Leto III. Maribor, sobota 14. februarja 1920. St. 36. * .. / (7 n (/' ' 7.^ /i Političen list. Naročnina znaša: Z dostavljanjem na dom alt po pošti K 6’50 mesečno. četrtletno K 19-50. če pride naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno H 6*—. — lnseratl po dogovoru. List izhaja vsak delavnik opoldne. Posamezna številka stane 40 vin. Londonska pogajanja o jadranskem vprašanju. Še nobeno uradno poročilo. LDU Beograd, 13. februarja. Doslej še ni došlo iz Pariza uradno poročilo o poteku rešitve jadranskega vprašanja. Razven dr. Trumbiča je došel v London tudi g. Radovič, da prisostvuje konferenci. Drugi del londonskega pakta. LDU Beograd, 13. februarja. Ententa naši vladi ni dostavila drugega dela londonskega pakta, ker se ta del ne tiče Jugoslavije. Jugoslavija zasede Caribrod in okolico. LDU Beograd, 13. februarja. Zaradi silnega pregajanja prebivalstva Caribroda in okolice s strani Bolgarov namerava vlada poslati zaveznikom noto, v kateri ji naznanja, da je Jugoslavija vsled tega primorana zasesti Caribrod in okolico. Zveza narodov se preseli v Rim. DKU Pariz, 13. februarja. Kakor poroči „Agence Havas* iz Londona, je sklenil svet zveze narodov, ki zboruje paralelno z zastopniki aliiranih držav, da skliče prihodnjo svojo sejo v Rim. f Splošna stavka v Bolgariji. OKU. Berlin, 13. februarja. „Abend" poroča iz Bazla, da je izbruhnila po celi Bolgariji splošna stavka. Ves železniški promet je ustavljen. • General Kolčak ustreljen? DKU London, 13. februarja. (Brezžično.) Kakor poroča wDaily Herald", je bil general KoRak najbrž že ustreljen. Ameriški demokrati proti obvezni vojaški izvežbi. DKU Berlin, 13. februarja. „Berliner Tageblatt* poroča iz New Yorka: Kljub apelu WiIsona so se izjavili demokratski člani poslanske zbornice proti obvezni vojaški izvežbi. Madžarski predlogi. DKU Budimpešta, 13. februarja. Madžarska mirovna delegacija je predložila včeraj v Neuillyju protipredloge na mirovna določila, katera so se ji svoječasno izročila. V teh proti-predlogih zahtevajo plebiscit za vsa Qna ozemlja, ki naj bi pripadla drugjm državam. Ali - ali?. • • (Beseda k slovanski politiki.) Čehi so za letos pripravljali velik sokolski zlet v Pragi in zdaj je nastalo vprašanje, ali bomo mogli Jugosloveni iti na ta zlet, ker so baje povabljeni Italijani. Zastopnik češke obče Spkolske Zveze je v Ljubljani izjavil, da Italijani niso povabljeni, kar pa se sliši čudno, ker Čehi nimajo vzroka, da jih ne bi vabili. Ako bi vzeli stvar s telovadnega stališča, bi mogli priti tudi Italijani, tako pa se zdi, da bo prireditev sokolska t. j. slovanska. Tu pa so zopet pomisleki: Čehi bi morali vabiti Bolgare — a teh ne morejo, zaradi nas — Poljakov pa ne morejo vabiti zaradi tešinskega spora. Isto je z Rusi. Prijavili so se baje Japonci in teh bi menda Rusi ne hoteli — sicer pa bi Ruse zastopali le emigranti, ki so po večini reakcijonarci. Zato je pozval prof. Ilešič v »Slov. Narodu« nas vse na diskusijo, ali naj se vrši sokolski zlet v Pragi, ker bi eventuelno dogodki sedanjega časa lahko zadali težlje rane za bodočnost Sokolski zlet v Pragi 1920. dobi s tem nekak značaj slovanskega političnega merila — bil bi to nekak termometer — in mi ne-čemo, da bi kazal —• slabo vreme. Stvar je zelo važna. Zadnje dni se je vršila v češkem proračunskem odseku temeljita debata o slovanski politiki. Govorili so: dr. Beneš, dr. Kramar, red. Sis, dr. Hajn, i. dr. Vprašanje je bilo v tem, kakšno stališče naj se zavzame napram Rusiji. Socijalisti so za slovansko politiko z boljševiško Rusijo, demokrati za Rusijo a proti boljševikom. Iz tega sledi: kako naj se orientirajo nove male slovanske države glede zunanje politike, ali naj se vežejo s seboj ali z velikimi zavezniki — z Anglijo in Francijo -r ali z Rusijo? Da z velikimi gospodi ni dobro skupaj češenj zobati, o tem so se prepričali vsi, ki so po prevratu preveč zaupali antanti. Zato se je zadnji čas povdarjala zveza malih držav. Tudi misel trozveze (Jugoslavija-Čeho-slovaška-Poljska) se je ponovila, manifestirala je zanjo mladina v Pragi. To trozvezo poudarja tudi dr. Ilešič. Ta trozveza pa se naslanja na slovansko Rusijo — toda tu je boljševiško vprašanje. Sicer so boljševiki sprejeli geslo o nerazdeljivi slovanski Rusiji in se zdi, da se bore za odtrgane kraje stare Rusije. Toda to boljševiško slovanstvo se nam zdi malo sumljivo in ima menda druge itamene. Rusija je na pohodu — to je res — a ne s slovansko misijo: vesti javljajo, da se zbira v Nemčiji po gen. Gučkovu in Uredništvo In uprava: Mariborska tiskarna (Edm. Schmidova ulica št. 4.) Telefon uredništva St. 276, uprave št. 24. Jemremovim nova boljševiška armada. Torej v Nemčiji. Boljševiške čete so prešle Dnjestr in gredo v Besarabijo: za pomlad se obeta pohod na Evropo. Ta pohod pa bi pomenil katastrofo za Čehe in Poljake — in morebiti celo za nas. Zato Poljaki zbirajo svoje sile. Pretečeni teden so poljske čete zasedle Gdansko, ki je nekak poljski Trst. Pomemben dogodek za slovanstvo. Upravno in finančno so Poljaki na slabem, vojske pa imajo precej. Zato bi bilo želeti, da se češko-poljski spor mirno poravna. Čehi so v težkem položaju in je umljivo, da se ozirajo po zvezi. Jugosloveni so jim naravni zavezniki in naše zveze so prisrčne. Brez nas bi ne hoteli delati sokolskega zleta, mi pa ne moremo tja brez Poljakov. Razmere same danes silijo Slovane v novo zvezo. Ker ni bilo Rusije v Parizu, smo imeli vsi škodo, največ Rusija sama. To bodo morala popraviti bodoča desetletja. Vprašanje praškega sokolskega zleta nas stavi torej pred alternativo: ali uredimo svojo politiko v narodnem ali v državnem smislu t. j. ali je nam bližji Slovan ali tujac, ali se vežemo s tujcem brez obzira na to, ali je to prav glede našega brata. Zdi se, da slov. misel pridobiva na praktični vrednosti; dolžnost nas vseh je, da ji pripomoremo do zmage, ker le tako bomo mogli premagati tuje nakane. Ali pojdejo nove slov. države skupno, ali vsaka za-se s svojimi tujimi zavezniki, to je vprašanje časa, od katerega zavisi naša skupna bodočnost. Žalosten pojav. Italijanska okupacija naših primorskih pokrajin je rodila, kakor je bilo pričakovati, izseljevanje našega ljudstva v Jugoslavijo. Trst, Gorica, Pula itd., kjer je bilo poprej zaposlenih toliko naših delavcev in uradnikov, so vsled italijanske invazije postali nezmožni prehraniti tako množino ljudi, ker sta s prihodom Italijanov padla produkcija in promet na minimum, na drugi strani pa vsled pritoka neizmernih brezposelnih mas iz starih ozemelj laške kraljevine, če so se vsled tega zatekli naši ljudje k izseljevanju ter prihiteli k svojim bratom v svobodno Jugoslavijo, jim tega ni zameriti. Zameriti ni tudi večini inteligence in onim goriškim seljakom. katerih domove je razbila in uničila strašna svetovna vojna. Sedaj se pa pričenja drugo izseljevanje, ki obeta za našo narodno posest v zasedenem ozemlju najhujše ogroženje. Začeli so se namreč izseljevati obrtniki in kmetovalci, ki imajo doli svoje stalne domove, svoja lastna posestva, katera proda- jajo Lahom in različnim drugim špekulantom za lire, da si za izkupiček, uporabljajoč ugoden kurz lire napram naši kroni, nabavijo tu v Jugoslaviji večja in obsežnejša posestva. To izseljevanje je komaj v začetku, obeta pa, da bo v kratkem narastlo v pravi naval. Ker je to naravnost narodno izdajal-stvo, bi bilo dobro, da bi se merodajni krogi za to zavzeli ter če mogoče preprečili to najhujšo nevarnost, ki preti naši narodni kontinuiteti v Primorju. Tekoči računi. Ovaduštvo. Glasilo mariborskih klerikalnih reakcijo-narcev je pisalo te dni o najgrši lastnosti takozvanih olikancev, med katere se prišteva tudi takozvana klerikalna' inteligenca. Ta lastnost je ovaduštvo. Pošten človek se čudi, kako more danes pristaš SLS izgovoriti ali napisati to besedo na rovaš svojega političnega nasprotnika. Da, — »leta 1914 smo čutili na živi koži, kaj zamore vse učiniti brezvestni ovaduh«. In ne samo tedaj, ampak vse doslej, dokler se ni zrušil prestol apostolskega veličanstva na cesarskem Dunaju. Marsikdo pa bo čutil še dolgo na živi koži posledice najgrše klerikalne lastnosti. Predrznost je torej, če očita pristaš stranke, ki je živela v času največjega trpljenja našega naroda od ovaduštva, svojemu političnemu nasprotniku najgršo lastnost, ki ostane neizbrisni madež v zgodovini SLS. Slovenska poštena duša ne bo nikdar odpustila ovaduhom, in kogar še ni zadela zaslužena kazen, naj ne hvali dneva pred večerom. Smela trditev. »Straža« se je v času, ko se po njenem mnenju »stvar dobro suče«, povspela do smele trditve, da se v klerikalnih vrstah ne bo zgodilo nikdar, da bi se kdo spozabil in roval proti državnosti. Pa to še ni tako hudo. Pesem iredentistov. Mi smo minerji! — zarili smo v rove gnev in obup in vse misli gorjupe, vse svoje sanje in želje in upe skrili pred solncem smo v črne domove . .. Hčerke-minerke, minerje-sinove vzeli s seboj smo, da rijejo z nami; in kar od njih še jih pride za nami, matere skrile v miniske so rove, da zarodijo — kot gade jih v jami, da nadojijo jih v gnevu s solzami — hčerke—minerke, minerje-sinove. Dol pod Dalmacijo, Istro, pod Krasom, solnčnimi Brdi, vipavsko dolino, gozdom trnoskim in soško kotlino pesem minerjev s proroškim gre glasom, mrko naproti gre svobodnim časom, mrka prepreza že vso domovino . . . Čujte nas, bratje, o dajte nam znak, v Beogradu, Zagrebu, beli Ljubljani, da od Dalmacije daleč gor v Brda dvigne po rovih se narod teptani, da se od isker bolesti in srda ogenj razširi kot blisk na vse kraje — čujte nas, bratje, o dajte nam znak, v Zagrebu, Belgradu, beli Ljubljani — in že pod Trstom in solnčno Gorico, Puljem in Reko in zadnjo vasico svet se zaziblje, ves hkrati zamaje, vse z dinamitom poženemo v zraki . . . Ko se razvleče poslednji oblak, zadnji v daljavi poleže se jek, ne več minerji, zidarji svobodni bomo gradili na zemlji tej rodni, v solncu svobode hov ustvarili vek , , , Hujše je, če pravi, da so klerikalci izvoje-vali Jugoslavijo in da bodo tudi ščitili novo državo. Tega menda gospodje pri »neodvisnem političnem listu« niti sami ne morejo verovati. Dr. Korošec, kateremu mora pri-' znati tudi največji politični nasprotnik gotove zasluge za narodno prebujenje med ljudstvom si ne bi upal trditi kaj takega, kakor si upajo njegovi strankarski epigoni, katerim je samo za stranko, ne pa za dobrobit ljudstva in države. Dnevne vesti. Ruski kružok. Vse one, ki se žele učiti ruščine, vabim na sestanek v pondeljek dne 16. t. m. v pritličju drž. realke ob 8. zvečer. Pouk v ruščini se bo vršil istotam vsak pondeljek ob 8. zvečer. Za knjige je poskrbljeno. Pristop. imajo vsi, ki se žele resno učiti ruskega jezika. Dr. Iv. Lah. V svoji onemogli jezi je napadla „Straža“ tudi »Mariborsko žensko društvo«, češ, da se še ni izreklo za splošno žensko volilno pravico in da menda nad tem nadstrankarskim društvom plava dr. Lipoldov duh demokratizma, »ki taji žensko enakopravnost z možem«. Kdor pozna delovanje »Nar. žen. društva«, bo obsojal ta zlobni napad, ki kaže vso podlost »Stražinih« celibatarjev. Društvo vestno, vrši svoje človekoljubno, narodno in kulturno delo; sprejema ujetnike na kolodvoru. Zbralo je 96.000 K za »dar svobode« prireja predavanja in posamezne odbornice in članice delujejo pri vseh narodnih prireditvah. Udeležilo se je tudi ženskega kongresa v Beogradu, kjer se je govorilo o ženski volilni pravici, je član »Saveza« in torej , stoji v tem oziru na istem stališču z vsemi jugoslovenskimi društvi. Kaka neokusnost je torej, če kavalirji pri »Straži« vržejo na društvo kamen izza plota samo zato, ker je tajnica društva gospa dr. Lipoldova. O njenem marljivem in nestrankarskem delu v društvu nam ni treba izgubljati besedi, v tem naj govore gg. odbornice. Društvo se je izogibalo vsakega strankarstva, da je moglo tem uspešneje delati. Kar pa se tiče ženske enakopravnosti, ki jo baje »taji duh demo- Osip Dimov — Radivoj Rehar: Z rusko krvjo. Mir . * . Nemci so podpisali mir s črnilom. Zavezniki so ga — z rusko krvjo . . Toda Nemci so končno samo podpisali. Zavezniki pa so, predno so podpisali, napisali besedilo mirovne pogodbe, težak, ogromen zvezek, celo knjigo z osemdesettisoč besedami. A vsak stavek tega, na tehtnici tako težkega dokumenta — edinega v zgodovini — je nasičen z rusko krvjo. Vsaka beseda je pobarvana z rusko krvjo. Za vsako črko se skrivajo ubita ruska življenja. Brez Rusije bi mir — izgledal drugače. Že davno bi ga bili Nemci diktirali v Parizu. In tedaj bi bilo drugače, čisto drugače, nego je sedaj: triumfirali bi Nemci, a vzdihovale bi — uničena Francija, razdrobljena Belgija in ponižana Anglija . . . Toda vselej, kadar je nemški nož pretil prerezati Franciji vrat, vselej so se za nemškimi črtami pojavili ruski polki: tulski in permski, Jaroslavci in Minštinci, s Kostrome in od Volge, Sibirci in Belorusi in z vsakega ruskega kraja: vasice, sela, samote in globokega pragozda ter govorili: «Reži naša grla, prosimo, posluži sil Streljaj v naša srca; prebodi naša prsa!» In Nemci so rezali in klali kakor mesar teleta , . kratizma«, bi samo vprašali, zakaj gospodje pri »Straži« ne predlagajo — ker so tako vneti za enakopravnost — da bi ženske šle v teologijo in postale duhovnice — saj pred Bogom smo vendar enaki — in če se jim zdi to neumestno, zakaj so za celibat, ko bi bile vendar ženske enakopravne žene z duhovniki. Kdo torej taji »žensko enakopravnost« : ali duh demokratizma, ali klerikalizem, ki po svojem pravilu: »mulier taceat in ecclesia« odreka ženi besedo v javnem zboru. Seveda, pri volitvah je nekaj druzega, tam smo za enakopravnost, če nam prav kaže — kaj ne gospodje! in zato je treba, da se napada vse, kar nam ne služi. Že ponovno smo opozorili na različne avstrijske embleme in druge take stvari žalostnega spomina, ki se vkljub temu, da je Maribor že poldrugo leto jugoslovenski, še vedno šopirijo po nekaterih naših javnih in drugih zgradbah, toda meiodajna gospoda ima gluha ušesa, ali pa one znake nekdanjega suženjstva tako ljubi, da ne more živeti brez njih. Sedaj ne preostaja drugega nego, da naši zavedni meščani enkrat sami posežejo vmes ter ,ona zgodovinska strašila spravijo v muzej, kamor spadajo. Le v samopomoči je rešitev 1 , Novo okrajno glavarstvo na Štajerskem. Za okraja Šmarje in Rogatec se osnuje novo okrajno glavarstvo, ker je Rogatec od Ptuja, Šmarje pa od Celja preoddaljeno, kar se čuti posebno pri sedanjih prometnih težkočah. Nov poklic. Razen bolezni je rodila vojna tudi nove stanove, od katerih se osobito odlikujeta dva, ter sta že takoj prvi čas zamikala neštevilne vrste ljudi, ki se poprej še niso mogli odločiti, kakšen Življenski poklic bi si izbrali. Doslej poznani poklici so združeni več-alimanj z gotovim trudom, pa tudi navadno ne nosijo človeku onega dobička, katerega bi si želel. Nova stanova pa omogočita človeku, da postane v najkrajšem času milijonar. Ta dva nova poklica se imenujeta — tihotapstvo in verižništvo. Toda dočim so dosedanji stari solidni poklici večalimanj od države priznani, sta ta dva poklica doslej še nepriznana. Niti koncesije se ne more dobiti zanje. Nasprotno, država jih najstrožje preganja. Dan za dnem čitamo v ljubljanskih listih o velikanskih uspehih novega urada zoper navijanja cen in tihotapstvo. Kar velja za Ljubljano pa ne velja za — Maribor. Še nikoli nismo slišali, da bi Vsi: Tuljčani in Jaroslavci, z Minska in od Volge so šli nadnje s hrastovimi kopiti; šli brez streliva; šli s puško starega sistema proti desetorici modernih — šli branit čast, srečo in življenje krasne Francije. Nikoli poprej v zgodovini Francije, Anglije in Italije, nikoli poprej v zgodovini človeštva ni ruski mužik potreboval, za obrambo svojega življenja in svoje krvi, za-padnih držav, njihovih mest, njihovega pohlepa in njihovih intrig. Toda Suvorov je vedel Permjake in tulske polke čez alpske ledenike, da brani •italijansko krono*, sedaj pa sta vedla Bru-silov in Kerenski permske in tulske polke branit zapadne »demokracije*. Permski in tulski meščan sta šla umirat za krone in demokracije ter sta klicala: »Hurra! Kolji nas, človek, posluži sil Posluži si, kolji . . Hurral* In človek je klal . . . Krone in demokracije pa so neusmiljeno pozabile na poklane tulske meščane. Tako je bilo vedno v vseh epohah, tako je bilo tudi sedaj. Težak pergamentni »zavitek miru* z osemdesettisoč besedami potrjuje to najsijajnejše. Nepopisne dragocenosti smo darovali zaveznikom, brez koristi za nas, da, v našo škodo. Kmalu se dvigne Belgija, kmalu zaželeni Francija, mogočno bodo pluli parniki Britov, onih Britov, »ki nikoli, nikoli ne bodo sužnji.* Zberačena, razbita, gladna, od zime premrla, v b atski medsebojni vojni izkrvavela — leži Rusija tulskih in permskih državljanov, državljanov z Minska in s Ppvolžja. se kakemu mariborskemu tihotapcu ali veriž-niku skrivil kak las. O novi ekspozituri sploh ne vemo, če obstoja ali ne. Radi tega poživljamo preganjane ljubljanske tihotapce in verižnike, kakor tudi druge iz naše troedine domovine naj se nasele V Mariboru, kjer bodo varni. Pritožbe iz zasedenega ozemlja. Na račun našega jugoslovenskega zastopnika v Trstu prihajajo iz zasedenega ozemlja neštete pritožbe. Kakor znano rabijo prošnje za potovanje v Jugoslavijo pri italijanskih oblastih po Več tednov. Dokler ni bilo treba vizuma našega Zastopnika pa so se prošnje rešile vsaj v doglednem času, sedaj pa rabijo še enkrat toliko, ker se zakasnijo tudi pri našem zastopstvu. Očividno je, da naše tržaško zastopstvo ogromnega števila prošenj ne more r£Š't'. ker mu primanjkuje potrebnega osobja. Zeliti bi bilo torej, da bi se na kak način razbremenilo delo našega zastopstva v Trstu. Odbori za zašlito dece. Deželna vlada za Slovenijo, poverjeništvo za notranje zadeve je z odlokom z dne 30. januarja 1920, št. 2287 vsled naredbe ministrstva za socijalno politiko, oddelek za zaščito dece in mladine v Beogradu z dne 22. decembra 1919, št. 5774 razglasila, da naj bo tam, kjer ni odbora za za čito dece in mladine, posebna skrb občin in pozamezni-kov za izpeljavo te inštitucije. Vabijo se torej vsa občinska predstojništva kakor tudi pozamezniki, na intenzivno sodelovanje pri tej akciji posebno pa naj bo občinskim predstojništvom zavzemanje za vojne sirote njih službena dolžnost. Gospod minisier za socijalno politiko je pripravljen vsem onim, ki se z vnemo posvetijo temu poslu in dokažejo lep uspeh, podeliti na predlog okrožnih in krajevnih odborov, olajšave pri potovanju, oprostitve od vojaških vaj in razen tega še denarno nagrado. Češki častniki marljivo sodelujejo v kulturnih in posvetnih društvih. Izdajajo sami 5 časopisov. Najbolj delavni so bivši legijo* narji. Poleg tega pridno telovadijo in podpirajo povsod sokolstvo. Mislimo, da bi bilo tudi pri nas priporočati, da se ne vgnezdi med častništvo stari avstr, duh, ampak da delajo na polju narodne vzgoje, v sokolstvu in v športu. Pa tudi za kulturno delo bi imeli mnogo prilike, saj to zdaj ni več prepovedano. Za invalide. Ministrski svet je odobril kredit 25 milijonov dinarjev za povišanje doklad invalidom in družinam v vojni padlih vojakov. Beograjska opera zopet otvorjena. Dne 11. t. m. se je znova po dolgih vojnih letih otvorila beograjska opera. Naval k prvi predstavi je bil velikanski. Za begunce. Sprejmejo se štiri begunske družine za obdelovanje večjega posestva. Pojasnila daje posredovalni urad za begunce, Ljubljana, Dunajska cesta št. 38. Šahovski turnir. Prihodnjo poletje se bo vršil na našem Bledu svetoven šahovski turni!, katerega se bodo udeležili najznamenitejši šahisti celega sveta. Prireditev bo za naš Bled, kakor tudi za celo Slovenijo velikega pomena, ker bo privabila k nam nešteto tujcev ter tako močno dvignila naš tujski promet. Mariborska polkovna komanda razglaša: Rekrutacija letnikov 1896—1900 se prične nepreklicno s 1. marca t. 1. K rekmtaciji Zato je torej zberačila Rusija — da zaželeni Francija; zato torej gladuje In zmrzuje ruski delavec, da se njegovi belgijski in angleški tovariši goste v toplo zakurjenih stanovanjih. 1 Svoje sile, svojo kri je dala drugim; zase ni ohranila nič in nima, da se s čim nahrani. Toda, čudo čudo — tudi sedaj, čisto naposled, je matuška Rusija poslužila sosedu s kvasom, s katerega pomočjo je vzrastlc njegovo testo. Pojdi sedaj, z dobljenim izkustvom, kakor poje tista narodna pesem: »Sama pojde . . .» „Golo8 Primorja* o