Kamniški Občan Št. 3 42. leto Kamnik, 13. februarja 2003 Ob 90-letnici Viktorja Mihelčiča Zahvala za štiri desetletja glasbenega ustvarjanja pod kamniškimi planinami... Hvala vam, spoštovani slavljenec za vse, kar ste v dolgih desetletjih storili za glasbeno vzgojo mladih in za razcvet zborovskega petja na Kamniškem, je bila rdeča nit številnih čestitk, ki so jih februarski večer izrekli mnogi nekdanji in sedanji pevci svojemu glasbenemu učitelju, zborovodji, skladatelju in častnemu občanu Kamnika prof. Viktorju Mihelčiču ob njegovi 90-letnici. V dvorani doma starejših občanov v Kamniku so prepletene s pesmijo pevcev in pevk Solidarnosti pod vodstvom mlade zboro-vodkinje Marjete Kočar, z najmlajšimi Vrabčki, ki jih vodi Marina Aparnik, odmevale prisrčne čestitke Boža Matičiča, nekdanjega predsednika ZKO, Janeza Maleša, ki je v imenu Solidarnosti orisal pevsko pot Solidarcev po domovini in izven nje pod Mihelčičevim vodstvom in še drugih ljubiteljev dolgoletnega jubilantovega ustvarjalnega dela. Tudi župan Tone Smolnikar je vidno ganjen ob pesmi Domovina naša je svobodna, ki so jo pod skladateljevo in dirigentovo taktirko ubrano zapeli združeni pevci Solidarnosti, v imenu občanov naše občine iskreno čestital častnemu občanu ob njegovem visokem jubileju (na fotografiji) in se mu tudi kot njegov nekdanji učenec zahvalil za vse, kar je storil za širitev slovenske pesmi med mladimi: »Malo je takih ljudi, ki bi toliko storili na področju glasbene vzgoje in za razmah zborovske pesmi, kot ste to storili vi, zato vam želim dobrega zdravja in da še mnogo let ostanete z nami...« OB KULTURNEM PRAZNIKU DONELA PESEM Več na 5. strani. FRANC SVETELJ V počastitev kulturnega praznika je Javni sklad RS za kulturne dejavnosti - Območna izpostava Kamnik ob pomoči občine Kamnik v soboto, 8. februarja, v Šolskem centru Rudolfa Maistra v Kamniku organiziral OBMOČNO REVIJO PEVSKIH ZBOROV OBČIN KAMNIK IN KOMENDA. Vsako leto na tej tradicionalni prireditvi nastopa preko 250 pevk in pevcev in lahko rečemo, da so vedno boljši. Svoj prosti čas, ki ga namenjajo rednim pevskim vajam, daje bogate sadove kulturnega poslanstva, s katerim vselej številno zbrani množici ob 8. februarju prinesejo prijetno kulturno doživetje. Polna dvorana je nastope navdušeno sprejela ter tako pevcem povedala, da njihov trud ni zaman. Za praznični uvod in zaključek večera je poskrbel povezovalec revije Tone Ftičar. Posebej je želel pozdraviti dragega gosta, legendarnega zborovodjo, organista, skladatelja in glasbenega pedagoga Viktorja Mihelčiča, ki je 3. decembra praznoval častitljiv jubilej, 90-letnico ustvarjalnega življenja. Povabilu se,,žal, zaradi trenutno slabega počutja in slabega vremena ni mogel odzvati. Več o prireditvi na 9. strani. Moški pevski zbor DKD Solidarnost Kamnik se je predstavil pod vodstvom zborovodki-nje Marjete Kočar (slika zgoraj), Moški pevski zbor Komenda pa z zborovodjem Aloj-zem Kolarjem. (slika desno). VERA MEJAČ V KAMNIKU SLOVENIJA V MALEM s;—a ™ *40-oble'™-Fra- Alb-hta Od daleč sem te sanjal... ANSAMBEL BRATOV POLJANSEK je lani praznoval 30 let uspešnega glasbenega delovanja. Ta zar služnijubilej so skupaj s številnimi zvestimi poslušalci iz vse Slovenije praznovali v nedeljo, 9. februarja. V prostorni športni dvorani v Kamniku se je na jubilejnem koncertu zbralo več kot 1700 ljubiteljev njihovih viž. »Tukaj je Slovenija v malem,« je presrečen ugotavljal vodja ansambla Rudi Poljanšek. Legendarni »Poljanski«: (z leve) Miro Poljanšek, Forti Hribernik, Maks Kresnik, Danilo in Rudi Poljanšek ter Roman I,ukane ponašajo ime in sloves Tuhinjske doline in Kamnika že tri desetletja. Več o prireditvi v prihodnji številki. V. M. Odclalečsem te sanjal, zlato mesto. Ko si v pomladni se nakit odelo. Je v moji krvi od želja zavrelo, Oza teboj, ti zlato, rodno mesto! To je sporočilo prvega verza pesmi Rodno mesto kamniškega rojaka, pesnika, pisatelja, znanega kulturnega delavca, lektorja, prevajalca, esejista, kritika, urednika Frana Albrehta, ki se je rodil 17. novembra 1889 v najstarejšem delu Kamnika, v hiši na današnji Prešernovi ulici št. 9. Pesem Rodno mesto ima posebno mesto, saj je med prvimi njegovimi pesmimi, objavljenimi v tedanji osrednji literarni reviji Ljubljanski zvon leta 1914 in tri leta pozneje v njegovi prvi pesniški zbirki Mvsteria dolorosa Sena NOVI SPOMLAD AN SK1 MODELI ; V TPC na Duplici, Ljubljanska 21a, '.(HIP), td.: 839-46-89 od 9tr-18", sobota od 9h-12h Kamniški občan bo ponovno med vami v četrtek, 27. februarja. Članke za prihodnjo številko sprejemamo do srede, 19. februarja; oglase, zahvale in obvestila pa do torka, 25. februarja, v našem uredništvu v Kamniku, Glavni trg 23 (stavba med občino in sodiščem, I. nadstropje), tel.: 01/83 91 311,041/662 450, fax: 01/83 19 860. Uredništvo odprto: ponedeljek od 8. do 15. ure, torek od 9- do 13. ure, sreda od 8. do 12. in od 13. do 17. ure. (Boleče skrivnosti). Življenjska pot Frana Albrehta dokazuje, da kraj, kjer se je nekdo rodil in odraščal, zaznamuje človeka, ga pritegne in vklene vase tako, da ga ne izpusti vse življenje, tudi če pozneje ne ži- vi tam. Kakor otroška zibel mu je, kakor materino naročje, kakor ptici gnezdo. In prav to je Kamnik pomenil Franu Albrehtu, pa tudi on je bil ves čas življenja živ drobec tega mesta. Nadaljevanje na 7. strani. Ustvarjalnost pesnika, pisatelja, kritika, esejista, urednika, kamniškega rojaka Frana Albrehta je ob odprtju spominske razstave v galeriji Veronika predstavila avtorica razstave Ivanka Učakar. Nastja Poljanšek, Nina Matijaševič, Nika Romšak in Katja Zorko, učenke šole, ki nosi znamenito Albrehtovo ime, pa so se predstavile s svojimi glasbili. VERA MEJAČ žnost plačila na obroke Dobeno 75,1234 Mengeš Telefon: 01 / 723 09 00 www.hp-commerce.si Brane Bremšak, predsednik sveta KS Podgorje Tudi Podgorci smo lahko uspešni, če stopimo skupaj... Približno tako je dejal Brane Bremšak pred dobrimi tremi leti, ko so novembra 1999 pred kulturnim domom v Podgorju odpirali kanalizacijo skozi vas kot eno največjih investicij v zadnjih letih. Bremšak, ki je te dni po izvolitvi novega sveta KS Podgorje nastopil svoj tretji mandat, še danes meni, da je sedemletna aktivnost v zvezi z gradnjo kanalizacije poleg velike ekološke pridobitve za kraj pomenila tudi velik premik v miselnosti in odločitvah Podgorcev, saj se brez razumevanja in sodelovanja krajanov tako velikega načrta ne bi dalo uresničiti. Kot pravi Bremšak, s katerim smo se te dni pogovarjali o dogajanjih v preteklem letu in prihodnjih načrtih, je Podgorje specifična vaška skupnost z neštetimi potmi, ki se bolj poredko zbližajo. Zato je vsak dosežek v razvoju kraja še posebej pomemben. Od načrtov, ki so jih zastavili lani, je med najpomembnejšimi asfaltiranje 200 metrov vaške ceste v srednjem delu vasi po klancu proti Kebrcam. Neurejena pot, ki so jo stalno zalivali hudourniki in na spodaj ležečo vaško cesto nanašali kupe peska in blata, je povzročala tudi nemalo težav prebivalcem desetine hiš na pobočju srednjega Podgorja. Pred asfaltiranjem poti so morali preusmeriti tudi vodoto- ke dveh hudournikov. Zato so k vsoti za ureditev, ki je zahtevala okrog 5,5 milijona SIT, polovico radi prispevali tudi krajani. Druga pomembna naloga, opravljena v letu 2002, je bila sanacija ostrešja na Domu krajevne skupnosti Podgorje. Zaradi dotrajanosti so morali obnoviti ostrešje, zamenjati celotno kritino na strehi in zgraditi nov dimnik. Ta dela so bila nujna, če so hoteli preprečiti škodo na stavbi zaradi žamakanja in požarno ogroženost. Za obnovitvena dela so porabili okrog 2 milijona SIT, kar je v celoti pokrila krajevna skupnost iz lastnih sredstev. Kaj pa načrti v letošnjem letu? Brane Bremšak je dejal, da je sedaj pred njimi začetek postopka za sanacijo vaške ceste, najprej na tistih mestih, kjer je bilo opravljenih okrog 50 prekopov pri gradnji kanalizacije. Na teh mestih so namreč zaradi posedanja nasutja nastali udori, ki jih bo po trebno izravnati. Seveda bo moral to opraviti izvajalec še v okviru projekta izgradnje kanalizacije. Ker je poteklo že nekaj desetletij od asfaltiranja vaše ceste, jo bo potrebno celovito obnoviti, ponekod tudi razširiti, obnoviti ban-kine in podobno. Seveda bo za ta dela potrebno pridobiti potrebna KS Duplica v proračunu občine Kamnik Na prvem sestanku takoj po volitvah smo z glasovanjem potrdili, da bo funkcijo predsednika opravljal Franc Orešnik, podpredsednica bo ga. Gita Slovoša in mesto tajnika bo prevzela ga. Dragica Požek. S tem, ko je bilo vodstvo KS Duplica potrjeno in potrjeni mandati članov Sveta KS, smo se zbrali člani sveta na drugi seji, ki je bila v prostorih KS Duplica. Predsednik je predlagal 9 točk dnevnega reda in zaradi njegove obsežnosti smo se takoj odločili, da bomo obravnavali le tiste nujne. Najprej smo morali uskladiti mnenje o uradnih urah v naši pisarni, tako da smo se odločili za spremembo uradnih ur. Uradne ure v KS Duplica so vsak torek od 12. do 15. ure. V času uradnih ur je prisoten tajnik KS, ki mu lahko krajani ustno ali pismeno izrazijo predloge in dopise in tudi določijo termin za sestanek s predsednikom KS. Druga zelo pomembna zadeva je bila ponovna obravnava problematike kurjenja v bivšem Stolu. Člani Sveta so imeli veliko pripomb in predlogov za rešitev prej omenjenega problema onesnaževanja našega kraja. Po dolgi burni razpravi, koje moral predsednik KS Franc Orešnik iz obširne dokumentacije prebrati pomembne podatke o do sedaj opravljenih postopkih KS Duplica (pritožbe, prijave, predstavitev na občinskem svetu, dopisi županu, dopisi ministru, dopisi g. M. Lavrincu in mnogo drugih informacij), smo soglasno sprejeli 4 sklepe in sicer: - KS Duplica bo s prijavami počakala do 31.1., ko naj bi bili znani rezultati meritev dimnih plinov. - Po 31.1. bomo poiskali pravno pomoč za nadaljnji postopek glede zaprtja oziroma omejitve izpustov iz kurilne naprave. - Krajani Duplice naj še vedno opazujejo kurišče Pirolize in vse prekomerne izpuste prijavijo inšpektorju za okolje in prostor. - Zaradi velikih stroškov, ki bodo nastali v zvezi s pravno pomočjo bomo občini Kamnik poslali dopis, v katerem jih bomo obvestili o naši nameri in zahtevali, da v letošnjem proračunu zagotovi 1 mio. tolarjev za izpeljavo našega sklepa. Naslednja točka dnevnega reda pa je bila enako pomembna, saj smo se pogovarjali o predlogih KS Duplica in željah krajanov Duplice v proračunu občine. Glede na to, da bo obravnava osnutka proračuna občine že kmalu, smo sprejeli naslednje predloge: - dokončanje investicije v osnovno šolo M. Vere in gradnja atletske steze z igrišči, ograjo in parkirišča pri šoli - takoj je potrebno pridobiti vsa dovoljenja in načrte in zgraditi pločnik od tovarne Stol do križišča v HIP. V križišču mora biti postavljen semafor za pešce in šolarje (zahteva staršev šolarjev in krajanov) - potrebna je obnovitev Groharjeve ulice v celoti, preplastitev, obnovitev komunalnih vodov in postavitev ovir za umirjanje prometa - zagotovitev 1 mio tolarjev za pravno pomoč - obnoviti je potrebno vodovod od Žurbija do bivšega Gradbinca in urediti javno pot in javno razsvetljavo - nujno potrebno je začeti z reševanjem parkirne stiske v ulici. M. Blej-ca in Groharjevi ulici - parkirišče na Klavčičevi ulici je potrebno nasuti z gramozom in urediti odtok za vodo - na Jakopičevi ulici od št. 1 do št. 13 je potrebno namestiti 3 ali 4 talne ovire - potrebno je zamenjati dotrajane luči javne razsvetljave na Ljubljanski cesti in uličnih svetilk v južnem delu Duplice in tudi drugje - zagotoviti denarna sredstva za košnjo bivše deponije 2 krat letno Tako smo obdelali in zapisali najbolj nujne investicije in zahteve krajanov Duplice. Zapisnik o proračunskih potrebah naše KS smo poslali na občino Kamnik županu Tonetu Smolnikarju, ki je predlagatelj proračuna. Prav tako bomo s predlogi obvestili tudi svetnike v Občinskem svetu, ki so bili izvoljeni v naši KS. Vsem nam mora biti jasno, da so občinski svetniki tisti odločilni faktor, ki sprejme občinski proračun. Svetniki imajo možnost pri obravnavi osnutka proračuna predlagati dodatne postavke ali jih zmanjševati ali povečati. Pri drugi obravnavi imajo svetniki možnost vlaganja amandmajev in glasovanja o njih. O njihovih odločitvah bo kmalu vse jasno. Krajani Duplice si želijo, da bi bilo čim več njihovih predlogov uvrščenih v letošnji proračun, saj vemo da ima občinska malha omejena denarna sredstva. Predsednik sveta KS Duplica FRANC OREŠNIK soglasja lastnikov in pripraviti ustrezen projekt. V skladu z občinskim odlokom je podgorsko pokopališče 1. januarja letos s koncesijo prevzelo v upravljanje Komunalno podjetje Kamnik. Kot prvo nalogo so si zadali ureditev kamnitih stopnic na pokopališču, ki že nekaj časa kličejo po obnovi. Večletna želja krajanov je tudi ureditev javne razsvetljave na najbolj kritičnih mestih, zlasti na križiščih. Vendar celotnega programa ne bodo zmogli na enkrat zaradi omejenih proračunskih sredstev. Zato so že v lanskem lem pridobili iz občinskega proračuna nekaj denarja, za ureditev razsvetljave od križišča vaške ceste proti pokopališču, kjer prav sedaj potekajo dela. Ena kandelabrska svetilka bo stala na križišču pri Pavlicu, druga pa ob poti proti cerkvi. Zavedajo se tudi potrebe, da se zaradi konfiguracije terena (na Brane Bremšak, predsednik sveta KS Podgorje. vsaki strani ceste breg), velikega prometa in hoje otrok v šolo čimprej osvetli tudi celotna cesta (Ul-ce) od občinske ceste Kamnik-Križ do vaške ceste. Seveda si tako predsednik Brane Bremšak kot člani sveta KS, v katerem so še Golob Franc, podpredsednik, Ivo Stržar, Mirko Svetlin, Anton Golob, Mirko Mi-helin in Franc Peterlin želijo postoriti še marsikaj v dobrobit Podgorja in Podgorcev. Koliko bodo lahko storili, pa bo seveda odvisno od razpoložljivega denarja, ki ga bo predvidela občina v letošnjem proračunu, in seveda od pripravljenosti občanov za sodelovanje. FRANC SVETEIJ Publicus pripravil zgibanke za osveščanje občanov pri ravnanju z odpadki LOČENO ZBIRANJE ODPADKOV ZA OHRANITEV OKOLJA Sodoben, hiter tempo življenja prinaša tudi problem vedno večjih količin odpadkov. S tem problemom se srečujemo tudi v kamniški občini, zato je že skrajni čas, da se ozavestimo in pričnemo z ločenim zbiranjem in z gospodarnim ravnanjem uporabnih odpadkov. Ločeno zbiranje odpadkov pomeni skrbno, strokovno in premišljeno ločevanje odpadkov, ki se zbirajo na posebnih zbirnih mestih, imenovanih ekološki otoki (tam so ločeni zabojniki za papir, steklo, odpadno embalažo iz umetnih mas), z občasnimi akcijami zbiranja kosovnih in posebnih odpadkov in z zbiranjem bioloških odpadkov. Da bi ločeno odlaganje različnih odpadkov v različne zabojnike resnično zmanjšalo količino nekoristnih odpadkov, ki končajo na odlagališču, pa je potrebno naše sodelovanje. Za strokovno odstranitev in obdelavo odpadkov bo poskrbelo podjetje Publicus, s katerim je kamniška občina avgusta letos sklenila koncesijsko pogodbo o opravljanju gospodarske javne službe ravnanja z odpadki v občini Kamnik za dobo desetih let. (to dejavnost so v naši občini opravljali že doslej). V Publicusu so se aktivno in zavzeto lotili izpolnjevanja koncesijskih obveznosti. Takoj so pričeli s postavljanjem prvih ekoloških otokov za ločeno zbiranje odpadkov. Danes imamo v naši občini 18 posebej označenih zbirnih mest -ekoloških otokov s tremi zabojniki za ločeno zbiranje odpadkov. Papir, ki predstavlja kar petino hišnih odpadkov, odlagamo v moder zabojnik ali siv zabojnik z modrim pokrovom, steklo v zelen zabojnik ali siv zabojnik z zelenim pokrovom. Odpadna embalaža iz umetnih mas, kot so plastenke, pločevinke, tetrapak, predstavlja vedno večji delež med odpadki, odlagamo pa jo v rumen ali siv zabojnik z rumenim pokrovom. Kot je povedal vodja komerciale pri Publicusu Igor Blatnik, nameravajo nadaljevati s postavljanjem ekoloških otokov glede na pridobitve dovoljenj. Načrtujejo, da bo v končni fazi po občini Kamnik petdeset ekoloških otokov. Težnja je, da bi večina ekoloških otokov bila locirana na občinskih zemljiščih. Za boljše ekološko osveščanje glede ravnanja z odpadki pripravljajo tematske zgibanke, namenjene vsem gospodinjstvom kamniške občine. Že tej številki Kamniškega občana sta tako priloženi dve zgibanki, ki bosta občanom prav gotovo koristna in dobrodošla pomoč pri nadaljnjem ravnanju z odpadki. Krovna zloženka seznanja z osnovnimi informacijami ravnanja z odpadki, smiselnostjo ločenega zbiranja, s posameznimi vrstami odpadkov (biološki odpadek, papir, odpadna embalaža iz umetnih mas, steklo, kosovni odpadki, nevarni odpadki in ostanek odpadkov). Da bi občani znali pravilno odlagati vsak odpadek, je navedena tudi večina odpadkov in njihova razvrstitev v kategorijo odpadkov. Posebej je opisan ostanek odpadkov, ki se odlaga v sivo posodo s sivim pokrovom. Za ohranjanje narave je pomembno, da je teh odpadkov čimmanj. Glede na to, da kar 30% vseh odpadkov predstavljajo biološki odpadki, ki pa jih je mogoče s kompostiranjem učinkovito predelati in jih ponovno vrniti v okolje, so v Publicusu poskrbeli, da so do konca prejšnjega tedna ob blokovskih naseljih naše občine postavili približno 70 rjavih zabojnikov (ali sivi zabojniki z rjavim pokrovom) za odlaganje bioloških odpadkov prostornine 770 litrov. Stanovalci hiš lahko biološke odpadke enostavno kompostirajo v lastnem vrtu in s pridelanim kompostom naravno obogatijo zemljo na vrtu. Koristne informacije prinaša druga priložena zgibanka z naslovom Biološki odpadki. Glede na to, da smo Kamniča-ni že vajeni delnega ločevanja odpadkov, zabojniki za papir in steklo so postavljeni osem let, v podjetju Publicus računajo na sodelovanje in dober odziv. Kmalu bodo uredili center za ravnanje z odpadki, kamor bodo občani lahko brezplačno odvažali odpadke, ki ne sodijo v zabojnike, razen posebnih (nevarnih ) odpadkov, ki jih zbirajo enkrat letno v napovedanih akcijah. V pomladni in jesenski akciji zbirajo kosovne odpadke, zato v ta namen že pripravljajo novo zgibanko o ločenem zbiranju kosovnih odpadkov, ki jo bodo gospodinjstva prejela v tem ali prihodnjem mesecu, prav tako zgibanko o kompostiranju, o ločenem zbiranju odpadkov na ekoloških otokih in zbiranju posebnih (nevarnih) odpadkov. Torej je le še na nas, občanih, da se z ločenim zbiranjem odpadkov aktivno vključimo v varovanje narave in okolja. SAŠA MEJAČ PONOVNO O DUPLIŠKEM ZRAKU Ob rob pogovoru z Maksom Lavrincem, poslancem državnega zbora RS »O socialnih pomočeh, referendumih, Veliki planini, dupliškem zraku in še o čem« V intervjuju z zgornjim naslovom o dogajanju v kamniški občini poslanec Maks Lavrinc v prejšnji številki Kamniškega občana odgovarja tudi o dupliški Pirolizi. Zavedamo se, daje problem onesnaževanja kateregakoli podjetja pereč in z enako resnostjo, kot pri drugih onesnaževalcih je bila s strani inšpekcije obravnavana tudi dupliška Piroli-za. G. Lavrinc je v odgovoru »pozabil« na nekatera dejstva, kipa za Ministrstvo za okolje, prostor in energijo ter Inšpektorat RS za okolje in prostor pa tudi objektivno obveščenost občanov niso niti najmanj zanemarljiva. Trditev, da je minister za okolje, prostor in energijo mag. Janez Kopač glavnega republiškega inšpektorja zamenjal zaradi dupliške Piroli-ze, ne drži. Albin Krapež, kije bil glavni republiški inšpektor do oktobra lani, seje namreč na lastno željo upokojil. Inšpekcijski postopek v zvezi z dupliško Pirolizo, ki še leče, pa še vedno vodi isti inšpektor za okolje. Minister, skladno z Zakonom o državni upravi sicer daje generalne usmeritve tudi za delo organov v sestavi, kar je Inšpektorat RS za okolje in prostor, vendar pa na posamezne odločitve v upravnem postopku ne more vplivati, ker uradna oseba - inšpektor - odloča samostojno. Med drugim to izrecno določa novi Zakon o inšpekcijskem nadzoru, ki ga g. Lavrinc v nadaljevanju omenja. Prav tako novi Zakon o inšpekcijskem nadzoru uradni osebi daje dodatna pooblastila glede kaznovanja, vendar ne smemo pozabiti, da je zaprtje tovarne ali obrata skrajni ukrep v izvršilnem postopku, do katerega pa v primeru Pirolize v lanskem letu še ni prišlo. Ni pa odveč, če omenimo, daje bil inšpekcijski postopek v zvezi s Pirolizo uveden še pred sprejetjem omenjenega Zakona o inšpekcijskem nadzoru in se je torej ta postopek moral zaključiti brez uprabe določil, ki jih je omenjeni zakon prinesel. Sicer je Piroliza pod inšpekcijskim nadzorom inšpektorja za okolje Inšpektorata RS za okolje in prostor že od leta 2000. Od takrat je inšpektor opravil več inšpekcijskih, kot tudi kontrolnih pregledov. Dejstvo je, da so bili klici o nepravilnostih, ki naj bi se dogajale v podjetju, vsakodnevni, inšpektor pa enostavno ne more nadzirati le enega samega podjetja. Ob prvem inšpekcijskem pregledu leta 2000je zavezanec predložil meritve emisij v zrak, ki jih je opravilo pooblaščeno podjetje. Iz poročila je bilo razvidno, da koncentracije ogljikovega monoksida in prahu občasno presegajo zakonsko predpisane mejne vrednosti. Tako je Piroliza j.)rejela odločbo, s katero ji je bilo odrejeno, da izvede ukrepe za zmanjšanje nenadzorovanih emisij v zrak. Sledila je prijava Občinskega svela, da v napravi kurijo ekološko sporne materiale, vendar je inšpektor ob ponovnem pregledu ugotovil, daje podjetje kot gorivo uporabljalo lesne odpadke, ki so bjli skladni s 5. členom Uredbe o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav. Družba Piroliza je imela dovoljenje za kurjenje lastnih lesnih ostankov, vendar je uporabljala ostanke, ki jih je dobavljalo podjetje Tisa. Zato je inšpektor z dvema odločbama pčdjetju odredil, da mora vložiti prošnjo za pridobitev dovoljenja za odstranjevanje lesnih ostankov ter da vzpostavi nadzor nad ravnanjem z odpadki skladno s Pravilnikom o ravnanju z odpadki. Ob kasnejšem kontrolnem pregledu je inšpektor ugotovil, daje podjetje odločbi sledilo, namestilo pa je tudi nov frekvenčni regulator za doziranje suhe žagovine, za nadzor nad doziranjem lesnih ostankov pa tekoči trak z zalogovnikom. Ker pa za uspešnost izvedbe ukrepov ni bilo oprijemljivih dokazov, je inšpektor Pirolizi odredil meritev emisij v zrak. Tudi to inšpekcijsko zahtevo je podjetje izpolnilo. Meritve je opravilo pooblaščeno podjetje. Kljub meritvam, ki so Uredbi emisij snovi v zrak iz kurilnih naprav zadostile, je inšpektor zaradi občasne povečane koncentracije ogljikovega monoksida in dima, ki so nastajali zaradi neenakomernega doziranja kurjave, z novo odločbo zavezancu naložil izvajanje trajnih meritev emisij ogljikovega monoksida in kisika v zrak. Medtem so krajani nenehno prijavljali kurjenje neustreznih odp>adkov v podjetju, inšpektor pa je opravil večje število nenapovedanih pregledov. Tako je februarja lani ugotovil nepravilnosti pri kurjenju in z novo odločbo pre-povedal kurjenje lesnih ostankov, ki niso pravi les. Pri kasnejših inšpekcijskih pregledih je inšpektor ugotovil, da je gorivo, ki ga uporablja Piroliza neustrezno in zato maja lani z odločbo prepovedal obratovanje kurilne naprave. Podjetje odločbe ni spoštovalo in inšpektorje začel s postoj)kom izvršbe. Postopek prisilne upravne izvršbe ni bil izveden, ker je zavezanec sam prenehal s kurjenjem v omenjeni kurilni na-ptavi, , Lani novembra pa so v Pirolizi začeli s kurjenjem v novi kurilni napravi, ki jo v okviru Inšpektorata RS za okolje in prostor nadzira inšpekcija za okolje in energetska inšpiekcija. Nadzor je opravljen in za ugotovljene nepravilnosti so že izdani ukrepi. Inšpektor za okolje, kije po zagonu kotla opravil inšpek-cijski nadzor z vidika emisij snovi v zrak in zavezancu naložil meritve emisij v zrak pri maksimalni obremenitvi. Podjetje je v začetku delovalo s približno dvajsetodstotno zmogljivostjo, kot omenjeno pa mora zavezanec predložiti meritve pri maksimalni obremenitvi kotla. Rok za predložitev teh meritev je pravkar potekel. Ko bodo rezultati meritev znani, bomo kamniško javnost o tem in o morebitnih nadalnjih inšpekcijskih ukrepih, obvestili. Iz navedenih inšpekcijskih ukrepov inšpektorja za okolje, opravljenih od leta 2000 pa do danes, je povsem jasno, da zavezancu niso bile izdane tri stare odločbe, pač pa je bil nadzor stalen, korekten in skladen s predpisi. Služba za odnose z javnostmi Inšpektorata RS za okolje in prostor Spremembe v obveznem zaravstvenem zavarovanju S1. januarjem letošnjega leta so stopile v veljavo določbe zakona spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ-F; Ur. 1. RS št. 60/02; v nadaljevanju: zakon), ki uvajajo korenite spremembepripo-stopku uveljavljanja pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ter nov zakon o delovnih razmerjih (Ur. L RS, št. 42/ 02), ki uvaja spremembe pri pravici do nadomestila plače za čas odsotnosti od dela zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom. Spremembe v postopkih odločanja o pravicah iz obveznega zdravstvenega zavarovanja Spremembe pri postopku odločanja o pravicah iz obveznega zdravstvenega zavarovanja sledijo odločbi Ustavnega sodišča RS, ki zahteva prilagoditev postopka odločanja o pravicah iz obveznega zdravstvenega zavarovanja določ-jbam zakona o splošnem upravnem postopku ter prilagoditev postopkov odločanja o pravicah iz obveznega zdravstvenega zavarovanja načelu racionalnosti in hitrosti. Temeljni cilji zakonskih sprememb naj bi izboljšali pravno varstvo zavarovanih oseb v postopkih odločanja o pravicah iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, poenostavili postopke odločanja o pravicah iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ter povečali pomen strokovno-medicin-skih indikacij pri odločanju o pravicah iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Najpomembnejša sprememba je ukinjanje zdravstvenih komisij kot izvedenskih organov Zavoda. To delo po novem opravljajo »imenovani zdravniki« in zdravstvene komisije Zavoda, ki imajo ustrezna pooblastila, da zavarovanim osebam in delodajalcem v splošnem upravnem postopku omogočajo učinkovito varstvo pravic. Skladno z zakonom bodo po novem na prvi stopnji v postopkih za uveljavitev pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja odločali imenovani zdravniki, ki jih imenuje upravni odbor Zavoda. Imenovani zdravniki tako: - odloča o začasni nezmožnosti za delo iz bolezenskih razlogov za delo nad 30 dni in v vseh drugih primerih, ko je izplačevalec nadomestila plače obvezno zdravstveno zavarovanje, razen če gre za nego, spremstvo ali izolacijo zavarovane osebe, o kateri odloča njen osebni zdravnik; - odloča o zahtevi zavarovanca ali delodajalca za presojo ocene izbranega osebnega zdravnika o začasni nezmožnosti za delo do 30 dni; - odloča o napotitvi na zdraviliško zdravljenje; - odloča o upravičenosti zahteve po medicinsko-tehnič-nem pripomočku pred iztekom trajnostne dobe in o pravici do zahtevnejših medicin- ' sko-tehničnih pripomočkov; - odloča o upravičenosti zdravljenja v tujini. O svoji odločitvi imenovani zdravnik izda sklep. Pritožba zoper sklep ne zadrži njegove izvršitve. Na sklep imenovanega zdravnika se lahko pritoži zavarovana oseba ali delodajalec. Pritožbo obravnava zdravstvena komisija, ki jo imenuje upravni odbor Zavoda, sestavljata jo dva zdravnika in pravnik. Komisija o svoji odločitvi izda sklep, ki je dokončen. Zoper sklep zdravstvene komisije je možna tožba na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani. Drugačen je postopek v primerih odločanja o pravici do nadomestila, pogrebnine, posmrtnine, povračila potnih stroškov, pridobitvi, spremembi ali izgubi lastnosti zavarovane osebe, pravici proste izbire zdravnika in drugih pravicah iz zakona ter drugih zahtevah iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, saj o njih na prvi stopnji odloča območna enota Zavoda, na drugi stopnji pa Direkcija Zavoda. Osnovne informacije o postopku odločanja o pravicah iz obveznega zdravstvenega zavarovanja so zavarovancem dostopne tudi preko avtomatskega telefonskega odzivnika Zavoda na telefonski številki 01/30-77-300, in sicer v okviru poglavja 8 in 9- Spremembe pri pravici do nadomestila place za čas odsotnosti od dela Spremembe pri pravici do nadomestila plač za čas odsotnosti od dela sledijo novostim zgoraj navedenih zakonov in se kažejo zlasti v razširitvi pravice v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, novi razmejitvi obveznosti med delodajalci in Zavodom, urejanju področja nadomestil za čas začasne zadržanosti od dela v smislu izboljšanja evidenc o začasni zadržanosti od dela, ki so podlaga za razmejitev obveznosti med delodajalcem in Zavodom, ter razširitev pravice do nadomestila plače tudi v primerih prostovoljnega darovanja krvi. Tako novi zakon o delovnih razmerjih v 3. odstavku 137. člena določa, da delodajalec izplačuje nadomestilo plače iz lastnih sredstev v primerih nezmožnosti delavca za delo zaradi njegove bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom in sicer do 30 delovnih dni za posamezno odsotnost z dela, vendar po novem le največ za 120 delovnih dni v koledarskem letu. To pomeni, da se začasne nezmožnosti za delo do 30 dni seštevajo in ko dosežejo skupno število 120 delovnih dni v koledarskem letu, preide obveza plačila nadomestila plače na obvezno zdravstveno zavarovanje že za 1. naslednji dan začasne nezmožnosti za delo, torej 121. delovni dan. Za ugotavljanje, kdaj preide breme izplačila nadomestila na Zavod, torej za pridobitev dokazil o izpolnitvi cenzusa 120 dni, se v postopek uvede načelo, da je dokazno breme na strani delodajalca, kar pomeni, da mora delodajalec obvestiti svojega delavca, da mu je že izplačal v svoje breme nadomestilo plače za 120 delovnih dni v kole^ darskem letu zaradi bolezni ali poškodbe izven dela. Le na ta način bo osebni zdravnik delavca seznanjen z, datumom, kri preide nadomestilo v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja in ga pravočasno napotil k pristojnemu imenovanemu zdravniku Zavoda. Zavod bo za te primere refundira! delodajalcu nadomestilo plače le tedaj, če bo imenova- ni zdravnik Zavoda ugotovil, da je začasna nezmožnost delavca za delo utemeljena. Nadalje 4. odstavek 137. člena zakona o delovnih razmerjih določa, da, Če gre za dve ali več zaporednih odsotnosti z dela zaradi iste bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom (recidiv), do 30 delovnih dni. pa traja v posameznem primeru prekinitev med eno in drugo odsotnostjo manj kot deset delovnih dni, izplača delodajalec za čas nadaljnje odsotnosti od prekinitve dalje nadomestilo plače v breme zdravstvenega zavarovanja. Praktično to pomeni, da v primeru, ko je delavec spoznan na podlagi mnenja osebnega zdravnika kot začasno nezmožen za delo na primer za obdobje 3 dni in mu je nato začasna nezmožnost za delo prekinjena, po 9 dneh pa je zaradi iste bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, ponovno spoznan kot začasno nezmožen za delo, velja, da od 1. dneva nove začasne nezmožnosti za delo dalje nadomestilo plače že bremeni Zavod. Vendar pa bo v primeru recidiva osebni zdravnik moral zavarovanca lakoj napotiti k imenovanemu zdravniku Zavoda. Skladno z 8. odstavkom 137. člena zakona o delovnih razmerjih je sedaj določeno, da znaša višina nadomestila plače delavca zaradi bolezni oziroma poškobe izven dela, ki bremeni delodajalca, 80% plače delavca v preteklem mesecu za polni delovni čas. To praktično pomeni različno višino in osnovo nadomestila plače v primerih začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni in poškodbe izven dela do 30 dni in nad 30 dni, kakor tudi v primerih opredeljenih v 3. in 4. odstavku 137. člena zakona, torej tudi znotraj 30 dni začasne nezmožnosti za delo. P< »membno novost uvaja tudi 2. odstavek 169. člena zakona o delovnih razmerjih, ki določa, da izplačilo nadomestila plače v primeru odsotnosti z dela zaradi darovanja krvi, in sicer za dan, ko delavec prostovoljno daruje kri, bremeni obvezno zdravstveno zavarovanje, in sicer v višini 100% osnove za nadomestilo plače. V primeru zadržanosti od dela na dan darovanja krvi zavarovanca ni potrebno napotiti k imenovanemu zdravniku Zavoda, niti izpolniti Potrdila o upravičeni zadržanosti od dela, temveč bodo delodajalci v ta namen Zavodu predložili Potrdilo o darovanju krvi, ki ga izda Zavod RS za transfuzijsko medicino in posebno Potrdilo, iz katerega je razvidna osnova za nadomestilo plače. Delodajalec obe potrdili predloži Zavodu ob vložitvi refun-dačijskega zahtevka. Ker zakon o delovnih razmerjih ureja oziroma velja le za delovna razmerja, ki se sklepajo s pogodbo o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem, se določbe 137. in 169. člena zakona o delovnih razmerjih uporabljajo le zanje. Torej le-te ne veljajo za t. i. sa-mozaposlene, torej za kmete, samostojne podjetnike, samostojne kulturne delavce itd.. Osnovne informacije o pravici do nadomestila plače so zavarovancem dostopne tudi preko avtomatskega telefonskega odzivnika Zavoda na telefonski številki 01/30-77-300, in sicer v okviru poglavja S in 6. Vi sprašujete, župan odgovarja Občan B. P. iz Kamnika sprašuje, kakšen je bil odziv na anketo z vprašanji, kakšna so pričakovanja podjetnikov in obrtnikov pri prispevku Občine Kamnik in Agencije za razvoj turizma in podjetništva Kamnik k njihovemu razvoju. Konec minulega leta je Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik izvedla anketo, s katero je želela pridobiti informacije o področjih, na katerih bi lahko lokalna skupnost najbolje prispevala k razvoju podjetništva in obrtništva na območju naše občine, saj so se v javnosti večkrat pojavljali očitki, da Občina nima dovolj posluha za njihove težave. Hkrati pa smo želeli pridobiti informacije, na katerih področjih bi morali okrepiti sodelovanje oziroma nuditi večjo pomoč pri razreševanju problematike, ki se pojavlja na tem področju. Anketa je bila poslana vsem evidentiranim podjetjem in nosilcem obrti, žal pa je nanjo odgovorilo le 52 anketirancev, kar je manj kot 5% vprašanih. Kljub temu smo opravili analizo, ki nam je odgovorila na nekatera pereča vprašanja in nam bo služila kot dokument, ki naj bi usmerjala naše delo in delo Agencije. Odgovori so bili po pričakovanju ^zelo različni in so se tudi večkrat pojavljali Največ pripomb je bilo v zvezi z dolgotrajnostjo postopkov pri pridobitvi dovoljenj saj bi po njihovem mnenju poenostavljeni postopki največ pripomogli k razvoju podjetij oziroma podjetništva in turizma, pojavlja pa se tudi vse večja potreba jn> svetovanju na različnih področjih. Odgovori na zastavljena vprašanja nam bodo služili kot spodbuda pri naših aktivnostih za sprejetje ukrepov, ki bodo spodbujali razvoj [podjetništva in v tem okviru tudi turizma na območju naše občine. Ukrepi morajo biti usmerjeni k pomoči podjetjem pri zagonu novih dejavnosti in dejavnosti z večjo dodano vrednostjo. Zato je pri načrtovanju bodočih aktivnosti pospeševanja podjetništva in turizma potrebno upoštevali izhodišča, ki so razvidna iz ankete in izhodišča, ki so bila sprejeta pri sprejetju Skupnega razvojnega programa Podjetne regije. Ne smemo pa (pozabiti na usmeritve pristojnih ministrstev in nenazadnje tudi potreb in novosti, kijih prinašajo procesi približevanja Evropski uniji. ANTON TONE SMOLNIKAR, župan Društvo General Maister v Kamniku Društvo General Maister ima sedež v Ljubljani in združuje predvsem ljudi, ki želijo ohraniti spomin na delo generala Maistra in njegove borce za severno mejo. Osnovne naloge društva so predvsem zbiranje dokumentarnega gradiva, knjižnih in drugih del o Rudolfu Maistru ter dejavnosti za ohranjanje dediščine generala Maistra; raziskovalno delo ter zbiranje in objavljanje dejstev o življenju in delu generala Rudolfa Maistra ter tudi drugih ljudi in organizacij, ki so prispevali k ohranjanju slovenskega naroda; ohranjanje spominskih obeležij Maistrovim borcem; uveljavljanje domoljubja kot vrednote naroda in nacije; V Kamniku je bil za ohranjanje spomina na generala Maistra 25.10. 1970 postavljen spomenik, po njem smo poimenovali tudi srednješolski center. Na rojstni dan velikega domoljuba, 29. marca, Občina Kamnik praznuje svoj praznik, veliko naporov in denarja pa je bilo vloženega tudi v obnovo Maistrove rojstne hiše na Šutni. Vez med društvom v Ljubljani in Kamnikom sta dosedaj ohranjala predvsem dr. Niko Sadnikar in mag. Cene Ma-tičič. Prav na njuno pobudo in ob podpori župana Toneta Smolnikarja in direktorja občinske uprave Ivana Pristovni-ka pa se je v Kamniku ustano- nik Združenja slovenskih častnikov Slovenije, podpisala listino o sodelovanju med obema organizacijama. V Kamniku, v muzeju Sadnikarjeve hiše na Sutni, sta 9. 12. 2002 mag. Milan Lovrenčic in Miha Butara podpisala listino o sodelovanju. Maistrovi borci v Kamniku (Vir: Društvo General Maister Ljubljana): 1. Ahčin Anton, 2. Bernot Franc, 3. Bernot Janez, 4. Cencelj Anton, 5. Cebulj Jernej, 6. Drolc Miha, 7. Golob Jože, 8. Grilje Jože, 9. Jagodic Anton, 10. Jerman Et-bin, 12.Jerovšek Jože, 13. Keršmanc Tomaž, 14. Klemen Janez, 15. Kočar Jože, 16. Kopitar Ivan, 17. Koritnik Miha, 18. Mihelič Ivo, 19. Mrak Jože, 20. Narat Anton, 21. Pavlic Janez, 22. Pe-ček Stane, 23. Potočnik Franc, 24. Sadjak Jože, 25. Sle-vec Lovro, 26. Smolnikar Maks, 27. Soklič Rudolf, 28. Sovre Franc, 29. Tajč Janez 30. Urankar Jože, 31. Ur-šič Janez, 32. Weber Viktor, 33. Zamljen Avguštin, 34. Žmuc Anton vil odbor, ki bo izpeljal vse formalnosti v zvezi z društvom in je že začel s svojim delom. Ali bo društvo delovalo kot podružnica ali samostojno, je stvar odločitve članstva. Društvo trenutno deluje s sedežem v Ljubljani ter s podružnicami v Mariboru, Lenartu in na Uncu, v krajih, ki so najtesneje povezani z življenjem in delom Rudolfa Maistra. V Kamniku smo se dela resno lotili in že izvedli tri pomembne naloge. Prva je bila svečano opravljena dne 9. 12. 2002 v muzeju Sadnikarjeve hiše na Šutni, kjer sta mag. Milan Lovrenčic, predsednik društva general Maister, in Miha Butara, predsed- Druga naloga je bila izvedena na srečanju vodstev Združenja slovenskih častnikov in Združenja veteranov vojne za Slovenijo 20. .12. 2002, kjer je petindvajset posameznikov podpisalo izjavo o podpori za ustanovitev društva v Kamniku. Tretja naloga pa je pridobitev spiska Maistrovih borcev iz območja občine Kamnik, ki ga objavljamo. Začasno vodstvo bo v kratkem formalno imenovalo svoje vodstvo, opredelilo pogoje za članstvo in si zadalo naloge za letošnje leto. Že sedaj vabimo vse zainteresirane k sodelovanju. JOŽEARKO Vabilo k sodelovanju pri Kamniškem zborniku Ob občinskem prazniku naslednje leto bo izšla nova knjiga Kamniškega zbornika. V njem objavljamo prispevke, vezane na kamniško občino, na njeno sedanjost in zgodovino, na ljudi in naravne značilnosti. Članke, dolge do 1 avtorske pole (30.000 grafičnih znakov), bo treba oddati do 1. decembra 2003. Vabimo vse, ki bi s svojim prispevkom želeli sodelovati, da se do 10. marca prijavijo glavni urednici Marjeti Humar na naslov: Žale 4 a, 1240 Kamnik, telefon: 831 77 39 (doma), 470 62 31 (v službi) ali na elektronski naslov: marjeta.humar@guest.arnes.si. Uredniški odbor Kamniški občan -izd ajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik. Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ckon. Tehnični urednik Franci Vidic. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode Informativne narave, za katere se na podlagi Zakona o DDV obračunava davek na dodano vrednost po stopnji S.5%. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo KS, pod zaporedno številko 333.. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10,200 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva občine Kamnik brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 23 (zgradba med občino in sodiščem), tel.: 01/83-91-311,041/662-450, fax: 01/83-19 860, e-maili sasameiac@voija.net Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriranu). Rokopisov in fotografij ne vračamo. Grafični! priprava Delo TČR, d.d., tisk Set d.d., Ljubljana dne 1,1 J. 2003 PO ŠTIRIH LETIH SPET SMUČARSKI SKOKI V PODGORJU Ker je bila letošnja zima po novem letu radodarna s snegom, so člani Športnega društva Podgorje-Kamnik, ki ga vodi Klemen Lamber-šek, pripravili tekmovanje v smučarskih skokih. Po štirih letih se je v Rozmanovi Dobravi spet zbrala množica ljubiteljev smučanja, ki so z veseljem pozdravili preko štirideset pogumnih skakalcev. Prišli so od blizu in daleč, od Motnika pa do Škocjana. Skakalnico, ki leži na zahodnem delu podgorskih gozdov nad potokom Tunj-ščica, so požrtvovalni ljubitelji smučarskih skokov, me'd njimi seveda najbolj zagnani Rozmanovi fantje (Žurbi Stane, Igor in Miro), postavili že leta 1999, ko so se februarja prek nje pognali prvi skakalci. Kot pravijo, varno nese tam okrog 20 metrov. Letos so najdaljši skoki že ]">resegli to razdaljo, zato so nalet zmanjšali za dva metra. V soboto, 18. januarja, se je po dobro pripravljeni skakalnici spustilo preko 40 skakalcev, od najmlajšega 9-letnega Gašperja Žurbija do 66-letnega Jožeta Rotarja. Med najmlajšimi tekmovalci do 15 let se je najdlje pognal Peter Ktirbus, ki so mu v dveh skokih namerili skupno dolžino 33 metrov (za uvrstitev so namreč upoštevali, seštevek obeh skokov). V skupini od 15 do 25 let je bil najboljši Anže Poljanšek (21,5 m, 21,5 m); v kategoriji od 25 do 35 let je z daljavami 21,5 in 21,5 m ter z najboljšim poskusnim skokom dosegel absolutno prvo mesto Dino Po štirih letih so preko podgorske skakalnice v Rozmanovi Dobravi spet poleteli številni skakalci. Klemenčič, v tej skupini se je skakalcema Poljanšku in Klemenčiču z najdaljšim skokom 21,5 pridružil tudi Anže Hribar, med »veterani« do 43 let pa se je najbolje uvrstil domačin in konstruktor skakalnice Stane Žurbi s skupno dolžino 35 metrov. Vsi skoki so minili brez poškodb, kar kaže, da je skakalnica ob ugodnih snežnih razmerah res varna. Obiskovalci so bili s podgorsko smučarsko prireditvijo, ki je bila letos ena redkih v naši občini, zelo zadovoljni. Organizacijo in izvedbo smučarskih skokov so podprli tudi domači sponzorji, med njimi Izolacije Zorman in Gostinska oprema Toni in še drugi podgorski obrtniki in podjetniki. Svojo nalogo je dobro opravil tudi uradni napovedovalec in komentator v osebi Braneta Bremšaka, predsednika sveta KS Podgorje. F. SVETELJ Firbarjeva kapelica v Motniku že drugič okradena Na travniku, v neposredni bližini Firbarjeve domačije v Motniku, že približno sto let stoji lepa kapelica, posvečena lurški Mariji. Postavljena je bila v zahvalo, ker je eden od prednikov kljub padcu s strehe ostal živ. Njena posebnost je lepo izdelana notranjost, obložena s posebnimi kamni, ki ponazarja votlino y Lurdu. V njej je do nedavnega stal Marijin kip. Kapelica ima spredaj ob straneh dva okrogla podporna stebra in zanimivo obliko strehe s kri- Firbarjeva kapelica v Motniku ponovno brez Marijinega kipa žem na vrhu. Pod kapelico je izvir pitne vode, od koder je bil speljan prvi vodovod do hiše in hleva. Kapelica je bila blagoslovljena v začetku dvajsetega stoletja. Zanjo so Firbarjevi vsa leta vzorno skrbeli, sedaj že pokojna mama Frančiška Piskar si je še posebej prizadevala, da ni propadla. Toda kmalu po njeni smrti je v začetku leta 2000 neznani storilec ukradel dragocen, več kot meter visok Marijin kip. Kljub prijavi na policijo storilec ni bil nikoli odkrit. Še istega leta so M domači v spomin na prednike postavili v kapelico nov kip in dali narediti zaščitno leseno okno z več manjšimi zastekljenimi okenci, ki . ie bilo dobro pri-HH vito na ogrodje T?«! kapelice. Julija 2000 je motniški župnik Franc Hočevar ob prisotnosti velikega števila krajanov kapelico in novi kip blagoslovil. Toda v noči z božiča na Štefanovo, s 25. na 26. december 2002, je bila kapelica spet tarča zlikovcev. Razbili in razsekali so veliko zaščitno okno, odnesli kip in poškodovali notranjost. Tudi tokrat sta bila vlom in kraja prijavljena policiji, ki pa širše javnosti o kraji ni obvestila. Za izginulim kipom so domači poizvedovali na bolšjem trgu in kljub poizvedovanju niso našli ne prvega ne drugega kipa. Ker pa izropana in poškodovana kapelica daje žalosten videz, naprošamo vse, ki bi mogoče videli ali slišali za koga, ki je prodajal kakšen kip, da nas o tem obvesti. Hvaležni bomo za vsako informacijo. Komu je napoti ta lepa kapelica? Je bil kip prodan za mamila? Veliko je vprašanj, pa nanje ni odgovora. Preživela je vojne, poplave, strele - zadnji dve leti pa je plen ljudi, ki jim ni nič sveto. Kapelico bi domači radi obnovili -nekoliko so jo poškodovale tudi poplave v zadnjih letih, saj stoji v bližini vode Motniš-nice, ki ob neurjih nevarno naraste in se razlije po travnikih in njivah. Ponovno bo treba kupiti kip, izdelati novo okno, poskrbeti za dobro zaščito pred vremenskimi vplivi, pred predrznimi tatovi... Firbarjevi na tihem upajo, da se bo zgodil čudež in se bo Marijin kip lepega dne nekje pojavil, da bi kapelica sredi travnika še naprej privlačila poglede mimoidočih in ohranjala spomin na našo preteklost. M. MOŠNIK Obvestilo o ocenjevanju in odbiri piemenjakov Komisija za ocenjevanje in odbiro piemenjakov za naravni pripust UE Kamnik bo v skladu z določbami zakona o ukrepih v živinoreji (Uradni list SRS, št. 17/78 in 29/86) in odredbe o izvajanju letnega ocenjevanja, odbire in priznavanja piemenjakov v naravnem pripustu (Uradni list RS, št. 16/99 in 43/00) v mesecu aprilu oz. maju opravila ocenitev in odbiro piemenjakov. Imetniki živali lahko za odbiro prijavijo plemenjake, ki ustrezajo predpisanim pogojem (so oštevilčeni, klinično zdravi in imajo dokument o znanem poreklu). Obrazce za prijavo živali lahko dobite pri informatorju Upravne enote Kamnik, soba št. 15, vložite pa jih na vložišču Upravne enote Kamnik, soba št. 18, najkasneje do vključno 28. februarja 2003. Upravna enota Kamnik Narava se prebuja Ko pišem te vrstice je svečnica, kar pomeni, da smo v obdobju, ko nekateri pregovori že oznanjajo prihajajočo pomlad, spet drugi bolj previdno omenjajo, da se zima samo preseli malo višje v gore. Kakorkoli že, ko bo ta članek pred vami na mizi, bomo praznovali Valentina, ki ima ključ od korenin in to je zanesljiv znak, da se v naravi začenja novo življenje. Ozrli se bomo po naših sadovnjakih in vrtovih ter v mislih naredili načrt prvih letošnjih opravil. Vsako leto znova. Vsako leto trepetamo za dober pridelek. Smili se nam vsaka veja, ki je ne upamo odrezati. Ne samo zdaj, skozi vse leto imamo ljubitelji sadja veliko neodgovorjenih vprašanj. In ker nas je veliko, vsako leto več tudi takih, ki bi radi obnovili travniške sadovnjake, je prav, da se srečamo. Sadjarsko-vrtnarsko društvo Tunjice bo letos že šestič pripravilo prikaz obrezovanja sadnega drevja. Naš mentor g. Marko Babnik nam z veseljem pokaže vse skrivnosti, ki jih mora poznati vsak ljubitelj sadnega drevja. Obisk tovrstnih izobraževalnih ur je vsako leto večji, zato je prav, da se ga udeležite tudi drugi. Letošnji »Sadjarski dan« bo ravno na pustno soboto 1. marca, s pri-četkom od 9. uri. Svoj vrt nam bo letos za »učilnico« odstopil g. Vido Grilc iz Laniš 1 a v KS Tunjice (ob cesti na Šenturško goro). Torej časa za odločitev kako začeti delo v sadovnjaku, bo še ravno dovolj. Ker pa nekaj damo tudi na druženje, bomo z veseljem »darovali« to soboto za ta namen. Obdarovani z novim znanjem bomo bolj samozavestno pričeli z deli v sadovnjaku na veselje gospodarja in gospodinje ter v zavist soseda. Gospodinje zapomnite si! Na pustno soboto gospodarje v napoto, vzame naj škarje in gre med sadjarje. Za Sadjarsko-vrtnarsko društvo Tunjice VALENTIN ZABAVNIK Sadjarsko-vrtnarsko društvo Tunjice bo letos na pustno soboto že šestič pripravilo prikaz obrezovanja sadnega drevja, ki se ga vselej udeleži veliko znanja željnih sadjarjev. Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik TURISTIČNO-INFORMACIJSKI CENTER Tomšičeva 23, 1240 KAMNIK TEL: 01/83-91-470, FAKS: 01/83-18-192 e-mail: infocenter.kamnik@siol.net: http://www.kamnik.si KOLEDAR PRIREDITEV JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI Območna izpostava Kamnik; Japljeva 2 Tel.: 01831 75 56; Faks.: 0T80 Jp96npfeja.erzen@jsk(j.si E-mail: oi.kamnik@iskd.si Do 2. marca Galerija Veronika, Kamnik RAZSTAVA Fran ALBREHT (1889-1963) Razstava ob 40-letnici smrti kamniškega rojaka, pesnika, prevajalca, urednika in kritika Frana Albrehta. Galerija Veronika, Kamnik, je odprta vsak dan od 10. do 12. in od 16. do 19. ure, ob nedeljah samo dopoldne. Vstop prost! Petek. 14. februarja, ob 19. uri Galerija Veronika, Kamnik Predstavitev knjige: Vid AMBROŽIČ: Glas vpijočega v puščavi Avtorja in njegove pesmi bo predstavil Tone Ftičar, v kulturnem programu bodo sodelovali Janez Majcenovič, Rok Lap ter Božo Matičič. Vstop prost! Sobota. 22. februarja, ob 19. uri Galerija Veronika, Kamnik Literarni večer predstavitev poezije kamniškega rojaka FRANA ALBREHTA ob jubileju, 40-letnici smrti. Sodelujejo: Zvone Hribar, Lado Jakša, Tone Ftičar. Vstop prost! MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Ljubljanska 1, Kamnik, tel.: 831 12 17 E-mail: mkk@katn.sik.si http://www.kam.sik.si Ponedeljek. 24.. in torek. 25. februarja, od 10. do 14. ure v Veronikini sobi: Počitniška ustvarjalnica v VILI ČIRA-ČARA, za otroke stare od 6-14 let. Torek. 25. februarja, ob 19. uri v dvorani MKK: Predstavitev knjige VLADIMIRJA MEGREJA o ruski jasnovidki Anastaziji ZVENEČE CEDRE TAJGE. Knjigo bo predstavil prof. Ivan Mešiček. Sreda. 26. februarja, ob 19.30 v dvorani MKK: V sodelovanju s Študentskim klubom Kamnik potopisno predavanje VANUATA - OTOČJE TIHEGA OCEANA, predava Matjaž Nemanič. Torek. 11. marca, ob 19. uri v dvorani MKK: Literarni večer: Goran Gluvič s Ferijem Lainščkom, Milanom Vincentičem in drugimi predstavlja knjigo POPOLDANSKI RITEM. Sreda. 12. marca, ob 19.30 v dvorani MKK: Potopisno predavanje PAKISTAN IN KITAJSKA. Predaval bo Matej Vrenk. DOM KULTURE KAMNIK Fužine 10, Kamnik Informacije in prodaja kart: od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure na tel. 839 76 06, GSM 041/ 580 -818 www. domkulture.ora: e-mail: info@domkulture.ora Četrtek. 13. februarja, ob 18. uri Šentjakobsko gledališče KRANJSKI KOMEDIJANTI - za abonma Dijaški 1 Nedelja. 16. februarja, ob 19. uri Teater 55 - BUTELJ ZA VEČERJO gledališka komedija - za izven. VSTOPNINA 2500/1500 sit Ponedeljek. 17. februarja, ob 20. uri Nataša Burger in Kulturno društvo Priden možic NA PALUBI - Premiera! VSTOPNINA 1500/1000 sit Sreda. 19. februarja, ob 17. uri Lutkovno gledališče Uš ROKEC NA DRUGEM KONCU SVETA predstava za otroke - za abonma Otroški in izven. VSTOPNINA 700 sit Petek. 21. februarja, ob 20. uri Gledališka skupina Koruzno zrno NYL0N - za abonma Mladinski Irt izven. VSTOPNINA 1000 sit Petek. 28. februarja, ob 17. uri Gledališče iz desnega žepka in Kulturno društvo Priden možic ČUDOVITE PRIGODE BARONA MUNCHHAUSNA - Premiera! za otroški abonma in izven. VSTOPNINA 700 sit Spoštovane obiskovalke in obiskovalci Doma kulture Kamnik. Opravičujemo se Vam za morebitne težave pri rezervaciji in nakupu vstopnic za prireditve v Domu kulture Kamnik. Trudimo se, da bi povečali število prodajnih mest in podaljšali delovni čas blagajne. Za vsako prireditev sprejemamo telefonske rezervacije. Prosimo, da ne zamujate predstav. Popust za člane Študentskega kluba Kamnik ni prenosljiv! Ekipa Kulturnega društva Priden možic so MLADINSKI CENTER KAMNIK Šutna 38, Kamnik; Prijave in inf. tel.: 041/957 609 (Helena) Vsak petek. 14. februarja, od 17.-19. ure, v Mercator centru ROČNO-USTVARJALNE DELAVNICE (Valentinova Pustna za mame itd.) - prost vstop V soboto. 15. februarja, od 10. ■ 12. ure. Šutna 38. Kamnik ZIMSKI BOLŠJAK ŠPORTNIH REKVIZITOV - popolna razprodaja V soboto. 22. februarja in 1. marca, od 10. -12. ure. Šutna 38. PUSTNI BOLŠJAK - vabljeni kupci in prodajalci V soboto. 1. marca, od 10.-13. ure. Mercator POKEMON IN MAG IC turnir (prijavnina 100 sit) Od 24. februarja do sobote. 1. marca ZIMSKE POČITNICE FITNES - VITA FIT (Japljeva ulica) od 9. -11. ure; vstopnina 300 sit na dan Za naslednje dejavnosti so termini po dogovoru: USTVARJALNA DELAVNICA - Šutna 38 / Mercator FOTO TEČAJ - Maleševa galerija (popoldne) HIP - HOP - Telovadnica pri športni zvezi Obvezne prijave za počitniške dejavnosti na GSM 041/ 957 - 609 SO DRUGE PRIREDITVE Glasbena šola Kamnik Kaju h ova pot 11, Kamnik, tel: 01/830 34 30 Petek. 14. februarja, ob 18. uri Koncert orkestrov Glasbene šole Kamnik, v dvorani Glasbene šole Kamnik Torek. 18. februarja, ob 18. uri Slavnostna akademija mladih glasbenikov, v dvorani Glasbene šole Kamnik Ponedeljek. 24. februarja, ob 19.30 Koncert MePZ Cantemus, v dvorani Glasbene šole Kamnik v sklopu praznovanja 50-letnice šole Ob 90-letnici Viktorja Mihelčiča Zahvala za štiri desetletja glasbenega ustvarjanja pod kamniškimi planinami... 50-LETNICA GLASBENE ŠOLE KAMNIK Hvala vam, spoštovani slavljenec, za vse, kar ste v dolgih desetletjih storili za glasbeno vzgojo mladih in za razcvet zborovskega petja na Kamniškem, je bila rdeča nit številnih čestitk, ki so jih februarski večer izrekli mnogi nekdanji in sedanji pevci svojemu glasbenemu učitelju, zborovodji, skladatelju in častnemu občanu Kamnika prof. Viktorju Mihelčiču ob njegovi 90-letnici. V dvorani doma starejših občanov v Kamniku so prepletene s pesmijo pevcev in pevk Solidarnosti pod vodstvom mlade zborovodkinje Marjete Kočar, z najmlajšimi Vrabčki, ki jih vodi Marina Aparnik, odmevale prisrčne čestitke Boža Matičiča, nekdanjega predsednika ZKO storili na področju glasbene vzgoje in razmah zborovske pesmi, kot ste to storili vi, zato vam želim dobrega zdravja in da še mnogo let ostanete z nami ...«je poudaril župan, ki je svojo čestitko zapisal tudi v Miheličevo slikarsko monografijo Včerajšnji svet. Zdravica, Barčica, Lipa, Pa se sliš' in druge Mihelčičeve ter nazadnje še znana Domovina naša je svobodna, brez katere ne mine noben koncert ali srečanje Solidarcev, so še dolgo odmevale pod oboki kamniškega doma starejših občanov. Ob veselem razpoloženju slavljenca in vseh udeležencev te prisrčne slovesnosti so obujanje prijetnih spominov prepletali zvoki Zdaj zagrabimo za čaše in trčimo, da zazveni... »Res ste me prijetno presenetili, tega nisem pričakoval, hvala vam...«, se je zahvaljeval jubilant. In dodal, da mu je žal, da danes zborovsko petje nekako usiha, ker v zborih ni naraščaja, saj se v marsikateri šoli ne poje več kot nekoč... Vsekakor smo doživeli prijeten večer druženja ljubiteljev lepe pesmi s starosto kamniških, lahko pa rečemo tudi slovenskih, glasbenih ustvarjal^ cev in poustvarjalcev, ki bo prof. Viktorju Mihelčiču gotovo ostal še dolgo v spominu... 'lillllllKlillllllllllUi ■HHbSHI Jubilant seje še posebej razveselil prisrčnih čestitk Vrab-čkov, predstavnikov najmlajših pevcev Solidarnosti, ki jim je prof. Mihelčičposvetil skoraj štiri desetletja svojega plodnega pedagoškega dela... za Maleša, ki je v imenu Solidarnosti orisal pevsko pot Solidarcev po domovini in izven nje pod Mihelčičevim vodstvom in še drugih ljubiteljev dolgoletnega jubilantovega ustvarjalnega dela. Tudi župan Tone Smolnikar je vidno ganjen ob pesmi Domovina naša je svobodna, ki so jo pod skladateljevo in diri-gentovo taktirko ubrano zapeli združeni pevci Solidarnosti, v imenu občanov naše občine iskreno čestital častnemu občanu ob njegovem visokem jubileju in se mu tudi kot njegov nekdanji učenec zahvalil za vse, kar je storil za širitev slovenske pesmi med mladimi: »Malo je takih ljudi, ki bi toliko Viktor Mihelčič je bil rojen 3- februarju 1913 v Metliki. V Kamnik je prišel leta 1938 kot profesionalni organist v župni cerkvi Kulturni dom Franca Bernika Domžale FEBRUAR - MAREC 2003 koledar prireditev za otroke sobota. 22. februar, ob 10.00 za IZVEN Mini Teater Ljubljana Pavel Polak po bratih Grimm: PALČEK lutkovna predstava sobota, 8. marec, ob 10.00 za IZVEN Glasbeno gledališče Melite Osojnik ZGODBA O IZGUBLJENI DUDI glasbeno lutkovna predstava glasba sreda. 26. februar, ob 20.00 za abonma MODRI in IZVEN •koncert POPULARNE OPERNE ARIJE IN DUETI Mateja Arnež Volčanšek, Irene Yebuah, Andrej Debevec, Zoran Potočan in Nataša Valant. Na sporedu: Mozart, Rossini, Bizet, Puccini, Verdi, Smetana ... torek. 11. marec, ob 20.00 za IZVEN jazz koncert ZLATKO KAUČIČ - bobni NICOLA MURESU - kontrabas EMANUELE CISI - saksofon Vstopnice so v prodaji Štirinajst dni pred prireditvami ob delavnikih od 10. do 12. ure v upravi Kulturnega doma Franca Bernika, od 16. do 19. ure v klubu Kulturnega doma Franca Bernika (Ljubljanska 61, Domžale, vhod z dvorišča, kletni prostori) ter eno uro pred prićetkom prireditev v blagajni doma. Već informacij o prireditvah dobite v brošuri Ure&«/Mre, ki jo lahko brezplačno prejemate na dom. Svoj naslov nam sporočite na našo telefonsko številko. Informacije in rezervacije po telefonu: 722 50 50 i Za slovo od prijetnega jubilejnega srečanja je pod še vedno veščo mojstrovo roko zazvenela že karponarodela Mihelči-čeva skladba na besedilo Franceta Kosmača Domovina naša je svobodna... na Šutni in se takoj vključil v kamniško glasbeno življenje kotpoustvarjalec in komponist. Po medvojnem izgnanstvu in sodelovanju v NOB se je leta 1945 znova vrnil v Kamnik, kjer je dolga leta sodeloval kot glasbeni pedagog na OŠ Toma Brejca in vodil mnoge pevske zbore, od mladinskih do moških, ženskih in mešanih zborov, zlasti v okviru Solidarnosti in se posebej z mladimi pevci uvrstil v vrh slovenskega mladinskega zborovskega petja. Za svoje delo je prejel številna priznanja in odlikovanja. Leta 1977 pa mu je občinski svet podelil najvišje občinsko priznanje - naziv častnega občana občine Kamnik. FRANC SVETELJ Leto 2002/03 je za Glasbeno šolo Kamnik jubilejno leto, saj praznuje svojo 50-letnico. Leto 2002 je bilo za Glasbeno šolo Kamnik zelo bogato, izpolnjeno s pomembnimi dosežki na regijskem tekmovanju, na državnih in mednarodnih tekmovanjih, več naših učencev pa je ster, kitarski orkester in otroški in mladinski pevski zbor. Letos se bodo vrstile proslave, saj velja celo leto za jubilejno leto. 31. januarja je bil v Kulturnem domu Koncert ansambla Štajerskih sedem z gosti Mestno godbo Kamnik, Godalni orkester Iti Nekdanja učenca Glasbene šole Kamnik Samo Resnik in Aleksander Kastelic še vedno redno sodelujeta z GZS. Slavnostna akademija mladih glasbenikov, na kateri se bodo predstavili najboljši učenci - instrumentalisti z vseh oddelkov, pa bo 18. februarja v dvorani Glasbene šole Kamnik. 24. februarja bo v dvorani Glasbene šole Kamnik v sklopu praznovanja 50-letnice šole koncert Me PZ Cantemus. V marcu in aprilu se bodo vrstili koncerti nekdanjih in sedanjih učencev GŠK. Osrednja proslava v čast 50-letnici bo pa 22. maja ob 18, uri v Kulturnem domu Kamnik. Ob tej priložnosti se vam vsem učencem in učiteljem zahvaljujem za vaše dosedanje vztrajno, in požrtvovalno delo, ki je - prepričana sem - temelj zdajšnjega in bodočega kvalitetnega napredka Glasbene šole Kamnik. Vse bivše učence in vse vas pa vabim, da se udeležite čimveč koncertov, ki jih bo organi-. zirala Glasbena šola Kamnik ob • svoji 50-letnici. Tako boste začutili glasbeni utrip naše šole in bilo tudi sprejetih na nadaljnje glasbeno izobraževanje. Vseh teh uspehov je toliko, da bi lahko še naštevala. Če pogledamo 50 let nazaj, ko se je Glasbena šola Kamnik ustanovila, ugotovimo, da so jo pestile začetniške težave: prostori, glasbila, denar in kadri. Kljub temu je ravnatelj Peter Bi-tenc z učiteljskim zborom v prvem šolskem letu od prvih 50 učencev šolo povečal na 150 učencev in se uspešno spopadel z vsemi težavami. Glasbena šola je bila v tistem času, tako kot je še danes, ena od najpomembnejših kulturnih in umetniških središč naše občine. V preteklih petdesetih letih se je na Glasbeni šoli Kamnik izšolalo okrog 80 profesionalnih glasbenikov in mnogo ljubiteljskih glasbenikov pod požrtvovalnim in profesionalnim delom učiteljev. Kar polovico učiteljskega kolektiva na Glasbeni šoli Kamnik sestavljajo njeni nekdanji učenci. Ne smemo pozabiti na skrbno vodstvo šole pod'ravnatelji in na pridno delo tehnično-administrativnega osebja. Na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani in na Akademiji za glasbo v Ljubljani se šola dvajset naših nekdanjih učencev. Glasbena šola Kamnik ima letos 415 učencev, ki se učijo igrati različne instrumente: klavir, orgle, harmoniko, violino, violo, violnočelo, kitaro, kljunasto flavto, flavto, oboo, klariner, fagot, saksofon, rog, trobento, pozavno, tubo in druga nizka trobila, tolkala, citre, diatonično harmoniko, obiskujejo pa tudi pouk petja, predšolske glasbene vzgoje, glasbene in plesne pripravnice. Svoje znanje instrumenta pa dopolnjujejo v raznih komornih sestavih (godalni kvartet, kvartet flavt, kvartet klarinetov, klavir štiriročno) in v orkestrih. V letošnjem šolskem letu delujejo na šoli godalni orkester, mladinski pihalni orke- Zavod za izobraževanje odraslih CONTINUA, DOMŽALE vpisuje v programa PTI: STROJNI TEHNIK EKONOMSKO-KOMERCIALNI TEHNIK Prvovrstna učiteljska sestava, dobro počutje, znanje in samozavest, mesečno plačevanje šolnine. Tel.: 01/7873 592 in 041/583 245. Glasbene šole Kamnik in MePZ Cantemus Kamnik. Koncert je povsem sponzorske narave, saj je izkupiček koncerta namenjen izrecno organizaciji 50-letnice šole in to izdaji zbornika1 ob tej obletnici in izdaji CD-ja s posnetki naših učencev. Med naše bivše učence namreč spada tudi član ansambla Štajerskih 7, kakor tudi vsi trije dirigenti gostujočih orkestrov in zbora na tej prireditvi. 14. februarja v dvorani Glasbene šole Kamnik Koncert orkestrov Glasbene šole Kamnik. Samo Kališnik s svojimi bobni glasba vam bo polepšala vsakdan. Ravnateljica Glasbene šole Kamnik DARKA SKAIAR Prva v sklopu prireditev ob jubileju - 50-letnice Glasbene šole Kamnik je bil koncert ansambla Štajerskih 7, ki ga je povsem nabita dvorana Doma kulture toplo sprejela. Prav tako nastop gostov: Mestne godbe Kamnik, godalnega orkestra Glasbene sole Kamnik in MePz Cantemus. Večer je bil resnično prava glasbena poslastica. (Joto: Franček Štefanec) lllUtiohfioi d.d. Študljanska c. 5, Domžale Na lokaciji sedeža podjetja oddamo v najem proizvodne prostore v izmeri 378 mz in poslovne prostore v izmeri 40 m2 z lastnim vhodom in sanitarijami ter urejenim telefonskim omrežjem. Inf. na tel. šL 01/729 750 - ga. Joži Jakovac. Iz torbe Krištofovega Pepeta II Zasnežen Maistrov pogled na rojstno mesto... Jfer sta se nam že tretjo nede XVI jo v janjarju zgodila kar dva referenduma, železniški in telefonski, in ker nam v kratkem menda grozi še trgovski, so bistri Podgorci zadnjič predlagali, da bi imeli še en referendum o referendumih. Sicer bomo res (poslali referendumska dežela, pravijo, in izvoljenih poslancev, ne bomo (potrebovali, pač pa bomo potrebovali nekaj desettisoč (poklicnih članov volilnih odborov. Topa tudi niza odmet, saj brezposelnih ne manjka, plača pa tudi ni slaba... F'sekakorje treba pohvalili tistega, kije izumil nov obrazec za položnice. Zadnjič mije namreč Frtavčkov Gustel polarna! daje poskušal kar trikrat izpolniti na pošli kupljeno položnico, pa mu ni uspelo. Vsako črko ali številko je namreč treba vpisali v svoj predalček. Vedno mi hodi kak predalček preveč, ali pa miga zmanjka, pravi Gu-stelj, zadnjič sta mi zmanjkala dva predalčka za vpis stotinov, kamor moraš obvezno vpisati dve nuli, pa je položnica romala v koš. Kaj hočemo, tudi v dobi visoke računalniške tehnologije ne bomo smeli pozabiti pisati in tO najbolje od zadaj naprej... "Mfoi kaže, bodo po zadnjih XV obilnih snežnih padavinah kamniški meščani morali počakati na toplo pomladansko sonce, ki naj bi stopilo kupe snega na Šutni, Glavnem trgu in drugod po starem mestu. Morda bo tudi stari dobri general Maister, ki izza visokega kupa snega pred kmetijsko zadrugo zre na svoj rojstni kraj, do svojega občinskega praznika le dočakal General Maister za kupom snega: Sam Bog ve, če se bo tale Kamniški vrh stopil do občinskega praznika...? otoplitev. Bog ga je dal, Bog ga bo vzel, so rekli nekoč... l\Jo, pa vseeno, letošnja zima 1 \ ne bo tako nedolžna kot smo pričakovali. Poleg snega je po novem letu pritisnil še mraz in to tak, da bi nam kmalu zmrznila naša že itak prezebla kultura, pardon, Dom kulture. Zdi se, da so nekateripristojniki že pozabili, da voda še vedno zmrzne že pri nič stopinjah in da pri 15 stopinjah pod nulo že razganja cevi. Vsaka šola nekaj slane. Tale o zmrzovanju tudi ni bila poceni, čeprav so menda vrli gasilci tudi tokrat pumpali zastonj... NLP pod Skalo...? F'dneh pred novim letom je na območju M-l Pod skalo na teniškem igrišču pristalo nenavadno vesoljsko plovilo v obliki balona, vendar pravijo, da posadka doslej še ni zapustila plovila. Menda so vesoljci užaljeni, ker jih ni [pričakal sam župan s spremstvom. Ker se iz Kje so imeli slamo, pa ni povedal. Če bo šlo tako naprej, bodo tudi znameniti trniči z Velike planine kmalu postali nojeva jajca. Vtem današnjem svetu je pa res vse mogoče. Pa naj še kdo reče, da ne storimo nič za ohranjanje naše tradicije in za pospešen turistični razvoj... Fse kaže, da bo moral tudi naš avtobusni prevoznik Kambus začeti pošteno sofinancirati moravškega orla Primoža, vendar ne, če bo skočil čim-dlje, pač pa, da bo spet lovil zadnja mesta. Zakaj, boste vprašali. Žalo, ker prevoznikov generalni že krvavi pot poti, ko razmišlja, kje bo dobil denar za popravilo avtobusov, ki mu jih ob vsaki Primoževi zmagi njegovi zvesti navijači razbijejo sredi Moravč. Škoda pa gre bojda v težke milijone. Zato kaže upoštevati gornji predlog ali pa bodo morali Moravčani hoditi peš v Domžale našiht... Po znanem časniku z zeleno piko imamo tudi v Kamniku hotel z imenom Majčev dvor. Nekateri kamniški frajerji ne bi imeli nič proti, če bi si v njem, kot nekoč v sosednji občini, v istoimenskem dvoru lahko ogledovali (in šlatali) Ukrajinke. Če pa je zeleni časnik to ime zapisal po izjavi »direktorja TlCa«, tako ga namreč ta časnik, pa ne samo on, vztrajno Šef posadke NLP iz vesolja: Halo, imenuje (čeprav je urad-obcina, naj Bojan takoj prinese UN no direktor razvoja turiz-M-l Pod skalo, da bomo vedeli, kje ma in podjetništva in še se lahko izkrcamo. OK.„?! »auspuha« za Nevljico še vedno kadi, kaže, da imajo nenavadni obiskovalci stroje še vedno v pogonu. Morda kanijo odleteli, ker verjetno ne bodo dočakali, da bi po tolikih letih občinski možje končno potrdili ureditveni načrt za to območje. Menda so posadko te dni obiskali predstavniki kamniških plavalcev in se dogovorili, da bi se z balonom premaknili nekoliko višje in s svojo vesoljsko energijo pomagali ogreti vodo v bazenu. Na ta način bi lahko kopalno sezono podaljšali na 365 dni v letu... TTT'adar se ladja potaplja tak-jfV rat miši bežijo, so dejali nekoč. Da pa se bodo sedaj svojega imena odrekli celo velikoplanin-ski planšarji, znani po svojih znamenitih pivajših iz lipovega lubja, pa tudi Frtavčkov Gustelj ni pričakoval. Zadnjič mije pripovedoval, da je med starodob-nimi smučarji na Starem vrhu nad Škofjo Loko videl znane ve-likoplaninske pastirje, ki so si bojda nadeli ime Taslamnati. KRKa za povrh) pa odgovornost za tako preimenovanje Malograjskega dvora nosi on in se moram zelenemu časniku opravičiti... 5Ušati je, da se cufanje za še eno podžupansko funkcijo nadaljuje. Toda župan Tonti zaenkrat noče nič slišati o tem, ker meni, da bosta z enim podžupanom lahko pokrila vse otvoritve in druge slovesnosti, ki jih bo sedaj zunaj Kamnika precej manj kot pred volitvami, še posebej, če se bo po županovi obljubi bodoči razvoj usmeril pretežno na Kamnik, kjer pa bo na pomoč lahko {priskočil še krajevni veljak, gasilec Janez. Kot smo že poročali, je na vidiku kar nekaj mestnih otvoritev, denimo razvpita soseska Mali grad, Trg svobode, Špenkotov hotel, čuvajnica in stražni stolp na Malem gradu in mogoče tudi tunel z dvigalom na Mali grad, pozabiti pa ne smemo tudi na ponovno odprtje (spet prenovljene) Šutne, zna pa se zgoditi, da bo treba znova odpreti tudi sedaj zapuščeni in razpa- dajoči mestni Chlochmerle... Sicer pa zadeva z drugim podžupanom ni tako nedolžna kot zgleda navidez, če je res moral nasprotnik še enega podžupan-skega mesta zaprositi za pomoč, ne občinskega redarja, pač pa policijo. Pravijo pa tudi, da so morali na drugi strani novega (starega) podžupana pred policijo zavarovati strankarski kolegi in sicer tako, da mu je dedek Mraz prinesel lepo kresničko za varno hojo po mestnih ulicah... rt' dni smo bili v mestu pod planinami priča »trosilne akcije«, za katere smo menili, da so že na smetišču zgodovine. Vse kaže, da so »ilegalci« s trošenjem letakov z županovo sliko in napisi o umirajočem Kamniku hoteli na svoj način počastiti naš kulturni praznik ali pa morda celo župana spomniti na predvolilne obljube. Na dru-gi strani pa je moč slišati, da bodo ob odprtju Šutne v nekaterih lokalih izobesili tudi slike Anto-niusa III. na konju... Za vse tiste, ki v snoviški tonf ne hodijo plavat, pač pa de-i batirat o aktualnih dogajanjih, pa je te dni prišla iz Snovika vesela novica, da bodo v bodoče Tuhinja(greli termalno vodo tudi v velikem bazenu kar na 31 ° C. Vsaka jim čast, da so brez referenduma spoštovali mnenje ljudstva. Prav gotovo pa za dve stopinji toplejša voda ne bo zastonj. Zato ne spet jamrati, če bo treba k vstopnici primakniti še kakšnega stotaka... Prav gotovo pa v Snoviku jamranja zaradi visoke vstopnine ne bo, če se bodo na obali vodnih užitkov in v bazenu večkrat pojavile goloprse sirene, kot seje zgodilo zadnjič po novem letu ob delitvi Pirellijevih koledarjev ljubljanski smetani. Naša smetana seveda ni prišla v po-štev, da o Tuhinjcih ne govorimo. Ti so lahko samo zastonj gledali in razmišljali, kako bi bilo, če bi zgradili še en bazen za nudiste, ki imajo bojda več denarja kot toče... Župan Tonti pa je spet v skrbeh, ker bo ponovno moral spreminjati namembnosti infrastrukturnih in podobnih objektov... (PS.: V visokem januarskem snegu se je menda na poti iz Kamnika do prestolnega mesta izgubil drugi del januarske pošte, zato je tiskarski škrat zadnjič še enkrat natisnil že videno pono-voletno. pošto. Vendar seje med tem izgubljena pošta že našla in ste jo lahko prebrali v prvem predalu današnje torbe...!) KRIŠTOFOVPEPE Spoštovane bralke, spoštovani bralci! Vsi radi živimo v čistem, urejenem, prijaznem okolju. Vneto pospravljamo svoja stanovanja, prizadevno urejamo okolico naših bivališč. Le korak stran pa nas mine vnema in dokaz temu so premnoga črna odlagališča takih in drugačnih odpadkov. Industrija nas zasipa s prahom, onesnaženim zrakom, velikim hrupom. Premnogi morajo že uporabljati pitno vodo iz plastenk. Mnogo je problemov, mnogo nepravilnosti, ki ogrožajo prelepo naravo, in kar je še bolj zaskrbljujoče — naše dobro počutje in žal že zdravje. V »zelenem kotičku« bi radi opozorili na tovrstne probleme in jih seveda poizkušali tudi uspešno reševati. Več ljudi več vidi, več ve. Želimo, da nam kakršnekoli okoljevarstve-ne probleme sporočate, mi pa vam obljubimo, da se bomo maksimalno potrudili za njihovo uspešno razreševanje. Prosimo vas le, da se vedno predstavite, da bomo z vašo pomočjo lažje delovali. Anonimnih prijav pač ne bomo upoštevali. Naš naslov: Zeleni Kamnika, Cankarjeva 3,1241 Kamnik, p.p. 9, tel.: 839 1001, e-naslov: zeleni@siol.net In že sta pred nami dva dovolj velika problema, ki kažeta pozitiven trend korektnega dogovarjanja in uspešnega reševanja: Piroliza na Duplico že kaže prijaznejšo podobo in obljublja dokončno rešitev problema. - Tudi pri Titan Cimos - livarna je sanacija v zaključni fazi in s tem tudi konec smrdljivega in umazanega zraka ter prekomernega hrupa. Upajmo le, da ne bo ostalo pri praznih obljubah. v. d. predsednika Zelenih Kamnika MIHA PROSEN Iz Nove Slovenije Cene rastejo -pokojnine zaostajajo Vlada in zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje že dolgo časa zavajata javnost o rasti pokojnin v primerjavi s plačami. Televizija je spet natrosila neumnosti, ki z uradno statistiko nimajo nič zveze. Točna je tale informacija: Od septembra 2001 do decembra 2002 so se pokojnine nominalno povečale za 4,1% (uskladitev v februarju 2002), dejansko pa nekaterim še celo manj, ker se je povečal prispevek za zdravstveno zavarovanje. V tem času se je samo inflacija povečala za 9%, to pomeni, da so uppkpjeni v tem času realno izgubili 5%, kar pomeni na letni ravni 60% mesečne pokojnine, ta je za vedno izgubljena, hkrati pa jih bo to zmanjšanje teplo še vsa naslednja leta, ker je s tem zmanjšana osnova za valorizacijo. Obstaja še razlika do rasti plač v tem času, ker je dodatna izguba za upokojence; ta pa znaša vsaj 2% in na letni ravni okoli 10% mesečne plače. Formulo za to katastrofalno usklajevanje sta predlagala DE* SUS in društvo upokojencev - tista, ki naj bi skrbela za interese upokojencev, vladajoča koalicija pa sprejela kljub resnim opozorilom Nove Slovenije. Ljudje naj se sami prepričajo in pogledajo odrezke pokojnin za september 2001 in december 2002 in jim bo povsem jasno. 11 n \kiwi^^kjii^^knit Objestnost in nemarnost sta si v krvnem sorodu S tem prispevkom nisem hotel izraziti samo kritiko, pač pa tudi opozorilo javnim službam, ker pravočasno ne ukrepajo, ko posameznik ali podjetnik ne opravlja svojih javnih nalog po veljavnih predpisih. V tem primeru gre za neodgovoren poseg v naravo na ljubljanski cesti pri trgovini Merkur. Upravni organ občine je prav gotovo izdal gradbeno dovoljenje za poseg v naravno okolje, ko je nekdo uničil zelenico ob Ljubljanski cesti pred trgovino, prav verjetno za parkirni prostor. Temelji so sko/>ani za dobrega pol metra na površini kar nekaj kvadratnih metrov, razrita površina je označena sprelrganim trakom, polomljenimi plankami in lako stanje traja od pozne jeseni. Zakaj so šli razdirat zelenico in vse pustili vnemar? Nekdo bi le moral vprašati izvajalca del, zakaj ni dograjena plošča parkirišča. Kaj ni s tem narejena škoda v našem okolju in nam odvzeta še tako majhna zelena površina, aajo prekrijejo z asfaltom. Ljudje z aw tomobili tlačijo in orjejo zelenice in nihče ne vpraša, kdo je njen lastnik. V stanovanjskem naselju ljubljanska in Kranjska cesta je malo zelenih površin in skoraj vse So poškodovala avtomobilska kolesa. V prvi vrsti bi se morali zavedati listi organi, ki dajejo dovoljenja za gradnjo (parkirnih /prostorov, da s tem, ko stanovalcem jemljejo še tako majhne zelene površine, problema ne bodo rešili. Sprejeti moramo dejstvo, da je (preveč avtomobilov in še to, da hoče vsak z njim pri- ti do trgovskega pulta. Svet se duši v pločevini, zato prihajajo lokalne oblasti do spoznanja in sprejetja predpisov »da brez lastnega parkirnega prostora ni avtomobila«, za javna parkirišča pa mora poskrbeti trgovska hiša ali lokalna oblast. Nekdo bi le moral dati odgovor, zakaj nekaj podreti in potem razdejanje prepustiti času. Tak primer je tudi ob Titanovi brvi sto metrov ob Bistrici, ko so podrli ograjen betonski objekt, tako, da zija betonska jama, okoli nje pa podrta kovinska ograja. Tudi javne naprave, kot so koški za smeti, prometni znaki, senčniki na lučeh javne razsvetljave niso varni pred nasilnimi ponočnjaki. Na drogu ob tej brvi je tudi razbit senčnik nočne svetilke. Za nameček pa je izmaknje-na še marmornata stopnica na izhodu za prehod preko glavne ceste. Posamezniki povzročajo s takim uničevanjem veliko škodo svojim staršem, samim sebi in pa občini, saj moramo to škodo plačevati vsi davkoplačevalci. Občani, ki nismo nič zakrivili, smo denarno kaznovani, storilcem pa družba nič ne more in se še naprej nasilno obnašajo. Ne bi rad navajal primerov iz naših sosednjih držav, pa vendar moramo priznati, da je mnogo manj škode na javnih napravah, kajti cena za ulovljenega storilca je zelo zasoljena. Zakaj sta si objestnost in nemarnost v sorodu? Odgovor je, zato da drugi opusti, kar prvi podre, da bi napako popravili ali poškodovano stvar zamenjali z drugo pa ni nikje nikogar. Nemalokrat seje že zgodilo, daje imela oseba zaradi nemarnosti drugih materialne ali telesne posledice. Niso redki primeri, ko iz potreb ali tudi ne nekdo prekop- Ije cesto ali krajevno pot. Nedokončano delo sloji z opremljenimi znaki tudi nekaj mesecev, preden se nekdo spomni, da je potrebno začelo delo dokončati. To je naša vsakdanja praksa, vidna skoraj povsod in je ne posplošujem. Kar nekaj časa traja, preden podrti prometni znak ali kaj drugega ponovno postavijo v normalno stanje Zastavimo si še vprašanje, kaj v takem primeru narediti, ko storilec ni znan? Rešitvi sta samo dve in to: Če je prometni znak; smerokaz, napisna tabla itd. poškodovan ali uničen in kar nekaj mesecev leži v travi, ga je potrebno odstraniti, ker na tem mestu ni bil potreben ali pa ga je potrebno v najkrajšem času obnoviti. ALOJZIJ KONDA Snežne tegobe Vsako leto me v zimskem času nekajkrat spravijo ob živce ljudje, ki brezbrižno mečejo sneg iz svojega dvorišča na spluženo in lepo očiščeno cesto. Ali se kdo vpraša, kaj bi bilo, če bi to delali vsi v ulici? Potem je brez pomena, da nam Komunala pluži ulice in posipa. Vsi se razburjajo, če cesta nisplužena v isti uri, ko pade sneg, topa, da jo sami nazaj zasipavajo jih pa čisto nič ne moti. Zanima me, kako so ravno najbolj izobraženi ljudje lahko tako brezbrižni do svojih sosedov, ki bi le želeli imeli lepo cesto. Še dobro, da nismo vsi dopoldne doma, saj bi potem vse ulice zasuli s snegom, da bi dvorišča imeli lepo urejena! Ogorčena občanka Kamnika Dobiček zasebnikom -izgube davkoplačevalcem Na referendumu 19. januarja je večina volivcev glasovala proti predlogu, da naj slovenske železnice ostanejo še naprej enovito podjetje v večinski državni lasti. S tem so potrdili že uzakonjeno rešitev, po kateri se bodo SŽ razdelile na družbo za tovorni promet, ki dela z dobičkom in jo bodo privatizirali, na družbo za potniški promet, ki dela izgubo in bo ostala v večinski državni lastnini ter na družbo za vodenje prometa (železniški tiri, napeljave, zgradbe, delavnice in druga infrastruktura), ki napravi večino izgub celotnega železniškega sistema in bo še naprej ostala v 100-odstotni državni lastnini. Si bomo vračilo za več plačane telefonske priključke plačali sami sebi? Kljub glasnim zagotovilom, da nekaj mesecev ne bo dovoljeno zviševati nobenih cen, ki so pod državnim nadzorom, je vlada že s 1. februarjem prelomila svojo obljubo in Telekomu dovolila povišanje mesečne naročnine za uporabo telefonskega priključka in to kar za 10%. Si hoče Telekom s tem od nas, še drugič, vzeti denar, ki nam ga je na podlagi izida referenduma 19. januarja o vračanju prekomernih vlaganj v telefonsko omrežje, dolžan vrniti? Pri tem naj naročniki ne prezrejo dejstva, da jim je Telekom z blagoslovom vlade v slabih dveh preteklih letih povišal to naročnino za oderuških 96%! iz Odbora za informiranje pri OO NSi Kamnik Iščemo POSLOVODJO za prodajalno v Kamniku. Zaposlitev je za določen čas 6 mesecev, z možnostjo nadaljevanja za nedoločen čas. Pogoj za zasedbo delovnega mesta je izobrazba trgovinski poslovodja ali ekonomsko-komercialni tehnik, samostojnost pri vodenju prodaje in veselje do prodaje. Prijave z dokazili o ustrezni izobrazbi pričakujemo v roku 8 dni na našem naslovu: BOROVO TRADE, d.o.o. Trubarjeva 11,3000 Celje. Kandidati bodo o odločitvi obveščeni v 8 dneh po sklenitvi pogodbe z izbranim kandidatom. Spominska razstava ob 40. obletnici smrti Frana Albrehta OD DALEČ SEM TE SANJAL ... Nadaljevanje s 1. strani Kamničani so se oddolžili njegovemu spominu, ko so leta 1963 po njem poimenovali dotedanjo I. osnovno šolo. 11. februar 1963 je namreč zapisan kot datum Albrehtove smrti. Z njegovim imenom je šola prevzela tudi odgovornost, da učencem in javnosti predstavlja Albrehtovo delo in njegov pomen za slovenstvo, za kulturo. Vsako leto učenci in učitelji Osnovne šole Frana Albrehta praznujejo 17. novembra Albrehtov rojstni dan. Ob na Albrehta v galeriji Veronika pripravila spominsko razstavo ob 40. obletnici smrti Frana Albrehta, ki bo odprta do 2. marca. Številne zbrane ljubitelje slovenske kulture je ob odprtju razstave pozdravil Tone Fti-čar. Emilija Gregorčič, ravnateljica osnovne šole, ki nosi ime našega znamenitega rojaka Frana Albrehta, je predstavila njihovo šolo in razvoj šolstva na Kamniškem. Leta 1784 je nastala tako imenovana glavna šola. Prvo poslopje, namenjeno šoli, so zgradili na Glavnem trgu leta 1882. Danes je v tej zgradbi pošta. V povojnih letih, pa vse do leta 1952, je potekal pouk za osnovnošolce v šoli Obiskovalci razstave, ki bo na ogled do 2. marca, si z zanimanjem ogledujejo razstavljeno gradivo in zapise o plodnem ustvarjalnem delu in življenju velikega Kamničana Frana Albrehta. stoletnici rojstva, leta 1989, so pripravili literarni večer, zadnjih sedem let pa pročelje šole krasi Albrehtov kip, ki ga je ustvaril kamniški kipar Miha Kač. Na predvečer letošnjega kulturnega praznika pa je OŠ Fra- Toma Brejca. Ker pa so bili prostori pretesni, se je junija 1952 osnovna šola selila nazaj v staro šolsko poslopje na Glavnem trgu. Nova šolska reforma v juniju 1958 prinese 8-letno osnovno šolo in v Kamniku nastaneta dve osnovni šoli: 1. osnovna šola ostane v stavbi na Glavnem trgu (takrat imenovanem Titov trg), 2. osnovna šola pa se ponovno preseli na Šutno. Leta 1959 se prične gradnja nove šole, v katero so se učenci in učitelji preselili v letu 1963. V tem poslopju, ki bo letos oktobra zabeležilo že štiri desetletja, je bila tudi gimnazija, ki je pozneje dobila nove prostore. V letu 1979 so v prizidku dobili športno dvorano in s tem omogočili boljši pouk športne vzgoje. Letošnje leto prinaša prenovo osnovnega šolstva, saj bo tudi OŠ Frana Albrehta v šolskem letu 2003/ 2004 zakorakala v devetletko. Danes je na šoli 741 učencev in 79 delavcev, ki se trudijo, da bi se učenci dobro počutili, se kar največ naučili za življenje in dobili trdne temelje za nadaljnje izobraževanje, da bodo resnično s ponosom lahko rekli »Mi smo Albrehtovci«. Pouk je organiziran tudi na štirih podružničnih šolah - Mekinje, Nevlje, Tu-njice in Vranja Peč. Ti učenci se pridružijo matični šoli v petem razredu. Slovesno odprtje spominske razstave je spremljala glasba in recitacije učenk predmetne stopnje OŠ Frana Albrehta, ki glasbeno izobrazbo pridobivajo v Glasbeni šoli Kamnik. Razstavo je odprl župan Tone Smolnikar in ob tem s ponosom poudaril, da pomenljiv naslov pričujoče razstave »Od daleč sem te sanjal, moje rodno mesto« tudi sam nosi v sebi. Šteje si v čast in zadovoljstvo, da je kot osnovnošolec imel priložnost srečati se v Mali ulici z velikim Kamniča-nom Franom Albrehtom. Spominsko razstavo je opisal kot izziv, mozaik in priložnost, da še bolje spoznamo Albrehtovo veličino, njegov trud in herojstvo ter vse, kar je naredil za Slovence, ko se je povezoval širom po svetu. Ob tem je ustvarjalce razstave, ki so zbrali mnogo dragocenega gradiva, spodbudil k pripravi simpozija o Albrehtu, saj je dal slovenstvu in Kamniku neprecenljiv pečat. Ustvarjalnost pesnika, pisatelja, kritika, esejista, urednika je predstavila avtorica razstave Ivanka Učakar, ki je ob tej priložnosti uredila tudi pregleden in zanimiv kataloški zapis o delu in življenju Frana Albrehta. Dokumente hranita Rokopisna in fotografska zbirka NUK Ljubljana, knjižno gradivo pa so prispevale knjižnice: OŠ Frana Albrehta, Šolski center Rudolf Maister, Matična knjižnica Kamnik, Filozofska fakulteta. Leta 1906 je sedemnajstletni Albreht pod psevdonimom Rusmir v Slovanu objavil prvo pesem. Pod tem in še drugimi psevdonimi je objavljal v Omladini, Domačem prijatelju in leta 1908 v osrednji literarni reviji Ljubljanski zvon, s katero je'kot pesnik in pozneje kot urednik sodeloval vse do leta 1932. Albreht pa ni bil samo urednik, mnogokrat je bil tudi mentor prihajajoči generaciji: Francetu Bevku, Antonu Ingoliču, Mišku Kranjcu... Daje dal Fran Albreht pomemben pečat slovenstvu in svojemu rodnemu mestu Kamniku, ki gaje zaznamoval za vse življenje, so potrdili zbrani ob odprtju razstave. Med njimi (z leve v prvi vrsti) avtorica razstave Ivanka Učakar, načelnik oddelka za družbene dejavnosti Anton Kamin, ravnateljica OŠ Frana Albrehta Emilija Gregorčič, župan Tone Smolnikar. Arhitektura, ki je nastajala skozi čas 2 naravnimi danostmi in potrebami v sožitju človeka Arhitektura je oblikovanje prostora, ki vključuje tudi možnosti in potrebe graditelja. Vsaka sprememba v njem je poseg v naravo, zato je spoštovanje naravnega ravnovesja za nas izredno pomembno. Želja nas vseh, ki se ukvarjamo s podeželjem je, da prisluhnemo in usklajujemo interese in želje posameznika, ga poskušamo voditi in pravilno usmerili. Podeželski prostor je še posebno občutljiv za vsako nepravo spremembo in nosi daljnosežne in nepopravljive posledice. Spregovorila bi rada o ljudski arhitekturi, ki jo je gradil človek zase, na svoji zemlji, z domačimi materiali, s spoštljivim odnosom do narave in materiala, ki ga je uporabil. Zgradil si je svoj dom, hišo, toplo zavetje zase, za družino in upravičeno je bil ponosen nanj. Prav tam, pri Svetem Miklavžu v Tuhinjski dolini, stoji Ali res ljudski arhitekturni dediščini bije zadnja plat zvona? hišica, postavljena pod breg in obzidje cerkve. Minilo je že nekaj let, kar sta me gospod Kolar in gospod Hribar peljala tja gor, da si ogledam hišico, ki bi jo bilo potrebno obnoviti. Odmaknjena od vrveža, samotna je mežnarija v Gradišču. Prevzela me je ob mojem prvem srečanju z njo, začutila sem, kako pod plaščem davnih dni še utripa srce preteklosti. Oblikuje prava, jasna in logična, sestavljena v skladno enotnost, ki se ujema z okoljem. V trenutku mije bila blizu in želela sem se potruditi zanjo, jo obnavljati in ohraniti. Bog ne daj, da srce, ki komaj še utriplje, neha biti ali pa tudi, da bi jo naenkrat z nepravimi pristopi oskrunili, to bi bil res pravi greh. To je objekt, kije biserček arhitekturne dediščine, ki jo moramo ohraniti. Ne samo objekt, cerkev Sv. Miklavža se že obnavlja, tudi naravno okolje z garkeljcem, vse je, za kar se je vredno potruditi. Hiša je sedaj popolnoma prazna, brez opreme in orodja in se je od mojega zadnjega obiska pred dvema letoma pre-■ cej spremenila. Me- nim, da je celoten prostor potrebno zaščititi, tako naravno kot arhitekturno dediščino. Ne smemo je prepustiti usodi. Dolgo se že ukvarjam z dediščino stavbarstva na Slovenskem, zato sem tudi seznanila župnika v Šmart-nem, gospoda Jožeta Razingerja, z mojimi nameni, saj sem se o tem že pogovarjala spokojnim gospodom Balohorn. Vžupnišču je sklical skupni sestanek s ključarji, prisoten je bil tudi g Hočevar in tajnica krajevne skupnosti. Predstavila sem moje dosedanje delo in pripravila tudi PREDLOG pogodbe za najem in upravljanje mežna-rije, ki naj bi služila kot podlaga za hitrejše delo. Le taje zajemala obveznosti, ki bi bile obvezujoče z moje strani. Hišo bi obnavljali z lastnim znanjem in sredstvi ter s pomočjo donatorjev. Obvezala sem se, da bo delo potekalo v sodelovanju s Fakulteto za arhitekturo, da se bi dela pričela v letu 2003 in trajala od tri do pet let. Da bi predložila tudi program dejavnosti, ki bi bil priloga pogodbi. Daje v tem predlogu bila navedena doba 50 let najema hiše, kar je najbolj razburilo klučarje. Ob tem sem jasno povedala, da sem se pogovarjala z gospodom Francem Kokaljem na Škofijskem ordinariatu v Ljubljani, kije predsednik gospodarske komisije in daje po njihovih veljavnih statutih najem možen za 10 let. Tudi sem povedala, da naj se posvetujejo z njim, ker lahko oni pripravijo pogodbo (vse sem tudi pisno priložila). Navedeno je bilo tudi, da se obnova in pozneje izvajanje programov izvaja z vednostjo in odobravanjem lastnika objekta. Da pričakujem podporo krajanov predvsem s traktorskimi prevozi, ker do hiše ni poti, da sem pripravljena sodelovali pri popravilu tistega dela poti, kije nevaren. Da bi želela hišo povezati z Budnarje-vo hišo v sklopu Term Snovik, kar bi bila vsekakor priložnost za dodatno turistično ponudbo tega kraja. To so bile bistvene točke, ki sem jih predlagala. Vse, kar morem in znam, bi rada podarila tej hiši... je bil zaključek moje predstavitve. Seveda meje zelo presenetil odgovor, ki sem ga dobila iz Župnijskega urada Šmartno, kjer mi pastoralni svet Gorske soseske odgovarja, da mi mež-narije ne dajo v najem. Pravijo, da je bilo zadnjih 50 let veliko vloženega v obno-' vo in vzdrževanje - navajam odgovor: 2 km dovozne poti, prekritje ostrešja vseh poslopij, tudi poda, napeljana je bila elektrika in telefon, napeljana kapnica in usposobljena klet. Župnija infarani so se odločili, da bodo v mežnarijo in tudi ostale objekte na Gori še v naprej vložili toliko sredstev in lastnega dela, da bodo stavbe služile svojemu namenu. Pri mežnariji bomo še naprej opravljali nujna vzdrževalna dela in jo usposobili v stanje svojega osnovnega namena (od žegnanjskih nedelj, srečanja potomcev Gorskih mež-narjev, športna prireditev -Miklavžev tek ipd.,« navajajo v odgovoru. Seveda sem lahko le vesela, da so še ljudje, ki bodo delali in ohranjali dediščino, to je želja nas vseh, ki nam resnično ni vseeno kako barantamo s preteklostjo. Želim si le, da bi bila obnova pravilno vodena in izvajana. Naj zaključim z mislijo: s svojimi dejanji želim le prepričevati ljudi, da se lahko in moramo opreti na izročilo naših prednikov in to smo tudi dolžni (ništiti našim naslednikom. To je identiteta, ki bo jutri, ko stopamo v širši svet, za naš maloštevilni narod še toliko bolj pomembna. Upam, da mi bo kdo prisluhnil, da bom lahko kmalu odprla vrata kakšne podobne hiše in podarila roko, znanja in ljubezen ljudem, ki si to želijo. IVA ŠUBELJ KRAMAR Počitnice je Fran Albreht redno preživljal doma v rodnem Kamniku, kjer je zelo rad sodeloval pri dramskih in drugih kulturnih prireditvah kamniške Čitalnice. Leta 1919 se je poročil s pesnico in pisateljico Vero Kes-slerjevo iz znane družine Kes-sler, pri kateri so se zbirali takratni kulturniki. S poroko je postal tudi svak Otona Župančiča. Albrehtu je poezija pomenila najbolj iskreno izpovedovanje, zvest ji je ostal, ko mu je odpovedal vsak drug način pričevanja. Pesmim se ni nikdar odpovedal. Izdal je dve pesniški zbirki, tretja je ostala v načrtu. S proznimi deli se je oglasil pozneje. Bil je tudi izredno marljiv prevajalec. Bibliografija šteje več kot petdeset samostojnih knjig s prevodi pesmi, pravljic, dram in romanov iz nemščine, angleščine, danščine, švedščine, francoščine, češčine, slovaščine, srbščine, hrvaščine. Po upokojitvi je ustanovil Društvo književnih prevajalcev, ki ga je tudi vodil. Prevajal je posebej Goetheja za odrasle in Grimma za otroke, pisal gledališke kritike in književne študije. Albreht je bil tudi eden od ustanoviteljev PEN kluba v Ljubljani leta 1926 in njegov podpredsednik. Pa pogovori, srečanja, druženja, dopisovanja s prijatelji, ki so potovali v tujini ali živeli tam, pisma prijateljem, raztresenim po Sloveniji in Jugoslaviji, dogovarjanja o formalnem organiziranju. Pri Prahu Albrehtu gre ves čas za prepletanje zasebnega in družbenega in samo v takšnem tvornem ozračju je možno ustvariti nekaj trajnega. VERA MEJAČ RAZPIS ABONMAJEV POMLAD 2003 Zaradi dobrega odziva na septembrski razpis smo se odločili, da Vam do konca letošnje sezone ponudimo še nekaj zanimivih predstav. Trudili smo se, da bi naredili kar se da ugodno razmerje med kvaliteto predstav in ceno abonmajev. V kolikšni meri nam je to uspelo, presodite sami: MAISTROV ABONMA 5500 sit (za dosedanje abonente kateregakoli abonmaja popust!) 1. Spet skupaj - produkcija Cankarjev dom, 2002; igrata Maja Sever in Uroš Smolej. Spet skupaj (Second Time Around) ima vse prvine tipične angleške komedije: med poročenim moškim in samsko žensko se plete žgečkljivo razmerje, ki je polno nenavadnih in smešnih preobratov. 2. Juhica - produkcija Moj Teater, 2002; igrajo Roman Končar, Maja Končar in Nina Ivanič. Briljantna komedija nravi in komičnih zapletov, ki jih povzročajo natančno premišljene situacije, ko glavni akter celotnega dogajanja, arhitekt Aleksander (Saško) ne more in ne želi, da se njegova bivša žena (Kristina) vpleta v njegovo »novo« življenje. 3. Metrix - neodvisna produkcija, 2001; igrajo Mojca Dimec, Mojca Funkl in Maruša Gevmaver-Oblak. Malce neobičajna, a do zadnjega trenutka izredno gledljiva »ženska« komedija. »Gledališka miniaturka za tri ženske in torbo« je avtorski projekt treh igralk. MLADINSKI ABONMA 3000 sit (za dosedanje abonente kategorakoli abonmaja popust, prav tako za člane ŠKK in ŠKD) Namen tega abonmaja je, da občinstvu predstavi neodvisno produkcijo, ki se praviloma ne ozira na zakoličene »mainstreamovske« norme v gledališkem prostoru, ampak z inovativnostjo, vedoželjnostjo in drznostjo išče nove poti na že osvojene gore, včasih pa poleg tega najde tudi kaj čisto novega- Pozor! Abonenti so lahko vseh starosti, poklicev in usmeritev. 1. Nylon - Gledališka skupina Koruzno zrno Lutkovna predstava. Preden zavihate nosove in nasedete stereotipu, ki pravi, da »so lutke itak samo za otroke«, preberite tole: prvič - večina svetovne lutkovne produkcije je še vedno namenjena izključno odrasli publiki. Drugič - lutka ni samo luštna glavica, nogice in rokice, ampak je lahko marsikakšne oblike in iz katerega koli materiala, tudi iz najlona. Tretjič - to, kar boste videli v predstavi Nylon, niti slučajno ni primerno za otroke do 12 let. Še vi boste zardevali. In četrtič - na delu boste videli mlade ustvarjalce lutkovne skupine Koruzno zrno, ki je s predstavo Nylon pobrala kup nagrad na kupu festivalov. 2. Halštat - Gledališka skupina Samorog Mladci in mladenke (večina njih je gledališko pot začela na kamniški gimnaziji) so letos pripravili že drugi samostojni projekt. Po lanskem Ibsnu so se lotili Jančarjevega teksta Halštat. 3. Priča - Improklub Vedno bolj znani Improklub se aprila vrača v Kamnik z eno od najnovejših produkcij -Pričo. Znova vas bo navdušila odrska iznajdljivost najboljših slovenskih improvizator-jev. Kdo je Priča? Ne vidimo ga, ne slišimo ga, lahko bi bil eden od gledalcev, pa vendarle na koncu o njem vemo prav vse. 4. Taxi in Sprajt - Kulturno društvo Priden možic Za konec pa še dve cestni predstavi, ki seveda nista všteti v ceno abonmaja, vendar smo ju vanj vključili, ker vam želimo predstaviti še eno obliko gledališča - poulično. Predstavi bomo pripravili na Glavnem trgu v Kamniku. Taxi: Taksist Mihael je bil nekoč »šef sale« hotela Splendid. Ko je zaradi stečaja ostal brez službe, je odprl lastno taxi službo, ki zagotavlja največje možno udobje za stranko ... Sprajt: Slavko je natakar, Milan pa leni terasni glasbenik, ki zabava goste v obmorskem hotelu. Zaradi različnih pogledov na življenje hoče Milan končati Slavkovo življenjsko pot. Ne računa pa na - sprajt. OTROŠKI ABONMA 2500 sit (za dosedanje abonente katerega koli abonmaja popust) 1. Rokec na drugem koncu sveta - Gledališka skupina Uš 2. Metuljček in Metuljčica - Gledališče Labirint 3. Čudovite prigode barona Munchhausna - Gledališče iz desnega žepka 4. Tobija - Lutkovno gledališče Fru-Fru INFORMACIJE: (kontaktna oseba: Goran Završnik) Dom kulture Kamnik, Fužine 10, tel: 01/839 76 06, GSM: 041 580 818 e-mail: info@domkulture.org, http://www.domkulture.org Ja, kje pa je »ta pravi« Tomaž Humar? Tudi tisti Kamničani, ki se sicer ne udeležujejo zanimivih potopisnih predavanj, ki že tradicionalno potekajo v Matični knjižnici Kamnik v sodelovanju s Študentskim klubom Kamnik, so nestrpno čakali na najavljeno predavanje za sredo, 22. januarja: Tomaž Humar - Indija od severa do juga. Ko bi le bila vedno ob takšnih priložnostih tako številna udeležba, saj mladi prekaljeni popotniki znajo bližnje in daljne dežele in njihove ljudi zanimivo predstaviti z diapozitivi, izbranim besedilom ob spremljavi avtentične glasbe. Zbiranje številnih Kamniča-nov v dvorani Matične knjižnice Kamnik 22. januarja je napovedovalo pravo prese- došlice. In ko se je Kamniča-nom neznani, sicer prijetni mladenič predstavil za Tomaža Humarja iz Nove Gorice, so ga vsi gledali z odprtimi usti in široko razprtimi očmi kot deveto čudo in kar niso mogli dojeti dejstva, da bi lahko še kdo drug nosil tako znamenito ime in priimek kot naš znani Kamničan. Neprijetno zadrego je prekinila mlada, simpatična plesalka Simla, po rodu Indijka, doma z otoka Mauritius - kot samostojna država leži sredi Indijskega oceana, blizu Madagaskarja. Oblečena v originalno indijsko nošo »sari« je ob pristni indijski glasbi zaplesala tradicionalni indijski ples BHARAT NATYAN. S svojo lepoto, gibi, ritmiko in dru- zanimala indijska tradicionalna vedska kultura. Obogaten z novimi spoznanji o popolnoma drugačnih življenjskih vrednotah, kot prevladujejo pri nas, si je srčno želel za življenjsko sopotnico prav Indijko. Vesel je, da se mu je želja uresničila, saj mu indijske življenjske vrline zakonskega življenja, kot so zvestoba, zaupanje, skrb in brezmejna ljubezen do otrok, veliko pomenijo. Njemu je 30 let, izvoljen-ki Simli pa 23 let. Poročila sta se na Mauritiusu lani 21. septembra. Svatba z 800 svati je trajala 3 dni. Klemen se je čez nekaj dni vrnil v Kamnik, njegova mlada žena Simla pa je prvič prišla v Kamnik čez mesec dni, ko je uredila potrebne dokomente. Parček živi v Prikupna Indijka Simla, zdaj Kamničanka, je s svojim plesom, lepoto in drugačnostjo prevzela zbrano množico, kije ta večer zvedela mnogo zanimivega o Indiji. ■i nečenje, saj je preseglo vse dosedanje obiske prireditev. V polno dvorano so se še kar drenjali občudovalci in ljubitelji našega priljubljenega alpinista, himalajca Tomaža Humarja. Posedli so na vse rezervne stole in stolčke, kar jih premore knjižnica. Eni so sedeli celo na tleh, drugi so stali in nestrpno čakali. Občutek je bil, da bo dvorana pričela pokati od prenatrpanosti. Kljub temu je bilo vzdušje veselo, polno iskrenega pričakovanja in pripravljene dobro- gačnostjo je prevzela zbrano množico, ki jo je nagradila z navdušenim aplavzom. Predavanje je bilo zanimivo, izvedeli smo veliko zanimivega o Indiji, vrhunec večera pa je bil za marsikoga pobliže se spoznati s prikupno Indijko, ki so jo ljubeče spremljali mož Klemen Preložnik iz Kamnika in njegova starša Jana in Jože. Klemen je zadnja štiri leta živel v Indiji. Veliko je prepeša-čil, saj je želel podrobneje spoznati to deželo, njeno kulturo, navade, še posebej ga je najemniškem stanovanju na Kranjski cesti. Klemen hodi v službo, ob delu nadaljuje šolanje, Simla se pridno uči slovenskega jezika. Pravi, da ji ni pretežko, Saj je presrečna, da ji je Slovenija podarila ljubečega moža in da je tu našla svoj drugi dom. Govori pet jezikov: angleško, francosko, hindi in dva kreolska jezika. Je diplomirana kozmetičarka, vešča del masaže, pedikure in manikure po indijski tradicionalni metodi. VERA MEJAČ Večer indijske poezije s Tagorejem Indija. Skoraj mistična orientalska dežela. Kana, sariji in svete krave. Čeprav so nam Indijci na videz precej podobni, so v resnici povsem drugačni od nas. Njihova kultura, razmišljanje in utrip vsakdana se skoraj nepredstavljivo razlikujejo od našega življenja. Prav zato smo se Rudolfi, gledališka skupina Šolskega centra Rudolf Maister, odločili, da jih bolje spoznamo in predstavimo še drugim ljudem - skozi njihovo poezijo. Rabindranath Tagore, eden največjih indijskih pesnikov in mislecev, Nobelov nagrajenec za književnost, je v svojih pesmih in globokoumnih mislih ujel delček te edinstvene dežele. Z interpretacijo njegovih pesmi (seveda v prevodu) smo dodobra spoznali, kakšna je duhovna plat Indije. V nedeljo ob šestih zvečer, na prvi decembrski dan, smo nad Kavarno Veroniko povabili vse, ki so želeli izkusiti utrip te dežele. Ob zvokih indij- ske glasbe in degustaciji njihovega značilnega peciva so obiskovalci najprej prisluhnili uvodnim besedam, nato pa so se prepustili najprej Tago-rejevi poeziji smrti, nato pa še ljubezenski poeziji. Igralci, oblečeni v značilna oblačila, bosi, z rdečim znamenjem na čelu, nekatera dekleta so imela dlani celo porisane s kano, smo ob svečah in indijskih melodijah z besedo in igro skušali ustvariti značilno ozračje Indije. Aplavz, spodbudne besede ravnateljice Veronike Matjašič-Kališnik in čestitke občinstva ob koncu so nam, igralcem, še posebej pa naši mentorici ge. Marji Kodra, poplačali večmesečni trud. Odločili smo se, da Večer indijske poezije s Tagorejem znova uprizorimo, tokrat na naši šoli, 23. januarja. Tudi takrat so prisotni začutili pristen utrip te, nam skoraj nepoznane dežele na daljnem vzhodu. BARBARA BRUMEC 4& AVTOSOLA Z DOLGOLETNO TRADICIJO USPEŠNEGA POUČEVANJA VOZNIKOV B KAT. mm Inf.: AMD Kamnik, Trg svobode 6 tel.: 01/839-13-20,070/888-665 otoV Mlad zakonski par Klemen in Simla Preložnik goji tradicionalne indijske življenjske vrednote, ki ju osrečujejo. Tudi okolje ju lepo sprejema. P05 NI KROF po posebni pustni ceni 95 SIT Komenda, Kranjska pot 3 »83 43 270 Trgovina KLAS v Kamniku, Glavni trg 15 od 6h-18h, sobota 6h-12" . in Trgovina VIDA Novi trg 26/a (pod vrtcem) od 630-18h, SOBOTA 8h-1 2h od debelega četrtka do pepelnične srede. Sprejemamo tudi naročila. ZARJA KOVIS^ Pooblaščeni upravljalec plinovodnega sistema v Kamniku Molkova pot 5, Kamnik je pravi naslov za vse, kar je potrebno, da boste kuhali, se greli in hladili na zemeljski plin - določitev plinskega priključka • podpis pogodbe za dobavo plina • izdelava projektne dokumentacije • izvedba plinske instalacije pooblaščeni servis za plinske peči • dežurstvo 24 ur vsak dan UREDIMO VAM KOMPLETNO VSE, NUDIMO UGODNE PLAČILNE POGOJE. Izvajamo tudi kronska vrtanja v železobeton, steklarska in pleskarska dela, vse strojne in elektro instalacije, in ključavničarska dela. Za informacije nas pokličite po tel. 01-83-08-608, 041-245-936 oziroma 041-633-779, 041-677-341. Če boste na smučanju nasankali Preden greste uživat v zimskih radostih, obiščite poslovalnico Vzajemne ali spletno stran www.vzajemna.si in si uredite zdravstveno zavarovanje z medicinsko asistenco v tujini. Vzajemna zdravstvena zavarovalnica v sodelovanju z asistenčnim partnerjem Elvia. brezplačen teiefon 080 20 60, www.vzajemna.si, wap.vzajemna.si M VZAJEMNA Jaz zate, ti zam Kamniški OtJČAN PEVSKI ZBORI SE PREDSTAVIJO 13. februarja 2003 9 Ob kulturnem prazniku donela pesem V počastitev kulturnega praznika je Javni sklad RS za kulturne dejavnosti - Območna izpostava Kamnik ob pomoči občine Kamnik v soboto, 8. februarja, v Šolskem centru Rudolfa Maistra v Kamniku organiziral OBMOČNO REVIJO PEVSKIH ZBOROV OBČIN KAMNIK IN KOMENDA. Vsako leto na tej tradicionalni prireditvi nastopa preko 250pevk in pevcev in lahko rečemo, da so vedno boljši. Svoj prosti čas, ki ga namenjajo rednim pevskim vajam, daje bogate sadove kulturnega poslanstva, s katerim vselej številno zbrani množici ob 8. februarju prinesejo prijetno kulturno doživetje. Polna dvorana je nastope navdušeno sprejela ter tako pevcem povedala, da njihov trud ni zaman. Za praznični uvod in zaključek večera je poskrbel povezovalec revije Tone Ftičar. Posebej je želel pozdraviti dragega gosta, legendarnega zborovodja, organista, skladatelja in glasbenega pedagoga Viktorja Mihelčiča, ki je 3. decembra praznoval častitljiv jubilej, 90-letni-co ustvarjalnega življe- zgledov zavzetih in prizadevnih kulturnih delavcev. Želimo mu predvsem zdravja in se veselimo sodelovanja,« je še poudaril Marko Studen. Jubilejno priznanje, na katerem je zapisano: »Viktorju Mihelčiču ob 90-lct-nici za dolgoletno in uspešno delo in velik ustvarjalni prispevek v razvoju slovenske ljubiteljske glasbene dejavnosti«, je tom Gorjancem, MPZ Komenda z Alojzem Kolarjem, Prvo slovensko pevsko društvo Lira Kamnik z dr. Andrejem Misso-nom, MePZ Cantemus pod vodstvom Sebastjana Vrhovnika. Zborovodkinja Marjeta Kočar je vodila Ženski in moški pevski zbor DKD Solidarnost Kamnik, Ana Smrtnik MePZ Odmev Kamnik in Tunjiški oktet, Karla Urh MePZ DU Kamnik, Jana Verbič MePZ Mavrica Srednja vas. Na koncu pa smo z velikim navdušenjem poslušali znano Mihelčičevo skladbo: Jojo naj ljudje« v izvedbi vseh nastopajo čih pevcev tega večera. Združene zbore je vodil zborovodja Sebastjan Vrhovnik ob klavirski spremljavi Marjete Kočar. Besedilo in fotografije . VERAMEJAČ Prvo slovensko pevsko društvo Lira Kamnik z zborovodjem dr. Andrejem Missonom. nja. Povabilu se, žal, zaradi trenutno slabega počutja in slabega vremena ni mogel odzvati. Jubilejno priznanje Tunjiški oktet prepeva pod vodstvom Ane Smrtnik. lavnega sklada RS za kulturne dejavnosti mu je želel izročiti sekretar nadzornega sveta tega sklada Marko Studen in mu hkrati čestitati ob nedavni 90-letnici. O starosti slovenskih skladateljev je povedal kar nekaj lepih misli - da je pri 12-letih iz Zupančičevih rok prejel knjižico njegovih pesmi, uglas-bil slovito Zdravljico, eno od koračnic (kako je preoral širna polja), da je Mihelčičeva znana skladba »Pojo naj ljudje« himna Tabora slovenskih pevskih zborov Šentvid pri Stični, na katerem je Viktor Mihelčič mnoga leta uspešno sodeloval... »Bilje dolga leta glasbeni pedagog, zborovodja najrazličnejših zborov in zasedb, z njimi goji ljubiteljsko glasbeno pevsko dejavnost, prijateljsko sožitje, zavezanost drug drugemu. Njegova skladba »Pa da bi znal« na Kosovelov tekst odmeva po vsej Sloveniji in vedno znova vzbuja poseben zanos. Viktor Mihelčič je eden svetlih prevzel Tone Ftičar, ki ga bo gospodu Mihelčiču izročil naknadno. Letošnjo revijo je pozorno spremljala selektorica oziroma strokovna ocenjevalka Branka Potočnik Krajnik. Repertoar izvajanih del domačih in tujih skladateljev je bil pester. Kot vselej, se je vsak zbor predstavil s tremi pesmimi. Nastopili so Komorni pevski zbor z zborovodjem Rokom Rakarjem, MePZ DU Komenda z Nace- Komorni pevski zboršutna Kamnik z zborovodjem Rokom Rakarjem. Mešani pevski zbor Društva upokojencev Kamnik z zborovodkinjo Karlo Urh. mliWllff^BM Mešani pevski zbor Društva upokojencev Komenda z zborovodjem Načetom Gorjancem. Ženski pevski zbor DKD Solidarnost Kamnik z zborovodkinjo Marjeto Kočar. Mešani pevski zbor Odmev Kamnik z zborovodkinjo Ano Smrtnik. Mešani pevski zbor Cantemus Kamnik z zborovodjem Sebastjanom Vrhovnikom. Mešani pevski zbor Mavrica Srednja vas z zborovodkinjo Jano Verbič. VOJNI VETERANI NA TURNIRJU V MALEM NOGOMETU Območna organizacija Zveze Veteranov Vojne za Slovenijo Litija je konec lanskega leta ponovno organizirala turnir v malem nogometu. Turnirja, na katerem je sodelovalo sedem ekip, se je udeležila tudi ekipa območnega združenja ZWS iz Kamnika. Ekipe so bile razdeljene v dve skupini, kamniška ekipa je bila izžrebana v zelo močno skupino skupaj z OZZVVS iz Novega mesta ter Policijsko postajo iz Litije. V prvi tekmi proti zelo močni novomeški ekipi (finalistom tega turnirja) smo pokazali lepo in dopadljivo igro ter se razšli z neodločenim izidom. Pred tem so No- vomeščani gladko opravili s policisti iz Litije. O prvem mestu v skupini je torej odločala tekma med Kamniča-ni in policisti. Tekmo so dobili slednji ter tako omogočili Novomeščanom zmago v skupini in igranje proti zmagovalcem druge, skupine ter borbo za prvo mesto. Na koncu so zmagali OZZVVS iz Litije, torej domačini, ki so pokazali najboljši nogomet ter zasluženo osvojili pokal za prvo mesto. Na koncu turnirja ob podelitvi priznanj in partizanskem golažu je spregovoril tudi litijski župan g. Kaplja, ki je opisal namen tega druženja, polpreteklo zgodovino in namen ustanavljanja organizacij ZWS. Kamniško ekipo malonogometašev so sestavljali: JožeARKO (vodja ekipe), Milan GRZINČIČ, Franci OMERZU, Andrej LANIŠEK, Andrej VAVPETIČ, Kemal HUSIĆ, Rajko MODRIJAN, Vaso NOVAK in Milenko SPASIĆkije tudi avtor satirične pesmice, kije nastala pred, med in po končanem druženju ZWS. Nismo odšli v Litijo na izlet. Namen nam je bil mali nogomet. Nismo odšli, da bi ga pili in ga srali, na igrišču smo res, pošteno garali. Ob določeni uri smo bili zbrani kamniški vojni veterani. V mestu Litija ob Savi smo začeli v naslednji postavi: Na golu je stal Franci »TACO«, koje naredil zelo čudno »FACO«. Prvi gol je dobil skozi noge, pravi, da sploh ni videl žoge. Levo v obrambi je začel »VAVPEK«, kije kritiziral vse povprek, največ sodnike in prazno žogo, na koncu še svojo poškodovano nogo. Na desni strani je paradiral »KEMO«. Zdelo seje kot, da bi imel močno tremo. Niti enkrat on ni odvzel žoge, kot da bi imel lesene noge. V napadu seje močno trudil »ARKO«, prelisičit je Hotel nasprotnika z varko. »Mi bomo zmagovalci« je Joško rekel ter po igrišču brez veze tekel. Vekijn smo imeli »MODREGA RAJCA«, edinega fanta, ki ima res »jajca«. Edini je nasprotnikom dal dva gola, še več bi jih, če se ga ne hi držala smola. Da z nasprotniki ne bo šale najbolj je občutil naš veteran »SPALE«. Namesto, da bi garal na igrišču, je preklinjal sodnika in njegovo »piščo«. Kamničane je zastopal tudi »VASO«, lahko bi bil boljši za eno »klaso«. Samo, da bi imel kil manj kot lani, malo so mu nagajali tudi »maligani«. Če bi jaz imel kondicijo in moč in če ne bi bila prekratka noč, ne bi se počutil, da sem »višek«, je na klopi robantil Andrej »LANIŠEK«. Koje na igrišče stopil najstarejši član, naš gospod »GRIZLI« Milan, takrat je zaploskala dvorana cela, zato, ker sta se z Laniškom zaletela. To smo bili Kamniški veterani, domov smo se vrnili trezni in ne pijani. Lahko pa bi spili kakšen »glaž«, preveč je bil pikanten golaž. Milenko SPASIĆ »SPALE« Kratke robate in okrogle iz planinskih vrst Pred sprejemom med alpiniste Ko so se na odseku pripravljali na sprejem, to je na alpinistični krst, je nekdo pripomnil: »Letos pa ga ne smemo tepsti preveč, ampak po pameti!« »Ne, to pa ne!« je takoj protestiral drugi: »Če ga bomo tepli po pameti, ne bo nič tepen!« »Pa tudi s pametjo ga ne smemo. Tudi v tem primeru ne bo tepen!« Play boy Po prenehanju izhajanja alpinistične revije Grif je njeno uredništvo poslalo vsem naročnikom, ki so plačali naročnino, a niso prejeli ustreznega števila izvodov, da bi jim namesto te revije pošiljali ali Playboya ali Kozmopolitan ali Avtomagazin. Načelnik AO je bolj v šali kot zares rekel, da bo AO namesto Grifa dobival Playboya. »To je pa krasno,« seje razveselil Metod. »Sedaj bom pa morda zvedel, kaj smo delali, ko smo bili še mladi. Za dve reči vem: pili smo, kadili, kaj je bilo tretje, se pa ne morem več spomniti...« »Metod, tebi tudi Playboy ne bo pomagal. Ti boš v njem lahko samo križanke reševal...!!« Predvolilna Na sestanku AO so se pogovarjali o tem, kako bi poenostavili pisanje poročil o opravljenih vzponih, za katere se povrne del stroškov. »Če se prav spomnim, je Blaž nekaj obljubil, da bo naredil obrazec« »Menda sem res nekaj obljubljal ...« »Seveda si obljubljal, vendar je bilo to v predvolilnem boju!« Pevska Med planinsko druščino je žal vedno manj prisotnega petja. Zato so tisti, ki nadaljujejo s to planinsko in slovensko tradicijo, še toliko bolj pohvale vredni. Vendar vsi nad takim petjem niso ravno najbolj navdušeni. »Kako ti mora biti hudo, ko poješ.« »Zakaj naj bi mi bilo hudo?« »Poglej: imaš veselje, imaš vztrajnost, imaš voljo, imaš dober glas, samo posluha nimaš.« »Če je tako, potem pa meni res ni nič hudo, ampak tistim, ki me poslušajo!« Bela kava Na tečaju na Češki koči. Eden od tečajnikov zjutraj zbira prijave za čaj, mleko ali belo kavo. »Kdo bo čaj? En, dve tri, ... deset. Dobro. Kdo bo mleko? En dva ... tri. Dobro. Kdo bo belo kavo? Eden dva, tri ...« »Jaz ne bom mleka, bom raje belo kavo!« »Jaz tudi! Jaz tudi!« »Dobro. Kaj pa ti?« »Tudi meni belo kavo!« »Dobro. Torej deset čajev in pet belih kav brez mleka!« »Po tečajnikih!« Na sestanku AO se dogovarjajo za turo alpinistične šole - Kdaj gremo? - Ob sedmih zjutraj? - Ne, raje ob štirih zjutraj. Potrebno je narediti »veselje«, ko še lahko...« Zapisal Bojč AVTOR: JOŽEF CAJHEN DEL FOTOAPARATA IT. IGRALKA MIRANDA NAŠA MISS POLETJA 2002 GOSTA TKANINA ZA PODLOGE ZADETEK DVEH ŠTEVILK PRI TOMBOLI PREDIGRA V ŠPAN, GLEDALIŠČU OSEBNI ZAIMEK INDIJSKA FILMSKA IGRALKA (INDIRA) IZVAREK. IZVLEČEK MESTO NA SICILIJI bakterija, ki povzroča Črevesne BOLEZNI BRAZIL, MERA ZA KAVO IN BOMBAŽ MORSKE RIBICE MESTO V HRV, PRIMORJU AM. TEMNOPOLTA FILM, IGRALKA IN VODIT&JJCA TO Š0V0V VVINFREV OCE OSVOBODILNA FRONTA SLED STOPAL AM. LIT. EDGAR ALLAN NEM. FILOZ. (IMMANUEL) SKLADNOST SORAZMERNOST DIRIGENT IN SKLADATELJ SIMONITI IT. PESNIK ALIGHIERI TIPALKE PRI ŽUŽELKAH SRBSKO M. IME NAŠ NEKD. TEDNIK HČERKA ZLOČINEC TRDNJAVA V TEKSASU MAJHEN ŽARECl delCek RUDI ŠELIGO NASPROTJE ZENITA OKENSKA KRILA OBROBNO DEJANJE PRITOK KOLUBARE V SRBIJI LETOVIŠČE NA FLORIDI MAKEDON SLIKAR (UMER) KEMIJSKI ELEMENT (In) SAMEC domaČe PERNATE ŽIVALI OTROŠKA ZABAVA ŠPORTNO DRUŠTVO NEM. KNJIŽEVNICA SEIDEL JUŽINA HUMORISTKA PUTRIH RIBJE JAJČECE KRONIČNO VNETJE NOSNE SLUZNICE GOJMIR LEŠNJAK ŠTEFAN EMERŠIČ VELIKA VODNA PTICA GORSKI SVET MED JERMANCO IN BRANO VRSTNI RED ČRK V LATINICI MUSLIMAN M. IME W GEORGI CANEV HAZARDNI IGRALEC NA RULETI SLOŽNOST. ENOTNOST RTV NAPOVEDOVALKA (AJDA) MATI VESOLJA V GR. MIT. AM. FILM. IGRALEC KEATS FILM. REŽ. (NATHAN) SL. ZOOLOG (ROMAN) JADRANSKO OTOČJE SL. JAZZOV. GLASBENIK IN SKLAD. (JANEZ) VRSTA TOPOLA MOŠTVO FILM. REŽ. (ALBERTO) 00VAŽANJE GALITEJIN LJUBIMEC KAMNIŠKI SLIKAR (STANE) ALP SMUC RIBARIČ ZAŠČITA PRED SONCEM MESTO VSEV. ALŽIRU RUS. KLOVN POPOV BORIŠCE (DVOJ.) NATAŠA PIRC DEL VOJVODINE NAŠA NAJDALJŠA REKA AM. ARHITEKT (CHARLES) RUDNIK Hj V ŠPANIJI KRAJ V JV AVSTRALIJI RT NA 0. M0L0KAI GR. JUNAK, KI JE BIL RANJLIV LE V PETO PAPIRJI RAZLIČNEGA FORMATA CEREMONIJA, RITUAL GR. MIT. JUNAK, 0JDIP RAZDOBJE ZGORNJE KREDE 0GAL CENTER ŠOLSKIH DEJAVNOSTI (KR.) ŽIVEC (NERVUS) OFICIRSKI ČIN KOS SUKANCA OBOROŽEN SPOPAD ČASOVNA ENOTA TUJA ZNAMKA SMUČI KR, ZA RIBO-NUKLEINSK0 KISLINO ČRTOMIR 0VSEC KONCERTNA ALI PLESNA DVORANA OMEJEN PREMIK, HOJA BABILONSKI BOG BARBARA EDEN ZAJEČAR POTOK, KI SE IZLIVA PRI KRAJU VASEN0 SNOV, KI STOPNJUJE OBČUTLJIV. FOTOGRAF. PLOŠČE UD (ITALIJANSKO) NEMŠKO IME ZA R. DONAVO NAROD NA KITAJSKEM PRENOS MISLI SLOVARČEK: EAMES, Charles (1907 - 1978) -'ameriški arhitekt; JURAN, Nathan - filmski režiser; LAAU - rt na Havajskem otoku Molokai; MEDEA - mesto v severnem Alžiru; NARACIJA - pripoved, zgodba; OMEO - kraj v jugovzhodni Avstraliji pri Melboumu; 0ZENA - kronično vnetje nosne sluznice Vroča zima s Študentskim klubom Kamnik ^ Na OŠ Marije Vere Zaščitno reševalni dan www.studentski-klub.com V Študentskem klubu Kamnik smo se prejšnji teden razveselili nove pridobitve. V naših prostorih, na Glavnem trgu 23, sta vsem članom kluba po novem na voljo dva nova računalnika s CD pekačem. Gneča na računalnikih bo tako v bodoče manjša, pa še CD bo mogoče zapeči. Tudi smučarji smo zadnje dni precej zidane volje, saj je naših skrbi s pomanjkanjem snega nepreklicno konec. To snežno blagostanje je seveda treba izkoristiti, izvrstna priložnost za to pa bo zimovanje na Pohorju, in sicer od 2. do 9. marca 2003. Za klubovce bo zadeva primerno poceni - 33.600 SIT. Cena vključuje 7-dnevno smučarsko karto (dnevna in nočna smuka) in (da ne bomo taborili pod smrekami) 6 nočitev s polpenzionom v hotelu Belvi na Pohorju. Tudi če nisi član kluba, si povabljen zraven, vendar pa te bo stalo 40.300 SIT. Prevoz do Pohorja ni vključen v ceno. Nastanjeni bomo v dvo - in tropostelinih sobah. Če še nisi prekaljeni bor-dar, pa bi to rad postal, lahko obiščeš šolo bordanja, kjer te bomo na začetku oskrbeli z vso potrebno opremo, na koncu pa (seveda po potrebi) tudi z obkladki za razbolelo rit. Za animacijo in žur bo poskrbljeno, spat pa bomo hodili po risanki (tisti v nedeljo zjutraj). Svetujemo, da pred zimovanjem vsaj en teden žuraš vsak dan in se tako primerno kondicijsko pripraviš. Za vse dodatne informacije pokliči svoj Študentski klub Kamnik. , ,---------v i E C. §§•§ i Zabava na ledu, vsak petek na drsališču odbojkarskega kluba Že tradicionalno je" sodelovanje Študentskega kluba Kamnik s Foto klubom Mavrica iz Radomelj. Če si vsaj amaterski fotograf, ali pa si to želiš postati, je foto tečaj prava stvar zate. Ne delaj si pretiranih skrbi, če nimaš vrhunske fotografske opreme. Tudi »tro-tel!« bo dober. Naprej se boš naučil osnov, nato pa vsega, kar moraš vedeti, da posnameš dobro fotografijo. Zvedel boš vse o barvni in črnobeli, če pa si želiš nekoliko bolj v korak s časom, pa tudi o digitalni fotografiji. Po teoriji se boš lotil skupinskih vaj na terenu, kjer boš svoje teoretično znanje lahko uporabil v praksi, seveda ob pomoči mojstrov fotografije. Zaključni del tečaja predstavlja delo v temnici in razvijanje črnobelih fotografij. Prijetno druženje bomo združili s koristnim in ob koncu tečaja pripravili fotografsko razstavo. Tečaj bo sestavljen iz dvajsetih ur fotografske teorije in prakse. Tečaj bo potekal v Kulturnem domu v Radomljah, začel pa se bo z uvodnim sestankom v ponedeljek, 24.2. 2003. Prijaviš se lahko do 21. 3.2003 v Študentskem klubu Kamnik. Cena za vse člane kluba je 7.000 SIT (za vse ostale 10.000 SIT), poleg izvedbe tečaja pa vključuje tudi material (filmi, fotografski papir...). Glede na izkušnje iz preteklih let pričakujemo veliko zanimanje za tečaj, zato bo najbolje, da s prijavo pohitiš. Se nekaj za vse Valentinove zaljubljence. Valentinovo je pravi dan, da očaraš svojo izbranko ali svojega izbranca. V petek, 14. februarja, lahko prideta na Solopevski večer zaljubljenih. V primerno romantičnem vzdušju bodo qb klavirski spremljavi Ivana Vombergarja nastopili pevci Nadja Platnar, Irena Preda, Juta Žu-raj in Metod Palčič. Prireditev se bo začela ob 19. uri v Salonu klavirjev Benton v Mengšu. Ze takoj naslednji dan pa imaš priložnost, da premagaš »ljubezenskega mačka« z najbolj romantičnim sankanjem v soju bakel in lune. Kombi nas bo odpeljal do mejnega prehoda Ljubelj, od tam pa nas čaka še 45 minut hoje do brunarice. Izgubljene kalorije boš lahko še pred spustom nadomestil z žganjem in klobasami. Sledil bo spust v mesečini, zdravljenje »ljubezenskega mačka« pa se bo končalo v piceriji Botana. Komentar k sliki: O predstavitvi študijskih programov, ki je 28.1. 2003 potekala pod okriljem ŠKK v Srednješolskem centru Rudolfa Maistra v Kamniku, smo že pisali. Naj povemo, da je bila predstavitev dobrodošla informacija za bodoče študente in pomoč pri izbiri nadaljnje študijske poti. Če si športnik in ljubitelj badmintona, lahko svojo energijo sprostiš v soboto, 22. 2. 2003 ob 18. uri, na drugem turnirju badmin-tonske lige. Turnir bo potekal v Taubi centru v Trzinu. Najbolje bo, da s seboj prineseš igralno opremo (lopar, žogice, copati...). Če se ne udeležiš vsaj enega omenjenega tečaja, izleta ali turnirja, potem je čas, da resno premisliš o svojem dolgočasnem življenju. Še bolje pa bo, da nas obiščeš ali nas pokličeš na 01 839 73 •42 in se nam pridružiš. MARKO URH pr-kamnik@studentski-klub.si Med znanji in veščinami vsakega izmed nas so pomembna tudi znanja prve pomoči, samopomoči in znanja iz samozaščitnega področja. Naravne nesreče, kot so potresi, poplave, plazovi, požari -prizadenejo vsakodnevno množice prebivalcev sveta. Požari so izredno nevarni zaradi uničenja objekta, še bolj pa za človeka, ki lahko dobi hude opekline. Poleg ognja je za človeka zelo nevaren dim in plini v njem, ki vplivajo na njegova dihala in lahko povzročijo smrtno nevarne zastrupitve. Nepravilno gašenje lahko privede do še hujših posledic. Da bi se naučili, kako preprečiti požar in kako ravnati, če se kljub temu pojavi, je bila delovna sobota v januarju za vse učence, učitelje in ostale delavce OŠ Marije Vere zaščitno reševalni dan. Pri izvedbi dejavnosti sta nam s svojimi ekipami pomagali prostovoljni gasilski društvi Duplica in Kamnik, vajo je vodil Druženje z gasilci Sodelovanje med gasilci iz PGD Nevlje in podružnično šolo Nevlje je živo že vrsto let. Gasilce obiščemo v oktobru, ko je mesec požarne varnosti. Ponavadi nam pokažejo vozila, opremo, orodja, kakšen poučen film, obiskali pa smo že tudi poklicno gasilsko brigado v Ljubljani. Učencem 1. in 2. razreda so razkazali gasilski dom, z učenci 3. in 4. razreda pa smo se v začetku novembra odpravili na Vransko. Tam smo si ogledali Gasilski muzej in Muzej motociklov. Spremljali so nas trije gasilci - gospodje Dacar, Prelesnik in Homar. V Gasilskem muzeju nam je gospod Dacar ob starih eksponatih povedal veliko zanimivosti o njihovem delovanju in uporabi. Videli smo zbirko orodij, opreme, uniforme, priznanja in zanimivo zaščitno obleko iz azbesta. Naše zanimanje so pritegnili tudi gasilski reki, kot tale: »Ml NE VPRAŠAMO, KJE GORI, Ml NE VPRAŠAMO, KAJ GORI, Ml SAMO PRIDEMO IN POŠPRI-CAMO.« ali pa: »NAJ BO DAN ALI NOČ, GASILEC HITI NA POMOČ« Odpravili smo se še na drugi konec Vranskega. V Muzeju motociklov smo občudovali stare motorje, tudi nekaj koles (med njimi leseno kolo), medalje, dokumente in registrske tablice. Zelo zanimiv je bil motor nemške vojske s polno bojno opremo. Lastnik te bogate zbirke, ki nas je vodil, nam je povedal, da se z nekaterimi motorji udeležujejo raznih motorističnih srečanj. Iz tega muzeja smo šli še na pobočje vzpetine, od koder se je dobro videla panorama Vranskega. Učenci so izvedeli, da krajevno ime Vransko izvira iz legende o jezeru, ki je ležalo v tej kotlini in so se ob njem zbirale številne vrane. Naše druženje z gasilci smo zaključili v gasilskem domu, kjer smo se še posladkali - s piškoti. Hvala gasilcem - spremljevalcem, posebno gospodu Pre-lesniku, ki nobeno leto ne pozabi na nas. MAJDA ZUPANČIČ OŠ Frana Albrehta Podružnica Nevlje g. Stane Osolnik, predsednik PGD Duplica in g. Janez Repan-šek, regijski poveljnik. Izvedli smo evakuacijo, gašenje vnetljivih snovi z gasilniki in reševanje po lestvi. Učenci so prišli k pouku s šolskimi torbami, pripravljeni za pouk po veljavnem urniku. Med prvo učno uro so gasilci zadimili prostor pred garderobami in ob plinski kotlovnici s predpostavko, da je prišlo do požara. Po alarmu sirene, da je v prostorih šole požar, je ravnateljica preko ozvočenja obvestila vse učence, učitelje in druge delavce šole, naj čim hitreje in varno zapustijo šolske prostore, z izjemo vseh v novem prizidku šole, kjer so varni za protipožarnimi vrati, ki so se ob dimu zaprla. Na šolski ploščadi so si učenci ogledali gašenje požara vnetljivih snovi z gasilniki in se tudi sami preizkusili v gašenju. Ob gašenju so jim gasilci govorili o požarih, zakaj nastanejo, kako pravilno ukrepamo ob požaru (obvestiti službo za alarmiranje - 112 oz. starejšo osebo, nevarnost panike, možnost zaduštive oz. zastrupitve, možnosti reševanja in samoreševanja...) Zadnji del vaje je bilo reševanje posameznikov s predpostavko, da so ostali v nadstropju oz. tam, kjer ni možne evakuacijske poti. Reševanje je potekalo po Al-lestvi s košaro ob varovanju dveh gasilcev. Z vajo smo dosegli cilje, ki smo si jih zastavili - varen, miren in discipliniran umik vseh prisotnih iz »goreče« šole, rokovanje z gasilniki in uspešno reševanje iz prostorov, od koder ni možna evakuacijska pot. Če bi bilo reševanje učencev in učiteljev, ki so bili v .novem prizidku šole »zaprti« za protipožarnimi vrati dolgotrajno (več kot dve uri), bi v tem delu nujno ' potrebovali protipožarne stopnice. Na razredni stopnji bi bilo potrebno preurediti vrata, ker so preozka za varno reševanje otrok. Gasilci so imeli zaradi parkiranih avtomobilov izredno težaven dovoz do šole, še posebej s tovornimi vozili. Zaradi odgovornosti do otrok in zaposlenih v šoli bi bilo nujno potrebno urediti prost dovoz za interventna vozila. NADA NADVEŠNIK, učiteljica biologije Lepo je biti skavt (tudi pozimi) Skoraj ni stvari, ki je ne bi skavti bolje poznali kot naravno in prav zato smo se kamniški skavti zbrali ob izviru Kamniške Bistrice in se odpravili proti Lepemu kamnu, ki leži v naročju mogočnih Grintovcev. Točnost zaenkrat še ni naša največja vrlina, zato smo se ob čakanju ostalih proti mrazu zaščitili z igrami, ki so nas hitro ogrele, nato so prišle naše izgubljene ovčke in pohod do cilja se je lahko začel. Z vzpenja-njem se je debelila snežna odeja, s tem pa tudi naša dobra volja, saj smo imeli namen narediti snežni bivak, iglu in še mnogo drugih stvari. Da nam zagotovo ne bi zmanjkalo snega, pa so iz neba padale nove in nove snežinke in nam pričarale nasmeš- nam bliža hladna noč, katere pa ne bi bilo dobro preživeti zunaj. Vsaka skupina se je v dani situaciji znašla malo po svoje, prva je začela graditi iglu kot ga poznajo Eskimi, drugim je bil sneg za tipičen iglu premehak in so začeli graditi snežni bivak, tretja skupina pa si je dejala, da je dan še dolg in se zato splača še malo sprehoditi, ter.se pri tem naučiti osnov varne hoje, zaustavljanja s cepinom, prespati pa da je dobro v snežni luknji, kot jo poznajo alpinisti. ke na obrazih. Ob vzdihu olajšanja, ko smo končno prišli na cilj, smo se skozi kratko igro razdelili v tri skupine, da nas ne bi bilo preveč in bi naredili kar največ stvari. Pa smo začeli, rekli smo, da smo v divjini, daleč stran od civilizacije (kar tudi ni bilo daleč od resnice), da se Nekateri so šli ob tem že tako daleč do so začeli izdelovati orodja in stvari ki so jih našli v bližnji okolici in na katere bi bil ponosen tudi naš daljnji prednik jamski človek. Po končanem delu v delavnicah (pa malo tudi že med njimi), pa je na površje priplavala tista otroška radoži- Kamniški skavti tudi pozimi ne mirujemo. Pri Lepem kamnu v Kamniški Bistrici smo se lotili izdelovanja pravega snežnega igluja - čakali smo le še Eskime. vost, ki iz snega naredi kepo, ki nato poleti... in druga spet poleti nazaj. Vremenarji bi temu pojavu rekli tudi snežni metež, mi pa bomo raje rekli, da so bili skavti, ki so uživali v naravi in se imeli lepo, če nas je zazeblo, smo se šli pogret v naše na novo nastale mojstrovine, mrzle roke pa smo greli ob tabornem ognju. Za konec pa lahko rečemo, da je bil enkraten dan in da tudi vam želimo obilo takih in podobnih dni, ter da ne bi pozabili, da zima ni tu zato da bi nas zeblo, marveč da bi v njej uživali. Pa veliko užitkov. Za kamniške skavte Rok Flisar - Vztrajni bizon Matej Krumpestar kot eno najlepših presenečenj svetovnega pokala lokostrelskih biatloncev S tekaškimi smučmi in lokom v svetovni vrh tovnega pokala, ki ga trenutno uvršča na peto mesto v skupnem seštevku. Lansko sezono je denimo končal na 11. mestu v skupnem seštevku po 11-ih tekmah. »A ciljam seveda še višje. S streljanjem še nisem povsem zadovoljen. Želim streljati hitreje, v boljšem ritmu, da se približam 40 sekundam za štiri izstreljene puščice. Če streljam na gotovo, porabim 50 sekund, kar je že veliko. Dober ritem pa prinese le vaja, vaja. Ko se ujamejo vse okoliščine tudi z dobro pripravljenimi smučmi, dobrim tekom, bo uspelo,« je optimist lokostrelec, smučarski tekač iz Tunjic, ki mu že dolga leta stoji zvesto ob strani Drago Vrhovnik, tvorec Naravnega zdravilnega gaja Tunjice. V pomoč mu je letos tudi Eta Kamnik. Svetovni pokal v lokostrelskem biatlonu - archervju seve- »Ko je tekma, grizem, zares grizem, pa tudi če malce .bruham' zraven,« je svoj borbenih duh na tekmah svetovnega pokala lokostrelskih biatloncev opisal Matej Krumpestar. Lokostrelec iz Tunjic, ki se zadnje tri štiri leta vse bolj uspešno ukvarja tudi z vse bolj prodorno zimsko panogo - lokostrelskim biatlonom, smučarskim tekom s streljanjem z lokom. Na prvih štirih tekmah svetovnega pokala v Franciji in Avstriji je dosegel spoštovanja vreden niz, deveto, osmo, sedmo in peto mesto. Slaba zima je začetek svetovnega pokala prestavila za slab mesec dni. Tudi Matej Krumpestar z začetkom sezone vsaj glede pripravljenosti v smučarskem teku ni bil velik optimist. Treniral je malce manj kot lani, toda obremenitve na treningih so bile očitno pravilne. Že na prvi tekmi svetovnega pokala v francoskem La Feclazu je dvakrat pristal med prvo deseterico, kar vsekakor ni pričakoval. V avstrijskem Seefeldu, nordijskem centru na Tirolskem, pa se je celo zavihtel na 5. mesto, kar je njegov najboljši dosežek v štiriletni karieri lokostrelskega biatlonca. »No, če bi zadel še en strel, bi na prvi tekmi na Tirolskem imel tudi kristalni pokal. Tarča se je sicer upognila, toda padla ni. Kolajno na posamični tekmi torej že voham,« se mu je smejalo po prvih štirih tekmah sve- _ Stalni reprezentant tudi Ivan Maradin Poleg Mateja Krumpestarja je stalni član slovenske reprezentance tudi Ivan Maradin. Na tekmah svetovnega pokala je dosegel dvakrat 18. mesto pa 20. in 22. mesto. V skupnem seštevku je na 19- mestu. »Na smučarskih treningih v pripravljalnem obdobju, tja do novega leta, sem bil s tekmo zares že zadovoljen. Dobro mi je šlo. Potem sem na Rogli grdo padel, staknil še nadležen prehlad in na tekmah nisem zmogel pokazati dobre pripravljenosti. Zaradi padca sem imel težave tudi s streljanjem z lokom. A napredujem, sledi tekma v Prali pri Torinu, pa svetovno prvenstvo v Mittemval-du v Nemčiji,« se boljših dni nadeja Ivan Maradin, kar želijo tudi reprezentančni kolegi, da dobijo trdnega moža za dobro štafeto na svetovnem prvenstvu, kjer so bili lani naši peti. (mm) da (še) ni primerljiv svetovnemu pokalu v »puškarskem« biatlonu, ki doživlja v nekaterih državah pravi razcvet. V enega najbolj gledanih in medijsko prisotnih zimskih športnih panog. Lokostrelski biatlon je šele prvo sezono pod popolnim okriljem mednarodne biatlon-ske zveze IBU, ki je lokostrelski podprla z nekaj pomoči pri razvoju. »Kvaliteta narašča, predvsem tekaška. Tekme so vse bolj na vrhunskem nivoju. Denarnih nagrad na tekmah seveda še ni. A pristop in interes prirediteljev je vse večji. Gledalcev je na takih tekmah vse več. Pokali, ki so jih najboljšim delili v Seefeldu, so že zares vrhunska mojstrovina iz kristala, ki bi si jo zares želel imeti tudi doma. S prihodom IBU se je tudi naš status glede stroškov tekem malce popra- vil, saj nam plačajo pot in bivanje na tekmah, a še vedno veliko stane,« opisuje amaterski položaj. »Sam se seveda profesionalizma ne morem iti,« pravi serviser kamniške kabelske TV infrastrukture. »Rusi so seveda poglavje zase, saj so jim kos le posamezniki iz Francije in Italije, ter moj reprezentančni kolega Andrej Župan. Sam sem vesel, če katerega od Rusov, Maslova, Maslenikova in Menčikova sploh premagam. Tik po novem letu so Rusi prišli na prvo tekmo v Francijo, in sedaj hodijo le iz tekme na tekmo. To mi pač ne moremo. Še sreča, da so tekme bolj skupaj in časa za trening ne rabim veliko in je to bolj kot dobra regeneracija,« je zgovoren staro-dobni lovec na tekšakih smucah Matej Krumpestar. METOD MOČNIK Odbojka CALCIT KAMNIK V BORBI ZA VRH, DEKLETA PAČ NE Kamniški odbojkarji so se po končani sezoni v evropskem pokalu Top teams, sedaj osredotočili le na tekme državnega prvenstva, kjer si želijo čim boljše izhodišče pred nadaljevanjem prvenstva. Prav vse pa jim ne gre po načrtih, saj so v derbiju za drugo Motokros SREDNJA SOLA DOMŽALE Cesta talcev 12, DOMŽALE e-mail: kutsola.domzale@guest.arnes.si http://www2.arnes.si/~ssljdom10/ index.html IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH Na SŠ Domžale je mogoče IZOBRAŽEVANJE in PREKVALIFIKACIJA odraslih za poklice iz strojništva, trgovine in usnjarstva na nivoju poklicne stopnje in tehnika. Izobraževanje poteka v (popoldanskem) času na Srednji šoli Domžale in v delovnem procesu (dopoldne). POKLICI z ORGANIZIRANIM IZOBRAŽEVANJEM ODRASLIH: STROJNIŠTVO • avtomehanik, • avtoklepar, • monter energetskih naprav in napeljav (instalater) (poklici monter ogrevanja, vodovoda, plina, hlajenja) • klepar-krovec • strojni mehanik • finomehanik, • preoblikovale! kovin (poklici klepar, konstrukcijski ključavničar,...) • oblikovalci kovin (poklici orodjar, orodjar-puškar, strugar,...) V poklicno izobraževanje se lahko vpišejo kandidati, ki imajo končano osnovno šolo ali srednjo šolo s skrajšanim programom: • strojni tehnik (PTI), za kandidate ki imajo končano poklicno šolo strojne smeri USNJARSTVO • usnjarsko predelovalni tehnik (PTI) - za kandidate, ki imajo končano poklicno šolo ustrezne smeri • izdelovalec i" predelovalec usnja - za kandidate, ki imajo končano osnovno šolo TRGOVINA in KOMERCIALA • ekonomsko-komercialni tehnik (PTI), za kandidate, ki imajo končano poklicno šolo ustrezne smeri • trgovec - za kandidate, ki imajo končano osnovno šolo, ter prekvalifikacija za trgovca - za kandidate, ki imajo končano poklicno šolo katerekoli smeri. POSEBNOSTI IZOBRAŽEVANJA: strokovno literaturo dobite na predavanjih. Vse informacije dobite na tel.: 031 54 84 11, faks: 01 /724 06 41. Dekleta na tekmi proti Mariboru niso bila brez priložnosti. mesto izgubili proti Fužinarju s 3:1 na domačem terenu, potrebno pa je poudariti, da so Kamničani igrali brez poškodovanega Mitje Pleska, ki ga je dostojno nadomestil Jani Mako-vec in s tem izgubili možnosti za drugo mesto. Med tednom (do konca sezone bodo sedaj tekme sreda - sobota) so premagali Pomurje s 3:0 v gosteh, to soboto pa na domačem terenu komajda premagali Šoštanj To-polščico s 3:2, Kljub zmagi pa so bili Kamničani slabe volje, saj se je na tekmi poškodoval še Pi-eter Olree, ki se je tako pridružil kamniški bolnišnici (Pleško, Makovec, Plahuta, Ribič). Tako bodo Kamničani poskušali pred končnico vsaj malo sanirati ekipo in jo pripraviti na odločilne boje, kjer pa se največ pričakuje od igralcev, ki do tega trenutka v prvenstvu niso prikazali mnogo. V soboto bodo Kamničani v zadnjem kolu rednega dela gostili Šempeter, ki se še bori za obstanek v ligi, prav tako pa Kamničani nujno potrebujejo točke za uvrstitev med štiri najboljše ekipe tako, da se obeta še ena zanimiva tekma. Tekma bo ob 19.30 uri v kamniški športni dvorani. Mnogo slabše pa gre v-prvi ligi Varstvu Broline, ki je v še enem derbiju za obstanek v ligi proti Novemu mestu, zopet popolnoma pogorel. Dekleta pa so v naslednjem kolu na domačem terenu prikazala, da znajo igrati, a tokrat na žalost proti premočni ekipi Branika. Tako se v zadnjih kolih podajajo v misijo nemogoče, saj morajo za obstanek v ligi nujno premagati Rogozo v gosteh in presenetiti vsaj še eno precej višje uvrščeno ekipo. Seveda pa vsi ostajamo optimisti do konca. 2. Zimski duatlon v Bohinju Romšak sezono začel z zmago Da bodo Bohinjski triatlonci tudi v letošnjem letu med naj-marljivejšimi organizatorji so dokazali že s prvo prireditvijo v koledarju TZS za leto 2003, izvrstno pripravljenim zimskim du-atlonom, ki je v nedeljo, 19. januarja potekal v Gorjušah. Tekma je bila sestavljena iz dveh disciplin in sicer 6 kilometrov teka po zasneženih brezpotjih proti Koprivniku in nazaj po cesti v menjalni prostor, kjer so se morali tekmovalci čim hitreje preobuti, natakniti tekaške smuči in odteči še 10 kilometrov po prekrasni smučini za prosti tek, speljani po okoliških travnikih in hribčkih. Zmagovalka med ženskami Lidija Perše je s soncem obsijano progo ocenila za »skandinavsko idilo,« tekmovalci pa so se njenemu mnenju radi pridružili, saj tako urejeno progo, brez ene same krtine ali kamenčka na progi, morda lahko najdeš edino še iz Planice proti Tamarju. Na startu se je zbralo skoraj štirideset tekmovalcev in dve tekmovalki in točno ob 11. uri je štarter označil začetek tekme. Že prvi kilometer asfaltne ceste je bil zaradi klanca kar močno selektiven, pravo presenečenje pa je sledilo v nadaljevanju, ko je steza s ceste nenadoma zavila na zasnežene travnike in so tekmovalci naslednje kilometre pretekli, loveč ravnotežje, v napol strnjenem snegu. Prvi, že z izkušnjami iz preteklega leta, je v menjalni prostor pritekel Klemen Dolenc (Novice Extreme), a kaj hitro sta v smučini stvari na pravo mesto postavila smučarska tekača Rok Bremec (ŠD Gorje) in Bojan Cvajnar (Alpina Žiri). Odlično se je odrezal tudi Matic Romšak (Alprem Oprema), ki je po šestem mestu v teku, v smučini pridobil še dve mesti in v kategoriji tekmovalcev od 30 - 39 let premočno osvojil prvo mesto. Rezultati v kategoriji M2:1. Matic Romšak (Alprem Oprema) 53.39, 2. Tomaž Novak (Novice Ex.) 56.15, 3 Robi Mikelj (TK Bohinj) 58.14 Izjava M. Romšaka: »Izredno lepa tekma, ki pa sem jo vzel predvsem kot preizkus trenutne pripravljenosti. Sem namreč v fazi polnega treninga in zelo prav mi prideta teden ali dva snežnega treninga, ko se lahko vezi in sklepi na nogah tudi od-počijejo od dolgih in napornih cestnih treningov. Sicer pa vrhunec forme planiram za drugo polovico meseca maja, ko bom v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo nastopil na Iron-man triatlonu na kanarskem otoku Lanzarote.« Sitar Dunlop Racing že četrtič ekipni državni prvaki Priprave na novo tekmovalno sezono v motokrosu in super-motu so se že pričele. Tokrat s posebnim zanosom, kajti trojica najboljših motokrosistov iz Sitar Dunlop Racing teama je osvojila naslov ekipnih državnih prvakov. V seštevku 11 dirk v sezoni so Rok Sitar v najmočnejšem razredu 250 Opin, Uroš Nastran - 125 cem in Damjan Tržan 85 cem prispevali dragocene točke in v konkurenci 20 ekip osvojili zavidljivo 1. mesto. Bili smo uspešni tudi v posameznih razredih. Odlično se je odrezal tudi Roman JELEN, ki je na dirkah za SP do 500 cem ob koncu sezo- ne osvojil 7. mesto in s tem potrdil, da je najboljši slovenski motok-rosist, v Sloveniji pa z zmago na mednarodni dirki International mo-tocross cham-pionship in Pokalu Dunlop na domačem dirkališču na Brniku. Klemen Gerčar je med podmladkom do 85 cem zmagal na petih dirkah, v končni raz- TABOR ALPINISTIČNE ŠOLE POD RAD UHO Zadnji konec tedna v januarju je imela alpinistična šola (AŠ) alpinističnega odseka (AO)planinskega društva (PD) Kamnik zimski tabor na Grohatu pod Raduho. Udeležilo se ga je osem tečajnikov (Srečo Bajde, Mojca Volkar, Matic Ajdovec, Matjaž Kramar, Vlasta Lelek, BlažKučuk, Ladislav Kladnik in Boštjan Borštnar) pod vodstvom vodje šole in alpinističnega inštruktorja Matjaža Šerkezija, ki so mu pomagali trije alpinisti (Vlado Habjan, Jernej Lanšek in Jure Prezelj) in pet pripravnikov (Ambrož Bajde, Irena Mušič, Jernej Per, Marko Petek in Tinkara Skamen). V petek zvečer so po dveh urah gaženja prišli na mesto, kjer so postavili šotore v sneg. Sobotno vreme ni bilo ravno idealno, zato so se odločili za vzpon v Lanežu, kjer jih je pričakalo veliko sipkega snega, tako da so morali praktično upoštevati vsa pravila o izogibu možnosti sprožitve plazu. Na vrhnjih je pričakala megla, tako daje bilo iskanje prave smeri sestopa zelo poučno. Zvečer so se pogreli ob tabornem ognju. V nede- ljo dopoldne so obdelali še zaustavljanje zdrsa s cepinom, varovališče v snegu in varovanje z vrvjo, spust po vrvi, pmtrjeni na dva cepina, kiju po spustu potegneš za seboj prerez snežne odeje in iskanje zasutih v plazu splazovno žolno in sondiranjem. MARKO PREZELJ V FRANCIJI Kakor že nekaj let doslej je tudi letos Marko Prezelj v zimskem času obiskal Francoske Alpe. V sredini januarja je bil v Chamonbcu. Toda tokrat ni imel sreče z vremenom, zato je temu prila-godiltudi cilje. S soplesalcen Manujem Pellisier-jem sla v dveh dneh preplezala dve krajši smeri vAigulle du Midi. Najprej sta ponovila smer Ca-cade Cosmiaues (V, 200 m) nato pa splezala še 180 m visoko prvenstveno smer po tankem žlebu v upadnici razgledne ploščadi. Smer sta pomenljivo poimenovala Digital smeli (plezala sta namreč po zaledenelih raznovrstnih odpadkih...) in ocenila speto težavnostno stopnjo. BOJČ Podelitev priznanj Avto-Moto zveze Slovenije ekipnim državnim prvakom v motokrosu za leto 2002 (Tržan, Sitar, Nastran) vrstitvi pa je bil kljub poškodbi drugi. Na največji dirki na afriškem kontinentu INTER SERIES Nam-bia je Rok SITAR v močni konkurenci po dveh dirkah osvojil skupno 9. mesto. V vse bolj atraktivnem super-motu se je najbolje odrezal Aleš HLAD, ki je z nekaj slabšo formo v drugi polovici sezone prvo mesto prepustil Benu ŠTER-NU in osvojil naslov podprvaka, bil je tudi zmagovalec pokala Al-pe-Adria. Priprave za novo sezono 2003 so že v polnem teku. Ogromno fizičnih priprav, treningov na motorju in koncentracije je potrebno, da se lahko tekmovalci v tako garaškem športu, kot je motokros, uvrščajo na visoka mesta tako v državnem, evropskem in svetovnem merilu. Kljub trdnemu delu pa je v vsakem športu še ogromno nepredvidljivih dejavnikov, ki vplivajo na rezultat. (BS) Iz januarske črne kronike Za polovico orometnih nesreč niva prevelika hitrost Matični podatki - januar 2003 V prvem mesecu letošnjega leta je v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta število prometnih nesreč spet poraslo in sicer za več kot eno petino. Januarja letos se je na naših cestah zgodilo 66 prometnih nesreč, na srečo se jih je večina končala samo z zmečkano pločevino (51), v 12 primerih pa so poškodovani tudi udeleženci. Prometnih nesreč z najtežjimi posledicami pa tudi v letošnjem januarju ni bilo. Kar 31 nesreč je povzročila prehitra vožnja ali vožnja z neprilagojeno hitrostjo, kot pravijo policisti. V sedemnajstih primerih pa je nesrečam botrovalo izsiljevanje prednosti. 3. januarja se je vozniku osebnega avtomobila na nezavarovanem prehodu čez železniško progo na Muzejski poti zgodilo bližnje srečanje z vlakom. K sreči pa je tokratno neupoštevanje stop znaka in izsiljevanje prednosti za voznika minilo brez hujših posledic, le z nekaj lažjimi telesnimi poškodbami. Materialna škoda pa je bila precejšnja. 17. januarja je voznica osebnega avtomobila na Vrhpoljah izsilila prednost mopedistu tako, da je ta dobil telesne poškodbe. 18. januarja je na križišču kamniške obvoznice in lokalne ceste proti Volčjemu Potoku prišlo do hujše prometne nesreče, ki jo je povzročila voznica osebnega avtomobila z izisljevanjem prednosti. V nesreči so bili štirje udeleženci hudo poškodovani. 31. januarja so policisti izsledili pijanega voznika, ki je pred tem povzročil prometno nesrečo v Stranjah in pobegnil. Da s prekrški ne bi nadaljeval in ogrožal prometne varnosti, so ga začasno odpeljali v iz-treznitvene prostore na Povše-tovo v Ljubljano. Srečati se bo moral s sodnikom za prekrške. Glede na lanski januar pa se je skoraj podvojilo število kaznivih dejanj, ki so jih letošnjega januarja zabeležili in obravnavali policisti kamniške policijske postaje. V januarju so se namreč srečali kar z 59 kaznivimi dejanji, kar pomeni poprečno skoraj po dve na dan. Že na novoletni dan, 1. januarja, so stopili v akcijo vlomilci. Dva neznanca sta na Cankarjevi cesti vlomila v stanovanjsko hišo in zvezala starejšo stanovalko, s seboj pa sta odnesla nekaj denarja in zlatnine. Isti dan je neznanec vlomil v trgovino Mediadom v Kamniku in po razbitju izložbenega stekla s seboj odnesel videore-korder. 2. januarja so vlomili v Drogerijo Vele v Kamniku in ukradli več različnega blaga. Policisti so storilcem že na sledi. 21. januarja so policisti prijeli mladoletnika, ki je v trgovini Vele na Bakovniku kradel cigarete. Ukradeno blago so vrnili oškodovancem, mladoletnik pa se bo moral zagovarjati na sodišču. Januarja so imeli policisti kar nekaj dela tudi z akcijami v zvezi s prepovedanimi dro-gami, katerih prodaja in uživanje se vedno bolj širi tudi po naši občini. Tako so 10. januarja pri nadzoru dogajanja v mestu pri nekem mladoletniku našli prepovedane droge. Po opravljeni analizi bodo zoper njega podali prijavo sodniku za prekrške. 24. januarja so našli prepovedano drogo pri dveh občanih na območju Kamnika. 13. in 21. januarja so policisti prijeli dva mladoletnika, ki sta pobegnila iz vzgojnega zavoda in ju vrnili v zavod. Med gorskimi nesrečami je odmevala predvsem nesreča planinca iz Podgorja, ki ga je 25. januarja na pobočju Grintovca na območju Kokrš-kega sedla zasul snežni plaz. Po dolgotrajni reševalni akciji, ki jo je oviralo slabo vreme, so policisti in reševalci GRS Kamnik pod plazom našli truplo pokojnika in ga s helikopterjem prepeljali v dolino. Meseca januarja so policisti posredovali pri 20 kršitvah javnega reda in miru, od tega dvanajstkrat v zasebnih prostorih, v osmih primerih pa v lokalih in na drugih javnih krajih. 9. januarja je v Kamniku razgrajal pijan moški in ogrožal varnost domačih. Ker se ob prihodu policistov ni hotel pomiriti, so ga do iztreznitve morali odpeljati na Povšetovo. F. S. Kamnik, Kranjska cesta 2 TEL: 01/83-94-500, „ GSM: 041/631-148 - RTV SERVIS - PRODAJA -ANTENSKI SISTEMI Nov delovni čas: PON.-PETEK 9h-12h, 15h-18h KLINIKA ZA MALE ŽIVALI VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o. Ulica padlih borcev 23, Ljubljana Odprta je vsak delavnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure Naročila sprejemamo na telefonsko številko 01/56-55-120. Smrti: - GOSAR IRENA, r. Berčič stara 47 let - KRAJNC IVAN, Sobrače 5, star 58 let - ZALETEL ŠTEFANIJA, r. Lozej, upok., Mekinje, Cankarjeva cesta 10, stara 78 let - GRILJ JANEZ RUDOLF, Kamnik, Klavčičeva ulica 5, star 64 let - KRAŠEVEC BARBARA, Kamnik, Šutna 16, upok., stara 92 let - ŠUŠTAR FRANCE, Mekinje, Neveljska pot 13,upok., star 67 let - PERNE ANTONIJA, Kamnik, Medvedova ulica 10, upok., stara 89 let - ZOBAVNIK MARIJA, Vodice, Pirčeva ulica 30, stara 90 let - OPRAVŠ FRANC, Godič 82B, upok., 97 let - KOŠIČEK MARIJAN, Kamnik, Podgorska pot 1A, star 79 let - OKORN TOMAŽ, Šmarca, Štajerska ulica 12, upok, star 67 let - MOČNIK JANEZ, Sela pri Kamniku 6, upok, star 68 let - RIGELNIK MARIJA, Kamnik, Fužine 2a, stara 90 let - KOTNIK MARINKA, r. Drolc, Poreber 15a, šivilja, stara 47 let - PAVLIC FRANČIŠEK, Buč 34, upok, star 76 let - BURGER MIHAELA, Kamnik, Miklavčičeva ulica 5, upok, stara 92 Let Komenda Zajčeva cesta 23 ZEMELJSKI PLIN ZA BOLJŠI IZKORISTEK ......... Energetska nalepka Občani ste v prodajalnah bele tehnike na nekaterih izdelkih zagotovo opazili upadljivo barvno nalepko. To je energetska nalepka. . Energetska nalepka je certifikacijski znak, ki se uporablja za označevanje energetske učinkovitosti nekaterih električnih gospodinjskih aparatov. Njen namen je informirati uporabnika o rabi energije ter ga seznaniti z osnovnimi karakteristikami tistega izdelka. Uporaba energetske nalepke je v nekaterih državah EU že obvezna. Pričakujemo lahko, da bo v prihodnosti tudi pri nas. Po EU direktivah mora energetsko nalepko priskrbeti dobavitelj gospodinjskih aparatov, trgovčeva dolžnost pa je, daje energetska nalepka vidna na razstavljenem izdelku. Na energetski nalepki so poleg proizvajalca in modela stroja ali naprave tudi označbe energetske učinkovitosti. Stopnje so označene s črkami od A do G. A pomeni energetsko najučinkovitejšo napravo, G pa energetsko najmanj učinkovito. Naprave razreda A porabijo vsaj 55% manj energije kot znaša povprečna raba energije istovrstnih naprav na trgu. Med energetsko učinkovitimi napravami iz istega razreda pa so lahko razlike v rabi energije kar precejšnje, zato je na nalepki navedena tudi letna raba energije stroja ali naprave, medtem ko so pogoji, pri katerih je poraba določena, navedeni v spremni tehnični dokumentaciji. Na splošno velja, da naprave iz razreda A porabijo okoli polovico manj energije kot naprave iz razreda D, medtem ko iz razreda G porabijo približno 25% več energije od razreda D. Izdelek pridobi kategorijo energetske učinkovitosti na osnovi preizkušanj in meritev v za to pooblaščenih ustanovah. Če je na nalepki tudi znak »evropske rože« pomeni, da je izdelek pridobil tudi okoljsko nalepko, da »manj obremenjuje okolje«. Cilj takšnega označevanja električnih gospodinjskih aparatov je spodbuditi ekološko in energetsićo ozaveščenost potrošnikov, spodbuditi nakup energetsko učinkovitih aparatov in tako zmanjšati rabo (električne) energije. To je v korist tako potrošnika kot države. Za motivacijo je vlada RS pred leti izdala Uredbo o določitvi kriterijev energetske učinkovitosti, manjše porabe pitne vode in manjšega obremenjevanja okolja za nekatere proizvode široke rabe (Ur. I. RS, št. 8/12. 2. 1996). V njej so med drugim navedene tudi davčne olajšave, ki izhajajo iz navedene tematike. Tisti, ki ste v preteklem letu kupili tak energetsko učinkovit stroj ali napravo, za katero ste dobili tudi ustrezen račun, pobrskajte za njim. Prihaja čas, ko ga boste lahko uporabili pri uveljavitvi olajšave za dohodnino. Brezplačne informacije, nasvete in literaturo o ukrepih za učinkovito rabo energije (ogrevanje, izolacije, ipd.) in vode, dobite občani v Energetsko svetovalni pisarni (ESP) Kamnik, Tomšičeva 23 (objekt tržnica), vsak torek od 17. do 20. ure. Dogovorimo pa se lahko tudi za sestanek ali obisk po dogovoru, če me pokličete na dom 831 16 63. ESP KAMNIK Ivo Gašperič, energ. svetovalec Iskrica za varčno rabo energije Država Slovenija spodbuja varčno ogrevanje V kratkem bodo objavljeni razpisi za delno pokritje stroškov za postavitev: • sončnih kolektorjev za ogrevanje sanitarne vode • toplotne črpalke za ogrevanje sanitarne vode ali prostorov • peči na les (drva, sekanci, peleti) s pripadajočim hranilnikom toplote. Za nepovratna sredstva se bodo lahko potegovali vsi tisti, ki so sistem postavili po lanskem razpisu. Vse naše kupce bomo pravočasno obvestili in jim pripravili potrebne tehnične priloge. Sami pa morajo poskrbeti za priglasitev del (samo za sončne kolektorje) in fotografije zgrajene naprave. V letošnjem letu bo še nekaj možnih rokov za prijavo. Pri nas dobite brezplačne nasvete o varčnem ogrevanju, o plinu, o sončnih kolektor jih, toplotnih črpalkah in o sončnih celicah za pridobivanje elektrike. Kon Ti ki Šolar PODJETJE ZA VARČNO ENERGIJO Ljubljanska 21 K, ob pekarni Duplica, tel.: 01/8310-380 www.kontiki-solar.si V Sloveniji je bil že v devetdesetih letih sprejet energetski plan, s katerim so posamezna mesta želela izboljšati kakovost ozračja. V tistem času je bil po merjenju škodljivih snovi na vrhu mesto Kamnik, sledila so ostala mesta, kjer so koncentracije močno presegale dovoljene meje škodljivih snovi. Pred osmimi leti so se mesta z najbolj onesnaženim ozračjem v svojih razvojnih programih odločila, da naj bi prav zemeljski plin postal najpomembnejši in hkrati najčistejši vir ogrevanja. Tako naj bi se koncentracija ogljikovega monoksida do leta 2005 zmanjšala kar za 80 odstotkov. Že po nekaj letih so posamezne občine podpisale koncesijske pogodbe s podjetjem Adriaplin d.o.o. iz Ljubljane, ki je začelo graditi plinovodna omrežja. Že v prvi kurilni sezoni so se na ta omrežja priključili prvi številni aktivni uporabniki zemeljskega plina. Zmogljivosti plinovodnega sistema še zdaleč niso povsem izkoriščene, čeprav so dolgoročno zagotovljene dobave zemeljskega plina. Ugotavljamo, da je zanimanja za ogrevanje z zemeljskim plinom še vedno majhno, največji odpor pa predstavljajo napačna mnenja o ceni in izkoriščenosti tega energetskega vira. Z uporabo zemeljskega plina naj bi se torej v naslednjih letih močno izboljšala kakovost ozračja v Sloveniji. Sedanje emisije ogljikovega dioksida iz ogrevalnih naprav znašajo letno 200 milijonov ton (od skupno 1000 milijonov ton emisij COA zato ima strokovnjaki s področja ogrevalne tehnike veliko odgovornost do varstvo človekovega okolja. Dokler bodo v uporabi fosilna goriva, emisij ogljikovega dioksida ni možno v celoti preprečiti, ker vsa naravna goriva vsebujejo več ali manj ogljika, ki se pri zgorevanju s kisikom iz zraka veže v ogljikov dioksid. Zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida je možno le z varčevanjem energije in gospodarnim koriščenjem virov energije. Merilo za gospodarnost ogrevalnega kotla je normiran izkoristek. Ta nam pove, koliko odstotkov vnesene primarne energije se pretvori v toploto. Pri sodobnih kotlih se te vrednosti vse bolj pomikajo proti 100 odstotkom. Naslednji korak je konden-zacijska tehnika. Pri zgorevanju fosilnih goriv med drugim nastaja vodna para, ki vsebuje že precejšen delež toplote, ki se pri običajnih kotlih z dimnimi plini izgubi skozi dimnik. Prav to t.i. latentno toploto pa izkoristi kondenzacijska tehnika, pri kateri se ta vodna para vodi preko velikih toplotno izme-njevalnih površin, ki vodni pari odvzamejo toploto in jo oddajo kotlovni vodi. S tem temperatura dimnih plinov pade pod temperaturo rosiš-ča vodne pare, ki iz plinastega stanja preide v tekoče, to je v kondenzat. S kondenzacijsko tehniko se normiran izkoristek v primerjavi z nizkotem-peraturno tehniko poveča za več kot 13 odstotkov. V naslednjih številkah bomo obravnavali prednosti plina pred ostalimi gorivi. V sodelovanju podjetjem Adriaplinom d.o.o. Ljubljana je prispevek pripravilo podjetje I.S.P. d.o.o. Kamnik. OBLAK JOŽE u.d.i.s. ISP d.o.o. Ljubljanska 45/b, 1241 Kamnik tel.:(01)839 45 87, fax:(01)839 45 88, e-mail: isp@siol.net, www.isp.si - projektiranje, inženiring, zastopstva - plinske napeljave, ogrevanje, vodovod, prezračevanje, klimatizacija - požarni sistemi OP IDEJE_______DO IZVEDBE! LJUBLJANA 1000 LJUBLJANA - DUNAJSKA CESTA 7 - SLOVENIJA TEL. (+386) 01 23 42 100, TEL./FAKS: (+386) 01 432 10 93 http://www.adriaplin.siol.net/. E-mail: adriaplin@siol.net VAŠ DISTRIBUTER ZEMELJSKEGA PLINA DAJTE SVOJEGA PSA V DOBRO SOLO IN OBA SE BOSTA VELIKO NAUČILA V KINOLOŠKEM DRUŠTVU KAMNIK VAM NUDIMO • malo šolo za pse med 3. in 7. mesecem starosti, • začetne tečaje šolanja psov po programih A, B in C, • nadaljevalne tečaje I, II in III, • agality in frisbee sport, • tečaji za reševalne pse (pogrešane osebe, lavine, ruševine). VPISI IN SVETOVANJA LASTNIKOM PSOV BODO VSAKO NEDELIO V JANUARJU IN FEBRUARJU MED 10. IN 12. URO NA DRUŠTVENEM VADBIŠĆU ZAUPAJTE 20-LETNI TRADICIJI ŠOLANJA PSOV, POKLIČITE 031/607 692 ALI 031/261 503. »NA KVADRAT« IZ Šutna 48. tel.: 839 70 81 MOKA T-500 ^5 (vsaj io kosov) TESTENINE 400 g, več vrst SIT ALPSKO-TRAJNO MLEKO 3,2% m. m. SIT KUHAN FIŽOL g. beli - rjavi I od VV SIT (vsaj 3 kosi) i90 KETCHUP SPITZ ROLADE (Soog; več okusov 12990s.t (vsaj 3 kosi) SOK-jabolko 0,20 l . pomaranča brik j SIT prava KRAŠKA PANCETA kg od SIT KAVA GLORIA EXTRA 100 g, mleta GEL ZA TUŠIRANJE 250 jnl samo-i-^ J7990 SIT DOMAČI MED 450 g + zavitek čaja GRATIS! KAKO DOBRO POZNAMO NAŠO OBČINO? Na fotografiji v drugi letošnji številki Kamniškega občana je bil eden od številnih KOROŠAŠKIH slapov. Potoček Korošak, ki izvira več kot 1150 m visoko pod pašno planino Osredek, premaguje na svoj poti do izliva v Blatni-co, ki se po združitvi z njim naprej imenuje Bistričica, več navpičnih oziroma zelo strmih skalnih stopenj, preko katerih teče, polzi ali pa pada v več slapičih oziroma slapovih. Ti so razporejeni od nadmorske višine 730 do 1050, torej na več kot 300 m višinske razlike. Na teh 300 m je vsaj polovica taka voda takšna, da bi lahko rekli, da je slap ali vsaj kaskada. Običajno v slapovih ni veliko vode, posebej še, če je malo padavin. Tako je bilo tudi v začetku letošnjega januarja, ko je nastala objavljena slika. Ker ni bilo dolgotrajnega mraza, slap ni zale-denel. Zaradi skromnih padavin je bilo tudi vode malo. V hudih zimah pa se lahko zgodi, da tudi ta slap in za njim še ostali zamrznejo, vendar je to zelo redko, saj je obrnjen (kot tudi večina drugih) proti jugu in ga od-taja že malo močnejše sonce. Ostali slapovi so v glavnem višje. Spodaj sta dva manjša slapova, visoka okoli 7 oziroma 5 metrov. Nad slapom, ki je bil na sliki, je kmalu kakšnih 10 m visok izrazit slap (tega lahko vidimo iz nekaterih delov Kamnika), nato se grapa razdeli. V levem delu (gledano navzgor), je še nekaj kaskad, desni del se pa spet razdeli. V levem delu desnega dela je še nekaj manjših izrazitejših slapov, v desnem pa voda bolj drsi, vendar zaradi beline, ki ji jo dajejo zračni mehurčki, vzbuja vtis slapu. In kako pridemo do slapa, ki je bil na fotografij? Iz Stahovice gremo (ali se peljemo) po asfaltirani cesti po dolini Bistričice, dokler ta vodi v smeri zahod in nato severozahod, ustavimo še malo pred ovinkom v levo, ki preusmeri cesto v smeri jugovzhod. Tu gremo proti severu čez most, mimo hiše Klemenčevo 4a, kjer nas običajno pozdravita kar dva psa. Eden od njiju je običajno privezan, drugi je pa pravi »turist«, saj se kaj rad pridruži mimoidočemu popotniku in gre z njim na obisk slapov ali še kam višje. Nadaljujemo po slabi cesti navzgor in ko ta zavije levo, gremo po kolovozu desno malo navzdol in nato na- vzgor mimo podrtega mlina, čez ograjo naprej na gozdno cesto do potoka. Ob njem navzgor in pri pečini na levi strani čezenj na strmo stezo. Po njej desno navzgor, da pridemo na grebenček. Tu po stezi levo malo navzdol, naprej do potoka, ob njem nekaj desetin metrov naprej in že smo pod slapom. Nadaljevanje ni več enostavno, saj je voda povsem odnesla stezo, zato ga nevajenim ne priporočam, saj zahteva že malo plezanja po krušljivi skali in travnatih rušah. S ceste je do slapu kakšne dobre pol ure hoda, torej ravno za kratek popoldanski sprehod, ki ga lahko podaljšamo z obiskom Osredka, Kamniškega vrha in vrnitvijo nazaj na izhodišče. Da ne bi plezali ob slapu, se vrnemo na grebenček in nato po njem navzgor dosežemo Osredek. Ta tura traja kakšne tri ure in je že dobro vzeti s seboj kaj za pod zob, da med potjo ne bi omagali. Žreb je izmed pravilnih odgovorov izbral: Justo Hrastovec iz Špitaliča 17, ki lahko dvigne knjižno nagrado v knjigarni VELE na Ljubljanski cesti v Kamniku. Ostajamo pri vodi oziroma slapovih. Teh v naši občini sicer ni prav veliko, pa še tisti, ki jih imamo, so bolj neizraziti in manjši. Zato je kar prav, da jih poznamo. O večini njih smo pisali že pred dobrimi sedmimi leti v Kamniškem občanu in bo prav zanimivo zvedeti, koliko te- ga nam je še ostalo v spominu. Danes sprašujemo po imenu slapa na sliki, ki ga ob izlivu v Kamniško Bistrico dela manjši potoček. Od središča Kamnika je oddaljen približno 9,5 km v smeri sever. Odgovor, to je ime slapa, pošljite na dopisnici do 18. februarja na naslov Kamniški občan, Glavni trg 23, Sl-1240 Kamnik. Izmed pravilnih odgovorov bo žreb izbral prejemnika knjižne nagrade, ki jo podarja trgovsko podjetje VELE. Možnosti za šolanje v ZUIM Kamnik Zimske počitnice so za osmošolce (in sedaj tudi deve-tošolce) prelomnica, saj tedaj navadno padajo končne odločitve, na katero šolo se bodo vpisali. Za razmislek imajo še nekaj časa, gotovo pa bo odločitev lažja po obisku informativnega dneva, v petek, 14. in soboto, 15. februarja. ' Nekaj možnosti ponuja tudi Srednja šola v Zavodu za usposabljanje invalidov mladine Kamnik, kjer se v letošnjem šolskem letu od skupaj 173 dijakov in dijakinj šola tudi 62 mladostnikov iz Kamnika in sosednjih občin. Čeprav je šola prvenstveno namenjena telesno hendikepiranim mladostnikom, ki so v Zavod napoteni z odločbo o usmeritvi, pa normativi dopuščajo vključevanje tudi zunanjih zdravih dijakov. Normativ za oblikovanje oddelka srednje šole je 12 dijakov, vendar morajo biti v njem najmanj 4 dijaki s posebnimi potrebami. Kriteriji za sprejem zunanjih dijakov so poleg solidnega učnega uspeha zdravstveni: nevrološke bolezni, stanja po travmi glave ali hrbtenjače, ortopedske bolezni in druge kronične bolezni, ki zahtevajo zdravstveni nadzor in obravnavo. Dijaki lahko izbirajo med nižjim poklicnim programom: monter električnih naprav, srednjima poklicnima programoma: elektrikar elektronik in administrator, štiriletnim strokovnim programom: ekonomski tehnik ter poklicno tehniškem programu: ekonomski tehnik. Vanj se lahko vpiše tisti, kdor je uspešno zaključil program administrator, poslovni tajnik, trgovec, prodajalec ali enakovredni program po prejšnjih predpisih. Da je šola priznana, kažejo tudi nekatere naslednje izjave dijakov in dijakinj. Sara Plahutnik, dijakinja 2. letnika ekonomskega tehnika, doma iz Kamnika pravi: »Boljše je tukaj kot drugje. Spoznala sem, da ni nič lažje, da je program isti. Rada pomagam, nosim torbo, pišem tistim, ki ne zmorejo. Tu se mi je odprl drug pogled na invalide kot prej. Tudi prijatelji so še boljši in se veliko družimo po koncu šole!« Žiga Zupan iz Mengša in Simon Podrzavnik iz Tuhinjske doline, oba dijaka 1. letnika elektrikarja elektronika, sta se odločila za šolanje predvsem zaradi bližine, da se jima ni potrebno vozit v Domžale ali Ljubljano. Tako ob šoli Žigu ostane še dovolj časa, da trenira namizni tenis. Že prej sta od prijateljev izvedela, da je šola »ful« dobra. Sama pa sta se prepričala, da je v resnici še bolje, kot sta mislila. Internim sošolcem pomagata, kadar gredo kam skupaj. Moti ju le to, da so izmene. SAŠA MARKOVTČ Koordinacija društev delovnih invalidov Gorenjske regije letos v Kamniku Tudi regijsko povezovanje ZASEBNA ZOBOZDRAVSTVENA ORDINACIJA dr. Jagoda Strehovec Potočnikova 15, Domžale teU 7212-990 Delovni čas: ponedeljek, sreda, četrtek 13h-18h torek, petek 9h-12h Medobčinsko društvo invalidov Kamnik, katerega člani so invalidi iz občin Kamnik in Komenda, je v letošnjem letu prevzelo vodenje koordinacijskega odbora (KO) društev invalidov Gorenjske regije. Le-to združuje naslednja občinska oz. medobčinska društva invalidov: Domžale, Jesenice, Kamnik, Kranj, Kranjska Gora, Radovljica, Škofja Loka, Tržič in Ziri. Vsako leto, praviloma, prevzame vodenje KO drugo društvo. Zakaj, razen medobčinskih povezovanj, še regijsko povezovanje? Koordinacijski odbori v regijah potrjujejo večplastno funkcionalno povezanost, ki se kaže na številnih področjih delovanja Zveze delovnih invalidov Slovenije (ZDIS) in njenih članov-društev. Nastali so na željo po tesnejšem komuniciranju med društvi v posameznih regijah in so operativna oblika delovanja ZDIS na ravni društev. V posameznih pokrajinah delujejo kot subjekti skladno in dogovorno, kljub specifiki, ki jo narekuje posamezna lokalna skupnost. Njihova bistvena vloga je nuđenje pomoči najodgovornejšim predstavnikom društev pri izpolnjevanju nalog, ki jim jih nalaga zakonodaja in upravna oblast. Učinkovito dogovarjanje o aktivnostih na ravni regije. Vloga KO se tu odraža predvsem v spremljanju in ocenjevanju položaja invalidov v regiji in državi, spremljanju materialnega, socialnega in zdravstvenega položaja delovnih invalidov, zastopanju interesov invalidov pri zadovoljevanju njihovih osebnih in družbenih potreb, sodelovanju pri oblikovanju in uresničevanju socialne in invalidske politike, sodelovanju pri oblikovanju programov s področja zdravstva, socialnega skrbstva ter poklicne rehabilitacije, obravnavanju osnutkov in predlogov zakonov s področja invalidskega in socialnega zavarovanja, oblikovanju mnenj in predlogbv v fazi sprejemanja zakonov, spremljanju izvajanja invalidske zakonodaje in opozarjanju na potrebne spremembe le-te. KO so mesto, kjer se obravnavajo konkretne oblike delovanja društev, kot so organiziranje programov rekreativne dejavnosti, s katerimi je možno prispevati k ohranjevanju zdravja invalidov, organiziranje in vzpodbujanje kulturne dejavnosti ter ustvarjalnosti invalidov, organiziranje tistih oblik usposabljanja, ki bodo olajšale delo pri vodenju društev in tudi tistih, ki omogočajo neodvisno življenje invalidov ali njihovo socialno integracijo. Prenos informacij z ZDIS na organe društev in obratno Vodenje društev je zelo zahtevna naloga, ki jo opravljajo strokovno bolj ali manj usposobljeni invalidi. Za množico pisnih gradiv, ki jih prejmejo društva, je medsebojna pomoč pri razumevanju gradiv še kako potrebna. KO tako igra vlogo »razlagalca« informacij, po drugi strani pa »prenašalca« predlogov, mnenj, stališč na višji nivo, to je na ZDIS. S tem se olajša tudi delo ZDIS-a, ki v zvezi z enim problemom dobi usklajena mnenja, predloge posameznih regij, ne pa samo posameznih društev. Izmenjava izkušenj društev z lokalnimi skupnostmi Posamezna društva delujejo v različnih socialnih in ekonomskih okoljih, zato so pogoji delovanja društev različni. Različno se odziva tudi družbeno okolje na delovanje društev. V KO si zato lahko društva izmenjujejo svoje izkušnje glede sodelovanja n. pr. z županom, z občinskim svetom, s socialno službo in z drugimi institucijami, ki rešujejo invalidske zadeve. Marsikdaj se prav na tej osnovi reši problem nekega društva, ki se ni mogel rešiti že več let. Izobraževanje in usposabljanje Praksa je pokazala, da veliki posveti in druge masovne oblike uposabljanja na nivoju ZDIS vedno ne dosegajo svojega namena. Usposabljanje na nivoju regije je vsebinsko sprejemljiva oblika, ki ima več prednosti. Udeleženci se med seboj poznajo, trema pred nastopom odpade. V razpravo se aktivno vključujejo, zaradi česar pride do aktivnega sprejemanja novih vsebin oz. znanj. Nenazadnje se iz enega društva lahko udeleži usposabljanja več oseb, kar pozitivno vpliva na možnosti dela v društvu. Ker pa so skupni stroški višji, regijska usposabljanja niso pogosta. Koordinacijski odbori posameznih regij so torej pomembna oblika delovanja ZDIS in, lahko rečemo, evropsko usmerjena, saj delujejo v regiji povezovalno in. ustvarjalno. M. KRAGELJ 28 SIL 1 PODJETJE ZA POSLOVNE STORITVE urejanje vseh vrst delovnih razmerij vknjižba etažne lastnine druge poslovne storitve Steletova 8a, 1241 Kamnik tel.: 01-83-10-960 faks: 01-83-10-965 e-mail: silvest@siol.net AGROPROMET CERKLJE Ul. 4. okt. 10, Cerklje, tel.: 04/252 64 40 Odprto od 7. do 17. ure, ob sobotah od 8.' do 12. ure UGODNA PONUDBA: - ŽITA (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine tropine, sončnične tropine, krmilne moke) SEMENSKA KORUZA PO PREDSEZONSKIH CENAH ŽE NA ZALOGI VSE VRSTE KRMIL za purane, piščance, kokoši nesnice, prašiče, govedo UMETNA GNOJILA sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo in enodnevne piščance AKCIJA!! - KORUZNA KRMILNA MOKA 29,50 SIT/kg UGODNA PRODAJA JABOLK ZA OZIMNICO - sprejemamo naročilaza jarkice in enodnevne piščance VSE ZA KOLINE (naravna in umetna čreva, kolofonija, spile, začimbe) Cene za krmila so tovarniške. J /a"\ v RENAULT Mm VOZILA L 2002 PO IZJEMNO UGODNIH CENAH. Količnina vozil je omejena RENAULT AVTO SET d.o.o. Dragomelj 26, Domžale DELOVNI ČAS: SALON: od 8. do 18. ure SERVIS: od 8. do 17. ure SOBOTA: od 8. do 13, ure Prodaja vozil: 01/56 27111 041/648 166 Servis: 01/5627 333 Nadomestni deli: 01 / 56 27 222 Fax: 0115627444 E«jil:toma.setnikaf.MtMettol«,rerBAsi Mali oglasi Instruiram matematiko in fiziko. Tel.: 723-81-57, 041-322-571. Garažo, zidano, v Kamniku, ob Ljubljanski cesti, oddam. Tel.: 031-292-788. Prodam breje zajkle. Tel.: 031/862-030. Dobro domače vipavsko vino dobite v naši dodatni kleti -vinotoču v Kamniku na Žalah št. 6, od IZ. do 21. ure. Tel.: 01/831 70 63. Vina Kavčič, Brje 84, Dobravlje Kamniški OBČAN 01/83 91 311, 041/662 450 Kamnik, Glavni trg 23, I. nadstr. STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE 01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98 * ALU in PVC okna in vrata * izdelava termopan stekla * brušenje stekla in ogledal * izdelava izbočenih stekel * peskanje stekel * fuzije - vitraži * okvirjanje slik II! >! >! Spoštovani! Ko ob izgubi vašega najbližjega ne veste kam, so vam naše usluge na voljo Neprekinjeno Noč in Dan! Nudimo vam kompletne pogrebne storitve POGREBNIK POGREBNE STORITVE Dvorje, d.o.o. DVORJE št. 13, 4207 Cerklje Tel.: 04/252-14-24 GSM: 041/624-685 II H 1 Najhujša vseh je bolečin v nesreči srečnih dni spomin. ■ V SPOMIN 9. februarja je minilo žalostno leto, ko nas je z zamahom krute usode nepričakovano zapustil naš dragi A A IGOR ZLATKOVIĆ Vsem, ki našega Igorja nosite v spominu, obiskujete njegov prezgodnji zadnji dom, mu prižigate svečke, iskrena hvala. Neutolažljivi: mama Zlatiborka, brata Robert in Ivan CTi °d Ponedeljka do petka NOVOSTI od 16 no do 20.00 * DRSALIŠČE na prostem (brezplačno!) Sobota od 9.00 do 12.00 * ORGANIZACIJA OTROŠKIH ZABAV ZA ROJSTNI DAN in od 16.00 do 20.00 ob bazenu in v Potočki Za masaže so potrebne rezervacije. BELA TEHNIKA v akciji brezplačna vgradnja 74 NOVIH MODELOV KUHINJ V SLOVENIJI r.=' j i' www.liiz.karantfjnia.si NOVO: vodoodporni stranski elementi + delovni pulti * NAKUP BREZ POSREDNIKOV * PRILAGODITEV VAŠIH DIMENZU * 30% TOVARNIŠKI POPUST V LJUBLJANI - Topniška 5 V DOMŽALAH, Antona Skoka 2, tel.: 01/430-77-34, faks: 01/430-77-30 tel:01/729-27-20,faks:01/729-27-21 Terme Snovik Kamnik d.o.o., Molkova pot: Telefon recepcije: 830 86 31 ercator POSEBNA NOVICA! V hipermarketu Mercator v Kamniku smo vam poleg ostale ugodne ponudbe trajno nizkih cen, akcijskega blaga in blaga Z trgovsko znamko pripravili še izjemno ugodno ponudbo: Čokolada Gorenjka, 100 g, Žito Gorenjka, Lesce 124.- Dimljena klobasa, MDK Kočevje, cena za kg 910.' Jogurt LCA, navadni, 180 g Mlekarna Celeia, Arja vas 59« ■ Detergent Ariel, 2 vrsti, 9 kg, Orbico, Ljubljana 3.199." NUDIMO VAM BOGAT" IZBOR IZDELKOV ZA VALENTINOVO! MERCATOR TEHNIKA Opekač kruha Imetec, Dolcevita TS2 Akcijska ponudba izdelkov velja do prodaje zalog. Vse cene so v SIT. 5.990.- O MERCATOR B£A\JTlQv£ NOVO! Negovalna kolekcija za nego nohtov JESSICA