Pavialni Iranko v drinl SHS. 2S8. Ifev. bhaja razen nedelj in prašnikov vsak dan ob 10. ur! dopoldne. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica st. 6/1., Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X 65 mm po K 1’50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2’—. Pri večjem naročilu popust. y LlufeSiani, v sredo 15. decembra 1920. Poiameina im, i krono. Leto IV. Glasilo Jugoslov. socijalno - demokratične stranke. Telefonska it. 312. Naročnina: Po poiti ali z dostavljanjem na dom za celo leto K 240, za pol leta K 120, za četrt leto K 60, za mesec K 20. Za Nemčijo celo leto K 812, za ostalo tujino in Amerika K 360. Reklamacije za lisi so poštnine proste. Upravništvo je ▼ Ljubljani Frančiškanska ulica 9t.6/L, Učiteljska tiskarna. Boj za poslovnik. Druga seia ustavotvorne skupščine ie bila mestoma iako burna. ‘Vsai navidezno. Komunisti so namreč ood vodstvom svoieea Daneža. vseučiliškesra profesorja dr. Sime Markoviča, uprizorili svon prvi kraval. ki ie bil zelo podoben tistim slavnoznanim diiaškim demonstracijam. ki so se uprizariale za časa bivše Avstrije redno vsako iesen zato. da so videli novodošli diiaki. takozvani »brucuši«. kako izeleda »akademična svoboda« med kruljenjem in tuleniem na svobodnih akad etničnih tleh-----------Kakor se orfei resni svet ni mnogo zmenil za take študentovske čenče, tako si tudi poslanci, ki imaio staro parlamentarno rutino, iz komunističnega rfzbiiania po klopeh in iz nlihovega ceoetania z nogami niso storili Hinosro: stari deda Protlč ie motril ^rav zadovoljno ves prizor in rekel smehliaie nroti svonemu sosedu: »Če le ne bi bilo huiše opozicije! S kraljevskimi komunisti bomo brzo Kotovi...« Ropot ie nastal ko ie starostni Predsednik Pašič pozval parlamentarne klube, naj predlože svoie kandidatne liste za volitve v verifikacijski odbor na oodlaei točke 3. začasnega poslovnika. Ko ie padla beseda »poslovnik«, ie nastal ogenl v komunistični Strehi. Dr. Markovič kričal v enomer: Molim reč. — .Orosim za besedo! Toda stari PaSič je oač izkoristil svoio starost in se i? napravil — gluhega. On ni hotel Slišati- za nobeno ceno Markovičevega vcitra za »besedo«: roke ie sicer nastavil na uho. ampak slišal ni prav nič orav čisto nič. pač pa ie mirno nadaljeval svoj srovor: »Vsaki skuoini ie dano na prosto, da ela-suie 73 svoio listo. Poslancev te 402. navzočih ie 293. torei zadostno Število. Pričnimo. Dosedal sta pred-ložeiii dve listi. Gospod taini-k. trosim!« Dr. Markovič vpije, komunisti razsaiaio. Pašič mirno sleda, kako tainik Dostaviia škriniice. Cuie se elas »narodnega očeta« Zorce: Ar-ineiduš! V tem momentu pristopi k Dredsedništvu še dr. Kazlerovič. ki Driiavi nenadoma tretio. t. 1. komunistično Usto. Protič pa pravi: Po-staiaio pametni, šlo bo. šlo bo... Kakor se tovori v kuloariih. ie Povzročil predaio komunistične liste dr. Lemež. Raznesle so se bile Namreč baš v kritičnem trenotku v*sti o demisiii pokrajinske vlade v Lmbiiani in dr. Lemež si ie bržkone mislil: Nič eotoveea se ne ve. morebiti oa poide! In oritisnil ie z vso silo. da oride vsai v verifikacijski odbor ako ne na predsedniško mesto v Ljubljano. Pomislite. Landes-Drezident. to nekai Domeni! In le-°o stanovanie s široko postelio. katerega niti Vencaiz ne more odpovedati... Žortra ie zopet zahreščal: Arnieiduš! Belgrad. 13. decembra'. Pa preidimo k stvari. Volitve za verifikaciiski odsek so se izvršile povsem v redu. Od imenovanih treh list ie glasovalo za radikalno-kleri-kalno listo 152. za demokratsko-kmeoko-sociialistično 138 in za komunistično 52 poslancev. Izvoljenih ie od radikalne (Protičeve) liste 9 članov od demokratske (Pečičeve) S in od komunistične 3 člani. Od Slovencev ie bil izvolien med drugimi tudi dr. Milan Korun za socl-ialne demokrate. Kombinacaje. katere so delali v kuloariih na oodlaei trenotne zveze med radikali in klerikalci z ene. in oa med sociialisti in demokrati z druge strani, so orezeodnfe. Te kombinacije ne pomeniio nič. Vsaka od maniših strank ie imela pač interes. da dobi s pomooio kakšne večie stranke v verifikaciiskem odseku svoieea zastopnika. Ker te pa no začasnem poslovniku potrebno orecei visoko število poslancev da rnoreio postaviti svoio listo, zato so se sociialni demokratie združili ad boe. t. i. za ta moment, z demokrati. da dobe svoieea zastoDnika v odboru ki bo reševal tudi leoo Število njihovih pritožb. Vse druee kombinacije, katere delaio n. or. klerikalci so prazne besede brez stvarne podlage. Po končanih volitvah ie prišel dr. Sima Markovič vendarle do toliko zaželiene besede, da protestira v imenu svoie stranke nroti oktro-iraniu poslovnika suvereni konšti-tuanti. Slovenski in hrvaški klerikalci so komunistom burno ploskali na veliko začudenie radikalcev, namreč tistih radikalcev ki ne vedo. da ie oooziciia med Korošcem iti Protičem več ali mani dogovorjena ... Drugi, ki to vedo ali vsaj sumijo, so oa rekli: »Korošec ie čisto dober iezuit. ampak mii smo bo-lii!« Zato se tudi znanega Nikole Mandiča niso ustrašili preveč in so ea čisto mirno poslušali. Imooniral Da ta možakar Srbiiancem ni: ga predobro Doznaio. Proti oktroiraniu poslovnika so se iziavili še narodni klubaši. muslimani in republikanci. V imenu sociialnih demokratov ie i%iavil sodrue Etbin Kristan na kratko: »Ako ustavotvOrna skupščina ni suverena, ni ustavodaina To ie zadosten razlog. da odklaniamo naslovnik in zahtevamo, da se izdela tak ooslovnik. kakoršneea hoče skupščina sama.« To ie kratka in precizna iziava. kateri ni treba dostaviti niti besedice več in ki desavira vse dosedanie kombinacije in komentarle o bodoči taktiki in politiki sociialnih demokratov. Prihodnia seia se bo vršila, ko konča verifikaciiski odbor svoje delo. .. Enketa o delavskem zavarovanju. n. . Velik del debate, tako generalke kot šoeciialne. so obseeale določbe o organizaciji nosilca zavarovanja. V tem oziru predvideva osnutek osrednii urad za zavarovanje delavcev kot edinega nosilca delavskega zavarovania. Ta urad naj bi jm.el svoi sedež zaenkrat v Zaerre-bu »ozneie bi se Da prenesel v Be-°*rad. ki er bi tako! sedai vsled oo-toanikania primernih prostorov In jjradnikov ne bi mogel ,še funkcilo-n,-rati. Ravnateljstvo (načelstvo) te-urada bi bilo sestavljeno nari-J®tno Niegovi kraievai uradi bi bili prožni uradi za zavarovanie de-*vcev katerih bi bilo v državi 12 -O- Za Sloveniio n. pr. 4e predvi- den en tak okrožni urad. za Hrvat-sko 3—4, za Bosno triie Ud. V ravnateljstvih teh uradov bi imeli delavci dve tretiini zastopnikov delo-dalalci eno tretrino. Za izvedbo zavarovania železničarjev bi obstola-le nosebne blagaine za zavarovanie delavcev saobračainih podietil. Vendar so se (komunistični železničarji po svojih zastopnikih izrekli pi ot? posebnim železničarskim zavarovalnim zavodom in zahtevali, da vlada orikliuči železničarje osta-ilm delavcem in da vrše v prvi Slopnii vse pristoine posle okrožni uradi. Ministrstvo stoti torel v pogledu organizacije na strogo centralističnem stališču, katerega v uredbi dosledno izvaia. - Vsi udeležniki enkete so se sicer načeloma izrekli za centralistično organizaciio. delavskega zavarovania. vendar so v splošnem kot v podrobnostih skoro vsi povdariali. da ie vlada šla v tem oziru predaleč. Prezreti ni okolnostl. da more-io samo veliki, zavarovalni zavodi vršiti svoie socialne dolžnosti, katere ne obsegaio le izolačevanle boleznine in rent. temveč v prvi vrsti onemogočanie bolezni in nezgod. Za ustvarjanje sanatorijev, ambulato-riiev. ortopedičnih zavodov, zobnih klinik m drugih nrohibitivnih ter lečilnih sredstev ie oa treba velikih kaoitalii katere zmoreio le teri-toriialrao veliki zavodi. Na druffi strani le oa zooet uvaževati nepo-b‘tno oikolnost. da so eospodarske razmere in delavske potrebe v Ma-cedoniii povsem druge kot v Hr-vatski in one v Črni corl druee od teh v Sloveniji in da ie težko v le-gislativnem kakor v uoravno-teh-n'čnem oziru z eno in isto določbo doseči enak cili v Albaniii kot v Mariboru. Vsled tega smo stavili v podrobni debati predloge, ki merijo na to da se težišče vsega poslovanja prenese na okrožne urade, do-č:m nai bi osredniemu uradu preostala v elavnem kontrolna oblast nad izvrševanjem zavarovania. Če bi se ta osnutek uzakonil ali ootom uredbe stopil v veliavo. bi imelo pri nas v Sloveniii to za posledico. da se združite »Zač. delavska nezgodna zavarovalnica« in »okr. bolniška blagaina« v Liubliani v eo zavod, ki bi moral prevzeti v svoio upravo še bolniške oddelke bratovskih skladnje. Spore rešuieio sodišča pri okrožnih uradih, ki iim predseduie sodnik in v drugi stopnii posebno kasacii-ko sodišče na sedežu osrednjega urada. Državno nadzorstvo nad zavodom vrši ministrstvo za soc. politiko. Zastopnika pokrajinskih vlad v Liubliani in Saraievu sta priglasila ptedloe, da vrši neposredno nadzorstvo nad okrožnimi uradi ori-stoina politična oblast II. stopnje. Načrt ie prvotno tudi obsegal pravico zavoda da sam kaznuje orestooke oroti temu zakonu. Videti Se da zavod te pravice ne bo imel ia da bo politična oblast kot doslei im e1-a kaznovalno oblast ln da bo v nien delokrog spadalo tudi reševanie ornh sporov, katere ie že do sedai reševala. Na sedežu osrednjega urada bo posloval stalni zdravniški svet. ki nai bi po našem predlogu sestoial tudi iz zdravnikov, ki stanuleio izven Zagreba oz. Beograda. Načrt zavarovalnega zakona oz. ureda pomenia brez vsakeea ugovora lep korak v razvoju naše socialne politike. Vendar bi želeli, da ga vlada podvrže še enkrat temeljiti reviziji pri čemer nai se ozira na orednešenej ii spreminievalne in dopolnilne predloge, ki jih le preiela od zastopnikov nozvanih zavodov v Saraievu. Zagrebu in Ljubljani, kakor tudi od zastopnikov deželnih vlad v Liubliani in Saraievu. Telegrami. / OSTAVKA STARE VLADE. Belgrad. 14. Danes ob 6. popoldne te podal ministrski predsednik dr. Vesnič regentu prestolonasledniku ostavko kabineta. VERIFIKACIJSKI ODSEK. Belgrad. 15. Danes dopoldne ie Imel verifikaciiski odbor ustanovno seto ter ie dobil ori glasovaniu radikalec Gluričič 9 glasov, demokrat Pečič pa 10 glasov, in ie ,bil s tem izvolien tudi za predsednika verifikacijskega odbora. Za demokrate so glasovali tudi 3 komunisti Za tainSka ie bil izvolien sociia}ist^dr..Korun. Verifikacijski odbor ie takoi pričel s pregledovanjem nespornih verifika-cii. Nato so se sprejele pritožbe proti volitvam, ki iih ie bilo samo deset in od katerih so tri že rešene, ker na-vaiania pritožb ne morelo vplivati na definitivni izid čkrožnih volitev. Te pritožbe se tičeio volitev v mostarskem. banialuškem in tuzlanskem okrožiu. Razprava se sedai vrši za mandat dr. Svetislava Mihailoviča iz volilnega okrožia Bečkerek-Kikinda. ker ie bila vložena pritožba, da bi kot načelnik ministrstva za notranje s dr!!(,e obrambe kakor da razširimo svoi li^t ter v niem povemo resnico in zavračamo nnsnrotniSke laž' Zarnditeea <11 zaradi poročil o delovanju naše’s!*a.nke. naših orea-tp>ac:i :n naših poslancev mora biti vs'i!f sociia'n: demokrat -naroCn;k »Narreia«. Brez lista stranke ne more poznati nie dela Kdor va ne nvire naročit; sam nai pa naroči s nrifa^eliem sknnai! To na ere! Politične vesti. + »Večerni list« piše pod naslovom »Pametno lepo in poceni«: »V Avstriji so te dn! «olili zaveznega predsednika. Vse tri parlamentarne stranice so postavile vsaka svojega kandidata:. Krščanski soci-lald dr. KieiibScka, socijalnl demokrati predsednika prejšnje narodne skupščine Seitza, velikrmemci pa dr. Dlnghoierja. Nobeden teh kandidatov ni c’ M putrebne večine ter so štiri volitve bile brez uspeha. N3to so krščanski ser' ' namesto dr. Klenbftcka predlagali nevtralnega znanstvenika in socljalnega politika dr. Hain!-scha. Za testa so se odločili tudi veliko-nemci in je bil tako s 129 proti 85 glasovom izvoljen. Predsednik narodne skupščine dr. \Veisskirchner je naznanil, da ie dr. Hainisch volitev sprejel. Nato Je prišel novi brez vsakega sijaja ali ceremonij v zbornico, dr. VVeisskirchner Je Izpregovoril nekaj pozdravnih besed in pozval novega predsednika, da položi prisego. Dr. Hai-nisch Je prisegel: »Obljubljam, da bom svesto izpolnjeval ustavo in vse zakone republike in vršit svojo dolžnost po svoji najboljši vednosti in vesti.« — Nato »e imel dr. Weisskirchner kratek nagovor na novega predsednika, v katerem je med drugim povdaril: »Avstrija Ie demokratična republika. Njeno pravo Izvira iz ljudstva. Služit Uudstvu In varovati njegove pravice, je naša in Vaša prva dolžnost.« Novi predsednik je odgovoril v smisla teh besed priprosto in prisrčno hi skleni' svoj govor z vz-klikom: »Naj živi nemško liudvtvo v Avstriji!« S tem so bile vse formalnosti končane in novi predsednik je šel na delo, NI bilo zunanjih slovesnosti, zato je bilo pa vsem navzočim tem sloves-note v duši Ali ni to neprimerno lepše, pametnejše in — cenejše nego hrup ob sto. Učeniti kronanih glav? Zadnji odstavek, namreč dodatek »Večernega Lista«, je vodstvo SLS tetegraft-ralo v Prangins na naslov Karl hi Cita Habsburg, Včeraj le prišel odgovor: Bravo. Koraka,le vsak za sebe, udarite pa z Radičem istočasno. Uspeh zagotovljen. AU ne bo to zopet »pametno, lepo in poceni«? — Podpis: Kari in Cita s. r. + DemisOa klerikalnih članov pokrajinske vlade v Ljubljani je sprejeta. Dosedanjemu poverjeniku za notranje zadeve dr. Leonidu Pitamicu je poverjeno začasno vodstvo. + Lepe demokratske fantazije. Liberalni mariborski listič »Tabor« si je sfan-taziral po demokratskem polomu pri volitvah v članku »Naše naloge« sijajno liberalno bodočnost. Veseli se klerikalnega pokima, veseli pa se tudi zmage socijali-stov. Češ ko bodo ti ljudje, ki so volili so-eiialiste, spoznali, da je socijaiistična In-diia Koromandija samo v fantaziji, v lepih fantomih, in fatamorganah bodo pa voliti nas — liberalce. Po našem mneniu tem duševnim revčkom, ki hočejo govoriti o socijali^mu, naprednotj in demokratizmu, pa ne vedo, da edtno-ie socialistična znanost vsebuje naprednost in demokratizem v pravem pomenu besede, res ni od-pomoči. H koncu pa še ta-le zanimivost: Liberalci se ht>čejo zanimati, pravi »Tabor«, odslej naprej tudi za delavce kajti klerkalci so si že mobilizirali delavske bataljone. »Mi ne smemo za njimi zaostati, treba je, da si delo razdelimo.« — O. ve kapitalistične duše, verjamemo, da bi si radi delavce med seboj razdelili, da bi jih lažje ustrahovali l Ali — razvoj ne gre ftazajl + Prvi nastop komunistov v ustav> tvorni skupnim se je končal z nevenljivo slavo za tec^poja Marcela. Ko je bil nai- ! večji hrušč in trujs zaradi tega, ker ko- j mumsticiii papež Sima Markovič ni dobil I besede, se je na veliko začudenje in — veselje navzočih slovenskih poslancev razlegel po dvorani vzklile: »Armejduš, tku pa zdej na gre! Zdejssre drgai!« Pri teh besedah je udaril Marcel Žorga ob klop, da so dr. Leinežu kar kotena klecnila in se le hitro ozrl — pod klop, čc je dovolj prostora pod nlo. Tudi gospod Mile Vesnič se )e ustrašil Žorgove pesti in je ves bled komaj pričakoval konca seje, samo da bi iz te luknje Se živ zlezel ven in odhitel domov. Ko je Pašič opazil Vesničevo zadrego, ga fe tolažil, češ da s komunistično rdečka- rijo ni tako hudo.' Pokazal mu je s prstom na odhajajoče komuniste. Pri {eni pogledu se je Vesnič takoj potolažil in prišel do sape, ker je videl za komunističnimi ušesi vse — zeleno! + Novi predsednik vlade Je postal dr. Leonid Pitamič. — G. Vencajza danes ne bo na stanovanjski urad. + Naši narodni socijalci poročajo v svojem dopisu na izvrševalo! odbor čsl, socijalistilne stranke, v katerem naznanjajo tej pridobitev 2 poslanskih mandatov in 8000 glasov, a a razširijo svoje organizacijsko delovanje iz Sloven'e trdi na Srbijo i:»-Hrvatskr,- Ostati hočejo tudi v tesnih bratskih stikih z bratskim gibanje! čsl. so-cijalististov. da bodo mogli skupno z njimi postavljat' slovanski socijalizem .— (Večerni Češke Slovo.) -1- Češko6iovr?!ra napredna seUačka stranka je dobila pri volitvah v kojistitu-anto v požeškl županiji, kjer je kandidirala 786 glasov. + italijanska senatna komisija je odobrila poročilo, ki predlaga ratifikacijo ra-pallske pogodbe. + Mihael Hainisch. »Arbeiter Z,« piše o novem zveznem predsedniku sledeče: Nov) avstrijski zvezni predsednik je star 63 let, je potomec stare meščanske družine: njegova mati ie znana boriteljica z* žensko pravico Marijana Hainisch. Najprej se Je hotel oprijeti sodstva, toda je po kratkem udejstvovanju izstopil iz državne službe in se posvetu gospodarskemu študiju in socijalno-političnemu delu. Hainisch pripada skupini, ki je v devetdesetem letu poskušala demokratizirati meščansko politiko, ki je tedal ladrala po najpustejših vodah. Posebno sta Mia Engelb Peners-torfer in Oton Wlttelh6fer, ki sta pripadala njegovi skupini, in s katerimi Je ustanovil družbo Fabir, ki ie mogla dasiravno iz-delavala samo predloge, polagoma razvti globokeišo duševno delavnost. Njena delavnost je bila koncentrirana na polju ljudske Izobrazbe. Leta 1889. Je bi! Hainisch član l j u dsko-i zob ra že valn ega združenja na Dunaju in 1806. leta ob ustanovitvi dunajske centralne knjižnice član teea društv*. katerega predsednik je ie danes. — Leta 1894. je bil socialnopolitični referent društva za socijalno politiko v Berlinu, pn katerem ie več let izvrševal mesto načelnikovega namestnika. Leta 1898. je bil vpoklican v nanovo ustanovlieno dHavs>o svetovalnico kot član. Po poklicu Je Hainisch sedaj pravzaprav narodni gospodar, Je Izkušen ta uspešen, toda poklic je gotovo tudi vplival na njegovo duševno fiziognomijo; n« ie postal očividno konserva ti vnejši in socijalnopolitično se nagiba k buržuaziji. Številne knjige, katere je napi-sal, razpravljalo o gospod. In nacljonalnih vprašanjih; njegovo prvo delo: Prihoa- njost avstrijskih Nemcev (1892) je svoje-časno imelo vpliv na politično smer meščanskih Intelektualcev. + Zakonski predlog o reformi ženi*-benega prava v Avstriji so podali socijat-ni demokrati. Predlog predvideva namesto cerkvenega zakona civilni zakon »pre<, predstojnikom politične okrožne oblasti eneea izmed obeh zaročencev, pred dvema pričama in pred uradnim zapisnikarjem«. Mesto izklicev v cerkvi se predvideva tritedenski uradni izklic na deski političnih oblasti in občin. Poročencema je po sklenitvi civilnega zakona tudi skleni tev cerkvenega zakona na prosto dana. Glede ločitve zakona Ima predlog natančno določene predpogoje. + Rumunska krvava Justlca. Romunska nastopa žalostno pot zatiranja delavskega gibanja, k! je madžarsko reakcljj kompromitirala v očeh poštenih ljudi. V ccll državi je krog 4500 socliallstov postavljenih pred sodišče Veliko število voditeljev je bilo obsojenih ira smrt samo radi tega, ker so se udeležili splošne stav-ke. Zlasti zasleduje vojaška oblast nemške sodruze na Erdeljskem. Ampak v krvi, ki teče danes Iz proletarskih src, se bodo reakcionarne bestije zadušile, naj se nikar ne varajot + Obrat v grškem vprašanju. Češki listi poročajo brezžično Iz Pariza, da te atenski patriarh zahteval od kralja Konstantina, da na) se deželi na ljubo odpove prestolu. + Bernska socijaiistična konferenca, katere manifest na proletartjat vseh dežel smo obiavlll včeraj, obsega tri temeljne misli. Prvič, da mora mednarodni proletariat vzpostaviti zoper protlnevolucijona-ren Imperijalizem zahodnih sil svojo lastno, socijalistično svetovno politiko; drugič, da ne more nobena mednarodna delna organizacija, ne londonska ne moskovska, voditi svetovne politične akcije proletari-Jata proti Imperijalizmu, marveč je v ta namen potrebna združitev vseh proletarskih sil; tretjič, da Izvirajo nasprotstva, ki cepijo prdetarljat, prepir za demokracijo in diktaturo, iz različnost bojnih pogojev v posameznih deželah In posameznih razvojnih dob ter se dajo rešiti z nauki Marksa, ki nam pravi, da so način mišljenja In mnenja o pouku, bojavne metode hi bojni cilji proletariata v vsaki deželi ob vsakem času odvisni od gospodarskih in socijalnih razmsr, v katerih živi. Teoretič-ne Jn taktične razlike posameznih proletarskih strank torej ne smejo trajno ovira- rati, da bi se proletarci vseh dežela združi!!' v boju zoper kapitalizem In Imperija-lizcm. To je glavni cilj nove skupnosti, ki se je v Bernu pripravila in se ustanovi na Dunaju. Prolctariiat socijalistični pozdravlja to misel, ki bo znatno pospešila, da se osnuje In utrdi nova internaciionala, ki bo združevala vse socijalistično stranke. + Preki sod na Češkoslovaškem, — Številne aretacije komunistov. »Prager Tagblatt« pi'e: Izbruh stavke in razlašče-nie veleposestev in tvornic v provinciji ie napotilo vlado do izrednih naredb za praška predmestja in za posamezna provincialna okrožja. Garnizije in praško orožnih štvo imajo strogo pripravljenost in se vozijo v avtomobilih na kraj, kjer obstoji nevarnost. Aretirane voditelje so z avtomobili pripeljali v Prago k kazenskemu sodi-, šču. Pričakujejo v kratkem nadaljnl .transport 125 oseb. Interurbanski telefonski promet je za privatne razgovore ukinjen. — Podpredsednik politične deželne uprave za Brno ie v sporazumu z višjim deželnim sodiščem proglasil preki sod za Veliko Brno in vse občine političnih okrajev Brna, Bozkovic, Goedinga in Treblč. — Pogajanja med socijalnimi demokrati In komunisti, ki so se pričela v svrho sporazuma na posredovanje strokovnih organizacij, so se, kakor vse kaže, izjalovila. f Švicarski komunisti so Izstopili lz socialdemokratke stranke, ker Je bilo v Bernu z veliko večino odklonjen vstop v HI. internacionalo. Begunci — boorukl lz krosov, ki stoje blizu deželni vladi smo prejeli glede beguir.kega vprašanja sledeče pojasnilo, katero priobčujemo po principu, da je treba slišati oba zvona, če se hoče spoznati resnico. »Naprej« je prinesel v svoji sobotni štev. pod goreniim naslovom dolg članek, ki bi lahko zapustil, ako bi ostal brez odgovora, v nepoučeni javnosti vtis, da Je vse to, kar se v njen? očita deželni vladi, tud! resnično hi utemeljeno. Od ljudi, ki hočejo z dopisi delati javno mnenje Ui ki si prisvajajo pravico do Javne kritike, se bi smelo pričakovat! vsaj toliko resnosti in poštenja, da so se o pred metu, o katerem hočejo pisati, prej poučili, in da so odredbe, katere kritikujejo vsa! pazljivo čitaJi Te^ta se o »soriškem beguncu«, ki je zagrešil omenjeni članek, ne more trditi. Drugače bi bil moral opaziti, da temelji objava urada za zaščito beguncev, ki mu Je dala povod za napade na deželno vlado, na odredbi centralne in ne na sklepu deželne vlade in da so torej napadi iz tega razloga na deželno vlado neutemeljeni. Pa tudi centralni vladi se ne more ravno zameriti, ako je slednjič, ko je že včetrtlč podaljšala rok za brezplačen prevoz vračajočih se beguncev po jugoslovanskih železnicah, izjavila, da se ta rok ne bo več podaljšal. Begunci se ne morejo izgovarjati, da se jim »stavi nož na vrat«, kakor se dopisn!k tako lepo izraža, saj so bili že začetkom in tekom letošnjega leta opeto-vano opozorjeni, da se bode begunsko vprašanje v doglednem času likvidiralo !n da naj tisti, ki se mislijo vrniti domov, to store ob lepem letnem času. Priložnosti je bilo dovolj. — Omenjeni poziv na begunce, da naj se vrnejo do 31. t. m. domov, seveda ni v nikaki zvez! z rapailisko poeod-bo, ker je že prej izčel in Je bil Izdan v Interesu beguncev samih Kakor je namreč iz drugih uradnih obiav znano, dovolju-’ jejo tudi italijanske oblasti beguncem prosto vožnjo po železnicah le do 31. t. m. In priznalo le onim 2 mesečno podporo ki so se do 31. t. m. vrnili. Ali Je te odredbe tudi deželna vlada kriva? Deželna vlada nima pravice podaljšati roka za brezplačen prevoz po železnicah, vendar sem prepričan, da bo storila vse, kar je v njeni moči, da ne bo ono malo število beguncev — hi ne »tisoči obupanih trpinov«, kakor namenoma pretirava dopisnik, — ki se iz res tehtnih razlogov do konca tega leta ne bi mogli vrniti domov, po njeni krivdi pognanih »v bedo v najhujši zimi«. Popolnoma neutemeljeno je spravljati povratek primorskih beguncev v zvezo S prihodom ruskih beguncev. Za naselitev teh zadnjih v naši državi ima deželna vlada toliko zaslug, kakor za letošnji prezgodnji sneg, in čisto gotovo je, da se ne bo porabil za ruske pribežnike niti en vinar onega državnega denarja, ki je določen za primorske begunce. Ce o J >.arjajo časopisne vesti istini, bode plavala vse stroške za, ruske begunce francoska vlada. Op. or. S tem ie za nas razprava o ugodni ali neugodni rešitvi begunskega vprašanja , za dogleden čas končana. Dnevne vesti. škof dr. Anton Mahnič umrl. Včeraj zjutraj ob 8. dopoldne Je umrl v Zagrebu krški škof dr. Anton Mahnič. Dr. Mahnič je bil početnik In duševni voditelj slovenskega klerikalizma. V svojem »Rimskem katoliku«, ki ga Je Izdajal v Oorici kot profesor bogoslovrilce pa tudi v drugem časopisdu je pisal znamenite razprave in polemike, ki so bile prava dušna hrana mlajšega kiera. Vsa sijajna politična zgodovina klerikalizma na Slovenskem, deloma tudi na Hrvaškem in v Bosni, kjer je imel svoje prijatelje Missijo, Stadlerja i dra. Jegliča je bila sad njegovega dela in šele novejša’ doba, ko Je dr. Šušteršič vzel politčne vajeti v roko, je začela ugašati njegova luč. Dr. Mahnič je bil strasten nasprotnik liberalizma, prostozidar-stva in socijaiuma ter je z vso odločnostjo zastopal rimsko Cerkev kot edino avtoriteto. V dobi političnega razvoja na Slovenskem je bila njegova beseda pravo bodrilo, danes pa je zastarala, ker se vse socijalizira in tudi politika preko avtoritete Ceskve. k O koroškem plebiseliu Piše 'v »Beograjskem Dnevniku« gospod Nikola Djono-vič in pravi giede katoliške duhovščine na Koroškem med drugim: »Trdiio, da pride na 100 novorojenih otrok na Koroškem 49 odstotkov nezakonskih. Dober del tega odstotka odpada na katoliške fratre...« Kasacijsko sodišče. »Riječ« poroča, da Je po ustavnem načrtu predvideno eno kasacijsko sodišče za celo državo ki naj hna svoj sedež v Zagrebu. Celisko porotno sodišče obravnava pri tem zasedanju večinoma same slučaje tatvine. Obsojen je bil radi požiga Jernej Prelovšek na 4 leta ječe. Porota je dne 10. t m. obravnavala slučaj zoper Terezijo Kitak radi umora lastnega moža, o čemur Je naš list svoječasno že poročal. Tihotapstvo z valuto. Zasledeno je tw Hrvatskem zopet tihotapstvo z valuto. Izidor Alkaiay, petičen trgovec iz Sarajeva, le bil na železniški postaji prijet v tre* nutku, ko ie hotel z overovljenim potnim listam za Italijo zapustiti našo državo. V njesovem kovčeku so našli skrito 3000 dolarjev v papirja In čekov v vrednosti 400 tisoč dinariev. Ceke, ki veljajo za zdravo valuto. Je nepravilnim potom dobi! od Srbske prtvredne banke v Sarajevu. Sodrugl t Ali se nahaja „NAPREJ" v vseh javnih lokalih, v katere zahajate? (gospodarstvo. — Sladkorne cene pri nas in drugod se silno razlikujejo. Dočim pri nas plačujemo 1 kg sladkorja od 54 do 64 K, ga plačujejo (amei iškega) v Trstu s prjbiižn«' 24 kronami Jugoslovanske veljave. V Ameriki in po vsem inozemstvo cene sladkorja padajo. V Ameriki dobiš 1 kg sladkorja že po 17 60 K našega denarja. Na Češkoslovaškem sicer še dvijrajo cene, vendat pa bo tudi češkoslovaška sladkorna industrija kmalu prisljena ravnati se po svetovnih cenah. Jugoslovanske sladkorne tovarne delajo, kakor se Je izkazalo, z neupravičeno visokimi dobički. Tudi pri nas se bodo morale cene sladkorja na vsak način znižati, ker tako drago menda že nikjer več ne plaču!ejo sladkorja, kot pri nas. — Italija vrača Jugoslaviji trgovske ladje. Italijanski minister za trgovino in industrijo ie izdal odlok, na podlagi katerega se morajo Izročiti Jugoslaviji vse trgovske ladje, ki pripadajo uam na temelju londonskega sporazuma. V ministrskem odloku le tudi določeno, da naj se ladie. ki leže prazne v italijanskih lukah, takoj vrnejo, ostale pa, ko se vrnejo s pota. Naj prej izroči po poročilu »J. E.« ItaUja Jugoslovanom naslednje ladje: »Marija Snu-culata«, »Bosanka?, »Sergej Dubac«, »Lo-pud«, »Leopold« in “President Beck«, ki so last dubrovniškega parobrednega društva; »Dunav« od Ungaro-Croati; »Izvor«, »Epidauro«, »Iskra«, »Orijent« in »Istina«, last družbe Račič In »Kostrena«, »Jadera«, »Radium«, »Zora«, »Mrav« in »Sud« (?), ki so last družbe Oceanir> tsvdle iz- roči Italija pozneje. — Produkcija In kousumcija petroleja. Na svetovnem petrolejskem trgu se i« pričel boi med skupino Standard Oil Coru-pany in nizo/.emsko-angleško skupino t« nadvladje in se nadaljuje z veliko ostrostjo na produkcijskem in konsumnem področju. Ta boj koristi konsumu, ker je dovoz vetr*. vsled česar kot posledica velike ponudbe cene padajo. Posebno veliko petroleja izvaža Poliska, ki je sedaj posvetila glavno skrb Izvozu. Jugoslavija Je navezana n* Izvoz Romunije, ki pa Je vsled slabih tran*-portnih sredstev zelo nereden, tako da uvažamo petrolej tudi Iz AmerEke, ki Ima isto ceno. — Kriza v sovjetski Rusiji. Preko Ko-penhagna poročajo: Vsled velikega po« manjkania železniškega materijala Je v sovjetski Rusiji ustavljen ves železniški promet na progi 13.000 km. Sovjetska vlada je določila vsoto 60 milijonov kron v zlatu za nakup lokomotiv v Švedski, Angleški In Ameriki. Profesor Lomanov, ki I vodi trgovsko delegacijo v Anglijo in i Nemčijo, kjer je nakupil večje število Železniških strojev, je izjavil, da bo mogoča vzpostaviti normalni železniški promet v Rusiji v najboljšem slučaju šeie 1925. leta. Pa — Klerikalna ljubezen do državnih uradnikov se je, kakor v Nevski Avstriji pokazla seda* tudi že v Nemčiji, Organi« zacije državnih uradnik-v so zatavalo poviška dragln isklh d okla >. Ker so na vi.vinl odgovor morale predolgo čakati, so zagrozile s štrajkom, nakar jim je klerikalec državni poštni minister kratkomalo lavi!, da se bo uradnika, ki bi hotel štraikatl ai! držati pasivno rezistenco, odpustilo iz službe in sicer takoj! Nastala ie med uradni-štvom silna razburjenost in vlada je rn> rala popustiti že v toliko, da je pri znaj a del zahtev, Mezdno gibanje se s tem seveda še ni končalo. — Potre3 v Albaniji. »Temps« poroča iz Valone, da je močan potres uniči! me* sto in vasi v okrožju Tepeleni. Nad 201 oseb je zgubilo življenje, 15.000 je brea strehe. Sunki se ponavljajo še vedno. — GrSki torpedni rušilec »Navkratou« ssa* se je pogreznil pri otoku Milo. Ladja je Izgubljena. Posadko so rešili. — Bivši nadvojvode si kupičljo mililo. ne. »Berner Tagwacht« piše: »Ali je švicarskim oblastem znano, da si je bivši vrhovni poveljnik nesrečne avstrijske armade šele pred kratkim pritihotapi! v ^vico ogromno Imetje.« — Nove sovjetske republike. Sovjetska vlada je poslala v Arivan (armensko mesto) svojega zastopnika, da upostavi odnošaje med sovjetskimi državami Rusijo, Azerbedžanom, Armenijo in Kemaiistj. V Georgiji bodo najbrž? ustanovili sovjetsko republiko. Popis«. Vrloga pri SL Bistrici. Na dan volitev smo tudi pri nas zavedni proletarci dali brco korumpiranemu buržoaznemu s -temu* Kljub vsej silni agitaciji in demagošlvu * strani nasprotnih strank,smo dobili tretjini glasuv, četudi ie proletariat — kar upa ni o, da se v prihodnje nikdar več ne bo zgodilo — šel topot še razcepljen k volitvam. Z našo zmago se je pokazalo, da je ljudstvo obsodilo brutalno nastopanje sedanjih občinskih velikašev, in da se ie z gnusom obrnilo stran od nikdar sitega farovškega Z epa. (Klerikalci so t* župnijskega prodal hraste. Bogve, za kaj so porab® Izkupiček?) Oči pa se odpirajo tud! pristašem SKS. Njih glavnega organizatorja v tukajšnji okolici so zaprli ravno ko se je čutil že kralla stranke. (V »Napreju« ie bilo delovanje tega gospoda že opisa^ kakor tudi poseti in pojedine postajenacelnl-ka z. Jeraja.) Kot železniški uslužbenec gostilničar, trafikant, po!!tik, dobra dušica itd. si je kajpada znal pridobit! tudi srce g. Jera;a. Radovedni smo sedaj le če bo šel g. Jeraj iz Pragerskega, sedaj, ko se je pokapalo, da je v službi osivele očete, odpuščal, svoje ljubljence kot zgoraj omenjenega pa pridržaval. Ce ima g. Jeraj -S® kaj sraniu v svojem srcu. Jo bo sam Po* pihal. Sicer pa se lahko še pome^-tio. Irdafaieil- Ivan Mlinar Odcovorni urednik: lak Vehovec. Pri somMtcih in prija oljih naravo zdravstva, abstinentih veget«rcih iščem so$o, sli tudi samo posteljo. — Cenj. ponudbe na ut-ravo .Naprej* pod „posteli* • — UBIJAM, JUUU1 DUM SUH. S —^ ktoracvm/ ucniof; orejiko mm. T1SKOVIKE ZA SCLE, ŽUPAN-ST V A IN URADE. NAJMODERNEJŠE PLAKATE IN VABILA ZA SHODE IN VESEUCE .«. LETNE ZAKLJUČKE KAHtODif k&.I.EIBA ZA TISKANJE CfeSGPŽiOtf, KNJtG, GBOSUR ITD. STEREOTIPUA. LITOGRAFIJ*- mMsmmmmmBm ==._ Peči, štedilnike kuhinjske potrebščine, železno pohištvo okove v:a pohištvo in gradbe, orodje ter vsakovrstno drugo železninsko blago nudi po solidnih cenah na drobno in debelo trgovina 7. '/»irzmno BREZNIK & FRISCH v Uutmsanl. n« Cankantavo nabrelia *i. 1. r Jisk »Učiteljske tiskarne« v. Ljubljani,