ter šteje za vstopno točko do bogastva raziskovalnih virov in storitev v evropskem prostoru. Za razvoj in prihodnost infrastrukture v slovenskem raziskovalnem prostoru so po Uredbi o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti pomembni (2023): 1. področna in splošna podatkovna središča z zaupanja vrednimi repozitoriji, 1 V Sloveniji so to BBMRI, CERIC, CESSDA, CLARIN, CTA, DARIAH, E-RIHS, EA-TRIS, ELIXIR, eLTER, EMBRC, EPOS, ESS, Euro-BioImaging, FAIR, GUIDE, ILL, INSTRUCT, LifeWatch, METROFOOD, OPERAS, PRACE, RESILIENCE, SHARE in nekatere druge (glej Vlada Republike Slovenije, 2022). 2. zaupanja vredni repozitoriji organizacij za ohranjanje odprtodostopnih znanstvenih publikacij, raziskovalnih podatkov in drugih rezultatov raziskav, 3. odprtodostopne znanstvene založniške platforme, 4. odprtodostopne znanstvene revije, 5. druge digitalne storitve in viri, potrebni oz. nastali v znanstvenoraziskovalnem delu v skladu z načeli odprte znanosti. Na nekaterih znanstvenih področjih so že dobro delujoče nacio-56 nalne infrastrukture, ki so povezane z evropskimi, in druge, ki so v nastajanju. Pretežni del znanstvenoraziskovalne krajine v Sloveniji pa zaznamuje pomanjkanje infrastrukture in osebja za delo z razisko-iji valnimi rezultati po načelih odprte znanosti. Pomembno vlogo bodo loven v prihodnosti lahko odigrale raziskovalne skupnosti, ki poznajo razvojne potrebe na svojem področju in lahko podajo pobude za nastanek sti v s ter raz voj zmogljivosti, storitev, sredstev in usposabljanje kadra, ki bo ano v pomoč pri uresničevanju odprte znanosti. n dprti z ik o o riročn: pIRA aj F spozn Slika 8 Raziskovalna infrastruktura 5.1 Nacionalna infrastruktura odprte znanosti Nacionalni portal odprte znanosti Leta 2013 so nastali Nacionalni portal odprte znanosti in več repozitorijev slovenskih univerz. Portal predstavlja tehnično infrastrukturo, ki repozitorijem omogoča skladnost z navodili OpenAIRE, raziskovalnim organizacijam pa izpolnjevanje določil o obveznem odprtem dostopu do publikacij in drugih rezultatov, nastalih v okviru raziskav, sofinanciranih z javnimi sredstvi. Portal predstavlja vstopno točko za dostop do znanja slovenskih raziskovalnih organizacij in ima več funkcij, njegove funkcionalnosti pa so še v razvoju: 2 • je iskalnik in agregator digitalnih objektov repozitorijev ter knjiž- nic v Sloveniji, • omogoča enoten dostop do institucionalnih in večinstitucionalnih repozitorijev ter iskanje po vseh repozitorijih hkrati, • z njim je mogoče dostopati še do drugih digitalnih vsebin, npr. Video-57 Lectures.NET3 in Digitalna knjižnica Slovenije (dLib), 4 • repozitorijem omogoča skladnost z navodili OpenAIRE, • raziskovalnim organizacijam omogoča izpolnjevanje določil o obveznem odprtem dostopu publikacij, nastalih v okviru raziskav, struktura fra sofinanciranih z javnimi sredstvi, a in • z njim so repozitoriji univerz in raziskovalnih organizacij najdljivi v mednarodnem iskalniku OpenAIRE, 5 povezani s storitvami COBISS.SI in SICRIS, 6 vključeni v evropski portal magistr-ziskovaln skih ter doktorskih del DART-Europe7 in v različne spletne imeni-ra ke, agregatorje ter iskalnike, npr. OpenDOAR-Directory of Open Access Repositories, 8 ROAR- Registry of Open Access Repositories, 9 BASE- Bielefeld Academic Search Engine10 idr. Do leta 2026 naj bi v Sloveniji zgradili tudi dva podatkovna repozitorija, namenjena trajnemu skrbništvu nad podatki, 11 ki bosta omogoča-la polnopravno sodelovanje Slovenije v Skupnih evropskih podatkovnih prostorih12 in ravnanje z raziskovalnimi podatki, skladno z določili EOSC. 2 Https://openscience.si. 3 Https://videolectures.net/. 4 Https://www.dlib.si/. 5 Https://explore.openaire.eu/. 6 Https://www.cobiss.si/ in https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl. 7 Https://www.dart-europe.org/basic-search.php. 8 Https://v2.sherpa.ac.uk/opendoar/. 9 Https://roar.eprints.org/. 10 Https://www.base-search.net/. 11 Aktivnost poteka v sodelovanju ARNES-a, Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru ter IZUM-a na podlagi Akcijskega na- črta za odprto znanost (glej Vlada Republike Slovenije, 2023). 12 Skupni evropski podatkovni prostori (Common European Data Spaces) so zasno-vani za sodelovanje vseh organizacij, javnih in zasebnih, in posameznikov. Imajo infrastrukturo za zbiranje, dostop, izmenjavo, obdelavo in uporabo podatkov, Število ponudnikov infrastrukture in storitev se povečuje, zato je pomembno, da akterji v raziskovalni skupnosti poznajo razlike med njimi in spremljajo njihov razvoj. V nadaljevanju na kratko predstavljamo področne, institucionalne in splošne repozitorije, znanstvene založniške platforme in znanstvene revije ter druge digitalne storitve in vire, delujoče v slovenskem znanstvenoraziskovalnem okolju. 5.2 Področni podatkovni repozitoriji 58 Podatkovni repozitorij je repozitorij, ki omogoča shranjevanje in dostop do različnih vrst podatkov, iji npr. raziskovalnih, podatkov javnega sektorja, loven ter pripadajoče dokumentacije. sti v s Področni repozitorij je repozitorij, specializiran anon za shranjevanje in dostop do digitalnih objektov posebej opredeljenega znanstvenega področja. dprti z Področni repozitoriji13 so specializirani za določene vrste podat-ik o o kov, v njih so zaposleni področni strokovnjaki, ki gradivo bolj ali manj riročn natančno uredniško pregledajo, upoštevajoč merila za sprejem, kot so : p vsebina, format in kakovost ponujenih gradiv. Gre za specializirano IRA storitev, ki prispeva k višji kakovosti objav. Uporaba področnih repozi-aj F torijev je upravičena za objavo kakovostnih in celovitih raziskovalnih podatkov, ki imajo potencial za ponovno uporabo in je zanje smiselno spozn zagotavljati trajno skrbništvo ter druge zahtevnejše arhivske procese. Digitalni arhiv je digitalni prostor za zajem, arhiviranje in ravnanje z digitalnimi objekti, ki vključuje upravljanje, načrtovano trajno skrbništvo in druge zahtevnejše arhivske procese, npr. po modelu OAIS, kamor sodita npr. podatkovni arhiv, arhiv programske opreme. ki ohranja zasebnost, spoštuje pravila in vrednote EU, zlasti varstvo osebnih podatkov in potrošnikov ter konkurenčno pravo, ob tem imetnikom podatkov omogoča, da odobrijo dostop do določenih osebnih ali neosebnih podatkov ali jih delijo z drugimi ter da svoje podatke dajo na voljo za ponovno uporabo brezplačno ali proti plačilu. Za več glej European Commission (b. l.a). 13 Včasih se uporabi termin domenski repozitoriji. Področni podatkovni repozitoriji so priporočeni, ker: • so nastali na pobudo raziskovalnih skupnosti, ki so prepoznale potrebo in razvile način za trajno skrbništvo nad gradivi za potrebe ponovne uporabe; • imajo strokovnjake, specializirane za določene vrste podatkov, ki gradivo pregledajo tehnično in glede kakovosti ter pomagajo pri izboru za objavo; • strokovnjaki za podatke v področnih repozitorijih uporabnikom v večini primerov nudijo pomoč ne le v času predaje podatkov v objavo, ampak tekom celotnega življenjskega kroga podatkov. 14 59 Čedalje več financerjev in znanstvenih revij priporoča, da raziskovalci v veliki množici repozitorijev izberejo takega s certifikatom zaupanja. Certifikat je dokazilo za uporabnike in financerje, da je struktura repozitorij ocenil neodvisni organ in potrdil njegove prednosti. 15 Med fra minimalne pogoje za zaupanje se šteje, da repozitorij zagotavlja: a in • trajni identifikator, • metapodatke, ziskovaln • dostop do raziskovalnih rezultatov in njihovo uporabljivost, ra • skrbništvo nad raziskovalnimi rezultati in njihovimi metapodatki. 16 Uveljavljena področna repozitorija Arhiv družboslovnih podatkov ADP je področni podatkovni repozitorij, katerega poslanstvo je oprav-ljanje podatkovnih storitev za podporo raziskovanju, izobraževanju in za splošno javno korist na področju družboslovja v Sloveniji. Večinoma objavlja strukturirane podatke kvantitativnih raziskav in besedilne podatke, sprejema pa tudi slikovne podatke in drugo digitalno gradivo iz družboslovnih raziskav. V zbirki ADP je na voljo več kot 650 družboslovnih raziskav, ki obsegajo več kot 4.000 digitalnih objektov, najstarejše med njimi segajo v šestdeseta leta 20. stoletja. Pri izvajanju storitev upošteva vsebino, metodologijo in kakovost raziskave. Ker je obdelava občutljivih osebnih podatkov v družboslovju sorazmerno pogosta, arhivi družboslovnih podatkov zagotavljajo različne režime 14 Za več glej Bezjak (2021). 15 Npr. CoreTrust Seal: https://www.coretrustseal.org/why-certification/coretrust sealfair-statement-of-cooperation-support/. 16 Glej npr. priporočila Science Europe (b. l.). dostopa do objavljenih digitalnih objektov: odprt dostop, dostop ob re-gistraciji ali dostop za raziskovalce v varnem okolju. S tako prilago-jenimi storitvami ADP raziskovalce podpira pri uresničevanju načela »Odprti, kolikor je mogoče, zaprti, kolikor je nujno«. Podatkovne strokovnjakinje iz ADP nudijo strokovno pomoč tako raziskovalcem kot tudi drugim akterjem iz raziskovalnih organizacij tekom celotnega življenjskega kroga raziskovalnih podatkov. ADP opravlja vlogo izvajalca storitev za Slovenijo pri evropski raziskovalni infrastrukturi Konzorciju evropskih arhivov družboslovnih 60 podatkov (Consortium of European Social Science Data Archives, v nadaljevanju CESSDA). Skladno s poslanstvom17 CESSDA svoje članice iji povezuje, da sodelujejo pri številnih razvojnih nalogah, med drugim jih spodbuja, da pridobijo certifikat zaupanja CoreTrustSeal, 18 ki ga je ADP loven pridobil leta 2018. 19 sti v s Certifikat zaupanja je potrdilo, ki ga izda neodvisni organ, anon da neka storitev, infrastruktura ali organizacija izkazuje zanesljivost, trajnost in posledično možnost trajne dprti z izmenjave digitalnih objektov. ik o o riročn CLARIN.SI : p CLARIN.SI20 je slovenska raziskovalna infrastruktura in nacional-IRA ni konzorcij v okviru evropske infrastrukture CLARIN, 21 ki razisko-aj F valcem na področjih (digitalne) humanistike, družboslovja ter drugih z jezikom povezanih ved zagotavlja jezikovne vire in tehnologije ter spozn strokovno podporo in prenos znanja. Osrednje poslanstvo CLARIN.SI je spodbujati možnosti digitalnega raziskovanja slovenščine in drugih južnoslovanskih jezikov. Repozitorij CLARIN.SI omogoča skrbništvo in objavo digitalnih objektov vsem zainteresiranim raziskovalcem ter raziskovalkam, ob upoštevanju uredniških meril. 22 Avtorji sami vpi- šejo metapodatke, opis nato pregledajo uredniki repozitorija, ki avtorje bodisi pozovejo k dopolnitvam ali vpis potrdijo in raziskovalne rezultate objavijo. V repozitoriju je na voljo prek 500 jezikovnih virov 17 Https://www.cessda.eu/About/Mission-Vision. 18 Https://www.cessda.eu/Strategy-Expertise/Trust-and-Standards. 19 Https://www.adp.fdv.uni-lj.si/spoznaj/adp/. 20 Https://www.clarin.si/. 21 Https://www.clarin.eu/. 22 Https://www.clarin.si/repository/xmlui/page/about. in orodij, od tega prek 300 virov (tudi) za slovenščino. Večina virov je dostopnih brez registracije. CLARIN.SI omogoča dostop do več spletnih storitev za področje jezikoslovja, npr. konkordančnikov, 23 spletnih orodij za analizo korpusov, ki nudijo dostop do prek 100 korpusov slovenskega in drugih, predvsem južnoslovanskih jezikov. Samoshranitev je dejanje avtorja ali druge pooblaščene osebe, s katerim digitalni objekt objavi v repozitoriju, da zagotovi dostopnost in uporabljivost, pogosto 61 kot začasno skrbništvo. Področni podatkovni repozitoriji v razvoju struktura fra SI-DIH a in SI-DIH24 je specialni repozitorij za humanistične projekte, ki uporabljajo digitalne humanistične vire in metode. Nastal je v okviru slovenske skupine DARIAH-SI, 25 ki je del evropskega konzorcija Digitalna raz-ziskovalnra iskovalna infrastruktura za umetnost in humanistiko (Digital Research Infrastructure for the Arts and Humanities EU, v nadaljevanju DARIAH-EU). Objava digitalnih objektov v SI-DIH poteka po pred-hodnem dogovoru v sodelovanju med raziskovalci digitalno-humanističnih projektov in upravljavci repozitorija iz nacionalne raziskovalne infrastrukture za digitalno humanistiko DARIAH-SI. Prevzemajo digitalne objekte iz vseh humanističnih disciplin, ki uporabljajo besedilne vire. Poseben poudarek je na digitalnih izdajah, ki temeljijo na XML/ TEI. V repozitoriju je na voljo okoli 18.200 digitalnih objektov, kot so slike, dokumenti, fotografije v različnih formatih, npr. XML, PDF, HTML. V načrtu je prenos digitalnih objektov na novo odprtokodno platformo DSpace. 26 Članstvo Slovenije v DARIAH-EU omogoča prenos evropskih standardov v slovenski raziskovalni prostor in vzpodbuja integracijo novih raziskovalnih tehnologij ter metod na področju digitalne humanistike v Sloveniji. 23 Https://www.clarin.si/info/konkordance/. 24 Https://sidih.si/. 25 Http://www.dariah.si/. 26 Https://dspace.lyrasis.org/. Portal Zgodovina Slovenije – SIstory Portal Zgodovina Slovenije – SIstory27 deluje v okviru raziskovalne infrastrukture slovenskega zgodovinopisja v povezavi z nacionalno raziskovalno infrastrukturo za digitalno humanistiko DARIAH-SI. SIstory združuje repozitorij in večje zbirke raziskovalnih podatkov, kot so Historični popisi prebivalstva, Žrtve 1. in 2. svetovne vojne, Zgodovinarski indeks citiranosti. Trenutno je na voljo okoli 60.000 digitalnih objektov znanstvene in kulturne dediščine, večinoma digitalizirano analogno gradivo, v slikovnih formatih in kot PDF. 62 Iskalnik po vsebini dokumentov zgodovinarjem omogoča hiter in uporabniško enostaven vpogled v vsebino zbirk na portalu SIstory ter iji tudi dostop do prosto in odprtodostopnih uredniško pregledanih digitalnih ter digitaliziranih vsebin, relevantnih za proučevanje sloven-loven ske zgodovine. Storitev objave raziskovalnih rezultatov v SIstory poteka po pred-sti v s hodnem dogovoru in ob podpori strokovnjakov iz raziskovalne in-anon frastrukture. Raziskovalci predlagajo gradivo za objavo, s podporo strokovnjakov ga opremijo z metapodatki in določijo licence. Sprejema dprti z vse vrste digitalnih objektov, ki so pomembni za slovensko zgodovi-nopisje: digitalizirane arhivske in tiskane vire, muzealije, znanstvene ik o o pub likacije in periodiko, posnetke dogodkov in konferenc. riročn: p ELIXIR Slovenija IRA ELIXIR-SI je slovensko vozlišče porazdeljene evropske raziskovalne aj F infrastrukture ELIXIR (The European Life-Science Infrastructure for Biological Information), 28 ki je organizirana kot nadnacionalna mre-spozn ža informacijskih virov, storitev in orodij na področju ved o življenju. Osnovne naloge ELIXIR-SI29 so vzpostavitev repozitorija ter orodja in storitve za ravnanje s podatki s področja ved o življenju, izobraževanje ter usposabljanje za uporabo bioinformatskih orodij, analiz in storitev na področju ved o življenju ter pridobivanje visokogostotnih oz. genomskih podatkov s pomočjo laboratorijskih visokozmogljivostnih tehnologij. Osnovne storitve središča ELIXIR-SI so še v razvoju. V internem katalogu je doslej shranjenih okoli 80 raziskovalnih projektov z digitalnimi objekti. Sodelovanje poteka tako, da raziskovalci oddajo informativno naročilo storitve preko spletišča ELIXIR-SI, 30 27 Https://www.sistory.si/. 28 Https://elixir-europe.org/. 29 Https://elixir-slovenia.org/sl/domov/. 30 Https://elixir-slovenia.org/naroci-storitev/. sledi informativni sestanek, na katerem se določita obseg in način sodelovanja. Raziskovalci dobijo dostop za vnos podatkov in metapodatkov za potrebe arhiviranja. Če avtor želi podatkovno objavo, lahko ELIXIR-SI po naročilu pridobi trajni identifikator in poskrbi za objavo. Katalog učnih gradiv Središča ELIXIR-SI je dostopen preko platform TeSS31 in EeLP, 32 katalog orodij in storitev pa preko BioTools. 33 V katalogih so digitalni objekti in informacije vseh partnerjev evropske mre- že ELIXIR ter s tem tudi slovenskih partnerjev ELIXIR-SI. Repozitoriji ADP, CLARIN.SI, SI-DIH, SIstory in ELIXIR-SI, ki svoja poslanstva uresničujejo na različnih področjih, so na različnih stop-63 njah razvoja; za hiter pregled in lažjo primerjavo osnovne informacije povzemamo v preglednici 4. struktura Preglednica 4 fra Pregled storitev področnih repozitorijev in repozitorijev v razvoju a in v Sloveniji, 2024 ziskovaln ADP CLARIN.SI SI-DIH SIstory ELIXIR.SI ra Iskalni katalog Zbirka ADP Repozitorij SI-DIH SIstory V pripravi digitalnih Clarin.si (razen za objektov izobraževalna gradiva - EeLP) Odprti da da da da v pripravi metapodatki Odprti digitalni da ali z da ali z da da v pripravi objekti registracijo registracijo Protokol da da da da OAI-PMH Možnost v pripravi da ne ne v pripravi samoshranitve Uredniški da da da da da pregled Metapodatkovni DDI CMDI Dublin Dublin BioSchemas standard Core Core Trajni DOI Handle Handle Handle identifikator Licence CC 4.0 CC 4.0 CC 4.0 CC 4.0 CC 4.0 31 Https://tess.elixir-europe.org/. 32 Https://elixir.mf.uni-lj.si. 33 Https://bio.tools. ADP CLARIN.SI SI-DIH SIstory ELIXIR.SI Skrbništvo da ne ne ne nad občutljivimi podatki Različni režimi da ne ne ne da (EeLP) dostopa Vključenost re3data re3data v razvid repozitorijev 64 Del mednarodne CESSDA CLARIN DARIAH DARIAH ELIXIR RI Certifikat CoreTrust CoreTrust ne ne iji zaupanja Seal Seal Podpora pri da da ne ne da loven izdelavi NRRP Usposabljanje da da da da da sti v s uporabnikov anon Podrobnejše informacije ponuja Pregled slovenskih repozitorijev raz-dprti z iskovalnih podatkov, ki je nastal v okviru aktivnosti vozlišča RDA Slovenija (Meden in Erjavec, 2021). ik o o riročn 5.3 Institucionalni repozitoriji : pIRA Institucionalni repozitorij je repozitorij, ki ga upravlja aj F posamezna ustanova pod svojimi pogoji in v katerem sta omogočena shranjevanje ter dostop do digitalnih spozn objektov raziskovalcev in drugih, ki raziskujejo pod okriljem te ustanove. Prvenstveno so bili institucionalni repozitoriji ustanovljeni za potrebe hranjenja digitaliziranih visokošolskih del, kasneje tudi odprtodostopnih verzij znanstvenih publikacij, omogočajo pa tudi objavo raziskovalnih podatkov. Za razliko od področnih podatkovnih repozitorijev niso specializirani. Praviloma shranjujejo preprosto strukturirane podatke in take, za katere ni primernega področnega repozitorija. Repozitoriji univerz in samostojnih visokošolskih organizacij Omogočajo odprti dostop do zaključnih del, nastalih v izobraževalnih procesih, ter do znanstvenoraziskovalnih, strokovnih in drugih del, ki nastajajo na univerzah pri raziskovalnem delu ali v okviru univerzitetnih založb. Repozitoriji Univerze v Ljubljani (v nadaljevanju RUL), 34 Univerze v Mariboru (Digitalna knjižnica Univerze v Mariboru, v nadaljevanju DKUM), 35 Univerze na Primorskem (v nadaljevanju RUP)36 in Univerze v Novi Gorici (v nadaljevanju RUNG)37 omogočajo tudi objavo raziskovalnih podatkov. Storitve objave raziskovalnih rezultatov so namenjene zaposlenim na univerzi in njihovim študentom ter študent-kam, dostop do objav pa je omogočen tudi zunanjim uporabnikom in uporabnicam. Repozitorija raziskovalnih organizacij in samostojnih visokošolskih 65 organizacij Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije (v nadaljevanju DiRROS)38 in Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih struktura izobraževalnih organizacij (v nadaljevanju ReVIS)39 sta namenjena fra zaposlenim ter študentom tistih raziskovalnih ali visokošolskih izo-a in braževalnih organizacij, ki nimajo svojih repozitorijev. Lahko ju po-imenujemo večinstitucionalna repozitorija. ziskovalnra 5.4 Splošni repozitoriji Splošni repozitorij je repozitorij, ki omogoča shranjevanje in dostop do digitalnih objektov ter nima posebej opredeljenega znanstvenega področja ali institucije. Splošni repozitoriji so odprti za vse, uporabnikom ne postavlja-jo ne institucionalnih ne vsebinskih omejitev, prav tako ne opravljajo pregleda kakovosti objav. Primer uveljavljenega splošnega repozitorija iz mednarodnega prostora je Zenodo, ki je nastal v okviru evropskega programa OpenAIRE, z njim pa upravlja Evropska organizacija za jedrske raziskave (Conseil Européen pour la Recherche Nucléaire – CERN). Repozitorij raziskovalcem omogoča objavo člankov, podatkov, 34 Https://repozitorij.uni-lj.si/. 35 Https://dk.um.si/. 36 Https://repozitorij.upr.si/. 37 Https://repozitorij.ung.si/. 38 Seznam organizacij, vključenih v DiRROS: https://dirros.openscience.si/Statistika.php?lang=slv. 39 Seznam organizacij, vključenih v ReVIS: https://revis.openscience.si/Statistika. php?lang=slv. programske opreme in drugih digitalnih objektov, povezanih z raz-iskavami. Gradiva so prosto dostopna. 40 5.5 Znanstvene založniške platforme in znanstvene revije Pomemben vir znanstvene produkcije slovenskega prostora predstavljajo institucionalni in medinstitucionalni založniški portali, kot so portal Revije Založbe UL, 41 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru, 42 Založba ZRC43 in Založba Univerze na Primorskem. 44 66 Vzpostavitev skupnega portala znanstvenih monografij in časopi-sov je predvidena do leta 2030. Načrtovana je tudi vzpostavitev podpore poslovnemu modelu založništva, ki ne sloni na plačevanju stroškov iji procesiranja, t. i. diamantnem odprtem dostopu do znanstvenih publikacij (za več glej Vlada Republike Slovenije, 2023). loven sti v s 5.6 Druge digitalne storitve in viri v znanstveno-ano raziskovalnem okolju n DiRROS Data je storitev repozitorija DiRROS. Raziskovalcem in dru-dprti z gim zainteresiranim nudi informacije o ravnanju z raziskovalnimi podatki za potrebe priprave na objavo v DiRROS ter nekaterih drugih ik o o repozitorijih. Izčrpno so predstavljene informacije o politikah odprte znanosti, odgovornem ravnanju z raziskovalnimi podatki v skladu z riročn: p načeli odprte znanosti, orodjih za pripravo NRRP ipd. 45 IRA Kompetenčni center Odprta knjižnica nudi informacijsko sveto-aj F vanje in usposabljanje uporabnikov o odprtih objavah, ravnanju z raziskovalnimi podatki, občanski znanosti ter odprtem izobraževanju. spozn Ustanovile so ga Univerzitetna knjižnica Univerze na Primorskem, Univerzitetna knjižnica Maribor ter Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani. 46 V razvijajočem se digitalnem okolju je na voljo vse več storitev, ki lahko na različne načine podprejo akterje v raziskovalni skupnosti. Poseben izziv predstavljajo informiranje in usposabljanje uporabnikov o razpoložljivih storitvah ter njihova razpršenost. 40 Https://zenodo.org/. 41 Https://journals.uni-lj.si/. 42 Https://press.um.si/index.php/ump. 43 Https://zalozba.zrc-sazu.si/sl/predstavitev. 44 https://www.hippocampus.si. 45 Https://dirrosdata.ctk.uni-lj.si/. 46 Https://odprtaknjiznica.splet.arnes.si/. 6Odprte licence 67 Raziskovalci so običajno dobro seznanjeni z zakonodajo, ki določa omejitve ali prednosti za raziskovanje na njihovem področju. Z odprto znanostjo v ospredje prihajajo novi izzivi. Posebno obravnavo zasluži avtorsko pravo, po katerem morajo biti raziskovalni rezultati označeni tako, da so nedvoumno izraženi avtorstvo in iz njega izvirajoče pravice za deljenje po načelih odprte znanosti. To velja za publikacije pa tudi za podatkovne objave, programsko opremo in druge izvirne rezultate. V Sloveniji avtorsko in sorodne pravice ureja Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP-UPB3) (2007), ki v 5. členu določa, da so avtorska dela individualne intelektualne stvaritve s področja književno-sti, znanosti in umetnosti, ki so na kakršen koli način izražene, če ni z zakonom drugače določeno. Ker zadošča, da je stvaritev na kakršen koli način izražena, je ni treba fiksirati na nosilec ali medij, in tako za avtorsko delo šteje tudi npr. predavanje. Avtorska dela so zlasti govor-jena dela, pisana dela (npr. članki, študije, priročniki, računalniški programi), glasbena dela, gledališka dela, koreografska dela, fotografska dela, likovna in avdiovizualna dela, arhitekturna dela, dela uporabne umetnosti in industrijskega oblikovanja, kartografska dela in predstavitve znanstvene, izobraževalne ali tehnične narave (5. člen). V skladu z zakonom je avtor fizična oseba, ki je ustvarila avtorsko delo (10. člen). Na podlagi same stvaritve dela avtorju pripada avtorska pravica, ki traja ves čas avtorjevega življenja in še 70 let po njegovi smrti, če ni z zakonom drugače določeno (14. in 59. člen). Iz avtorske pravice izvirajo izključna osebnostna upravičenja (t. i. moralne avtorske pravice, kot sta pravica prve objave in pravica priznanja avtorstva), izključna premoženjska upravičenja (t. i. materialne avtorske pravice, kot sta pravica reproduciranja in pravica distribuira-nja) in druga upravičenja avtorja (druge pravice avtorja, kot je pravica do nadomestila) (ZASP-UPB3, 2007, 15.–38. člen). Če delo ustvari več oseb v sodelovanju, gre za soavtorstvo in vsem soavtorjem na delu pripada nedeljiva avtorska pravica (12. člen). Materialne in druge pravice lahko avtor s pravnim poslom izključno ali neizključno prenese na tretje osebe, moralne avtorske pravice pa so neprenosljive. Pri neizključnem prenosu lahko imetnik na dogovorjen način uporablja delo poleg avtorja in drugih imetnikov, pri izključnem pa ob izključitvi avtorja in vseh drugih oseb (70. in 74. člen). Z razvojem tehnologije in globalnega komunikacijskega omrežja so se razvile t. i. proste licence. Te avtorjem in drugim imetnikom avtorskih pravic omogočajo, da delo pod določenimi pogoji na enostaven 68 način ponudijo v uporabo neznanemu krogu uporabnikov. Ker temeljijo na avtorski pravici, lahko delo pod prosto licenco ponudi le imetnik avtorske pravice in na uporabnike lahko prenese le tista upravičenja, iji ki jih ima v skladu z zakonom (Bogataj Jančič idr., 2007, str. 185–186). loven Upravljanje avtorskih pravic v skladu z načeli odprte znanosti spodbuja nov ZZrID (2021), ki v 41. členu določa, da morajo financer-sti v s ji zahtevati, izvajalci pa zagotoviti odprt dostop do vseh recenziranih anon znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov ter drugih raziskovalnih rezultatov, kadar je delo sofinancirano z javnimi viri najmanj v viši-dprti z ni 50 %. Pomembno vlogo pri tem ima ustrezno pridržanje avtorskih pravic. ik o o 6.1 Avtorske pravice na znanstvenih publikacijah riročn: p Avtorske pravice na znanstvenih publikacijah lahko avtorji ali njiho-IRA vi delodajalci, kadar so pravice prenesene nanje, prenašajo naprej na aj F tretje osebe le neizključno, to pomeni, da lahko avtor še vedno sam uporablja to delo in iste pravice prenese tudi na druge osebe. Znanstve-spozn ne publikacije morajo objaviti pod odprto licenco, ki vsakomur omogoča, da v skladu z načeli znanstvenoraziskovalne etike znanstveno publikacijo prosto uporablja, spreminja in deli (npr. licenci CC BY in CC BY-SA ali njima enakovredne). 1 Financerji morajo te zahteve vključi-ti v javne razpise in pogodbe o sofinanciranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti (glej Uredbo o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti, 2023, 6. člen). S tem je Slovenija dobi-la način za uresničevanje Strategije ohranjanja avtorskih pravic ( Rights Retention Strategy). Strategija kOAlicije S iz leta 2020 avtorjem omogo- ča objavo rezultatov iz javno financiranih raziskav v izbranih revijah, vključno naročniških, pri čemer avtorji založniku dovolijo objavo, sami pa obdržijo materialne avtorske pravice in ob objavi shranijo končni, 1 Monografije in primerljivo obsežne znanstvene publikacije je pod določenimi pogoji dovoljeno objaviti pod licenco, ki omejuje nadaljnjo komercialno uporabo ali predelavo dela. recenzirani rokopis v repozitorij. S tem zagotovijo takojšen odprti dostop in izpolnijo zahteve financerjev. 6.2 Avtorske pravice na raziskovalnih podatkih in drugih raziskovalnih rezultatih Kadar na raziskovalnih podatkih in drugih raziskovalnih rezultatih nastanejo avtorske pravice, lahko avtorji ali njihovi delodajalci, kadar so pravice prenesene nanje, te prav tako prenašajo naprej na tretje osebe le neizključno. Objaviti jih morajo pod odprto licenco, ki vsakomur omogoča, da jih v skladu z načeli znanstvenoraziskovalne etike prosto uporablja, spreminja in deli (npr. licenci CC BY in CC BY-SA ali njima 69 enakovredne). Financerji morajo te zahteve prav tako vključiti v jav-nce ne razpise in pogodbe o sofinanciranju znanstvenoraziskovalnega dela (glej Uredbo o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z na- čeli odprte znanosti, 2023, 7. člen). odprte lice Slika 9 Odprte licence 6.3 Licence Creative Commons Kot odziv na zastarelo ureditev avtorskih pravic, ki predstavlja vedno več omejitev v primerjavi z novo tehnologijo, ki omogoča deljenje ustvarjalnosti in znanja kot še nikoli prej, je bila leta 2001 v ZDA usta-novljena majhna, neprofitna organizacija Creative Commons. Leto kasneje je izdala licence Creative Commons (v nadaljevanju licence CC). Creative Commons je tudi svetovno gibanje, v katerega je leta 2024 vključenih že več kot 800 članov2 s poslanstvom sodelovati za skupno 2 Https://network.creativecommons.org/. dobro, deliti znanje, reformirati avtorske pravice, si prizadevati za odprto izobraževanje ter za odprti dostop do znanstvenih publikacij in drugih rezultatov javno financiranih raziskav. Licenca je dovoljenje za določeno vrsto uporabe digitalnega objekta. Licence Creative Commons (CC) 70 So pravno orodje, ki avtorjem pomaga zaščititi njihove avtorske pravice, hkrati pa avtorji z licenco povedo, pod katerimi pogoji dovolijo uporabo svojih avtorskih del. Licence CC delujejo pod sloganom »nekatere iji pravice pridržane« v nasprotju z dobro znanim »vse pravice pridržane«. loven So brezplačne, enostavne za uporabo, pravno izvršljive, svetovno znane in trajajo tako dolgo, kot trajajo veljavne avtorske pravice. Po prete-sti v s ku zakonsko določenega časa, ko avtorsko delo ni več avtorskopravno ano varovano in preide v javno domeno, se lahko neomejeno uporablja kljub n določeni licenci. Neomejena uporaba v smislu avtorskih pravic ne izključuje varstva dela po drugih predpisih. dprti z ik o o Licenca Creative Commons je mednarodno veljavna licenca, ki avtorjem omogoča, da določijo, pod katerimi pogoji riročn dovolijo uporabo svojih del. : pIRA Vsaka licenca je izražena v treh oblikah: aj F • pravna koda je osnova, ki vsebuje vse pogoje in določbe licence, pravno izvršljive na sodišču, spozn • »človeku berljiva« različica je povzetek pravne kode, ki vsebuje ključ- ne licenčne pogoje, • »strojno berljiva« različica so računalniško berljivi glavni licenčni pogoji, ki pomagajo računalniškim sistemom, iskalnikom in drugim aplikacijam identificirati avtorsko delo, objavljeno pod licenco CC. Licence CC imajo štiri različne elemente, ki v kombinaciji tvorijo šest različnih licenc (velja za verzijo 4.0). Osnovni pogoj vseh licenc je, da morajo uporabniki: • navesti avtorja dela, • navesti povezavo do izvirnega dela (če je mogoče), • navesti povezavo do licence in • označiti spremembe, če so nastale. Attribution (BY) – Priznanje avtorstva Navedba avtorja. NonCommercial (NC) – Nekomercialno Dela se ne sme uporabiti v komercialne namene. ShareAlike (SA) – Deljenje pod enakimi pogoji Predelave izvirnega dela je treba deliti pod isto licenco kot izvirnik. NoDerivatives (ND) – Brez predelav Predelave dela so dovoljene le za osebno uporabo (ne sme se jih deliti). 71 Slika 10 Licence CC imajo štiri različne elemente nce Licence se med seboj razlikujejo glede na to: • ali je dovoljena uporaba avtorskega dela v komercialne namene, odprte lice • ali je dovoljena predelava dela, in - če da, pod kakšnimi pogoji se lahko novoustvarjeno delo deli naprej. Creative Commons poleg licenc ponuja tudi orodje za posvetitev dela javni domeni. CC0 oz. CC Zero avtorji uporabijo, ko se želijo odpovedati vsem svojim avtorskim pravicam. Ker odpovedi avtorskim pravicam ne dovoljujejo vse jurisdikcije, med njimi tudi slovenski ZASP-UPB3 (2007), 3 CC0 vključuje obljubo avtorja, da ne bo uveljavljal avtorskih pravic proti uporabnikom dela na način, ki bi oviral izraže-no namero, da se odpoveduje vsem pravicam. CC0 se pri raziskovalnem delu najpogosteje uporablja za metapodatke. 6.4 Odprtokodne licence za raziskovalno programsko opremo Znanstveno skupnost se spodbuja k odprti programski opremi in uporabi odprtokodnih licenc. 3 V skladu s slovenskim Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah se avtor ne more odpovedati moralnim avtorskim pravicam ter nekaterim drugim pravicam avtorja, npr. pravici do nadomestila v zvezi s priobčitvijo javnosti v okviru storitev deljenja vsebin na spletu (Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP-I), 2022, 6. odstavek 76. člena) in pravici do nadomestila za tonsko ali vizualno snemanje ter za fotokopiranje svojega dela (ZASP-UPB3, 2007, 5. odstavek 37. člena). Raziskovalna programska oprema je programska oprema, ki pri raziskovanju omogoča ustvarjanje, strukturiranje in obdelovanje raziskovalnih podatkov ter drugih digitalnih objektov, preizkušanje in potrjevanje hipotez ter druge raziskovalne aktivnosti. Imetnik pravic z licenco določi, katere pravice daje uporabniku programa. Vse odprtokodne licence so brezplačne4 in uporabniku nudi-72 jo najmanj štiri osnovne pravice: • prosto uporabo kode za kakršen koli namen, iji • prosto proučitev delovanja kode, za kar mora biti na voljo izvorna koda, loven • prosto spreminjanje, izboljšanje oz. prilagoditev kode željam in po-sti v s trebam uporabnika, za kar mora biti na voljo izvorna koda, anon • prosto deljenje kode in njenih sprememb, predelav. dprti z Odprtokodna licenca je licenca, ki določa pogoje uporabe programske opreme, ki jo je dovoljeno spreminjati ik o o in razvijati ter jo je treba pod enakimi ali milejšimi pogoji deliti naprej. riročn: pIR Odprtokodne licence v grobem delimo na dve skupni: A aj F 1. Permisivne licence (npr. Apache-2.0, BSD-2-Clause, MIT5): so enostavnejše in poleg zgoraj navedenih štirih osnovnih pravic upo-spozn rabniku nalagajo preproste dodatne pogoje (npr., treba je ohraniti označbe imetnikov avtorskih pravic, označbe avtorjev6 ali sprememb, ki jih uporabnik naredi). Predelano delo lahko uporabnik deli naprej pod katero koli licenco, pri čemer mu ni treba deliti iz-vorne kode, mora pa ohraniti besedilo licence. 2. Recipročne licence oz. Copyleft/Share-Alike Licences (angl.) (npr. GPL-3.0, AGPL-3.0, LGPL-3.0): so v bistvu enake permisivnim, le da mora uporabnik predelano delo deliti naprej pod isto licenco in deliti mora izvorno kodo. Recipročne licence delimo na: 4 To ne pomeni, da je brezplačen tudi program, saj se lahko tržijo druge storitve, npr. podpora. 5 Glej seznam licenc SPDX, ki navaja pogoste licence za programsko in strojno opremo: https://spdx.org/licenses/. 6 V skladu z ZASP (2022) je treba avtorja v vsakem primeru navesti. • močne (angl. strong) (npr. AGPL-3.0, GPL-3.0, EUPL-1.0) – uporabnik mora predelano delo deliti naprej pod isto licenco (npr. če predela programsko opremo, ki je pod licenco GPL-3.0, jo mora deliti pod licenco GPL-3.0); • šibke (angl. weak) (npr. LGPL-3.0, MPL-2.0) – uporabnik mora izvorno kodo deliti pod isto licenco, za spremembe, ki jih naredi, pa lahko uporabi drugo licenco (odprtokodno ali zaprtokodno). Za licenciranje programske kode z uporabo odprtokodnih licenc je priporočljiva uporaba licenc, ki jih priznava Open Source Initiative, 7 saj so bile te licence, v nasprotju s splošnimi licencami, razvite specifično za uporabo v programski opremi. 73 nce odprte lice 7 Https://opensource.org/licenses/. 7Raziskovalni rezultati v odprti znanosti 75 Raziskava obsega temeljito in načrtovano delo po izbrani metodi, s katerim se na podlagi zbranih dejstev ugotovijo nova dejstva, spoznanja, potrdijo stara ali razvijejo novi proizvodi, ki lahko služijo različnim namenom. Raziskovalni rezultati so izsledki, ki so novo spoznanje ali potrditev starih spoznanj v procesu raziskovanja ter predstavljeni in shranjeni kot digitalni objekt, npr. znanstvene publikacije in druge vrste recenziranih publikacij, vključno z raziskovalnimi podatki in s programsko opremo. Uredba o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z na- čeli odprte znanosti (2023) med raziskovalne rezultate šteje znanstvene publikacije, znanstvene članke, objavljene v znanstvenih revijah in na znanstvenih založniških platformah, znanstvene monografije in druge vrste recenziranih publikacij, raziskovalne podatke, programsko opremo, ki je nastala kot rezultat raziskav, ter druge vrste raziskovalnih rezultatov v digitalni obliki. Da bi raziskovalne rezultate lahko delili po načelih odprte znanosti, je treba ustrezno načrtovati in izves-ti raziskovalni proces. V priročniku je najprej predstavljeno delo z raziskovalnimi podatki in s programsko opremo ter tiste aktivnosti, ki prispevajo k FAIR-ifikaciji teh raziskovalnih rezultatov. Sledi predstavitev različnih načinov objav znanstvenih publikacij in monografij v odprti znanosti. Posebna pozornost je v zaključku poglavja namenjena odprtim recenzijam, tj. alternativnemu pristopu pri ocenjevanju znanstvenoraziskovalnega dela. FAIR-ifikacija je urejanje podatkov in metapodatkov na način, da digitalni objekt ustreza načelom FAIR. V odprti znanosti je pomembno zlasti, da tako kot članke in knjige tudi raziskovalne podatke ter programsko orodje »zagledamo« kot rezultat intelektualnega dela, ki zahteva čas, znanje in sredstva. Kakovostni raziskovalni rezultati morajo biti objavljeni skladno z načeli odprte znanosti in jih je treba dosledno citirati v znanstveni literaturi, saj to pomeni priznanje avtorjem za njihovo delo in zagotavlja, da se njihovi prispevki ustrezno vrednotijo. Uredba o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z na- čeli odprte znanosti (2023) založnikom in uredništvom revij, financi-76 ranih z javnimi sredstvi, nalaga, da bodo v prihodnje morali: • objaviti pravila o dostopnosti raziskovalnih rezultatov, na kate-iji rih temeljijo članki, npr. raziskovalni podatki, programska oprema idr., v repozitorijih, loven • zahtevati citiranje raziskovalnih podatkov in drugih raziskovalnih sti v s rezultatov v seznamih virov na koncu člankov. anon 7.1 Odprti raziskovalni podatki dprti z Raziskovalni podatki so vse informacije, ki služijo za spoznavanje, pre-ik o o verjanje ali potrditev hipotez in izpeljavo zaključkov. Podatki nastajajo z različnimi metodami, lahko so historični, enkratni, dinamični, so riročn v različnih formatih, surovi ali obdelani. Lahko so to numerični podat- : p ki, meritve, rezultati matematičnih in računalniških modelov, anket-IRA ni podatki, intervjuji, dnevniški zapisi, delovna poročila, slike, grafi, aj F risbe, besedilni podatki, besedilni korpus, pisna gradiva, statistični letopisi, popisi prebivalstva, bibliografske podatkovne zbirke, zvočni spozn zapisi, videi, programska oprema, strojna oprema, aplikacije, spektri, senzogrami, lidarski podatki, herbariji, zbirke živali, vzorci tkiv idr. 1 Viri podatkov so lahko repozitoriji pa tudi knjižnice, državni, po-krajinski, institucionalni arhivi, muzeji, specializirane zbirke, uradni, statistični, administrativni, vladni podatki o gospodarskih, demograf-skih, socialnih in okoljskih razmerah idr., kar proizvedejo državni ura-di in javne službe. 2 Odprti podatki so podatki, označeni z licenco, ki določa pogoje uporabe, npr. ponovna uporaba in predelava. 1 Navedene vrste podatkov povzemamo iz raziskave Odprti podatki, v kateri je leta 2011 22 intervjuvancev in intervjuvank s 17 različnih znanstvenih področij v Sloveniji navedlo več kot 20 vrst podatkov, s katerimi se srečujejo pri raziskovalnem delu (Štebe idr., 2013). 2 Podlaga za uporabo teh podatkov v raziskovanju je ZDIJZ (2022). Za odprte podatke velja, da so »pravno odprti« in »tehnično odprti« ter so na voljo največ proti plačilu stroškov reprodukcije. Ko podatki iz legitimnih razlogov ne morejo biti prosto dostopni, ker bi s tem lahko povzročili škodo ali bi ogrozili zakonite interese upravičenca po pogod-bi o financiranju, velja načelo »Odprti, kolikor je mogoče, zaprti, kolikor je nujno«. V takih primerih avtorji delijo vsaj metapodatke. Odprti podatki prispevajo k transparentnosti raziskovanja, omogočajo preverjanje resničnosti in zanesljivosti rezultatov. Odpirajo možnosti za nova znanstvena sodelovanja in sodelovanje s tistimi zu-naj znanstvenega kroga, ki jih zanimajo znanstveni rezultati. 77 7.1.1 Obdelava podatkov sti ano Obdelava podatkov oz. ravnanje z njimi obsega najrazličnejše aktivno-n sti: zbiranje, pregledovanje, hranjenje, čiščenje, analiziranje, predsta-vljanje podatkov idr. Zato velja delu s podatki vedno znova nameniti dprti z dovolj pozornosti, od snovanja raziskave naprej. Kadar se predpostavlja delo s podatki, je pri snovanju raziskave ltati v o treba: ezui r • preveriti, kakšne zahteve postavljata financer in delodajalec glede ravnanja s podatki, • pripraviti načrt ravnanja z raziskovalnimi podatki. raziskovaln Nekaj napotkov pri delu s podatki 1. Pravočasno načrtovanje zbiranja in obdelave podatkov bo omogo- čilo, da bo večino podatkov, tudi če gre za občutljive ali lastniške, mogoče narediti FAIR in skladne z načeli odprte znanosti. 2. Ker priprava podatkov za trajno skrbništvo in objavo v repozitoriju predstavlja strošek, je ob snovanju raziskave treba odgovoriti na vprašanje, katere izvirne podatke je vredno objaviti v repozitoriju kot samostojen raziskovalni rezultat. Vprašati se velja, ali: • imajo podatki potencial za ponovno uporabo, • so podatki pomembni zaradi preverjanja raziskovalnih rezultatov, • imajo podatki zgodovinsko vrednost, so enkratni in neponovljivi ali redki, • napor in stroški, vloženi v obdelavo podatkov, upravičijo stroške, vložene v podatkovno objavo. 3. Ugotoviti je treba, ali bo raziskava vključevala podatke, ki so občutljivi, zaupni ali lastniško zaščiteni. Občutljivi podatki so podatki, ki jih je treba zaščititi pred nezaželenim razkritjem zaradi pravnih ali etičnih razlogov, npr. osebni podatki, podatki o arheoloških in drugih najdiščih. 4. Pred začetkom dela s podatki je treba zagotoviti pravne podlage za 78 obdelavo podatkov: • Pred uporabo podatkov3 je treba preveriti licence oz. druge more-iji bitne omejitve, ki izvirajo iz avtorskih ali lastniških pravic. Ugoto-loven viti je treba, pod kakšnimi pogoji so podatki, potrebni za raziskavo, dostopni in ali bo obdelane ter obogatene podatke v novi obliki sti v s mogoče objaviti za potrebe preverjanja znanstvenih rezultatov oz. ano za izpolnjevanje zahtev odprte znanosti. n • Pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov4 v EU določata Ured-dprti z ba o varstvu osebnih podatkov5 in zakonodaja države, v kateri raziskava poteka, v Sloveniji je to Zakon o varstvu osebnih podatkov ik o o (ZVOP-2) (2022). Države članice EU so lahko obdelavo osebnih podatkov mestoma tudi bolj omejile, kot to zahteva evropska uredba. riročn: p Poznavanje omejitev je še posebej pomembno v mednarodnih raz-IRA iskavah, kjer se podatke pogosto prenaša med državami. aj F • Preveriti je treba tudi področno zakonodajo, ki lahko raziskovanje dodatno omeji ali za potrebe raziskovanja dopusti več možnosti. spozn 3 Npr. podatki iz repozitorijev, arhivov, bolnišnic, podjetij, komercialnih baz. 4 Za definicijo osebnih podatkov glej 4. člen Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (2016), ki določa: »‘[O]sebni podatki‘ pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določi-ti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so zna- čilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbe-no identiteto tega posameznika«; »‘[O]bdelava‘ pomeni vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomati-ziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniran je, omejevanje, izbris ali uničenje.« 5 Ena od možnosti je soglasje udeležencev raziskave za obdelavo podatkov o njih sa-mih (glej 6. in 9. člen Splošne uredbe o varstvu podatkov, 2016). 5. Določiti je treba, kdo v raziskovalni skupini bo odgovoren za varstvo podatkov v času poteka raziskave in: • bo skrbel za tehnične vidike raziskave, • bo nadziral raziskovalce pri odgovorni obdelavi, • bo poročal v primeru internega ali zunanjega nadzora nad obdelavo občutljivih podatkov. 6. Določiti je treba bibliografske informacije in pogoje obdelave za čas, ko bodo podatki objavljeni v izbranem repozitoriju: 79 • avtorstvo, sti • vrsto dostopa, npr. omejeni dostop, anon • licenco, • drugo, skladno z metapodatkovnim standardom izbranega dprti z repo zitorija. ltati v o 7. Iskati je treba podporo pri podatkovnih strokovnjakih in rešitve, ki ezu so že uveljavljene v raziskovalni skupnosti na izbranem področju: i r • Komisije za etična vprašanja so lahko v vlogi posvetovalnega tele-sa, na nekaterih področjih pa imajo tudi pristojnost izdati soglasje raziskovaln za izvedbo določene raziskave. • Za specifična vprašanja glede priprave podatkov za objavo so v podporo specializirani področni podatkovni repozitoriji, ki zagotavljajo tehnične in organizacijske ukrepe ter orodja ali postopke za obdelavo in zaščito osebnih, občutljivih ter zaupnih podatkov na določenem raziskovalnem področju. Zaupni podatki so podatki, ki jih je treba zaščititi pred nezaželenim razkritjem, npr. zaradi obrambe in varovanja države, poslovne skrivnosti. Ozaveščena raba občutljivih podatkov velja tudi v primeru zaupnih podatkov, s katerimi bi lahko povzročili škodo posameznikom, skupnostim, organizacijam ali državi, npr. izropanje dragocenih najdišč, ogrožanje redkih vrst, izdaja skrivnosti. Ko podatkov iz opravič- ljivih razlogov ni mogoče deliti z drugimi, je treba zagotoviti bogate metapodatke, da bi izpolnili zahteve načel FAIR. Primer: Evropski arhivi družboslovnih podatkov promovirajo pravo- časno zagotovitev pravnih podlag za objavo podatkov, predstavljajo orodja in pristope za anonimizacijo podatkov, pred prevzemom podatkov v trajno skrbništvo izvedejo pregled in oceno tveganja za razkritje oseb ter zagotavljajo različne režime dostopa do občutljivih podatkov. Najstrožje reguliran dostop je delo s podatki v varnem spletnem ali fi-zičnem okolju. V skrajnem primeru, ko podatkov ni mogoče objaviti, so v katalogu podatkov na voljo izčrpni metapodatki. 80 Omejeni dostop je dostop do digitalnih objektov v repozitorijih, ki je uporabnikom na voljo pod pogoji, določenimi z licencami, avtorskimi pravicami in drugimi iji omejitvami, npr. po določenem času, samo za nekatere namene, samo za nekatere vrste uporabnikov. loven sti v s 7.1.2 Podatkovna objava anon Podatkovna objava je objava v podatkovnem repozitoriju, dprti z ki vsebuje celovito dokumentirane podatke, opremljene z bibliografskimi informacijami in s trajnim ik o o identifikatorjem, ter pri kateri je opravljen pregled kakovosti. riročn: pIR Odločitev o tem, katere podatke objaviti, pod kakšnimi pogoji in s ka-A tero licenco, je lahko odvisna od pogodbe med financerjem raziskave aj F in avtorji raziskave, izpolnjevanja pravnih in etičnih omejitev ter storitev, ki jih ponuja repozitorij. Zato je pravočasno načrtovanje ravnan-spozn ja z raziskovalnimi podatki ena od ključnih aktivnosti, ki prispevajo k ures ničevanju odprte znanosti. 7.1.3 Citiranje podatkov Navedba podatkovne objave praviloma vključuje naslednje informacije: 1. avtorja oz. avtorje raziskovalnih podatkov, 2. leto objave raziskovalnih podatkov v podatkovnem repozitoriju, 3. naslov raziskave oz. iz nje izhajajočih podatkov, 4. trajni identifikator, ki ga dodeli repozitorij. Če avtorji v svojih publikacijah uporabljajo izvirne podatke, morajo biti ti najkasneje ob izidu publikacije objavljeni in dostopni skladno z načeli FAIR. Trajni identifikator je enolični zapis, ki trajno nedvoumno označuje digitalni objekt ter omogoča enoznančno prepoznavo. Če se avtorji v publikaciji sklicujejo na podatke drugih avtorjev, morajo med besedilom in v referencah navesti bibliografske informacije, ki bralcem omogočijo, da podatke najdejo in do njih dostopajo. 6 Nekatere znanstvene revije v Sloveniji so oblikovale navodila za delo z raziskovalnimi podatki, 7 vendar praksa doslednega citiranja izvirnih in sekundarnih podatkov v Sloveniji še ni uveljavljena. Naloga založb, uredništev in raziskovalcev je, da prispevajo k uveljavitvi citi-81 ranja podatkov. sti anon Primer iz ADP: Kako citiram to raziskavo? 8 Hafner Fink, M., Uhan, S., Filipovič Hrast, M., Petrovčič, A., dprti z in Kurdija, S. (2023). Slovensko javno mnenje 2022/1: ogledalo javnega mnenja, raziskava o družini in spolnih vlogah (ISSP 2022), brezdomci, uporaba interneta [Podatkovna datoteka]. ltati v o Univerza v Ljubljani, Arhiv družboslovnih podatkov. https:// ezui r doi.org/10.17898/ADP_SJM221_V1 7.1.4 Katalogi raziskovalnih podatkov raziskovaln Podatkovne objave, ki izpolnjujejo načela FAIR, bodo najdljive v katalogih repozitorijev in opremljene z informacijami o dostopnosti, raziskovalci in raziskovalke jih bodo lahko pregledovali, obdelovali, povezovali ter uporabljali pod pogoji in za namene, kot so bili določeni s strani izvirnih avtorjev in avtoric. Med pomembnejšimi viri raziskovalnih podatkov so nacionalne in evropske raziskovalne infrastrukture, z razvojem odprte znanosti pa je repozitorijev vse več, saj nastajajo tudi univerzitetni, inštitutski, medpodročni idr. (za več glej Vlada 6 Pod okriljem Vozlišča RDA Slovenija so nastale Smernice za oblikovanje politik znanstvenih založb glede navajanja raziskovalnih podatkov v znanstvenih publikacijah in zagotavljanja dostopa do primarnih podatkov, uporabljenih v člankih (Štebe, Bezjak idr., 2020), ki so lahko v pomoč znanstvenim založbam in uredništvom revij za pripravo politik ter navodil glede odprtih podatkov. 7 Npr. revije Socialno delo (https://www.revija-socialnodelo.si/), Družboslovne razprave (https://www.sociolosko-drustvo.si/druzboslovne-razprave/), Central European Public Administration Review (https://cepar.fu.uni-lj.si/index.php/CEPAR), Economic and Business Review (https://www.ebrjournal.net/home/publication_ ethics.html#Data). Aktivnosti je ADP spodbujal v okviru pilota, ki je potekal pod okriljem Vozlišča RDA Slovenija (Štebe, Dolinar idr., 2020). 8 ADP pri citiranju in navajanju virov sledi 7. verziji standardov APA (APA7). Republike Slovenije, 2022). Vse večje število repozitorijev prinaša tudi vse večjo heterogenost storitev. Razvid repozitorijev re3data.org je lahko v pomoč pri iskanju repozitorijev na svetovni ravni, na pregleden način za vsak repozitorij pokaže, kakšne vrste dostopa ponuja, kateri trajni identifikator uporablja, katere licence so na voljo, pa tudi o vsebini gradiva, ki ga ponujajo in katerim disciplinam prvenstveno služi. Pri izboru ustreznega repozitorija za iskanje ali objavo podatkov so lahko v pomoč podatkovni strokovnjaki in strokovnjakinje. 82 7.2 Odprta programska oprema in odprta koda v raziskavah iji Izraz odprta programska oprema se nanaša na programsko opremo, ki je uporabnikom na voljo skupaj s svojo izvirno programsko kodo. To loven uporabnikom omogoča, da izvirno kodo pregledajo, bolje razumejo ter sti v s potencialno spremenijo in izboljšajo. Za odprto programsko opremo so ano ključni transparentnost in svoboda uporabe, spreminjanja ter (pogos-n to tudi) deljenje. dprti z Odprta izvorna koda je programska oprema, katere izvorna ik o o koda je javno dostopna in jo lahko kdor koli brezplačno uporablja, proučuje, spreminja ter distribuira. riročn: p Poudariti je treba, da odprta koda ne pomeni nujno odsotnosti av-IRA torskih pravic. Četudi je delo zaščiteno z avtorskimi pravicami, lahko aj F avtorji dovoljujejo njegovo uporabo in deljenje pod določenimi pogoji, običajno določenimi z odprtokodno licenco. spozn V sodobnem raziskovalnem svetu sta odprta koda in odprta programska oprema ključnega pomena: pogosto sta brezplačni ali vsaj cenovno dostopnejši kot komercialne alternative, zato omogočata znanstveno delo tudi v manj razvitem delu sveta, poleg tega omogoča-ta lažje sodelovanje med raziskovalci ter krepita integriteto in transparentnost raziskav. Po mnenju zagovornikov odprte kode pa omogočata tudi hitrejši razvoj in več inovativnosti v raziskovalni sferi. Odprta programska oprema je v raziskovanju prisotna pri vseh korakih, od administrativne podpore do znanstvenih raziskav. Na področju odprte znanosti lahko tako tukaj prispevajo ne le razvijalci programske opreme, ampak tudi vsi, ki odprto programsko opremo uporabljajo in razvijalcem sporočajo povratne informacije. Razvijalci lahko največ prispevajo s tem, da pri razvoju odlične programske opreme in njenem vzdrževanju kar najdosledneje sledijo načelom FAIR. 7.2.1 Programska oprema in koda FAIR Optimalno uporabnost odprte kode je mogoče doseči z upoštevanjem načel FAIR, ki so bila sicer oblikovana za optimizacijo uporabe digitalnih virov in podatkov, a se povezujejo tudi z odprto kodo in s programsko opremo (povzeto po Katz idr., 2021): • Odprta programska oprema mora biti najdljiva. 9 To lahko doseže-mo tako, da jo opremimo z bogatimi metapodatki, odprtokodno licenco in drugimi informacijami, ki olajšajo iskanje, ter shranimo v mednarodno priznanih repozitorijih, kot je npr. GitHub, ki omogo- čajo označevanje, kategorizacijo in indeksiranje ter s tem učinko-83 vitejše iskanje. Verzije in deli programske opreme morajo biti opre-sti mljeni s trajnim identifikatorjem, ki zagotavlja dostopnost do pro-ano gramske opreme. Tako dosežemo, da nov uporabnik zlahka najde n in znova dostopa do iste verzije programske opreme. Nujno je tudi, da programski opremi dodamo informacijo o odprtokodni licen-dprti z ci, pod katero definiramo pogoje njene uporabe, saj s tem pravno zaščitimo tako razvijalce kot uporabnike programske opreme. ltati v o • Običajno shranjevanje v zaupanja vrednih repozitorijih zagotavlja ezui r tudi, da je programska oprema dostopna z uporabo standardnih protokolov – torej da je mogoče do nje dostopati z uporabo običajnih elektronskih naprav in internetnih brskalnikov. raziskovaln • Interoperabilnost pomeni, da programska oprema omogoča deljenje podatkov in/ali metapodatkov preko standardnih programskih vmesnikov (API). Odprta programska oprema je pogosto oblikovana z mislijo na interoperabilnost, kar pomeni, da lahko raziskovalci združujejo različna orodja in metode za boljše ter celovitej- še analize. • Najpomembnejša lastnost programske opreme je njena uporabljivost. Četudi je programsko opremo moč najti, se kasneje pogosto izkaže, da je ni mogoče uporabiti. Nekaj najpomembnejših vzrokov za neuporabljivost: - pomanjkanje navodil za nalaganje programske opreme, - pomanjkanje dokumentacije za uporabo programske opreme, - odvisnost programske opreme od zunanjih knjižnic brez primerne dokumentacije, - odvisnost od nedelujočih zunanjih knjižnic, 9 Za zbrane splošne in podrobnejše usmeritve glej Lin idr. (2020). - pomanjkanje primerov uporabe s povezanimi vhodnimi in z izhodnimi datotekami (posledično ni mogoče preveriti pravil-nega delovanja), - pomanjkanje dokumentacije o verzijah in spremembah v programski opremi. 84 iji loven sti v s anon dprti z Slika 11 Odprta koda ik o o Vse naštete težave je mogoče rešiti z bogato dokumentacijo, 10 s ka-riročn tero bi morala biti opremljena vsaka odprta programska oprema. Teža- : pIR ve z odvisnostjo od različnih zunanjih knjižnic je mogoče rešiti preko A ustvarjanja izoliranih okolij, 11 ki vsebujejo vse odvisne komponente ali aj F stabilne povezave do njih, tako da uporabniku ni treba skrbeti zanje. To omogočajo okolja v posameznih programskih jezikih, kot sta R in spozn Python, uporaba sistemov za upravljanje s paketi in orodji (npr. Con-da) ali uporaba t. i. kontejnerjev (npr. Docker), ki zapakirajo vso kodo, odvisnosti in konfiguracije v enotne pakete. Uporabnik lahko tako vse svoje aktivnosti izvaja v izoliranem okolju, kar zagotavlja, da bodo rezultati zaganjanja ponovljivi, ne glede na to, na kakšnem računalniku ali operacijskem sistemu je programska oprema zagnana. 7.2.2 Računalniški modeli in simulacije Med odprto programsko opremo štejemo tudi računalniška orodja, ki služijo simulacijam in analizam računalniških modelov, na katerih slo-nita naše današnje razumevanje sveta in velik del moderne tehnologije. 10 Za več smernic glej korake v Wilson idr. (2017). 11 Za več informacij glej: Rule idr. (2019), Ewels idr. (2020), Roach idr. (2022), de Visser idr. (2023). Zato je izjemnega pomena, da tudi ti računalniški modeli na več ravneh sledijo načelom FAIR: • Podatki, na podlagi katerih so bili modeli razviti, testirani in/ali validirani, morajo biti znani in tudi sami slediti načelom FAIR. • Modeli naj bodo shranjeni v za to namenjenih repozitorijih (npr. Biomodels, JWS Online). • Če je le mogoče, morajo biti modeli na voljo v standardnih formatih, ki omogočajo njihovo uporabo v več različnih računalniških orodjih. • Raziskovalni rezultati, pridobljeni s pomočjo računalniški mode-85 lov, morajo biti opremljeni z metapodatki, ki omogočajo ponovi-sti tev računalniške analize (znani morajo biti vsi modelni parametri, ano začetni in robni pogoji ter časovni in prostorski koraki simulacije; n prim. Elofsson idr. (2019)). dprti z 7.2.3 Licence ltati v o Izbira prave licence je ključna za dolgoročen uspeh odprtokodnega pro-ezu jekta, saj avtorjem omogoča, da jasno določijo svoja pričakovanja in i r žel je glede uporabe ter razširjanja svoje kode. Ker je programska oprema zelo specifičen digitalni vir, se priporoča izbor ene izmed licenc, ki so bile razvite specifično za programsko opremo (združenje Open raziskovaln Sour ce Initiative – OSI ali neprofitna organizacija Free Software Foundation – FSF). 7.2.4 Citiranje Prakse citiranja programske opreme so še vedno v razvoju, vendar obstaja nekaj splošno sprejetih načel. Prvič, programska oprema, ki je bistvena za raziskovalno delo, mora biti vedno citirana. Drugič, citat naj vključuje informacije, ki omogočajo identifikacijo in dostop do specifične različice uporabljene programske opreme, saj lahko različne verzije vodijo do različnih rezultatov. In tretjič, kadar je to mogoče, je priporočljivo citirati tudi originalne publikacije, povezane s programsko opremo. 7.2.5 Trajnost Odprta programska oprema je v raziskovalnem svetu izjemno dra-gocena, a se pogosto zatakne pri njenem vzdrževanju in pomoči pri rabi. Kot vsaka tehnologija se tudi programska oprema stara. Zunanja orodja in knjižnice se posodabljajo ali opuščajo, obstajajo pa tudi napa-ke v kodi, ki jih je treba odpraviti. Brez stalnega vzdrževanja lahko programsko orodje hitro postane zastarelo, nestabilno ali nezdružljivo z novimi tehnologijami. Ena pogostih težav pri vzdrževanju in pomoči pri rabi odprte programske opreme v raziskavah je pomanjkanje dolgoročnega financiranja. Mnogi projekti odprte programske opreme se začnejo kot kratkoročne raziskovalne pobude z omejenimi sredstvi. Ko se sredstva izčrpajo, razvijalci pogosto nimajo spodbud ali sredstev za nadaljnje vzdrževanje in pomoč uporabnikom. Če je programska opre-86 ma javno dostopna na repozitoriju s sistemom za upravljanje različic, z metapodatki, ki jasno definirajo, čemu je namenjena, s kakšnim prob-lemom se ukvarja in na katerem področju je primerna, ustreznimi na-iji vodili za uporabo, licenco in s podatki za citiranje, lahko njen nadaljnji loven razvoj prevzamejo neodvisni razvijalci. Vzdrževanje, vsaj glede združ- ljivosti z ostalimi povezanimi orodji oz. preverjanja združljivosti, je sti v s smiselno v čim večji meri avtomatizirati. 12 anon Odprta koda v raziskavah ni le trend ali alternativa komercialnim orodjem. Je revolucija v načinu, kako raziskovalci pristopajo k svojemu dprti z delu, sodelujejo med seboj in delijo svoje odkritje s širšo skupnostjo. V ik o o digitalno povezanem svetu, kjer je informacija ključna valuta, je odprta koda most, ki spodbuja inovacije in transparentnost. riročn: pIR 7.3 Odprti dostop do znanstvenih publikacij A Tradicionalna znanstvena komunikacija v obliki objav v publikacijah, aj F kot so znanstveni časopisi, zborniki konferenc ali knjige ter njihovi se-spozn stavni deli, je precej omejena, saj so znanstvene publikacije javnosti dostopne le proti plačilu v obliki naročnin, pretežno preko knjižnic. Kot odgovor na to se je na prehodu v 21. stoletje začelo uveljavljati gibanje odprti dostop s ciljem omogočiti dostop javnosti do vseh raziskovalnih rezultatov brez kakršnih koli omejitev. Z namenom zagotavljati čim širši dostop do znanstvenih publikacij brez avtorskopravnih ovir in omejitev sta sčasoma nastali dve komplementarni strategiji: • samoshranitev: zagotovitev orodij in pomoči avtorjem za shranjevanje člankov iz recenziranih revij v odprte digitalne repozitorije; • odprtodostopni časopisi: nastanek nove generacije znanstvenih revij, ki so predane odprtemu dostopu, in vzpostavitev pomoči obstoječim revijam pri prehodu v odprti dostop. 12 Glej: https://www.software.ac.uk/blog/maintaining-your-legacy-tips-making-legacy-code-sustainable. Odprtodostopna publikacija zagotavlja brezplačen dostop do celotne vsebine na založnikovi spletni strani ali v repozitoriju ter upravljanje avtorskih pravic z licencami, s katerimi lahko uporabniki vsebino poleg branja, shranjevanja in izpisa tudi razmnožujejo, uporabijo, raz- širjajo, prenašajo ter javno prikazujejo, izdelujejo in razširjajo izpeljana dela v katerem koli digitalnem mediju za kateri koli namen, v skladu z izbrano licenco. Kaj je dovoljeno, je odvisno od izbrane proste licence, npr. Creative Commons, s katero je publikacija označena. Avtor praviloma obdrži materialne avtorske pravice in pri objavi publikacije založ- niku dovoli objavo. 87 7.3.1 Modeli odprtega dostopa do publikacij sti Na poti uresničevanja odprtega dostopa do znanstvenih publikacij so anon se komercialni založniki hitro prilagodili pobudam za odprto znanost, in sicer tako, da so vzpostavili poslovne modele, ki temeljijo na plačilu dprti z stroškov za objavo v odprtem dostopu. ltati v o Zlati odprti dostop ezui r Zlati odprti dostop je odprti dostop, pri katerem morajo avtorji plačati stroške odprte objave. Izdajatelj/založnik zagotovi odprti dostop takoj, najkasneje pa raziskovaln ob objavi znanstvene publikacije na spletni strani znanstvene revije. Uvel javljena sta dva načina zagotavljanja zlatega odprtega dostopa: 1. Objava članka v znanstveni reviji ali na založniški platformi ali objava monografije, kjer je poslovni model v celoti objavljanje v odprtem dostopu. Nekateri avtorji za objavo članka ali poglavja v odprtem dostopu plačajo stroške objave, tj. (angl.) Article Processing Charges (v nadaljevanju APC) oz. (angl.) Chapter Processing Charges (v nadaljevanju CPC) ali za monografije (angl.) Book Processing Charges (v nadaljevanju BPC), v drugih pa ne, to je t. i. diamantni odprti dostop. Avtorji tako v primeru zlatega kot diamantnega odprtega dostopa obdržijo materialne avtorske pravice in dovoljujejo uporabo znanstvene publikacije skladno z izbrano prosto licenco, po navadi Creative Commons. 2. Objava odprtodostopnega članka v naročniški ali hibridni reviji ali odprtodostopnega poglavja v plačljivi monografiji. V tem primeru avtor plača APC oz. CPC. Diamantni odprti dostop je model znanstvenega založništva, po katerem revije in platforme ne zaračunajo stroškov niti avtorjem niti bralcem. Zeleni odprti dostop: shranitev recenziranega rokopisa v repozitorij Zeleni odprti dostop je dostop do prosto dostopnih ali odprtodostopnih recenziranih rokopisov znanstvenih 88 publikacij, ki so shranjeni v repozitorijih. Avtor ali pooblaščena oseba, pogosto je to knjižničarka ali knjižni-iji čar, omogoči prosti ali odprti dostop do recenziranega rokopisa, ki je bil sprejet v objavo, tako, da ga skladno s politiko odprtega dostopa založ- loven nika shrani v zaupanja vrednem repozitoriju. Nekateri založniki zah-sti v s tevajo, da se lahko odprti dostop omogoči šele z zamikom, po preteku ano predpisanega obdobja embarga, to je začasne nedostopnosti vsebine, ki n lahko traja od nekaj mesecev do nekaj let. Metapodatki različic znanstvenih publikacij, ki so arhivirane v repozitorijih, vendar s časovnim dprti z zamikom do javne objave, morajo biti javno dostopni. Prav tako mora-ik o o jo metapodatki vsebovati povezavo do javno objavljene različice znanstvene publikacije na spletni strani založnika. riročn Ne glede na definicijo zlatega ali zelenega odprtega dostopa avtor : pIR izpolni zahteve financerjev šele takrat, ko je celotno besedilo znanst-A vene publikacije, skupaj s pripadajočimi raziskovalnimi podatki in z aj F drugimi rezultati raziskav, shranjeno v zaupanja vrednem repozitoriju. spozn 7.3.2 Odprti dostop do javno financiranih znanstvenih publikacij Financerji znanstvenoraziskovalne dejavnosti, na ravni EU in posameznih držav članic, v okviru pogojev za sofinanciranje zahtevajo, da morajo avtorji zagotoviti odprti dostop do digitalnih različic znanstvenih publikacij, tudi do drugih raziskovalnih rezultatov, ki so obravnavani v teh publikacijah ter so nujno potrebni za ponovitev raziskav ali za ponovno uporabo v drugih raziskavah. Pogoj je, da avtorji znanstvenih publikacij takoj, ko je to izvedljivo, najpozneje pa ob objavi znanstvene publikacije zagotovijo odprti dostop do znanstvene publikacije skupaj s pripadajočimi raziskovalnimi podatki in z drugimi raziskovalnimi rezultati v repozitoriju. 13 13 Glej npr. raziskovalni program EK Obzorje Evropa (OpenAIRE, b. l.) in Uredbo o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti (2023). Najpozneje ob objavi znanstvene publikacije, torej brez zamika, morata biti strojno berljiva digitalna oblika objavljene različice znanstvene publikacije (Version of Record – VoR) ali recenziran rokopis (Author Accepted Manuscript – AAM) sprejeta v objavo, shranjena v zaupanja vrednem repozitoriju za znanstvene publikacije in tako omogočen takojšen odprti dostop do znanstvene publikacije. Odprtodostopna publikacija je publikacija, ki zagotavlja brezplačen dostop do celotne vsebine na založnikovi spletni strani ali v repozitoriju ter upravljanje avtorskih pravic z licencami, ki poleg branja, shranjevanja in izpisa 89 vsebine omogočajo uporabo v skladu z izbrano licenco. sti anon dprti z ltati v o ezui r raziskovaln Slika 12 Načini samoshranitve • Znanstveni članki morajo biti objavljeni pod odprto licenco, ki vsakomur omogoča, da znanstveno publikacijo prosto uporablja, spreminja in deli. 14 14 Npr. licenci Creative Commons priznanje avtorstva (CC BY) in Creative Commons priznanje avtorstva – deljenje pod enakimi pogoji (CC BY-SA) ali njima enakovredne. • Monografije in druge obsežne znanstvene publikacije so lahko objavljene pod licenco, ki omejuje nadaljnjo komercialno uporabo ali predelavo dela. 15 • Metapodatki o znanstvenih publikacijah morajo biti javno objavljeni, opremljeni z oznako CC 0, če to pravni red dopušča, ali vsaj z licenco CC BY. Vsebovati morajo podatke, ki omogočajo ravnanje po načelih FAIR. Pomemben element zagotavljanja dostopa je uporaba trajnega 90 identifikatorja za znanstveno publikacijo in, kjer je to le mogoče, tudi trajnih identifikatorjev za druge raziskovalne rezultate, orodja in in-strumente, potrebnih za preverjanje in razumevanje rezultatov, ki iz-iji virajo iz objavljene znanstvene publikacije. loven sti v s 7.3.3 Repozitoriji znanstvenih publikacij anon Repozitorij znanstvenih publikacij je repozitorij, ki omogoča shranjevanje in dostop do digitalne znanstvene literature, dprti z ne glede na mesto prve objave. ik o o Nekateri financerji znanstvenoraziskovalne dejavnosti vzpostav-ljajo založniške platforme za objave znanstvenih publikacij po modelu riročn: p »financer kot založnik« (angl. Funder as Publisher). Npr., Open Re-IRA search Europe (v nadaljevanju ORE)16 je odprtodostopna založniška aj F platforma za objavo raziskav, ki jih financira EK v programih Obzorje 2020, Obzorje Evropa in drugih na vseh tematskih znanstvenih pod-spozn ročjih. Platforma raziskovalcem ponuja prostor za objavo, kjer lahko hitro delijo svoje rezultate in spoznanja ter olajšajo odprto, konstruktivno raziskovalno razpravo. Odprtodostopne publikacije so dostopne tudi preko agregatorjev, npr. podatkovna zbirka OpenAIRE Explore, 17 repozitorij ZENODO18 in podatkovna zbirka OAIster, 19 slednja združu-je metapodatke na milijone odprtodostopnih publikacij, ki so dostop ni z iskalnikom WorldCat.org. 20 15 Npr. licenci Creative Commons priznanje avtorstva – nekomercialno (CC BY-NC), ki omejuje nadaljnjo komercialno uporabo, in Creative Commons priznanje avtorstva – brez predelav (CC BY-ND), ki prepoveduje predelave, ali njima enakovredne. 16 Https://open-research-europe.ec.europa.eu/. 17 Https://explore.openaire.eu/. 18 Https://zenodo.org/. 19 Https://oaister.on.worldcat.org/discovery. 20 Https://worldcat.org/. Raziskovalcem so za objavo publikacij v Sloveniji na voljo institucionalni repozitoriji: • Repozitorij Univerze v Ljubljani (RUL), • Digitalna knjižnica Univerze v Mariboru (DKUM), • Repozitorij Univerze na Primorskem (RUP), • Repozitorij Univerze v Novi Gorici (RUNG), • Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij (ReVIS), • Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije (DiRROS). 91 Ti so med storitve vključili še skrbništvo nad odprtodostopni-sti mi različicami znanstvenih publikacij, kjer avtorji z načinom samo-ano shranitve svoje znanstvene publikacije objavijo po načelih odprtega n dostopa. Odprtodostopne publikacije slovenske raziskovalne produk-dprti z cije uporabnice in uporabniki poiščejo v Nacionalnem portalu odprte znanosti. 21 ltati v o Akademske založbe za odprti dostop do monografij zagotavljajo ezu brezplačne različice v formatu PDF in prodajo tiskanih ali ePub-različic i r publikacije (npr. UCL Press). V Sloveniji imajo npr. enak poslovni model Založba Univerze na Primorskem, Univerzitetna založba Univerze v Mariboru in Založba Univerze v Ljubljani. Zanimiv model v medna-raziskovaln rodnem prostoru predstavlja založniško-tržna pobuda Knowledge Unlatched, s katero številne knjižnice iz vsega sveta skupaj plačajo izdajo izbrane monografije v odprtem dostopu. 22 Za dostop do znanstvenih monografij v mednarodnem raziskovalnem prostoru sta relevantni tudi naslednji storitvi: • Direktorij odprtodostopnih knjig (Directory of Open Access Books, v nadaljevanju DOAB)23 je zbirka metapodatkov recenziranih odprtodostopnih monografij, ki bralce napoti na knjige, odprtodostopne na spletnih straneh založnikov. Direktorij je namen jen vsem založnikom, ki objavljajo recenzirane monografije, pod pogojem, da ti delujejo v skladu z načeli znanstvenoraziskovalne etike in monografije objavijo v odprtem dostopu. Servis DOAB je brezpla- čen in javno dostopen. Vsebuje prek 70.000 recenziranih akademskih knjig in poglavij več kot 670 založnikov. 21 Https://openscience.si/. 22 Https://knowledgeunlatched.org/. 23 Https://www.doabooks.org/. • Online Library of Open Access Books (OAPEN) 24 je repozitorij odprto dostopnih monografij. 92 iji loven sti v s anon dprti z ik o o riročn: pIRA aj F spozn 24 Https://www.oapen.org/. 8Odprte recenzije 93 Ena zadnjih komponent odprte znanosti, ki jo je treba še uveljaviti, je t. i. odprta recenzija. 1 Odprta recenzija temelji na javni objavi postopkov in poročil strokovnih pregledov raziskovalnih rezultatov, ki so bili tradicionalno skriti ali anonimni. Besedno zvezo odprta recenzija je prvič uporabil Armstrong (1982), ko je poudaril, da bi postopki odprtega strokovnega pregleda izboljšali kakovost strokovnih pregledov, komunikacijo v znanosti in obenem motivirali recenzente, ki bi za svoje delo tudi dobili ustrezno priznanje. V manj kot 100 letih po objavi prvega znanstvenega članka se je razvil model, po katerem so bili članki posredovani v pregled izbrani skupini priznanih članov – strokovnih vrstnikov, tj. recenzentov, katerih mnenje je upošteval urednik časopisa pri presoji o nadaljevanju procesa objave. Neformalno posvetovanje s sodelavci, strokovnimi vrst niki, sprejemanje pripomb in kritik o kakovosti rokopisa pred oddajo prispevkov za objavo je preraslo v postopek strokovnega pregleda znanstvenih objav, ki ga poznamo danes. Strokovni pregled oz. recenzija je metoda znanstvenega zagotavljanja kakovosti, ki služi potrditvi utemeljenosti, vsebine in izvirnosti znanstvenega dela, ocenjevanju ter pomoči pri izboljšanju kakovosti znanstvene objave. Založniki dajejo prednost anonimnim (slepim) recenzijam, s pred-postavko, da s tem omogočajo manjšo pristranskost in da avtorji kri-tike svojega dela raje ohranjajo zasebne. Konec 20. stoletja se je pojavil dvom o učinkovitosti anonimnega recenziranja. Zlasti na ožjih znanstvenih področjih avtorji zlahka uganejo identiteto svojih recenzentov. Zaradi anonimnosti so recenzenti lahko pristranski, njihova mnenja se neredko razlikujejo, postopek pregleda se lahko zavleče ipd. Sla-bost anonimnega recenzentskega postopka je tudi, da recenzenti ne 1 V besedilu se kot sopomenke uporabljajo izrazi: odprta recenzija, odprti strokovni pregled, strokovna recenzija. prejmejo priznanja za svoje delo – njihovo delo je prostovoljno in ne - ovrednoteno. 8.1 Odprti strokovni pregled 94 iji loven sti v s anon dprti z ik o o riročn: pIRA aj F spozn Slika 13 Vrste recenzij Odprti strokovni pregled se nanaša na različne elemente v postopku strokovnega pregleda (Ross-Hellauer, 2017): • odprta identiteta: identiteti avtorja in recenzenta sta razkriti, drug drugemu in bralcu, • odprta poročila: recenzentska poročila so objavljena poleg znanstvenega prispevka, • odprto sodelovanje: k postopku strokovnega pregleda lahko prispevajo strokovni vrstniki ali celo širša skupnost oz. javnost, • odprta interakcija: spodbujanje neposredne, vzajemne razprave med avtorji, uredniki in recenzenti, • odprti strokovni pregled prednatisov/rokopisov: rokopisi so takoj na voljo javnosti na npr. prednatisnih strežnikih, pred morebitni-mi uradnimi postopki strokovnega pregleda, • strokovni pregled ali komentar končne različice znanstvene objave (VoR): bralci lahko komentirajo, avtorji/drugi bralci odgovarjajo, • odprte platforme – »ločen strokovni pregled«: strokovni pregled omogoča druga entiteta, ne založnik. Odprta recenzija je recenzija, ki je javno objavljena skupaj z imenom recenzenta. 95 Uveljavljata se dva modela izvajanja postopkov odprtih recenzij: zije • ohranja se sedanji sistem strokovnega pregleda, vendar sta identi-en teti avtorja in recenzenta razkriti drug drugemu in javnosti; ec • vzpostavlja se popolnoma nov sistem, ki temelji na odprti objavi prte r rokopisov ali pa končnih različicah znanstvene objave in je odprt od za skupnost; obsega prekrivajoče se načine, ki vključujejo odprte identitete recenzentov in avtorjev, objavo recenzijskih poročil ter omogočanje večje udeležbe strokovne javnosti v procesu medseboj-nega pregleda. Odprti strokovni pregled podpira pomen povratnih informacij recenzentov in integriteto recenzentskega postopka ter ima ključno vlogo pri gradnji zaupanja v raziskave, saj povečuje angažiranost javnosti, recenzije so boljše kakovosti, navdihuje konstruktivno sodelovanje, priznava zasluge recenzentom, izboljšuje njihovo odgovornost in predstavlja priložnost za njihovo strokovno rast. 8.2 Znanstvene revije z odprtimi recenzijami Mnogi založniki že ponujajo odprt sistem strokovnega pregleda. Ino-vativni model objave na platformi ORE obsega popolnoma odprt in pregleden postopek strokovnega pregleda po objavi. Sistem omogoča, da strokovni pregled poteka v obliki konstruktivnega in sodelovalnega pogovora znotraj raziskovalne skupnosti. Temelji na odprtih poročilih, ki so objavljena poleg članka z imeni in s povezavami do recenzentov. Opravi se po tem, ko je članek odprto objavljen na platformi, tako da je članek mogoče takoj brati in citirati, medtem ko ga ocenjujejo strokovni recenzenti (European Commission, 2023). Mnenja z imeni recenzentov so objavljena v poročilu. Spomniti velja še, da je za recenzente relevantno tudi, da imajo dostop do izvirnih podatkov, na katerih temeljijo članki. 9Občanska znanost 97 Občanska znanost je pristop v znanstvenoraziskovalnem delu, pri katerem so v raziskave na različne načine vključeni neprofesionalni raziskovalci. To so lahko šolajoči se dijaki in študenti, člani različ- nih društev, predstavniki posameznih družbenih skupin ali lokalnih skupnosti, kjer se raziskave odvijajo, ljubiteljski raziskovalci ali drugi iz zainteresirane javnosti. Občansko raziskovanje spodbuja sodelovanje raziskovalcev z zainteresiranimi posamezniki ali skupinami v različnih fazah raziskave, pri načrtovanju raziskave in pri formulaci-ji raziskovalnega problema, pri zbiranju in ustvarjanju raziskovalnih podatkov, pri analizi podatkov kot tudi pri interpretaciji rezultatov. Vključevanje ljudi, ki jih raziskovanje tako ali drugače zadeva, je del raziskovalne etike, npr. kot nasprotovanje t. i. helikopterskemu raziskovanju, kjer raziskovalci »priletijo, poberejo informacije in odletijo«, ne da bi se ozirali na ljudi in njihove potrebe ter ne da bi jih o rezultatih svojih spoznanj kasneje tudi obvestili. Slabe izkušnje staroselcev z raziskovalci, temelječe na kolonialnih odnosih, so spodbudile oblikovanje načel CARE: Collective benefit – prispevek podatkov k občemu dobremu, Authority to control – o podatkih morajo odločati tisti, ki jih podatki zadevajo, Responsibility – poziv k odgovorni rabi podatkov, Ethics – upoštevanje etike. 1 Občanski raziskovalec je oseba, ki se poklicno ne ukvarja z raziskovanjem, vendar je na različne načine vključena v raziskovanje. Eden najstarejših primerov občanske znanosti je t. i. božično štetje ptic, ki ga organizira ameriška neprofitna okoljska organizacija National 1 Načela CARE so izvorno povezana s staroselskimi skupnostmi, vendar so vse bolj uveljavljena v raziskovalnih skupnostih, ki se ukvarjajo s kakršnimi koli manjšinami (za več glej Bezjak in Masten, 2021). Kratica CARE se uporablja tudi v povezavi z načeli FAIR, npr. BeFAIRandCARE: https://www.gida-global.org/care. Audubon Society vse od leta 1900. 2 Ta največji popis prostoživečih živali v okolju običajno poteka od sredine decembra do prvih dni janu-arja v naslednjem letu, vsakoletno pa se ga udeležuje več kot 60.000 prostovoljcev. 9.1 Politika občanske znanosti v ERA V ERA se s sistematično podporo občanski znanosti srečujemo že vsaj od leta 2000. Cilj povezovanja med raziskovalci, ljudmi, zainteresirani-98 mi za znanost in oblikovalci politik je prispevati k dialogu o namenu ter koristnosti raziskav, povečanju zaupanja, pozitivnemu dojemanju znanosti, izboljšavam pri uporabi in uveljavljanju novih znanj ter inovacij iji in spodbujanju ustvarjalnosti ljudi, ki niso profesionalni raziskovalci. Koristen vir informacij o občanski znanosti je EU-Citizen.Scien-loven ce, 3 osrednja platforma v ERA, ki ponuja katalog projektov občanske sti v s znanosti in številne vire o občanski znanosti, orodja in smernice, dobre ano prakse ter module usposabljanja za delovanje po načelih občanske znan nosti. V programu EK Obzorje Evropa je občanska znanost prepoznana kot legitimen koncept znanstvenoraziskovalnega dela, zato nima več dprti z posebnega financiranja, predstavlja pa priporočeno prakso odprte zna-ik o o nosti in kot taka predlagateljem projektov lahko prinese dodatne toč- ke pri ocenjevanju projektnih prijav. 4 riročn: pIR 9.2 Načela občanske znanosti A V nadaljevanju navajamo načela občanske znanosti, ki so jih pripravili aj F v Evropskem združenju občanske znanosti in jih je potrdila organizaci-spozn ja Science Europe (European Citizen Science Association, 2015): 1. Projekti občanske znanosti predstavnike iz skupnosti aktivno vključujejo v znanstvene procese, ki ustvarjajo novo znanje in znanstvena dognanja. Posamezniki imajo lahko različne vloge, ki naj bodo jasno določene in vidne. 2. Rezultati projektov občanske znanosti so konkretni znanstveni rezultati. 3. Koristi od sodelovanja imajo tako profesionalni znanstveniki kot tudi vsi ostali sodelujoči v projektih skupnostne znanosti. Koristi so lahko v različnih oblikah, od npr. znanstvenih objav, priložnosti za deljenje in pridobivanje znanja, osebnega zadovoljstva, splošnih 2 Https://www.audubon.org/. 3 Https://eu-citizen.science/. 4 Glej Open Science EU (b. l.). družbenih koristi pa vse do priznanja in zadovoljstva, ko raziskovalni rezultati sooblikujejo rešitve v nekem lokalnem okolju, drža-vi ali mednarodnem prostoru. 4. Vsi sodelujoči pri projektih občanske znanosti lahko sodelujejo v različnih fazah znanstvenega procesa, kot so npr. načrtovanje raziskave, oblikovanje znanstvene metode, ustvarjanje raziskovalnih podatkov ter objava in razširjanje rezultatov. 5. Vsi sodelujoči pri projektih občanske znanosti so dobro informira-ni o poteku vseh faz raziskave, tudi o tistih, pri katerih ne sodelu-99 jejo, kot npr. o tem, kako je raziskava vplivala na družbeni razvoj, kako so bili raziskovalni rezultati implementirani v različnih okol-ostan jih, ipd. n 6. Občanska znanost ima enak pomen kot katera koli druga raz-ska z iskovalna metoda, ima tudi svoje omejitve in pomisleke, ki se jih občan je treba zavedati in jih vseskozi upoštevati. A v nasprotju s tradi-cionalnimi pristopi znanstvenoraziskovalnega dela občanska znanost omogoča vključevanje skupnosti in s tem demokratizacijo znanosti. 7. Občanska znanost deluje po načelih odprte znanosti. Podatki in metapodatki, ustvarjeni v projektih občanske znanosti, so javno dostopni, raziskovalni rezultati so objavljeni v odprtem dostopu po načelih FAIR. 8. V raziskovalnih rezultatih projektov občanske znanosti so kot so-avtorji navedeni vsi sodelujoči. 9. Programi občanske znanosti so ocenjeni na podlagi raziskovalnih rezultatov, na podlagi kakovosti raziskovalnih podatkov, na podlagi izkušenj udeležencev in na podlagi širšega družbenega ali političnega vpliva. 10. Vodje projektov občanske znanosti naj upoštevajo pravna in etična vprašanja v zvezi z avtorskimi pravicami, intelektualno lastnino, s sporazumi o deljenju podatkov, z zaupnostjo, s citiranjem in z vpli-vi na okolje pri izvajanju raziskovalne dejavnosti. 100 iji loven sti v s anon dprti z ik o o riročn: pIRA aj F Slika 14 Ljubim odprto znanost spozn 9.3 Občanska znanost v Sloveniji Pomemben korak pri uveljavitvi občanske znanosti v slovenskem okolju je bil ustrezen prevod tega termina. Rešitev je ponudil akade-mik prof. dr. Zdravko Mlinar (2021) v svojem delu »Kaj nam prinaša-ta koncept in gibanje občanska znanost/citizen science?: uveljavljanje raziskovanja kot sestavine vsakdanjega življenja«. Analiziral je številne termine, ki so se uporabljali v dotedanji praksi, npr. državljanska znanost, ljubiteljska znanost, prostovoljska znanost, nepoklicna znanost, ljubiteljska znanost, skupnostna znanost in občanska znanost. Da je vsebinsko najustreznejši izraz v slovenščini občanska znanost in pripadajoče ji občansko raziskovanje, je utemeljil z argumentom, da »hkrati vključuje mnoštvo elementov drugih terminov in še posebej upošteva tako individualno kot tudi kolektivno raven obravnavanja raziskovalne dejavnosti. Po Slovarju slovenskega knjižnega jezika knji- ževna raba besede občan pomeni pripadnika človeške skupnosti in tako daleč presega zamejitev na upravnopolitično razumevanje občine« (Mlinar, 2021, 36). Katalog slovenskih projektov, katalog javnih raziskovalnih infrastruktur ter številne druge informacije o občanski znanosti v Sloveniji vsebuje spletni portal citizenscience.si, ki je tudi prostor za povezovanje zainteresiranih akterjev. Za zaključek navajamo nekaj primerov projektov občanske zna-101 nosti v Sloveniji, ki so lahko spodbuda za še večje vključevanje ljudi v raziskovanje. ostann Projekt Ptice okoli nas ska z Vsako zimo v okviru akcije Ptice okoli nas občanski raziskovalci isto-občan časno in na enak način preštejejo ptice v okolici doma. Akcija je priložnost za spoznavanje ptic v domačem okolju. K sodelovanju posebej vabijo šole in vrtce. Nosilec projekta je Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS). Spletna stran projekta: https://www.ptice.si/ptice-in-ljudje/ pomagajmo-pticam-in-naravi/ptice-okoli-nas/. Projekt Life Artemis Namen projekta Life Artemis je z ozaveščanjem prispevati k zmanjšan-ju škodljivih vplivov invazivnih tujerodnih vrst na biotsko raznovrstnost, vzpostaviti učinkovit sistem za zgodnje obveščanje ter se hitro odzivati na pojav invazivnih tujerodnih vrst v gozdu. Občanski raziskovalci podatke o najdenih tujerodnih vrstah raziskovalcem sporo- čajo s pomočjo spletne aplikacije Invazivke. Nosilec projekta je Gozdarski inštitut Slovenije Spletna stran projekta: https://www.invazivke.si/. Projekt Slovar sopomenk sodobne slovenščine Slovar sopomenk sodobne slovenščine predstavlja najobsežnejšo odprtodostopno spletno zbirko sopomenk za slovenščino. Zasnovan je tako, da k sodelovanju vabi ljudi iz skupnosti. Ti lahko v slovar dodajajo lastne predloge sopomenk in protipomenk, skupnost ima nemudoma tudi možnost, da predlogom pripiše pozitivne ali negativne glasove. Nosilec projekta je Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani Spletna stran projekta: https://viri.cjvt.si/sopomenke/slv/. Projekt pisma.org Elektronska zbirka Pisma nastaja z zbiranjem, deljenjem in s prepiso-vanjem pisem posameznikov in iz družinskih dopisovanj. Njen cilj je s 102 sodobnimi pristopi s področja digitalne humanistike obdelati zgodo-vinske vire, da ti postanejo dostopni za širšo javnost, učne procese in nadaljnje raziskave. iji Nosilec projekta je Univerza v Novi Gorici (UNG). loven Spletna stran projekta: https://pisma.org/. sti v s anon dprti z ik o o riročn: pIRA aj F spozn 10 Odgovornosti pri uresničevanju odprte znanosti 103 Vpeljava načel odprte znanosti v prakso in raziskovalni vsakdan za-htevata tesno sodelovanje različnih akterjev, od oblikovalcev politik in financerjev raziskav, vodstev raziskovalnih organizacij, raziskovalk in raziskovalcev, občanskih raziskovalk in raziskovalcev, knjižničark in knjižničarjev do strokovnjakov ter strokovnjakinj v podatkovnih repozitorijih in znanstvenih založbah. Naloga vseh je premisliti dosedanje načine in nove odgovornosti, s katerimi bodo prispevali k preobliko-vanju obstoječih praks v smeri odprte znanosti. V posebno podporo pri uvajanju sprememb jim bodo nastajajoči novi poklici podatkovnih strokovnjakov in strokovnjakinj. Podatkovni strokovnjak je oseba, ki sodeluje na področju podatkov ali opravlja podatkovni poklic, npr. podatkovni svetovalec. Definicije razvijajočih se podatkovnih poklicev Podatkovni svetovalec je oseba, ki svetuje pri ravnanju s podatki in z drugimi digitalnimi objekti v skladu z načeli FAIR ter je na ravni raziskovalne organizacije načeloma odgovorna za organizacijo ravnanja s podatki, npr. svetuje vodstvu pri usmeritvah glede ravnanja s podatki, spremlja zakonodajo, priporočila, usmeritve. Podatkovni menedžer je oseba, ki je v določeni raziskavi odgovorna za pregled nad pripravo in izvedbo NRRP skozi ves življenjski krog raziskave. Podatkovni skrbnik je oseba, ki obdeluje podatke po načelih FAIR. Podatkovni arhivist je oseba, ki obdeluje podatke z namenom trajnega skrbništva nad njimi, njihove dostopnosti in uporabljivosti, npr. po modelu OAIS. 104 Podatkovni knjižničar je oseba, ki nudi bibliografsko podporo pri ravnanju z raziskovalnimi podatki, npr. iskanje po bazah raziskovalnih podatkov, iji vnos bibliografskih informacij o digitalnih objektih loven v nacionalni bibliografski sistem in v repozitorije, sti v s podpora odločevalskim procesom. anon Priročnik za zaključek ponuja nabor odgovornosti in nekaterih nalog za akterje in akterke v odprti znanosti, organiziran po naslednjih dprti z tematskih sklopih: ik o o • Pravne podlage, riročn • Financiranje raziskovalne dejavnosti, : pIRA • Razvoj organizacije in storitev, aj F • Razvoj infrastrukture , spozn • Informiranje, usposabljanje in izobraževanje, • Raziskovanje in objava raziskovalnih rezultatov. Zaključno poglavje velja brati z mislijo, da gre za pripomoček, saj so naloge in odgovornosti v dani raziskovalni skupini lahko odvisne od zmogljivosti raziskovalne organizacije, obstoječih praks na posameznih raziskovalnih področjih ali v posameznih vedah in se bodo v prihodnosti gotovo še razvijale. Nabor akterjev, nalog in odgovornosti je pripomoček, ki ga velja dopolnjevati ter nadgrajevati. Pri tem ne pozabimo, da smo v prizadevanja za odprto znanosti povabljeni prav vsi. 105 sti anon dprte z Slika 15 ičevanju o Kako se pridružim odprti znanosti resn ri u 10.1 Oblikovalci politik in financerji raziskav sti pno 1 Pravne podlage vor • Zagotavljanje ustreznih politik, npr. s prenosom določil ERA glede odgo odprte znanosti v slovensko zakonodajo. • Priprava predlogov nove ali sprememba obstoječe zakonodaje in strategij glede odprte znanosti ter posredovanje v sprejem držav-nemu zboru ali vladi. • Opredelitev delovnih mest za podporo delovanju po načelih odprte znanosti, npr. vnos v kolektivno pogodbo, sistemizacija delovnega mesta in zagotovitev kariernega razvoja kadra. • Sprejem meril za vrednotenje znanstvenoraziskovalnega dela na nacionalni ravni z upoštevanjem kvalitativnega vrednotenja, odgovorne rabe metrik in načel odprte znanosti, vključno z občansko znanostjo, npr. minimalnih pogojev za volitve v nazive in pogoji za vrednotenje prijav projektov. • Vrednotenje vlog za volitve v nazive in vrednotenje prijav na razpise za raziskovalne projekte, kjer se ocenjevanje izvaja v skladu z merili kvalitativnega vrednotenja odgovorne rabe metrik in na- čeli odprte znanosti. • Akreditacije in reakreditacije javnih visokošolskih zavodov z merili kvalitativnega vrednotenja odgovorne rabe metrik ter načeli odprte znanosti. 2 Financiranje raziskovalne dejavnosti 106 • Izvajanje ustreznih aktov glede odprte znanosti in upoštevanje meril kvalitativnega vrednotenja odgovorne rabe metrik ter načel odprte znanosti. iji • Zagotavljanje ustreznih sredstev za izpolnjevanje zahtev za izvaja-loven nje znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti v življenjskem krogu raziskave, tudi za občansko znanost. sti v s • Zagotovitev pogojev za vzpostavitev in vzdržno trajno delovanje anon nacionalne infrastrukture odprte znanosti, kar vključuje repozitorije in raziskovalne infrastrukture, vključno s strokovnjaki. dprti z • Zagotovitev financiranja delovnih mest za delo po načelih odprte ik o o znanosti v življenjskem krogu raziskave, npr. podatkovnih skrbni-kov, podatkovnih svetovalcev, podatkovnih arhivistov in vzdrže-riročn valcev ter razvijalcev infrastruktur za odprto znanost. : pIR • Zagotovitev finančnih sredstev in drugih spodbud za pripravo raz-A iskovalnih rezultatov v odprtem dostopu, npr. odobritev zadnjih aj F 10 % financiranja projekta, ko so raziskovalni rezultati objavljeni spozn in izpolnjujejo načela FAIR. • Zagotovitev finančnih sredstev za plačilo APC/CPC/BPC v razpisih za povračilo stroškov odprtega dostopa. • Zagotovitev finančnih sredstev za razvoj in vzdrževanje odprte raziskovalne programske opreme. • Zahtevati od slovenskih znanstvenih založnikov sprejem pravil in njihovo izvajanje glede dostopnosti raziskovalnih podatkov ter drugih raziskovalnih rezultatov, obravnavanih v člankih revij, ki jih izdajajo omenjeni založniki, v repozitorijih, hkrati z dostopnostjo orodij za analizo teh raziskovalnih rezultatov. • Priporočanje odprtega recenziranja slovenskim znanstvenim založnikom. • Spremljanje izvajanja določil odprte znanosti pri različnih akterjih. 5 Informiranje, usposabljanje in izobraževanje • Informiranje o politikah in zakonodaji odprte znanosti v ERA ter Sloveniji. 6 Raziskovanje in objava raziskovalnih rezultatov • Zahtevati od prejemnikov javnih sredstev pripravo Načrta ravnanja z raziskovalnimi podatki, ravnanje z raziskovalnimi rezultati po načelih FAIR in njihovo dostopnost brez odlašanja v skladu z načelom »Odprti, kolikor je mogoče, zaprti, kolikor je nujno«. 107 • Zahtevati opremljenost raziskovalnih rezultatov z metapodatki, potrebnimi za razumevanje raziskave, za validacijo raziskovalnih sti rezultatov in njihovo uporabljivost. anon 10.2 Vodstva raziskovalnih organizacij dprte z 1 Pravne podlage • Sprejem internih aktov s področij odprte znanosti in zagotovi-ičevanju o tev izvajanja ustreznih formalnih postopkov za uvedbo odprte resn znanosti. ri u • Poznavanje zahtev financerjev, zakonodaje, upoštevanje tehnič- sti p nih, pravnih, etičnih in varnostnih vidikov. no • Sistemizacija delovnih mest za podporo delovanju po načelih od-vor prte znanosti. odgo • Sprejem internih aktov glede vrednotenja znanstvenoraziskovalnega dela, vezano na izvolitve in karierno napredovanje. • Izvedba akreditacije in reakreditacije javnih visokošolskih zavodov z novimi merili. 2 Financiranje raziskovalne dejavnosti • Pridobitev sredstev za izvajanje načel odprte znanosti. 3 Razvoj organizacije in storitev • Spremembe organizacijske strukture, npr. poklici, kompetence in nova sistemizacija, spremembe obstoječih organizacijskih enot oz. uvajanje novih, npr. služba za odprto znanost, ter zagotovitev kariernega razvoja podatkovnih strokovnjakov. • Vzpostavitev zagotavljanja kakovosti na področju uresničevanje odprte znanosti, vzpostavitev monitoringa. • Vzpostavitev podpore občanski znanosti v raziskovalni organizaciji, npr. služba za občansko znanost. 4 Razvoj infrastrukture • Zagotavljanje razvoja interne infrastrukture, potrebne za izvajanje odprte znanosti, npr. protokolov in prostora za varno hranjenje 108 gradiv med raziskovanjem. • Zagotavljanje in razvoj institucionalnih repozitorijev. iji • Zagotavljanje in razvoj področnih podatkovnih repozitorijev, specializiranih za določene vede, teme, vrste podatkov. loven sti v s 5 Informiranje, usposabljanje in izobraževanje anon • Skrb za organizacijo usposabljanj in izobraževanj zaposlenih o odprti znanosti. dprti z • Skrb predstojnikov in vodij raziskovalnih skupin za informiranost ik o o ter usposobljenost raziskovalcev in drugih sodelavcev. • Informiranje in vključevanje širše zainteresirane javnosti v odprto riročn znanost, vključno z občansko znanostjo. : pIRA aj F 10.3 Raziskovalci 1 Pravne podlage spozn • Poznavanje določil ERA in slovenske zakonodaje glede odprte znanosti ter njihovih učinkov na slovensko raziskovalno skupnost. • Prispevek pri oblikovanju kriterijev za ocenjevanje kakovosti vseh raziskovalnih rezultatov in sodelovanje pri ocenjevanju. • Poznavanje meril za vrednotenje znanstvenoraziskovalnega dela po načelih odprte znanosti. 2 Financiranje raziskovalne dejavnosti • Načrtovanje sredstev in kadrov za izvajanje načel odprte znanosti v projektih ter programih. • Pridobivanje finančnih sredstev za plačilo APC/CPC/BPC v razpisih za povračilo stroškov odprtega dostopa. • Pridobivanje finančnih sredstev za razvoj in vzdrževanje odprte raziskovalne programske opreme. 3 Razvoj organizacije in storitev • Uvedba sprememb v delo raziskovalnih, programskih ali projektnih skupin, npr. imenovanje kontaktnih oseb za ravnanje z raziskovalnimi podatki, imenovanje kontaktnih oseb za občansko znanost. • Uvedba načel odprte znanosti v faze raziskovalnega procesa za po-večanje njegove kakovosti. 109 sti 4 Razvoj infrastrukture anon • Uporaba interne infrastrukture za izvajanje odprte znanosti, npr. prostora za varno hranjenje gradiv med raziskovanjem. dprte z • Predlaganje razvoja infrastrukture odprte znanosti. ičevanju o 5 Informiranje, usposabljanje in izobraževanje resn • Udeležba na usposabljanjih o odprti znanosti, poznavanje načel in ri u infrastrukture odprte znanosti ter pridobivanje kompetenc za delo sti p po načelih odprte znanosti. no vor • Pridobivanje znanja in veščin za komuniciranje ter usposabljanje drugih raziskovalcev in študentov o raziskovanju po načelih odpr-odgo te znanosti ter upoštevajoč posebnosti področja oz. vede. • Skrb za komunikacijo o raziskovalnih dosežkih in predstavitev v javnostih. 6 Raziskovanje in objava raziskovalnih rezultatov • Priprava Načrta ravnanja z raziskovalnimi podatki. • Skrb za transparentnost, kakovost in etičnost znanstvenih metod ter rezultatov v celotnem življenjskem krogu raziskave v skladu z načeli FAIR. • Sprotno dokumentiranje raziskovalnega procesa v vseh fazah raziskovanja. • Opremljanje raziskovalnih rezultatov z metapodatki, potrebnimi za razumevanje raziskave, za validacijo in njihovo uporabljivost. • Objava raziskovalnih rezultatov v ustreznem repozitoriju z ustrezno licenco in odprto, kolikor je mogoče. • Ustrezno citiranje vseh raziskovalnih rezultatov, npr. raziskovalnih podatkov, publikacij, programske opreme. • Spremljanje razvoja področnih pristopov in orodij za podporo odprti znanosti ter njihova promocija v znanstveni skupnosti, vključ- no s skrbjo za krepitev skupnosti odprte znanosti. • Izvajanje raziskav po načelih občanske znanosti, kjer je to mogoče. 110 10.4 Občanski raziskovalci iji 1 Pravne podlage loven • Poznavanje določil ERA in slovenske zakonodaje glede odprte znanosti ter njihovih učinkov na slovensko raziskovalno skupnost. sti v s anon 5 Informiranje, usposabljanje in izobraževanje dprti z • Udeležba na usposabljanjih o odprti znanosti, npr. za sodelovanje v življenjskem krogu raziskave, glede dokumentiranja raziskovan ja, ik o o rabe raziskovalne infrastrukture in storitev odprte znanosti. riročn: pIR 6 Raziskovanje in objava raziskovalnih rezultatov A aj F • Poznavanje možnosti za vključevanje v raziskovalne projekte. spozn 10.5 Knjižničarji 1 Pravne podlage • Poznavanje določil ERA in slovenske zakonodaje glede odprte znanosti ter njihovih učinkov na slovensko raziskovalno skupnost. • Poznavanje in izvajanje zahtev zakonodaje, financerjev ter vodstev raziskovalnih organizacij. • OSICi, ki delujejo pod okriljem knjižnic, pripravijo predloge meril za vrednotenje znanstvenoraziskovalnega dela z upoštevanjem kvalitativnega vrednotenja, odgovorne rabe metrik in načel odprte znanosti, vključno z občansko znanostjo. • OSICi, ki delujejo pod okriljem knjižnic, poznajo merila za vrednotenje znanstvenoraziskovalnega dela po načelih odprte znanosti. 2 Financiranje raziskovalne dejavnosti • Pogajanja z založniki za ugodnosti glede odprtega dostopa. • Svetovanje glede uporabe finančnih sredstev za plačilo APC/CPC/ BPC v razpisih za povračilo stroškov odprtega dostopa. 3 Razvoj organizacije in storitev • Uvedba sprememb organizacijske strukture v poslovanje knjižnice (poklici, kompetence in sistemizacija). • Razvoj kakovostnih storitev za podporo uvajanju načel odprte znanosti v raziskovalni proces. 111 • Razvoj kakovostnih storitev za podporo uvajanju občanske znanosti sti v raziskovalni proces. anon 4 Razvoj infrastrukture dprte z • Predlaganje razvoja infrastrukture odprte znanosti. ičevanju o 5 Informiranje, usposabljanje in izobraževanje resn • Seznanjanje raziskovalcev s politikami in z novostmi na področju ri u odprte znanosti. sti p • Organizacija usposabljanj za delovanje po načelih odprte znanosti, no npr. s področja nacionalne in mednarodne infrastrukture ter sto-vor ritev odprte znanosti, avtorskih pravic v odprti znanosti, občan-odgo ski znanosti. • Promocija funkcionalnosti repozitorijev in knjižnic po načelih odprte znanosti. • Organizacija usposabljanj za knjižničarje o storitvah in infrastrukturi za ravnanje z raziskovalnimi podatki. • Predstavljanje znanstvenih dosežkov raziskovalcev, ki delujejo po načelih odprte znanosti (»ambasadorji«). • Poznavanje razpoložljivih infrastruktur knjižnic za občansko znanost: informacijskih virov, prostorov za sestanke in predstavitve, učnih delavnic, uporabe repozitorija. 6 Raziskovanje in objava raziskovalnih rezultatov • Svetovanje avtorjem glede zahtev financerjev in izvedbe odprtosti publikacij ter svetovanje pri koriščenju vavčerjev APC. • Izdelava zapisa v nacionalni vzajemni bibliografski sistem COBISS za vse raziskovalne rezultate na zahtevo avtorja. 10.6 Podatkovni strokovnjaki 1 Pravne podlage • Poznavanje določil ERA in slovenske zakonodaje glede odprte znanosti ter njihovih učinkov na slovensko raziskovalno skupnost. 112 • Poznavanje in izvajanje zahtev zakonodaje, financerjev ter vodstev raziskovalnih organizacij. • Sodelovanje pri pripravi predlogov za interne akte raziskovalnih iji organizacij v zvezi z odprto znanostjo, npr. pravilnikov, predloga loven NRRP, delovnih navodil. • Poznavanje meril za vrednotenje znanstvenoraziskovalnega dela sti v s po načelih odprte znanosti. anon 2 Financiranje raziskovalne dejavnosti dprti z • Svetovanje glede možnih virov za izvajanje načel odprte znanosti. ik o o • Iskanje virov in sredstev za izvajanje načel odprte znanosti. riročn: pIR 3 Razvoj organizacije in storitev A aj F • Sodelovanje pri zagotavljanju kakovosti na področju uresničevanja odprte znanosti, sodelovanje pri vzpostavitvi monitoringa. spozn • Vzpostavitev nacionalne mreže strokovnjakov za odprto znanost, npr. podatkovnih strokovnjakov. • Sodelovanje pri uvajanju občanske znanosti v raziskovalni proces. 4 Razvoj infrastrukture • Sodelovanje pri vzpostavljanju in razvoju interne infrastrukture, potrebne za izvajanje odprte znanosti, npr. za varno hranjenje gradiv med raziskovanjem. 5 Informiranje, usposabljanje in izobraževanje • Aktivna promocija načel odprte znanosti v raziskovalni organizaciji in širše. • Izvedba usposabljanj glede odprte znanosti in načel FAIR za raziskovalce, visokošolske učitelje, doktorske študente, podatkovne strokovnjake, znanstvene založbe, knjižničarje ter uredništva revij. • Sodelovanje v nacionalni mreži strokovnjakov za odprto znanost. 6 Raziskovanje in objava raziskovalnih rezultatov • Izvajanje podpore pri pripravi in posodabljanju NRRP skladno z načeli FAIR. 113 • Pregled skladnosti z načeli FAIR (FAIRifikacija) pred predajo raziskovalnih rezultatov v repozitorij. sti ano • Svetovanje na področju ravnanja z občutljivimi digitalnimi objekti n ter podpora pri upravljanju varnega dostopa do občutljivih gradiv v raziskovalni organizaciji. dprte z • Izvajanje podpore pri opremljanju raziskovalnih rezultatov z metapodatki, potrebnimi za razumevanje raziskave, za validacijo in njihovo uporabljivost. ičevanju o • Svetovanje na področju avtorskopravne zakonodaje ter izvajanje resn avtorskopravne zakonodaje na področju odprtih licenc, npr. zah-ri u teve zakonodaje, izjeme. sti pno • Pomoč pri pripravi in objavah raziskovalnih rezultatov v ustrez-vor nih repozitorijih. odgo • Svetovanje pri pripravi poročil za področje odprte znanosti. • Podpora pri izvajanju občanske znanosti. • Izvajanje povezovalne vloge med vsemi akterji v življenjskem krogu raziskave na področju odprte znanosti v raziskovalni organizaciji. 10.7 Podatkovni repozitoriji 1 Pravne podlage • Sprejem pravil za odprto znanost in njihovo izvajanje; objavljena politika odprte znanosti, po kateri repozitorij sledi zahtevam financerjev in načelom FAIR. • Poznavanje in izvajanje zahtev zakonodaje ter financerjev. • Omogočitev izvajanja meril kvalitativnega vrednotenja, odgovorne rabe metrik in načel odprte znanosti. 2 Financiranje raziskovalne dejavnosti • Zagotavljanje lastnosti zaupanja vrednih repozitorijev. • Načrtovanje sredstev in kadrov za izvajanje načel odprte znanosti v repozitoriju. • Iskanje virov in sredstev za izvajanje načel odprte znanosti. 3 Razvoj organizacije in storitev 114 • Uvedba sprememb organizacijske strukture v delovanje repozitorija (poklici, kompetence in sistemizacija) skladno s spremembami v iji raziskovalni organizaciji glede odprte znanosti. loven • Zagotavljanje kakovosti na področju uresničevanja načel FAIR in monitoring. sti v s • Sodelovanje z občanskimi raziskovalci glede raziskovalnih podat-anon kov, npr. uporaba podatkov, prispevanje podatkov v objavo ali sodelovanje v procesu obdelave za potrebe shranitve. dprti z ik o o 4 Razvoj infrastrukture riročn • Sodelovanje pri vzpostavljanju in razvoju institucionalnih ter (na- : pIR cionalnih) področnih podatkovnih repozitorijev. A • Zagotavljanje različnih načinov omejenega dostopa do raziskoval-aj F nih podatkov, kadar je upravičeno. spozn • Skrb za razvoj repozitorija po ustreznih (mednarodnih, področ- nih) standardih, npr. izdelava geslovnikov, skrb za interoperabilnost, uporaba ustreznih trajnih identifikatorjev, metapodatkovnih standardov. • Zagotavljanje lastnosti zaupanja vrednih repozitorijev, pridobivanje in ohranjanje certifikatov zaupanja. 5 Informiranje, usposabljanje in izobraževanje • Izvajanje promocije in usposabljanj za različne akterje, npr. podatkovne strokovnjake, znanstvene založbe oz. uredništva revij. • Zagotavljanje izobraževalnih vsebin za objavo raziskovalnih rezultatov in njihovo uporabo. 6 Raziskovanje in objava raziskovalnih rezultatov • Zagotovitev pogojev za izvedbo zahtev iz pogodbe o financiranju raziskave: izvajanje storitev prevzema, ovrednotenja in objave raziskovalnih rezultatov skladno z načeli odprte znanosti. • Pregled kakovosti in skladnosti z načeli odprte znanosti ob preda-ji oz. prevzemu raziskovalnih rezultatov. • Zagotavljanje storitev za ravnanje z občutljivimi digitalnimi objekti skladno z načeli odprte znanosti. • Izvajanje podpore pri opremljanju raziskovalnih rezultatov z metapodatki, potrebnimi za razumevanje raziskave, za validacijo in nji-115 hovo uporabljivost. sti • Zagotavljanje informacij, potrebnih za citiranje digitalnih objek-anon tov, in navodil avtorjem ter uporabnikom. • Podpora pri izvajanju občanske znanosti. dprte z 10.8 Znanstvene založbe ičevanju o 1 Pravne podlage resn • Sprejem pravil za odprto znanost in njihovo izvajanje; objavljena ri u založniška politika odprte znanosti, ki sledi zahtevam financerjev sti p in načelom FAIR ter vključuje: no • za publikacije: odprte licence, predpisan nabor metapodatkov vor in oblika objave, citiranje, odgo • za druge digitalne objekte: zahteve, da so v priporočenih repozitorijih objavljeni in dostopni raziskovalni rezultati (podatki, programska koda), na katerih temelji publikacija (članek, monografija). • Poznavanje in izvajanje zahtev zakonodaje ter financerjev. 2 Financiranje raziskovalne dejavnosti • Pridobitev sredstev za izvajanje načel odprte znanosti. 3 Razvoj organizacije in storitev • Uvedba sprememb organizacijske strukture v poslovanje založbe (poklici, kompetence in sistemizacija), npr. za podporo zahtevi za dostopnost do raziskovalnih podatkov iz publikacij. • Imenovanje urednika za podatke, vključevanje raziskovalnih podatkov in drugih raziskovalnih rezultatov v recenzijski postopek. 5 Informiranje, usposabljanje in izobraževanje • Informiranje in usposabljanje zaposlenih glede poznavanja avtorskih pravic v odprti znanosti, specifik podatkovnih repozitorijev, zahtev financerjev, načel FAIR. • Informiranje o spremembi navodil za avtorje, recenzente in ured-116 nike glede odprte znanosti in načel FAIR. iji 6 Raziskovanje in objava raziskovalnih rezultatov loven • Izpolnjevanje zahtev glede dostopnosti raziskovalnih podatkov ter drugih raziskovalnih rezultatov, obravnavanih v člankih teh revij, sti v s v repozitorijih, hkrati z dostopnostjo orodij za analizo teh razisko-ano valnih rezultatov. n • Izvajanje odprtega recenziranja skladno z možnostmi. dprti z • Preverjanje citiranja in dostopnosti vseh uporabljenih virov, vključ- no z raziskovalnimi podatki in s kodo. ik o o riročn: pIRA aj F spozn Slovar odprte znanosti 117 Slovenska Slovenska iztočnica definicija Sinonim Angleški ustreznik 1 A – dostopnost načelo ravnanja Accessibility z digitalnimi objekti, po katerem mora biti razvidno, kako je mogoče do njih priti, in vključuje tudi morebitne postopke avtentikacije ter avtorizacije 2 anonimizacija obdelava podatkov, s katero anonymization se odstranijo ali spremenijo tisti podatki, na podlagi katerih je mogoče določiti konkretnega posameznika ali skupino posameznikov 3 certifikat potrdilo, ki ga izda trust certificate zaupanja neodvisni organ, da neka storitev, infrastruktura ali organizacija izkazuje zanesljivost, trajnost in posledično možnost trajne izmenjave digitalnih objektov 4 citatni indeks bibliografsko kazalo, ki kaže, citation index na katere vire se sklicuje posamezni dokument 5 datoteka preberi besedilna datoteka, datoteka readme file me ki vsebuje informacije readme o enem ali več digitalnih objektih in se praviloma distribuira skupaj z njimi 6 dejavnik vpliva število citatov znanstvene faktor impact factor publikacije ali njenih delov vpliva v določenem obdobju Slovenska Slovenska iztočnica definicija Sinonim Angleški ustreznik 7 diamantna odprtodostopna publikacija, diamond open odprtodostopna v kateri avtorji ne plačajo access journal publikacija stroškov objave, ker financiranje izdajatelju zagotavlja raziskovalna organizacija ali financer raziskovalne dejavnosti 8 diamantni odprti model znanstvenega diamond open 118 dostop založništva, po katerem access revije in platforme ne zaračunajo stroškov niti avtorjem niti bralcem iji 9 digitalna identifikacijska oznaka digital identity loven identiteta v e-obliki, s katero se lahko posameznik ali organizacija prijavi v različne sti v s informacijske storitve, ano npr. AAI, ORCID n 10 digitalni arhiv digitalni prostor za digital archive zajem, arhiviranje in dprti z ravnanje z digitalnimi objekti, ki vključuje ik o o upravljanje, načrtovano trajno skrbništvo in druge riročn zahtevnejše arhivske : p procese, npr. po modelu IR OAIS, kamor sodita npr. A podatkovni arhiv, arhiv aj F programske opreme 11 digitalni objekt rezultat ustvarjalnega digital object spozn dela v digitalni obliki, npr. publikacije, podatki, programska oprema, umetniška, druga izvedena dela 12 digitalno upravljanje digitalnih digital curation skrbništvo objektov skozi njihov življenjski krog, da se olajša njihovo trajno ohranjanje, dostopnost in uporabljivost Slovenska Slovenska iztočnica definicija Sinonim Angleški ustreznik 13 digitalno svetovanje o ravnanju digital svetovanje z digitalnimi objekti stewardship v njihovem življenjskem krogu, da se olajša njihova dostopnost in uporabljivost, od zasnove do nastanka digitalnega objekta ter njegove objave v repozitoriju 14 dokumentacija vsi dokumenti, ki nastanejo raziskave v življenjskem krogu raziskave 119 15 F – najdljivost načelo ravnanja Findability sti z digitalnimi objekti, po katerem morajo biti anon ti vključeni v repozitorije, kjer jih iskalniki enostavno zaznajo in vključijo dprte z med rezultate 16 FAIR-ifikacija urejanje podatkov in FAIRification metapodatkov na način, slovar o da digitalni objekt ustreza načelom FAIR 17 hibridna plačljiva publikacija, hybrid open publikacija pri kateri izdajatelj access journal omogoča odprti dostop do posameznih sestavnih delov publikacije, npr. člankov, poglavij, vendar za tovrstno objavo zahteva plačilo 18 I – načelo ravnanja Interoperability interoperabilnost z digitalnimi objekti, po katerem morajo ti znotraj sistema za svoj opis uporabljati skupni jezik, kar omogoča semantično in sintaktično razumevanje z drugimi sistemi, kot je npr. izmenjava 19 institucionalni repozitorij, ki ga upravlja institutional repozitorij posamezna ustanova pod repository svojimi pogoji in v katerem sta omogočena shranjevanje ter dostop do digitalnih objektov raziskovalcev in drugih, ki raziskujejo pod okriljem te ustanove Slovenska Slovenska iztočnica definicija Sinonim Angleški ustreznik 20 licenca dovoljenje za določeno vrsto licence uporabe digitalnega objekta 21 licenca Creative mednarodno veljavna CC licence Commons licenca, ki avtorjem omogoča, da določijo, pod katerimi pogoji dovolijo uporabo svojih del 22 metapodatki podatki o digitalnem metadata 120 objektu, ki na sistematičen način ponujajo informacije o tem objektu iji 23 metapodatkovna niz pravil in smernic, metadata shema ki določajo strukturo schema loven metapodatkov, njihove elemente in relacije sti v s med njimi anon 24 metapodatkovni metapodatkovna shema, metadata standard ki je navadno tudi standard mednarodno preverjena dprti z in potrjena s strani pristojne organizacije ik o o 25 načela FAIR načela, po katerih morajo FAIR principles biti digitalni objekti v odprti riročn znanosti objavljeni, najdljivi, : p dostopni, interoperabilni IR in uporabljivi A aj F 26 načrt ravnanja z dokument, ki določa, data raziskovalnimi kako se bodo zbirali, hranili, management podatki dokumentirali, obdelali plan spozn in objavili raziskovalni podatki 27 načrtovanje določanje ustreznih ukrepov data ravnanja z in korakov, po katerih bodo management raziskovalnimi raziskovalni podatki zbrani, planning podatki hranjeni, dokumentirani in ustrezno obdelani v času raziskave ter objavljeni izbranem repozitoriju 28 nadzorovani nabor terminov, ki controlled besednjak se uporabljajo za opis vocabulary določenega področja ali teme 29 občanska znanstvenoraziskovalno citizen science znanost delo, v katero so na različne načine vključeni neprofesionalni raziskovalci Slovenska Slovenska iztočnica definicija Sinonim Angleški ustreznik 30 občanski oseba, ki se poklicno ne citizen scientist raziskovalec ukvarja z raziskovanjem, vendar je na različne načine vključena v raziskovanje 31 občutljivi podatki podatki, ki jih je treba sensitive data zaščititi pred nezaželenim razkritjem zaradi pravnih ali etičnih razlogov, npr. osebni podatki, podatki o arheoloških in drugih najdiščih 121 32 odprta identiteta znana identiteta avtorja open identities sti in recenzenta v postopku odprte recenzije anon 33 odprta izvorna programska oprema, odprta open source code koda katere izvorna koda je javno koda dprte z dostopna in jo lahko kdor koli brezplačno uporablja, proučuje, spreminja in distribuira slovar o 34 odprta licenca licenca, ki določa pogoje open licences uporabe digitalnega objekta, ki ga je dovoljeno spreminjati in deliti naprej 35 odprta recenzija recenzija, ki je javno open (peer) objavljena skupaj z imenom review recenzenta 36 odprta znanost znanost, ki temelji open science na transparentnosti, sodelovanju in deljenju rezultatov znanstvenih raziskav v raziskovalni skupnosti ter splošni javnosti 37 odprti dostop brezplačni dostop do celotne open access vsebine digitalnih objektov na svetovnem spletu na založnikovi spletni strani ali v repozitoriju, pri čemer so avtorske pravice urejene v skladu z izbrano licenco 38 odprti podatki podatki, označeni z licenco, open data ki določa pogoje uporabe, npr. ponovna uporaba in predelava Slovenska Slovenska iztočnica definicija Sinonim Angleški ustreznik 39 odprto poročilo javno objavljeno poročilo, open reports ki ga napiše recenzent v postopku odprte recenzije 40 odprto sodelovanje širše javnosti open sodelovanje pri vrednotenju posamezne participation raziskave v postopku odprte recenzije 41 odprtodostopna publikacija, ki zagotavlja open access 122 publikacija brezplačen dostop do celotne journals vsebine na založnikovi spletni strani ali v iji repozitoriju ter upravljanje avtorskih pravic z licencami, loven ki poleg branja, shranjevanja in izpisa vsebine omogočajo uporabo v skladu z izbrano sti v s licenco anon 42 odprtokodna licenca, ki določa pogoje open source licenca uporabe programske licenses opreme, ki jo je dovoljeno dprti z spreminjati in razvijati ter jo je treba pod enakimi ik o o ali milejšimi pogoji deliti naprej riročn 43 odprtokodna programska oprema, ki je open source : p programska objavljena v specializiranih software IRA oprema repozitorijih, opremljena s trajnim identifikatorjem aj F in z dokumentacijo ter uporabljiva spozn 44 omejeni dostop dostop do digitalnih limited access objektov v repozitorijih, ki je uporabnikom na voljo pod pogoji, določenimi z licencami, avtorskimi pravicami in drugimi omejitvami, npr. po določenem času, samo za nekatere namene, samo za nekatere vrste uporabnikov 45 opis raziskave natančen in celovit opis postopka, v katerem nastane digitalni objekt, da je postopek mogoče tudi ponoviti Slovenska Slovenska iztočnica definicija Sinonim Angleški ustreznik 46 podatkovna baza organizirani in uredniško database vodeni medsebojno povezani podatki, ki jih je mogoče obdelovati 47 podatkovna objava v podatkovnem data publication objava repozitoriju, ki vsebuje celovito dokumentirane podatke, opremljene z bibliografskimi informacijami in s trajnim identifikatorjem, ter pri 123 kateri je opravljen pregled kakovosti sti 48 podatkovna revija, v kateri so objavljeni data journal anon revija podatkovni članki 49 podatkovna skupnost, ki jo sestavljajo data community skupnost zlasti raziskovalci, dprte z podatkovni strokovnjaki, bibliotekarji, financerji in založniki z namenom slovar o skupnega razvijanja rešitev ter uveljavljanja dobrih praks 50 podatkovna dejavnost, ki obsega različne data service storitev vrste storitev, in sicer shranjevanje, obdelavo in analizo podatkov, kar zagotavlja določeno funkcionalnost drugim uporabnikom ali programom 51 podatkovni oseba, ki obdeluje podatke data archivist arhivist z namenom trajnega skrbništva nad njimi, njihove dostopnosti in uporabljivosti, npr. po modelu OAIS Slovenska Slovenska iztočnica definicija Sinonim Angleški ustreznik 52 podatkovni članek, ki je povezan data article članek z določeno podatkovno objavo in vsebuje predstavitev podatkov ter metodologijo njihovega zbiranja in obdelave, vključno z nestandardnimi podatki, odkloni in redkimi dogodki, ki se izkažejo 124 za zanimive glede na doslej zbrane podatke ali uveljavljene metode iji 53 podatkovni oseba, ki nudi bibliografsko data librarian knjižničar podporo pri ravnanju loven z raziskovalnimi podatki, npr. iskanje po bazah sti v s raziskovalnih podatkov, vnos bibliografskih anon informacij o digitalnih objektih v nacionalni bibliografski sistem dprti z in v repozitorije, podpora odločevalskim procesom ik o o 54 podatkovni oseba, ki je v določeni data manager menedžer raziskavi odgovorna riročn za pregled nad pripravo : p in izvedbo NRRP skozi ves IR življenjski krog raziskave A aj F 55 podatkovni repozitorij, ki omogoča data repository repozitorij shranjevanje in dostop do različnih vrst podatkov, spozn npr. raziskovalnih, podatkov javnega sektorja, ter pripadajoče dokumentacije 56 podatkovni oseba, ki obdeluje podatke data curator skrbnik po načelih FAIR 57 podatkovni oseba, ki sodeluje data expert strokovnjak na področju podatkov ali opravlja podatkovni poklic, npr. podatkovni svetovalec Slovenska Slovenska iztočnica definicija Sinonim Angleški ustreznik 58 podatkovni oseba, ki svetuje pri data steward svetovalec ravnanju s podatki in z drugimi digitalnimi objekti v skladu z načeli FAIR ter je na ravni raziskovalne organizacije načeloma odgovorna za organizacijo ravnanja s podatki, npr. svetuje vodstvu pri usmeritvah glede ravnanja s podatki, spremlja zakonodajo, 125 priporočila, usmeritve sti 59 podatkovni vir objavljeno ali predhodno data source ano zbrano gradivo, od koder so n zajeti podatki za raziskavo 60 podatkovni oseba, specializirana data scientist dprte z znanstvenik za delo z digitalnimi objekti in s podatkovnimi bazami, ki opravlja analize slovar o kompleksnejših podatkov 61 področni repozitorij, domenski domain specific repozitorij ki je specializiran repozitorij repository; za shranjevanje in dostop specialist do digitalnih objektov repository posebej opredeljenega znanstvenega področja 61 ponudnik organizacija, data service podatkovnih ki je specializirana provider storitev za podatkovne storitve 62 povezljivost lastnost naprave, omrežja ali sistema, da z drugimi napravami, omrežji ali s sistemi vzpostavi stik, npr. preko kabla ali signala, in z njimi izmenjuje informacije 63 prosti dostop dostop do celotne vsebine free access digitalnih objektov, pri čemer so avtorske pravice varovane na enak način kot v naročniških publikacijah, branje je torej omogočeno brezplačno, nadaljnja uporaba, predelava in razširjanje pa so prepovedani Slovenska Slovenska iztočnica definicija Sinonim Angleški ustreznik 64 R – uporabljivost načelo ravnanja Reusability z digitalnimi objekti, po katerem morajo biti ti strukturirani in opremljeni s takšnim opisom, da jih je mogoče replicirati ali vključiti v nove ali razširjene raziskave 126 65 raziskava temeljito in načrtovano delo study po izbrani metodi, s katerim se na podlagi zbranih dejstev iji ugotovijo nova dejstva, spoznanja, potrdijo stara loven ali razvijejo novi proizvodi 66 raziskovalna infrastruktura, ki omogoča research sti v s infrastruktura pogoje za raziskovalno infrastructure ano delo in jo tvorijo različna n sredstva ter storitve, npr. raziskovalna oprema, zbirke, dprti z arhivi in podatkovne baze ter osebje, ki skrbi za njeno delovanje in dostopnost ik o o 67 raziskovalna programska oprema, research programska ki pri raziskovanju omogoča software riročn oprema ustvarjanje, strukturiranje : pIR in obdelovanje raziskovalnih A podatkov ter drugih aj F digitalnih objektov, preizkušanje in potrjevanje hipotez ter druge spozn raziskovalne aktivnosti 68 raziskovalni podatki, pridobljeni research data podatki z različnimi metodami, ki služijo za spoznavanje, preverjanje ali potrditev hipotez in izpeljavo zaključkov, ki so nastali ali bili obdelani v raziskavi Slovenska Slovenska iztočnica definicija Sinonim Angleški ustreznik 69 raziskovalni izsledki, ki so novo research outputs rezultati spoznanje ali potrditev starih spoznanj v procesu raziskovanja ter predstavljeni in shranjeni kot digitalni objekt, npr. znanstvene publikacije in druge vrste recenziranih publikacij, vključno z raziskovalnimi podatki in s programsko opremo 127 70 razvid javna evidenca, v kateri registry repozitorijev so objavljeni podatki of repositories sti o repozitorijih in njihovih ano storitvah n 71 recenzent oseba, ki oceni strokovno peer reviewers ustreznost znanstvene dprte z objave ali raziskave in predlaga morebitne izboljšave slovar o 72 repozitorij digitalni prostor repository za shranjevanje digitalnih objektov, opisanih s standardiziranimi metapodatki, ki omogoča dostop do njih 73 repozitorij repozitorij, ki omogoča literature znanstvenih shranjevanje in dostop repository publikacij do digitalne znanstvene literature, ne glede na mesto prve objave 74 samoshranitev dejanje avtorja ali druge self-deposit pooblaščene osebe, s katerim digitalni objekt objavi v repozitoriju, da zagotovi dostopnost in uporabljivost, pogosto kot začasno skrbništvo 75 shranitev shranitev nerecenziranega archiving nerecenziranega rokopisa znanstvene of non-peer rokopisa publikacije, ki je poslan reviewed version znanstvene za objavo, v repozitorij of scientific publikacije publication manuscript Slovenska Slovenska iztočnica definicija Sinonim Angleški ustreznik 76 shranitev shranitev recenziranega archiving recenziranega rokopisa znanstvene of peer reviewed rokopisa publikacije, ki je sprejet scientific znanstvene v objavo, npr. v naročniški publication publikacije znanstveni reviji, v skladu z založnikovo politiko v repozitorij 77 splošni repozitorij, ki omogoča general 128 repozitorij shranjevanje in dostop repository do digitalnih objektov ter nima posebej opredeljenega znanstvenega iji področja ali institucije 78 tematski repozitorij, ki je thematic loven repozitorij specializiran za shranjevanje repository in dostop do vsebinsko sti v s povezanih digitalnih ano objektov n 79 trajni enolični zapis, ki trajno persistent identifikator nedvoumno označuje identifier dprti z digitalni objekt ter omogoča enoznačno prepoznavo ik o o 80 trajno ohranjanje dejavnost trajnega digital zagotavljanja uporabljivosti preservation riročn digitalnih objektov, : p pri čemer se upravljajo IR in zaščitijo digitalne A informacije za zagotavljanje aj F avtentičnosti, integritete, ohranjanja vsebine ter trajne spozn dostopnosti 81 trajno skrbništvo dejavnost, s katero long-term data repozitorij ureja in ohranja curation digitalne objekte ter metapodatke, da so dostopni in uporabljivi v daljšem časovnem obdobju 82 začasno dejavnost, s katero short-term data skrbništvo repozitorij uredi digitalne curation objekte, da so dostopni in uporabljivi v krajšem časovnem obdobju, npr. najmanj 5 let, zagotovljeno pa je trajno skrbništvo nad metapodatki Slovenska Slovenska iztočnica definicija Sinonim Angleški ustreznik 83 zaupanja vredni repozitorij, ki je namenjen trusted repozitorij shranjevanju, ohranjanju repository in dostopu do digitalnih objektov za daljše časovno obdobje ter je praviloma mednarodno certificiran ali vključen v uradne sezname 84 zaupni podatki podatki, ki jih je treba confidential data zaščititi pred nezaželenim razkritjem, npr. zaradi obrambe in varovanja 129 države, poslovne skrivnosti sti 85 zeleni odprti dostop do prostodostopnih green open dostop ali odprtodostopnih access anon recenziranih rokopisov znanstvenih publikacij, ki so shranjeni v repozitorijih dprte z 86 zlati odprti odprti dostop, pri katerem gold open access dostop morajo avtorji plačati stroške odprte objave slovar o 87 znanstveno dejavnost, ki obsega science komuniciranje informiranje, osveščanje communicating in povečanje zavedanja o znanstvenih odkritjih, pri čemer se strokovna in znanstvena zahtevnost prilagajata naslovnikom, kar omogoča učinkovito posredovanje med različnimi akterji v politiki, gospodarstvu in civilni družbi 88 življenjski krog faze, po katerih se izvaja research lifecycle raziskave raziskava, od začetne ideje, preverjanja obstoječih rezultatov, načrtovanja poteka, ocene stroškov in potrebnih virov, izvedbe raziskave do objave raziskovalnih rezultatov 89 življenjski krog faze, po katerih se research data raziskovalnih raziskovalni podatki lifecycle podatkov oblikujejo od začetne ideje do objave Viri in literatura 131 Amsterdam call for action on Open Science. (2016, 4.–5. april). https://www.ouvrirlascience.fr/wp-content/uploads/2018/11/ Amsterdam-call-for-action-on-open-science.pdf Ancion, Z., Borrell Damián., L., Mounier, P., Rooryck, J., in Saenen, B. (2022). Action plan for Diamond Open Access. https://doi.org/10.5281/ zenodo.6282402 Barcelona declaration on Open Research information. (2024, 16. april). https://barcelona-declaration.org/downloads/BarcelonaDeclaration. pdf Berlin declaration on Open Access to knowledge in the sciences and humanities. (2003, 22. oktober). https://openaccess.mpg.de/Berlin-Declaration Bethesda statement on OPEN ACCESS publishing. (2003, 20. junij). https://legacy.earlham.edu/~peters/fos/bethesda.htm Bezjak, S. (2021). Znanstveno objavljanje raziskovalnih podatkov v odprti znanosti. Časopis za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo, 49(282), 101–119. Bezjak, S., in Masten, S. (2021). Od podatkovnega kolonializma do podatkovne pravičnosti: primer obravnave manjšin v dobi podatkov. Časopis za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo, 49(282), 101–119. Bezjak, S., Conzett, P., Fernandes, P. L., Görögh, E., Helbig, K., Kramer, B., Labastida, I., Niemeyer, K., Psomopoulos, F., Ross-Hellauer, T., Schneider, R., Tennant, J., Verbakel, E., in Clyburne-Sherin, A. (2018). The Open Science training handbook. https://doi.org/10.5281/zenodo.1212496 Bogataj Jančič, M., Klemenčič, G., Makarovič, B., Tičar, K., in Toplišek, J. (2007). Pravni vodnik po internetu. GV založba. Budapest Open Access initiative. (2002, 14. februar). https://www.budapestopenaccessinitiative.org/read/ Coalition for Advancing Research Assessment. (B. l.). COARA. https://coara.eu/ Council of the European Union. (2016, 26.–27. maj). Outcome of the Council meeting: Competitveness (Internal market, industry, research 132 and space) (9357/16). https://www.consilium.europa.eu/media/22779/ st09357en16.pdf iji de Visser, C., Johansson, L. F., Kulkarni, P., Mei, H., Neerincx, P., van der Velde, K. J., Horvatovich, P., van Gool, A. J., Swertz, M. A., loven ‘t Hoen, P. A. C., in Niehues, A. (2023) Ten quick tips for building FAIR sti v s workflows. PLOS Computational Biology, 19(9), e1011369. anon Direktiva (EU) 2019/1024 Evropskega parlamenta in sveta z dne 20. junija 2019 o odprtih podatkih in ponovni uporabi informacij javnega dprti z sektorja. (2019). Uradni list Evropske unije, (L 172), 56–83. Dolinar, M. (2021). Od začetkov načel FAIR do orodij in pristopov ik o o ocenjevanja primernosti podatkov za uporabo. Časopis za kritiko riročn znanosti, domišljijo in novo antropologijo, 49(282), 120–136. : pIR Elofsson, A., Hess, B., Lindahl, E., Onufriev, A., van der Spoel, D., in A Wallqvist, A. (2019) Ten simple rules on how to create open access aj F and reproducible molecular simulations of biological systems. PLOS Computational Biology, 15(1), e1006649. spozn EOSC declaration. (2017, 26. oktober). https://eosc-portal.eu/sites/ default/files/eosc_declaration.pdf European Citizen Science Association. (2015, 1. september). Ten principles of citizen science. http://doi.org/10.17605/OSF.IO/XPR2N European Commission. (2021). A pact for research and innovation in Europe. https://www.horizon-europe.gouv.fr/sites/default/files/2021-12/a-pact-for-r-i-in-europe-5158.pdf European Commission. (2023, 12. februar). Open peer review. https://euraxess.ec.europa.eu/worldwide/asean/news/open-peer-review-open-research-europe-publication-model European Commission. (B. l.a). Common European data spaces. https://digital-strategy.ec.europa.eu/en/policies/data-spaces European Commission. (B. l.b). European research area (ERA). https://research-and-innovation.ec.europa.eu/strategy/ strategy-2020-2024/our-digital-future/european-research-area_en Ewels, P. A., Peltzer, A., Fillinger, S., Harshil Patel, H., Alneberg, J., Wilm, A., Garcia M. U., Di Tommaso, P., in Nahnsen, S. (2020). The nf-core framework for community-curated bioinformatics pipelines. Nat Biotechnol, 38(3), 276–278. Fakulteta za družbene vede. (2021, 15. marec). Navodila za ravnanje z raziskovalnimi podatki na Fakulteti za družbene vede. https://repozitorij. uni-lj.si/Dokument.php?id=183800&lang=slv 133 Fakulteta za družbene vede. (2018–2023). Pravilnik o organizaciji in izvajanju interdisciplinarnega doktorskega študijskega programa Humanistika in družboslovje. https://www.fdv.uni-lj.si/docs/default-iteratura source/doktorski-studij-3-stopnje/pravilnik-o-organizaciji-in-n l izvajanju-interdisciplinarnega-doktorskega-%c5%a1tudijskega-viri i programa-humanistika-in-dru%c5%beboslovje.pdf?sfvrsn=24 Glinos, K. (2021). Open Science: The new normal for practicing science? https://beopen-project.eu/storage/files/parti-1-os-the-new-normal-for-practicing-science-kglinos.pdf Gutteridge, C., in Dutton, A. (2013). Concerns about opening up data, and responses which have proved effective (or “How to make friends and get them to give you their data”). https://docs.google.com/document/ d/1nDtHpnIDTY_G32EMJniXaOGBufjHCCk4VC9WGOf7jK4/edit Katz, D. S., Gruenpeter, M., in Honeyman, T. (2021). Taking a fresh look at FAIR for research software. Patterns, 2(3), 100222. Lin, S., Ali, I., in Wilson, G. (2020). Ten quick tips for making things findable. PLOS Computational Biology, 16(12), e1008469. Meden, K., in Erjavec, T. (2021). Pregled slovenskih repozitorijev raziskovalnih podatkov. https://www.clarin.si/info/wp-content/ uploads/2021/04/RDA.SI-WG-repozitoriji-v1.1.pdf Mlinar, Z. (2021). Kaj nam prinašata koncept in gibanje občanska znanost/citizen science?: uveljavljanje raziskovanja kot sestavine vsakdanjega življenja. Časopis za kritiko znanosti, 49(282), 23–63. Odprti raziskovalni podatki – uporaba v programu Obzorje 2020. (2016, 10. maj). Evropska unija. https://data.europa.eu/data/datasets/open-research-data-the-uptake-of-the-pilot-in-the-first-calls-of-horizon-2020?locale=sl Ojsteršek, M., Brezovnik, J., Ferme, M., in Legat, D. (2010). Zagotavljanje prostega dostopa do digitalnih virov na Univerzi v Mariboru. V I. Zemljič in M. Božič (ur.), Prost dostop do dosežkov slovenskih znanstvenikov: zbornik prispevkov 4. skupnega posvetovanja Sekcije za specialne knjižnice in Sekcije za visokošolske knjižnice Zveze bibliotekarskih društev Slovenije (str. 76–90). Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. OpenAIRE. (B. l.). Guides for researchers: How to comply with Horizon 134 Europe mandate for publications. https://www.openaire.eu/how-to-comply-with-horizon-europe-mandate-for-publications Open Science EU. (B. l.). Where is Open Science in Horizon Europe? iji https://openscience.eu/Open-Science-in-Horizon-Europe loven Part I: The Plan S principles. (B. l.). European Science Foundation. sti v s https://www.coalition-s.org/addendum-to-the-coalition-s-guidance-ano on-the-implementation-of-plan-s/principles-and-implementation/ n Priporočilo Komisije z dne 17. julija 2012 o dostopu do znanstvenih dprti z informacij in njihovem arhiviranju (2012/417/EU). (2012). Uradni list Evropske unije, (L 194), 39–43. ik o o RECODE Project Consortium. (2014). Policy recommendations for Open riročn Access to research data in Europe. https://www.openaccess.gr/sites/ : p openaccess.gr/files/recode_guideline_en_FINAL.pdf IRA Rektorska konferenca. (2009, 2. november). Dnevni red in sklepi 9. seje aj F Rektorske konference RS 2. november 2009 na Univerzi na Primorskem. spozn https://arhiv.nuk.uni-lj.si/wayback/20171113040820/http://www. upr.si/fileadmin/user_upload/RK_RS/Seje_RK_RS/Dnevni_red_in_ sklepi_9._seje_RK_RS_2._november_2009.pdf Resolucija o znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030 (ReZrIS30). (2022). Uradni list, (49). https://www.uradni-list.si/1/ objava.jsp?sop=2022-01-0982 Roach, M. J., Pierce-Ward, N. T., Suchecki, R., Mallawaarachchi, V., Papudeshi, B., Handley, S. A., Brown, C. T., Watson-Haigh, N. S., in Edwards, R. A. (2022) Ten simple rules and a template for creating workflows-as-applications. PLOS Computational Biology, 18(12), e1010705. Ross-Hellauer, T. (2017). What is open peer review? A systematic review. F1000Research, 6, 588. Rule, A., Birmingham, A., Zuniga, C., Altintas, I., Huang S-C., Knight, R., Moshiri, N., Nguyen, M. H., Rosenthal, S. B., in Pérez, F. (2019) Ten simple rules for writing and sharing computational analyses in Jupyter Notebooks. PLOS Computational Biology, 15(7), e1007007. San Francisco declaration on resarch assessment. (B. l.). DORA. https://sfdora.org/read/ Science Europe. (B. l.). Criteria for the selection of trustworthy repositories. Statut Univerze v Ljubljani. (2017). Uradni list Republike Slovenije, (4). https://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?sop=2017-01-0194 135 Štebe, J., Bezjak, S., in Dolinar, M. (2020, 19. april). Smernice za oblikovanje politik znanstvenih založb glede navajanja raziskovalnih iteratura podatkov v znanstvenih publikacijah in zagotavljanja dostopa do n l primarnih podatkov, uporabljenih v člankih. https://doi.org/10.5281/ viri i zenodo.4040643 Štebe, J., Bezjak, S., in Lužar, S. (2013). Odprti podatki: načrt za vzpostavitev sistema odprtega dostopa do raziskovalnih podatkov v Sloveniji. Založba FDV. Štebe, J., Dolinar, M., Bezjak, S., in Inkret, A. (2020). Implementing the RDA Research Data Policy Framework in Slovenian scientific journals. Data Science Journal, 19(1), 49. UNESCO. (2021). UNESCO recommendation on Open Science. https://unesdoc.unesco.org/ark:/48223/pf0000379949.locale=en Univerza v Ljubljani. (2022a). Pravilnik o stabilnem financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti Univerze v Ljubljani. Univerza v Ljubljani. (2022b). Strategija Univerze v Ljubljani 2022–2027. Univerza v Ljubljani. (2024a, 26. marec). Dopolnitev Pravilnika o stabilnem financiranju Univerze v Ljubljani (št. 031-4/2024). https://www.uni-lj.si/assets/Sluzba-za-pravne-zadeve/Senat/ Mandat-2021-2025/26-seja-Senata-uL/Gradiva/07._Dopolnitev_ Pravilnika_o_stabilnem_financiranju_UL.pdf Univerza v Ljubljani. (2024b). Pravilnik o doktorskem študiju Univerze v Ljubljani – čistopis. Univerza v Mariboru. (2020). Politika odprtega dostopa do raziskovalne infrastukture Univerze v Mariboru. https://www.um.si/raziskovanje/ raziskovalna-infrastruktura/politika-odprtega-dostopa-do-raziskovalne-infrastrukture/ Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ ES (Splošna uredba o varstvu podatkov). (2016). Uradni list Evropske unije, (L 119), 1–88. Uredba o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z načeli 136 odprte znanosti. (2023). Uradni list Republike Slovenije, (59). https://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?sop=2023-01-1828 iji Vlada Republike Slovenije. (2011, 28. april). Načrt razvoja raziskovalnih infrastruktur 2011–2020 (št. 63000-1/2011/4). https://www.gov.si/ loven assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/ZNANOST/Strategije/Nacrt-razvoja-raziskovalnih-infrastruktur-2011-2020.pdf sti v s ano Vlada Republike Slovenije. (2015, 3. september). Nacionalna n strategija odprtega dostopa do znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov v Sloveniji 2015–2020 (št. 60300-5/2015/5). https://arhiv. dprti z nuk.uni-lj.si/wayback/20171113040820/http://www.mizs.gov.si/ ik o o si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/ strategije_s_podrocja_znanosti/nacionalna_strategija_odprtega_ riročn dostopa_do_znanstvenih_objav_in_raziskovalnih_podatkov_v_ : p sloveniji_2015_2020/ IRA Vlada Republike Slovenije. (2017, 24. maj). Akcijski načrt izvedbe aj F Nacionalne strategije odprtega dostopa do znanstvenih objav in spozn raziskovalnih podatkov v Sloveniji 2015–2020 (št. 60300-5/2015/10). https://arhiv.nuk.uni-lj.si/wayback/20171113040820/www.mizs.gov. si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/Znanost/doc/Odprti_dostop/ Akcijski_nacrt_-_POTRJENA_VERZIJA.pdf Vlada Republike Slovenije. (2022, 18. maj). Načrt razvoja raziskovalne infrastrukture 2030 (NRRI 2030) (št. 63000-1/2022/2). https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/ ZNANOST/Novice/NRRI-2030/NRRI-2030_SLO.pdf Vlada Republike Slovenije. (2023, 31. maj). Akcijski načrt za odprto znanost za izvedbo Ukrepa 6.2: Odprta znanost za izboljšanje kakovosti, učinkovitosti in odzivnosti raziskav v okviru Resolucije o znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030 (št. 63100-1/2023/5). https://www.pef.uni-lj.si/wp-content/uploads/2023/06/ Akcijski-nacrt_2023.pdf Wilson, G., Bryan, J., Cranston, K., Kitzes, J., Nederbragt, L., in Tracy, T. K. (2017) Good enough practices in scientific computing. PLOS Computational Biology, 13(6), e1005510. Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (uradno prečiščeno besedilo) (ZASP-UPB3). (2007). Uradni list Republike Slovenije, (16). https://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?sop=2007-01-0717 Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP-I). (2022). Uradni list Republike Slovenije, (130). https://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?sop=2022-01-3087 Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij 137 javnega značaja (ZDIJZ-G). (2022). Uradni list Republike Slovenije, (141). https://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?sop=2022-01-3466 Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2). (2022). iteraturan l Uradni list Republike Slovenije, (163). https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO7959 viri i Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZZrID). (2021). Uradni list Republike Slovenije, (186). https://www.uradni-list. si/1/objava.jsp?sop=2021-01-3695 Projekt SPOZNAJ sofinancirata Evropska unija - NextGenerationEU in Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije prek nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost. ISBN 978-961-293-328-9 Document Outline Bezjak, Sonja, ur. 2024. Spoznaj FAIR: Priročnik o odprti znanosti v Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem. Kolofon Vsebina Seznam kratic Nagovor ministra za visoko šolstvo, znanost in inovacije Uvodnik Napotki za bralke in bralce 1 • Razvoj ideje in načel odprte znanosti 1.1 Razvoj pobud o odprti znanosti v Evropi 2 • Določila o odprti znanosti v Sloveniji 2.1 Strateške in pravne podlage za odprto znanost v Sloveniji 2.2 Temeljni dokumenti s področja odprte znanosti v Sloveniji 2.3 Dokumenti javnih raziskovalnih organizacij v Sloveniji 3 • Življenjski krog raziskave v odprti znanosti 3.1 Življenjski krog raziskovalnih podatkov 3.2 Načrt ravnanja z raziskovalnimi podatki 3.3 Različice Načrta ravnanja z raziskovalnimi podatki 3.4 Orodja za pripravo, hrambo in deljenje NRRP 4 • Dokumentiranje raziskovalnih rezultatov 4.1 Metapodatki 4.2 Primeri metapodatkovnih standardov po raziskovalnih področjih 4.3 Skladnost raziskovalnih rezultatov z načeli FAIR 5 • Raziskovalna infrastruktura 5.1 Nacionalna infrastruktura odprte znanosti 5.2 Področni podatkovni repozitoriji 5.3 Institucionalni repozitoriji 5.4 Splošni repozitoriji 5.5 Znanstvene založniške platforme in znanstvene revije 5.6 Druge digitalne storitve in viri v znanstveno-raziskovalnem okolju 6 • Odprte licence 6.1 Avtorske pravice na znanstvenih publikacijah 6.2 Avtorske pravice na raziskovalnih podatkih in drugih raziskovalnih rezultatih 6.3 Licence Creative Commons 6.4 Odprtokodne licence za raziskovalno programsko opremo 7 • Raziskovalni rezultati v odprti znanosti 7.1 Odprti raziskovalni podatki 7.1.1 Obdelava podatkov 7.1.2 Podatkovna objava 7.1.3 Citiranje podatkov 7.1.4 Katalogi raziskovalnih podatkov 7.2 Odprta programska oprema in odprta koda v raziskavah 7.2.1 Programska oprema in koda FAIR 7.2.2 Računalniški modeli in simulacije 7.2.3 Licence 7.2.4 Citiranje 7.2.5 Trajnost 7.3 Odprti dostop do znanstvenih publikacij 7.3.1 Modeli odprtega dostopa do publikacij 7.3.2 Odprti dostop do javno financiranih znanstvenih publikacij 7.3.3 Repozitoriji znanstvenih publikacij 8 • Odprte recenzije 8.1 Odprti strokovni pregled 8.2 Znanstvene revije z odprtimi recenzijami 9 • Občanska znanost 9.1 Politika občanske znanosti v ERA 9.2 Načela občanske znanosti 9.3 Občanska znanost v Sloveniji 10 • Odgovornosti pri uresničevanju odprte znanosti Definicije razvijajočih se podatkovnih poklicev 10.1 Oblikovalci politik in financerji raziskav 10.2 Vodstva raziskovalnih organizacij 10.3 Raziskovalci 10.4 Občanski raziskovalci 10.5 Knjižničarji 10.6 Podatkovni strokovnjaki 10.7 Podatkovni repozitoriji 10.8 Znanstvene založbe Slovar odprte znanosti Viri in literatura